ka kšna usoda nas čaka Irski brezdomec kradel v centru Gradina v Doberdobu / 10 Primorski dnevnik SREDA, 5. SEPTEMBRA 2012 št. 209 (20.532) leto LXVIII._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. trst - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,20 € CENA V SLOVENIJI 1,20 € • • Kdo so v resnici na Krasu »banditi«? SandorTence »Nekateri samozvani oko-ljevarstveniki nas imajo skoraj za bandite, samo zato, ker si prizadevamo za prihodnost tržaškega vinogradništva,« je potožil deželni svetnik Igor Gabro-vec. Nanašal se je na polemike, ki spremljajo napore za ovrednotenje vina Prosecco DOC, ter tozadevni zakonski predlog, ki je včeraj začel pot v deželni komisiji. Ta pot se napoveduje precej strma, odločilno besedo o usodi zakona o penečem vinu bo imel kmetijski deželni odbornik Claudio Violino, ki - kot znano - ni ravno naklonjen tržaškemu kmetijstvu. Gabrovec je uporabil močan izraz, ker so ga napadi nekaterih naravovarstvenikov očitno prizadeli in užalili. Kritiki so tokrat »streljali mimo«, saj so napadli vinogradnike in vinarje (v glavnem so mladi), ki vidijo prihodnost v kvalitetnem in v okolju prijaznem kmetijstvu. Ti vinogradniki so zavezniki in ne sovražniki okolja. Kras potrebuje dobre in moderne kmetovalce ter istočasno modre čuvaje okolja. Tako razširjena zaščitena območja (največje odgovornosti za to nosi Illyjeva deželna uprava) ne koristijo nikomur, niti zaščitnikom okolja, ki porabijo veliko energij za nepotrebne polemike s Kraševci. Bandite, če jih tako lahko imenujemo, je treba iskati drugje. Med tistimi, ki so na Krasu dovolili nepremišljene zazidave (mnogo novih stanovanj je praznih... ) in ki so nekatere kraške vasi spremenili v »spalna naselja«. Seznam je kar dolg, žal. ITALIJA - Francoski predsednik na obisku v Rimu Hollande in Monti za gospodarsko rast Potrjeni dogovori o gradnji hitre železnice Turin-Lyon GORICA - 47. jesenski seminar za zamejske pedagoške delavce Šola za šolnike Uvodno predavanje Toneta Partljiča, pozdravi predstavnikov slovenskih in italijanskih šolskih oblasti GORICA - Šola in šolniki so steber slovenstva v zamejstvu. Tako je poudarila državna sekretarka na slovenskem ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojca Škrinjar na včerajšnjem odprtju 47. jesenskega se- minarja za slovenske šolnike v Italiji. Po uvodnem predavanju pisatelja Toneta Partljiča (na sliki) o Primorcih v Mariboru in kulturni točki mladega pianista centra za glasbeno vzgojo Emil Komel Aleksandra Gadžijeva (zaigral je Lisztovo Rapsodijo št. 12) sta ob Škrinjarjevi pozdravila šolnike vodja deželnega šolskega urada Daniela Beltrame in državni sekretar ministrstva za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar. Na 3. strani RIM - Francoski predsednik Francois Hollande je po včerajšnjem srečanju z italijanskim premierom Mariom Montijem poudaril, da je za rešitev evr-ske krize nujno uresničiti vse dogovore junijskega vrha EU, rešiti krizo v Grčiji in Španiji ter vzpostaviti bančno unijo. Sogovornika sta poudarila dobre odnose med državama in skupno prepričanje, da je za rešitev evrske krize nujno spodbuditi gospodarsko rast, k čemur bodo prispevali tudi na ravni EU dogovorjeni ukrepi z minulega vrha EU. Na srečanju so bili potrjeni dogovori o gradnji hitre železnice Turin-Lyon. Na 13. strani Tondo šesti na lestvici priljubljenosti Na 2. strani V Bardu prenovljena muzejska zbirka Na 2. strani Koncert za mir v petek v Zgoniku Na 5. strani Jutri začetek svečanosti v spomin na bazoviške junake Na 8. strani Disidenti okupirali profil Grillijevcev na FB Na 10. strani Konzulta v Gorici, postopek zamuja Na 11. strani SLOVENIJA - Sestanek vladne koalicije Ključne reforme naj bi bile pod streho do konca leta LJUBLJANA - Koalicijski partnerji so se na včerajšnjem sestanku dogovorili, da bodo ključne reforme, med drugim pokojninsko reformo in reformo trga dela, sprejeli do konca leta. Oba predloga bo državni zbor obravnaval po rednem postopku. Da bodo o reformnih predlogih odločali po rednem postopku, je po koncu koalicijskega vrha pojasnil predsednik DZ in Državljanske liste Gregor Virant. Kot je še dejal, so določili časovnico sprejemanja ključnih reform, ki jih je treba, prav tako kot proračuna za prihodnji dve leti, sprejeti do konca letošnjega leta. Minister za delo, družino in socialne zade- ve Andrej Vizjak je po sestanku pojasnil, da so se dogovorili glede nadaljnjih korakov pri pokojninski reformi, pri čemer je obveljal načrt, ki so si ga zastavili. V petek bodo tako na seji Ekonomsko-so-cialnega sveta začeli s predstavitvijo pokojninske reforme socialnim partnerjem, sledila bodo pogajanja z njimi in opozicijo, vmes pa bo teklo tudi preverjanje med koalicijskimi poslanci, je povedal. Vrh koalicije se je seznanil s poročilom Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki kaže, da je položaj resen. Večinoma pa so se vendarle strinjali, da Slovenija lahko reši težave sama. (STA) VILENICA - V Trstu Ajla Terzic, dobitnica štipendije SEP Maja Haderlap in Miroslav Košuta na predvečeru festivala v Kraški hiši TRST - Mednarodni literarni festival Vilenica je pred današnjim uradnim začetkom sinoči uvedel niz predvečerov. V Trstu je popoldne bil pogovor z dobitnico štipendije Srednjeevropske pobude Ajlo Terzic, lanskim dobitnikom Ognje-nom Spahicem in pisateljem Albertom Garlinijem. Predvečere so pripravili še v Kopru, Ljubljani, Celju, Mariboru, Šempetru pri Gorici, Sežani in v Repnu. V kraški hiši v Repnu sta predvečer sooblikovala zamejska književnika Maja Haderlap in Miroslav Košuta, s katerima se je pogovarjal Marko Kravos (foto Kroma). V Kosovelovem domu v Sežani pa so gostili Marka Sosiča in poljsko pisateljico Doroto Maslowsko. 2 Sreda, 5. septembra 2012 ALPE-JADRAN / KOROŠKA - Na ponedeljkovi izredni seji deželnega zbora Svobodnjaki še petič preprečili predčasne volitve Dorfler v žarišču nove afere - Waldner novi deželni svetnik OVP - Scheuch potrjen za predsednika FPK CELOVEC - Svobodnjaki (FPK) na Koroškem še naprej blokirajo predčasne deželnozborske volitve jeseni letos. Tudi na ponedeljkovi, že peti izredni seji deželnega zbora v dobi enega meseca, so poslanci FPK pri točki razpustitev deželnega zbora zapustili sejno dvorano. S tem je bila seja nesklepčna, kajti za razpustitev deželnega parlamenta je potrebna dvotretjinska navzočnost pri 36 poslancih. Medtem se na Koroškem očitno odpira nova korupcijska afera, v žarišču katere je svobodnjaški deželni glavar Gerhard Dörfler. Državno tožilstvo za zadeve gospodarskega kriminala in korupcijo je namreč včeraj popoldne sporočilo, da je začelo s preiskavo proti deželnemu glavarju zaradi suma ku-pljivosti. Dörfler je soočen z očitkom, da je od podjetij, ki so gradila razne ceste oz. izvajala razne projekte, katerih naročnik je bila dežela, zahteval provizije oz. »sponzorstvo« v višini enega do deset odstotkov celotnega posla. Pri tem naj bi Dörfler (FPK) - tako očitki Gerhard Dörfler - kot pristojni referent pri dodelitvi del celo izvajal pritisk na podjetja. Za to obstajajo celo pisni dokazi v obliki zabeležk v aktih, je potrdilo državno tožilstvo. Dörflerja je zato ovadila doslej anonimna oseba zaradi suma korupcije, deželni glavar pa vse očitke ostro zavrača in trdi, da se je strogo držal zakonskih predpisov. »Afera Dörfler« je bila seveda tudi predmet ostrih razprav v ponedeljek v deželnem zboru, v katerem se je -medtem že petič - obravnavala zahteva po razpustitvi deželnega zbora. Zahtevo so vložili socialdemokrati (SPO), ljudska stranka (OVP) in Zeleni. Vse tri stranke zahtevajo predčasne volitve najkasneje 25. novembra letos, svobodnjaki pa hočejo z blokado izsiliti (prav tako predčasne) volitve šele 3. marca 2013. Za izvedbo volitev 25. novembra letos mora deželni zbor sklepati o svoji razpustitvi najkasneje sredi septembra, kar pa je po vedenju svobodnjakov vse bolj neverjetno. To je potrdil tudi nedeljski deželni kongres stranke FPK v Beljaku, na katerem je bil tudi formalno izvoljen za novega predsednika koroških svobodnjakov Kurt Scheuch. Prejel je 97,3 odstotka glasov, nasledil pa je svojega brata Uweja Scheucha, ki je 1. avgusta letos odstopil od vseh svojih političnih funkcij, potem ko je bil že drugič obsojen zaradi korupcije. V žarišču deželnega kongresa svobodnjakov so bili predvsem ostri napadi na medije, državno tožilstvo in ostale deželnozborske stranke. Zeleni pa so ob robu deželnega kongresa z žvižgi piščalk in s tablicami s kritičnimi gesli izrazili svoj protest in zahtevali predčasne volitve še letos jeseni. Na včerajšnjo - medtem že peto - blokado predčasnih volitev s strani FPK so se z ogorčenjem odzvale vse ostale deželnozborske stranke, prav tako koroška javnost. Po aktualnih jav-nomnenjskih raziskavah namreč že blizu 70 odstotkov Korošic in Korošcev zahteva predčasne volitve še jeseni letos, glavni razlog za blokado le-teh s strani svobodnjakov pa so očitno katastrofalni javnomnenjski podatki, ki jim napovedujejo razpolovitev podpore iz leta 2009, ko so prejeli nad 40 odstotkov glasov. Še pred odhodom svobodnjaških poslancev iz plenuma je bila sprejeta vsaj ena točka dnevnega reda: pred deželnim zborom je zaprisegel novi član ljudske stranke (OVP) v deželni vladi, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve, Korošec Wolfgang Waldner. Ivan Lukan BENEČIJA - Za restavriranje poskrbel Goriški muzej iz Kromberka V muzeju v Bardu slovesno predali namenu obnovljeno etnološko zbirko BARDO - To nedeljo so v Bardu v Ter-ski dolini slovesno odprli obnovljeno etnološko zbirko, potem ko so v restavratorski delavnici Goriškega muzeja prenovili vseh nad 400 predmetov, ki jo sestavljajo. Bil je praznik skupnosti, ki »želi rasti iz svojih korenin, jih revitalizirati, se odpreti in obenem se povezati z drugimi Slovenci«, je na otvoritvi dejal predsednik Centra za kulturne raziskave Viljem Cerno. Kot v vsakem etnografskem muzeju, so v njem zbrani predmeti iz vsakdanjega kmečkega življenja in dela, ki so izraz materialne in duhovne kulture skupnosti. Muzejska zbirka v Bardu ima posebno vrednost. Nastala je namreč v spodnjih prostorih vaške mlekarne tri leta pred potresom na pobudo dveh domačinov, Franca Bobbera in Lina Chera, ki so jima vaščani zaupali številne posode in predmete. Na ta način so jih rešili od uničenja. Katastrofalni potres iz leta 1976 je do tal porušil vas, z ruševinami pa so šla na odpad tudi pričevanja domače materialne kulture. Na pobudo prof. Čer-na in s strokovno pomočjo Goriškega muzeja je bila zbirka leta 1981 obnovljena in postavljena v prostore mlekarne. Po tridesetih letih je bil potreben temeljit restavratorski poseg, za kar so poskrbeli v delavnici Goriškega muzeja. In v nedeljo je muzej v Bardu ponovno zaživel. Ustanova ima seveda velik pomen za ohranjanje identite skupnosti, je pa tudi odraz jezikovnega bogastva prostora ob meji, saj se v poimenovanju skromnih predmetov kmečkega življenja prepletajo najmanj tri jeziki: domači slovenski dialekt s starimi nemškimi kal-ki, furlanščina in italijanščina, kot je dejal ravnatelj goriškega muzeja Andrej Malnič. To jezikovno bogastvo bodo ovrednotili v publikaciji, ki je že pripravi. Pobuda sodi v evropski projekt Zborzbirk, je povedala Bruna Dorbolo, predsednica Inštituta za slovensko kulturo, ki je partner v projektu. Inštitut in domači Center za kulturne raziskave dobro sodelujeta in imata skupni cilj ovrednotiti kulturno in jezikovno tradicijo teritorija ob meji, je nadaljevala. S projektom Zborzbirk bomo ustvarili mrežo kakih 30 muzejskih zbirk na obeh straneh meje od Nove Gorice do Trbiža. »Delamo za jutri ne da bi pozabili, kaj smo bili včeraj,« je zaključila predsednica Dorbolo, ki je omenila tudi vidljivost in vlogo, ki jo bo dal slovenski skupnosti na Videmskem projekt JezikLingua z multimedijskim centrom, ki nastaja v Špetru. Župnik Renzo Calligaro je nato blagoslovil obnovljen muzej. Na otvoritvi je zapel pevski zbor Gallus iz Kranja, ki je pred tem spremljal trojezično mašo (v terščini, slovenščini in italijanščini). Nato so prerezali tradicionalni trak ter odprli vaščanom in obiskovalcem vrata v muzej, ki je izraz identitete in ponosa skupnosti ter predstavlja jedro projekta za turistični razvoj kraja. (NM) Udeleženci nedeljske slovesnosti pred Etnografskim muzejem v Bardu nm Večjezičnost in izobraževanje med Italijo in Slovenijo VIDEM - »Večjezičnost in izobraževanje. Izkušnje, rezultati in izzivi v prostoru med Italijo in Slovenijo« je naslov mednarodnega posveta, ki ga v okviru evropskega čezmejnega projekta JezikLingua 6. in 7. septembra prirejata Univerza v Vidmu in njen Mednarodni center za večjezičnost. Posvet o večjezičnosti in izobraževanju bo v konferenčni dvorani Roberto Gu-smani v palači Antonini, kjer ima sedež videmska univerza. Na simpoziju bo govora o rabi in učenju jezikov, o teoretičnih in praktičnih potrebah, ki jih nalagajo spremembe v razmerju med jezikom in pričakovanji skupnosti govorcev ter še o marsičem drugem. Jutri bo seminar moderiral Roberto Dapit. Po uvodnem pozdravu rektorice videmske univerze Cristiane Com-pagno ob 15. uri, bodo predavali Vin-cenzo Orioles z Univerze v Vidmu, Marko Stabej in Vera Smole z Univerze v Ljubljani, Devan Jagodic s Slovenskega raziskovalnega inštituta in Nataša Gliha Komac z Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ob 18. uri bodo odprli tudi razstavo publikacij in avdiovizualnega gradiva o večjezi-čnosti, ki sta jo uredila Alessandra Bu-relli in Roberto Dapit. V petek, ko bo moderator Marko Sta-bej, pa bodo od 9.30 na vrsti Cristiano Crescentini, Alessandra Burelli, Maria Bidovec in Roberto Dapit (vsi z Univerze v Vidmu), Suzana Pertot (ZCZ JezikLingua) in Vera Smole, ki bo predstavila prvi zvezek Slovenskega lingvističnega atlasa. 22.000 obiskovalcev lesnega sejma v Celovcu CELOVEC - 22.000 obiskovalcev je obiskalo letošnji 52. mednarodni lesni sejem v Celovcu, enega najpomembnejših strokovnih sejmov gozdarske in lesarske panoge v srednji in jugovzhodni Evropi. To je sporočila direkcija sejma, ki je obenem poudarila, da so se izpolnila pričakovanja sejemske družbe tako glede števila obiskovalcev kot tudi glede sklenjenih poslov. Vsak tretji obiskovalec je prišel iz inozemstva. Kot je še poudaril poslovodja družbe Koroški sejmi Erich Hallegger, je uspela tudi krstna izvedba strokovnega sejma »Les in gradnja«. »Pet različnih tem v petih dnevih« pa se glasi vodilo naslednjega sejma v Celovcu, tradicionalnega jesenskega sejma, ki se bo začel v sredo, 12. septembra, in bo trajal do nedelje, 16. septembra. Kakor je razvidno iz objave Slovenske gospodarske zveze, bodo na letošnjem jesenskem sejmu v okviru projekta Alpe Adria Holz/Les razstavljali mizarji iz Koroške in Slovenije, ki so se združili v čezmejno lesno skupnost in izdelujejo in prodajajo svoje izdelke pod skupno blagovno znamko «Collignum». (I.L.) POLITIKA - Javnomnenjska raziskava Tondo na šestem mestu »lestvice priljubljenosti« RIM - Luca Zaia, predsednik Dežele Veneto, je najbolj priljubljeni predsednik med vsemi predsedniki italijanskih deželnih uprav. Zaia, ki pripada stranki Severne lige, uživa podporo 60,2 odst. intervjuvancev v Venetu. Raziskavo je izvedla družba Datamonitor. Na drugem mestu se je po priljubljenosti (56 odst.) uvrstil predsednik dežele Toskane Enrico Rossi iz vrst Demokratske stranke. Predsednik Furlanije-Julijske krajine Renzo Tondo (desna sredina) je pristal na šestem mestu. V svoji deželi uživa podporo 52,1 odst. anketirancev, kar je skoraj odstotek manj podpore, ki jo je Tondo užival pred enim letom. 52-odstotna podpora predstavlja vsekakor še kar dobro popotnico za Tonda, ki spet kandidira za predsednika deželne uprave. Njegova volilna nasprotnica bo evroposlanka Demokratske stranke Debora Serracchiani. Na tretje mesto sta se skupaj uvrstila Vasco Errani (Emilija-Romagna) in Stefano Caldoro (Kampanija), peto mesto pa zaseda predsednik Mark Gian Mario Spacca. Na lestvici desetih najbolj priljubljenih deželnih predsednikov, ki jo objavlja Datamonitor, sta se prvič pojavila Roberto Cota (Piemont) in Luca Zaia in Renzo Tondo Roberto Formigoni (Lombardija). Z lestvice se je poslovila predsednica deželne vlade La-cija Renata Polverini, ki se je lani uvrstila na sedmo mesto. V vsaki deželi so za mnenje zaprosili 800 občank in občanov, raziskava ne zadeva priljubljenost predsednikov Doline Aoste ter avtonomnih pokrajin Trento in Bocen. SLOVENCI V ITALIJI - Pojasnilo SSO o nedavnem srečanju med SKGZ in raznimi organizacijami TRST - »Svet slovenskih organizacij je z začudenjem vzel na znanje novico o srečanju med SKGZ in nekaterimi slovenskimi organizacijami. Začudenje izhaja iz dejstva, da so med temi vse t.i. skupne organizacije.« Tako piše v noti za tisk, ki nam jo je včeraj poslalo v objavo vodstvo te krovne organizacije Slovencev v Italiji. »Zaradi nekaterih govoric,« se nadaljuje sporočilo, »da se SSO na to srečanje ni odzval, je potrebno, da se stvari pojasnijo. SSO ni bil nikoli seznanjen in niti vabljen na omenjeno srečanje. SSO želi pri tem poudariti, da drži, kar je predsedniku Dragu Štoki posredoval veleposlanik Republike Slovenije v Rimu Iztok Mirošič. Na podlagi zagotovil italijanskega zakladnega ministrstva bodo sredstva za delovanje slovenskih organizacij nakazana konec septembra oziroma v začetku oktobra. SSO je tako kot zmeraj vedno pripravljen, da se s skupnimi močmi in vzajemno pomočjo naredi vse potrebno za pozitiven razplet vprašanja glede finančnih sredstev, ki jih je Republika Italija dolžna izplačati na podlagi zaščitnega zakona 38/2001,« se zaključuje sporočilo. SSO je gornje besedilo poslal v vednost naslednjim organizacijam: Slovenski raziskovalni inštitut, Slovensko stalno gledališče, Narodna študijska knjižnica, Glasbena Matica, Združenje slovenskih športnih društev in Inštitut za slovensko kulturo. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Sreda, 5. septembra 2012 3 GORICA - Uradno odprtje 47. jesenskega seminarja za slovenske šolnike v Italiji »Šola in šolniki steber slovenstva v zamejstvu« GORICA - Jesenski seminar za slovenske šolnike v Italiji že skoraj pol stoletja uvaja nova šolska leta v zamejstvu. Letošnje bo - kljub krizi, ki ne prizanaša niti šoli - zakorakalo s korakom nad 4 tisoč otrok in mladostnikov in450 šolnikov, med katerimi je lepa skupina »novincev« z zagotovljeno pogodbo za nedoločen čas, pa tudi dva nova ravnatelja sta zraven, kot je uvodoma poudaril vodja deželnega urada za slovenske šole Tomaž Simčič. Uvodni seminar tudi letos služi šolnikom za poklicno pripravo. Letos bo pozornost posvečena bralni pismenosti; šolnikom je ponujenih 11 ciklusov, nekatera predavanja bodo izključno v Gorici, zato je glavna organizatorka seminarja, višja pedagoška svetovalka Andreja Duhovnik-Antoni, pozvala profesorje s Tržaške, naj ne zamudijo ponujene priložnosti. Uradno odprtje v goriškem Kulturnem domu ni bilo zgolj institucionalna formalnost. Predavanje pisatelja Toneta Partljiča o Primorcih v Mariboru med obema vojnama je bila pravcata umetniško obarvana in človeško zelo občuteno podarjena učna ura delčka slovenske zgodovine, ki ga je v učbenikih težko zaslediti. Pomembna je bila tudi potrjena skrb šolskih institucij - italijanskih in slovenskih - do šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Vodja deželnega šolskega urada Daniela Beltrame je počastila prisotne s pozdravom v slovenščini. Izpostavila je vlogo šolnikov v sedanjem težkem gospodarskem času. Sredstev je vse manj, s trudom pa je mogoče marsikaj premostiti, je pozvala. Državna sekretarka slovenskega ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Mojca Škrinjar je poudarila, da »se moramo za ohranjanje slovenstva in slovenščine v veliki meri zahvaliti tudi vam, slovenskim učiteljicam in učiteljem, ki skrbite za prenašanje znanja, narodne zavesti, kulturne in zgodovinske izkušnje ter občutka pripadnosti matičnemu narodu«. Ali bo šola v zamejstvu ostala hrbtenica družbenega in narodnostnega razvoja, je na mejnih območjih precej odvisno od zavzetosti pedagoških delavcev. Pri tem opravlja eno ključnih vlog vsakoletni jesenski seminar, ki izobražuje zamejske pedagoške delavce, jim nudi stalno strokovno izpopolnjevanje, skrbi za šolske in strokovne izmenjave ter za povezavo manjšine z matičnim narodom, je dodala Škrinjarjeva, za katero so šola in šolniki »steber slovenstva v zamejstvu.« Državni sekretar na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu Matjaž Longar je potrdil, da se »bomo v Sloveniji kljub težkim časom potrudili, da bo naša pomoč ohranjena in da boste lahko udejanjili programe za uresničevanje vizije prihodnosti.« Danes se bo seminar nadaljeval po posameznih ciklusih. Med udeleženci pa letos ne bo ravnateljice Ksenije Dobrila, ki si je - po 34 letih - zaslužila oddih. Pa tudi velik šop cvetja in aplavz kolegov in kolegic v dvorani Kulturnega doma. M.K. Desno udeleženci seminarja; levo Mojca Škrinjar bumbaca POJASNILO - Državna sekretarka »Denar bo!« Mojca Skrinjar o slovenskih prispevkih za slovenske šole GORICA - Državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Republike Slovenije Mojca Škrinjar je med svojim govorom ob odprtju seminarja za slovenske šolnike omenila težko gospodarsko stanje, v katerem se je znašla Slovenija. Dolg se je v treh letih podvojil, donosnost obveznic znaša 7 odstotkov. Slovenija bo primorana zaprositi Evropo za pomoč. Tu bi se znala končati suverenost Slovenije, je opozorila, a takoj dodala: »Česar pa si ne želimo.« Poudarila je, da je treba sedaj »postaviti šalo in sati- ro na stran« in »skupaj povleči voz iz neprijetne situacije.« »Kaj je hotela s tem reči?« je bilo slišati potihoma med šolniki v dvorani. »Da ni denarja!« je bil prav tako tih odgovor. Škrinjarjeva je po uradnem odprtju seminarja pojasnila svoje besede: »Mi si prizadevamo ohraniti enako kakovost, ki smo jo nudili slovenskemu šolstvu v zamejstvu. To je naloga, ki je ne smemo zmanjšati prav veliko. Morda malenkost, a mislim, da ne. Seminar v Sloveniji nameravamo še okrepiti.« M.K. Poletni fotoutrip '12 Drage bralke, dragi bralci! Spet smo radovedni, kje in kako preživljate svoje počitnice, predvsem pa, ali je v vaši potovalki prostor tudi za Primorski dnevnik. Mi seveda upamo, da ja, in vas zato vabimo, da vanjo položite tudi časopisni izvod ali spletni Primorski dnevnik in mu nato, kjerkoli pač preživljate te poletne tedne, posvetite enega od svojih poletnih posnetkov. Fotografije nam pošljite preko rubrike Fotogalerije bralcev na spletni strani www.pri-morski.eu ali po elektronski pošti tiskarna@primorski.eu, lahko pa jih tudi osebno dostavite v uredništvih v Trstu in Gorici. Najlepše bomo objavili! Primorski na Dunaju marco kerpan PREDAVANJE - Primorci v Mariboru Partljič in njegov »primorski« Maribor GORICA - Pisatelj, dramaturg, scenarist, poslanec in - pred vsem tem - učitelj Tone Partljič je z uvodnim predavanjem o Primorcih v Mariboru med obema vojnama in o njihovem kulturnem delovanju očaral udeležence seminarja. Predvsem mladi zamejski šolniki so izvedeli za bolj malo znano plat slovenske kulturne zgodovine. Primorci so v treh, štirih valih, od 1915 dalje, »preplavili« Štajersko in celo pripomogli, da je ostala slovenska. Dali pa so ji tudi kulturni pečat. Predavanje je bilo aktualno, saj le prav letos Maribor kulturna prestolnica Evrope, zato je bilo prvo vprašanje pisatelju po predavanju kar naravno. Ali je pretirano reči, da imajo tudi Primorci zasluge, da je postal letos Maribor evropska prestolnica kulture? »Ne, ni pretirano. Je zasluga tudi Primorcev, ki so v zelo kočljivem času, ko se je Maribor iztrgal iz Avstrije, pripomogli, da je postal slovenski. Maribor je leta 1918 štel 20 tisoč Nemcev in malo manj kot 5 tisoč Slovencev, ki so bili večina služabniki pri Nemcih. Govorili so slovenščino, ki je bila podobna varianti nemškega dialekta. Pa so prišli Primorci, ki so govorili odlično slovensko. Tako je slovenščina postala ulični jezik šele s prihodom Primorcev.« Kdo so to bili? »Izgnani intelektualci, igralci, glasbeniki, učitelji. Pomenili so slovenska pljuča v Mariboru.« Zakaj so izbrali prav Maribor? »Ker je Štajerska morda bolj gostoljubna kot Kranjska. Vsekakor pa manj skopa kot Gorenjska.« Kakšen je bil doprinos Primorcev h kulturi v Mariboru? »Jezikovni doprinos je bil nedvomen. Velik je bil doprinos k nacionalnemu ponosu. Oni so že imeli izkušnjo fašizma. Mi smo pa - še mnogi nemčurji v Mariboru - od Hitlerja pričakovali čudež, ki ga je obljubljal, ko je prišel na oblast, je prinesel vsega vraga. Potem pa so se pojavile karte in lakota. Primorci so to izkušnjo imeli in opozarjali pred fašizmom in nacizmom. Nadalje so Primorci prinesli sem glasbo. Naši so imeli predvsem čitalnice, Primorci so prinesli pevske zbore. Njihov doprinos pa je bil viden tudi v prehrani.« Tone Partljič bumbaca Prehrani? »Seveda. Oni so prinesli k nam paradižnike, melancane, papriko.« Ali jih prej tam niso poznali? »Ne, poznali so samo krompir in zelje. Mislim, da se šele sedaj zavedamo, kakšen pomen so imeli Primorci v Mariboru.« Kako so domačini gledali nanje? »Imenovali so jih Lahi ali Čiči, kar ni bilo zanje, Primorce, prijetno. Mnogi so se hudovali, ker so izgubili službo prav zaradi prihoda Pro-morcev.« Zakaj? »Ker je kraljevina Jugoslavija do leta 1928 po zakonu zagotavljala javne službe v Mariboru Primorcem.« Podobno tako, kot je Italija po drugi svetovni vojni zagotavljala službe istrskim beguncem ... »Točno tako.« Pomeni, da bi lahko vzpostavili primerjavo med Primorci med obema vojnama v Mariboru in ezulskimi begunci? »Drži. Vsako pregnanstvo je tragično. Tomizza je napisal sijajen roman Materada, kjer popisuje, kako so morali Italijani oditi iz okolice Umaga in kakšna bolečina je bila to zanje. Roman ni v ničemer ideološki, je pa človeški, saj se ti Italijani zasmilijo v tisti vasi v Tomizzovem romanu.«, Kaj je od Primorcev sedaj ostalo v Mariboru? »V mestu 30 ulic: Ruplova, Vrabčeva, Mirkova ulica in še druge.« M.K. / TRST Sreda, 5. septembra 2012 4 JBMÜBTrst r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu DEŽELNI SVET - Zakonski predlog o zaščiti penine začel svojo pot v komisiji Evropska zaščitena območja velika ovira na poti ovrednotenja Prosecca DOC Piero Tononi in kolegi računajo na pospešeni postopek za odobritev tega pomembnega ukrepa Zakon, ki bi končno priznal Pro-sek za »matični sedež« vina Prosecco DOC in vlogo tržaških vinogradnikov pri pridelovanju in trženju te penine, je včeraj začel svojo pot v pristojni komisiji deželnega sveta. Zakonski predlog (prvi podpisnik Piero Tononi-Ljudstvo svobode) uživa podporo vseh deželnih poslancev iz tržaške pokrajine, katerim se je pridružil ligaš Federico Razzini iz Tržiča. Vlagatelji predloga računajo, da bo zakon v razmeroma kratkem obdobju prestal oceno komisij in da bodo medtem dozoreli politični pogoji za njegovo odobritev v skupščini. Časa ni veliko, vsekakor dovolj, če za to obstaja politična volja. Kako zaobiti Naturo 2000? Dobršen del območja, kjer bi lahko iz glere proizvajali znano peni-no, je podvržen državnim in evropskim zaščitnim normam Natura 2000. To-noni in kolegi predlagajo, da se (bodočemu) vinorodnemu področju prizna poseben položaj, kar bi posledično poenostavilo in pospešilo vse birokratske postopke za pridelovanje Pro-secca DOC. Birokracija duši razvoj vinogradništva in postavlja tržaške pridelovalce penine v neenakopraven položaj s kolegi iz Furlanije, da ne govorimo s tistimi iz Veneta, ki so največji pridelovalci in prodajalci Prosecca DOC. Poleg Tononija in Razzinija so zakonski predlog podpisali Igor Gabro- Deželni svetnik Piero Tononi vec (SSk), Igor Kocijančič (Mavrična levica), Piero Camber in Bruno Marini iz vrst Ljudstva svobode, demokrata Sergio Lupieri in Franco Codega ter Edoardo Sasco iz stranke UDC. V razpravi, ki je sledila Tononijevi predstavitvi, je sodeloval Gabrovec, stališča Mavrične levice pa je predstavil Roberto Antonaz. Predstavitev brez polemik Tononi in ostali podpisniki zakonskega osnutka so se za sedaj izognili polemik z deželnim odbornikom za kmetijstvo Claudiom Violinom, ki ni ravno naklonjen tržaškim vinogradnikom in kmetovalcem na sploh. Violi-novo zadržanje bo odločilnega pomena za usodo zakona, zato so se njegovi predlagatelji odločili za »mirno predstavitev«, v upanju, da se jim bo to v nadaljevanju obrestovalo. Dejstvo, da je zakon podprl tudi odbornikov strankarski somišljenik Razzini, morda napoveduje, da Violino ne bo preveč zaviral razprave v komisijah in soočenja v skupščini. Bomo videli. Gabrovec: Zakon za mlade »V našem kmetijstvu je trenutno angažiranih veliko mladih, ki s podjetniškim pristopom investirajo v razvoj in kvaliteto pridelkov, kar jim je že prineslo veliko število nagrad in priznanj, tako na krajevnem kot tudi na državnem in mednarodnem nivoju. Visoko kvalitetno vinarstvo, oljkarstvo, si-rarstvo in z njimi tudi vsi ostali pridelki s kraških domačij se izredno dobro skladajo s turističnim poslanstvom Trsta in njegovega zaledja,« je v komisiji dejal Gabrovec. Tisti, ki napada in se zgraža nad upravičenimi pričakovanji in zahtevami domačih kmetovalcev po njegovem pozablja, da je lepota Krasa kakršno imamo danes, predvsem sad trdega dela naših prednikov. »Naš namen je torej, da s tem specifičnim zakonom utrdimo obveze iz protokola o Proseccu, deželno upravo pa spodbujamo, da bi spremljala naše kmetijstvo in ne mu metala polena pod noge,« je poudaril predstavnik SSk. S.T. PROSECCO DOC - Gabrovec in Kocijančič »Zeleni naju imajo za neke vrste bandita« Igor Kocijančič in Igor Gabrovec sodelujeta tudi glede Prosecca DOC Slovenska deželna svetnika Igor Kocijančič in Igor Gabrovec sta vložila veliko truda in energije v zakonski predlog o Proseccu DOC. Pri tem sta si prislužila pohvale kraških vinogradnikov in njihovih stanovskih organizacij, obenem sta si nakopala ostre kritike naravovarstvenikov, posebej Svetovnega sklada za naravo (WWF). Najbolj oster komentar na račun Gabrovca, Kocijančiča in podpisnikov zakona smo brali v mesečniku Konrad izpod peresa Daria Pre-donzana (WWF). Pisec jih obtožuje, da v zameno za peščico glasov z zakonskim predlogom o valorizaciji Prosecca postavljajo pod vprašaj okoljsko prihodnost Krasa. »Prav zaradi vseh teh polemik smo predlagali in dosegli, da bodo postopek zakona spremljale avdicije z vsemi zainteresiranimi dejavniki, seveda vključno z okoljevarstve-niki,« napoveduje Kocijančič. Če se ne bo kaj zataknilo, obstajajo stvarni izgledi, da bo zakon o penini in vlogi vasi Prosek v doglednem ča- su priromal v deželni svet, kje bo še čas za njegovo odobritev, dokaj optimistično razmišlja predstavnik Mavrične levice-SKP. Zakonski predlog je po Ga-brovčevem mnenju bil vse od predložitve tarča napadov in kritik nekaterih precej integralističnih krogov samozvanih okoljevarstveni-kov, ki pa ostajajo k sreči precej osamljeni. »Slednji, so prikazali vlagatelje zakona skoraj kot bandite, ki naj bi s svojim početjem ogrožali celo okoljsko ravnovesje kraške pokrajine. V svojih izvajanjih so kritiki spregledali, da naš predlog osvaja obveze, ki so jih 18. aprila 2010 sprejeli Dežela, ministrstvo za kmetijstvo, kraški vinski konzorcij in vse stanovske kmetijske organizacije. Poleg tega zakonski predlog odgovarja neutrudnim in glasnim pozivom kmetijskega sveta, ki je na Tržaškem danes eden redkih sektorjev, ki še kažejo na pozitiven trend v okviru splošne gospodarske krize,« podčrtuje zastopnik Slovenske skupnosti. Prometna nesreča na Rebri za Rovte Včeraj se je nekaj po 17. uri na Rebri za Rovte pripetila prometna nesreča. Avtomobila, ki sta peljala vsak v svojo smer, sta iz še nepojasnjenih razlogov (najbrž gre razlog iskati v nepazljivosti enega od dveh voznikov) frontalno trčila. En avtomobil je odbilo s cestišča v jarek ob cesti, drugi pa je obtičal kar na strehi. Na kraju nesreče je poseglo osebje službe 118, ki je oba voznika odpeljalo v katinarsko bolnišnico - eden je utrpel hujši udarec v prsni koš, drugega pa so zadržali preventivno. Zaradi nesreče je bil promet dalj časa upočasnjen, urejali so ga mestni redarji, medtem ko so gasilci vlekli avtomobil iz obcestnega jarka. Vabilo najmlajšim v sesljansko ludoteko Občine Okraja 1.1 (Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor) in zadruga L'Albero Azzurro obveščajo, da bo brezplačna ludoteka delovala v igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih popoldne od 16. do 18. ure in ob sobotah od 10. do 12. ure. Namenjena je otrokom od 1. do 6. leta starosti. Za september sta predvideni ustvarjalni delavnici Naravne umetnije in Veterni karijoni. Več informacij nudijo na sedežu igralnega kotička Palček oz. na tel.št.040/299099 od ponedeljka do sobote od 8. do 13. ure. V soboto tržaški fotografski maraton Trst bo v soboto, 8. septembra doživel svoj fotografski maraton, ki ga prireja združenje Fotonordest v sodelovanju z društvom Officina istantanea. Shod udeležencev pobude je ob 10. uri pred Pomorsko postajo. Vse informacije nudijo na spletni strani www.ma-ratonafondonordest.it REPENTABOR - Ljudmila Novak spoznala občinsko upravo Ministrica na obisku Visoko gostinjo iz Slovenije je sprejel župan Marko Pisani v spremstvu občinskih upraviteljev Slovenska ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak je bila sinoči gost Občine Repentabor. Na županstvu na Co-lu jo je sprejeli župan Marko Pisani v spremstvu občinskih upraviteljev, zastopnikov zadruge Naš Kras in Vesne Guštin. Pisani je ministrici predstavil stvarnost te najmanjše občine v tržaški pokrajini, njene značilnosti in tudi nekatere probleme. Občini zaradi majhnosti stalno grozi ukinitev. Zadnji poskus se je zgodil lani, ko je italijanska vlada nameravala čez noč izbrisati vse občine z manj kot tisoč prebivalci. Poskus je neuspel, nikjer pa ni zapisano, da so manjše občine s tem »rešene«. Ljudmilo Novak so seznanili tudi s krajevno kulturno dejavnostjo, začenši seveda s Kraško ohcetjo, ki je že zdavnaj presegla občinske meje. Ministrica je pohvalila prireditelje te etnografske pobude, ki si zaslužijo veliko priznanje. iiiiL u i 11 v L m i Ministrico je pred županstvom na Colu pozdravil župan Marko Pisani kroma POLEMIKA - Po razstavi Palestina sožitja »Župan naj se opraviči članom društva Salaam« Besede, ki jih je tržaški župan Roberto Cosolini izrekel na nedeljski prireditvi v sklopu evropskega dneva judovske kulture, so dvignile val prahu. Župan se je, kot znano, judovski skupnosti opravičil zaradi razstave, ki so jo julija postavili v občinski galeriji na Velikem trgu. Razstavo Palestina sožitja: zgodovina Palestincev v obdobju 1880-1948 so postavili člani združenja Salaam Otroci oljke, pred tem pa je bila na ogled v raznih italijanskih mestih (na primer Firencah, Sieni, Rimu). Županove besede je javnosti posredoval italijanski dnevnik: po njegovem poročanju naj bi se Coso-lini opravičil za »težke besede«, ki jih je bilo mogoče prebrati na razstavnih panojih. Na njegove besede se je včeraj z odprtim pismom odzvala predsednica združenja Salaam Odi-nea Zupin. Pojasnila je, da so razstavo postavili z namenom, da bi s pomočjo zgodovinskih dejstev pred- stavili položaj dveh narodov - palestinskega in izraelskega. »Zgodovina je polna težkih in strahotnih dogodkov, za opis katerih je treba uporabiti težke in včasih strahotne besede. Ste kdaj pomislili, da bi se za razstavno gradivo, ki je na ogled v tržaški Rižarni, opravičili predstavnikom nemške države? Tam res naletimo na "težke besede',« piše v predsedničinem pismu, ki županu očita, da se je s svojim ravnanjem postavil na stran enega dela prebivalstva in torej proti drugemu. »Zato sedaj, kot občanke in občani Trsta in ne kot člani prostovoljnega združenja, pričakujemo Vaše opravičilo.« Samo tako bodo ljudje razumeli, da razstave Palestina sožitja nismo postavili z namenom, da bi kogarkoli žalili, ampak da bi z zgodovinskimi dejstvi pripomogli k razmisleku o palestinski in izraelski skupnosti, je svoje odprto pismo zaključila Odinea Zupin. / TRST Sreda, 5. septembra 2012 5 ZGONIK - V petek že osmi koncert za mir Spodbujanje miru preko glasbene govorice Deset skupin iz Slovenije, Italije, Srbije, Češke in Hrvaške - Na predvečer predstavitev organizacije ICS Pisana zastava miru bo v petek znova zaplapolala pred zgoniškim županstvom, saj se bo na tamkajšnjem prireditvenem prostoru ob 19. uri začel tradicionalni koncert za mir, ki ga že osmo leto zapored prireja mladinski odsek kulturnega društva Rdeča zvezda s pokroviteljstvom domače občine in podporo tržaške pokrajinske uprave. Glasbeni dogodek se je z leti uveljavil celo kot največji mirovniški praznik na Tržaškem, nezanemarljivo pa pri tem ostaja dejstvo, da so njegovi pobudniki ravno mladi, ki si prizadevajo, da bi svetlo vrednoto spodbujali in širili tudi s pomočjo glasbene govorice. S pripravami so se lotili že spomladi in poskrbeli za obširen program, ki ga bodo oblikovali gostje iz Italije, Slovenije, s Hrvaške, iz Srbije in celo iz Češke, je na včerajšnjem predstavitvenem srečanju povedala zgoniška odbornica za kulturo in mladinska vprašanja Monica Hrovatin. Lani so si namreč zamislili, da bodo vse sodelujoče občine (in teh je res veliko) poskrbele za glasbenega gostjo in tako naposled tudi bo. Štefan Jazbec je v imenu mladih pobudnikov predstavil glasbene goste. Na odru pred zgoniško občino se bo predstavilo rekordnih 10 glasbenih, povečini rock in folk skupin - ElaBanda iz Slovenije, tržaški ansambel 160 ruggenti, The Clients iz češkega mesta Kolin, bend Coroneo Salvation Army, slovensko-hrvaško-bosanska zasedba International R'n'R Circus, Domači zvoki iz devinsko-nabrežinske občine, študentska zasedba Ghas N' Pours, Tržačani Eleor & Andrej ter godba Quinta iz Komna in plesna skupina Srebrna iz Divače. Ob 17. uri bo pred županstvom zaživel tudi sejem izmenjave oblek in modnih dodatkov, svoje delovanje pa bodo pri stendih predstavile organizacije Libera, Emergency, Omizje za mir, Trgovina sveta, združenje Basaglia ter Zavod združenega sveta iz Devina. Ob njih bodo prisotni tudi operaterji Overnight s simulatorjem vožnje. Vstop bo prost, prav tako prosto pa bo letos tudi kampiranje. Mladim glasnikom mirnega sožitja se je na včerajšnjem srečanju na sedežu tržaške pokrajine zahvalil zgoniški župan Mirko Sardoč, pokrajinska od-bornica za mlade in politike miru Roberta Tarlao pa je pohvalila zgledno vnemo, ki jo iz leta v leto vlagajo v prireditev. Vsako leto zbrane prispevke nato darujejo v dobrodelne namene. To pa še ni vse. Na predvečer koncerta, se pravi jutri, bodo ob 20. uri v Saležu v prostorih Rdeče zvezde predstavili organizaciji ICS in kmečko zadrugo Insieme. (sas) Udeleženci včerajšnje predstavitvene konference na sedežu tržaške pokrajinske uprave kroma BAZEN BIANCHI - Spet odprt javnosti Ob športnih aktivnostih tudi razstave, srečanja in »bookcrossing« Ko govorimo o bazenu Bruno Bianc-hi, najprej pomislimo na športno dejavnost, na plavanje torej in skoke v vodo, ki tam dejansko redno kraljujejo skozi vse leto. V resnici pa se v bazenu marsikaj dogaja, je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal Franco Del Campo, direktor federalnega centra plavalne federacije FIN, ki upravlja objekt. Malokdo namreč ve za projekt H2Openspace, se pravi za »ob-športni« niz kulturnih pobud, razstav, srečanj, pogovorov in izmenjave knjig (bookcrossing), ki so namenjene širši javnosti. O tem in o marsičem se boste lahko prepričali na lastne oči, saj je od ponedeljka bazen Bianchi spet odprt za javnost. Po krajšem obdobju zaprtja zaradi vzdrževalnih del, se namreč običajna dejavnost spet začenja. Gostom bo bazen še do petka, 7. septembra, na voljo od 12.30 do 22. ure, že od sobote, 8. septembra, pa se delovni čas spet spreminja in podaljšuje. Ob sobotah bo za javnost vstop dovoljen od 9. do 15. ure, ob nedeljah od 9. do 13. ure, ob delavnikih pa kar ves dan, se pravi od 9. do 22. ure. z J* P ¡íw.'fifl! S ponedeljkove tiskovne konference v bazenu pri Sv. Andreju kroma Sicer pa ostaja glavna dejavnost seveda šport - tako na agonistični kot na ljubiteljski ravni. Septembra se namreč mladi in manj mladi odločajo o športnih aktivnostih v novi sezoni, tako da so vsakomur na voljo tečaji plavanja. Opozoriti velja, da so spričo občinskega finančnega prispevka cene vstopnic ostale tudi letos nespre- ČRNA KRONIKA - Vdrli so ji v stanovanje Iz kopalnice poklicala na pomoč Slišala je ropotanje pri vratih in se prestrašena zaprla v kopalnico, od koder je poklicala policijo. Pripetilo se je v ponedeljek dopoldne, ko so trije mladi Gruzijci, 23-letni G.K., 33-letni K.S. in 34-letni R.K. skušali vdreti v stanovanje v drugem nadstropju v Ulici Rossetti. Ženska je policijo opozorila, da so neznanci vstopili v stanovanje. Osebje mobilnega oddelka tržaške kvesture je kaj kmalu prišlo na kraj dogodka, od koder pa je trojica že bežala. Njihov beg pa se je prekinil že v tretjem nadstropju. Agenti so moške zadržali - pri sebi so skrivali dva nožiča in vrečko z 0,59 gr nelegalne substance. Pri vhodnih vratih pa so bili razvidni znaki vloma, v vhodu pa izvijač in klešče. Policisti so podrobno pregledali tudi vhodna vrata ostalih stanovanj in znotraj neke vaze na stopnišču našli dva para nogavic (podobne je nosil tudi en vlomilec) in mobilni telefon. Vse so zasegli, moške pa odvedli na kvesturo, od tod pa v koronejski zapor. Parfum ... izdal mlada tatiča Mlada romunska državljana, 24-letni B.S. in 16-letna R.A. s stalnim bivališčem v Trstu, sta v ponedeljek popoldne vstopila v drogerijo v Ul. Ponchielli in se nekoliko obotavljala po trgovini. Mladenič je naenkrat s police vzel parfum v vrednosti 70 evrov in ga hitro vtaknil v torbo, ki jo je nosil na rami. Ena od zaposlenih v drogeriji pa ga je opazila, približala se mu je in ga prosila, naj parfum vrne, mladenič pa se je delal, kot da ne ve, o čem govori. Prodajalka je zato zavrtela številko 113. Policisti tržaške kvesture so dvojico najprej identificirali, torbico s parfumom pa zasegli. Ugotovili so, da je bila torbica v notranjosti prekrita z aluminijasto folijo, tako da alarmni signal ne bi izdal kraje. Agenti so ju pospremili na kvesturo, kjer so ju ovadili na prostosti zaradi kraje. OBČINA TRST - Skrb za starejše občane Izobraževalna tečaja za negovalke Na pobudo tržaške občine oz. njenega odborništva za socialne politike je v ponedeljek štartal prvi od dveh tečajev za družinske negovalke. Prirejajo jih tržaške pokrajinske organizacije Acli v sodelovanju z zadrugama Lybra in La Quercia. Kakor je novinarjem povedala občinska odbornica Laura Famulari, se vzgojni tečaji za negovalke vključujejo v projekte občinskega območnega načrta 2010-2012 namenjene starejšim občanom. Odbornica je s predstavniki partnerskih organizacij in združenj ugotavljala, da gre za zelo koristen ukrep za mesto Trst, kjer je, kot vsi dobro vemo, prebivalstvo večinoma priletno. Glavni namen tečajev je ta, da bi starejšim ponudili kakovostno in številčno okrepljeno pomoč na domu, tako da jim ne bi bilo treba izbirati bivanja v domu za starejše občane. Pobudi je Dežela FJK namenila skoraj 100 tisoč evrov. V bistvu bosta tečaja razdeljena na 4 module. prva dva zaobjemata vsak 40 ur in namenjena bosta delavkam oz. delavcem, ki so že aktivni kot negovalci pri družinah, ki koristijo pomoč iz Sklada za možno avtonomijo. Druga dva pa bosta trajala po 34 ur vsak in namenjena bosta prostovoljcem, družinskim članom in tistim, ki bi se radi zaposlili pri družinah kot negovalke. Udeleženci bodo morali slediti teoretičnemu delu na sedežu zavoda za poklicno izobraževanje Enaip v Istrski ulici, nekaj ur pa bodo prebili kar pri starejši osebi. Prvi tečaj je torej začel in trajal bo do konca novembra. Vodijo ga docenti Acli, občinski socialni delavci in operaterji zdravstvenega podjetja, ki bodo udeležencem predavali o prehrani, higieni, odnosih z nepokretnimi osebami, nesrečah na domu in varnosti za operaterje. Doslej je vpisanih 20 oseb. Kdor bi se jim rad pridružil, bo več informacij našel na sedežu Acli (Ul. sv. Frančiška 4/1) na spletnem naslovu trie-ste@acli.it oz. na tel. št. 040/370408. Včeraj danes Danes, SREDA, 5. septembra 2012 LOVRENC Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.35 - Dolžina dneva 13.04 - Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 11.38 Jutri, ČETRTEK, 6. septembra 2012 ZAHARIJA VREME VČERAJ: temperatura zraka 23 stopinj C, zračni tlak 1014,15 mb ustaljen, vlaga 57-odstotna, veter 9-23 km na uro jugo-vzhodnik, nebo rahlo oblačno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 24,6 stopinje C. [13 Lekarne Do sobote, 8. septembra 2012 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Campo San Giacomo 1 - 040 639749, P.le Valmaura 11 - 040 812308, Opči-ne - P.le Monte Re 3 - 040 211001- samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Campo San Giacomo 1, P.le Valmaura 11, Ul. Ginnastica 39/A, Opčine - P.le Monte Re 3 - 040 211001 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 39/A - 040 764943. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. M Izleti menjene. Pravzaprav so si upravitelji zamislili celo dodatno, zelo koristno pobudo - zaradi gospodarske krize, so se namreč odločili, da se bo lahko dvajset otrok brezplačno učilo plavati. To so otroci družin, katerih potrdilo ISEE o dohodkih ne bo presegalo 15 tisoč evrov. Vsi zainteresirani se lahko zglasijo pri blagajni bazena. MLADINSKI ODSEK SPDT vabi svoje člane, da se udeležijo spominskega pohoda Bazoviških junakov, ki ga prireja ŠZ Sloga v sodelovanju s SPDT in SK Devin. Zberemo se v nedeljo, 9. septembra, ob 9.30 pri Kalu v Bazovici. Vabljeni! OMPZ »Friderik Baraga« organizira v soboto, 15. septembra, romarski izlet na Trsat, Reko, Opatijo, Lovran. Za vpis in vse ostale informacije pokličite čim prej na tel. št. 347-9322123. Loterija 4. septembra 2012 Bari 4 46 85 61 9 Cagliari 8 61 45 84 6 Firence 8 37 38 40 27 Genova 14 37 73 29 72 Milan 19 79 17 64 38 Neapelj 80 19 76 45 12 Palermo 31 71 36 26 44 Rim 20 55 70 85 46 Turin 29 73 52 6 31 Benetke 56 41 53 39 44 Nazionale 80 36 4 42 73 Super Enalotto Št. 106 34 42 58 60 82 83 jolly72 Nagradni sklad 1.944.516,27€ Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 3.373.647,34 € Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ 1 dobitnik s 5 točkami 291.677,44 € 557 dobitnikov s 4 točkami 575,61 € 23.129 dobitnikov s 3 točkami 26,47 € Superstar 28 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 1 dobitnik s 4 točkami 57.561,00 € 158 dobitnikov s 3 točkami 2.647,00 € 1.976 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 14.527 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 36.978 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € 6 Sreda, 5. septembra 2012 TRST / AGATA VENIER je včeraj uspešno zaključila triletni študij sloveni-stike na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem. Ob tem podvigu ji čestitajo in želijo še veliko študijskih ter življenjskih uspehov Martin, Katja, Sandro in Davide. Na Fakulteti za humanistične študije univerze v Kopru je z uspehom dokončala študij slovenistike AGATA VENIER. Ob pomembnem življenjskem dosežku ji čestita Marinka. DRAGA AGATA! Zapiskov, skript zdaj bo za nekaj časa konec, sreče in uspehov ti želimo za zvrhan lonec. Ob odlično opravljeni diplomi ti prisrčno čestitamo Klopovke in Klo-povci. Draga VESNA in MARCO! Danes prestopata prag prvih 25 let skupnega življenja. Vsi, ki vaju imamo radi vama iskreno čestitamo in želimo, da bi se še tako naprej koraj-žno prenašala. Adriana in Martin Draga VESNA in MARCO! Ker sta se ljubila, sta si pred 25. leti obljubila, da si bosta življenje delila. Zato vama želimo, da bi še dolgo živela, in se še naprej rada imela. Nataša, Vinko, Devan, Tina, Egon z Barbaro ter mala Jaš in Tija. Na Opčinah bo danes veselo, MARCOTU in VESNI jih je 25 skupnih let odcvetelo. Še mnogo zdravih in srečnih skupnih dni jima želimo Pe-čarjevi in Guštinovi vsi. Danes slavita 25 let skupnega življenja TANJA in ANTONIO. Še mnogo zdravih, srečnih in zadovoljnih let vam želijo vsi domači. NONO PEPI! Vse najboljše za rojstni dan, naj čestitka naša polepša ti dan. Da slavil bi še mnogo let in vedno bil v najini družbi odet! Tvoji Josette in Marisol. DEVA, že eno leto je minilo, Odkar si prišla na svet. Danes tvoj prvi rojstni dan slavimo In veliko sreče, zdravja ti želimo. Danja, mama in pači. Danes naša DEVA rojstni dan slavi In z njo se veselimo vsi. Prvo svečko bo ugasnila In z Danjo, mamo in pačitom se veselila. Vse najboljše ji želimo Nona, Faci, Joli, Majna in Aljoša. H Mali oglasi DAJEM V NAJEM opremljeno stanovanje v Bazovici, 45 kv.m., kuhinja z balkonom, spalnica, kopalnica, hodnik in shramba. Tel. št.: 338-1182211. PRODAM FIAT 600, letnik 1999, svetlo modre barve, v dobrem stanju. Cena: 500,00 evrov. Zainteresirani lahko pokličejo v popoldanskih in večernih urah na tel. št.: 349-1637933. PRODAM stanovanje 75 kv.m. v odličnem stanju v Ul. dei Papaveri na Op-činah, dnevna soba, kuhinja, 2 spalni sobi, kopalnica, balkon, parkirni prostor za en avtomobil in shramba. Za informacije lahko pokličete v večernih urah na tel. 349-6058494. 40-LETNA GOSPA išče delo kot varuška otrok. Tel. 342-0664365. DAJEM V NAJEM hišo z vrtom na Kon-tovelu. Vhodna veža, dnevna soba s kuhinjskim kotom, dve sobi, kopalnica, velika klet in garaža. Prosta od decembra. Telefonirati na 040-2171372. DAJEM V NAJEM stanovanje blizu Kulturnega doma, kuhinja, spalnica, garderoba, shramba, kopalnica, centralna kurjava, 6. nadstropje z dvigalom. Cena: 500,00 evrov mesečno. Tel. 339-5840600. GOSPA Z IZKUŠNJAMI nudi pomoč ostarelim, tudi 24 ur dnevno. Tel. 3200265573. IŠČEM veje domače trte - glere, po možnosti originalne stare trte. Tel. 040-418528 v večernih urah. NA TRŽIŠKEM PRODAM 5 kvintalov grozdja kabernet. Tel.339-7965001. PRODAJAM knjige za šolo Z. Zois, knjigovodska smer. Tel. št.: 338-4727175. PRODAJAM slive. Tel. 377-1331152. PRODAM latinsko-slovenski in sloven-sko-latinski slovar, v odličnem stanju. Tel: 366-7202399. PRODAM rabljene učbenike (licej Prešeren): Od antike do danes, Oblikoslovje, Skladnja, Od rovaša do enačb, Svet književnosti 1, Insitutio. Tel. št.: 3486502318. PRODAM skuter aprilia 50 si; letnik 2004. Tel. št.: 338-7408271. PRODAM KNJIGE za jezikovno - C -smer na Liceju F. Prešeren, tel. 3467159152. PRODAM hidravlično stiskalnico (prešo) za grozdje, premer 60 cm. Tel. 3498638740. PRODAM kraško skrinjo iz oreha, okrašena z rožami. Tel. 339-7396098. PRODAM naravni kis iz grozdja refošk, star 5 let. Cena: 2 evra na liter. Tel. 040576116. PRODAM naslednje knjige za znanstveni in klasični licej: Intersezioni, English Grammar in Use (3rd Edition) in Od piramid do kaosa. Zainteresirani naj kličejo v večernih urah na 348-4661852. PRO DAM pet novih aluminijastih polken (škure), temno-sive barve, velikost 90x120 cm. Tel. 040-220216. H3 Obvestila KRU.T obvešča, da za skupinsko letovanje na Rabu od 8. do 15. septembra sta se sprostili ena enoposteljna in ena dvoposteljna soba. Vse dodatne informacije in prijava, na sedežu, ul. Cicerone 8/b, tel. 040 360072. TELOVADBA ZA GOSPE V ZLATIH LETIH - Skupina 35-55 SKD F. Prešeren iz Boljunca sporoča, da poteka telovadba za razgibavanje in za zdravo hrbtenico ob torkih in četrtkih, od 9. do 10. ure v društvenih prostorih gledališča France Prešeren. Vabljene nove telovadke. AŠD SOKOL vabi starše odbojkaric, letniki 1999, 2000, 2001, na predsezonski informativni sestanek danes, 5. septembra, ob 19. uri v nabrežinski občinski telovadnici. Info:348-8850427 Lajris, 335-5313253 Cirila). MINI TEČAJ ZA PRITRKOVALCE ODPADE: tečaj v priredbi Zveze cerkvenih pevskih zborov v okviru Peterlinovega festivala, predviden danes, 5. septembra, ODPADE zaradi tehničnih težav. Prvo srečanje bo v četrtek, 13. septembra, ob 19. uri v Finžgarjevem domu. Toplo vabljeni, stari in mladi, da ponesemo to slovensko tradicijo v nove čase! SLOVENSKI FILATELISTIČNI KLUB »L. KOŠIR« vabi člane in slovenske filateliste na prvo mesečno srečanje v novi sezoni. Srečanje bo danes, 5. septembra, ob 18.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Sv. Frančiška, 20. UVODNO PREDAVANJE za brezplačne delavnice »Molitve in življenja« bo danes, 5. septembra, ob 19. uri v župnišču v Sežani, Trg 28. avgusta št. 4. Podrobnejše informacije na tel. št. 040-421880 ali 340-3864889. Vljudno vabljeni! VADBA JOGE - SKD F. Prešeren organizira dve brezplačni vadbi za stare tečajnike in nove interesente danes, 5. in v sredo, 12. septembra, od 18.30 do 20.00 v društveni dvorani v prvem nadstropju gledališča F. Prešeren. Vse informacije o tečaju in vpisnini bodo javljene na prvem srečanju. ANPI-VZPI SEKCIJA NASELJE SV. SERGIJA vabi člane in prijatelje na skupščino, ki bo v četrtek, 6. septembra, ob 18.30 v ljudskem domu Palmiro To-gliatti, ulica Di Peco št. 7. KMEČKA ZVEZA obvešča, da bo v sodelovanju z Zadružno kraško banko, njena svetovalna služba opravila meritve sladkorne stopnje in skupnih kislin grozdja: četrtek 6. septembra, 14.00-16.00 pri Radotu Miliču, Salež 68; četrtek 6. septembra, 16.30-17.30 na kmetiji Paola Ferfoglie, Medja Vas 6; torek 11. septembra, 15.00-16.30 pri Marti Žigon, Zgonik 35; četrtek 13. septembra, 15.00- 16.30 pri Renzu Tavčarju, Repen 42. MLADI, bi se radi preizkusili v nastopanju, v gledališkem ustvarjanju, bi se radi navadili biti pod reflektorji? Vabljeni v četrtek, 6. in 20. septembra (višješolska mladina) ter 27. septembra (srednješolska mladina) ob 18.30 na »Gledališko delavnico« (vodijo Helena Pertot, Maruška Guštin in Patrizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Peterlinovega festivala. OBČINSKA KNJIŽNICA Nada Pertot v Nabrežini bo zaprta zaradi dopusta do vključno četrtka, 6. septembra. OTROCI, POZOR! V četrtek, 6. septembra, ste ob 16.15 vabljeni na brezplačno delavnico »Izdelajmo si lutko«! Delavnica je namenjena osnovnošolskim otrokom, vodijo jo Nina Pahor in Nada Tavcar ter lutkarji Devinske-ga vrta ustvarjalnosti); ob 17.30 vabljeni na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Pe-terlin). V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah, v okviru Pe-terlinovega festivala. SLOVENSKA PROSVETA, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Finžgarjev dom vabijo vse kulturne in prosvetne delavce, animatorje, pevovodje ter ljubitelje slovenske kulture na aperitiv s pogovorom na temo »Vzajemna pomoč, koordinacija in načrtovanje skupnih projektov«. V četrtek, 6. septembra, ob 19.30 v okviru Peterlino-vega festivala. Sledil bo, ob 20.30, koncert otrok in mladih Glasbene kam-brce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barkovlje. V Finžgarjevem domu, Dunajska 35, na Opčinah. (pobudnika Slovenska prosveta, ZCPZ). KMEČKA ZVEZA obvešča vinogradnike, da morajo prijaviti morebitne količine vina, ki so jih imeli v zalogi dne 31. julija 2012. Rok za predstavitev prijave zapade v ponedeljek, 10. septembra. V prijavi mora biti vino razvrščeno po kakovosti in sicer, črna in bela vina, vina s kontroliranim poreklom (DOC), vina z geografskim poreklom (IGP), ne glede na leto proizvodnje. Kmečka zveza je na razpolago za izpolnjevanje prijav do petka, 7. septembra. SKD KRASNO POLJE Gročana, Pesek in Draga toplo vabi na Septembrski vaški praznik in razstavo-sejem tipičnih pridelkov Krasa od petka 7. do nedelje 9. septembra, v Gročani. Ples in zabava s skupinami Ni panike, Navihani lisjaki in Mladi kraški muzikanti, dobro založeni kioski in stojnice z razstavo-sejmom tipičnih pridelkov Krasa in Brega. V soboto ob 19. uri otvoritev sejma, uradni pozdravi in pokušnja tipičnih izdelkov. V nedeljo ob 18.00 nastop Godbe veteranov iz Ljubljane. ZNAŠ ŽE IGRAT NA KITARO? Mladinski krožek Dolina prireja orkester za kitare. Informativna sestanka bosta v petek, 7. septembra, ob 20. uri in v soboto, 8. septembra, ob 18. uri v mladinskem krožku v Dolini. Info: 328-5761251. ŽUPNIJA PROSEK vabi na praznik Device Marije v soboto, 8. septembra ob 18.30 na sveto daritev s procesijo po vasi s kipom Fatimske Marije ob prisotnosti škofovskega vikarja gospoda Antona Bedenčiča ter s sodelovanjem vaške godbe na pihala. Vabljeni vsi častilci narodne noše in skavti. DAN ODPRTIH VRAT - SPOZNAJ OZEMLJE Občina Zgonik, Državni institut za Oceanografijo in eksperimentalno geofiziko OGS, Briška jama in Kulturno rekreacijsko društvo Dom Brišči-ki prirejajo v soboto, 8. septembra, Dan odprtih vrat - Spoznaj ozemlje: ob 15.00, 16.00, 17.00, 18.00 vodeni ogledi Briške jame (brezplačni samo za bivajoče v občini Zgonik), ob 15.00, 16.00, 17.00 glasbeni utrinki in ob 18.00 koncert kitarista Janoša Jurinčiča; od 15.30 do 18.00, (ob 17.00 v slovenščini, rezervacije 040-21401) vodeni ogledi instituta OGS. In še: pokušnja krajevnih vin. Vabljeni! TABORNIKI RODU MODREGA VALA tudi letos organizirajo BOP - bazoviški orientacijski pohod, s katerim že nekaj let obeležujemo spomin na štiri bazoviške junake. Potekal bo v soboto, 8. septembra, popoldne. Prijave zbiramo na bazoviški gmajni od 15.30 do 16.15. Prvi štart je predviden ob 16.00. Prijavite se lahko tudi preko spleta na bop.rmv@gmail.com. Ekipe so lahko mešane, štejejo naj od 2 do 7 članov. Ob 21.00 bo sledil taborniški ogenj. Vabljeni člani, prijatelji in simpatizerji! Več informacij na spletni strani www.tabor-nikirmv.it ali na 339-4120280(Andrej). DRUŠTVO JOGA V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU POPETRE obvešča, da se pričenjajo tečaji joge: OŠ Hrpelje ob ponedeljkih, Območna obrtno podjetniška zbornica Sežana 1. stopnja ob ponedeljkih; 2. in 3. stopnja ob četrtkih, Dom krajanov Ajdovščina 1. in nadaljevalna stopnja ob sredah, Dom starejših občanov Ilirska Bistrica ob torkih. S seboj prinesite udobno oblačilo in podlogo za le-žanje (armafleks). Tečaj poteka enkrat tedensko. Vodi ga Dario Černac, tel. 0036-31 266617. Narodna in študijska knjižnica Odbor za proslavo bazoviških junakov vabi na naslednje prireditve BAZOVICE 2012 v četrtek, 6. septembra 2012 1. Ob 6.43 uri spominski recital mladih ob spomeniku v Bazovici; 2. Ob 11.00 uri slovesnost na pokopališču pri Sv. Ani vTrstu; 3. Ob 17.30 uri predstavitev knjige spominov Draga Žerjala, soborca štirih junakov, v Narodnem domu vTrstu; 4. Ob 20.00 uri maša zadušnica v župni cerkvi v Bazovici KAPELICA KRALJICE MIRU NA KATI-NARI: Tradicionalna sv. maša na odprtem bo letos v nedeljo, 9. septembra, ob 9.30. Vabljeni! ASD CHEERDANCE MILLENIUM ob-vešča,da se bo sezona začela v ponedeljek 10. septembra v telovadnici OS F.Bevk na Opčinah za vse skupine! Urniki treningov: 1.skupina (4-6 let) -pon in pet 16.30-17.30; 2.skupina (711 let) - pon 16.30-18.00, sre 18.0019.00 in pet 17.18.30; 3.skupina (1215 let) - pon in pet 18.00-19.30 in sre 19.00-20.00; 4.skupina (nad 15 let) -pon in pet 19.30-21.30 in sre 20.0021.00. Za informacije in vpis: 3497597763 ali info@cheerdancemille-nium.com. MOPZ VASILIJ MIRK obvešča, da pričnejo vaje v ponedeljek, 10. septembra. Toplo vabljeni. NARAVNI OBRAZNI LIFTING IN TAO/VAJE za pomlajevanje - predstavitev tečaja pri Skladu M. Čuk, Prose-ška ul. 131, bo v ponedeljek 10. septembra, ob 18.30. Dodatne info: Maša 340-9116828, mas- ha.pregarc@gmail.com AKK BOR sporoča, da bo v torek, 11. septembra, prvi zbirni trening za letnike 2000/2001 ob 17.30 na Stadjonu. Med letom bodo veljali sledeči urniki: torek 17.30-19.00, sreda 17.30-19.00, četrtek 18.00-19.30 na Stadjonu. Za informacije: kkbor@libero.it. AKK BOR sporoča, da bo v torek, 11. septembra, prvi zbirni trening minibasketa za vse letnike ob 16. uri na Stadjonu 1. Maja. Med letom bodo veljali sledeči urniki: letniki 2002/03 torek 16.30-18.00 Lonjer, petek 16.00-18.00 Stadjon, letniki 2004/05/06/07 torek in petek od 16.00-17.30 Stadjon. Za informacije: Malalan Karin 340-6445370 karin-malalan@gmail.com. ZBOR JACOBUS GALLUS vabi vse, ki bi radi stopili v pevsko skupino, na avdicijo, ki bo v sredo, 12. septembra, od 19.30 dalje v prostorih Glasbene matice v Trstu, Ul. Montorsino 2. Več informacij: 328-7012371. ZSKD obvešča, da bodo do 14. septembra uradi odprti od ponedeljka do petka od 9. do 13. ure. KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org. MLADINSKA VOKALNA SKUPINA ANAKROUSIS začenja novo pevsko sezono. Želiš se nam pridružiti? Pokliči do sobote, 15. septembra, od 15.00 do 19.00, tel. št.: 333-3742625. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne v soboto, 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skdevin.it, ali 040-2908105 ali 348-1334086 (Erika). ZA DIJAKE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na program Ekstra. Program, ki je namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: in-fo@slovik.org. ZA ŠTUDENTE - Slov.I.K. zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org. KRU.T obvešča članstvo, da na sedežu redno deluje posvetovalna fiziatrična ambulanta, obvezna predhodna prijava. V njenem sklopu deluje fizioterapija, ki predvideva tudi individualno obravnavo. Prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. ŠPORTNA ŠOLA TRST - BOR ATLETI KA - Š.Z. BOR vabijo srednješolce in višje-šolce na treninge atletike ob ponedeljkih, sredah in petkih od 16.30 do 18.00 na stadionu na Koloniji. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja, tel. št. 040-51377 od 15. do 18. ure; sportna-solatrst.bor@gmail.com. PILATES- SKD IGO GRUDEN obvešča, da se vadba prične v torek, 18. septembra. Urnik bo sledeči: ob torkih od 18.00 do 19.00 ter od 19.00 do 20.00, za začetnike od 17.30 do 19.00; ob četrtkih od 18.00 do 19.00. Za info, vpis in potrditev tel.: 349-6483822 (Mileva). PETERLINOV FESTIVAL (v Finžgarjevem domu na Opčinah, Dunajska 35) ponuja vsak četrtek v septembru delavnice za otroke (ob 16.15), predstavo za otroke (ob 17.30), delavnice za mlade (ob 18.30), aperitiv s pogovorom za kulturne in prosvetne delavce na razne teme (19.30), večerno predstavo za publiko vseh starosti in okusov (20.30). Sodelujejo Finžgarjev dom, Slovenska prosve-ta in njena včlanjena društva, Mladika, Radijski oder, Zveza cerkvenih pevskih zborov. ŠPORTNA ŠOLA TRST - Š.Z. BOR vabita otroke od 1. do 6. leta na urice športne vzgoje ob sobotah zjutraj od 29. septembra dalje. Vpisi in informacije: urad stadiona 1. Maja; tel. 040-51377 od 15. do 18. ure; sportnasola-trst.bor@gmail.com. KRU.T obvešča, da v torek, 2. oktobra, začenja skupinska vadba, ki bo potekala ob torkih in četrtkih. Potrditve, prijave in informacije na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8b, tel. 040-360072, krut.ts@tiscali.it. KRU.T - v sredo, 3. oktobra, začenja jesenski ciklus skupinske vadbe v termalnem bazenu v Strunjanu in v Gradežu. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. TI JE VŠEČ PLES? SKD Lipa organizira v Bazovici začetni A1 in nadaljevalni A2 plesni tečaj latinsko/ameriškega plesa »Salsa« (za vse starosti). Tečaje bosta vodila spretna vaditelja in plesalca Vesna in Branko in se bodo odvijali ob sredah, začetni A1 ob 20.30 in nadaljevalni A2 ob 21.30, v telovadnici ŠC Zarja (veliko parkirišče). Prijave na št. 346-0192763 - od torka do petka, od 15.30 do 18.30! Vpišite se čim prej, da si zagotovite mesto! Pridite, ne bo vam žal! Tečaji začnejo v sredo, 3. oktobra. [d Osmice BORIS IN MARGARET MIHALIČ z družino vabita na pozno poletno osmico na Katinari pri Nadliškovih. Tel. 3356067594. DRUŽINA KOMAR ima v Logu osmico. Poleg vina nudi domač prašičji prigrizek in oljčno olje. Vabljeni! DRUŽINA ŠUC je odprla osmico, Brišči-ki 18. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Štolfovih, Salež 46. Tel. 040-229439. OSMICA je odprta v Šempolaju v oljčnem gaju. Vabljeni. OSMICO je odprl Milič, Repen 49. Toplo vabljeni! Tel. 040-327104. OSMICO je odprl Stanko Milič v Zgoni-ku. Tel. 040-229164. OSMICO je v Mavhinjah 58/A odprla družina Pipan-Klarič. Toplo vabljeni!. Tel. 040-2907049. PRI DAVIDU v Samatorci št. 5 je odprta osmica. Tel. 040-229270. Vabljeni! / TRST Četrtek, 6. septembra 2012 7 y Društvo Finžgaijev dom Opčine vabi na Peterlinov festival v Finzgarjev dom, jutri, 6. septembra 17.30 otroška predstava Heidi (Radijski oder, r. Lučka Peterim) 20.30 KONCERT otrok Glasbene kambrce SKD Barkovlje (vodi Aleksandra Pertot, ob klavirju MaxZuliani In prof. BeatrlceZonta) Festival, ki se nadaljuje še vsak četrtek v mesecu septembru, vključuje še delavnice in pogovore U Kino AMBASCIATORI - 16.00, 19.00, 22.00 »II cavaliere oscuro - Il ritorno«. ARISTON - 18.15, 21.00 »C'era una volta in Anatolia«. CINECITY - 15.30, 17.30, 18.45, 21.00, 22.00 »Il cavaliere oscuro - Il ritor-no«; 15.45, 17.55, 20.05, 21.10, 22.15 »The expandables 2 - I mercenari 2«; 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«; 15.40, 17.50, 20.00, 22.10 »Ribelle -The brave«; 16.40, 18.50, 21.00 »Ribelle - The brave 3D«. FELLINI - Dvorana je zaprta zaradi dopusta. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »Monsieur Lazhar«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.45, 18.30, 20.30, 22.10 »Lol - Pazza del mio mi-gliore amico«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.20, 20.10, 22.00 »La Faida«. KOPER - PLANET TUŠ - 15.00 »Ledena doba 4 - 3D (sinhro.)«; 16.00 »Ledena doba 4 (sinhro.)«; 15.10, 17.00, 17.20 »Madagaskar 3 - 3D (sinhro.)«; 16.05, 18.15 »Madagaskar 3 (sinhro.)«; 20.25 »Popolni spomin«; 18.10 »Larina izbira«; 20.20 »Plačanci 2«; 19.30, 21.40 »Odpleši svoje sanje 4 - 3D«; 21.00 »Bournova zapuščina«; 16.10, 18.40, 21.10 »Stari je nor«; 18.50 »Madagaskar 3«; 19.10, 21.20 »Paranorman 3D«; 16.50 »Kuharski mojster. NAZIONALE - Dvorana 1: 17.30, 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritor-no«; 15.30, 18.40, 22.15 »Ribelle -The brave 3D«; Dvorana 2: 17.10, 20.30 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa 3D«; Dvorana 3: 15.45, 17.15, 19.00, 20.30, 22.00 »Madagascar 3 -Ricercati in Europa«; Dvorana 4: 15.45 »I mercenari 2«; 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Ribelle - The brave«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 18.30, 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritor-no«; Dvorana 2: 17.30, 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«; Dvorana 3: 16.45, 18.30, 20.20, 22.10 »Ribelle - The brave«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.40 »Madagascar 3 -Ricercati in Europa«; Dvorana 5: 17.40, 20.00, 22.10 »Monsieur Laz-har«. 9 Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za š.l. 2012/13. Informacije na tajništvu v Trstu, ul. Montor-sino 2, od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 17.00, petek od 9.00 do 15.00 (tel.: 040 418605). DIDAKTIČNO RAVNATELJSTVO OP-ČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00. NA SLOVENSKIH VIŠJIH ŠOLAH v Trstu se bo pouk začel v ponedeljek, 10. septembra. VEČSTOPENJSKA ŠOLA DOLINA sporoča, da se bo pouk na nižji sred- www.primorski.eu 1 nji šoli, na osnovnih šolah in v vrtcih začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00; navedenega dne ne bo kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. VEČSTOPENJSKA ŠOLA OPČINE sporoča, da bo prvi dan pouka v vseh osnovnih šolah in otroških vrtcih v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.00. Na srednji šoli S. Kosovela bo prvi dan pouka 10. septembra; na Opčinah od 8.00 do 12.35, na Pro-seku od 7.55 do 12.30. VEČSTOPENJSKA ŠOLA V. BARTOL sporoča, da se pouk za vse stopnje šol začel v ponedeljek, 10. septembra, od 8.00 do 12.30 brez kosila. Nadaljnje informacije bodo starši dobili prvi dan pouka. OBČINA REPENTABOR IN OBČINA ZGONIK obveščata, da se bosta storitvi šolske menze za otroške vrtce in osnovne šole ter šolskega prevoza za otroške vrtce, osnovne in srednje šole pričeli v torek, 11. septembra. Prireditve FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v četrtek, 6. septembra, ob 20.30 na koncert otrok in mladih Glasbene kambrce (vodi Aleksandra Pertot - SKD Barkovlje). Vabljeni v velikem številu! FINŽGARJEV DOM (Dunajska 35, Opčine) vabi v četrtek, 6. septembra, ob 17.30 na otroško predstavo »Heidi« (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Peterlin). Vabljeni vsi! GALERIJA DRUŽINA, Krekov trg 1 v Ljubljani vabi v četrtek, 6. septembra, ob 16.30 na odprtje razstave, ki jo je pripravila Branka Sulli- Sulčič o Ene-ju Silviju Piccolomiju, papežu Piju II. Razstavo bo odprl nadškof metropolit dr. Anton Stres, predstavil jo bo zgodovinar dr. France M.Dolinar. KD RDEČA ZVEZDA vabi v sklopu spremnih prireditev Koncerta za mir 2012 v četrtek, 6. septembra, ob 20.00 v društvene prostore na večer z italijanskim solidarnostnim konzorcijem ICS in zadrugo Cooperativa agricola »Insieme«. KONCERT ZA MIR 2012 V ZGONIKU v petek, 7. septembra, na prireditvenem prostoru v Zgoniku, ob 18.30 dviganje zastave miru, od 19. ure dalje koncert. Nastopile bodo skupine Elabanda, I 60 Ruggenti, Coroneo S.A., Int. R'n'r'in The Clients ter predstavniki nekaterih občin pokroviteljic: Eleor &Andrej (Občina Trst), Quinta (Občina Komen), plesna skupina Srebrna (Občina Divača) in Domači zvoki (Občina Devin-Na-brežina). Vstop prost. Koncert prirejajo: Občina Zgonik s podporo in pokroviteljstvom Pokrajine Trst, v sodelovanju s Kd Rdeča zvezda in Ašk Kras ter Omizjem za mir FJ-K. Pokrovitelji: Občine Repentabor, Milje, Dolina, Devin - Nabrežina, Trst, Sovodnje ob Soči in Doberdob, Sežana, Komen, Miren-Kostanjevica, Hrpelje - Kozina, Izola, Buje in No-vigrad, Veliko Gradište in Kolin. DRUŠTVO ZVEZDA vabi v soboto, 8. in v nedeljo, 9. septembra, v prostore ljudskega doma G. Canciani v Podlonjerju na tradicionalni praznik grozdja. V soboto ples s skupino No Dancing, v nedeljo nagrajevanje najlepših »špronon« in ples z Duom Melody. SK DEVIN prireja tečaje smučanja na plastični progi v Nabrežini od septembra do decembra z društvenimi učitelji v popoldanskih urah in z možnostjo najema opreme. Prvi tečaj se začne 15. septembra. Za informacije in vpisovanja: info@skde-vin.it, tel.: 040-2908105 ali 3481334086 (Erika). Prispevki V spomin na Gizelo Fabris vd. Vergi-nella darujeta Majda in Dunja 25,00 evrov za cerkveni pevski zbor Prosek. V spomin na dragega Giulia Zerjala darujeta Majda in Angelo Bogatec 20,00 evrov za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V isti namen darujeta Mario in Francko 30,00 evrov. V spomin na gospo Jolando Glavina darujeta družina Eva 20,00 evrov in Neva Pečar z družino 20,00 evrov za Mladinski pevski zbor Tončka Čok iz Lonjerja. Prerano nas je zapustil naš dragi oče in nono t Boris Bandi Zalostno vest sporoča hči Cinzia s Sandijem, Katjo in Karin Od njega se bomo poslovili v petek, 7. septembra, od 11. do 13. ure v ulici Costalunga. Datum in uro pogreba z žaro bomo sporočili naknadno. Lakotišče, 5. septembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Zadnji pozdrav Borisu. S Cinzio in družino sočustvujejo Livio, Eda in Tatjana Ob prerani izgubi dragega Borisa sočustvuje s Cinzio in svojci družina Mihalič Iskreno sožalje ob nenadni kruti izgubi dragega Borisa. Dušan in Aleksandra Pangerc Sredi dela nas je zapustil ustanovni član Boris Bandi in nas tako spet povezal med seboj v mislih o tem in novem svetu. Družini izrekamo naše najgloblje sožalje. Prijatelji Konzorcija obrtnikov Dolina Ob izgubi očeta Borisa izrekamo Cinzii in družini iskreno sožalje. SKD J. Rapotec iz Prebenega Prezgodaj je odšel Robi Ota Z neizmerno ljubeznijo Mario, Geni, Urška, Ilija, Andreina z družino, Jasmina z družino, Carmela, Boštjan Pozdravili ga bomo v petek, 7. septembra, od 9.30 do 11.20 na ulici Co-stalunga. Pogreb z žaro bo v torek, 18. septembra, ob 11.00 na pokopališču v Boljun-cu. Namesto cvetja darujte v dobrodelne Boljunec, 5. septembra 2012 Pogrebno podjetje Alabarda Si in boš vedno NAŠ ROBI Ljubeče te pozdravljamo Mitja, Martina, Rok, Aleš in Erika Robi, ostal boš v mojem srcu. Teta Meri Ob strani vam je teta Marija z družino V tem težkem trenutku smo vam blizu Clara, Marco in Dea Minila so mlada leta, ko sva v Ljubljani b'la v študij odeta, a kruta je usoda hotela, da te nam prerano je vzela. Tvoj cimer Vitjan ''Dragi Robi, oljčni gaj, ki si ga zasadil v naših srcih, bo v misli nate nenehno rojeval oljke spomina''. Družini in svojcem iskreno in občuteno sožalje. Konzorcij Olja Tergeste Dop Nepričakovano in prezgodaj je odšel naš cenjeni prijatelj in kolega Robi. Z vami sočustvujemo, dragi Geni, Urška in Ilija. Družina Parovel Zoran, Mačkolje Globoko prizadeti ob nenadni izgubi soseda Robija izrekamo Geni, Urški, Iliji in Mariu iskreno sožalje družine Lorenzi, Maver, Sancin, Ulcigrai, Vazzi in Paolo Čurman Ob nenadni izgubi predragega prijatelja Robija izrekajo občuteno sožalje Geni, Urški, Iliji, Mariotu in ostalim sorodnikom Claudio, Nevia, Aljoša in Karin Za dragim prijateljem Robijem žalujejo Claudio, Sonja, Mitja in Katja Ob prerani smrti dragega očeta izrekamo Iliji in družini iskreno sožalje Iztok, Marko, Dean, Jar, Erik in Štefan Neizmerno bolečino bo tolažila le ljubezen, s katero vas je Robi obdaril. Iskreno sožalje Geni, Urški, Iliji, Mariu in ostalim sorodnikom izrekajo Edvin in Maura Damjan in Tamara Miran in Ljudmila Ob prerani izgubi Robija izrekava Geni, Urški, Iliji in svojcem občuteno sožalje Livio in Edvina Dragi prijatelj Robi, vedno boš ostal v našem spominu. Družini iskreno sožalje. Ladi in Sonja Boris in Silvana Renato in Alida Drago, Pavla in Marija Fredy in Donatella Doriano in Elena Sonja in Peter Fabia, Samoa in Marko Nevia in Willy Miran in Dragica Z družino sočustvujejo Nataša, Danilo in Christian Ob kruti izgubi Robija sočustvuje z Geni in družino Valter Mocor Dragi Robi, prehitro si nas zapustil. Z družino sočustvujejo soletniki 1954 iz dolinske občine Ob prerani izgubi člana in odbornika Robija Ote izrekamo globoko sožalje družini in svojcem odbor in člani Srenje Boljunec Ob prerani izgubi dragega Robija sočustvujemo z družino. SKD F. Prešeren in Pustni odbor Boljunec Dragemu prijatelju Robiju zadnji pozdrav. Geni, Iliji in Urški iskreno sožalje. Tamburaši SKD F. Prešeren Med nami ljubljen bil si iz vsega srca, ljubljen bodi tudi tam, kjer si zdaj doma! Dekliška in Fantovska Boljunec Dragi Robi, ostal boš vedno z nami. Ganjeni izrekamo družini iskreno sožalje Germano, Nevia, Magdi in Nadja Ob boleči izgubi prijatelja Robija izreka družini občuteno sožalje Rado Kocjančič z družino Žalovanju družine se pridružujeta Silvana in Boris Kocjančič Žalovanju družine se pridružuje sekcija VZPI-ANPI Boljunec Združenje prostovoljnih gasilcev Breg in Civilna zaščita občine Dolina izrekata občuteno sožalje družini ob prerani izgubi Robija Ote. Močno ganjeni ob nenadni izgubi Robija Ote izrekamo družini in svojcem naše iskreno in občuteno sožalje. Vsi pri Tržaški kmetijski zadrugi Ob bridki izgubi dragega moža izrekajo kolegici Geni Kozina in družini iskreno sožalje ravnateljica, učno in neučno osebje Večstopenjske šole Dolina Ob prerani smrti dolgoletnega člana, odbornika in bivšega podpredsednika Robija Ote izrekamo družini in ostalim sorodnikom občuteno sožalje. Kmečka zveza Ob nenadni izgubi dragega Robija izrekamo Geni, Urški in Iliji občuteno sožalje vsi pri SKD J. Rapotec iz Prebenega / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. septembra 2012 TRST 15 bazovica 2012 - Od jutri niz spominskih svečanosti Ob 6.43 začetek proslav v spomin na junake Mladi recitatorji na gmajni, nato svečanost pri Sv. Ani, predstavitev knjige in maša Jutri bo minilo dvainosemdeset let, kar so v Bazovici ustrelili štiri mlade anti-fašiste, ki so se v slovensko zgodovino zapisali kot bazoviški junaki. In ravno jutri se začenja niz prireditev v priredbi posebnega odbora, ki deluje v sklopu Narodne in študijske knjižnice. Jutrišnji spored je zelo bogat. Ob 6.43, natanko ob uri, ko so v Bazovici odjeknili streli, bo pred spomenikom na bazovski gmajni nastopila skupina srednješolcev in članov skupine Mladi Tigr: na sporedu bo spominski recital, ki je nastal pod mentorstvom Marjana Bevka. Ob 11. uri bo na pokopališču pri Sv. Ani spominska slovesnost, na kateri bo spregovoril novinar Peter Verč, nastopil pa mladinski zbor Tončka Čok iz Lonjerja in Katinare pod vodstvom Manuela Purger-ja. Na častni straži bodo stali taborniki Rodu Modrega vala in skavti Slovenske zamejske skavtske organizacije. Zbirališče ob 10.45 pred glavnim vhodom na pokopališče pri Sv. Ani. Četrtkov bogat spored se bo ob 17.30 nadaljeval v mali dvorani Narodnega doma, kjer bodo predstavili knjigo spominov Draga Žerjala, soborca bazoviških junakov. O knjigi bo spregovoril tržaški zgodovinar Borut Klabjan, prisoten bo tudi njen urednik - zgodovinar Aleksej Kalc. Publikacijo je založilo Društvo Tigr Primorske, izdal pa Odbor za proslavo bazoviških junakov pri NŠK. Ob 20. uri bo v župni cerkvi v Bazovici še maša zadušnica, ki jo vsako leto daruje župnik Žarko Škrlj. Po maši je predviden nagovor odvetnika Petra Močnika in nastop Mešanega pevskega zbora Lipa pod vodstvom Tamare Ražem. V petek bo tradicionalna spominska svečanost tudi v Prešernovem gaju v Kranju, kjer stoji spomenik bazoviškim junakom. Prisotne bo nagovorila županja občine Sovodnje ob Soči Alenka Florenin, nastopil bo združeni zbor Skala-Jezero pod vodstvom Zulejke Devetak. Na častni straži bodo spet stali taborniki in skavti. V soboto in nedeljo bodo na svoj račun prišli ljubitelji pohodništva: prvi dan (ob 16.30) bo izpred spomenika krenil Bazoviški orientacijski pohod v priredbi tabornikov in tabornic RMV, ki bodo v večernih urah (ob 21. uri) pripravili tudi taborni ogenj. V nedeljo dopoldne pa bo na sporedu tradicionalni spominski pohod (zbirališče ob 9.30 pri kalu v Bazovici); ravno s prihodom pohodnikov na gmajno se bo ob 15. uri začela osrednja proslava. Slavnostna govornika bosta Igor Komel in Franco Cecotti. Prisotna bo tudi ministrica Ljudmila Novak, peli bodo združeni zbori Grbec-Gruden-Vodnik, igrala pa Godba ljubljanskih veteranov. Komemoracija v Bazovici leta 1947 opčine Jutri v prostorih ZKB Obisk Društva poslovnih žensk Slovenije FAM Na Tržaškem bo jutri na obisku delegacija Društva poslovnih žensk Slovenije FAM, ki se bo ob 18.30 srečala s skupino slovenskih podjetij iz Italije na sedežu Zadružne kraške banke na Opčinah. Gostitelja srečanja sta Slovensko deželno gospodarsko združenje in ZKB. Gostjam bodo predstavili zamejsko gospodarstvo oz. skupaj bodo ugotavljali, kako pospešiti gospodarsko sodelovanje med slovenskimi podjetniki v Italiji in matično Slovenijo. Srečanja se bo udeležila skupina podjetij SDGZ raznih strok (trgovina, turizem, svetovalci, odvetniki, proizvajalci vina in olja ter distributerji, storitvena podjetja, banka), tako s Tržaškega kot Goriškega, ki jih zanima vzpostavitev odnosov in poslovnega sodelovanja s podjetji v Sloveniji. Slovenska podjetja iz Italije bosta predstavila direktor SDGZ Andrej Šik in direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja RS Sonja Novak Lukanovič. Po uradnem delovnem delu bo družabni trenutek, ko bo priložnost za medsebojno seznanjenje in poglobitev odnosov. Društvo poslovnih žensk - FAM deluje preko 16 let. Njegovo poslovno področje zajema več dejavnosti - izmenjavo poslovnih izkušenj, posredovanje poslov med članicami ter drugimi, predstavitev dejavnosti podjetij doma in v tujini ter novih proizvodov domačih in tujih proizvajalcev, organizacijo poslovnih srečanj, poslovnega turizma, predstavitve mode doma in v svetu itd. Več informacij je na voljo na spletni strani www.dru-stvo-fam.si. opčine - Od jutri v Finžgarjevem domu Festival kulture ob 100. obletnici Jožeta Peterlina Meseca septembra svoja vrata ne odpirajo samo šole, pač pa tudi društva in druge kulturne ustanove, ki obnavljajo redno delovanje. Vsak od teh ponuja različne dejavnosti, h katerim vabi predvsem prebivalce teritorija, na katerem deluje. Včasih pa društva izdelajo tako specifično in kakovostno dejavnost, da lahko z njo nagovarjajo in predvsem pritegnejo obiskovalce širše okolice. Zakaj ne bi torej društva na enem samem mestu, ki je lahko dostopno širšemu občinstvu, prikazala svojo ponudbo, obenem pa bi kulturni delavci izkoristili to priložnost za medsebojno srečanje in pogovor? Ta zamisel, ki je zrasla v Finžgarjevem domu na Opčinah, se je to poletje spremenila v konkreten projekt, h kateremu sta pristopili po eni strani zvezi Slovenska prosveta in Zveza cerkvenih pevskih zborov, po drugi pa vrsta včlanjenih društev - od Devina in Nabrežine preko Opčin in Barkovelj do Boljunca in Mačkovelj. Ker se jeseni začenjajo tudi prireditve ob 100. obletnici profesorja, kulturnega delavca, režiserja, igralca, mladinskega animatorja Jožeta Peterlina - ustanovitelja Slovenske prosvete, Radijskega odra, Slovenskega kulturnega kluba, Društva slovenskih izobražencev, študijskih dnevov Draga - se je iz tega razvil »Peterlinov festival«. Festival bo zaživel v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah vsak četrtek popoldne v mesecu septembru. Zaobjemal bo prikaz delovanja raznih društev in ustanov (v obliki delavnic, nastopov, debat) in spomin na Jožeta Peterlina. Njegovo življenje in delo v korist kulturni, prosvetni in izobraževalni zamejski stvarnosti bosta prikazana v obliki fotografske razstave in knjige, ki bo na voljo v kotičku založbe Mladika. Prvi dan festivala bo jutri, 6. septembra. V dvorano Finžgarjevega doma bodo najprej vabljeni otroci: ob 16.15 se bodo namreč lahko udeležili brezplačne delavnice Izdelajmo si lutko! Delavnica je namenjena otrokom od 4. leta dalje, vodili jo bodo Nina Pahor in Nada Tavčar ter lutkarji Devinskega vrta ustvarjalnosti. Ob 17.30 pa si bodo vsi, ki so otroci po srcu (torej tudi odrasli) lahko ogledali otroško predstavo Heidi (izvaja Slovenski oder, režija Lučka Peterlin). Nato bodo prišli na svoj račun mladi, ki bodo imeli na voljo razne delavnice. Prva bo na vrsti gledališka. Pod reflektorje bodo mladi lahko stopili v četrtek, 6. in 20. septembra, ko bosta potekali delavnici za višješolsko mladino, 27. septembra pa za srednješolsko, vsakič ob 18.30. Vodile jih bodo Helena Pertot, Maruška Guštin in Patrizia Jurinčič iz društev MOSP in SKK ter Manica Maver iz društva Finžgarjev dom. Tudi Zveza cerkvenih pevskih zborov si je za festival zamislila posebno pobudo, to je Mini tečaj za pri-trkovalce. Vabljeni so vsi, ki bi radi osvojili osnove v starodavni slovenski veščini igranja na cerkvene zvonove. Tečaj bo potekal tri četrtke v mesecu septembru, začenši s 13. septembrom ob 19. uri v Finžgarjevem domu. Sprva je bil začetek tečaja napovedan že jutri, vendar je iz tehničnih razlogov prvo srečanje odpovedano oz. prenešeno na naslednji četrtek. Večeri bodo namenjeni najprej srečanju kulturnih in prosvetnih delavcev ter vsem, ki jim je pri srcu slovenska ljubiteljska kultura. Slovenska prosveta, Zveza cerkvenih pevskih zborov in Finžgarjev dom bodo zanje ob 19.30 priredili aperitiv s pogovorom na temo Vzajemna pomoč, koordinacija in načrtovanje skupnih projetktov. Nazadnje pa še višek: večerni program, na katerega je vabljena najširša javnost. Jutri bodo koncert oblikovali otroci Glasbene kambrce. Glasbeno inštrumentalne ter pevske točke v solističnih, komornih in širiših zasedbah si je s svojo posebno domiselno in iznajdljivo žilico zamislila glasbena pedagoginja Aleksandra Pertot, in sicer v sklopu SKD Barkovlje. Omenjene točke sestavljajo le program jutrišnjega prvega festivalskega dneva, a pobuda se bo nadaljevala - kot rečeno - vsak četrtek v septembru s prav tako obširnim, privlačnim in zanimivim programom. Podroben program je objavljen med obvestili našega dnevnika, pa tudi na spletu ( HYPERLINK "http://www.slovenskapro-sveta.org/" \t "_blank" www.slo-venskaprosveta.org ali HYPERLINK "https://sites.google.com/si-te/jozepeterlin2012/" \t "_blank" https://sites.google.com/site/joze-peterlin2012/). nekdanja ribarnica - Od petka do nedelje mednarodni posvet o nesrečni azijski državi Ob fotografijah pričevanja iz Afganistana Doslej si je že več kot 3500 obiskovalcev ogledalo razstavo umetniških fotografij Monike Bulaj, ki je tudi pobudnica in koordinatorka tridnevnega simpozija Monika Bulaj (prva z desne) na včerajšnji novinarski konferenci v navzočnosti župana Roberta Cosolinija Afganistan, dežela pod Hinduku-šem in celotno srednjo Azijo, bo v žarišču tridnevnega posveta, ki se bo ta konec tedna zgodil v prostorih bivše ribarnice. Simpozij z naslovom Afganistan, oltre il grande Gioco, na katerem bodo strokovnjaki različnih poklicnih profilov v besedi in sliki predstavili manj znane plati te države, je organizirala Občina Trst, njegova kuratorka pa je priznana fotografinja Monika Bulaj, ki v bivši ribarnici trenutno razstavlja svoj afganistanski fotografski opus, združen pod imenom NUR/LUCE. Več o tridnevnem srečanju sta na včerajšnji novinarski konferenci povedala župan Roberto Cosolini in kura-torka Monika Bulaj. Prvi je dejal, da je zelo zadovoljen, da bodo fotografsko razstavo o Afganistanu obogatili še s seminarji o tej državi, izpostavil pa je tudi pomenljiv podatek, ki pravi, da si je dotično razstavo od njene otvoritve pred mesecem dni ogledalo kar 3.500 obiskovalcev. Več o samem simpoziju pa je povedala Bulajeva, ki je razložila, da kroma bodo različni intelektualci analizirali zgodovino in kulturo te države, izvedeli bomo več o vlogi žensk v Afganistanu, ki so najbolj ranljive, dotaknili pa se bodo tudi afganistanske prihodnosti. Posvet se bo začel v petek popoldne, ko bo ob 17. uri navzoče nagovoril tržaški župan. Prvi poseg bo nato imel Alberto Cairo, fizioterapevt in pisatelj, ki že 20 let živi v Kabulu, kjer dela za Mednarodni odbor Rdečega križa. V nadaljevanju petkovega popoldneva bo besedo prevzela tudi Monika Bulaj, ki jo je pot večkrat zanesla v Afganistan. Istega dne bosta predavala še profesor Herman Kreutzmann in Fabrizio Fosc-hini, ki bosta predstavila zgodovino te države. Ob 21. uri bo na sporedu glasbeni intermezzo, ob 22.30 pa bo sledila projekcija filma Ustad Rahim. Herat's ru-bab maestro. Študijsko srečanje se bo nato nadaljevalo v soboto, ko bodo predavali intelektualci iz različnih držav. Ob 11. uri bo na sporedu predstavitev dveh knjig, ki v žarišče postavljata Afganistan, v popoldanskih urah pa bodo predavali Sergio Ujcich, Alexandre Papas, Fuad Kha-led Allam ter princesa Saraya Maleh. Slednja bo spregovorila o ženski emancipaciji v 20. letih prejšnjega stoletja. Tudi v soboto se bo bogato srečanje sklenilo s filmom. Poglobljena razprava o Afganistanu se bo nadaljevala tudi v nedeljo, ko bodo še drugi ugledni gostje predstavili ljudi, ki vsekakor potrebujejo pomoč mednarodne skupnosti. (sč) / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. septembra 2012 15 film video monitor - Niz treh večerov Benečijnema Ljudje in podobe Benečije v očeh filmskih ustvarjalcev Prvi večer bo jutri v Špetru, nasledja dva v Sovodnjah in spet v Špetru Vrača se FilmVideoMonitor, prireditev v Čedadu, v sklopu katere se že več let predstavljajo najbolj zanimive slovenske filmske produkcije. V letošnji izdaji bo organiziran poseben večer FilmVideoMonitorja v Nedi-ških dolinah z naslovom Benečijnema: pregled filmov v treh etapah, ki se bo odvijal v septembru med Špetrom in Sovodnjami. Vsi filmi v programu tematizira-jo Benečijo, izhajajo pa iz zelo različnih izkušenj, namenov in pripovednih tehnik. Kot že v prejšnjih letih je posebna pozornost namenjena ponovno odkritim amaterskim filmom. Potovanje v slikah se bo začelo z dvema večeroma, posvečenima video intervjujem dokumentarca Cronaca perduta (Izgubljena kronika) iz leta 2011, katerega avtorja sta Paolo Co-muzzi in Andrea Trangoni. Nato bo na vrsti fiction: posebni vestern z naslovom Avventura (Pustolovščina), ki so ga pred 40 leti posneli na super8 filmski trak dijaki nižje srednje šole v Špe-tru. Potovanje se bo zaključilo s filmom Alvara Petriciga Prostor v tej galaksiji (Un posto in questa galassia, 2011), ki meji na filozofsko razpravo in analizira kompleksen odnos med spominom in podobami. Cronaca perduta je dokumentarec o življenjskih zgodbah starejših ljudi, ki sta jih avtorja srečevala v teku enega leta, ki živijo v domu za ostarele v Špetru oz. na območju, za katero je pristojna čedajska ustanova Ambito Distrettuale del Cividalese, ki je podprla projekt. Pričevanja teh ljudi zaobjemajo večji del prejšnjega stoletja in se gibljejo med vsakdanom in pomembnejšimi zgodovinskimi dogodki ter kažejo, kako je lahko vsaka posamezna izkušnja del skupne zgodbe, v kateri se lahko vsak prepozna. Te zgodbe so stkane tako »iz besed« kot »iz podob«: iz podobe osebe, ki pripoveduje, kraja, v katerem pripoveduje, krajev in drugih oseb, o katerih govorijo zgodbe, predvsem pa iz vseh tistih podob, ki se porajajo v mislih in domišliji poslušalcev v trenutku, ko prisluhnejo tem zgodbam. Prvi del dokumentarca bo pre-mierno prestavljen jutri, 6. septembra, ob 17.30 v občinski dvorani v Špetru (ponovitev ob 21. uri). Popoldansko predstavitev, ki je namenjena v prvi vrsti starejšim protagonistom filma, organizira Čedajski zdravstveni okraj v sodelovanju z Občino Špeter in tam- kajšnjim domom za ostarele. Na predstavitvi bosta prisotna avtorja Paolo Comuzzi in Andrea Trangoni. Drugi del filma bo na sporedu v četrtek, 13. septembra, ob 21. uri, v večnamenski dvorani osnovne šole v Sovodnjah. V četrtek, 27. septembra, ob 21. uri, v Slovenskem kulturnem centru v Špetru, bosta za zaključek predvajana Avventura, film dijakov tretjih razredov nižje srednje šole Dante Alighieri v Špetru v šolskem letu 1970-71, ki ga bo v živo spremljala glasba gojencev Glasbene matice iz Špetra in film Al-vara Petriciga Prostor v tej galaksiji. FilmVideoMonitor 2012 organizirajo kulturno društvo Ivan Trinko, Kinoatelje, Študijski center Nediža in ISK - Inštitut za slovensko kulturo. Vstop prost. kanal - Festival sodobne resne glasbe 32. Kogojevi dnevi Letošnja izdaja posvečena Antonu Nanutu in Pavletu Merkuju V Kanalu ob Soči bo letos že 32. leto potekal festival sodobne resne glasbe Kogojevi dnevi. Tokratno izdajo bodo organizatorji posvetili 80-letnici umetniškega vodje festivala Antona Na-nuta in 85-letnici Pavleta Merkuja. Na osmih koncertih, ki se bodo od odprtja festivala v petek, 7. septembra, zvrstili do sredine oktobra, bo mogoče tudi tokrat slišati nekaj slovenskih krstnih izvedb. Kot je povedala predsednica Prosvetnega društva Soča iz Kanala, ki je tudi letos organizator festivala, Milica Zimic, bo novitete mogoče slišati že na otvoritvenem koncertu. Uvodnim nagovorom predsednika organizacijskega odbora festivala Kogojevi dnevi Cirila Zlobca, kanalskega župana Andreja Maffija in slavnostnega govornika Primoža Kureta bo sledilo odprtje razstave slikarke Milojke Na-nut ob 80-letnici dirigenta Antona Na-nuta, na kateri bo predstavljenih 80 portretov dirigenta. Zasedbi Orchestra di Anton Nanut arhiv pd Padova e del Veneto bo dirigiral sla-vljenec Nanut, poustvarili pa bodo dela Alojza Srebotnjaka, Darijana Božiča, Iva Petriča in Vinka Globokarja. Festival se bo nadaljeval s koncerti pianista Ivana Skrta, Slovenskega okteta, dueta violinistke Grazie Rai-mondi in pianista Olafa Johna Laneria, godalnega kvarteta Calypso ter mladinskim koncertom ob pogovoru z Nanutom. Na prvi oktobrski dan bo mogoče prisluhniti slavnostnemu koncertu ob obletnici Nanuta, ki bo diri- giral Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija. Na slavnostnem koncertu ob obletnici Pavleta Merkuja bo 16. oktobra nastopil Slovenski komorni zbor, ki ga vodi Martina Batič. Koncertna prizorišča bodo poleg Kanala tudi v Novi Gorci ter na italijanski strani državne meje v Trstu, Gorici in Beneškem Bardu. Po besedah Zimiceve bo letošnji festival ponovno na zelo visokem nivoju. Na festivalu v Kanalu je bilo sicer doslej izvedenih že okrog 400 novitet. gledališče - Predstavili sezono tržaškega gledališča La Contrada Veliko komedije, a tudi resna dela Za otvoritev lepljenka priljubljenih Maldobrij Carpinterija in Faragune - Petnajst zanimivih in privlačnih predstav Veliko burkaškega a tudi ironično-sarkastičnega humorja z namigi na velika in majhna vprašanja človeštva in nekaj resnih dramskih del, bodisi izpod peresa sodobnih avtorjev kot iz zakladnice klasičnega repertoarja, s poudarkom na dramskem gledališču vendar z vključitvijo drugih zvrsti, kot so kabaret, glasba in ples: na teh izbirah sloni spored sezone 2012-2013 tržaškega gledališča La Contrada, ki so jo predstavili včeraj na dopoldanski tiskovni konferenci in na popoldanskem praznovanju z abonenti. Dopoldne so o novi sezoni spregovorili predsednica gledališča Livia Amabilino, ki je v pozdravnem nagovoru poudarila navdušenje in optimizem, s katerima so se lotili priprave sporeda; referent za kulturne stike Paolo Quaz-zolo, ki je podrobneje opisal deset predstav v abonmaju in pet zunaj njega; Con-tradin umetniški vodja in referenčni režiser Francesco Macedonio, ki bo reži-ral otvoritveno predstavo po priljubljenih Maldobrijah Carpinterija in Faragu-ne, s katerimi je tržaško zasebno stalno gledališe že od ustanovitve želo ogromen uspeh, in Andrea Collavino, režiser druge letošnje Contradine produkcije, kritične drame sodobnega katalonskega pisatelja Jordija Galcerana Gronholmova metoda na temo brezobzirnih metod ka- Z včerajšnje predstavitve sezone gledališča La Contrada kroma drovskih preverjanj v velikih multina-cionalkah. Poleg njih je na predstavitvi tržaški župan Roberto Cosolini pohvalno poudaril pogum, s katerim gledališče La Contrada stopa v novo sezono v teh težkih časih krize in negotovosti, ko je kultura še kako potrebna, ker izboljšuje kakovost življenja prebivalstva, a je zaradi svoje atraktivnosti pomembna za rast mesta tudi z gospodarske plati. Poleg dveh predstav v lastni produkciji, ki se bosta zvrstili na začetku sezone, in sicer od 19. do 28. oktobra in od 16. do 19. novembra, ponuja La Contrada še trinajst zanimivih predstav, ki bodo iz različnih razlogov pritegnile gledalce, denimo na svetu največkrat uprizorjeno gledališko delo, slovito krimi-nalko Mišelovka Agathe Christie v produkciji skupine Attori e Tecnici; farso sodobnega britanskega mojstra tovrstnega žanra Raya Cooneya z dolgim italijanskim naslovom Se devi dire una bu-gia dilla ancora più grossa (v izvirniku Out od Order - Pokvarjeno) iz leta 1991; Shakespearovega Kralja Leara z Miche- lejem Placidom; Večerjo bedakov uspešnega francoskega avtorja sodobnih vod-vilov Francisa Webera s popularnim duom Gaspare e Zuzzurro; večer treh enodejank Michaela Frayna The Two of Us (Noi due), ki je prvo gledališko delo avtorja nadvse uspešne Hrup za odrom; Pirandellovo dramo Come tu mi vuoi z Lucrezio Lante della Rovere; nepozabna Cochija in Renata s predstavo Quelli del cabaret in na koncu glasbeno komedijo Simoneja Martinija Una vita da strega. Zunaj abonmaja bo na sporedu večer operete Eterno amore z Eliom Pan-dolfijem in priljubljenimi operetnimi pevci, poklon Domenicu Modugnu z Gennarom Cannavacciuolom, ironično potovanje Angleža Johna Petra Sloana po italijanskem življenjskem slogu z naslovom I Am Not a Penguin, večer o skrivnostih in čarovniji uma Mind Juggler s Francescom Teseijem in balet Firefly skupine Evolution Dance Theater Anthonya Heinla. Gledalcem so na razpolago različne abonmajske kombinacije s sedmimi ali desetimi predstavami, abonmaji za dijake in študente, prosti brezimen-ski abonmaji in posebna ponudba petih predstav za družine, po kateri manj kot štirinajst let stari otroci abonentov doplačajo za vstop le dva evra. (bov) vilenica David Albahari Zmagovalec Albahari se je predstavil v Ljubljani Klub Cankarjevega doma je v ponedeljek gostil osrednja gosta 27. Mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Z nagrajencem, pisateljem Davidom Albahari-jem in Borisom A. Novakom, slovenskim pesnikom v središču, je pokramljal stanovski kolega Aleš Debeljak. Gosta večera sta vsak na svoj način svojevrstna pričevalca svojega časa, je pojasnil Debeljak. David Albahari, rojen na Kosovu, živi v Kanadi. Tja ga je usoda popeljala leta 1994, ko se je kot rezidenčni pisatelj v okviru projekta International Wri-ter-in-Residence odpravil v Calgary. Izjemno plodovit avtor (njegov opus šteje kar 13 zbirk kratkih zgodb, 14 romanov, 5 zbirk esejev in še bi lahko naštevali) judovskega rodu je nedvomno eden od najbolj vplivnih avtorjev iz območja nekdanje Jugoslavije, o čemer pričajo tudi številna literarna priznanja, ki jih je prejel. V osemdesetih letih, ko je bila literarna scena prežeta s politično zainteresiranim branjem in je na račun disidentske dimenzije dela večkrat bila spregledana estetska plat, je Albahari pisal čisto drugačno literaturo: nikoli se ni uklonil nobeni ideologiji. Njegovo urbano prozo karakterizirajo psihološki vzgibi posameznikov, ki stojijo nasproti velikim realističnim pripovedim tistega časa. Sam pri pisanju večkrat izhaja iz svoje družine, kajti ta po njegovem mnenju predstavlja ključ do skrivnosti kozmosa. Toda njegove zgodbe so "novice, ki ostanejo novice, in ne živijo življenja včerajšnjega časopisa," pravi Debeljak, v njih se bo prepoznal in domače počutil vsak bralec, ne glede na spol, starost ali geografsko poreklo. Boris A. Novak, pesnik, prevajalec in profesor na Oddelku za primerjalno književnost Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je poslušalcem prebral nekaj pesmi, ki so prisotne tudi v zbirki Mojster nespečnosti, ki je z naslovom The Master of Insomnia izšla v angleškem prevodu. Za objavo tega dela je poskrbela ameriška založba Dalkey Archive Press. Ustanovitelj založbe John O'Brien je na povabilo Debeljaka publiki namenil nekaj besed; pri tem je razložil, da med vsemi knjigami, ki letno izidejo v ZDA, samo 3 % predstavljajo prevode, zato je angleško govorečim bralcem stik z literaturami manjših narodov zelo otežen - če ne skoraj nemogoč. Ta je bil eden od razlogov, zaradi katerih se je pred leti odločil, da bo začel izdajati zbirko prevodov slovenskih literarnih del. Ključno vlogo pri tem pa igra ravno Mednarodni festival Vilenica, za katerega O'Brien meni, da spada v sam vrh literarnih festivalov, zato ga tudi redno obiskuje, tukaj namreč prihaja v stik s slovenskimi avtorji. Tako Albahari kot Novak sta svojo literarno pot začela v znamenju esteticiz-ma, kasneje pa je obema uspelo izvesti svojevrsten obrat v družbenopolitično sfero, pri tem pa se nobeden od dveh ni odpovedal estetski plati literature. Tega ravnotežja ne dobi vsakdo, je dodal Debeljak. Boris A. Novak je avtor, za katerega sta etika in estetika neločljivi sestavini literature, nasploh pa je v slovenski javnosti znan kot ugleden glas civilne družbe, pri čemer se nikakor ne izogiba kritik. Kot pesnika ga vedno bolj zanima položaj posameznika v širšem zgodovinskem kontekstu, zato se v svojih pesmih sooča s ključnimi vprašanji sodobnega časa. "Do kolikšne mere pri ustvarjalnem procesu mislita na bralce?" je zanimalo Debeljaka. Pri pisanju vedno misliš tudi na bralca, če to hočeš ali ne. V glavnem mislim na svojo ženo, ki je prva kritičar-ka mojega dela, pravi Albahari. Pri liriki je to seveda drugačno, meni Novak. To, kar je najbolj osebno za pesnika, je najbolj osebno tudi za bralca, ni pa mogoče prerokovati usode nekega dela. Nekateri izvorni pomeni se pri bralcih izgubijo, na srečo se pa pridobijo številni drugi pomeni - to je čar literature. (maj) 1 0 Sreda, 5. septembra 2012 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 0481 356320 faks 0481 356329 gorica@primorski.eu doberdob - Karabinjerji aretirali 48-letnega moškega Irski brezdomec vlamljal in kradel na Gradini V centru je prespal in si postregel z alkoholnimi pijačami - Do sojenja bo v priporu V baru sprejemnega centra na Gradini se je očitno počutil kot doma, saj si je brez vsakršnega dovoljenja postregel s pijačo, v žep pa je spravil tudi nekaj denarja. Karabinjerji iz Doberdoba so v prejšnjih dneh aretirali irskega državljana, ki je večkrat vlamljal v bar sprejemnega centra Gradina in v njem kradel pijače in gotovino. Moškega, ki je star 48 let in je rojen v mestu Belfast, so aretirali zaradi suma večkratne tatvine v obtežilnih okoliščinah ter groženj in upiranja javni osebi: sodili mu bodo po hitrem postopku, do takrat pa bo zaprt v goriški kaznilnici v Ulici Barzellini. Ireskega brezdomca so karabinjerji doberdobske postaje skupaj s kolegi radiomobilnega oddelka aretirali v ponedeljek okrog 14.30. Malo pred tem so v tržiški karabinjerski operativni centrali prejeli klic iz sprejemnega centra Gradina: osebje, ki skrbi za tamkajšnji bar, se je ob vstopu v lokal ponovno znašlo pred moškim, ki je vlomil skozi zaklenjena vhodna vrata in si stregel z alkoholnimi pijačami. Ko sta na kraj prišli patrulji, se je S.A.T. razjezil in se uprl aretaciji. Predstavnikom sil javnega reda je začel groziti, nakar je postal nasilen. Naposled so ga karabinjerji le obvladali in pospremili na karabinjersko postajo, kjer so izvedli dodatna preverjanja. Po navajanju karabinjerjev - predsednica zadruge Rogos Aila Quadracci s tem v zvezi ni želela dajati izjav - je moški že vsaj trikrat vlomil v doberdobski center na Gradini skozi vrata in skozi okno. V petek, 31. avgusta, je bil prvič prijavljen na prostosti zaradi kraje v ob-težilnih okoliščinah v javnem lokalu. Kljub temu se je na Gradino vrnil 1. in 2. septembra, ko je ob različnih pijačah ukradel tudi manjšo vsoto denarja, ki jo je našel v baru sprejemnega centra. Irec, ki v Italiji nima stalnega bivališča, je v ponedeljek pri sebi imel tudi šop ključev, ki ga je prejšnji petek ukradel 44-letne-mu lastniku skuterja iz Ronk. Moški se je na goriškem Krasu pojavil že pred časom. Na veliki šmaren, kot je naš časopis že poročal, so ga karabi-njerji ustavili pri Doberdobu. Potem ko so preverili njegovo identiteto, so ugotovili, da so na tržaški kvesturi že avgusta lanskega leta zoper njega izdali de- kret o izgonu iz države, Irec pa se zanj ni zmenil. Po ponedeljkovi aretaciji so moškega prepeljali v goriški zapor v Ulici Barzellini, kjer bo počakal na sojenje, saj je pristojni sodnik včeraj zanj potrdil pripor. Po hitrem postopku mu bodo sodili v sredo, 12. septembra. (Ale) Sprejemni center na Gradini tržič - V rezervatu Prelosnega jezera Sprejemni center Konver dobil novega upravitelja Omogočil bo odprtje vsaj 150 ur letno in sodeloval s sorodnimi strukturami na Krasu Na podlagi izida javnega razpisa bo sprejemni center Konver ob Prelosnem jezeru upravljala naveza podjetij RTI, ki jo bosta sicer morala še ustanoviti socialna zadruga La Sorgente iz občine Rive DArca-no ter socialni in delovni center Societa Cooperativa Sociale iz kraja San Daniele. Tržiška občina je tako dobila upravitelja centra za obdobje treh let. Do predvidenega roka je prejela tri ponudbe, ki so jih ocenili na podlagi kakovosti (60 odstotkov končnega točkovanja) in ekonomske plati (30 odstotkov). Na osnovi razpisnih pogojev bo RTI upravljal z nepremičninami centra, okrepčevalnico in okolico, poleg tega bo skrbel za promocijske dejavnosti ter znanstveno in kulturno izobraževanje. Novi upravitelj bo odgovoren tudi za urejanje naravnega okolja, vegetacije in pašnikov ter za uporabo dvorane. Po priporočilih občine bo omogočil odprtje centra vsaj 150 ur letno (najmanj en dan na teden), ki jim gre dodati 50 ur za posvete in predavanja, sodeloval bo z drugimi sorodnimi strukturami na Krasu, na zahtevo interesentov bo prirejal vodene obiske rezervata ter s pašo prispeval k ohranjanju kraške gmajne. Pogodba bo veljala do avgusta 2015. Letošnje poletje predstavlja torej prelomnico za center v rezervatu Prelosnega jezera, delovanje in razvoj katerega je oviralo občinsko pravdanje s prvim upraviteljem -združenjem Economist -, ki ga je po naravni zapadlosti pogodbe nadomestilo združenje Accipiter. Nekdanji vojaški objekt Konver so z evropskimi sredstvi začeli obnavljati leta 1999, a je gradbeno podjetje šlo v stečaj. Obnova poslopja se je zaključila leta 2001, novembra 2002 pa so začeli z urejevanjem okrepčevalnice, ki se je zaključilo septembra 2003; na njeno odprtje je bilo treba čakati do septembra 2004. Center je nato obratoval le eno leto, nakar je sameval do lanskega marca. Želja tržiške občine je, da bo ovrednotil rezervat, spodbudil turizem ter se aktivno vključil v tematski park prve svetovne vojne in nastajajoči občinski park tržiškega Krasa. bumbaca gorica Grillijevci: disidenti »okupirali« profilFB »Morda je slišati čudno, vendar profil goriškega gibanja Movimento 5 Stelle na spletni strani Facebook (FB) trenutno upravljajo ljudje, ki nimajo te pravice. Zgodilo se je, da so si tisti, ki jim je lista gibanja Movimento 5 Stelle zaupala upravljanje strani, prilastili profil tako, da so zamenjali geslo in naslov elektronske pošte. To so storili, ne da bi nikogar obvestili, ob tem pa niso niti sporočili novega gesla in e-mail naslova ljudem, ki so jim poverili upravljanje profila. Zahtevo po posredovanju teh podatkov so zavrnili, zato vsebin Facebook profila ni mogoče pripisovati gibanju Movimento 5 Stelle iz Gorice, saj le-tega lahko predstavljajo le izvoljeni občinski svetniki.« To je sporočilo, ki ga je goriška občinska svetnica in županska kandidatka Grillovega gibanja na upravnih volitvah Manuela Botteghi posredovala somišljenikom in znancem. Želela jih je seznaniti s »spletnimi« težavami, s katerimi se goriško gibanje Movimen-to 5 Stelle sooča že nekaj tednov in ki so posledica trenj, do katerih je v političnem gibanju prišlo kmalu po majskih občinskih volitvah. »Vsebine, ki jih objavljajo na profilu Facebook, niso naša stališča. Skupina ljudi, ki je bila del goriškega gibanja, si je profil samovoljno prilastila. Njihove identitete trenutno še nočem razkriti, saj ne morem izključiti, da bomo postopali po pravni poti,« je povedala Botteghijeva, po kateri so se bivši somišljeniki s tem nespametnim dejanjem sami izključili iz gibanja. »Pri nas ne vlada enoumje, politično soočanje in spori na konkretne teme so nekaj normalnega, tako obnašanje pa ni ničemur podobno.« Da je znotraj Grillo-vega gibanja v Gorici kar nekaj slabe krvi, je mogoče razbrati tudi iz nekaterih komentarjev, ki so bili objavljeni na profilu Facebook. Med najbolj jeznimi je Grilli-jevec, ki na Facebooku uporablja psevdonim Mastro botanicus: po njegovem navjanju so »disidenti«, ki so okupirali profil gibanja, iz Turjaka, Fare in Krmina in torej v goriško gibanje ne spadajo. (Ale) Manuela Botteghi gorica - V centru S. Luigi Pošolska dejavnost za družine v stiski Fundacija financirala projekt v spomin na Ceccottija Stvaren odgovor na potrebe otrok in družin v stiski. To je po besedah njegovih pobudnikov smisel projekta »Full time - Do-po la campanella«, ki bo v letošnjem šolskem letu prvič potekal v zavodu San Luigi v Gorici. V okviru projekta, ki sta ga podprla Fundacija Goriške hranilnice in občina Gorica, bodo vzgojitelji zavoda v pošolskem času sledili osnovnošolcem in nižje-šolcem pri pisanju domačih nalog. Pobuda je namenjena družinam z nizkimi dohodki. »Pred leti smo pošolski pouk organizirali v Stražcah, obiskovali pa so ga samo sinovi priseljencev. Ker želimo spodbuditi integracijo, smo odločili, da pobudo razširimo in prenesemo v zavod San Luigi, kjer imamo veliko več prostora,« je povedal direktor zavoda Vittorio Tonidanel, ki računa, da bodo letos imeli vsaj 50 gojencev. Pri pobudi sodeluje občina, ki bo poskrbela za prevoz otrok. Odbornica Silvana Romano je pojasnila, da bodo stroški za družine določeni na podlagi potrdila Isee. Otroci družin z dohodki pod 15.000 evrov bodo po-šolski pouk lahko obiskovali brezplačno, družine z dohodki pod 20.000 evrov pa bodo mesečno plačale 90 evrov oz. 50% polne mesečnine. Kot je povedal predsednik Franco Obizzi, je upravni svet fundacije zagotovil 33.000 evrov za uresničitev projekta, ki ga je izbrala komisija za socialo, predvsem iz dveh razlogov: »Hoteli smo priskočiti na pomoč družinam, ki si ne morejo privoščiti visokih stroškov, obenem pa smo želeli počastiti spomin na preminulega Silvana Ceccottija, ki je bil član našega upravnega sveta in je bil vedno pozoren do vzgojnih vprašanj.« gorica Občinski svet tudi o gradnji novega vrtca Po poletnem premoru se bo v ponedeljek, 10. septembra, ponovno sestal goriški občinski svet. O dnevnem redu so predvčerajšnjem razpravljali načelniki skupin, med katerimi je bil tudi predstavnik Demokratske stranke Giuseppe Cingolani. »Prva točka naj bi bila skupna resolucija o zdravstvu, o kateri zadnjič nismo glasovali,« je povedal Cingo-lani, po katerem bosta na dnevnem redu tudi resolucija o združitvi sodniške izpostave v Palmanovi z goriškim sodiščem in imenovanje novega svetnika gibanja Movimento 5 Stelle Roberta Mar-cosiga, ki bo nadomestil Ivo Raida. Občinski svet se bo ponovno sestal 11. ali 17. septembra: med raznimi točkami bo na dnevnem redu tudi dovoljenje za gradnjo novega vrtca in stanovanj na Rojcah, ki je predvidena v programu za prekvalifikacijo rajonov. Občinski svet se bo še enkrat sestal 24. septembra, ko bo odločal o novih revizorjih, proračunskih ravnovesjih in - po vsej verjetnosti - članih nove slovenske konzulte. gorica - Degradirano območje ob meji Rdeča hiša: samo ideje, ker denarja še vedno ni Študentje na včerajšnjem odprtju razstave bumbaca Ob prisotnosti goriškega župana Etto-reja Romolija in občinskega odbornika za kulturo Rodolfa Ziberne so sinoči v galeriji Dora Bassi v Gorici odprli razstavo načrtov za ovrednotenje zanemarjenega območja Rdeče hiše, ki so jih izdelali študentje arhitekturne fakultete Tržaške univerze. Načrtov, ki so čezmejno zasnovani, je skupno 25, na ogled pa bodo do 17. septembra. Goriška uprava že dolgo razmišlja o urbanistični preureditvi območja, ki žalostno propada - zadnji večji dogodki, ki so jih priredili na njem, so v prejšnjih letih bile prireditev Festivalshow, sprevod vojaških starodobnikov in tečaj varne vožnje - trenutno pa za gradbena dela ni denarja. »O ovrednotenju tega območja seveda razmišljamo, žal pa trenutno nimamo sredstev. Morda bi lahko temu namenili del denarja, ki ga bomo dobili od prodaje energetskega sektorja družbe Iris, to možnost pa bomo morali šele preveriti,« je povedal župan. V pričakovanju na sredstva, s katerim bi lahko obnovili ploščad in območje bivšega mejnega prehoda, so torej na ogled ideje študentov, ki študirajo v Gorici. O razstavi bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh. / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. septembra 2012 15 Štefan Tomsič, Feliciano Medeot in Alenka Florenin s prejemniki medalj Anamarijo Tomsic ter Mitjo Jurnom in Markom Volcicem (desno), Marta Bizjak med igranjem na citre (spodaj levo) foto l.k., bumbaca vrh - Praznik ob 35. obletnici delovanja sovodenjske sekcije krvodajalcev Ni razloga, da zdrav človek ne bi daroval krvi Tomsič: »Napeli bomo moči, zato da bomo uspešni« - Etnična občutljivost pokrajinskega predsednika Sobotno obeleževanje 35-letnice delovanja sovodenjske sekcije prostovoljnih krvodajalcev je imelo pečat ljudskega praznika, ki se je začel z mašo v župnijski cerkvi na Vrhu ob udeležbi predstavnikov različnih krvodajalskih sekcij in njihovih praporov ter nadaljeval s sprevodom ob spremljavi godbe iz Vileša najprej do spomenika, kjer je bil položen venec, in nato do centra Danica, kjer se je zaključil z nagovori, glasbenima točkama in podelitvijo priznanj zaslužnim krvodajalcem. Ob članih in odbornikih sekcije s predsednikom Štefanom Tomsičem na čelu sta ves potek praznika spremljala županja Alenka Florenin in predsednik pokrajinske zveze krvodajalcev Feliciano Medeot. V pričakovanju na začetek slovesnosti so bili ljudje, zbrani ob mizah v centru Danica, glasni, njihovo pozornost pa je pritegnila in tišino v dvorani vzpostavila Marta Bizjak na citrah. Predsednik Tom-sič se je v svojem nagovoru najprej hvaležno spomnil pokojnega člana in sodelavca Renza Cescuttija. Poudaril je dober rezultat iz lanskega leta, ko so pri sovodenj-ski sekciji našteli 20 odstotkov več darovanj krvi in pridobili deset novih članov, »vendar tudi nam se je zgodilo, da smo zaspali na lovorikah: letos bomo sicer dosegli lansko število darovanj, a nismo še privabili niti enega novega krvodajalca. Napeli bomo zato svoje moči, zato da bomo spet tako uspešni kot lani«. Tomsič se je nato pohvalno izrazil o prvih nastopih pokrajinskega predsednika Medeota. Ta se je zavzel za varčevanje v krvodajalskih vrstah (medalje ne bodo več zlate, a pozlačene, kar bo sicer veljalo samo za goriško okrožje). Sprejel je obvezo o rabi slovenščine in fur-lanščine ob italijanščini v glasilu in spletni strani pokrajinske zveze krvodajalcev. Napovedal je le en letni in odmeven krvodajalski praznik namesto šestnajstih, kolikor je krvodajalskih sekcij v goriškem okrožju; tega se že držijo na Tržiškem, kjer deluje osem sekcij. »Prepričan sem, da nas bo znal popeljati v nove čase,« je zaključil Tomsič, ki mu je Medeot pritrdil s svojim daljšim, prebranim pozdravom v slovenščini. »Na Vrhu je bilo v preteklosti zaman prelite mnogo krvi, danes na tem mestu to kri idealno vračamo potrebnim,« je v nadaljevanju dejal Medeot in napovedal, da iščejo nove poti, da bi pridobili krvodajalce med mlajšimi generacijami. Poudaril je še, da je FJK edina italijanska dežela, ki je po varnosti in kakovosti storitev za krvodajalce akreditirana pri Evropski uniji. »Pogosto se sprašujem, zakaj zdrav človek ne daruje krvi. Nimam odgovora. To je plemenita gesta, ki nas nič ne stane in služi za prihodnost, saj daje življenje,« se je Tomsičevemu apelu pridružila županja Alenka Florenin in izpostavila združevalno moč sovodenjske sekcije, ki s predavanji, s srečanji na šolah in z drugimi, tudi rekreativnimi pobudami skrbi za oza-veščanje ljudi. Poseben poudarek je bil posvečen povezovanju s krvodajalci v Sloveniji, ki so organizirani znotraj Rdečega štmaver - Včeraj V požaru poškodovana streha hiše Požar so pogasili, na ogrodju strehe pa je vseeno nastala škoda. Goriški gasilci so včeraj popoldne prejeli klic iz Štmavra, kjer sta zaradi pregretja dimnika zagorela strešna tramova starejše hiše. Požar se je vnel v kraju, ki mu domačini pravijo »Bus del diaul«. Na pomoč je okrog 17. ure poklicala stanovalka, ki je slišala čuden zvok in opazila, da iz predela strehe uhaja dim. Ko so gasilci prišli na kraj, so takoj ugotovili, da sta zagorela tramova ob dimniku, ki je povezan s štedilnikom. V dobri uri je bila požarna grožnja mimo, streha hiše pa je bila poškodovana. Godba iz Vileša in krvodajalski prapori v sprevodu na poti v center Danica (zgoraj desno), zbrani ljudje v dvorani, v prvi vrsti izstopata županja Alenka Florenin in Feliciano Medeot (desno) foto l.k., bumbaca križa, v imenu katerih sta na Vrhu pozdravili Olga Bandelj iz Škofje Loke, ki je spremljala rojevanje sovodenjske sekcije pred 35 leti, in Vera Kodrič, predstavnica Rdečega križa iz Ajdovščine in varstveno delovnega centra v Vipavi. Sledila je podelitev diplom in medalj krvodajalcem za desetkrat, dvajsetkrat (moški) oz. petnajstkrat (ženske) in petintridesetkrat (mo- ški) oz. petindvajsetkrat (ženske) darovano kri. Zlato medaljo za 50-krat darovano kri so izročili Mitji Jurnu in Marku Vol-cicu (odsotni Stefano Ciani jo bo prejel naknadno) ter Anamariji Tomsic za 60 darovanj. Sovodenjskega »rekorderja« Piera Brumata s stokrat darovano krvjo na Vrhu ni bilo zaradi dela, zastopala pa ga je hči Marta, ki je za očeta prejela zlato meda- ljo s pohvalo. Znova so zazvenele citre, tokrat pod spretnimi prsti Gabrijele Vidmar iz Pevme, nakar se je uradna slovesnost prevesila v sproščeno družabnost. Naj omenimo še napovedovalki Ivano in Ni-ko Cotič, ki sta praznik povezovali v slovenščini in italijanščini, ter udeležbo predsednika krvodajalcev iz tržiškega mesta okrožja Franca Devideja. gorica - Razstava v Kulturnem domu O pobratenju občin Renče in Štarancan govorijo podobe Z razstave Občini Renče v Sloveniji in Štarancan v Italiji ponujata dober zgled plodnega sodelovanja. Letos namreč praznujeta 35-letnico pobratenja, ki je s časom zajelo vse družbene dejavnosti v obeh krajih. O tem govori tudi razstava, ki jo bodo odprli v petek ob 18. uri v galeriji Kulturnega doma v Gorici. Renče in Štarancan sta povezana že iz časov NOB, ko so se italijanski borci proti fašizmu in nacizmu večkrat ustavljali v Renčah in okolici ter bili deležni prijateljskega sprejema in nesebične pomoči. Takšnih vezi minevanje časa ne more pretrgati, so prepričani v Renčah, kjer so ponosni tudi na to, da so vezi med krajema uradno potrdili že leta 1977, ko sta listini o pobratenju slovesno podpisala tedanji župan Štarancana Lorenzo Papais in predsednik Sveta Krajevne skupnosti Renče Dragotin Arčon. Dogodek je bil tedaj izredno pomemben za preseganje ločenosti zaradi meje in obenem tudi pogumen, saj sta državi pripadali različnima političnima sistemoma. V petintridesetih letih so sodelovanje razvili predvsem na ravni društev, tako upokojenskih, športnih in kulturnih, povezala sta se tudi krajevni Rdeči križ in krvodajalci iz Štarancana, pa še borčevski organizaciji in tudi osnovni šoli, ki vsako leto organizirata izmenjave učencev. (ik) gorica - Občina Pozabili na konzulto Župan: Znak normalizacije Sedež goriške občine »Snovanje slovenske konzulte pri goriški občini stopa v odločilno fazo, ki naj bi se zaključila 17. septembra, ko bo zasedal občinski svet.« Tako je Primorski dnevnik poročal pred petimi leti, 4. septembra 2007, ko so po prvi volilni zmagi župana Ettoreja Romolija obnavljali sestavo občinskih teles, med katerimi je tudi konzulta za vprašanja slovenske narodne skupnosti. V članku smo takrat navajali imena vseh kandidatov, ki so jih v konzul-to imenovale SKGZ, ZSKP in SSŠ, na omenjeni seji občinskega sveta pa sta večina in opozicija imenovali še zadnje tri člane. Konzulto je treba ponovno obnoviti letos, postopek pa v primerjavi z letom 2007 zamuja. Do včeraj se pravzaprav še niti ni začel, saj ni zaenkrat nobena slovenska ustanova naslovila seznama svojih kandidatov na goriško občino, uprava pa ni določila roka za predstavitev kandidatur. So na kon-zulto vsi pozabili? »Na to me ni doslej še nihče opozoril,« je bil nad vprašanjem presenečen Romoli, ki v tem pomanjkanju pritiskov vidi tudi nekakšno znamenje »normalizacije« odnosov med mestnimi skupnostmi. »Postopek bomo vsekakor sprožili,« je dodal. Največ članov konzulte imenujeta SKGZ in ZSKP, ki svojih petih kandidatov - kot sta nam potrdila goriška predsednika Livio Semolič in Franca Padovan - še nista določila. Na vprašanje, ali se z imenovanjem ne mudi, ker je morda konzulta izgubila na pomenu, sta oba odgovorila, da ni tako. »Čeprav ni bila vedno upoštevana, je konzulta še vedno potrebna, saj opozarja upravo na pravice Slovencev,« je povedala Padovano-va in dodala, da bo ZSKP svoje člane verjetno imenovala že na prihodnji seji. »Kon-zulta ohranja dragoceno vlogo, toliko bolj v teh časih, ko so odnosi v mestu bolj umirjeni kot v preteklosti. Zaradi tega je lahko danes dialog bolj konstruktiven, konzulta pa je eden izmed pomembnih sogovornikov občinske uprave na področju uveljavljanja manjšinskih pravic in razvoja slovenske narodne skupnosti na Goriškem,« je povedal Semolič in pristavil, da bo Romolija na vprašanje konzulte opozoril že danes, ko se bo z njim srečal, da bi ga še enkrat spomnil na nerešena vprašanja vidne dvojezičnosti in rabe slovenščine v občinskem svetu. Med temami njunega pogovora bo tudi EZTS. Dva člana mora v konzulto imenovati SSŠ, ostale tri pa imenuje občinski svet. Dve imeni mora predlagati večina, enega pa opozicija. »Ime kandidata še ni bilo določeno. Problem bom postavil na prihodnji seji opozicije,« je povedal občinski svetnik DS David Peterin, ki z županom, na katerega je včeraj naslovil svetniško vprašanje, soglaša, da je v primerjavi s preteklostjo ozračje v mestu bolj umirjeno, hkrati pa ni mogoče spregledati cele vrste nerešenih vozlov, kot je problem vidne dvojezičnosti. Občinski svetnik SSk-DS Walter Bandelj je poudaril, da slovenska konzulta ni tonila v pozabo. »Vprašanje smo postavili na seji opozicije, ki je potekala julija, nanj smo opozorili načelnika skupine. Le-ta bo poskrbel, da se imenovanje članov konzulte vključi v dnevni red seje, ki bo 24. septembra,« je povedal Bandelj. Njegove besede je potrdil tudi Giuseppe Cingolani. Umestitvena seja slovenske konzulte je pred petimi leti potekala 10. oktobra, predsednika pa so imenovali 19. oktobra, ko sta SKGZ in SSO dosegli dogovor. V zadnjem mandatu je konzulta spremljala več vprašanj, od slovenskih jasli in obeležja Trubarju do uveljavljanja zakona št. 38, pogrešala pa je večji posluh s strani uprave. »Recimo, da nismo bili ravno prioriteta. Le malo obljub je bilo uresničenih,« je povedal bivši predsednik Ivo Cotič. (Ale) 12 Sreda, S. septembra 2Ol2 GORIŠKI PROSTOR / pevma - Umrla Fanica Oblak Simčič S svojimi sto leti je bila najstarejša domačinka Tudi njena družina je doživela raznarodovalni pritisk fašistične oblasti V Pevmi in okolici se je razširila žalostna vest, da je v domu za upokojence v Renčah umrla Fanica Oblak Simčič. Bila je najstarejša domačinka iz Pevme. Daljši zapis smo ji posvetili februarja letos, ko je dosegla častitljivo starost 100 let. Praznik so ji tedaj pripravili v krogu družine in prijateljev na domu v Pevmi, kjer je po smrti moža Angela pred dvema letoma živela s sinom Borisom. Kljub letom, ki jih dosežejo le redki, je bila gospa Fanica čila še do pred kakim mesecem in je opravljala marsikatero hišno delo. Rada je kuhala, likala, pa tudi drugih opravil se ni ustrašila. Rada je tudi poklepetala z mimoidočimi, saj je znala marsikaj povedati iz svojega dolgega življenja pa tudi iz vaškega dogajanja. Rada je imela slovensko pesem. Oči so ji kar zažarele od veselja, ko so ji člani krajevnega sveta za Pevmo, Štmaver in Oslavje prišli voščit za visoki življenjski jubilej in so ji zapeli nekaj priložnostnih pesmi. Medtem ko je bil njen mož Angel čistokrven prebivalec Pevme, je bila pokojnica po rodu iz Koprive na Krasu, kjer se je rodila leta 1912. Prva svetovna vojna je le deloma prizadela Koprivo, tako da so Oblakovi ostali ves čas doma. Po vojni pa so tudi sami okusili fašizem. Fanici je uspelo opraviti osnovno šolo v slovenščini, mlajšim letnikom pa je bil namenjen le pouk v italijanščini. Ker je bil njen oče železničar, so oblasti premeščale družino vse dlje od doma. To so počenjale, zato da bi zmanjšale slovensko prisotnost na Primorskem. Pokojnica je po- Fanica Oblak Simčič foto vip gosto obujala spomine iz krajev Gallarate, Gavirate in Somma Lombardo v pokrajini Varese, kjer so Oblakovi živeli več let. Na Goriško so se vrnili sredi tridesetih let minulega stoletja, ko je Faničin oče-železničar dočakal upokojitev. Dom so si uredili v Pevmi. Tam se je leta 1939 Fanica omožila z Angelom Simčičem, ki je bil dve leti mlajši. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, leta 1940 Robert in leta 1946 še Boris. Fanica Oblak Simčič je umrla v domu za upokojence v Renčah, ki so mu jo zaupali v varstvo pred nekaj meseci, potem ko je njeno zdravje močno opešalo. Po želji družine bodo pokoj-nico odpeljali na upepelitev v Ljubljano, žalno žaro pa bodo pripeljali v Pevmo in jo položili v družinski grob. Tako si je sama zaželela. Datum pogreba bo pravočasno sporočen. (vip) CI3 Lekarne ¿i Čestitke DEŽURNA LEKARNA V GORICI ALESANI, Ul. Carducci 40, tel. 0481530268. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU BRAČAN (FARO), Ul. XXIV Maggio 70, tel. 0481-60395. DEŽURNA LEKARNAV DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA V ROMANSU DEL TORRE, Ul. Latina 77, tel. 048190026. MARKO in VESNA!! Najlepše čestitke z željo, da bi še dosti poti prehodila z roko v roki. Fifini il Razstave Gledališče V GLEDALIŠČU VERDI V GORICI poteka abonmajska kampanja: za stare abonente do 15. septembra, od 20. septembra za nove pri blagajni gledališča v Ul. Garibaldi, 2/a - tel. 0481383602) od ponedeljka do sobote 10.00-13.00, 16.00-20.00. 17., 18. in 19. septembra bo blagajna zaprta; več na www3.comune.gorizia.it/teatro. V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA (na ploščadi pri gledališču): v nedeljo, 9. septembra, 20.30-21.30 (Eugene Ionesco) »Deliri u dvjeh«, vstop prost; informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino V GALERIJI MARIA DI IORIA v Državni knjižnici v Ul. Mameli v Gorici bo v četrtek, 6. septembra, ob 18. uri odprtje razstave z naslovom »Lacerti grafiti« slikarja Gina de Finettija. V petek, 7. septembra, ob 18. uri bo na dvorišču in pod oboki knjižnice odprtje razstave z naslovom »Noi abbiamo pregiu-dizi«; razstavljajo Gianni Pasotti, Marisa Bidese in Giammarco Roccagli. FOTOGRAFSKA RAZSTAVA »6 ZA ENO... RAZSTAVO« je na ogled v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici v organizaciji fotokrožkov Castrum iz Gradeža, Isontino iz Gorice, Il Torrio-ne iz Romansa, Lo scambio iz Gorice, Skupina75 in Fotocluba iz Ločnika; gost razstave je Fotoklub Nova Gorica; do 14. septembra od ponedeljka do petka 17.00-19.00. STUDIOFAGANEL na Drevoredu 24. maja 15/c v Gorici prireja v petek, 14. septembra, ob 19. uri odprtje razstave Roberta Kusterleta z naslovom »Segni di pietra«. Umetnika in njegova dela bo predstavila Cristina Burcheri; na ogled bo do 14. oktobra od torka do petka 9.30-13.00, 16.00-19.30, ob sobotah 10.00-13.00, 16.00-19.30; več po tel. 0481-81186, www.studiofaganel.com ali info@studiofaganel.com DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 16.30 - 18.15 - 20.00 -21.45 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 3: 17.45 - 20.45 »Il cammi-no per Santiago«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 18.30 - 21.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 2: 17.30 - 20.30 »Il cavaliere oscuro - Il ritorno«. Dvorana 3: 16.45 - 18.30 - 20.20 -22.10 »Ribelle - The Brave«. Dvorana 4: 16.30 - 18.10 - 19.50 -21.40 »Madagascar 3 - Ricercati in Europa«. Dvorana 5: 17.40 - 20.00 - 22.10 »Monsieur Lazhar«. À Koncerti DNEVI STARE GLASBE 2012: v goriškem gradu v četrtek, 6. septembra, ob 20. uri vodenje po stalni zbirki starih glasbil, predaval bo Paolo Ceccere, avtor razstave in umetniški vodja festivala stare glasbe »Musica Cortese«; ob 21. uri koncert skupine Ensemble Aurion z naslovom »Fantazija brez besed -umetnost instrumentalnih diminucij v začetku 17. stoletja«; več na www.kul-turnidom-ng.si. »MUSICA A 4 STELLE« V GRADEŽU: v baziliki Sv. Evfemije v četrtek, 6. septembra, ob 21. uri koncert srbskega kitarista Vojina Kocica, vstop prost; informacije nudi kulturno združenje Musica Viva, tel. 320-6031397. Terex prodal tovarno Družba Terex je prodala tržiški obrat Comedil. Dogovor o prodaji je bil sklenjen 30. avgusta med družbo Terex in podjetjem IMC iz kraja San Giorgio di Nogaro, ki pripada skupini Cimolai. Tržiška tovarna bo ohranila industrijski značaj. V pogodbi je tudi obveza, da bo deset delavcev iz tovarne Comedil dobilo zaposlitev v novem podjetju; sindikati so včeraj s tem seznanili zaposlene. Kreslin drevi v Solkanu Na Trgu Jožeta Srebrniča v Solkanu bo nocoj ob 20. uri odprtje evropskega mladinskega in U23 prvenstva v kajaku in kanuju v divjih vodah - slalom. Slovesnost se bo sklenila s koncertom Vlada Kreslina. Na odrih nastopa od leta 1970. Leta 1980 je s skladbo »Dan neskončnih sanj« zmagal na Slovenski popevki. Kmalu zatem se je priključil bendu Martin Krpan, ki se je leta 1991, po nastopu pred Bob Dylanom v Ljubljani, razpustil. Kreslin preskakuje glasbene in državne meje ter ruši tabuje. O njem je bilo zapisano: »Ko človek posluša Kre-slinove pesmi, se mu zdi, da so folk, blues in rock izumili Slovenci. Seveda je to daleč od resnice, vendar je on tako dober, da so pesmi glasbeno univerzalne, pa vendar v duhu slovenske.« Vstop bo prost. (ik) Izbor regijske Gazele Družba medijskih vsebin Dnevnik je objavila seznam regijskih kandidatov za izbor najboljših hitro rastočih slovenskih podjetij Gazela 2012. V primorsko-no-tranjski regiji sta se v ožji izbor uvrstila tudi novogoriški Arctur in ajdovska BIA Separations. Izbor regionalne gazele za primorsko-notranjsko regijo bo jutri, 6. septembra, v novogoriški Perli. (km) H Šolske vesti RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra. Od 10. do 14. septembra bo urnik sledeči: vrtec v Doberdobu (7.45-12.00 brez kosila), vrtec v Sovodnjah (7.30-12.00 brez kosila), vrtec v Rupi - nameščen na Vrhu Sv. Mihaela (7.40-12.00 brez kosila) in vrtec Barčica v Romjanu (7.45-12.00 brez kosila). Od 17. septembra bodo vrtci delovali po običajnem urniku s kosilom. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE DOBERDOB sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah in na srednji šoli pričel v ponedeljek, 10. septembra. ZA DIJAKE - SLOVIK zbira prijave za vpis na program Ekstra, namenjen dijakom višjih srednjih šol s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki ponuja sklop treh oz. šestih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org. ZA ŠTUDENTE - SLOVIK zbira prijave za vpis na Multidisciplinarni program. Program, ki je namenjen univerzitetnim študentom, ponuja sklop petnajstih predavanj in delavnic z različnih področij. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org. KADROVSKO IZOBRAŽEVANJE - SLO-VIK zbira prijave za vpis na programa Nastopanje v javnosti in Podjetništvo za neekonomiste. Razpis in prijavnico dobite na spletni strani: www.slovik.org. Rok za prijavo: 15. september. Prijave in informacije: info@slovik.org. GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo vpisi za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 10. do 12. ure in od 14.30 do 16. ure. (tel. 0481-531508). SCGV EMIL KOMEL sprejema vpise za šolsko leto 2012-13; informacije na tajništvu v Gorici od ponedeljka do petka od 8.00 do 13.00 in od 15.00 do 18.00 (tel. 0481-532163, info@emilko-mel.eu). V mesecu septembru nudi šola tudi brezplačne poskusne lekcije instrumentov. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bodo vzgojne dejavnosti v otroških vrtcih pričele v ponedeljek, 10. septembra. V prvem tednu oz. dokler ne bodo občinske uprave delile kosila bo urnik naslednji: OV Ringaraja (ul. Bro-lo) od 7.30 do 12. ure, OV Sonček (ul . M. Fabiani) od 7.30 do 12. ure, OV Pika Nogavička (Štandrež) od 7.45 do 12. ure, OV Pikapolonica (Pevma) od 7.30 do 12. ure, OV Kekec (Števerjan) od 7.30 do 12. ure, OV Mavrica (Bra-čan) od 7.40 do 12. ure. Starši, ki so svoje otroke vpisali v prvi letnik in starši predčasnih otrok so vabljeni na informativni sestanek, ki bo v četrtek, 6. septembra, ob 17. uri. Seja bo na vsakem otroškem vrtcu in starši bodo dobili vse potrebne informacije o organizaciji posameznega vrtca in potrebščinah. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bo pouk v srednji šoli Ivana Trinka začel v ponedeljek, 10. septembra, ob 8.15 do 13.45. Starši prvih razredov so vabljeni na sestanek v četrtek, 6. septembra, ob 17. uri v prostorih srednje šole v zvezi z organizacijo šolskega urnika na 5 dni tedensko. RAVNATELJSTVI IZOBRAŽEVALNIH ZAVODOV Cankar - Zois - Vega in Gregorčič - Trubar v Gorici obveščata, da se bo začel pouk v šolskem letu 2012-13 v ponedeljek, 10. septembra. Prvi dan bo pouk trajal od 8.10 do 12. ure. Veroučiteljice vabijo dijake in profesorje, da se po pouku udeležijo šolske maše, ki bo ob 12.15 v cerkvi svetega Roka. RAVNATELJSTVO VEČSTOPENJSKE ŠOLE V GORICI sporoča, da se bo pouk v osnovnih šolah začel v ponedeljek, 10. septembra, po naslednjem urniku: OŠ O. Zupančič (ul. Brolo) od 8. do 13. ure, OŠ F. Erjavec (Štandrež) od 8. do 13. ure, OŠ J. Abram (Pevma) od 8. do 13. ure, OŠ A. Gradnik (Števerjan) od 7.50 do 12.50, OŠ L. Zorzut (Bračan) od 7.40 do 12.40. M Izleti KRUT obvešča, da za skupinsko letovanje na Rabu od 8. do 15. septembra sta se sprostili ena enoposteljna in ena dvoposteljna soba; informacije in prijave na sedežu, Ul. Cicerone 8/b, tel. 040360072. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo celodnevni avtobusni izlet v Brkine, Prem, Trsat in Opatijo v soboto, 20. oktobra; odhod bo ob 6.30 iz Ja-melj, ob 6.40 iz Doberdoba, ob 6.45 iz Selc in ob 6.50 iz Štivana. Rok za vpis bo zapadel 5. oktobra; informacije in vpisovanje na tel. 380-4203829 (Miloš) ali 0481-78398 (zadruga Mila). Cena izleta znaša 50 evrov. KRUT obvešča, da je odprto vpisovanje za 10-dnevno bivanje v termah Stru-njan od 7. do 17. oktobra; vpisovanje in informacije v goriški pisarni, tel. 0481-530927 (vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure) ali v tržaški pisarni, tel. 040-360072 (vsak dan). □ Obvestila DRŽAVNA KNJIŽNICA v Ulici Mame-li v Gorici je odprta z urnikom 7.4518.45, ob sobotah 7.45-13.30. OBČINSKA KNJIŽNICA V SOVOD- NJAH je odprta ob ponedeljkih in sredah 15.00-18.00, ob torkih in četrtkih 9.00-12.00, tel. 0481-882721. APT obvešča, da poteka kampanja za vpis in za potrditev letnih abonmajev 2012-13 za javni prevoz šolske mladine; informacije po tel. 0481-593513 ali 0481-593515 in na titoli.viag-gio@aptgorizia.it. KRUT obvešča, da je goriška pisarna spet odprta vsak torek in četrtek od 9. do 12. ure. ZSKD obvešča, da bo goriški urad do 14. septembra odprt po poletnem urniku in sicer od 9. do 13. ure. KNJIŽNICA DAMIR FEIGEL v Gorici je odprta od ponedeljka do petka od 10. do 18. ure. AŠKD KREMENJAK organizira košarkarski turnir 3. memorial Martin Se-molič v soboto, 8. septembra, ob 15. uri v večnamenskem centru v Jamljah, Prvomajska ulica, 20. Ob slabem vremenu bo turnir potekal v telovadnici v Doberdobu. KD DANICA prireja celodnevni turnir v malem nogometu v soboto, 8. septembra, od 9. dalje v centru Danica na Vrhu; delovali bodo dobro založeni kioski. H Prireditve TEDEN GORA V TRŽIČU »NARAVA, GORE, KULTURA BREZ MEJA« do 9. septembra: danes, 5. septembra, v Občinski galeriji sodobne umetnosti ob 18.30 tržiški CAI predstavi svoje aktivnosti in ob 20.30 srečanje s Silvom Karom z naslovom »Patagonija, tri desetletja«. Vsak dan bodo v Občinski galeriji sodobne umetnosti na ogled prodajna razstava knjig in razstavi »Matevž Lenarčič. Alpe, gledane iz zraka Dolomiti: podobe dediščine« ter »Triglavski park Kras: znano ali neznano okolje?«; na Trgu republike je na ogled razstava »The Mountaineers« (vse razstave vsak dan 17.00-21.00, ob sredah, sobotah in nedeljah tudi od 10.00-13.00). ZKSD IN ALCI organizirata predstavitev metode o Družinskih postavitvah v ponedeljek, 10. septembra, ob 20.30 v Tumovi dvorani KB Centra v Gorici, na Korzu Verdi, 51. O metodi bo predavala Silvia Miclavez. Več na go-rica@zskd.org ali po tel. 0481-531495. V LOKALU DOLCEVITA V ŠTARANCA-NU bo v četrtek, 6. septembra, ob 19. uri literarni večer z naslovom »Ensemble«. Sodelovali bodo Silvia De Privitellio, Luigi Fulignot, Andrej Kralj, Sara Giulia Marega, Roberta Russi; Gian Luca Montanari bo poskrbel za glasbeno spremljavo. SLOVESNOST V SPOMIN NA BOJE NA ŠKABRIJELU pripravljata Društvo soška fronta in Goriški muzej v soboto, 8. septembra, ob 16. uri na gradu Kromberk. Kulturni program bodo sooblikovala vojaško-zgodovinska društva, ki ohranjajo spomin na prvo svetovno vojno. Sledil bo brezplačen vodeni ogled razstave »Naši gorski strelci«, v grajskem parku pa bo didaktičen prikaz življenja v vojaškem taboru med prvo svetovno vojno, na ogled bodo uniforme, oprema in orožje vojakov na soški fronti. 0 Mali oglasi OPREMLJENO STANOVANJE v predmestju Gorice dajamo v najem; klicati ali pustiti sporočilo na tel. 0481522206. PODARIM rabljen mlin za grozdje; tel. 0481-539989. Pogrebi DANES V GORICI: 9.00, Emilia Iurich vd. Zanin iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražcah in na glavno pokopališče. DANES V FARI: 13.00, Bruno Buzzinelli (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 10.50, Ignazio Di Chiara iz bolnišnice v kapelo pokopališča, sledila bo upepelitev; 11.50, Virginia Vicich iz bolnišnice v cerkev Sv. Odrešenika, sledila bo upepelitev. DANES V MORARU: 11.00,Enellina Tofful (iz goriške splošne bolnišnice) v cerkvi in na pokopališču. ZAHVALA Ob prerani izgubi naše ljubljene žene, mame, sestre in stare mame Mimi Stanič Zniderčič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v času njene bolezni lajšali bolečino, jo obiskovali in zanjo molili. Vsem, ki ste nam ob bridkem slovesu izkazali svojo sočutno bližino. Posebna hvala domačemu župniku, g. Mirku Butkoviču, za besede krščanske tolažbe, somaševalcem, g. Alessiu Stasiju, g. Marijanu Markežiču, g. dekanu Karlu Bolčini za doživeto poslovilno bogoslužje. Hvala pevcem domačega cerkvenega zbora za ganljivo petje, dr. Goranu Rustji za zdravniško pomoč, g. dekanu Karlu Bolčini za podelitev poslednjega zakramenta, darovalcem cvetja in vsem, ki ste s svojo prisotnostjo počastili njen spomin. Vsi njeni / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. septembra 2012 15 italija - Francoski predsednik na obisku v Rimu Hollande in Monti hočeta spodbuditi gospodarsko rast Potrjeni meddržavni dogovori o gradnji hitre železnice Turin-Lyon RIM - Francoski predsednik Francois Hollande je po včerajšnjem srečanju z italijanskim premierom Mariom Montijem poudaril, da je za rešitev evrske krize nujno uresničiti vse dogovore junijskega vrha EU, rešiti krizo v Grčiji in Španiji ter vzpostaviti bančno unijo. Sogovornika sta poudarila dobre odnose med državama in skupno prepričanje, da je za rešitev evrske krize nujno spodbuditi gospodarsko rast, k čemur bodo prispevali tudi na ravni EU dogovorjeni ukrepi z minulega vrha EU. Hollande je ob tem dejal, da v evro ne smejo več dvomiti, če želijo ponovno vrniti zaupanje finančnih trgov, Monti pa, da za rešitev krize evra ukrepi posameznih držav očitno niso zadostni, ampak so potrebni tudi ukrepi na ravni EU. Glede Grčije sta se sogovornika strinjala, da bi bilo ob pozitivnem poročilu trojke, torej, če ne bi bila potrebna dodatna sredstva, mogoče sprejeti tudi drugačno časovnico programa. Grška vlada je območje evra namreč nedavno pozvala, naj ji za dve leti na 2016 podaljša rok za izvedbo vseh reform in varčevalnih ukrepov, ki jih zahteva v zameno za posojila. Na novinarsko vprašanje o konkretnih ukrepih za zniževanje brezposelnosti je Monti odvrnil, da je cilj prav vseh razprav o konsolidaciji javnih financ, zniževanju pribitkov na obveznice in spodbujanju gospodarske rast, zniževanje brezposelnosti. Glede italijan- skega gospodarstva je izpostavil reformo trga dela in pokojninsko reformo, liberalizacijo nekaterih dejavnosti in odpravljanje administrativnih ovir za podjetja, v sredo (se pravi danes, op. ur.) pa bo vlada s socialnimi partnerji začela tudi pogovore o povečanju produktivnosti in konkurenčnosti gospodarstva. Hollande je prek 10-odstotno povprečno stopnjo brezposelnosti v EU ocenil kot nesprejemljivo. Kot pomemben ukrep za spodbujanje gospodarske rasti v EU vidi na vrhu sprejeti pakt za rast, ki je državam dal na razpolago konkretna sredstva za nove projekte. Podobno kot Monti tudi Hollande vidi ključno težavo v nekoliko izgubljenem zaupanju v stabilnost evrskega območja. To zaupanje pa je mogoče povrniti zgolj s konsolidacijo javnih financ, meni Hollande. Monti in Hollande sta spregovorila tudi o kritičnih razmerah v Siriji, nad katerimi sta oba močno zaskrbljena. Monti je poudaril, da je potrebno preseči blokado pri reševanju razmer v državi, Hollande pa, da Sirija, kjer Assadov klan še naprej izvaja masakre, potrebuje alternativno vlado. Monti in Hollande sta se sestala že drugič v nekaj tednih, novo srečanje pa načrtujeta proti koncu leta v francoskem Lyonu. Včeraj sta med drugim potrdila italijansko-francoske dogovore o gradnji hitre železnice Turin-Lyon. (STA) Francois Hollande in Mario Monti ansa Vendola se v kratkem namerava poročiti REGGIO EMILIA - Predsednik Apulije in voditelj stranke SEL Nichi Vendola se namerava poročiti s svojim življenjskim sopotnikom. Politik je to svojo željo izrazil na festivalu Demokratske stranke, kjer je potrdil, da se ima za kristjana, ki verjame v istospolne poroke. Njegove besede so doživele različne odzive, tudi v Demokratski stranki. Marsikdo pravi, da ima Vendola vso pravico do poroke, drugi pa temu osporavajo. Mednje sodi strankina predsednica Rosy Bindi, ki ne nasprotuje istospolnim zvezam, odklanja pa istospolne poroke, ki - tako Bindi-jeva - ne sodijo v italijansko usta- Sardinija: še hude težave z družbo Alcoa RIM - Koncernu Alcoa, ki se ukvarja s predelavo aluminija in ki je v lasti neke ameriške multinacionalke, se v Italiji pišejo težki časi. Dva delavca sta včeraj iz protesta splezala na visok dimnik v obratu Porto-vesme in napovedala, da bosta prekinila protest le takrat, ko bodo prišla zagotovila, da Alcoa ne bo zaprla. Minister Corrado Passera je obljubil, da bo vlada naredila vse za rešitev obrata, priznal pa je, da je situacija skorajda brezupna. velika britanija - Premier bi svoji ekipi rad dal novega zagona Cameron prvič preoblikoval vlado, a ključni ljudje ostajajo italija V zadnjem letu padel za 20% Avtomobilski trg na ravni izpred 50 let LONDON - Britanski premier David Cameron je včeraj prvič, odkar je maja 2010 prevzel oblast, preoblikoval svojo vlado. Dosedanji minister za kulturo Jeremy Hunt, ki je bil tarča kritik zaradi tesnih povezav z vodilnimi v News Corporation Ruperta Mur-docha, je postal minister za zdravje. Nov je tudi minister za pravosodje in več drugih. Preoblikovanje vlade, ki naj bi tri leta pred naslednjimi volitvami dalo nov zagon konservativcem, ni prizadelo njenih ključnih akterjev, kot so minister za finance George Osborne, ministrica za notranje zadeve Theresa May in zunanji minister William Hague. Tudi ministra za izobraževanje Michael Gove ter za delo Iain Duncan Smith ostajata na položajih. Politične komentatorje je presenetila premestitev Hunta na pomembnejši položaj, piše francoska tiskovna agencija AFP. Zaradi kritik, da naj bi iz njegove pisarne vodilnim v News Corporation predajali zaupne informacije glede njihove namere za prevzem britanskega televizijskega giganta BSkyB, so namreč že pred meseci ugibali o njegovi odstavitvi. David Cameron ansa News Corporation je moral julija lani odstopiti od načrtovanega, skoraj deset milijard evrov vrednega prevzema BSkyB - potem ko je izbruhnila afera z vdiranjem v telefone znanim osebnostim in drugim medijsko zanimivim ljudem s strani novinarjev njegovega tabloida News of the World. News Corporation sicer že ima v lasti 39 odstotkov BSkyB. Hunt je na čelu ministrstva za zdravje nasledil Andrewa Lansleyja, ki pa bo po novem vodja spodnjega doma britanskega parlamenta, kjer bo nasledil sira Georgea Younga. Na čelu pravosodnega ministrstva je Kennetha Clarka zamenjal dosedanji državni sekretar na ministrstvu za delo Chris Grayling. 72-letni Clark, ki je bil minister v vseh konservativnih vladah v zadnjih štirih desetletjih, bo po novem le minister brez listnice, je pa že zanikal, da bi bilo to zanj ponižujoče, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Položaj ministrice za promet je za manj pomemben položaj ministrice za mednarodni razvoj po manj kot letu dni zamenjala Justine Greening, ki se je izpostavila s svojim ostrim nasprotovanjem novi vzletni stezi na londonskem letališču Heathrow. Vlado sta med drugim zapustili ministrica za okolje Caroline Spelman in za Wales Cheryl Gillan, pridružili pa sta se ji Maria Miller in Theresa Villiers, prva kot nova ministrica za kulturo in druga kot ministrica za Severno Irsko. Seyee-do Warsi je na položaju sopredsedujo-če Konservativni stranki nasledil dosedanji minister za stanovanja Grant Shapps. (STA) RIM - Prodajalci novih avtomobilov v Italiji bijejo plat zvona, saj padanju prodaje ni videti konca. Avgusta so v primerjavi z enakim obdobjem lani saloni prodali kar za 20 odstotkov manj vozil, v prvih osmih mesecih leta pa je prodaja upadla že za prek 25 odstotkov. Prodajalci avtomobilov zaradi izjemno slabega avgusta - po ocenah enega od združenj koncesionarjev Federauto je trg na ravni izpred 50 let - vlado pozivajo, naj organizira srečanje koncesionarjev in sprejme ukrepe, ki bodo oživili trg. V Federautu opozarjajo, da je tehnična vlada z namenom stabilizacije javnih financ močno posegla v dohodke gospodinjstev, še posebej z novimi ali višjimi davki ter trošarinami, zaradi česar niti izjemni popusti na nove avtomobile za kupce niso več privlačni. Če so lani do avgusta avtomobilski saloni prodali 1,2 milijona vozil, so jih letos nekaj več zda - Včeraj se je v Charlottu v Severni Karolini začela demokratska konvencija Platforma demokratov za okrepitev notranje blaginje in nadaljevanje sodelovanja s svetom CHARLOTTE - Ameriška demokratska stranka je včeraj v Charlottu v Severni Karolini začela svojo nacionalno konvencijo za potrditev predsedniške kandidature Baracka Obame in podpredsedniške kandidature Josepha Bidena. Oba kandidata bosta z govoroma nastopila ob koncu konvencije v četrtek, medtem ko je včeraj nastopila prva dama Michelle Obama. Demokratska konvencija je včeraj potrdila politično platformo, ki je precej daljša od republikanske. Glede zunanje politike se stranki v bistvu ne razlikujeta, le da so demokrati nekoliko obširnejši in natančnejši, menijo pa, da je sodelovanje vsaj na zunaj boljše od samovolje in ukazovanja. Platforma je v večjem delu posvečena notranji politiki, na čelu z gospodarsko, kar kaže, da demokrati niso gluhi za pričakovanja volivcev. Skuša pa tudi ustreči vsem skupinam in kategorijam prebivalstva ZDA, razen uspešnim belim moškim. Ti so večinoma našli zatočišče med republikanci. Platforma nosi naslov "Premik Amerike naprej", prepričati zadostno število volivcev, da si Obama še naprej zasluži krmi- lo Bele hiše, pa bo najtežja naloga konvencije v Charlottu. Platforma uvodoma hvali predsednika zaradi konca vojne v Iraku in rasti proizvodnega sektorja v njegovem mandatu, problem visoke brezposelnosti pa priznava šele kasneje. Demokrati želijo zgraditi največji srednji razred na svetu, ki bo užival največjo blaginjo. Prva štiri leta niso bila dovolj zaradi dveh vojn in recesije, zato si demokrati želijo podaljška. Poudarjajo, da želi Obama znižati davke srednjemu razredu, Romneyjeva politika pa naj bi na drugi strani manj davkov prinašala le najbolj bogatim. Demokrati vztrajajo pri zdravstveni reformi, ki jo bodo poglobili in razširili. Vztrajajo pri reformi regulacij Wall Stree-ta, pri odprti vladi, zmanjšanju vpliva lobi-jev, zmanjšanju proračunskega primanjkljaja, večji varnosti, pravici do orožja, splava in homoseksualnih porok. Platforma je velika pri obljubah, vendar prav tako kot republikanska majhna v podrobnostih, kako jih uresničiti. Upokojencem, tudi bodočim, demokrati zagotavljajo ohranitev ugodnosti, ne povedo pa, kako bodo to lahko pla- čali, razen s povišanjem davka za najbogatejše in zapiranjem davčnih lukenj, kar ne bo zadostovalo. Demokratska platforma po pričakovanjih podpira nadaljnje ukrepe za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov ter napoveduje energetsko politiko vlaganja v alternativne, kakor tudi v izkoriščanje domačih tradicionalnih virov, kot so nafta, premog in plin. Platforma obljublja nadaljevanje prizadevanj za celovito imigracijsko reformo. Obama, ki je v svojem mandatu krepko povečal izgone nezakonitih priseljencev, kljub temu ohranja prednost pred Romneyjem v podpori volivcev latinskoameriškega porekla. Platforma obljublja tudi povečanje pomoči veteranom, ženskam doma in po svetu glede pravice do splava in splošne enakopravnosti z moškimi. Na podporo lahko računajo kmetje, Indijanci in homoseksualci, na čelu s podporo istospolnim porokam. Podpora gre obenem pravici verskih skupnosti, da tovrstne obrede zavrnejo. V platformi tudi hvalijo, da je Obama končal vojno v Iraku in jo bo do konca le- ta 2014 tudi v Afganistanu. "Osama bin Laden je mrtev, Amerika je danes bolj varna in bolj trdna kot pred štirimi leti," piše v platformi, kot tudi, da so zavezništva, ki jim je politika Georgea Busha mlajšega močno škodovala, sedaj pokrpana. Demokrati si bodo še naprej prizadevali za preprečevanje širitve jedrskega orožja in utrjevali zavezništva, kot je zveza Nato. ZDA bodo nadaljevale s protiraketno obrambo, odnosi z Rusijo pa bodo dobri, čeprav bo Washington Moskvi vedno povedal, v čem se ne strinjajo. Podobno velja za odnose s Kitajsko, kjer je več poudarka za zaščiti intelektualne lastnine in pošteni valutni politiki. Tudi demokrati ostajajo neomajno zavezani izraelski varnosti, pri doseganju vizije dveh držav Izraela in Palestine pa so kritični le do arabskih ljudstev, kar izhaja tudi iz republikanske platforme. Obama je glede Irana enako oster kot Romney, saj platforma obljublja "uporabo vseh instrumentov nacionalne moči, da se Iranu prepreči pridobitev jedrskega orožja". Vendar pa platforma vztraja, da je diplomatska rešitev še vedno najboljša. (STA) kot 980.000. Italijanski domači velikan Fiat pri tem ni nobena izjema -prodaja njegovih vozil se je do avgusta zmanjšala za dobrih 20 odstotkov, zato so v nekaterih obratih že zmanjšali proizvodnjo. Kljub temu Fiat ohranja svoj delež na domačem trgu, ki znaša slabih 30 odstotkov. Prvi mož Fiata Se-gio Marchionne nad razmerami sicer ni presenečen. "Prilagajanje trga je v celoti skladno z napovedmi. Avgust je bil sicer grd mesec. V celem svojem življenju še nisem videl tako nizke številke," je Marchionne komentiral avgustovske rezultate. Na srečo za Fiat dobre novice medtem prihajajo z brazilskega trga, kjer so avgusta zabeležili najboljše proizvodne in prodajne rezultate v 36-letni zgodovini. Avgusta so prodali 98.000, izdelali pa 82.000 avtomobilov, s čimer ima Fiat dobrih 24 odstotkov tržnega deleža v tej državi. (STA) ■ ZLATO ■ (999,99 %%) za kg _ 43.372,15 € +115,00 ■ SOD NAFTE ■ (159 litrov) 114,80 $ +0,20 ■ EVRO 1,2579 $ +0,1 EVROPSKA CENTRALNA BANKA 4. septembra 2012 valute evro (povprečni tečaj) 4.9. 3.9. ameriški dolar 1,2579 1,2568 japonski jen 98,58 98,43 bolgarski lev 1,9558 1,9558 češka krona 24,880 24,894 danska krona 7,4510 7,4512 britanski funt 0,79210 0,79120 madžarski forint 284,75 2,84,90 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6963 0,6963 poljski zlot 4,1973 4,1933 romunski lev 4,4915 4,4921 švedska krona 8,4075 8,4161 švicarski frank 1,2010 1,2008 norveška krona 7,2890 7,3015 hrvaška kuna 7,4725 7,4733 ruski rubel 40,4940 40,7375 turška lira 2,2881 2,2878 avstralski dolar 1,2267 1,2278 braziljski real 2,5548 2,5503 kanadski dolar 1,2390 1,2400 kitajski juan 7,9843 7,9686 indijska rupija 70,0160 69,7960 južnoafriški rand 10,5390 10,5856 5 2 Sobota, 8. septembra 2012 APrimorski r dnevnik V ZAGREBU KOT V LONDONU ZAGREB - Primož Kozmus, srebrn na olimpijskih igrah v Londonu, je na 62. memorialu Borisa Hanžekovica v Zagrebu v metu kladiva, prvi disciplini atletskega mitinga, zasedel sedmo mesto (73,01 m). Zmagal je olimpijski prvak slovenskih korenin Krisztian Pars z Madžarske (79,14 m). Kozmus je imel v svojem prvem nastopu po OI le en veljaven met v drugi seriji, v prvi in tretji ter četrti je ostal brez izida, v zadnjih dveh pa ni metal. Prehitel je tri tekmovalce. Za Parsom je bil drugi Poljak Pawel Fajdek (78,80 m), tretji pa Ukrajinec Aleksej Sokirskij (78,05 m). ŠE ENA KOLAJNA ZA ITALIJO LONDON - Na paraolimpijskih igrah v Londonu je lokostrelka Elisabetta Mij-no prispevala Italiji še eno kolajno, bolj natančno srebrno. V finalu jo je premagala Iranka Zahra Nemati. Veronica Floreno se je uvrstila na 4. mesto. V slovenskem taboru pa se je na nehvaležno četrto mesto uvrstil, atlet Henrik Plank (na sliki ANSA), ki je nastopil v metu kopja v kategoriji 52/53 (v kategoriji 52 je bil sicer najboljši). Strelec Franc Pinter je bil 31. z malokalibrsko puško 60 strelov leže v kategoriji 1. Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 sport@primorski.eu OSTALA JE LE OLIMPIJA LJUBLJANA - Konec tedna se bo začela nova sezona hokejske lige Ebel. V avstrijskem razširjenem prvenstvu bo letos tekmovalo 12 ekip, poleg avstrijskih še madžarska, češka, hrvaška in slovenska. V novi sezoni bo iz Slovenije v ligi, bo bankrotu Jesenic, sodelovala le ljubljanska Telemach Olimpija, ki bo v jutri ob 19.15 s tekmo proti Dunaju tudi začela sezono. V sezoni 2012/13 bo v ligi nastopilo 12 ekip. Novinca sta Innsbruck in Dornbirn. nogomet - V petek se bodo začele kvalifikacije za svetovno prvenstvo Operacija »Brazil 2014« košarka Jadran registriral dvometraša Slovenski reprezentančni vratar Samir Handanovič, ki se je letos iz Vidma preselil k milanskemu Interju, bo kmalu nared. Operacija meniskusa ne zahteva dolgega okrevanja ansa LJUBLJANA/RIM - Operacija »Brazil 2014« se bo začela v petek. Pojutrišnjem bo namreč na sporedu prvi krog kvalifikacij za uvrstitev na svetovno prvenstvo, ki ga bo čez dve leti gostila Brazilija. Slovenija bo v skupini E v petek v ljubljanskih Stožicah igrala proti Švici. V torek pa se bodo v Oslu pomerili še z Norveško. Izbrano vrsto selektorja Slaviše Stojanoviča čakata v uvodnih tekmah težka nasprotnika. Slovenija se bo do konca leta pomerila še s Ciprom (12. oktobra) in v go-steh z Albanijo (16. oktobra). Nasprotniki slovenskih nogometašev so še Islandci, proti katerim bodo zeleno-beli igrali 22. marca prihodnjega leta. Italija, ki se je na letošnjem evropskem prvenstvu uvrstila v finale in je nato izgubila proti Španiji, pa bo v petek v Sofiji gostovala pri Bolgariji. V torek pa bo na sporedu še druga tekma v skupini B, na kateri bodo »az-zurri« v Modeni gostili šibko Malto. Oktobrski ciklus kvalifikacij bodo Prandellijevi varovanci nadaljevali v Armeniji (12. oktobra) in nato še doma proti Danski (16. oktobra). Marca bo Italija znova igrala proti Malti (26. 3.), 8. junija pa še v gosteh proti Češki. Zadnji krog kvalifikacij bo 15. oktobra 2013, ko bo Italija doma gostila Armenijo, medtem ko bo Slovenija igrala v gosteh proti Švici. V slovenskem taboru zaradi poškodbe in operacije kolena ne bo vratarja Samirja Handanoviča, zaradi česar je Stojanovic poklical Jana Oblaka. Prvi vratar bo tako Jasmin Handano-vic. Prav tako pa je moral selektor poiskati zamenjavo tudi za Dareta Vršiča, ki si je na treningu dunajske Austrie prav tako poškodoval koleno, namesto njega je poklical Etiena Velikonjo. Vršičeva poškodba po navedbah iz slovenskega tabora zahteva pet do šest dni terapij, tako da tudi on ne bo nastopil niti proti Norvežanom v gosteh 11. septembra. Vršič se je že vrnil v Avstrijo. Nekaj težav ima tudi italijanski selektor Cesare Prandelli. Federico Balzaretti in Lorenzo Astori (zamenjal ga je Acerbi) sta poškodovana in ne bosta odpotovala v Sofijo. Z lažjo poškodbo se sooča tudi Daniele De Rossi, ki pa bo bržkone stisnil zobe in bo na razpolago moštvu. KOŠARKA - A2-liga Od danes v prodaji abonmaji za novo sezono TRST - »14. junij bo še dolgo ostal v spominu pri tržaškem klubu Pallacane-stro Trieste, ki bo v letošnji sezoni znova igral v državni A2-ligi,« je na včerajšnji novinarski konferenci uvodoma dejal predsednik kluba Luigi Rovelli v tržaški kavarni Caffe degli Specchi, kjer so predstavili abonmajsko kampanjo, ki se bo začela danes in nadaljevala do 15. septembra. Možnosti bo seveda več: tribuna gold z možnostjo zakuske in parkirnega mesta za avto bo stala 320 evrov (250 evrov za mlajše, od 9. do 18. leta starosti, in ženske), stranska tribuna (sektor J in B s parkirnim mestom) 220 evrov (250 za mlajše), za mesto na oštevilčeni tribuni (sektor E, F in G s parkirnim mestom) bo treba odšteti 180 evrov (130 mlajši). Za mesta, ki niso oštevilčena, v zgornjem delu športne palače bo treba odšteti 120 evrov, mladi do 18. leta (od letnika 1994 do 2003) bodo plačali 60 evrov, za mlajše od 8. let pa bo vstop v zgornji del brezplačen, medtem ko bodo morali za oštevilčena mesta odšteti 40 evrov. Vstopnice za posamezno tekmo za tribuno gold bodo stale 25 evrov. PRIJATELJSKA TEKMA - Sinoči: Acegas - Astana (Kazahstan) 58:91 (39:41). košarka - EP Žreb bo globoko v podzemlju POSTOJNA - Natanko leto dni pred začetkom EP v košarki, na katerem se bo za naslov prvaka stare celine merilo 24 reprezentanc, med njimi tudi Slovenija (kvalificirala se je tudi že Italija), sta direktor Eurobasketa 2013 Aleš Križnar in predsednik uprave podjetja Postojnska jama Marjan Batagelj podpisala pogodbo o organizaciji žreba predtekmo-valnih skupin, ki bo 18. novembra v Postojnski jami. Žreb, ki bo pravzaprav prvo dejanje pred evropskim prvenstvom, bo prvič v zgodovini potekal povsem pod zemljo. Pripravili ga bodo v veliki Koncertni dvorani Postojnske jame, v kateri so se zvrstili že mnogi dogodki, med drugim tudi koncerta simfoničnega orkestra RTV Slovenije ter slovite milanske Scale, zdaj pa se bo v jami približno 60 metrov pod zemeljskim površjem odvijal še ples kroglic. »Za Postojnsko jamo kot gostiteljico žreba smo se odločili zato, ker želimo že leto dni pred EP 2013 Sloveniji in širni Evropi pokazati, da bomo organizirali najbolj zanimiv EuroBasket doslej,« je ob tem dejal direktor Eurobasketa 2013 Aleš Križnar in dodal: «Imamo veliko dobrih idej in prva je ta, da bomo žreb skupin prvega dela prvič v zgodovini športnih prireditev organizirali povsem pod zemljo, kjer je izjemno atraktivna že lokacija, nič manj pa ne bo niti program. Tega pripravljamo skupaj z Goranom Vojnovicem.« Novica je od včeraj tudi uradna: 20-letni Carlo De Petris (letnik 1992, na sliki) bo v novi sezoni oblekel Jadranov dres v državni C-ligi. Potem ko je prejšnji teden že igral prijateljsko tekmo proti ekipi iz Ronk in opravil nekaj treningov se je vodstvo združene ekipe odločilo, da bo registriralo De Petrisa, člana tržaškega kluba Pal-lacanestro Trieste. 198 centimetrov visoki krilni igralec, ki je košarkarsko zrasel pri tržaški ekipi Don Bosco, bo zamenjal Spigaglio. Lani je igral z Don Boscom v deželni C-ligi in treniral s člansko ekipo Pallacanestra Trieste, s katero je zbral tudi en nastop (proti Ca-salpusterlengu v državni diviziji A). Jadran bo prihodnji teden nastopil na turnirju ŠD Dom K2 Sport, ki bo v Gorici. Varovanci trenerja Andree Mura bodo na parket stopili v petek, 14. septembra. nogomet - Predstavili so koledarje deželnih amaterskih prvenstev Oktober bo mesec derbijev Prvi bo v Dolini med Bregom in Zarjo - Vesna proti Juventini 4. novembra - 3. AL se bo začela 23. septembra - V2. krogu elitne lige tržaški derbi V Doberdobu od nogometne žoge do bazena V Doberdobu se je pred kratkim končal mladinski nogometni kamp v organizaciji ŠZ Mladost in pod pokroviteljstvom ZSŠDI. Pod taktirko slovenskih trenerjev Mateja Godniča, Roka Petejana in Roka Černeta je vadilo 20 malih nogometašev iz doberdobske, sovodenjske in devinsko-nabrežinske občine. Poleg nogometa so se tečajniki ukvarjali tudi z drugimi dejavnostmi: šah, družabnimi igrami in ob poletni vročini so se tudi kopali v bazenu. V ponedeljek zvečer so v Tržizmu (Tricesimu) predstavili koledarje deželnih amaterskih prvenstev, ki se bodo začela že v nedeljo. V promocijski ligi (skupina B) bo Juventina igrala v gosteh proti Tricesimu, medtem ko bo Vesna začela novo sezono na domačih tleh proti Valnatisoneju. Der-bi med Vesno in Juventino bo v 7. krogu, 21. oktobra. V prvem delu v Križu, v drugem pa v Štandrežu. V 1. AL (skupina C) bosta Sovodnje in Primorec začela v gosteh (prvi v Trstu proti Esperii, ekipa trebenskega društva pa v Gorici proti Pro Gorizii). Slovenski medsebojni obračun bo v 9. krogu (4. 11.), ko bodo sovodenjci gostovali v Treb-čah. V prvem krogu 2. AL bodo vsi trije predstavniki naših društev igrali v gosteh: Piedimonte - Breg, Turriaco - Zarja in Torre - Primorje. Prvi derbi, med Bregom in Zarjo (v Dolini), bo na sporedu v 5. krogu (7. 10.). Primorje in Zarja (najprej na Pro-seku) se bosta nato srečala v 8. krogu (28. 10.), tekma med Bregom in Primorjem (v Dolini) pa bo nato na sporedu v 11. krogu (18. 11.). Skupina D 3. AL, v kateri bosta igrali Mladost in gropajsko-padriška Gaja, bo startala 23. septembra. V 1. krogu bo Gaja na Padričah gostila Villo, Mladost pa bo igrala v gosteh v Trstu proti Montebellu Don Boscu. Slovenski derbi med Gajo in Mladostjo (najprej na Padričah) bo v 5. krogu (21. 10.). Prvi del 3. AL se bo končal 16. decembra. Drugi del se bo začel 13. januarja in končal 28. aprila. Deželno prvenstvo mladincev se bo začelo 22. septembra. Vesna bo v 1. krogu igrala v gosteh proti Sangior-gini. Prvenstvo ljubiteljev se bo začelo 6. oktobra. V A2-ligi (skupina B) bodo tudi letos igrali Sovodenjci, ki bodo v prvem krogu igrali na domačem igrišču proti Turriacu. Sovodenjci bodo prosti v 8. krogu (24. 11.). V elitni ligi bo tržaški derbi med Trie-stino in San Luigijem (pri Sv. Alojziju) že v 2. krogu (16. septembra). Pokal: drevi še 3. krog Nocoj bo na sporedu še tretji in zadnji krog prvega dela državnega in deželnega pokala. Spored (začetek ob 20.30): ISM Gradisca - Juventina (v Gradišču), Vesna -UFM (v Križu); Sovodnje - Begliano (v So-vodnjah), Muglia - Primorec (v Miljah), Roianese - Primorje (na Opčinah), S. Andrea - Breg (v Trstu, Ul. Locchi), Zarja je prosta, Mladost - Centro Sedia (v Doberdobu). / RADIO IN TV SPORED Sreda, 5. septembra 2012 15 ^ Rai Tre bis SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Risanka Pimpa - Ladja v nevarnosti 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna TV - Dnevnik SLO 1 ^ Rai Uno Rai Due * DTHčKS 23.25 Film: The Others (horor, Fr./Šp./ZDA, '01, i. N. Kidman) Rai Tre 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.10 Nan.: Siska 21.10 Film: Accerchiato (akc., ZDA, '92, r. R. Harmon, i. J.-C. Van Damme) 6.10 Aktualno: Unomattina Caffe 6.30 Dnevnik in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina estate 11.00 Nan.: Un ciclone in convento 12.00 Variete: E state con noi in tv (v. P. Limiti) 13.30 Dnevnik in ekonomija 14.10 Nan.: Don Matteo 7 15.10 Film: Live is life (kom., Avstrija/Nem., '10) 17.00 Dnevnik, Parlament in vremenska napoved 17.15 Nan.: Il com-missario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena (v. P. Insegno) 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Techetechete 21.20 Nan.: Last Cop -L'ultimo sbirro 23.00 Dnevnik - Kratke vesti 23.05 Variete: Miss Italia 2012 - Le finaliste (v. F. Frizzi) 23.45 Rubrika: Passag-gio a Nord Ovest 0.45 Rubrika: Cinematografo Speciale I >fr* SPAJS^ COWBÖYS 6.00 Nan.: La complicata vita di Christine 6.15 Nan.: Top Secret 7.10 Nan.: Tutti odia-no Chris 7.30 Odd. za otroke: Cartoon Flakes 10.15 Nan.: Incinta per caso 10.35 Aktualno: Tg2 Insieme Estate 11.20 Nan.: Il nostro amico Charly 12.10 Nan.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Nan.: Senza traccia 14.45 Nan.: Army Wives 15.30 Nan.: Guardia costiera 16.15 Nan.: Blue Bloods 17.00 Nan.: 90210 17.55 Dnevnik in športne vesti 18.45 Nan.: Cold Case - Delitti irrisolti 19.35 Nan.: Ghost Whisperer 20.30 Dnevnik 21.05 Glasb.: Biagio Antonacci sul 2 - Pensiero inedito 23.10 Dnevnik O Italia 1 6.00 Rai News Morning News 8.00 Film: Ricordati di Napoli (kom., It., '57) 9.40 Rubrika: La storia siamo noi 10.40 Aktualno: Cominciamo bene 11.10 Dnevnik - kratke vesti 12.00 Dnevnik in športne vesti 13.10 Nan.: La strada per la felicita 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tgr Piazza Affari, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: La casa nelle prateria 15.50 Film: The boys from County Clare (kom., VB/Nem./Irska, '03) 17.20 Dok.: Geo Magazine 2012 19.00 Dnevnik, deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Variete: Blob a Venezia 20.15 Nan.: Cotti e mangiati 20.35 Nan.: Un posto al sole 21.05 La grande storia 23.20 Nočni in deželni dnevnik 0.00 Dok.: Doc 3 K Rete 4 6.20 Mediashopping 6.50 Nan.: Magnum P.I. 7.45 Nan.: Pacific Blue 8.40 Nan.: Hunter 9.50 Nan.: I Carabinieri 4 10.50 Aktualno: Ricette di famiglia 11.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 12.00 Nan.: Un detective in corsia 12.55 Nan.: La signora in giallo 14.05 Dnevnik 14.45 Aktualno: Lo sportello di Forum 15.30 Nan.: Hamburg Distretto 21 16.35 Film: L'amore e la guerra (dram., It., '07) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved La 7 ^ Tele 4 Film: Non mi muovo! (kom., It., '43, r. G. Si-monelli, i. E. De Filippo) 22.30 Aktualno: Musa Tv 22.45 Aktualno: Salus Tv 23.02 Nočni deželni dnevnik 23.30 Film: I falchi di Rangoon (voj., ZDA, '42) 24UR - vreme 19.00 24UR - novice 20.00 Film: Čudovito leto (rom., ZDA/VB, '06, r. R. Scott, i. R. Crowe) 22.20 24UR zvečer 22.50 Nan.: Na kraju zločina - Miami 23.45 Nan.: Chuck Slovenija 1 A Kanal A 23.25 Film: Space Cowboys (pust., ZDA, '00, r. in i. C. Eastwood) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.00 Dnevnik 8.40 La telefonata di Belpietro 8.50 Aktualno: Mattino Cinque 11.15 Aktualno: Forum (v. R. Dalla Chie-sa) 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nan.: Cento-Vetrine 14.45 Film: L'isola dei sogni (dram., Mehika/ZDA, '06) 16.30 Aktualno: Pome-riggio Cinque 18.30 Igra: La ruota della fortuna (v. E. Papi) 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Variete: Veline (v. E. Greggio) 21.10 Film: Stalking - La storia di Casey (triler, ZDA, '12, r. M. Lohmann, i. A. Righetti, W. Estes) 23.00 Film: Una scono-sciuta nell'ombra (triler, Kanada, '09) 1.00 Nočni dnevnik 6.30 Nan.: Il mondo di Patty 8.10 Risanke 10.30 Nan.: Dawson's Creek 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Risanka: Futurama 14.10 Risanka: Simpsonovi 14.35 Risanka: Dragon Ball GT 15.00 Nan.: Hellcats 16.45 Nan.: Giovani campionesse 17.40 Nan.: Love Bugs 3 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 19.20 Nan.: CSI - New York 21.10 Film: Tutti pazzi per l'oro (pust., ZDA, '08, r. A. Tennant, i. K. Hudson, M. McConaughey) 23.20 Film: L'invidia del mio migliore amico (kom., ZDA, '04, i. B. Stiller, Jack Black) LA 7.00 Aktualno: Omnibus 7.30 Dnevnik 9.40 Aktualno: Coffee Break 10.50 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 12.30 Variete: I menù di Benedetta (pon.) 13.30 Dnevnik 14.10 Film: Amore mio aiutami (kom., It., '69, r. in i. A. Sordi) 16.10 Nan.: Il com-missario Cordier 18.00 Nan.: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Rubrika: In Onda 21.10 Show: Se stasera sono qui (v. T. Mannino) 23.05 Un capo in incognito 23.55 Aktualno: Omnibus Night 6.05 Kultura (pon.) 6.15 Odmevi (pon.) 7.00 Dobro jutro 10.10 Igr.-lutk. nan.: Bine (pon.) 10.35 Poučna nan.: Pepi vse ve o opernem petju (pon.) 10.55 Poučna odd.: Zlatko Zakladko 11.10 Kratki igr. film: Preveč bogov 11.25 Dok. nan.: Vremenske uganke 11.30 Nan.: Podstrešje 12.00 Poročila 12.05 Dok. film: Polepšali ste mi dan 13.00 Poročila, športne vesti in vremenska napoved 13.30 Tedenik (pon.) 14.25 Globus (pon.) 15.00 Poročila 15.10 Mostovi -Hidak (pon.) 15.45 18.30 Risanke 16.05 Kviz: Male sive celice (pon.) 17.00 Novice, športne vesti in vremenska napoved 17.20 Dok. serija: Zgodbe izza obrazov: Helena Žigon (pon.) 17.50 Pogled na... 18.00 Nan.: Moji, tvoji, najini 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.30 Slovenska kronika 19.45 Vremenska napoved in športne vesti 20.05 Film tedna: Habemus papam: Imamo papeža 22.00 Odmevi, šport in vremenska napoved 23.05 Prava ideja! 23.35 Festival Poletje Imago Sloveniae (t Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.05 Otroški infokanal 8.50 23.55 Zabavni infokanal 12.00 Dobro jutro (pon.) 15.25 Duhovni utrip (pon.) 15.45 O živalih in ljudeh (pon.) 16.10 Na vrtu (pon.) 16.40 Črno-beli časi (pon.) 16.55 Ugriznimo znanost (pon.) 17.15 Mostovi - Hidak 17.45 Slovenci po svetu: Obisk izseljencev v Sloveniji 18.20 Glasnik 18.45 Evropski magazin 19.00 Dok. serija: Zahodna civilizacija - se ji bliža konec? 19.50 Žrebanje lota 20.00 Športni izziv 20.30 Gorsko kolesarstvo: Svetovni pokal -4kros, posnetek iz Leoganga (pon.) 21.35 Paraolimpijske igre: Povzetek dneva, posnetek iz Londona 22.05 Ruski film: Vrnitev (T Slovenija 3 6.00 9.00, 19.55, 21.55 Sporočamo 6.05 Tv Maribor 6.35 0.05 Primorska kronika 7.35 9.35, 20.00, 23.00 Aktualno 8.00 9.30, 12.30, 15.30, 17.25 Poročila 8.50 11.50, 17.50, 19.30, 21.45, 23.20 Kronika 9.3519.40 Slovenska kronika 10.35 Slovenija in Evropa 11.05 16.35 Na tretjem... 13.30 19.00 Dnevnik 15.15 Utrip 19.00 Dnevnik 19.25 Beseda volilcev 21.30 Žarišče 23.25 Od- Koper 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Istra in... 15.00 Istrska potovanja 15.40 Vesolje je... 16.10 Vsedanes - Vzgoja in izobraževanje 16.40 »Q« - trendovska oddaja, vodi Lorella Flego 17.25 Srečanje z... 18.00 Minute za... 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.05, 0.20 Vsedanes - Tv dnevnik 19.25 Šport 19.30 Alpe Jadran 20.00 Artevisione - pripravila Martina Gamboz 20.30 Dok. odd.: City Folk 21.00 Boben - Glasbena odd. 21.50 Avtomobilizem 22.20 Effe's Inferno 23.05 Arhivski posnetki 23.50 Artevisione Magazin - pripravila Laura Vianello Tv Primorka 8.00 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 8.35 Tv prodajno okno 8.45 Pravljica 9.00 Novice 9.05 18.30 Naš čas 10.00-16.00 Novice in Videostrani 12.05 Vedeževanje z Magdaleno 17.00 Tv prodajno okno 17.30 Naš gost 19.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 20.00 Pod drobnogledom 21.00 Aktualno 21.30 Dnevnik, vremenska napoved in Kultura 22.00 Glasbeni večer, sledi Tv prodajno okno in Video-strani 7.00 Deželni dnevnik 7.35 14.00 Dok.: Bor-go Italia 8.00 Dok.: Italia da scoprire 8.30 Deželni dnevnik 11.30 Glasb.: Mille voci 13.0013.55, 20.25 Dnevnik Agenparl 13.05 Variete: Mukko Pallino 13.30 Dnevnik 16.00 Aktualno: Hard Trek 16.30 Dnevnik 17.00 Risanke 19.00 Rotocalco Adnkronos 19.30 Dnevnik 20.00 Dok.: Itinerari nas-costi 20.15 Aktualno: Italia Economia e Prometeo 20.30 Deželni dnevnik 20.55 pop Pop TV 6.55 Risane in otr. Serije 8.55 Misli zdravo 9.00 10.10, 11.35 Tv prodaja 9.15 16.35, 17.10 Nad.: Zakon brez ljubezni 10.40 15.35 Nad.: Brezno ljubezni 12.05 17.45 Nad.: Moč usode 13.00 24UR ob enih 14.00 Nan.: Norišnica v Clevelandu 14.30 Dok. serija: Zdravilna moč narave 14.40 Nan.: Grda račka 17.00 24UR popoldne 18.50 Ljubezen skozi želodec - Recepti 18.55 7.15 Risane serije 8.05 Svet 9.00 Nan.: Dobrodošli v resničnost 10.0018.55 Nan.: Policist v Los Angelesu 10.55 Astro TV 12.25 Tv prodaja 13.00 17.05 Nan.: Na kraju zločina C.S.I. 13.55 16.35 Nan.: Semafor 14.25 Nan.: Will in Grace 14.55 Film: Najvišja stava (triler, Kanada, '05) 18.00 19.45 Svet, Novice 20.00 Film: Študent naj bo (kom., ZDA, '06) 21.45 Film: Terminator 3: Rise of the machines (akc., ZDA/VB/Nem., '03, r. J. Mostow, i. A. Schwarzenegger, N. Stahl) 23.50 Film: Deset zapovedi (akc., ZDA, '06) RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena: V studiu Alenka Hrovatin in Mitja Tretjak; 10.00 Poročila; 10.10 Prva izmena; 11.00 Poletni studio D; 11.15 Vstala Primorska si v novo življenje; 12.15 Zdravje za vse - gostja oddaje logopedinja Vlasta Podbrežnik; 13.20 Zborovska glasba; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.15 Morski val: V studiu Tjaša Dornik in Peter Rustia; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica; 17.30 Odprta knjiga: Scipio Slataper: Moj Kras - 6. nad.; 18.00 Glasbeni magazin; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 5.00 Jutro na RK; 6.30 Poročila; 6.45 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30, 10.00 Gremo mi v šolo; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 8.30, 9.30 Poročila; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Glasbena centrifuga; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opoldnevnik; 14.00 Aktualno; 14.30 Poročila; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 19.00 Dnevnik in kronika; 20.00 Utrip kulture; 20.30 Odprto za srečanja; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Poletna promenada. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Euroregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 Gettiamo l'ancora; 9.35 Appuntamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski programi - zaključek; 10.33 Anteprima classifica; 13.00, 22.30 Summerbeach; 13.33 Fegiz Files; 14.00, 21.00 Va pensiero; 14.35, 22.00 My radio; 15.00 La biblioteca di Babele; 15.30 Dogodki dneva; 16.00-18.00 E ...state fresc-hi; 18.00-19.00 In orbita summer edition; 19.00 La Via Francigena del Sud; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Album Charts; 21.30 Proza; 23.00 Quilisma; 23.30 Glasbena lestvica; 0.00 RSI. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled slovenskega tiska; 7.40 Priimkova delavnica; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.00 Dnevni program; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Violinček; 10.10 Intervju; 11.15 Storž - odd. za starejše; 11.45 Pregled tujega tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slov. glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Gymnasium; 21.05 Hotel Romantika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.20 Iz sporedov; 22.30 Info odd. v angl. in nem.; 22.40 Minute za šanson; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 00.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30 Vreme; 7.00 Kronika; 8.15 Dobro jutro; 8.45 Kulturne prireditve; 8.55 Spored; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Avtomobilsko prometne minute; 11.35 Obvestila; 12.00 Kje pa vas čevelj žuli; 13.00 Danes do 13-ih; 13.30 Napoved sporeda; 14.00 Kulturnice; 14.20 Obvestila; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Odbita do bita; 17.10 Evropa osebno; 17.35 Novice in obvestila; 18.00 Hip hop/R'n'B; 18.30 Knjižni namig; 18.50 Napoved večernih sporedov; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Odprti termin; 21.00 V sredo; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Na piedestal. SLOVENIJA 3 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 00.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.20, 16.05 Napoved programa; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Literarna matineja; 11.45 Intermezzo; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Kratka radijska igra; 13.20 Danes smo izbrali; 14.05 Ar-sov forum; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.15 Svet kulture; 16.30 Na ljudsko temo; 17.00 Glasbeni utrip; 18.00 Čas, prostor in glasba; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.30 Slovenski concertino; 20.00 Arsov art atelje; 22.05 Zvočna iskanja; 23.00 Jazz session; 23.55 Lirični utrinek (pon.). RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.00-17.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.006.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo 215,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 21% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. Sreda, 5. septembra 2012 VREME, ZANIMIVOSTI Zaradi ciklonskega območja, ki se zadržuje nad Italijo bo vreme nestanovitno vse do četrtka. Proti koncu tedna bo naše kraje dosegel azorski anticiklon, kar bo prineslo sta-novitnejše vreme in ri povišanje temperature. bioprognoza Vremensko občutljivi ljudje bodo imeli značilne vremensko pogojene težave, ki bodo nekoliko pogostejše v prvi polovici dneva. Tudi nekateri bolezenski znaki bodo okrepljeni. Priporočamo večjo previdnost. dolžina dneva Sonce vzide ob 6.31 in zatone ob 19.35 Dolžina dneva 13.04 ''"lunine mene ^sš Luna vzide ob 21.34 in zatone ob 11.38 plimovanje Danes: ob 1.18 najvišje 3 cm, ob 5.53 najnižje -15 cm, ob 13.00 najvišje 32 cm, ob 21.42 najnižje -23 cm. Jutri: ob 2.40 najvišje -5 cm, ob 5.04 najnižje -7 cm, ob 12.57 najvišje 23 cm, ob 22.42 najnižje -20 cm. temperature v gorah oc 500 m...........19 2000 m ..........10 1000 m ..........17 2500 m............7 1500 m ..........12 2864 m............5 uv indeks UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 6,5, v visokogorju 7,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ^Povečini bo zmerno oblačno, ponekod spremenljivo Jutri bo na Primorskem večinoma sončno s šibko burjo. vreme. Popoldan bi se v predalpskem pasu lahko pojavile Drugod bo sprva še bolj oblačno z nekaj dežja, do večera pa plohe. se bo postopno zjasnilo. V petek in soboto bo pretežno jasno. film - Marku Naberšniku nagrada za najboljši scenarij Slovenski film Šanghaj nagrajen na festivalu v Montrealu MONTREAL - Film režiserja in scenarista Marka Naberšnika Šanghaj je bil na nedeljski podelitvi nagrad 36. filmskega festivala v Montrealu nagrajen za scenarij po knjigi literata Fe-rija Lainščka. Na festivalu je veliko nagrado prejel turški film Atesin dustu-gu yer (Kjer gori ogenj) Ismaila Gu-nesa, za najboljšega režiserja pa je obveljal Šved Jan Troell. Drugi Naberšnikov celovečerec je bil v Montrealu v igri za osem nagrad. Iz Srednje in Vzhodne Evrope so mu konkurirali filmi s Poljske, Hrvaške, iz Rusije, Avstrije in Nemčije, tekmovalni nabor pa so dopolnili še predstavniki japonske, kitajske, španske, francoske in turške kinematografije. V filmu Šanghaj so glavni protagonisti člani romske družine. Gre za zgodbo o štirih generacijah, ki jo pripoveduje glavni lik, romski kralj, ki se je odločil ustanoviti svoje lastno romsko vas in jo poimenovati Šanghaj. Film je zgodba o večnem hrepenenju po sreči, zgodba o ljubezni, družinskih vezeh, umeščena v čas padca Jugoslavije, ko so mnogi pozabili, da se lepota življenja skriva v malih rečeh, so zapisali ustvarjalci filma. Čestitko za nagrado je Naberšni-ku izrekel minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk. »Že uvrstitev filma Šanghaj v tekmovalni program tega festivala, ki velja za enega največjih, je izjemen uspeh nove generacije režiserjev in dokazuje potencial slovenske filmske produkcije v svetovnem merilu,« je zapisal minister v čestitki in dodal, »da nagrada za najboljši scenarij to samo dodatno potrjuje in postavlja slovenski film ob bok svetovni filmski produkciji«. O najboljših filmih festivala je odločala mednarodna žirija v sestavi britanske igralke Greta Scacchi (predsednica), francoske producentke in režiserke Vere Blemont, kanadskega igral- Utrinek iz slovenskega filma Šanghaj, ki je nastal po knjižni podlagi Ferija Lainščka ca Michela Coteja, igralca Kima Donga Hoja iz Južne Koreje, ruskega filmskega kritika in pisatelja Andreja Plak-hova, španske igralke Goje Toledo in kitajskega igralca Wanga Xueqija. Žirija je posebni nagradi podelila še nemškemu filmu Invasion (Invazija) v režiji Dita Tsintsadzeja ter španski Miel de naranjas (Pomarančni med) režiserja Imanola Uribeja. Za najboljšo igralko je obveljala Brigitte Hobmeier, ki je prepričala z vlogo v filmu Ende der Schonzeit (Zaključek sezone), za najboljšega igralca pa Karl Merkatz, ki je nastopil v filmu Anfang 80 (Začetek osemdesetih). Montrealski festival, ki sodi v A kategorijo, je 23. avgusta odprl kitajski film Million Dollar Crocodile (Krokodil za milijon dolarjev) v režiji in po scenariju Lisheng Lina. Ljubitelji sedme umetnosti so si v sklopu festivala do 3. septembra lahko ogledali kar 432 filmov iz 80 držav. (STA) Francoski učitelj po počitnicah v službo kot učiteljica NANTES - Učitelj v katoliškem liceju na zahodu Francije se je po poletnih počitnicah v službo vrnil kot ženska. Kot je potrdilo vodstvo te katoliške šole v Nantesu, gre za profesorja tehnologije in industrijskih znanosti, ki se je v šolo vrnil z novim ženskim videzom in novim imenom, kirurško spremembo spola pa bo opravil v prihodnjih mesecih. Okoli 40 let star profesor, ki poučuje na liceju Saint-Stanislas v Nantesu, je spremembo opravil v dogovoru s škofijskim vodstvom katoliškega pouka v Nantesu, je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal pomočnik direktorja škofijskega vodstva Didier Groleau. "Učitelj nas je lani obvestil o svoji nameri. Pozvali smo ga, naj obvesti rektorat, ki je njegov delodajalec. Nato pa smo z njegovim soglasjem informacijo o tem posredovali drugim učiteljem in staršem učencev, ki jih ta stvar zadeva. Teh pa ni več kot dvajset," je Groleau pojasnil za časnik Presse-Ocean. Dodal je, da so starše obvestili po pošti, obrnili pa so se tudi na psihologe. Gre sicer za že drugega profesorja na območju, ki se je odločil za spremembo spola, v zadnjih dveh letih. Septembra 2010 se je namreč za spremembo spola odločil profesor na nekem drugem, prav tako zasebnem liceju. Po besedah Groleauja je v tej šoli odtlej "vse normalno in ni nobenih težav". (STA) V Indiji prva vegetarijanska restavracija McDonald'sa NEW DELHI - Ameriški gigant hitre prehrane McDonald's, znan predvsem po mesnatih hamburgerjih Big Mac, je včeraj sporočil, da bo prihodnje leto v Indiji odprl svojo prvo vegetarijansko restavracijo. Odprl jo bo blizu Zlatega templja v sikhovem svetem mestu Amritsar na severu Indije, kjer so verske oblasti prepovedale prehranjevanje z mesom v svetišču. McDonald's, ki je druga največja veriga restavracij po Subwayu, se že sedaj v številnih državah prilagaja lokalnim okusom. V Indiji zaradi hindujskih zapovedi gostom ne strežejo govedine, v muslimanskih državah pa se izogibajo svinjini. "To bo naša prva vegetarijanska restavracija na svetu," je dejal predstavnik McDonald'sa za sever Indije Rajesh Kumar Maini. Po odprtju restavracije v Amritsaru ameriška veriga restavracij s hitro prehrano načrtuje odprtje druge vegetarijanske restavracije v indijskem Kašmirju. Indijski McDonald's ima že sedaj meni, ki je v 50 odstotkih vegetarijanski. Maini je sicer dejal, da je Indija, ki ima 1,2 milijarde prebivalcev, še vedno majhno tržišče za McDonald's. V Indiji ima samo 271 restavracij, medtem ko jih ima po svetu skupno 33.000. (STA) Predvideno manjše izkoriščanje arktičnega bogastva OSLO - Zaloge nafte in zemeljskega plina na Arktiki naj bi zaradi visokih proizvodnih stroškov v prihodnosti imele le obrobno vlogo v svetovni proizvodnji energije, pričakovati pa je celo zmanjšanje izkoriščanja arktičnih energetskih virov, kaže študija norveških raziskovalcev. Študija norveškega centra za raziskave podnebja in okolja ter nacionalne statistične agencije predvideva, da naj bi se pridobivanje arktične nafte in zemeljskega plina do leta 2050 zmanjšalo. Raziskovalci vzroke za to vidijo v porastu nekonvencionalnih energetskih virov, kot je na primer plin iz skrilavcev v Severni Ameriki, ter povečani konvencionalni proizvodnji plina na Bližnjem vzhodu, kjer so stroški veliko nižji. Pridobivanje nafte na Arktiki naj bi se do leta 2050 zmanjšalo za dva odstotka, pridobivanje zemeljskega plina pa do leta 2030 za pet odstotkov, še kaže študija. Na Arktiki naj bi bila nahajališča 13 odstotkov vseh še neodkritih svetovnih zalog nafte in 30 odstotkov zemeljskega plina, kaže ameriška geološka študija. Strokovnjaki so v glavnem prepričani, da so nahajališča pretežno v morju, kar njihovo izkoriščanje še dodatno otežuje. (STA)