Dopisi. Iz Maribura. (Poziv.) Vže v začetku preteklega desetletja je nastalo vprašnuje o uatanovilvi okrožne soduije 7 Mariboru ziuiraj bolj uujno. Zelje občiust^a so bile 7eduo glasueje, tako, da je 7isokej vladi prilika daua, rc8 preiskavati, kar je dokazalo, da so bile proglašene želje popolnem opra^ičeue. Visoka 7lada je tudi piipoznala, da je ustauovite7 tega sodišča za spoduje Stajersko ue samo potrcbna, ampak tndi koristna. Razprave so tndi tako napiedovale, da iso se uže z;i8eli dogo^ori o nakupu pripravnega poslopja. Ti dogo7ori ho se razbili in celo 7prašanje se ni raoglo z.'V občinst70 ugodno rešiti zavoljo zadižkov, k' so so nesproti stavili pridobitvi pii[)iavnega poalopja za sodiače. Ni treba opozoriti na važuost, katero bi imela nstammte? tega sodiača v Mariboru ne samo za mesto, ampak tudi za 7«e sosedne okraje, zadostnje tu le po^darjati, koliko cenejše in koliko olajšano bi bilo za občinst^o, 87ojo pr.t^ico dognati, in koliko zdaj ohčutljivib bremen bi bilo o(l7zetib. Ti tizroki so gotovo tudi vodili 7i«ok« vlado pri ohru^navah. Razun tega se pa mora pieudariti, da je Maiibor po velikosti dnigo mesto krono7ino, da hc pri Maiiltoiu snidc d\roje z.i pronict najbolj va/.nib cest celega cesarstva, da se Maribor zmiraj bolj po^zdiguje in da jc to nicsto 7Že za tcga del poklicano biti scdež okrožnej sodniji in sicer tcm bolje, ker jc 7ažni knpfiijski trg in silno potrcbujc kupčijake rn menjiSne sodnije. Eo ao ae razbilo razpiave z risoko vlad«3 se je snovalo di uštvo, kateio si je postavilo nalogo olajšati visokej vladi pridobitev poslopja za sodišče. To diuštvo se je zdaj ustanovilo. Ustauovitev je ravnozdaj času primerna, ker je mariborski okrajni zastop delež pri dobodkih in skupilu tako zvanega kresijskega poslopja vže namenil zalogi za pridobitev poslopja, katero bi bilr- pripiavno za novo sodnijo, in je tudi upati, da bodo drugi okraji, kateri so posestniki kresijskega poslopja, ta zgled posnemali, in ker se je tudi bati, da ne hi bilo kresijsko poslopjc, ako se reč zdaj ne dužene, zgubIjcuo za ta namen. Podpisaui odbor daje si toraj čast prositi, da naj se udje za društvo nabirajo, da naj se opozori občinstvo na važnost tega vpražanja, tako, da bode obilna vdeležba dokazala, da okrožua sodnija ni samo potrebna, auipak da jo prebivalstvo tudi želi — in tako izraženi želji se merodajni krogi ne bodo prctivili in je tndi ue bodo mogli ovirati. Od odboia drustva za vstauovljenje sodiščnega poslopja v Mariboru. Dr. Matevž Reiser, žtipan mai iborskega inesta in c. k. notar, načelnik ; dr. Adalbert Gei tscber, c. k. okrajni sodnik, načelnikov namestnik; dr. Josip Schmidere, državni poslanec; Julij Pfrimer, c. k. dvorui vinokupec, denaruičar; Ludovik vitez Bitterl, c. k. notar; dr. Frauce Radaj, c. k. notar iu deželui poslauec; dr. Jnuko Seruec, advokat, tajnik. Iz Ptuja. (C. k. davkarija z o p e r minister.sko uaredbo.) ,,Mir bočeui iuieti uiej svojiuii uarodi" rckli so svitli ccsar. Je li kak uarod, kateri bi ae moral za svoje pravice tako boriti kakor uaa slovenski? Težko. Koliko let se že borujemo iu tcrjamo, da bi uaa jezik zadobil tisto veljavo v uradib, katera mu pristoja po uaravi ter uiu je dana po zakonu? V6e naše prošuje in terjatve so le bob v steuo. S kakim vcseljem pozdravili smo tudi lui Sloveuci grof Taafto jt.o vlado, uadjaje se, da sedaj prisvcti tudi za uas zarja pravičuc boljše bodoenosti. Nič. Naše upaujo ootalo je šo veduo le upauje. Uraduiki protivijo kb sloveuskeuiu uradovauju, ue brigajoč se za zakou ! Da, tako je. Od uašega sloveuskega kuieta iztrjuje se strogo dača. Njegov jezik pa se ue trpi v uradu. To naj svedoči sledeči dogodjaj: uarodeu učitelj pride v c. kr. davkarijo ter piedloži sloveuslti pisauo pobutnico, da se uiu izplača mesečua plača. Mesto peuez pa niu da c. k. davkarija sledeei udgovor: ,,die Gestattuug, sicb der slovenischeu Spraclic zu bedieucu, kauu sicb aulCassaDoknriieiite uicbl orstreckcu. Fiu. Miu. Erlass vorn 11. Oktober 1868, Nr. ol.007." Po uašc bi se leklo: sloveuske pobotnice iiijso veljavuo, kcdar se moi a izplačati.- Če jc navcdena uarcdba izdaua bila, ini ni zuauo, a znano uii je, da jc bila p ozneje sledeca ministerijalua uaredba iitdaua, ka-j tero je sl. iiu. dcželno ravnatcljstvo v Gradci lcta j 1871 razglasilo. Glasi se mej drugiiui sledeče: ,,Zufolge bobem Fin. Min. Erlass vom 5. April 1871 Z. 7434 sind in DurchfUbrung des Ait. 19. des Staatsgrundgesetzes vom 21. Dez. 1867 R. G.-Bl. N. 142 und der im Just. Min. Erlass vom 12. Maiz 1862 Z. 12.854 R. G. Bl. Nr. 15. bekaunt gegcbenen Grundsatze die Perceptions - Kassen veipflichtet, die in slovenischer Spracbe abgefaasten Quittungen der vorgeschriebenen Liquidirung zu unterziehen" itd. Po naše bi se reklo, da so tudi c. k. blagajuice (in te so v davkariji), primorane, slovenske pobotnice sprejemati in se mora izplačevati na nje. Iz te naredbe je razvidno, da je uavedeno ravuanje proti zakonito. Zatorej Slovenci terjajmo v vsakem uradu, da se nam piše v našem, nam raztunljivem jtziku. Vedno moramo terjati, in sicer odločno, ako bo6emo, da kaj dosežemo, vsaj slednjič mora vendar pravica nad krivico zmagati. Iz Celja. (Lepe slike iz slavjanske zgodovine.) Dostikrat prihajajo raznovrstni barantači v naše kraje, ter nam poberejo lepe novce za svoje, navadno malopridno blago. Koliko denaija so že skupili na primer za pouujaue nam alike ali podobe! Ne bi li bilo boljše, da s svojimi groši podpiramo domače ljudi, ter njim pomagamo poravuati obilne stroške, ktere si pri svojih blagib podvzetjib nakopljejo ?! Tako je dal dr. Ruprt Prececbtel na Duuaji napraviti jako lepe slike, ki ao prav zanimive tudi za nas Sloveuce. Prva i$7s šolua visoka, 2 šolua široka, ima česki starosloveuski in slovemski podpis: „ Prihod ss. Cirila iu Mctoda v Velebrad ua Moravakeiu za Uastislava, kralja Vclike Moravije leta b63.u Druga, 21 palcev visoka, 26 palcev široka ima tudi podpis v teb 3 jezikib; sloveuaki so glasi: ,,Svatopluk, kralj Velike Moravije, premaga Frauke leta 871.* Tretji, enake velikosti, kakor druga, je sloveuski podpis : ,,Svatophik se posvetuje s Bofivojem iu drugimi slovauskimi kuezi leta 874." Četrla, 14 palcev visoka, 20 palcov airoka, itna le česki podpia (8loveuski bi ae napravil, ako se oglasi mnogo uaročuikov) ter uaru predstavlju ,,Vladislava, mejuega grofa uiuravskega iu Otokarja, I. kralja českega" v sredi ined ujima pa vcliko cerkev in sauiDstan v Vcleliradu ua Moravskeni; Vladislav iu Otokar ata ovo baziliko in aauiustau ustanovila. iSlike so zares prav cedue; to so zaui zale čvrste postavo: sv. Ciril iu Metod, Rastislav, Svatopluk itd. Piva izuied navedenili slsk stane 1 fl. 50 kr.. drugu in tretja po 1 fl. 30 kr., čctrta 50 kr. Z okvirom vied pa lakirana — toda brez šipe — prva: (I. '.',20, druga in tretja lakirana: po fl. 270 četrta pa: fl. 120. rA okvirom iu šipo stane prva 11. 3-80, druga in trctja; tt. 320, čfitrta: fl. I-50. Siike sc dobivajo pri g. Franji Krašovic, zlalarji v Celji, gosposke ulice, štcv. 11U. Tuiiaj so dobi tudi po katoliški bukvarni v Ljubljaui izdana slika, ki sodi prav dobro za šolskc, pa tudi druge sobaue: ,,Oče uaš" v podobab. Posamezne prošuje ,,O6e uaša" so v primernib ličnih slikah prcdstavljeue. — nOče naš" stane 80 kr., z okvirora in šipo vred pa 1 fl. 95 kr. Imenovaui gosp. dr. Ruprt Pfececbtel, kteremu sem 8lo7ensko presta^o za imeno^ane slike oskrbel, mi piše med drugim: ,,Upam, da bodo gospodje s tcmi mora7sko-alo7en6kimi slikami iz dobe naae sla^e (Glanzperiode), iz dobe, ko so 8e prebi^alci Velike Mora^ije pokristijanili, zado^oljni. Zelo 7erjetno je, da je bil na d7cru S^atopluka leta 874 mcd drugimi slo^anskimi knezi, kteri so se z Bomojem 7red pri S^atopluku pos^ctovali, tudi knez Eocel, kteri je nad Slovenci 7ladal od 1. 861 do 882. Eocel je pre^zel 7ladarst7o za Pmino, S7ojim očetom, kteri je obležal 7 7ojski zoper Rastisla^a 1. 861. Pri Eocelu, slovenskem knezi sta se S7. Ciril in Metod mudila ob 87ojem riiuskem pot<>7anji in sicer 7 njego^em gradu z imenom Mozburg (Blatni grad (?) nad Celo7cem.)' Na dalje pra^i g. dr. Ruprt Pfececbtel, ki je obja^il tudi zgodo^ino 78eb cesarjc7 iz babsburg-lorenske rodovine in bil za to delo odliko^an z redom zlate krone: ,,Mnogo mi je niar za to, da si blagovoljnost in prijateljstvo p. n. slo^enskih rodoljubo7 ue le samo ohranim, teni7e8 vedno bolj in bolj vtrdiru. Naj me oni iz^olijo podpirati s tem, da si moja zgodovinsko-slo^anska dela oinislijo, potem bodem 7 stanu, še dalje delo7ati, ter izdati zgodo^ino Velike Mora^ije. Z zgodo^ino te države je pa 7 ozki zvezi zgodovina Slo7enskega naroda 7 7., 8. in 9. atoletji. Slo^cnaki rodoljubi! naročite si toraj zgoraj imeuo7aue slo^ausko slike ter poniagajte možu, da pora^na svoje tiskarske stroške. Slo^euski 6asuiki naj pa blagovolijo navedeue vrstiee pouatisuiti in S7ojii_ 86. bralcem pripoiočiti 7 podporo toliko vuetega pisatelja! Ž.