485. štev.
V Ljubljani, petek dne 2. maja 1918.
Leto 11.
Posamezna številka 6 vinarjev.
*DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah In praznikih — ob 1. url zjutraj; v pondeljkih pa ob m' 8. uri zjutraj. — Naročnina znaSa: v Ljubljani ▼; npiavniStvu mesečno K 1*20, z dostavljanjem na dom K 1'50; s pošto celoletno K 20"—, polletno K 10'—, četrtletno K 5"—, mesečno K 1’70. — Za Inozemstvo celoletno K 30*—. — Naročnina so ja	pošilja upravništvu.	:a
Telefon številka 118,	::t
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
in	Uredništvo In upravništvo:	at
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se poSiljaJo uredništvu. Nefrankirana pisina se no sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petlt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana 5n zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju to-:::	pust.	—	Za	odgovor	je	priložiti	innmko.
Telefon številka 118.	::
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim Je potekla koncem mescca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DAN“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
'Vse leto	.	K	18'—	Četrt leta	.	K	4*50
Pol leta	.	K	S*—	En mesec	.	K	1*50
V upravništvu prejeman na mcsec K V20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20—	Četrt leta	.	K	5*—
Pol leta	.	K	10'—	En mesec	.	K	1’70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
.Naroča sc lahko z vsakim dnem, a likratu *e mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj sc navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Delo šuntarjev; naloga cenzorjev.
Daleč smo prišli! Nemško-kle-rikalni in čifutski listi in duševni odpadki nemških nacionalcev. hujskajoči na vojno proti Črnigori, avstrijskemu prebivalstvu z najčrnejšimi in z liajkrvavejšimi barvami slikajoč politični položaj, s frivolnostjo, nesramno brezbrižnostjo ga pripravljajoč na ono, česar se boji celotno avstrijsko prebivalstvo — pripravljajoč ga na vojno, kot nekaj neob-hodno potrebnega, kar bo prineslo inir in povzdigo gospodarskega položaja — vsi ti listi ostanejo nekou-liscirani; rdeči svinčnik državnega pravdnika ali kariero nastopajočega policijskega koncipista }ini je prizanesel in svobodno jim je, nositi strah in širiti trepet med milijone in milijone avstrijskega prebivalstva, pro-klinjajočega vse ono, kar ga ovira pri delu, kar ga bliskovito tira na rob gospodarskega, duševnega in 'družinskega propada. Vsi ti listi, delo vojnih hujskačev, delujočih proti intencijam častitega starčka, miroljubnega in človekoljubnega vladarja Avstrije, Franca Jožefa I., Be sinejo nekonfisciranl širiti širom Avstrije, kaleč:	javni	mir, kar je
proti § 305 avstr. kaz. zak. Na javnih shodih na Dunaju smejo, na paralizi trpeči individui iz neznanih pleme-nitaških rodbin, šuntati »s križem kronanega dvoglavega orla, da poleti tja doli« (to je govoril neki indi-vidiuum, ki sliši na ime »grof Res-segnier« — to povem držav, prav-'dniku oz. policijskemu cenzorju, da premaga željo in odloži svinčnik —
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
»Ubogam vas še enkrat,« je delal kralj, ki se je tresel istotako kakor ona, samo da ne od enakega-razburjenja.
Odšel je, in tudi Žileta je stekla ter se skrila v svojo sobico.
Kralju je sijal obraz, ko je bil spet v svojem kabinetu.
»Vdaja se!« je godrnjal sam pri sebi. »Luč božja, dolgo je trajalo, nazadnje bo pa vendarle...«
Načrt Franca I. je bil silno enostaven.
Samo da je bil enkrat v gozdu; potem ni bilo nič lažjega kakor »rediti tako. da ostane sam z Zileto.
Misel sirovega posilstva ga nikakor ni plašila. Narobe, njegova sramotna domišljija se ie pasla z niegov nagon zavojujočega razvo1n\ se ie radoval takšnega samim sefi VSake 1,inavščine pred
zdeloSkr1a0ljIIečuidnVoVSSkotei- 'f' 56 16
mirljivo.	’ skorai da vzne'
Bila je lahkotnost, s katem ip dotlej tako neukrotljiva Žileta spre-
Predlog, da se udeleži tega lova.
v a, Zileta ]e sprejela vabilo — m celo z veseljem.
^lViCHlrJlni prišl° na um, da se n ie bati kake nevarnosti: da bi
stavek je bil že v pondeljkovem »Dnevu>. ‘iskan.)
In takšno^ brezvestno šuntanje ne Pozna državno pravdništvo oz. policijski cenzor kot državi in javnemu miru nevarno!! Takšne liste in takšne vojne hujskače bi bilo treba posaditi za omrežje na mrzil tlak in jih rediti par mesecev s suhim kruhom in inrzlo vodo, da bi se jim ohladila vsled v preveliki meri zavžitega šampanjca razgreta kri; da bi bili odrešeni delirija in ozdravljena njihova fantazija, vsled potencirane perverznosti se naslajajoča v krvavih predstavah, ki jim jih čara vojno pričakovanje.
To bi bilo v smislu § 305 kaizen. zakona.
Bilo bi v interesu prebivalstva
—	tedaj tudi monarhije!
Tu je Rodus — tukaj pleši — tu je tvoje torišče!
Toda čudna so pota cenzorske previdnosti!
Napisali smo članek, katerega vsebino naznačuje naslov:	»Kriza
na vrhuncu — rešitev mogoča.« Ako govorimo, da je rešitev mogoča, potem je gotovo, da govorimo v tonu miroljubnega razpoloženja. Bili smo konfiscirani.
Plediranje za mir — konfis-cirano!
Res je, da smo malo za ušesa prijeli one, ki hujskajo, toda to je nravna in družabna dolžnost onih, ki vodijo v krvi tako žlahten sok, da ne gre, da bi se ga za oslovo senco prelivalo kapricam na ljubo.
Pa še nekaj: Napisali smo tudi par stvari, ki so že bile tu pa tam napisane in nekonfiscirane. Bili smo pa konfiscirani. Kot pravniku, ki vidi v pravnih normah ono, kar stvarja nravnost najširših vrst, se mi konfiskacija že nekonfiscirano razširjenih stvari zdi vedno silno kočljiva, ker se s tem v današnji dobi splošnega razširjenja časopisja zakonom jemlje njihovo nravno moč, ki jc za stvar-janje državnim temeljem odgovarjajoče nravnosti vedno neobhodno potrebna. Če se namreč konfiscirn že nekonfiscirano razširjene stvari, se vzbudi v ljudeh, v masi najpreje dvom o resnosti zakona, potem pa z neobhodno nujnostjo tudi omalovaževanje državnih zakonov — in škodo ima država, ker se ji vsled samoljitbuosti državnih uradnikov, (kar se tiče manipuliranja z zakoni) ne posreči vstvariti državnim temeljem odgovarjajoče upravnosti! Škodo ima pa tudi ožja družba.
Torej en svet cenzorju: ako nočete respektirati naše trditve, da ne pišemo zato, da bi bili konfiscirani, temveč, da bi ljudje čitali in ne bu-Iili v prazen papir — tedaj respek-tirajte vsaj korist države in najpri-prostejše pogoje za obstoj njenih temeljev!
O § 300 kaz. zak. bova pa imela kratek tečaj pred sodnim senatom.
Na svidenje!
se sesla s kraljem na samem, se ji je zdelo skoraj nemogoče, na lovu, ki se ga udeleži svojih dvesto do tristo ljudi.
Upala je pa tudi. da jo zagleda Tribulet, ko se bo pomikal lovski izprevod skozi mesto, in da bo mogla menjati z njim kako znamenje ali pa celo govorila z njim
. .. 9nienjti ie treba, da je bilo Zi-leti sicer dovoljeno, gibati se v svojem stanovanju in v parku po prosti
Xu. prei’ove<ta"°' w
Pojezd skozi Fontenblo. čeprav v številni družbi, ie bil torej prilika ki jo je veljalo izkoristiti.
Vse te misli so prešinile njenega duha v trenotku, ko ji je stavil kralj svojo ponudbo. In obljubila je, ne prikrivale veselja, ki ga je tolmačil kralj tako, da velja zabavi.
XXIX.
Kraljevski lov.
. . ^.Il1 ie bila blesteča skupina, ki je jahala drugo jutro skozi mesto Fontenblo, v veliko navdušenje meščanov, izražajočih svoje vzhičeno občudovnaje s klici: »Živel kralj!«
Vsa se je lesketala v žarkih solnca, sijočega na nežnem, svilnatem nebu, ki je stresalo svoje lahne meglice v drhtljajih spomladi.
Iskrila so se vezena oblačila in lovski noži; plemiči dvora so se šalili okrog kralja, srečnejšega m do-brovoljnejšega nego kdaj poprej; okrog tega središča pa je mrgolelo
Maribor.
Znan je pregovor: Poturica je hujši od Turka«. Vedeli smo, da si naši štajerski uskoki dovoljujejo najrazličnejše nepravilnosti, da besne tam najbolje, kjer so se rodili in, da so ravno njih najbližnii sorojaki tudi najbolje izpostavljeni njih renegat-skemu žolču. Marsikaterikrat si je tudi ta ali oni drž. uradnik dovolil, spuščati se nad slovensko rajo, a tl slučaji, čeravno ne osamljeni, so bili vendar taki, da se iint ie dalo priti v okom tudi zlepa. Kar se je pa zgodilo pri c. kr. okrožni sodniji v Mariboru, pa presega že vse meje: imamo tu c. kr. preiskovalnega sodnika, ki sliši na pošteno slovensko ime Biček, katero pa že na zunaj pači z nemškim »ck«. Ta gospod ie bil kot visokošolec še trden Slovenec in član akad. društva »Slovenija«. Takrat so mu tudi slovenski groši dobro hodili. Ko pa ie začel sodniko-vati. je na mah presedlal in postal iz značaj - Slovenca, značaj - Nemec. Udinjal se je popolnoma »Volksratu« in danes velja kot »sl-chere Stiitze« tega, pri e. kr. okrož. sodišču v Mariboru. Razne okoliščine pa seveda ne puste, da bi ta gospod pozabil svojo slovensko mladost in zato skuša spraviti to iz sveta s tem, da po možnosti Šikanira Slovence. Pred kratkim ie bil zaslišan kot priča nek Slovenec pred tem c. kr. okr. preiskovalnim sodnikom in zahteval, da se ga slovensko zasliši. Radi tega je začel g. Biceck nad možem kričati in razsajati na tak način, da se ie morala vložiti proti njemu pritožba. Zvestega oproda svojih pangermanskih teženj Ima ta gospod v svojem uradnem kolegi sodniku dr. Torgglerju. ki gre v svojih pangermanskih težnjah celo tako daleč, da se uplr» sodnim odlokom, oziroma sodnim naredbam. Ta gospod namreč niti za silo ne lomi slovenščine in nek deželan-šaljivec ie rekel pred nedolgo temu, da misli g. Torggler, kadar reče »konj« na »kravo« in obratno. In ta gospod je dne 21. marca 1913 izdal nemško razsodbo v civilni zadevi na — slovensko tožbo. To se je zgodilo istega dne z razsodbo.C H. 120—13 5! Ta slučaj ie po 10 letih — tako trdijo naši pravniki — prvi! Sta to dva naravnost nečuvena slučaja, ki kar kričita po reineduri. Danes eden jutri pride drugi itd., dokler nas Stiirgkh ne preseneti nekega dne z odlokom, da se slovensko sploh ne bo odgovarjalo, ozir. da se slovensko no sme pred c. kr. sodiščem v Mariboru več obravnavati, zagovarjati itd. A tudi od druge strani opazovan, je ta dogodek vsega uvaže-vanja vreden: to se nam zdi morda le marotta nemškega zagrizenca. Ne. Za stvarjo tiči — sistem. Kdor le količkaj opazuje podvojeno delo »Volksrata«, vse njegove napore, ki
so naravnost krčeviti in naperjeni edino le proti temu. da sc v najkrajšem času naredi po naših drž. uradih korenit preobrat v korist nemško-nacionalnim in vsenemškim težnjam. bo izprevidel, da osebi zgoraj navedenih slučajev, ne delate popolnoma na lastno pest. Imata ta dva moža ali direktna navodila, ali pa vsaj dobro vesta, da ju čuva mogočna roka in to ie »Volksrat«. Kdo pa tiči za njim — Volksratom? Nedvomno oba največja štajerska Nemca — Marklil in Wastian.
Posebno vedenje zadnjega — gosj)oda ima namreč dobro navado, da kot politik včasih nekaj več pove kot bi smel pred javnostjo — je tako da se nam zdi naše mnenje pravo. Na vsak način pa imajo ti faktorji dovolj ljudij za sabo. da pred presenečenji nismo nikdar dovoli varni. Resno svetujemo torej našim zastopnikom v drž. zboru — neglede na desno in levo da se tema slučajema upro z vso silo, če ne. o tem so lahko prepričani, bodo imeli kmalu obžalovati:	»Straža«	sicer
piše, da jc g. dr. Verstovšek že posredoval pri predsedniku okr. sodišča v Mariboru in. da bo stvar tudi prišla na razgovor v dr. zbor, a zdita se nam ta slučaja vredna, da najdeta vseobči odpor in tudi izdaten protest.
Štajersko.
»Rokovnjači« so nam zopet pokazali. kaj si želi naša publika, mariborska kot okoliška: narodno igro ali pa vsaj, dobre prevode teh, kar nam je v svežem spominu Še iz prejšnjih let. Življenje iz življenja in
—	igre z zdravim humorjem. To oboje ima privlačno silo. Obisk je bil dober, z režijo up nismo bili zadovoljni. Razdelitev vlog je bila imenovati v glavnem ponesrečena; Dober je bil Blaž Mozol (g. Pajnhart), ki je tudi tokrat potrdil našo sodbo, da jc eden naših najboljših domačih igralcev. Nande (g. Jurovič) uj ljubimci: in s tem — basta. Trudil se je do mučnosti, a pogodil le sceno na Kolovcu. Poloniea (gdč. Radolič) je bila vse preje kot Poloniea. V burki si ne moremo želeti boljše moči. A tu je bila slaba. Se celo zadnji hipec je bil »narejen.« Vernazza pa si v taki obliki za prihodnje odločno izprosimo. Franceta si želita Jurčič-Kersnik jn tudi Govekar pač kot tepčka, a ne kot — norca. Publika se je sicer smejala do solz, a s tem ni povedano, da je bila igrana ta partija umetniško. Razne nečuveiie grinuize, ala Zulukafri, konečno morajo vsiliti smeh. dasi bi si človek pogrizel jeze raje — ušesa, če bi mogel. Manjše partije so bile nekoliko srečnejše. Stefan, Rak, Jošt, Tonček Obloški in Boječ, so ugajali. Rajtguzna pa si želimo v bodoče že vendar enkrat tudi res — v Rajtguz-
nih. Godbi priporočamo več točnosti. Pohvalno omenimo res krasno petje, kar je pa zasluga — pevcev. Krasni bariton Tončka Obloškega nas je očaral. Le spremljajoči zbor se nam je dozdeval nekoliko premočen. Tudi »Mladi vojaki« so bili dobro izvedeni. Bojca poznamo že dolgo. Pel je lepo in tudi dodatni kup-ieti so bili kaj umetni. Lahko bi bil še ostrejši. Res lep pa je bil začetni prizor v »Črnem grabnu«, za kar gre zasluga v prvi vrsti gospej prof. Družavičevi (Nona). Škoda, da ni mogla petja ponavljati. Tudi mimič-na njena igra je bila lepa. — Inspi-cientu in g. odersk-mojstru priporočamo, da se manj brigata za parter. Gg. režiserjem priporočamo, da pripravijo za vbodoče na odru fotelje statistom. Bo manj motilo, kot vedno odpiranje oken in premikanje kulis za pozornico. V največ ix>zorno-sti vrednih scenah se pokaže na mah dolgoprsta roka, ali pa kar cel. bradat obraz, bodisi pri oknu, ali pa pri vratih. Radi bi vedeli, kaj dela inspi-cient, da ne pazi —?! To so bili torej — »Rokovnjači...«
V Ločah pri Konjicah se prekla-klajo farani in župnik. Fara ni ravno preveč obdarovana z blagostanjem, župnik pa hoče, da se ima tamkaj zgraditi tudi kaplanija. seveda, s pomočjo faranov. Sicer pravi fajmo-šter. da bi on sam tudi nekaj prispeval, ampak farani mu vseeno nočejo na lim. Čudno ie tudi to, da hoče fajmošter skrb za kaplana obesiti faranom. On ga je v prvi vrsti rabil sebi v podporo, on naj mu tudi za stara leta odkaže v farovžu primerne prostore. Sicer pa je tako odrivanje sopastirja po župniku vse preje, kot za župnika častno.
V Slov. Bistrici se bodo vršile volitve v tamošnjo okr. bolniško blagajno. Za te volitve je izdalo tajništvo vabila na interesente v obeh deželnih jezikih, kar ie seveda silno razburilo ves »Volksrat« In z njim yse ostale spodnještajerske rene-:gate.
Iz Slov. Bistice. Izdajanje dvo-ježičnili vabil za volitve v okr. bol. blagajno so začeli deliti oni slovenje bistriški »Nemci«, ki delajo z nami kot metla s smetmi. Seveda, ra-dovoljno to niso storili, pač pa iz strahu, da bi jim slovenska večina volilcev ne pokazala, da ie ona edina upravičena, gospodariti v tem podjetju in ne slovenjebistriški nemčur-ji. Okraj mora jamčiti za poslovanje tega zavoda, neinčurji pa v njem neomejeno gospodarijo. 2e enkrat smo rekli, da tega nočemo več trpeti iti da morajo slovenski intere-sentje priti do veljave, ali pa, da naj še oni neinčurji prevzamejo jamstvo.
Slov. Bistrica. Kdo vzdržuje bolniško blagajno? Nihče drug kot samo mi Slovenci! In kai imamo od tega? Da slovenjebistriški neinčurji delajo po svoji volji z našim denarjem in z nami, kot se jim to poljubi.
gonjačev, kmetov iz okolice, ki so bili prišli gledat kralja, in vsako-v”stne služinčadi:	lovcev,	lakajev,
oprod, trobentačev, in Bog vedi, koga še.
Žileta je jahala na črnem konju, ki je bil nemara nekoliko preživ za njo. Kdo je bil povzročil, da so ji dali ravno to žival in ”e kake mirnejše? Deklica se je ozirala z nemirnimi pogledi, iščoča prijateljskih oči med tisoči obrazov, ki so polnili ulice in okna hiš. Njej ob strani je dirjala vojvodinja Etanpska, vsa obkoljena od plemičev, med njimi D’ Eseja in La Šatenjreja, ki nista pustila Ži-lete iz oči.
Diana Poatješka se je podila na čelu, na ognjevitem vrancu, ki si ga ne bi bil upal zajahati marsikak izkušen jahač.
Ona, ki je bila prava slika boginje lova, močne in hkrati gfibčne Diane, ni poznala v tem trenotku nobene druge misli. Strastno je sopla čisti zrak s svojimi trepečočimi nosnicami in izpodbadala konja, ki je bil že itak ves razburjen. Navdajalo jo ie samo strastno veselje nad lovom in pijanost divjega dira pod vejevjem šumečih hrastov; mikala jo je besna naslada nad prelito krvjo, ki jo je že vohala v duhu, in nad kosci rdečega mesa, ki ga trgajo renčeči psi s krvavečimi očmi •••
Katarina De Medičis je jahala po novi modi, ki jo je bila izumila sama, to je, desno nogo naslonjeno na polulok. ki ie bil pritrjen-na sedlu;
jahala je smelo, vsa vesela, da je mogla kazati svojo prekrasno no-žico in da je bila vsaj za današnje dopoldne rešena neznosne sitnosti svojega soproga prestolonaslednika Henrika, ki je videl in slišal samo Diano Poatješko.
Kralj je ves sijal.
Njegova visoka rast je prekašala stas obdajajočih ga piemenita-š šev. Krasno ga je bilo pogledati v njegovem jopiču od škrlatnega bar-šuna, stisnjenim z zlatim pasom, od katerega je mahal lovski nož z bogato vloženim ročnikom.
Govoril je o jelenu, govoril o vojnah, ki jih hoče še vojevati, govori! na glas, smejal se in trosil radodarno naklonjene besede, ki so se jih spominjali še leta in leta; njegove oči so pele njegovo srečo, in vse njegovo vdenje je bilo tako kipeče, da so si šepetali v njegovi okolici:
»Njegovo Veličanstvo se je pomladilo za dvajset let!«
Kajpak, šepetali so to v nadi, da jih kralj vendarle zasliši in jih nagradi z milostno besedo ali vsaj s smehljajem . . .
Dospeli so v gozd.
Zaželjeni dogodek, ki je Žileta tolikanj hrepenela po njem. se ni bil pripetil: ves čas ni mogla zagledati nikjer prijateljskega obraza, ki ga je tolikanj iskala ... In že ji je bilo žal, da je šla.
Na križišču dveh potov se je ustay.il izprevod. Velik krog se je napravil okrog kralja.
Psi, ki so bili še privezani drug k drugemu, so stali v vrsti zunaj kroga; trobentači so se bili postavili v red.
Na kraljev mig je stopil veliki lovec k poročanju v sredo kroga.
Poklonil se je najprej kralju, nato pa, že manj globoko, tudi vsem zbra-. nim lovcem. Nastalo je veliko molčanje. v katerem je izpregovoril glasno in jasno, kakor kak kraljevski heralt.
Poročal je. da je skrit deseter njak precej daleč tam za bližnjim močvirjem sredi goste goščave.
Kralj se je spogledal s Satenj-rčjem in Esčjem, ki nista umeknua
oči od njega.	.	’
Nato se je zahvalil svojemu veli-, k emu lovcu in ga pohvalil ter se obrnil nazadnje proti četi trobentačev. Dal jim je znamenje z roko.
To je pomenilo začetek lova.
Psi so bili migoma odvezani in so planili z zamolklim laježem nai sled.
Sledil jim je nagli galop lovske čete.
Zemlja se je stresla, gozd je vztrepetal; preplašeni so se dvignili celi oblaki ptičev, razpodile so se trope boječih zajcev v blaznih sko-, kih . . . križalo se je klicanje, krik rt sunki fanfar in se zapletlo v drgečoc vozel glasov; nazadnje je izginila vs* ta slika s svojim lesketom in svoja smelostjo pod visoko, senčnato kupolo gozdnih clreves . . .
(Dalje.)
Dolžnost vsakega zavednega volilca Slovenca je. da pri prihodnjih volitvah stori svojo dolžnost In pokaže nemčurjem, kje so doma. Dosti dolgo smo se pustili izrabljati, zdaj pa še pokažimo, da smo tudi voljni si sami — pomagati. Ampak to tako, da bo našim nemčurjem enkrat za vselej minilo veselje, delati z nami tako, kot so storili dosedaj!
Zidan most. Pred časom smo že poročali, kako da hoče peščica renegatov strahovati pretežno večino Slovencev s tem. da terorizira Slovence iti jih priganja v »Sitdmar-ko«. Zlasti nek gospod, nemčurski privandranec, si išče na ta način lovorjev ter grozi in bega ljudi. Povemo temu našemu možakarju, da ne bomo več dolgo prenašali njegovega terorizma in začeli postopati proti njeiVi čisto drugače, kot je bil doslej vajen, to videti pri nas. Vemo za vse njegove nekorektnosti.
V Mariboru je v nedeljo zjutraj ,na koroškem kolodvoru južne železnice neki pripenjač pripenjal vagone, a pozabil, skočiti ob pravem času iz prostora med odbijači. Se le y. trenotku, ko je stroj porinil z vso silo nazaj, se je hotel umakniti, a prišel med odbijače. Pritisk je bil tako grozen, da ga je na mah stisnilo tako, da je bil čisto zmečkan. Komaj so ga izvlekli, je že bil izdihnil.
Kaj pa to? Na progi državne železnice Celje—Velenje je bita. do sedaj postajališče Pačka vas. Izdajo voznih listkov je doslej opravljal brezplačno krčmar g. Jožef Miheleč. Od lani je uvedla uprava drž. železnic v Beljaku še dva osebna vlaka več. vrhutega pa je tamošnja podružnica Slovenskega planin, društva oskrbela novo lepo pot do deželne ceste vrh gornjegrajskega klanca. Ko je sedai g. Miheleč prosil za majhno odškodnino — saj skrbi in dela ima dovolj — pa si omisli uprava te proge — opustiti postajališče s 1. majnikom! To je res koT rak, kot si ga bolj nečuvenega ne moremo misliti! Pri vsem pa treba pomisliti, da je to postajališče do sedai dajalo tej upravi samo čisti dobiček 14—15.000 K na leto! Je to torej čin, ki si ga le težko tolmačimo drugače kot, da tiči za vsem tem zopet enkrat kak — nemškona-cijonalni gospod! Na dan s pojasnilom!
Trboveljska podružnica Slovenskega planinskega društva priredi v nedeljo 4. maja ob 7. uri zvečer v veliki Fortejevi dvorani in vseh stranskih prostorih svoj prvi pta ninski dirindaj s plesom. Ustreženo bode plesalcem in plezalcem. Ponesrečeni turisti bodo našli zavetje v nalašč za ta večer postavljenem planinskem špitalu, kjer bodo stregle in opravljale samaritansko delo z obvezovanjem srčnih in drugih ran vrle planinke in planinci. Trbo-velska planinska godba s.e pridno uri in bode isti večer igrala same pristne planinske koračnice in dolinske valčke. Kapitan naše filharmonije bode igral in navduševal vse turiste od mraka do zore. Tu bodete uživali najboljši planinski zrak in udobnosti kakor v najmodernejšem planinskem hotelu. Planinski zrak, švicarsko maslo in sir, gorenjski med, dolenjski čviček, ljubljanske sladčice, brhke planinke in Židana volja pripravljena. Pridite in se prepričajte!
Dnevni pregled.
Živela pravičnost ljubljanskega sodišča! Kakor je našim čitateljem znano, je uredništvo »Dneva« zavrnilo nemško pisan odlok ljubljanskega deželnega sodišča, s katerim se je menda utemeljevala konfiskacija »Dneva«. Čakali smo dolgo in včeraj smo prejeli od našega sodišča sledeče pismo: »Uredništvo Dneva v Ljubljani. Tusodni sklep z dne 14. aprila 1913, Pr. 21/13/1, se, vpo števajoč jezikovne predpise, ni mogel izdati v slovenskem jeziku. Vašemu zahtevku z dne 14. aprila 1913 se tedaj ne more ugoditi in sem Vam priloga vloge vrne. C. kr deželno sodišče v Ljubljani, dne 22. aprila 1913 p0]k.« _ Radovedni smo, kakšni so tisti jezikovni predpisi in po katerem avstrijskem temeljnem zakonu so opravičeni. Mi takih predpisov ne priznamo — za nas velja temeljni za k m in po tem zahtevamo, da sodišče z nami slovensko občuje. Ako germanizirajo naše sodišče — nas ne h-ido germanizirali. Pojdemo naprej Čudno se nam zdi. da nam gospodje v slovenskem jeziku sporoče, da ne
praktikant, začetnik, drugi dan svoje prakse; saj so še odločbe na živinskih vagonih temu primerno izdelane! Zato prosimo c. kr. deželno sodnijo odnosno g. Pajka, da nam pošlje nov odlok, ki ga mora s pristojnim zakonom ali odredbo utemeljiti — ker ne gre, stranko kar tako omalovaževati. Sicer smo primorani misliti, da takšnih določb sploh ni; nam saj niso znane. Ustno izročilo pa velja samo v sveti katoliški cerkvi, ne pa na c. kr. dež. sodniji. Na sodniji mora veljati zakon in odredba, ne pa izročilo ali — naročilo! Capito? Torej prosimo — predno storimo nadaljne korake!
Sramota za državo je, ako prezirajo zakone oni, ki bi jih morali čuvati. Zato je škandal, da si upa deželno sodišče v Ljubljani slovenskemu uredništvu v slovenskem jeziku naznaniti, da mu jezikovni predpisi ne dovoljujejo, s stranko slovensko občevati. Zato bomo iskali tako dolgo pravice, da jo najdemo, ako jo sploh še kaj v Avstriji.
§ 305. kaz. zak. Pri regulaciji Soče v Furlaniji dela tudi neki Josip Hafner s Kranjskega doma. Neko nedeljo se je nahajal v Šlorencu pri Moši in tam je baje, najbrže opit. zaklical:	»Živio	Srbija, živio Črna
Gora!« Hitro so ga naznanili. Hafner je odšel kar se je dalo naglo iz Šlo-renca. Žandarmerija pa ga je našla pri delu tik Zdravščine in poslali so ga v zapor v Gorico, kjer visi nad njim § 305. kaz. zak.
Proti šikanam poštne hranilnice — lahka in dobra pomoč. Zadnjič enkrat smo poročali, da je poštna hranilnica na Dunaju vrnila ček zato, ker se je adresa glasila na Gradec in ne na Graz, Maribor in ne Marburg. »čas« prinaša dober recept proti tej nemško-nacionali bolezni. Dotični, ki dobi vsled slovanske adrese ček vrnen, naj čisto enostavno pošlje ček dotični firmi, (kateri bi bila morala hranilnica znesek poslati mesto, da bi bila pošiljala ček naprej na odpošiljatelja). Obenem pa se naj firmi razloži, da se obrne na poštno hranilnico za znesek, ki je na čeku pravilno nakazan. Na ta način se doseže: 1. upnik ve, da je znesek bil nakazan, da poštna hranilnica šikanira in poštno hranilnica mora z nemško firmo v stvari, ko ie 'hotela Slovenca šikanirati, dopisovati, kar zahteva mnogo dela. 2. Firme se dajo slovensko pro-tokolirati, ker se navadno tem nemškim firmam plačevanje od strani poštne hranilnice zadržuje. Pdleg te ga je to šikaniranje slovenski firmi v korist, ker znesek dalj časa nosi obresti namreč do ureditve, med tem, ko mora nemška firma na znesek čakati. — Smo radovedni, če bo slovenska stranka tako pogumna in bo začela s takšno prakso ozdravljati nemško nacionalno domišljavost.
Sestanek Hrvatske Stranke Prava. Da se vršijo nekatera interna vprašanja stranke, da se čuje poročila zaupnika stranke, da se dogovori o strankinem glasilu, ki se poveča, in da se poravnajo nekatera nesoglasja med posamezniki, skliče Hrvatska Stranka Prava shod svojih zaupnikov. Sestanek se vrši v kakem pokrajinskem mestu izven Hrvatske.
Svarilo! Te dni se je v Tolminu, Kobaridu in drugih primorskih mestih klatil in se morda še klati neki individum, ki se predstavlja za Ko-leša, agitira za predstave, ki jih priredi baje slov. gledališče v Ljubljani. Ko dovolj pripravi teren, pa začne prodajati vstopnice za predstave, ki se seveda nikdar ne vrše. ker oni individuum ni v nobeni zvezi z slov. gledališčem in noben njegov odposlanec. Na ta način si je poštenjak nabavil prav lepih kronic. Ker pa ni iz ključeno, da se še kod oglasi in začne prodajati vstopnice za neprirejene igre — opozarjamo občinstvo, da ne veruje in poštenjakoviča izroči žen-darmeriji.
Križ razbil. Na takozvanem »Kapiteljskem hribu« v Novem mestu stoji križ že kakih 30 let. Rajnka gostilničarka znane Pintarjeve hiše v Kandiji je dala postaviti ta križ za časa neke nesreče. Križ ima sorodstvo oskrbovati. Pred desetimi leti je križ razbil neki dijak, te dni pa je neznan zločinec udaril po Kristu in ga razklal. Na tem hribu se vsako leto pojavi vandal, ki poškoduje drevje in klopi. Te zločince je treba izslediti in jih eksemplarično kaznovati.
Boi redarjev z mornarjem. Kakor se iz Pulja poroča je v ponedeljek zvečer mornar Fr. Kovačevič v svoji pijanosti tako razgrajal po
so prepeljali v rnornarično bolnišnico.	*
Senzacionalna aretacija v Peterburgu. Policija v Peterburgu je izvršila v hiši generala Gabrova, še-a IV. oddelka generalnega štaba, lišno preiskavo in aretirala njegovega sina, ki je oficir izven službe. Aretacija vzbuja velikansko senzacijo, ker gre za vohunstvo v prilog Avstriji.
Nemiri na Portugalskem. Iz Lizbone se poroča: Vlada dela z vsemi silami na to. da se v Lizboni in v provinci vzdržita red in mir. V mornariški vojašnici in na vojnih adjah vladata popolen red in mir. Vlada poroča, da sta 29. t. m. dva mornarja križarice »San Gabriel« trikrat na morje ustrelila. Posadko so takoj alarmirali, mornarja sta se neopaženo pomešala med svoje tovariše in se zdaj ne ve, kdo da sta krivca in zakaj sta streljala.
morejo slovensko občevati.	v	  .	„
To naj bo sodnjiski odlok!? Prvi, mestnih ulicah, da se je čutu straz-
najprimitivnejši pogoj vsake odločbe, ki se izda na sodniji, t. j. v instituciji, ki ima namen zakonom in pravici pripomoči do veljave proti^samovoljno-sti zakona neupoštevajočih posameznikov — je, da se označi zakon in njega paragraf ali ministrska odredba, na kateri temelji razsodba ali sodniiski odlok. To ve že pravni
nik poklicanega, razgrajača areti rati. Kovačevič se je aretaciji s tako silo uprl, da je moral prvemu stražniku priskočiti še drugi na Pprnoč. Med mornarjem in obema stražnikoma se je vnelo divje rovanje. Naposled je potegnil en stražnik sabljo in nasilnega pijanca udaril precej močno po roki. Ranjenega mornarja
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Zlatorog v Pragi. Triglavska bajka o »Zlatorogu« je od nekdaj zanimala umetnike. Naše krasne planine so rodile to veličastno bajko, ki vabi k sebi kakor vrhovi naših solnčnili gor. Pravljico o »Zlatorogu« je obdelal nemški pesnik Bauin-bacli — na slovensko jo je prevedel A. Funtck. Nemška knjiga je doživela 80 izdaj. — Drugi se je lotil te pravljice naš Aškerc. Spesnil je svojega »Zlatoroga«, ki bo za vselej ostal med najlepšimi njegovimi deli.
Sedeli smo nekoč v Pragi na večeru. Neka gospa je pravila, da hoče neki skladatelj porabiti pravljico o »Zlatorogu« za opero. »Kaj sodite vi o tem«. »Da bi mogel iti skladatelj najprej v kraljestvo Zlatoroga — potem bi šele mogel zložiti opero.« Sedaj pa se je pojavil v Pragi »Zlatorog« — kot balet. Kakor čitaino je zložil tekst major M. Zunkovič. Major 2. se ni držal Baumbacha, ampak je izčrpal prvotno ljudsko pravljico in jo obogatel oziroma okrasil s par novimi narodnimi motivi.	»Zlatorog« kot balet
ima 4 slike. Podamo kratko vsebino:
Prva slika. Na bregu Soče je krčma. Pred krčmo je ples. Ravnokar so prišli beneški kupci in iščejo prenočišča. Med tem pride mlad lovec z gor it! prinese lep šopek cvetlic svoji ljubici, krčmarjevi hčerki. Tudi on zapleše z njo. Nato pa prosi neki mlad Benečan za ples. Deklica mu dovo.li ii\ lepi Benečan kmalu omami srce tnlade deklice.
Obljubi ji, da jo vzame s seboi v Benetke. V znak zvestobe ji da prstan. Deklico popolnoma premotijo te ob-jube in neče več slišati o lovcu. Nazadnje obljubi, da mu ostane zvesta, če ji primese triglavskih rož. Trentski lovec ji to obljubi, dasi ve. da preti na gorah smrtna nevarnost.
Druga slika. Lovec stopa po skalah navzgor proti rožam, ki jih varuje Zlatorog. Neka deklica, ki ga skrivaj ljubi, ga svari. Pridruži se mu zeleni lovec, in ga navdušuje, da izpolni svojo besedo. Lovec pleza navzgor, zagleda rože in Zlatoroga in ustreli. Nastane grozna nevihta. Lovec pade zadet od bleska v prepad z rožami v rokah. Spodaj šumi Soča. Zeleni lovec vrže z rožami okrašen klobuk za njim. Zlatorog pa v svoji jezi uniči svoj cvetoči vrt in ga spremeni v skalno pokrajino.
Tretja slika. Beneški^ trgovci z lepo krčmarjevo hčerko gredo proti Benetkam. Ona je spoznala, da je bogati Benečan ne ljubi. Užaljena žaluje v tuji sobi. Fantje in dekleta domače vasi jo zaničujejo in ji prineso slamnatega moža pod okno. Med tem pride neki ribič m vrže klobuk trentskega lovca s cvetlicami skozi onko v sobo. Ona spozna, kaj se je zgodilo. Cez nekaj časa pride polnaga — z rožami ovenčana pred hišo in začne v blaznosti plesati. Dekleta jo s prva zaničujejo. ko pa zapazijo, da je zblaznela, jo pomilujejo. Nesrečna deklica skoči v Sočo.
Četrta slika. V svoji palači sedi gorska vila. Zraven je dvorana onih. ki so utonili. Tu prinese povodni mož truplo nesrečne krčmarjeve hčerke. Vila jo vzbudi v življenje, da bi jo potolažila. Ji nudi dragocenosti — ot]a pa išče le svojega ljubega. Naenkrat ga zagleda. Vsa srečna si padeta v naročje in plešeta pred vilo ples. Vila ju zveže za vselej.
To je balet »Zlatorog«. Upati je da bo na ta način naša triglavska pravljica šla po vseh slovanskih odrih in da bo dosgela uspeh. Prvič se je vprizorila v Nar. divadlu v Pragi v sredo dne 23. t. m. Godbo je zložil E. J. Wolf, ki je letos o veliki noči umrl v Ameriki. Wolf je ponujal svoje delo dvorni operi na Dunaju, pa je bilo odklonjeno. Nar. gledališče v Pragi pa je z velikimi stroški poskrbelo za lepo vprizori-tev. Pri prvi predstavi so nastopili naši znanci Deyl. Hašler in gdčna, Noskova.
Kot jugoslovanska' pravljica, je budil »Zlatorog« y Pragi mnogo zanimanja. Listi splošno hvalijo uprizoritev in priznavajo delu lepo vrednost.
Ali naj se hodi z roko v roki?
O tem vprašanju je pariški Excel-sior razpisal javno debato. Izkazalo se je, da je to prišlo popolnoma iz mode, vsaj v Parizu. Moderno je torej, da gresta n. pr. mlada človeka prosto drug poleg drugega. »Ein-gehangt«, je nemško in zastarelo.
Pes nevaren človeškemu zdravju. Mnogo ljudi tako ljubi svojega psa, da se pusti od njega lizati po rokah, obrazu, celo po ustili. Kako škodljivo lahko postane to človeškemu zdravju, naj služi to v dokaz. Pred kakimi 7 leti je prišel zelo premožen mesar, kateri je imel velike gobe v trebuhu, k imenitnemu profesorju medicine. Prve besede profesorja so bile: »ali imate doma kakega psa«, na kar mu odgovori slednji. da ima dva; profesor mu pa takoj odgovori, da je od psa nalezel te gobe. Pes vse ovoha in marsikaj požre, tudi, kar je škodljivo in če človek občuje z njim, večkrat zapazi, kako zoprno sapo da ima pes. Vsled dihanja pasje sape pridejo strupeni bacili v človeško telo, skozi usta, nakar mu pogosto začno gobe rasti v trebuhu. Omenjeni mesar, rodom Štajerc, se je moral pustiti operirati ter prestati težke bolečine. Ali je pozneje ozdravel, piscu ni znano.
Kdo hoče pravega soproga?
Oprostite nam to nediskretno vprašanje. Vemo, da so vsi soprogi več ali manj pravi, toda vkljub temu hočemo mlade dame, ki se hočejo omožiti, na nekaj opozoriti. Ako namreč hočejo dobiti soproga, ki bi bil v vsakem oziru res »pravi«, naj se peljejo brž čez Caual la Manche v London, kier se v Caxton Hallu .ravnokar vrši razstava »Enostavnega življenja«, katero je organizirala Miss Tempe-stova. Tam bodo videle res originalne tekme; tekme vzornih soprogov. Vsak konkurent dobi »provizorično« za ženo eno izmed ljubkih igralk, ki so sprejele vlogo soprog. »Tekmovalec« stopi na prizorišče, ki predstavlja priprosto sobo. No in tukaj mora delati skušnjo. Predvsem mora priti pozno ti kosilu in mora po-
 : n rr C-<rr\'u\ 7AI1P
slila ni, da bi svoj dolg poplačala. Firma se je skraja zadovoljila s tem, da ji je tupatam poslala račun za solnč-nike, toda ko ji je nekoč prišel račun odprt nazaj, je firma princezinjo tožila. Pretekli četrtek je bila tozadevna obravnava pred sodiščem in zastopnik princezinje je proglasil, da je pripravljen plačati celi dolg za solnč-nike v znesku petnajst sto frankov. S tem pa ni bila firma zadovoljna in princezinji ne preostaja ničesar drugega, kakor da ves dolg poravna, če ji bodo seveda njene finančne razmere to dovolile.
Miš v gledališču. V dunajskem gledališču »Neue Wiener Biihne«, kjer je imela te dni svojo premijero Wedekindovo »Hidalla« je prišlo pri poslednjem odmoru k mali paniki. Neka dama med občinstvom je nenadoma zagledala pri svojih nogah malo miško, kar jo je tako prestrašilo, da je začela kričati. Občinstvo je začelo vstajati raz svoje sedeže in je hitelo k izhodom. Kmalu pa se je pojasnil vzrok daminega krika in publikum s« je zopet pomiril. Neki humorist je menil, da se je miška samo zato tako brez kazni sprehajala v gledališču, ker sedaj tja niti mačka ne povoha.
Ljubljana.
miriti in potolažiti jezo svoje žene. Kakor veste, to ni prav nič lahka stvar. Potem mora biti tudi prisrčen ako ni kosilo gotovo; kdor to pozna,
bo žc razumel, da je to prava »Kalvarija«: 'Potem Tnora Rovoriti s svojo quasi — ženo zelo dostojno in slednjič ji mora prinesti še dar in se pri tem prav lepo smehljati. Znano je. da ta stvar ni tako lahka, ako se mora oboje naenkrat in obenem napraviti. Po tej skušnji pride klasifikacija. Kandidat dobi »točke« kakor borilci. Za zadovoljnost s slabim ko šilom je trideset točk, za nasmehljaj k temu dvajset točk. za ljubeznjiv govor dvajset točk (malo kajneda?) za dovtip deset točk. Vsak izmed kandidatov, ki je to skušnjo napra vil. dobi sledečo diplomo. »Potrjuje mo, da je g. X. zmožen, da postane z njega pravi soprog. Skušnjo je napravil izborno, juri se je o njegovi ljubeznjivosti, ženeroznosti in nje govemu dobremu značaju izrazila s popolno zadovoljnostjo.« No in tak srečen mladenič gotovo lahko najde nevesto, ako se izkaže s takim iz pričevalom. Mogoče je, da se bodo vpeljale take izkušnje v vseh kulturnih državah, mogoče je, da bo šel človek po doktoratu delat še to. najvišjo izkušnjo. Potem bo. recimo doktor prava in poleg tega tudi za kona! To je vse lepo, amp.ak žalibog tej tekmi je prišlo preklicano malo pogumnih mladih mož. Pomishte, prvi dan tekme sta bila pri izkušnji samo dva. Obadva sta sicer zelo prijazno in ljubeznjivo govorila, toda ko sta se spustili nanjo pseudo-so progi z ostrim tonom — je bil nenadoma konec. Drugi je bil malo po gutnnejši od prvega in ko se je žena nani spustila, je rekel čisto .ravnodušno, da je dobil zelo primerno službo v nekem kinematografu. Zena se je malo pomirila. Soprogu na »poskušnji« pa je prišla takrat v glavo srečna misel: pokazal je pseudo-soprogi bankovec za pet liber, in mir je bil sklenjen. Ta, drugi mladenič bo dobil diplomo. Vzorni, diplomirani soprogi pa lahko iščejo z diplomo v žepu vzorne soproge... Mogoče, da jih najdejo, toda morajo jih dobro, da, zelo dobro iskati.
Solnčniki princezinje Lujize. Princezinja Lujiza koburška je strastna ljubiteljica dragocenih solnčm-kov. In ker princezinja ni nikdar bila prava teoretka, ampak je vedno svoje želje takoj spremenila v dejanja, je stopila nekoč v Parizu tudi v elegantno trgovino s solnčniki. ram si je izbrala dvanajst solnčnikov, ki so delali sicer njenemu okusu vso čast, za ka-tere pa je ostala dolžna.oolncniki so stali pet tisoč osem sto šestdeset frankov. Te je torej princezinja ostala rdolžna. To se je zgodilo takole pred 'dvema letoma, a visoka dama še mi-
Jutri se vrši prireditev »Domovine*. Zanimanje je tako veliko, da naj si vsi čim preje preskrbe vstopnice. Včeraj je bila glavna skušnja, ki je pokazala, da bo prireditev res krasna in bo nudila vsem najlepši užitek. — Prijatelje mladine prosimo, da zbirajo za »Domovino«.
Včeraj ob pol dveh se je pripeljal škofjeloški avtomobil v Ljubljano in je pripeljal godbo ter nekaj gorenjskih gostov. Bil je lepo ovenčan. Kakor se vidi, bodo avtomobili zelo oživili naš promet.
Ob treh popoldne se je odpeljal avtomobil zveze Celje-Ljubljana izpred Figovca proti Celju. Bil je ovenčan z zelenjem in s slovenskimi trobojnicami.
— Koncert »Glasbene Matice« h Ljubljane v Trstu. Na binkoštno soboto priredi pevski zbor »Glasbene Matice« s posebnim vlakom izlet v Trst, kjer bo isti večer izvajal v »Narodnem domu« veliko Dvorakovo skladbo »Mrtvaški ženin«. Izleta s posebnim vlakom, ki odhaja iz Ljubljane 10. maja ob 9. uri 30 minut dopoldne, se lahko udeleži vsakdo. Prijave sprejema gdč. Jerica Doten-
V tralikl v Prešernovi ullcL.
Telovadni nastop gojenk mestnega dekliškega liceja. Dne 30. aprila jc bil pomemben dan mladine na ljubljanskem dekliškem liceju. V telovadnici liceja je bil javen nastop deklic, ki so pokazale, kaj premore moč mladine na polju telovadbe. Podčitati moramo proste vaje, ki so zbudile pri prisostvujočih gostih veliko pozornost. To so prave vaje za dekleta.
V tem se razvija in krepi musktiTa-tura. v tem se razvija duh. Omenjene proste vaje so sploh priporočljive za; dekleta, ker se s tem zbuja na najboljši način popolno zdravje deklet bodočih žen. — Pri nastopu gojenk mestnega dekliškega liceja so bili prisodi: deželni predsednik Schvarz s svojo gospo soprogo, dvorni svetnik Kaltenegger, županja ga. dr. 1 av-čarjeva, oba gg. deželna solska nadzornika itd. Vsem prisotnim gledalcem se je odprlo srce ob pogledu ria iz! orno naštudirane in izvrstno iz-? vJane že zgoraj imenovane prosta vaje. ki so s higijeničnega stališča, posebno z ozirom na dekleta, vel.** v"žnnsli — Pohvala za ta izvrstni nastop gojenk mestnega dekliškega liceja gre v prvi vrsti vodstvu in nad-zorništvu. Ravno tako tudi gospodični Hrastovi, učiteljici petja, ka je razveselilo gledajoče vsestransko. Istotako gospodični Petkova tclo-vadni učiteljici. V znak hvaležnosti ie omenjenima gdč. udteliicama p -
darila mladina dva krasna sopka -
Ta dan je jasno pokazal ^ elik nap dek v mogočni, jasno začrtam poj slovenskih telovadkim. sel jem ^^ometna tekma »Ilirija << contra »Concordia« se je vršila vče-t raj za lepega vremena in ob PT^ce‘' šnjetn številu gledalcev. Obe s k so se dobro borile za prvenstvo, zultat: »Iliria« 2. »Concordija« 5.
__ Včerajšnje jurjevanje na ljubljanskem gradu je bilo vkljub lenemu vremenu zalibog slabo obiskano. to pa najbrže zato* ker je včerajšnji lepi dan spravil skoro vse Ljubljančane na deželo.
— I. majnlk. Javen shod. ki ga je priredila včeraj v Narodnem den mu N. S. Z. je bil dobro obiskati. Ni shodu sp govorili gospodje, dedinj poslanec Adolf Ribnikar, obemskt svetnik Rasto Pustosleinšek, zastopnik železničarjev Ivan Jaklič iz Ir* sta in preds_ednik N. S. Z. Iviidollj Juvan. Ljudska veselica, ki se je vršila zvečer v arem Narodnega doma je bila tudi dobro obiskana.
Včeraj je bil krasen dan. ki mnnrn T lnMlančanov na
le izvabil mnogo Ljubljančanov
(deželo. Izletnikov, je bilo veliko v |vsej okolici in na vseh straneh Ljubljane. Tudi vlaki so bili polni izletnikov. Proti večeru pa se je nebo (nenadoma pooblačilo in kmalu nato je začel padati dež.
— Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo bo prisostvovalo dne 4. maja zjutraj ob 8. uri iv cerkvi sv. Florjana sv. maši povodom praznika svojega patrona. Povabljenih je več gasilnih društev iz okolice. Po maši obhod skozi mesto. Svirala bo godba prostovoljnega gasilnega društva iz Kranja. Po obhodu }je vaja župe št. 1 pred »Mestnim domom«, po vaji pa občni zbor deželne Igasilske zveze.
— Kinematograf »Ideal«. Kdor že ni čital romana »Grof Montekri-sto« naj si ga ne zamudi ogledati Jutri v kinematografu »Ideal«. Danes specialni večer z izbranim sporedom.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke
priredi na željo ljubljanskih naprednih političnih društev
v petek dne 2. maja 1.1. ob 8. url zvečer v veliki dvorani Mestnega doma
javen
ljudski shod.
DNEVNI RED:
Boj za elekt. centralo ob Ljubljanici.
Na shodu govorita mestni župan g. dr. Ivan Tavčar in državni poslanec gosp. dr. Vladimir Ravnihar. Vsi, ki so vam mar gospodarski interesi Ljubljane, pridite na shod. Plačevalci in plače.valke direktnih in indirektnih davščin, agitirajte za udeležbo na shodu, da ž njim dokažemo, da se Ljubljančani ne pustimo oropati svojih pravic!
Trst.
Slovenskemu delavstvu. Strokovno tajništvo N. D. O. je izdalo Sledečo okrožnico: Dolžnost in interes slehrnega delavca je. daje član organizacije. Delavec, ki ni_ organiziran, je izročen na milost in nemilost tistim, ki jim prodaja svojo lastno delovno moč. Neorganiziran delavec je suženj svojega gospodarja, ker sam, brez organizacije nima moči. da bi se uprl izkoriščanju in iz-rabljevanju. Edino močna in trdna strokovna organizacija ima moči. da ščiti delavčeve stanovske interese, da varuje delavca pred oškodovanjem, da brani njegove čoveške pravice. Vsak pameten delavec mora priznati, da je delavstvo vse, karkoli je do danes doseglo, doseglo edino in samo s pomočjo svoje organizacije. Veliki so uspehi, ki jih ima organizirano delav. že zaznamovati v bo ju za izboljšanje svojega gmotnega položaja. Veliki in neprecenljivi so ti uspehi in delavstvo naj nikoli ne pozabi, da ima te uspehe zahvaliti edino in samo organizaciji. iToda danes je te uspehe že davno zopet prehitela od dne do dne nez-nosnejša draginja živil. Med tem, ko so v zadnjem desetletju plače delavcev vsled truda in prizadevanja organizacije narasle povprečno za 20 odstot, je istočasno poskočila draginja živil za 50 odstotkov, tako da le danes delavstvo vkljub zbojšanim plačam gmotno v resnici na slabšem, nego je bilo pred desetimi leti. Skrb za goli obstanek sili delavstvo, tla spravijo svoje pače v ravnovesje z vsakdanjimi cenami življenjskih potrebščin. Ako drugi podražujejo svoje blago, potem je tudi delavec prisiljen, da podraži svoje blago, to je, svojo delovno moč. Vsi znaki kažejo, da bo postala draginja še hujša nego je danes. Povišane plače, boljši delovni pogeji! to bo edino umesten odgovor delavstva na tw razmere. Toda delavci naj se zavedajo, da imajo računati na uresničenje svojih zahtev samo takrat, kadar bodo nastopali složno, kadar bodo vsi do zadnjega združeni v organizaciji. Vodstvo »Narodne delavske organizacije« se zaveda pomena, ki ga ima zlasti letošnje leto za delavsko gibanje. Zato se hoče s podvojeno močjo lotiti dela, da dvigne organizacijo na tisto višino, ki je potrebna, da bodo zahteve slovenskih delavcev tudi uvaževane in uslišane. Kakšne ska
v prvi vrsti uumaci aeiavec. sre] ko prej se »Narodna delavska organizacija« v polni meri zaveda vzvišene naloge. Toda slovenski delavci v Trstu naj upoštevajo, da bo organizacija napram njim le takrat v polni meri lahko vršila svojo dolžnost, ako bodo tudi delavci storili svojo dolžnost do organizacije. Delavci, tovariši! Vedite, da poteče v letošnjem letu vse polno tarifnih pogodb in da stojimo pred vratmi velikih mezdnih bojev. Treba je, da se delavci na te boje temeljito pripravijo. Zato vodstvo »Narodne delavske organizacije« opravičeno pričakuje, da njegov glas ne bo ostal brez odmeva, temveč, da store slovenski delavci nemudoma to, kar zahteva njihova razredna čast in njihova razredna korist. Slovenski in slovanski delavci! Vsi do zadnjega na krov vsi do zadnjega moža v bojne vrste »Narodne delavske organizacije«! Za strokovno tajništvo N. D. O.: Vekoslav Mrak. Anton Brandner.
Plesna zabava nar. kluba »Triglav« v prid nakupa učil na C. M. šoli in šentjakobskemu »Sokolu« Pred časom se je ustanovil, kakor je že »Dan« svoječasno poročal, narodni klub »Triglav«. To je mala, na-rodno-zavedna prijateljska družba. Na napade gotovih oseb, da je večina oseb pri takih klubih toliko narodno - slovenskih, kolikor slov. — opernih pevcev, se klub ne ozira, ker njegovo načelo ni zabavljanje, ampak stremljenje do narodnega delovanja. Klub je priredil minolo nedeljo, dne 27. t. m. v dvorani »Trgovskega izobraževalnega društva« plesno zabavo v prid C. M. družbi in šentjakobskemu »Sokolu«. Zavedno tržaško občinstvo je upoštevalo plemeniti namen prireditve in posetilo zabavo v obilnem šte.vilu. Dvorana je bila že spočetka nabito polna do zadniega kotička. To je najboljši odeovor klubovim nasprotnikom Igral je orkester šentjakobske »či talnice-! pod vodstvom kapelnika g. Jeana Friskhovitza, kateri je izvršil ptav častno svojo nalogo. V tem or kestru se vidi velik napredek, kar dela čast »Čitalnici« in njega kapelniku. Ples sta vodila dobrohotno gg. Bizjan in Bonano. Kakor je že prej rečeno, je bil naval velik tako, da je bilo komaj riiogoče vzdrževati red. Brhke gospodične so kaj pridno nadlegovale posetnike z razglednicami, srečkami in šopki. Zabava je bila od začetka pa do konca neprisiljena. Zabavo je posetil tudi glavni urednik »Edinosti« g. Cotič z gospo soprogo. Prehitro so minevale ure. Kazalec na uri je kazal čas odhoda. Plesalci so proti njemu demonstrirali s ploskanjem in zahtevali, naj se zabava nadaljuje. Zabava se je še malo časa zavlekla in končno smo sc morali posloviti. Klubu »Triglav« je treba na tako krasno vspeli zabavi le častitati. V prirediteljih se vidi, da imajo med svojo sredo sposobne moči za kakeršno si bodi prireditev. Klub »Triglav« naj bo drugim klubom v vzgled. Ti, »Triglav«, hodi po tvoji zapričeti poti! Trielavski.
Slovensko gledališče v Trstu. V nedeljo se poslovi s slovenskega odra večletni igralec in intendant slov. gledališča g. Rajner v eni svojih najboljših vlog »Katakombe«. Obenem z njim nastopi tudi zadnjič na tem odru g. J. Toplak-Remetin-ski, ki je imel pred dnevi svoj častni večer pred žal prazno dvorano, ker tudi ta igralec nas zapušča in izgubimo z njim. kot z g. Rajnerjem, dvoje moči, katere se bodo dale težko nadomestiti. Želimo jima na nadaljni poti — g. Rajner se odtegne odru za vedno — največjih uspehov in posebno g. Toplaku, da bi ga občinstvo bolje umevalo, kot ga je žal tu.
vsak že sedaj po možnosti priprav- | ustvariti samostojno Albanijo, je Es- |
lja, da pripomore k procvitu tega tako potrebnega društva.
Slov. trg. društvo »Merkur«. Kakor smo že poročali, priredi pevski odsek ob lepem vremenu v nedeljo 4. maja popoldanski izlet na Skaručno. Večje število izletnikov se odpelje ob 11. uri 38 minut z drž. kolodvora do Vižmarjev, od tam peš po lepi gozdni poti na Skaručno k g. Seršenu, drugi se odpeljejo zopet iz Ljubljane z vozovi. Zvečer z vozovi ali peš do Vižmarjev. Ker je Skaručna jako priljubljena izletna točka upamo na mnogoštevilno udeležbo posebno, ker bode tudi za zabavo dobro preskrbljeno. _
Za društvo »Vrtnarska šola« so bila na občnem zboru izvoljeni sledeči odborniki — kot svetovalca gg. Flere Anton, trgovski vrtnar v Kamniku, I1erzmansky Franc, umetni in trgovski vrtnar v Ljubljani; kot pregledovalca računov gg.: Aparnik Franc, fotograf in posestnik v Kamniku. dr. Podgornik Karol, odvetnik v Gorici. Voditelj je na kratko razložil nalogo društva, predložil društvene račune ter poročal o dosedanjem delovanju in o delu, ki naj bi se vršilo v prihodnosti. Sklenilo se je: l. da se odobri predložene račune; 2. da naj se za toliko časa preneha z izdajanjem društvenega glasi]a »Prijatelj narave«, da se društvo že nekoliko gmotno opomore, in da naj se ga sploh tudi v bodoče izdaja le obstoječim sredstvom primerno. 3. naj se največ truda posveti nabiranju denarja za nakup društvenega vrta, ker bi bil ravno lasten vrt največjega pomena za napredek društva; 4. po možnosti naj se delajo posvetovalni sestanki v različnih krajih: 5. čez tri ali štiri mesece naj se skliče v Ljubljani izvanredni občni zbor.
Kolesarsko društvo »Gorica« v Gorici naznanja, da se vrši velika kolesarska dirka okrog goriškega Krasa, kakor že večkrat objavljeno, v nedeljo dne 4. majnfka t. i. Dolgost proge znaša 140 km. Za to dirko vlada velikansko zanimanje bodisi od strani kolesarjev bodisi dirkačev, bodisi od strani občinstva. Do danes se jo priglasilo že nad 40 dirkačev 7. Goriškega. Kranjskega, _ Češkega. Dunaja in drugod. Dirkali bodo za razna kolesarska društva.
sad paša razobesil na trdnjavi albansko zastavo, ter izjavil, da se bodo albanske čete garnizije le pod narodno zastavo borile proti Črnogorcem. Vsled tega so se začeli prepiri med Essad pašo in Hasan Rizo pašo, kateremu je Essad paša ponudil izhod iz trdnjave s spremstvom, kar je Hasan Riza paša zavrnil in bil kmalu nato ustreljen, kakor se je govorilo, od Malisorov, nakar je prevzel Essad paša vrhovno poveljni-štvo.
Drušiva.
koristi je »Narodna delav-qVpo-n0rgai?izaciia« zlasti za Slovenca v Trstu‘rk?la banskega delav-tudi pred * brezobzirn'*' ™ed,drugim regnikolov in Nemcev. KKa? odveč naglašati; saj mora danes že prijatelj in neprijatelj priznavati njen blagodejen vpliv na življenje slovenskega. oziroma slovanskega delavstva v Trstu. »Narodna delavska organizacija« se ne bori samo proti Razrednim nasprotnikom slovenskega delavca, njena naloga je tudi v ■m nairte na. rlomaiiUj Ueli kruha
Rcdui občni zbor društva državnih sodno pisarniških oilcijantov in pomočnikov za Kranjsko v Ljubljani, se vrši dne 4. maja 1913 ob polu 3. uri popoldne v prostorih gostilne pri »Kroni« v Gradišču z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor.
Slov. Sokol v Gradcu je izvolil sledeči odbor: Starosta: Remic Igu. Podstarosta: Stegmiiller Franc. Načelnik: Mikuž Rudolf. Podnačelnik: Božič Josip. Tajnik: Gnezda Milko. Blagajnik: Ferlež Franc. Gospodar: Ermence Anton. Namestnika: Legat Franc, Mikuš Vladimir. Preglednika računov: Kovačič Makso, Ogorevc Mak so,
»Akademična podružnica sv. Cirila in Metoda na Dunaju« priredi svoj III. redni občni zbor v soboto, 3. velikega travna 1913 ob 8. uri zvečer v restavraciji J. Leithner, J. Auerspergplatz 6 z običajnim dnevnim redom. Gostje dobrodošli!
Slavnost v ŠkoSeljci. 1. junija bo imelo gasilno društvo v Skofelj-ci veliko slavnost — nakar ze danes opozarjamo in bomo pravočasno prinesli natančni vsuored. Nai se
Iz življenja Essad paše.
Essad paša, bivši komandant Skadra, od neonskih, listov še pred kratkim slavljen kot junak, ki mu Črnogorci niti do peta ne dosežejo, sedaj pa od istih listov za izdajalca označevan, ima precej pisano in pustolovsko življenje za seboj.
Essad paša ie poglavar albanskega plemena Toptan iz Tirane in kot šet te velike familije si je pridobil velik glas kot energičen izvrševalec krvne osvete. Imel je pod svojo i oblastjo 500 zvestih Albancev, ki tudi ene žalitve ali umora niso pustili ne-maščevuuo. Glas Toptapov je prodrl do Abdul Mamida, ki je Essadovega brata, Ghami Bega Toptan. imenoval za svojega adjutanta in je skrbel za hitro napredovanje Essada v žandar-meriji Pri neki priliki je bil Essado\ brat Ghomi Beg Toptan v Carigradu umorjen. Ko je pa morilca njegovega sina, nekega velikega vezirja, ustrelil eden izmed Essadovih ljudi, je bil Essad z dostojanstvom brigadnega <rent.rala imenovan za žandarmerij-skega komandanta v Janini. Tu se je pa prav slabo razumel z vojaškim komandantom in vahjem_ [at ar Osman pašo. Prepirljiv' vojaški Šef je prav razuzdano živel v Janini, med tem ko se je Essad pasa pieiacun-Ijivo narejal prav strogo nravnega. Lepe noči je žandarmenjski sef preiskal vse slaboglasne h;se v mestu,
v eni izmed teh ie bjl tucu Jatai Osman. ki se je branil povedati svoje ime. nakar je bil prav pošteno na-hrisan. kot še nikdar noben vali ut. To js bila revanša Essad paše. ki jc pa po tem dogodku le spoznal, da postajajo tla zanj prevroča, zato se je umaknil na svoja posest\ a- Ko ie izbruhnila turška revolucija 1908. leta
se ie Essad paša zYeza| z ttirki, nakar je postal elan parlamenta 7a okraj Drac m je vstopil v vrsto albanske stranke. Njegovo politično stališče in njegovo razmerje napram mladoturškemu odboru za časa albanskih revolt je bilo v letu h V- in 1911 prav zelo omajano. Začetkom leta 1912 se ie dal kot mlado-turški vladni kandidat voliti v zbornico. kmalu je pa obrnil stranki hrbet in je začel javno simpatizirati z albanskimi vstaši. Njegov poslednji nastop v parlamentu je povzročil prav krepke scene in pri razpustu zbornice je predsedniku nalil Begu dejansko grozil; gotovo je, da so ga
Pravljica. Po dolgem premišljevanju spisal Lipe F i gi.
V neki vasi je bilo več posestnikov, ki pa uiso živeli med seboj v bratski slogi, dasi jih je tako učila njih krščanska vera — ampak so se med seboj sovražili in prepirali. Vsi so bili lakomni in posesti željni, zato si je vsak skušal prisvojiti košček zemlje svojega soseda. Ker prepirov le ni bilo konca, so nasvetovali nekateri, da naj bi sezidali novo cerkev, v znamenje večnega miru. Res so zbrali skupaj denar in so cerkev postavili. Toda sosedje so se kljub temu prepirali.
Ravno tisti čas pa je nastal hud boj med nekim posestnikom, ki je imel v rokah po krivici posest štirih kajžarjev in je pritiskal kajžarje kot svoje najemnike. Nekega dne so se oni štirje posestnik dogovorili, da se bedo zvezali med seboi in bodo s silo vzeli krivičnemu gospodarju svoje imetje. In so res storili tako. Zgrabili so starega krvoloka za vrat in so rekli: »Vrni nam, kar si nam vzel.« Krvolok, pa je poklical svoje hlapce in jih naščuval na štiri kajžarje. Kajžarji pa so se bili v dobi dela in trpljenja tako ojačili, da so pometali hlapce po tleh in so si I prisvojeno zemljo razdelili.
Oni posestnik pa se je pritožil sosedom in je rekel:
»Ak< si bodo kajžarji opomogli, ne bo nikoli miru. Dali so drugim kajžarjem zgled in se bodo hoteli vsi osvobodit;.«
Ko so to slišali sosedje, so se sešli na vasi in je nastal velik prepir. N;>jbolj se ie jezil sosed kajžarja Nikolaja, ki si je hotel prisvojiti mal del starega krvolokovega posestva.
Drugi sosedu Nikolaju nikakor niso zavidali, le njegov najbližjf sosed mu onega dela ni hotel priznati, češ. da je ta del last nekega Nikolajevega soseda, ki mora dobiti svoje izgubljeno posestvo. Ker sosed Nikolaj ni hotel nikomur delati krivice, se je dogovoril z onim sosedom in sta si zemljo razdelila.
Na vasi pa ie nastal nov hud prepir — kajti velik sosed-posestnik je kričal, da sosed Nikolaj ne sme vzeti onega deia, ki mu ga je priznal drugi sosed.
Drugi posestniki so se smejali, ker niso mogli razumeti prepira. Saj se je zgodilo vse. kakor je želel veliki sosed.
Ta pa je rekel:
»Jaz se bora stepel s sosedom Nikolajem, in bom dal oni kos zemlje vam na razpolago.«
Sosedje pa so rekli:
»Ne vemo. za kaj bi se pretepal —- ampak tvoja glava, tvoj svet.« In so šli vsak na svoje delo, kajti v resnici niso vedeli, zakaj bi njih bo-
Medvedov spomenik.
Tretje leto že poteka, odkar nam je zasul prerani grob pesnika Antona Medveda. In še danes ni na njegovi	gomili na pokopališču v,
Kamniku nagrobnika. Sam ni zapustil niti toliko, da bi se bili povsem pokrili pogrebni stroški. Toda zapustil je slovenskemu narodu toliko sadov svoje duševne izvirne sile kot pesnik, da je naša dolžnost, poskrbeti mu dostojen, dasi skromen nagrobnik. Zaradi tega so sklenili njegovi	spodaj podpisani intimni
prijatelji, da se združijo v odbor in naprosijo prispevkov za njegov spomenik. Da bi pa spomenik ne bil neokusno	in umetniško brezvreduo
delo. zato se je poveril načrt kiparju g. profesorju Peruzziju v Splitu. Ta je zasnoval jako umesten klasično resen nagrobnik, kakor je bila poezija pokojnega Medveda. Spomenik predstavlja sarkofag iz sivega kraškega marmorja, v katerem je vdelan relief iz belega kamna. Na reliefu je Orfej v spremstvu dveh genijev in pastirček-pevec s piščalko, iz srede reliefa se pa dviga antični dobri pastir in Kristov tnono-gram. V dnu spomenika, nad gro-bovo glavo, je lira. Skozi potrgane strune se zvija kača. Ob straneh stojita na podstavkih dve kamniti žrn-vi, iz katerih kipita kot zelen okvir ob spomeniku dve cipresi. Po tem površnem opisu lahko vsak spozna, da bo spomenik sam res nekaj izvirnega in umetniškega^ morda prvi takega značaja na naših pokopališčih. Delo samo po načrtu in mavčnem odlivku Peruzzijevem izvrši podobar g. Pavlin v Radovljici.
Podpisani odbor vabi slavno občinstvo. da drage volje prispeva s skromnimi darovi za spomenik, da prireja ob prijateljskih in društvenih večerih male zbirke v krogu onih. ki so pokojnika poznali osebno ali ga vsaj uživali po njegovih delih, Priporočamo to prošnjo raznim denarnim zavodom, občinam, posebno župnijam, kjer je služboval pokojnik, in njegovim tovarišem-duhovnikom. Vsi prispevki naj se izvolijo pošiljati odborovemu blagajniku g. Urbanu Zupancu, Ljubljana, Krlževnlška ulica št. 8.
V Ljubljani, 1. aprila 1913.
Odbor za zgraditev Medvedovega spomenika:
Urban Zupanec, A>ndr. Kalan, blagajnik.	načelnik.
Fr. S. Finžgar, tajnik.
gafi sosed jemal oni kos zemlje sosedu Nikolaju, da bi ga daroval njim ki jim t(?ga ni treba.
Na vasi pa je naprej trajal prepir in jezni sosed-je spravljal palice in kamenje pred posestvo soseda Nikolaja, da bi se pretepal z njim. Sosed Nikolaj pa sl je mislil: »Ne vem. po čemu dela prepir in zdrahe.«
In je mirno kadil s.vojo pipo. Drugi pa, ki so videli prepirljivega soseda na vasi. so rekli:
To je slab gospodar, vse bo zapravil, čas in denar, s svojim prepiranjem.«
Tako se je tudi zgodilo.
s policijsko
silo iztirali iz sobe. Kratko pred izbruhom vojne je prispel Essad paša ^ divizijo albanskih redifov v Skader na pomoč garniziji Hasan Riza paše. Ko je prišlo v Skader Doročila da nameravaio velesile
Spominjajte se dijaškega društva „Domovina“ i
Najnovejša telefonska in brzojavna poročiia.
Danes se snide kronski svet.
Triurna konferenca zunanjega vojnega ministra in načelnika generalnega štaba.
Danes — dne 1. majnika 1913. — je padla odločitev ali naj se balkansko zmagoslavje: zmagoslavje krščanskih narodov nad kletim sovražnikom krščanstva in kulture, konča s tragedijo ali ne.
Danes se je odločilo o tem, če naj hrabra Črna gora radi svojega junaštva, junaštva, ki nima primere v zgodovini — pogine! V dobi, ko ]c cela Evropa trepetala pred Turkom, ko vsi kralji in cesarji niso bili zmožni postaviti jez proti aziatskim navalom v tej dobi je celi turški sili nasprotovala hrabra mala Crna gora.
Junaštvo brez primere!
V Turku je videla zakletega sovražnika, katerega streti je bila njega težnja.
Poslednji boj Jugoslovanstva proti Turku je pričela prva mala Črna gora.
Boj je dokončan, slavno dokončan. Strt leži sovrag — nikdar več ne bo v strah in trepet ubogi raji.
Stoletno hrepenenje utešeno! In sedaj naj pride pogin? Sedaj naj premine Črna gora, ko je osvobojena vseh ovir, ko je dosegla možnost razvoja?
Umrje naj narod, ki je v potokih prelival svojo kri za krščanske brate v Hercegovini še v minulem stoletju?
Sedaj, ko ni več sovraga, sedaj nal umrje?
Zmagoslavje nai pomeni smrt za Črno Goro?.
/
Res: kruta je zgodovina!
Danes pade odfočitev: ali naj že jutri nastopi vojaštvo trozveze pohod proti Črni gori. da se jo prisili, da izroči Skader, ki ga je Evropa določila za Albanijo, pa ga je sedanji albanski vladar izročil Orni Gori.
Avstrija je nepreklicno zagrozila, da poprime za nasilna sredstva, če do četrtka kralj Nikola ne izroči ^kadra. oziroma če Evropa ne sklece skupne akcije.
*
Dunaj. — Do tega trenotka še ni poročil Iz Londona — saj za širše kroge še ne.
Presojajoč razpoloženje Francije, Anglije in Rusije, hi so vse za zmerno in neprenagljeno akcijo in presojajoč neomajno stališče Avstrije , ki ne odneha niti za ped, se pa splošno sodi, da ostane konferenca brez sklepa, ker ne pride do soglasnosti, T opa pomeni samostojno akcijo proti Crnl gori, ki se ima izvesti morda že danes.
To domnevanje nam potrjuje okoliščina, da je 1. maja trajala med zunanjim ministrom grolom Berch-toldom, vojnim ministrom Krobati-nom in načelnikom generalnega štaba konferenca — katere sklepi se niso razglasili.
Danes se bo vršil na Dunaju — kronski svet, kar pomenja, da je odločeno!
Kar se pohoda vojaštva proti Skadru tiče se je v poslednjem času uvaževalo možnost pohoda preko albanskih krajev ne preko Črne gore to pa zato, da Rusija nima nobenega povoda za nejevoljo in pa zato, ker se tem potom doseže, da avstrijska in Italijanska vojska napravi red tudi v Albaniji.
* >•
MIROVNA POGAJANJA.
j:' Carigrad, 1. maja. Kakor znano «e je nota velesil na poslednji odgovor Zaveznikov silno zakasnila, posebno je delalo mučen vtis, da velesile niso Turčiji na ta odgovor predložile mirovne pogoje in predloge. To se je 'danes zgodilo. V noti se sporoča sultanov) vladi, da so Zavezniki sprejeli predloge velesil, kot tudi predlog, da se imajo sovražnosti ustaviti. Na podlagi teh dejstev naj določi mirovne delegate in kraj, kjer se bodo poga-tanja izvršila. Poslaniki so imeli od Svojih vlad naročilo, naj Porto pozovejo. da sklene z Zavezniki kar najhitrejše mir.
KONFERENCE V LONDONU.
Pariš, 1. maja. Avstrijski, ruski in francoski poslaniki so imeli danes zutraj dolge konference z državnim tajnikom Edvardom Greyem.
KAJ ŠE POLEG VSEGA AVSTRIJA
OD ČRNE GORE ZAHTEVA.
Pariz, 1. maja. Avstrija bo poleg vsega drugega v Črni gori še zahtevala, da se podrobno preišče slučaj z avstrijskim vojaškim atašejem z dne 21. aprila, in da se vsi storilci strogo kaznujejo.
Drugič se Avstrija pritožuje, da so se pri preiskavi umora frančiškanskega šuntarfa Paliča stavile ovire — vsled česar odpokliče Avstrija z Dijakove avstrijskega konzula in bo zahtevala od Črne gore, da na mestu, kjer je bil pater Palič vstreljen sezida Črna gora spominsko kapelico.(l)
ZA ALBANSKIM RUMELNOM — VATIKAN.
Maribor, 1. maja. Naš dopisnik š. je izvedel od veleuglednega dunajskega žurnalista, da se po dunajskih krogih širi vest, da tiči za vsem al-
banskim rumelnom — Vatikan. »Preša« je dobila 800.000 K za gonjo, ki jo uprizarja hkratu z »Reichspošto«. Sedaj pa vemo koliko je ura bila. Tisoč in tisoč vojakov odkoraka morda že jutri čez meje — za kraljestvo sv. Petra.
AVTOMOBILSKA ZVEZA L.JU-BLJANA-CELJE.
Celje, 1. maja. Danes ob 7. uri zvečer je dospel sem avtomobil zveze Celje—Ljubljana. Avtomobil je odšel ob 3. iz Ljubljane in se je vozil ob lepem vremenu skozi Domžale, Lukovico (postaja pri g. Rusu, kjer so se potniki pokrepčali) dalje po črnem Grabnu čez Trojane na Vransko. Povsod so ljudje avtomobil veselo pozdravljali. Povsod je vladalo veselje, da se je ta lepi del slov. domovine odprl prometu. Zvečer je bila skupna zabava v Celju.
Odgovorni urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Odprto pismo
*
na c. kr. deželno sodišče, oziroma širši javnosti.
Kako je dr. P. proti meni samo-pašno postopal, to presega menda vse meje potrpljenja in postave.
Koliko sem prestal, ker sem ga za kompanjona vzet in se ga nisem mogel odkrižati, si niti v sanjali predstavljati nisem mogel. Kot odvetnik in tožnik je počel proti meni postopati (lep kompanjon, kaj ne!), ko mu nisem bil nič dolžan — nasprotno on meni.
Kar naenkrat me je začel preganjati in tožba za tožbo so začele poplavljati na rovaš mojega imetja, ekskucije in prodaje so se vrstile dan na dan.
Meni je ta stvar postala sumljiva, da morda g. dr. Fran Poček napačno misli, kajti pred nekimi leti je »Sl. Narod« prinesel vest (ko je bil g. dr. Poček še pristav pri ljubljanskemu sodišču), da je moral sodnij-sko službo opustiti in »Slovenec« se je za g. dr. Počeka zavzel, češ da ni lepo za stanovske kolege, da eden drugega zapostavlja.
Ko si je natančno načrt sestavil, kako priti do mojega premoženja, da ie vse v svoj prid dosegel, in mene kakor mojo ranico zasužnjil, se ie hodil tudi prepričavat, kako daleč Je njegov načrt dozorel, a se je že saino-pašno začel vesti, kakor da bi jaz in moja ranjca žena bila na svojem posestvu njegova najemnika. Moja žena, ki je vedno izpočetka dvomila o »epristranosti g. dr. Počeka, je rekla: »Zdaj bo pa že šlo dobro, ko ste Vi kompanjon,« a to le ironično, ker moja ranjca je vedno meni govorila: »Ta g. dr. Poček je zli duh, v našo družino se je vtihotapil, on le v svoj prid deluje.«
Potem je mene na en način interveniral, da sem bil osupel. Dejal je: »Alco se bo Vaša žena hvalila, da sem jaz kompanjon. takoj odstopim in Vam ne bom nič več žeriral!« in da me bo takoj za hipoteko tožil. Moji ženi ni rekel ničesar, ali je slutil, da ga ne mara in da ga sama vleče, to sam najbolje ve, ko se jo^ je ogibal. Jaz sem potem se ga začel bati in sem se ga braniti začel, a bilo je skoraj prepozno. Zagrozil mi je, da ako jaz vseh njegovih fermanov ne izpolnim, bo z menoj naredil, a se ne spominjam imenovanih tortur, kar je tudi pri moji popustljivosti po njegovemu programu izpolnil v mojo nesrečo.
* Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno Ie toliko, kolikor določa zakon.
Ko me je v zadrego spravil. ’da \ sem bil ob kredit in ugled, da nisem mo^el dobiti denarja za izplačilo, ker sc je g. dr. Poček tudi zavezal, da bo pripomogel z denarjem a ni nič več prispeval, mi je prazno blagajno kazal in neko drateno košarico, in re-ktl: »Vidite, saj nimam nič!« Ker mi je od začetka iz tc suhe in prazne bir^ine dal 1000 K, sem omenil: »Pa nimate nikoli nič, potem ste pa g. dr. Suhič« in odgovoril mi je: »Kaj me pa dražite.« Ja, saj lahko, ko nimate nikoli denarja, in da take konrpanjone pes ...
Ko je bilo treba delavce plačati, sem moral vedno drugod denarja iskati, in sem mu očital:	»Kam	ste
mene pripravili, da bom zaradi Vas moral konkurz napovedati!« sem ga zaklinjal:	»Bog varuj tega, ko ste
menp in mojo rodbino ob vse pripravili v Vaš prilog, ja ne boste še to provzročili«, me je tolažil, da mu bodo stranke plačale, od katerih ima v kratkem dobiti 50.000 K, da se bo stv«r v zadovoljiv kurz spravila.
Ljubljana 28. aprila 1913.
(Dalje.)
Josip Plankar,
posestnik in gostilničar na Dolenjski cesti v Ljubljani.
Mali oglasi.
Beseda S vinarjev. NajmanlŠi znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Jo priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
JSiž ne pomaga)
Edina in največja zaloga najnovejših
in pitaili avtomatov
je v Ljubljani Sodna ni. 5.
Radi velikanske zaloge so plošče katere so preje stale K 4'— sedaj samo po K 1- Izključno strokovno popravljanje vseh vrst gramofonov in godbenih autoinatov, uglaševanje itd.
V mešani stroki Izurjena, zanesljiva
prodajalka
stara 20 let, išče službe za takoj ali pozneje v Ljubljani aii okolici. Naslov v „Prvi anončni pisarni*.
.O',
(špecerist, I. moč)
sč pod ugodnimi pogoji takoj sprejme; Več v »Prvi anončni pisarni".
6 HP Model 1912, z dvojno prestavo ter priklopnim vozom se radi odpo** tovanja ceno proda. Josip Vesel* Ljubljana, Prešernova ul. 20-24. Vpra-j žanjetn je priložiti znamko za odgovor,
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, LJub-Ijana-Glince 92._____ _________________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, ulica Carradori št. 15. Cene nizke. —■ Skupno več dijakov, naj-nižia cena.  __________________________-
Stanovanje, obstoječe iz dveh ali treli sob, in če mogoče z nekoliko vrta se išče za avgustov termin. Ponudbe z navedbo stanarine se prosi pod P. F. na »Prvo anončno pi-sarno«.	___________
Proda se masivna trdna nova postelja in temna salonska omarica , s 6 predali. Mizarstvo, Rimska cesta 16, Ljtibljana.	362-3
Radioaktivno termalno kopališče
Toplice na Kranjskem
Sezija od 1. maja do 1. oktobra.
Postaja dolenjske žclčznice Štraža-Toplice. Akratov vrelec 38°C, daje vsak dan nad 30.000 lil radioaktivne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in s kopanjem. Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralgijl (trganju), ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne m močvirne kopeli. Elektroterapija in masaža. Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr- Konstantin Konvalmka. Zdravo podnebie, Gostogozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavracije. Prospekte in pojasnila daje brezplačno kopališka uprava.
Radi prevelike zaloge blaga dajem 2001
10
popusta
vse pomladne najnovejše damske kostume, krila, bluze kakor tudi obleke in površnike za gospode in dečke najmodernejšega kroja.
Postrežba točna in solidna.	Cene priznano nizke.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št. 5.
Pri nakupu „pra-vega Francka" izvolite paziti na to-le varovalno znamko.
Tovarna v Zagrebu.
el iml‘22/24577
Zavrnite previdno podobne zavoje kot ne „pravi Francku.
Proizvod najboljših sirovin.
1. Kranjsti peratninarsti mit
Alex. Hedžet Zgor. fciška
p. JLjubljanf. Telefon*7«
razpošilja za sezono živo in zaklano z mlekom pitano najfinejšo perutnino, in sicer: purane, gosi, race, poularde, kokoši piščeta za peči in ocretl. Zunanja naročila se točno in solidno izvršujejo. Ceniki zastonj.
Ivan Jax in sin,Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickma-schinen) za rodbino in .'.	obrt.
• • • •
Pisalni stroii Adler.-Voznakolesa.
Ceniki zastonj in franko.
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmodernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tiskovine.
Litografija.,/' *•**.. Cene najnižje!	••••	* Notni stavek.