PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
^ T‘
■> !_ O T-O »
;>}
1
Z’
o
t/2
z
rn
c*
■z
c.
I
u
H5
Z
M
5
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 700 lir - Leto XLIII. št. 95 (12.727)
Trst, sreda, 22. aprila 198
Preiskovalci menijo, da so atentat zakrivili tamilski gverilci
Strahovit pokol v Šri Lanki V eksploziji »mrlo 150 ljudi
559
ije)
03
vi
V!
&
3>
3>
23
Okrog 175 je ranjenih, število žrtev pa se bo nedvomno še zvišalo - Zaskrbljenost med prebivalstvom raste
COLOMBO Hud medetnični spor med sin-galskim in tamilskim prebivalstvom je na Šri Lanki tudi včeraj zahteval izredno visok krvni davek. Eksplozija peklenskega stroja na avtobusni postaji v Colombu je namreč povzročila smrt 150 ljudi, v glavno bolnišnico pa se je zateklo kar 175 pohabljenih in hudo opečenih prebivalcev glavnega mesta; obračun atentata je začasen, nedvomno pa se bo število žrtev v naslednjih urah še povečalo.
Razmere v državi so tako hude, da so bile oblasti prisiljene oklicati policijsko uro v glavnem mestu in policijske izvidnice patruljirajo vse ulice. Včerajšnji pokol je bil že tretji v tednu dni; prejšnja dva so jih zakrivili pripadniki organizacije »Tigrov za osvoboditev Elam Tamila«, ki so v bližini Trincomaleeja z brzostrelkami pokosili 127 singalskih potnikov treh avtobusov tamilski potniki so pred pokolom izstopili iz avtobusov — dan kasneje pa so v bližnji vasi pobili še 15 ljudi.
Odgovornost za včerajšnji atentat si ni zaenkrat še prevzel nihče, preiskovalci pa domnevajo, da so tudi tega zakrivili tamilski Tigri, ki bi radi ustvarili v deželi neznosno vzdušje in bi s tem izsilili odcepitev severnega dela otoka.
Dinamika včerajšnjega atentata je bila enostavna in obenem okrutna, saj so peklenski stroj postavili na avtobusni postaji le kilometer stran od urada predsednika države Džajavarde-
neja - takrat, ko se večina delavcev vrača domov in je bila zato gneča na postaji največja. Očividci pričajo, da je eksplozija raznesla dva avtomobila in tri avtobuse ter razdejala sedem bližnjih trgovin, veliko škode pa je bilo tudi na poslopju, ki je last ministrstva za prevoze.
Korenine medetničnega spora, ki vodi Šri Lanko v državljansko vojno, segajo globoko v preteklost in so, poleg etničnega, predvsem verskega značaja; singalska večina (okrog 80 odstotkov celotnega prebivalstva otoka) je namreč budistične veroizpovedi, Tamilci pa so hindujske. Ko se je Šri Lanka otresla kolonialnih spon se je latentni spor med etničnima skupnostima sprevrgel v odkrito sovraštvo, ki je kaj kmalu privedlo do medsebojnega fizičnega obračunavanja. Sin-galci obtožujejo manjšino, da jih ustrahuje in jim jemlje pravice, Tamilci pa so prepričani v to, da nimajo v tej državni obliki nobene možnosti za enakopraven razvoj in zato zahtevajo svojo avtonomno državo.
Spor sicer lahko gledamo tudi iz širšega zornega kota kot konfrontacijo med zahodnim in vzhodnim svetom, na dlani je namreč, da Tamil-cem stoji ob strani Indija, Singalci pa so za boj proti gverili poklicali izvedence iz Izraela in iz drugih zahodnih držav.
Vprašanje je torej zelo kompleksno, zaenkrat izgleda, da sta obe strani nezainteresirani za katerokoli obliko dialoga.
Grozoviti prizori po atentatu v Colombu	(Telefoto AP)
Na vidiku dolga razprava o Fanfanijevih izjavah
Medtem ko ga Craxi obtožuje »antisocializma«
Komaj prihodnji teden odločitev o morebitnem razpustu zbornic
SANDOR TENCE
RIM V vzdušju precejšnje napetosti in velike negotovosti se je včeraj zjutraj v poslanski zbornici pričela razprava o zaupnici enobarvni Fanfanijevi vladi, ki se bo po vsej verjetnosti zaključila šele v začetku prihodnjega tedna, ko bo dokončno znano če bo predsednik republike razpustil parlament in razpisal predčasne volitve.
Sredi prihodnjega junija (v nedeljo, 14.) bomo sicer v vsakem primeru morali na volišča, kajti če ne bo volitev, bodo na sporedu ljudski referendumi o vprašanjih sodstva in jedrskih central, ki so bili formalno že razpisani z ustreznim dekretom državnega poglavarja. Obstaja pa celo tudi možnost, da bomo sredi junija glasovali za obnovitev parlamenta, jeseni pa naj bi se izrekli še o referendumih, ki se bodo tudi v primeru razpusta zbornic v roku nekaj mesecev spet pojavili na političnem prizorišču.
V tem trenutku vsekakor ni še sploh jasno, kakšna je pravzaprav usoda Fanfanijevega kabinega in kako se bo dejansko zaključila ta naporna parlamentarna razprava. Govorimo lahko o pravem maratonu, saj je do sinoči formalno zaprosilo za besedo že več kot sto poslancev, med katerimi je največ predstavnikov PSI. Radikalci in proletarska demokracija so že napovedali obstrukcijo ter pozvali komuniste in socialiste, naj se jim pridružijo. KPI je poziv že
zavrnila, socialisti pa se obotavljajo in čakajo na sklepe strankinega vodstva.
Povsem odprto pa ostaja, kot smo že omenili, vprašanje zaupnice. Demokristjani bodo seveda podprli Fanfanija, isto bodo skoraj gotovo naredili tudi socialdemokrati in morda liberalci, medtem ko so republikanci že napovedali belo glasovnico. Komunisti, fašisti in neodvisna levica bodo glasovali proti vladi, katere usoda bo tako spet odvisna od zadržanja Craxijeve stranke, ki ni še zavzela stališča o tem problemu. Kot vidimo, nikakor ni izključeno, da bi poslanska zbornica v torek ali sredo izglasovala zaupnico novi vladi, katere predsednik pa je formalno ni zahteval. Smo seveda pri poslednjem paradoksu v tej krizi, ki je nastala in se razvila ravno na paradoksih in na vseh mogočih spletkah.
Protagonist včerajšnje razprave je bil vsekakor komunistični tajnik Natta, ki je (tokrat uradno) spet predlagal sestavo nove vlade, ki bi izpeljala referendume in preprečila razpust parlamenta. Voditelj KPI je tako dejansko ponovil že znane partijske predloge in znova pozval laične sile, posebno socialiste, naj se jasno izrečejo o tem predlogu. Treba je nehati s taktiziranjem in s slepomišenjem ter enkrat za vselej jasno povedati, ali so referendumi res tako važni ali pa so samo pretveza in poslednji v sporu znotraj dosedanje koalicije. KPI bo predložila nezaupnico Fanfanijevi vladi in obenem še zadnjič preverila ali obstajajo pogo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Natta bo predlagal »tvorno nezaupnico«
RIM Politična debata o krizi in usodi zakonodajne dobe se vleče sila počasi, izgledi o predčasnem razpustu parlamenta in sklicanju volitev pa so vsak dan stvarnejši. Čeprav sta Craxi in Lagorio govorila včeraj o nepredvidljivem izidu parlamentarne razprave in četudi res še niso bili do kraja zarisani vsi scenariji, pa le kaže, da ni drugega izhoda, razen volitev.
Fanfani in De Mita sta se z načelnikoma parlamentarnih skupin Manci-nom in Martinazzolijem že domenila, kako preprečiti morebitno strnitev »nezaželene in nehomogene« večine okrog vlade in kako ukrepati, da postanejo volitve res neizbežne.
Z druge strani pa ni videti na obzorju nobene alternativne večine. Tajnik KPI Natta je včeraj v zbornici ponovil predlog o izoblikovanju »referendumske večine« in napovedal predložitev »tvorne resolucije o nezaupnici«, ki predvideva sestavo alternativne večine okrog omejenega programa, to je okrog referendumov. Toda tako tajnik PSI Čraxi kot načelnik strankine skupine v zbornici Lagorio sta predlog prezirljivo zavrnila. Prvi je dejal, da je
Nattov govor »pretirano antisocialisti-čen«, drugi pa, da bistveno podpira vodstvo KD. Lagorio tudi sicer ne verjame, da hoče KPI za vsako ceno rešiti zakonodajno dobo. Socialisti torej ne bodo podprli resolucije KPI, ne povejo pa, kakšno stališče nameravajo zavzeti do Fanfanijeve vlade: odločitev o tem, zatrjujejo, bo sprejelo strankino vodstvo.
Pač pa bodo Fanfanija »tehnično« podprli radikalci, češ da bodo tako omogočili referendume, in demoprole-tarci, ki menijo, da bi morebiten odstop Fanfanija vpričo nezaželene večine prisilil Cossigo, da začne vse znova. Za Fanfanija naj bi se opredelili tudi liberalci, vendar šele potem, ko bodo zvedeli, če se bo Fanfani v odgovoru na debato zavzel za ali proti razpustu parlamenta. Odločneje so na strani Fanfanija socialdemokrati (razen Vizzinija), belo glasovnico pa bodo oddali republikanci. Ko bi enako storili socialisti, bo moralo med glasovanjem zapustiti dvorano precej demokristjanov, to pa bo lepo darilo Craxiju.
G. R.
Košarka: po sinočnji zmagi
Partizan
prvak
■ n □ □
Košarka: v 1. finalni tekmi
Tracer boljši od Mobilgirgija
□ □ □
Nogomet: prijateljska tekma
Danes v Padovi Italija - Jugoslavija
Delegacija SZDL Hrvatske danes v Trstu
TRST Danes prispe na dvodnevni uradni obisk Slovenski kulturno-gos-podarski zvezi štiričlanska delegacija republiške konference SZDL Hrvaške, ki jo bo vodil član predsedstva in odgovoren za tisk in mednarodne odnose Josip Gobac. V delegaciji pa bodo še član predsedstva odgovoren za kulturo Marjan Radmilovič, predsednik SZDL Reke Ennio Machin in tajnik komisije za mednarodne odnose Lu-ban Tintor. Delegacija bo imela danes dopoldne daljši razgovor s predstavniki Zveze, opoldne jo bo sprejel podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel, popoldne si bo ogledala redakcijo Primorskega dnevnika, zvečer pa bo odpotovala v Gorico, kjer si bo v četrtek ogledala Kulturni dom in se razgovarjala s predstavniki Teritorialnega odbora SKGZ za Goriško in za videmsko pokrajino.
Rubbia sprejel slovenske predstavnike
Srečanja so se udeležili tudi Rubbiovi sodelavci in številni domačini
TRST - Predsednik družbe Sincrot-rone Trieste prof. Carlo Rubbia je sinoči na Raziskovalnem območju pri Padričah sprejel predstavnike Kraške gorske skupnosti, Slovenske kulturno-gospodarske zveze, Rajonskega sveta za Vzhodni Kras, Koordinacijskega združenja kraških vasi in Kmečke zveze, da bi se z njimi pogovoril o vprašanjih, povezanih z uresničitvijo tržaškega sinhrotrona. Nobelovec je vztrajal na stališču, da je treba stroj zgraditi pri Bazovici, krajanom pa je ponudil razne oblike dostopa na zemljišča, ki bi bila razlaščena.
Slovenski predstavniki so Rubbii in sodelavcem potrdili nasprotovanje namestitvi sinhrotrona pri Bazovici. Na Rubbiove predloge niso odgovorili, saj bi v nasprotnem primeru praktično pristali na osporavano lokacijo. Na srečanju pa so se dogovorili, da se bodo spet sestali konec maja ob navzočnosti predstavnikov Tržaške občine in Dežele.
NA 5. STRANI
Vojaki kontestirajo novoimenovanega poveljnika argentinskega generalštaba
Nova preizkušnja za predsednika Alfonsina V Argentini zabeležili še dva vojaška upora
BUENOS AIRES Velikonočni upor stotine argentinskih oficirjev in vojakov, naj bi se zaključil, kot smo že poročali, z uspehom predsednika Raula Alfonsina. Predsedniku je namreč uspelo zatreti upor, uporni vojaki so se mu predali in ljudski praznik je zaokrožil srečni konec delikatne afere.
Žal pa prihajajo iz Argentine zaskrbljujoče vesti, ki poročajo o novih žariščih vojaških uporov. Včeraj naj bi se namreč uprle, vojaške enote iz Tucumana (na meji s Čilom) in Salte (na meji z Bolivijo). V obeh primerih naj bi se uporne čete sklicevale na postavke in zahteve polkovnika Alda Rica, ki je bil na čelu upornikov iz Cordove in Čampa de Mayo. Iskra, ki naj bi zanetila te nove požare pa naj bi bila imenovanje novega poveljnika argentinskega generalštaba.
Predsednik Raul Alfonsin je namreč prav predsinočnjim imenoval naslednika »upokojenega« generala Hectorja Riosa Erenuja, ki je moral predati ostavko. Erenuja bo nadomestil general Jose Segundo Dante Caridi, bivši generalni inšpektor argentinske vojske, ki očitno ni posebno priljubljen v vojaških krogih.
Prvi neuradni komentarji o izbiri novega poveljnika generalštaba vztrajajo na tem, da je Ča-
ridi najbrž edina argentinska vojaška osebnost, ki lahko napolni razkorak med vlado in upornimi oddelki argentinske vojske. To pa žal ne pomeni, da je Caridijeva vojaška preteklost brezhibna. V državi, ki je pol stoletja preživela ob doslednem izvajanju vojaške premoči v imenu »državne varnosti«, bi sicer težko našli »čistega« vojaka.
Izbira generala Caridija naj bi torej povzročila upor vojaških odredov v Salti in 19. pehotnega polka v Tucumanu. Zaenkrat je vest o uporu v Tucumanu še vedno nepotrjena, čeprav tudi uradni viri informacij poročajo o »nemirih« v tistem okraju. Potrjena pa je vest o uporu v Salti, kjer je major Jorge Alberto Duran posredoval časnikarjem sporočilo o »nerešenih vprašanjih, ki tarejo jedro vojske«. Major Duran se najbrž sklicuje na čistko argentinskih vojaških vrhov, predvsem pa na civilno in vojaško sojenje vojakov, ki so sodelovali pri »umazani vojni«, s katero je bivša diktatura reševala vprašanja »terorizma«. Predsednik Alfonsin se je včeraj sestal s predstavniki vojaških vrhov (srečanje so predvajali tudi po televiziji), da bi preučil dejansko razsežnost novih uporov in poiskal primerne protiukrepe.
Kontestirani general Jose Caridi
(AP)
Preprečili beg 5 teroristom
RIM — Pozornemu čuvarju rimske kaznilnice Rebibbia je uspelo včeraj preprečiti beg petih znanih pripadnikov teroristične organizacije »rdeče brigade«. To so Prospero Gallinari, Francesco Piccioni, Bruno Seghetti, Roberto Delli Veneri in Francesco Lo Bianco. Prvi trije so bili obsojeni na dosmrtno ječo zaradi ugrabitve in usmrtitve predsednika KD Alda Mora in sodijo v tako imenovano drugo generacijo RB, ki je sledila Curciu in drugim »zgodovinskim« vodjem prevratniške mreže.
Seghetti, Delli Veneri, Piccioni in Lo Bianco so bili skupaj v celici štev. 111, Gallinari pa v sosedni. Za beg so si v celici 111 izvrtali luknjo pod straniščem, skozi katero so se po vrvi spustili v kletne prostore, od tod pa izkopali desetmetrski rov pod jetniš-niškim obzidjem do skladišča oblačil,' od koder bi brez težav prišli na prosto. Delali so več dni in seveda ponoči, posteljnino pa tako naravnali, da je zgle-dalo kot bi spali. Pomagali so si z grobo zarisanim načrtom kaznilnice in okolice, ki so jim ga pripravili zunanji pajdaši. Gallinari je januarja 1977 že pobegnil iz zapora v Trevisu. Pravosodni minister Rognoni je prišel osebno čestitat ravnatelju in osebju kaznilnice.
Voditelj PLO Jaser Arafat slavil v Alžiru novo zmago
ALŽIR Zasedanje palestinskega nacionalnega sveta (parlamenta PLO), ki se je pričelo v ponedeljek v predmestju Alžira, je izzvalo nasprotujoče si reakcije v-bližnjevzhodnih državah, vsi komentatorji pa so si edini v priznanju izredne diplomatske sposobnosti in politične daljnovidnosti Jaser-ja Arafata, karizmatičnega voditelja PLO.
Arafat je v svojem burnem političnem življenju preživel marsikateri kritični trenutek, kazalo pa je, da ga bodo razprtije v PLO in spor s Sirijo le pokopali. Pa vendar je Arafat z neskončno potrpežljivostjo spredel mrežo ponovne enotnosti znotraj organizacije. B.Užnjevzhodni državni poglavarji ga ne marajo, vendar se ni nikomur dokončno zameril. Približal se je res Siriji in Libiji, Jordaniji in Egiptu pa je pustil priprta vrata in ni izključil možnosti sodelovanja na konferenci o Bližnjem vzhodu, kjer se bo odločala usoda tega območja.
Na zasedanju palestinskega »parlamenta« sodeluje tudi Abu Abas (desno)
Enajst let po Osimu še odprta vprašanja
LJUBLJANA — Dobrih enajst let po ratifikaciji osimskih sporazumov lahko ugotovimo, da je vrsta določil izpolnjenih obeležena celotna jugoslo-vansko-italijanska državna meja, odprti mednarodni cestni prehodi, zgrajeni cesti na Kolovratu in Sabotinu, noveliran j e. videmski sporazum ter sklenjen sporazum o skupni obrambi pred točo, sporazum o priznavanju visokošolskih diplom in nazivov in sporazum o ribolovu v Tržaškem zalivu. Ni pa še uresničena vrsta drugih določil, ki so po mnenju skupščine SR Slovenije za mednarodne odnose izjemno pomembna in zato terjajo nadaljnje prizadevanje in pobude, da bi jih državi uresničili. Z odločitvijo, da bodo na jugoslovanski strani začeli gradnjo cestnih povezav od meje proti notranjosti, bo postopoma uresničena po sporazumih prevzeta obveznost, ki je za italijansko stran bila še posebej zanimiva, toda na
drugi strani ostaja vrsta nerešenih vprašanj, kot so globalni zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost, gradnja skupne proste industrijske cone ter restitucija kulturnih dobrin in arhivskega gradiva. Velik del razprave, je bil namenjen stalnim kršitvam jugoslovanskih teritorialnih voda, ki se nadaljujejo kljub ratifikaciji sporazuma in številnim uradnim protestom.
Več razpravljalcev je opozorilo, da tudi doma še niso dokončno uredili nekaterih vprašanj v zvezi s položajem italijanske manjšine, prav tako, da še ni povsem zakoreninjeno spoznanje, da so osimski sporazumi meddržavni in da mora za izvajanje skrbeti država v celoti, kar velja zlasti za jasno opredeljene načine in vire financiranja uresničevanja sprejetih obveznosti.
ZORAN SENKOVIČ
Superphenix bodo le morali ustaviti V Franciji raste nezaupanje v atom
PARIZ - »Superphenix« - največji francoski jedrski oplojevalnik, bodo vendarle morali ustaviti, toda ne prej kot čez nekaj mesecev - ker ga prej ne morejo. Ugotovitev je presenetljiva in tudi značilna za potencialne nevarnosti: naprave za »pranje« in spravilo visoko radioaktivnega plutonija, ki prihaja iz reaktorja, še niso dograjene - rok je nekje junija ali julija, in šele takrat bo reaktor mogoče ustaviti brez nevarnosti.
Ob precejšnji diskreciji, ki kljub vsemu obdaja »superphenix« zaradi njegove pomembne vloge tovarne jedrskega naboja za francoske sile odvračanja, vseeno, ali je ta primarna ali sekundarna, vprašanja o možnosti nesreč v jedrskih centralah tudi čez velikonočni vikend niso utihnila.
Tako je bil konec prejšnjega tedna govor o stopnji nevarnosti za vodne rezerve Pariza in širše okolice - zaradi bližine vsaj treh ali štirih jedrskih central ob Seni in Marni. Centrale So v polmeru, 150 kilometrov okrog metropole in resna okvara ali katastrofa tipa Černobil, za katere je danes Francozom jasno, da se lahko zgodijo tudi pri njih, bi mimo drugega resno okužila vodne zaloge Pariza, ki porabi okrog tri milijone kubičnih metrov vode na dan.
Vprašanje je postavljeno, kljub pomirjujočim izjavam odgovornih in rahlo podčrtano z novico o Fessenheimu (Alzacija), ki so jo ustavili za nekaj dni, ker je iz sekundarnega sistema uhajala (neradioak-tivna) para.
Tudi natrij, ki je v Creys-Malvillu uhajal, ali pa še uhaja iz hladilnega rezervoarja ob reaktorju, ni radioaktiven, ali pa zelo šibko, zato pa je izredno koroziven in v stiku z zrakom visoko vnetljiv. Od tu naprej je mogoče razpletati najrazličnejše scenarije, od najbolj tragičnega do dejanskega.
Tembolj, ker prihajajo počasi na dan zmeraj bolj presenetljivi podatki. Rezervoar je začel puščati že 8. marca, napako so varnostne naprave tudi zaznamovale, toda uslužbenci so pripisali napako tem kontrolnim svetilkam, češ da se rade kvarijo, ne pa napaki na napravah samih. Človeški faktor je najšibkejši člen v varnosti, pravijo pri EDF (Electricite De France) - »kot v Černobilu«, dodajajo kritiki. Mesto napake same - nekje na dnu rezervoarja - je ugotovljeno le približno in vse kaže, da bo reaktor le treba ustaviti - kar ni težko, težko je določiti rok, dokler niso na voljo »skladiščni bazeni« za plutonij, še bolj zapletene pa so okoliščine, v katerih bodo tekla popravila, priznavajo v Creys-Malvillu.
Tudi če bo rezervoar temeljito izpraznjen, ga bo treba nadomestiti z novim, ker bodo celo ostanki utekočinjenega natrija v stiku z zrakom takoj in temeljito nažrli njegove stene. Drugič, zapleteni sistem rezervoarja in okrog rezervoarja, zaprtega v betonski oklep (katerega bo treba razbiti), ni predviden za popravila - vse skupaj pa zahteva temeljite priprave in okrog 400 milijonov frankov.
Oči se seveda obračajo na manj znani .del jedrskega kompleksa, dobavitelje sekundarne opreme in kvalitete njihovega dela in izdelkov, ki predstavljajo sicer samo petino investicij v jedrsko centralo, a vendar gre za milijarde in za dober del varnosti.
Praznični vikend je v Franciji - za razliko od sosednje Zvezne republike Nemčije - res minil brez velikih manifestacij, bodisi proti jedrskim napravam ali za razorožitev, toda ni dvoma, da je leto dni po Černobilu v Franciji občutno zrasla pozornost in previdnost, če že ne nezaupanje - razpoloženja, ki so prisilila oblasti k večji odprtosti in boljšemu obveščanju - odtod tudi več poročil o »obratnih nezgodah« v tem kompleksu.
JAKA ŠTULAR
Generali SZ in ZDA proti jedrski vojni
VVASHINGTON - Devet ameriških in šest sovjetskih generalov in admiralov v pokoju (z izjemo enega sovjetskega generala, ki še opravlja svoje vojaške naloge) se je včeraj sestalo v Washingtonu, da bi razpravljalo o tem, kako bi se lahko obe velesili izognili vojni.
Že na prvem sestanku sta se obe neuradni delegaciji enotno izrekli za mir. Reševanje konfliktov z orožjem je »trapasto početje«, če pa gre za jedrsko orožje, pa bi bilo tako početje »prava norost«. Ameriški admiral La Rogue, ki je govoril tudi v imenu sovjetskih kolegov, je izjavil, da bi kakršenkoli spopad med velesilama takoj zajel tudi jedrske arzenale, takrat pa bi vojna še prerasla v nekaj, ki mu ne bi znali dati imena, ne izmeriti obsega.
Vojni zločinec Linnas izgnan v SZ
• O razpustu zbornic prihodnji teden
NADALJEVANJE S 1. STRANI ji za sestavo vlade brez demokristjanov. V nasprotnem primeru predstavljajo edini izhod iz krize predčasne volite, je podčrtal Natta, ki je ostro kritiziral KD, polemične puščice pa namenil tudi Craxiju in socialistom.
V zbornici se je včeraj popoldne prvič po tolikih letih spet kot navadni poslanec pojavil Craxi, ki se je skušal na vsak način izogniti dušljivemu objemu časnikarjev, a je moral na koncu kloniti njihovim prošnjam in s pikrimi pripombami komentiral potek dogodkov v jaarlamentu. Craxi se je prav včeraj vrnil iz Tunizije, kjer je preživel krajši velikonočni dopust, ki so ga spremljale žolčne časopisne polemike. Nekateri so namreč očitali socialističnemu voditelju, da se je za potovanje v severno Afriko ilegalno poslužil letala ministrskega predsednika.
SANDOR TENCE
NEW YORK — ZDA so včeraj de-portirale v Sovjetsko zvezo vojnega zločinca Karla Linnasa. Omenjeni estonski vojni zločinec, ki so ga v SZ v odsotnosti obsodili na smrt je več kot 36 let preživel v ZDA, kjer si je pridobil tudi ameriško državljanstvo. Med vojno je bil poveljnik koncentracijskega taborišča Tartu, kjer so ubili več tisoč ljudi. Ameriške pravosodne oblasti so Linnasa deportirale v SZ, potem ko so propadli vsi poskusi, da bi ga sprejela kaka tretja država.
S tem se je končal skoraj 8-letni sodni spor o tem ali naj tega vojnega zločinca, ki so ga v SZ 1962. leta obsodili na smrt, izročijo Sovjetski zvezi ali ne. Ameriško vrhovno sodišče je s šestimi glasovi za in tremi proti zavr-
nilo poskuse njegovih odvetnikov, da bi blokirali deportacijo v SZ.
V bran omenjenega vojnega zločinca so se postavili tudi nekateri najbolj vplivni ameriški konservativci. Dosedanji predsednik za komunikacije v Beli hiši Patrick Buchanan, ki je eden izmed najbolj vnetih konservativcev, je nastopil proti deportaciji, češ da Linnas v SZ ne bo imel pravičnega sojenja in da dokazni material proti njemu ni pristen. S trditvijo, da je sovjetska KGB ponaredila dokazni material, je Buchanan pred meseci nastopil tudi v obrambo bivšega sovjetskega državljana Johna Demjanjuka, ki se je po vojni zatekel v ZDA. Sedaj mu sodijo v Izraelu pod obtožbo, da je bil med drugo svetovno vojno eden izmed najbolj surovih stražarjev v kon-
centracijskem taborišču Treblinka, kjer je med drugim z golimi rokami zadavil več taboriščnikov.
Ameriška sodišča so tako v Linnaso-vem kot tudi v Demjanjukovem primeru po strokovni ekspertizi, ki jo je opravil FBI, potrdila, da gre za avtentične dokazne materiale. Do zadnje deportacije je kljub odporu konservativcev, ki je pogojen predvsem v njihovem protikomunizmu, prišlo predvsem zahvaljujoč naporom urada za posebne preiskave. Ta urad, ki deluje v okviru sekretariata za provosodje vodi preiskavo proti več sto bivšim nacističnim vojnim zločinom, ki so se po vojni zatekli v ZDA.
Na sliki (telefoto AP); Linnas pred odhodom iz ZDA
UROŠ LIPUŠČEK
Cožoti zavestno
•	i i	•*
v jugoslovanskih vodah
jugoslovanske patrolne čolne, bi bil letošnji rezultat čožotskega ribolova lalimentaren, ugotavlja člankar beneškega dnevnika.
V listu najdemo tudi podatke o ribjem ulovu v drugih italijanskih krajih. Tudi drugod se je ribji ulov zmanjšal. Tržišče pa zahteva vedno več rib. Zaradi tega so v letošnjem prvem tromesečju kar podvojili uvoz rib v Italijo. Ribe lovijo tudi v zaprtih prostorih beneških lagun. V prvih treh mesecih so ta ribolov povečali od lanskih 201.063 kilogramov na letošnjih 259.756.
Nekaj dni prej smo v istem dnevniku brali novico, da so nekateri prebivalci Lida v Benetkah javili policiji in finačni straži, da nekateri ribiči lovijo v plitvih vodah na nedovoljen način. Povečajo ulov, vendar uničijo zarod. Na tak divji ribolov Čožotov so jezni tudi ribiči v Gradežu in Maranu, ki se nanje večkrat hudujejo, da jim pridejo ribarit pred njihovo obalo. Pred kakim tednom so bili nekateri čožotski ribiči sojeni v Gradežu.
Gornje podatke smo objavili tudi zaradi tega ker je živa polemika o sporazumih med Italijo in Jugoslavijo o ribolovu v jugoslovanskih vodah. V Chioggi najbolj zainteresirani krogi javno priznavajo, da se napotijo na nedovoljeno ribarjene v tuje vode.
MARKO VVALTRITSCH
Zaradi nedovoljenega ribolova
Zaporna in denarna kazen za italijanskega ribiča
PIRAN — Zaradi ilegalnega prehoda državne meje in nedovoljenega ribolova v jugoslovanskih ozemeljskih vodah je na včerajšnji obravnavi piranska sodnica za prekrške kaznovala 26-letnega poveljnika ribiške barke »Manuel« Luciana Rossija iz Murana z desetimi dnevi zapora in 100.000 dinarji kazni. Poleg tega bo moral Rossi povrniti stroške sojenja in intervencije patruljnega čolna vojne mornarice, zasegli pa so tudi vseh 98 kg školjk, ki so jih ribiči uspeli nabrati v jugoslovanskem morju. Na sodbo sodnice za prekšrke se italijanski ribič ni pritožil.
Kot smo že poročali je v ponedeljek okrog poldneva ribiško barko »Manuel« prestregel pri nedovoljenem ribarjenju približno 2 milji v jugoslovanskih ozemeljskih vodah patruljni čoln vojne mornarice. Poleg poveljnika Rossija so bili na barki še štirje ribiči, ki pa so v ponedeljek popoldne že zapustili izolski carinski pomol. Rossija je doletela najvišja možna denarna kazen, medtem ko bi lahko zaradi ilegalnega prehoda državne meje v zaporu presedel tudi mesec dni.
I. U.
BENETKE — Ko ne bi bilo nedovoljenega in tihotapskega ribolova v jugoslovanskih vodah bi bili ribiči v Chioggi lačni. Tako ugotovitev smo brali v beneški kroniki dnevnika II Gaz-zettino, kjer so bili objavljeni podatki o ribolovu ribičev beneške pokrajine v prvem letošnjem tromesečju.
Na ribjih trgih v Benetkah, Mestrah, Chioggi, Trevisu in Padovi je vsak dan vse polno svežih rib. Ribe so na menujih številnih gostišč v mestu sredi lagune in tudi na Terrafermi. Že res, da najdejo tu mesto tudi zmrznjene ribe. Veliko pa jih je svežih. Cene na ribjih trgih so nizke, sorazmerno precej nižje od tistih na tržnicah v Trstu, Gorici ali Vidmu. To pomeni, da čožotski ribiči imajo velik in uspešen ulov.
V prvih treh letošnjih mesecih so čožotski ribiči ulovili 1.211.526 kilogramov rib. V istem časovnem razdobju lani so jih ulovili 1.398.257 kilogramov. Zabeležili so torej 14-odstotno zmanjšanje.
Več kot četrtino letošnjega ulova so pokrovače (cape sante). Ribiči zanje dobijo 2.300 — 2.500 lir za vsak kilogram.
Čožoti pokrovače lovijo pred istrsko, torej jugoslovansko obalo. Odkrili so precej velik zalogaj pokrovač. Ko tega zalogaja ne bi bilo in ko ne bi šli skrivaj loviti pokrovače, ne meneč se za
SLOVENIJALES
TRGOVINA
doma in v svefu dobro poznan
Koprska občina se bo pobratila z občino Buzet
KOPER — Zgodovina, življenjske razmere, vezi prijateljstva in sodelovanja, ki so se spletle v preteklosti, so zadosten razlog za sklenitev pobratenja med občinama Koper in Buzet. Na pobudo občinske konference SZDL Koper bodo o sklenitvi pobratenja med omenjenima občinama v torek, 28. aprila, sklepali delegati koprske občinske skupščine, podoben sklep pa bodo sprejeli tudi delegati skupščine občine Buzet in 15. maja ob koprskem občinskem prazniku bodo v Kopru podpisali listino o pobratenju. Listino o pobratenju bodo seveda podpisali tudi ob prazniku občine Buzet septembra meseca.
Občini, ki ju loči republiška meja, sodelujeta že mnogo let, še posebej pa se je sodelovanje okrepilo po 1954. letu z dokončno priključitvijo slovenske Istre k Jugoslaviji. Nezadržen gospodarski razvoj tega območja je v občino Koper privabil kar okrog 4.000 prebivalcev z območja občine Buzet. Pred približno dvema desetletjema je Tomos v občini Buzet začel proizvajati nekaj proizvodov iz proizvodnega programa, kasneje pa je Cimos tod razvil tozd, katerega proizvodnja je postala bistvena za izvajanje kooperacijske pogodbe s Citroenom in nato tudi z mariborskim TAM. Občini sta v okviru medrepubliškega sodelovanja skupaj modernizirali vrsto lokalnih cest in povezav med kraji na obeh straneh republiške meje, kar omogoča vsakodnevne migracije, z modernizacijo ceste od Buzeta do Gradišča pa se je znatno povečal tudi turistični promet na tem območju. Občini prav tako zgledno sodelujeta pri urejanju oziroma reševanju problemov na področju oskrbe z vodo itn. Omenjene, že institucionalizirane vezi in pa vrsta drugih prijateljskih stikov so nedvomno tehtni razlogi za sklenitev pobratenja med občinama.
DUŠAN GRČA
Na Obali
Presenečenje in razočaranje ob napovedanih ukrepih Italije
KOPER — Milan Vatovec, predsednik skupščine Skupnosti obalnih občin in predsednik komisije za mednarodno sodelovanje te skupnosti, je izjavil: »Na Obali smo presenečeni, oziroma razočarani nad tem, kar pripravljajo v sosednji državi o obveznem izpolnjevanju posebnih obrazcev za državljane vzhodnoevropskih držav. Ne glede na to, da naj bi bil maloobmejni promet izvzet, menimo, da to nikakor ne more biti v prid sodelovanju med obema državama in tudi ne v prid prizadevanju po odpiranju mej. Za zdaj še nismo imeli priložnosti, da bi podrobneje preučili odlok, ki ga pripravljajo sosedje in tudi ne razlogov, ki naj bi jih silili v sprejetje takega odloka, bomo pa o tem sprožili vprašanje jutri na sestanku komisije za mednarodno sodelovanje v Ljubljani.u
B. Š.
VANGANEL - V petek bomo ob 16. uri v Vanganelu pri Kopru ob svečani proslavi 46. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte Slovenskega naroda izročili svojemu namenu tudi spomenik 38 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja iz naselij Boninov (18), Čentur (11) in Vanganel (9). Spomenik je izoblikoval znani istrski akademski kipar JOŽE POHLEN kot skulpturo v vinkuranskem kamnu. Izraža pa boj istrskega ljudstva za narodnostne in socialne pravice ter svobodo.
NAŠA KRAJEVNA SKUPNOST
Krajevna skupnost Vanganel, sesto-ječa iz naselij Bonini, Čentur in Vanganel (5-7 km JV od Kopra) sodi s svojimi 16,5 kv. km in 610 prebivalci med najmanjše v občini Koper. Po ljudskem štetju v letu 1931 je tedaj živelo v njenih naseljih 466 prebivalcev. Do 1948. leta se je njihovo število povzpelo na 683; med zadnjim ljudskim štetjem so jih ugotovili 596, po oceni iz oktobra 1986 pa sedaj živi v naši KS 610 ljudi.
VANGANELSKA KRAJEVNA
SKUPNOST MED NOB
Čeprav je bilo območje vanganelske KS relativno majhno in locirano ob robu slovenskega jezikovnega prostora ter oddaljeno le nekaj kilometrov od fašističnega »vrelišča« Kopra, kar vse je otežkočalo razvoj NOB, je vendarle to območje predstavljalo zlasti po kapitulaciji fašistične Italije eno izmed petih pomembnih središč slovenskega in v neki meri tudi italijasnkega protifašističnega gibanja v Slovenski Istri, saj je bilo po naših ugotovitvah vanj aktivno vključenih (kot borci in aktivisti ter sodelovalci NOB) 174 od okoli 466 ljudi ali več kot 37 odstotkov.
Razumljivo je, da se je ob tako množični udeležbi ljudstva v NOB, razbesnel in dobil krila tudi fašistični teror, zaradi katerega je izgubilo življenje 38 borcev NOV in aktivistov ter dru-
Spomenik padlim v Vanganelu
gih pristašev NO gibanja, kar predstavlja več kot 8% takratnega prebivalstva krajevne skupnosti. V raznih vojnih dogodkih pa so izven NOB izgubili življenje še 4 ljudje ali skupno 9% prebivalstva, kar je zelo blizu jugoslovanskega povprečja.
ZAKAJ SPOMENIK ŠELE SEDAJ? V povojnem obdobju so prebivalci in borci naše krajevne skupnosti, da bi pospešili gospodarsko rast, ki je sedaj na občinskem povprečju, do leta 1985 posvečali najpomembnejšo skrb izgradnji nove šole in zadružnega doma v Vanganelu. Šele v začetku 1985. leta smo se lahko borci pod vodstvom predsednika Elia Sabadina odločili za postavitev skupnega spomenika našim padlim in v ta namen izbrali med prebivalci več kot 11 starih milijonov din. Le malo je bilo tistih, ki so odklonili podporo temu prizadevanju.
K intenzivnemu delu pri oblikovanju spomenika, sestavljenega iz treh kamenitih klad, postavljenih na betonski podstavek, urejanju okolja in reševanju finančnih in drugih problemov smo pristopili pozimi 1985/86 in opravili doslej okoli 500 ur udarniškega dela. Z najpogostejšo udeležbo se je najbolje izkazal borec MARIO KOCJANČIČ. Pri krajevnih in občinskih dejavnikih smo mnogokrat naleteli na razumevanje in pomoč, nemalokrat pa tudi na odklonilne odnose. Šlo je težko, vendar smo našli v naših vrstah še dovolj moči, razumevanja in
sredstev, da smo bolj ali manj uspešno obvladali večino problemov.
Povedati moramo tudi, da je spomenik lociran pri šoli, v lepem okolju, in sicer ob cesti Vanganel - Bonini na desnem bregu Badaševice. '
Lokacijo in POHLENOVO delo je umetnostni kritik in recenzent JANEZ MESESNEL, 30. marca letos v Delu takole ocenil:
»Novi spomenik, ki nastaja v tem času... se zdi kot kvalitetno izzvene-vanje klasične spomeniške akcije pri nas in hkrati kot poskus nove aktualizacije revolucionarne misli. Zamislili so si ga ne le kot spomenik NOB od 1941-45, ampak kot spomenik vsem uporniškim akcijam in revolucionarnim dogodkom v Slovenski Istri od italijanske okupacije do osvoboditve.«
Potem ko opiše lokacijo, oblike in značilnosti Pohlenovega spomenika, Mesesnel takole zaključi svojo recenzijo:
»Po dolgem času spet nastaja spomenik uporu in revoluciji, ki ni samo dolžno obeležje, ampak tudi zgovoren in prepričljiv umetniški dokument velikega časa - pa tudi današnjega odnosa do takrat priborjenih materialnih in duhovnih vrednot naše družbe.«
Pri odkritju spomenika bo slavnostni govornik veliki istrski borec in revolucionar BRANKO BABIČ-VLADO. Spomenik pa bo odkril in ga izročil v varstvo učencem OŠ Pinka Tomažiča predsednik ZZB NOV pri KS Vanganel ELIO SABADIN.
Posvetilo spomeniku in padlim, čigar imena so na njem vpisana, je napisal naš cenjeni pesnik in pisatelj CIRIL ZLOBEC v 4-vrstičnem verzu, v katerem je poudaril, da so padli tovariši soborci v duhu še med nami in da nam bodo njihovi liki »kot bleščeč utrinek v noči, kakor kažipot v prihodnost sijali«.
Mi pa bomo to njegovo plemenito misel vedno spoštovali!
MAKS ZADNIK
32.
Tragedijo
neke
manjšine
FULVIO TOM IZZA
Prevod: Majda Capuder
Mladoporočenca
iz
Ulice Rossetti
' COPVRIGMT Z1T
Mlada Tomažiča, ki sta bila na različen način in v različni meri upornika glede na življenjski stil vsaj enega od staršev in ki ju vrstniki iz italijanske meščanske družbe niso sprejeli medse, pač pa sta se, nasprotno lepo ujela s svojo druščino iz Škrbine in Ilirske Bistrice, čeprav ju je od njih ločila stopnja izobrazbe ta dva odraščajoča fant in dekle sta dosegla neko stopnjo v medsebojnem razmerju, ki ni tako pogosta med bratom in sestro: da sta se, na primer, zasmejala, ko so drugi najmanj pričakovali, je zadostoval pomenljiv pogled ali morda samo besedica iz njunega dogovorjenega besednjaka. Tu je fanta, ki morda še ni čisto zlezel iz pubertete, se pravi še preden je vso svojo energijo posvetil partiji, nekoč tako zaneslo, da je rinil onkraj dovoljenih meja njunega skritega tovariševanja. Verjetno se je to zgodilo neko noč, ko sta bila sama v kmečki hiši v Škrbini na Krasu. Povsem nepripravljena Dani, ki se je znašla skupaj s fantalinom, je sicer odbila naskok, toda dogodek je zapustil v njej tako zarezo, da si odsihdob ni upala leči v posteljo, ne da bi poprej zaklenila vrata. In četudi je bila na varnem, in zlasti v tuji hiši, je čestokrat v snu kričala, ali pa se je sunkovito prebudila vsa v solzah.
To, da se je Stanku predala že koj prvi večer, ko sta se spoznala, je mogoče pripisati neke vrste eksorcizmu; morda se je še poprej poizkusila osvoboditi in se tudi je, s tem da
mu je napol zaupala svojo skrivnost. Glede na Stankovo duševno počutje se vsiljuje domneva, kot da se je fant čutil poklicanega od višje sile, naj poseže v njeno usodo. In prekinil je s Karmen iz Ločnika.
Spomnimo se, kako je Pino v času, ko se je bližal proces, prosil na upravo, naj ga premestijo v svakovo celico. Le-ta ni nasprotoval, toda ženo je obvestil, da si bo poiskal prostor drugje. Za premestitev smo izvedeli iz pisma, ki ga je Dani pisala tastu Vuku; v tem pismu bralca zbode popravek ali lapsus, ki je sicer razumljiv za nekoga, ki se izraža v drugem jeziku, a psihoanalitik bi ob njem dvignil ušesa: »Pino e entrato« (je vstopil),je nadomestila z »e andato (je šel) k Stanku, ker je bilo tam mesto prosto«.
Istočasno je Dani ki jo je na smrt obsojeni v svojem zadnjem pismu komajda omenil dobila iz zapora dve bratovi pismi, ki ju je, priloženi svojemu, poslala možu. Le-ta je zanikal, da bi ju kdaj prejel in pripomnil, da je bolje tako, kajti sicer bi ta reč lahko negativno vplivala na njegova pisma, ki so bila vsa posvečena iskanju duhovne poti, ki naj bi jo skupaj prehodila. V tem iskanju, je naznanil, bosta dosegla cilj tistega dne, ko bo njun nerešeni problem, ki ga je tudi spravil v zvezo s »skrivnostjo«, dokončno odpadel. Imenuje ga problem Catinaccio, po gori iz Doline Fassa, ob vznožju katere ga je tako ponižala in prizadela, ko mu je bila zaupala nekaj, kar je še zavrlo njuno popolno združitev. Dvomimo, da gre tu za kakšno nepredvideno avanturico ali za ostanke preživete ljubezni, saj bi Stanko, tako poln razumevanja in vztrajen v izpolnjevanju naloženih dolžnosti, prav gotovo ne dopustil, da bi ju tovrstna zadrga še naprej tako tiščala, in to celo potem, ko sta se zaročila, poročila in je on odsedel leto dni zapora. V njej je moralo biti nekaj, kar je bilo neodvisno od hotenja, nekaj kot mora ali ledena senca na srcu, zavoljo katere se mu ni mogla docela predati. In ko je to »nekaj« izginilo, jo
zaljubljenec pozdravil z radostnimi vzkliki: »Kako všeč mi je bilo, ko sem prebral, da ljubiš življenje, da je problem Catinaccio pokopan, kot je pokopana tudi Dani. Naj živi Ninek, ves nov in svež, ki se smeji življenju in meni.«
Mesec kasneje so Pina, ki je obsodbo sprejel s privzdignjeno pestjo, obsodili na smrt in ustrelili. Stanko, ki je bil v sebi prepričan, da se bo vrnil domov, naj bi odsedel petnajst let zapora. Vemo tudi, da je Dani novico o bratovi smrti prenesla, da pa se je zrušila šele, ko je slišala, da so moža premestili v Piemont. Toda smrt je le smrt, in tudi kri ni voda: dve različni reakciji ob teh dveh dogodkih sta se gotovo zarezali Dani v dušo in tam pustili svojo sled. Celo Stanko je pot v Fossano doživljal kot beg pred tragedijo.
V dneh, ki so sledili Pinovi ustrelitvi, se je Tomažičeva hiša spremenila v mrtvaško kapelo. Na obisk so prihajali sorodniki, slovenski prijatelji, da celo »italijanski iredentisti iz Trsta« so izražali besede bolečine in zgražanja. »Vsi, prav vsi, razen nekaterih posameznikov,« je ponavljala Dani v pismih tastu, »se ne morejo prenačuditi dogodku, saj ni bilo nič konkretnega, ničesar niso mogli ugotoviti in dokazati.«
Starši in sestra so se torej ob žrtvi komunističnega vodje odzvali na način, kot ga Pino sam ne bi bil želel. Darovati življenje za neki ideal, to je presegalo njihovo razumevanje. Stankova abstraktna gorečnost, ki je bila Dani draž in dražilo, se je njenim staršem zdela bolj sprejemljiva: vsaj živ je! Loti se česarkoli, bodi še v takem položaju, a dokler imaš oči, ki vidijo, in noge, ki te nosijo, se boš že nekako spravil na zeleno vejo.
Knjigo prodajata Tržaška knjigarna in knjigarna Terčon v Nabrežini
Spet živahna skupščina v Aquili
Tokrat so bili prisotni predstavniki krajevnih uprav in političnih sil
Z včerajšnje skupščine v žaveljski rafineriji: zgoraj delavci Aguile, spodaj predstavniki krajevnih uprav in političnih sil
Zahteva sindikatov CGIL, CISL in UIL in delavcev žaveljske rafinerije Aguila, da bi krajevni upravitelji in politične sile tudi s fizično prisotnostjo podprli boj za ohranitev obrata, je končno naletela na zaslužen odziv. V včerajšnjih jutranjih urah so se namreč v jedilnici Aguile skupaj z delavci zbrali številni politični predstavniki in upravitelji, kot na primer deželni odbornik Carbone, deželni svetovalec Liste za Trst Gambassini, miljski podžupan Rossini in dolinski župan Švab, tržaški podžupan in pokrajinski tajnik PSI Seghene, pokrajinski tajnik KPI Poli, odgovoren za gospodarska vprašanja pri tržaški KD Richetti ter številne druge osebnosti. Žal skupščina sama ni prinesla nobene bistvene novosti, razen napovedi, da bodo sindikalne organizacije in člani tovarniškega sveta oblastem predočili dokument, ki vsebuje celoten potek pogajanj za prodajo žaveljske rafinerije in ukrepe njene lastnice, francoske multinacionalke Total, ki jih je že od vsega začetka bolj ali manj očitno ovirala.
Žal je še vedno zaskrbljujoče dejstvo, da Total sploh ni odstopila od odločitve, da že jutri, 23. t. m., začne s tako imenovano bonifikacijo strojne opreme, to pot z izgovorom, da njeno mirovanje ogroža okolico in rafinerijo samo. Če se bo ta namera Totala uresničila, bo vsak nadaljnji trud popolnoma zaman, saj bo postala rafinerija kratkomalo neuporabna, stroški za njeno ponovno oživitev, s strani morebitnega kupca, pa preveliki in kupčija sploh nezanimiva. Prav jutri pa se bodo vse zainteresirane strani in deželna finančna družba Friulia ponovno zbrale na Deželi, kar bo nemara že nekoliko prepozno, saj je Total, kot smo že poročali, že dala v zakup dela za bonifikacijo rimskemu podjetju Techi-petrol. Malodušje delavcev, ki spre-
mlja potek neplodnih pogajanj za rešitev Aguile, se je te dni še povečalo, saj tudi med predstavniki tovarniškega sveta prevladuje mnenje, da si je politično spletkarjenje že tako široko utrlo pot, da bi bilo vsako optimistično gledanje na celotno
zadevo popolnoma neumestno. Končno pa so se tudi krajevne politične sile in administrativna telesa nekoliko prepozno odzvale na problem, ki resno ogroža stotine delovnih mest in klesti sicer že obledel ugled tržaške industrije, (mi)
Podpora Dežele izobraževalnim in raziskovalnim dejavnostim
Nad dve milijardi lir znanstvenim ustanovam
Deželna vlada Furlanije-Julijske krajine je nakazala skupno dve milijardi in dvesto milijonov lir denarnih prispevkov za razvoj univerzitetnega izobraževanja in znanstvenega raziskovanja v deželnem merilu. Deželne prispevke bodo na podlagi zakona številka 11 iz julija 1969 (dopolnjenega z ukrepom št. 26 iz leta 1984) lahko izkoristile poleg univerzitetnih ustanov tudi razne druge znanstveno izobraževalne in raziskovalne ustanove, ki so se v zadnjih letih razmnožile v deželi Furlaniji-Julijski krajini, zlasti na Tržaškem. Prispevki pa so na podlagi omenjenega zakona predvideni za nakup ali vzdrževanje znanstveno-didaktičnih naprav ter za organiziranje posebnih študijskih tečajev vsedeželnega pomena.
Največji delež nakazanega denarja bo šel tržaški univerzi, ki bo od Dežele prejela za zgoraj omenjene potrebe 890 milijonov lir. Videmski univerzi bo šlo 745 milijonov. Konzorcij za ustanovitev in razvoj univerzitetnega poučevanja iz Vidma bo prejel 300 milijonov lir. Nadalje bo šlo 200 milijonov lir videmskemu Mednarodnemu središču za vede o mehaniki, 150 milijonov lir Konzorciju za porast raziskav na inštitutih, za fiziko tržaške univerze, 35 milijonov lir Tržaški astronomski opazovalnici, 135 milijonov lir tržaški Mednarodni šoli za višje študije, 20 milijonov lir Centru za razvoj študijev in raziskav na področju biofizike in molekularne biologije v Trstu ter 25 milijonov lir Mednarodnemu centru za študije iz politične ekonomije v Trstu.
Predlog za porazdelitev sredstev je deželnemu odboru predstavil odbornik za šolstvo Dario Barnaba, ki je v obrazložitvi predloga poudaril važnost podpore znanstveno-izobraževalnim ustanovam ne samo za kulturno rast vse deželne skupnosti, temveč tudi za uresničevanje dolgoročnega deželnega razvojnega načrta.
Na pobudo Letoviščarske ustanove
Začetek poletne glasbene sezone v ponedeljek z ansamblom USAFE
Tržaška Letoviščarska in turistična ustanova je tudi za letos priredila poletno glasbeno sezono, ki se bo uradno začela v ponedeljek, 27. aprila. Prvi gost bo znani pihalni orkester USAFE (United States Air Force in Europe), ki jo sestavljajo glasbeniki ameriške letalske vojske, nameščene v Evropi, koncert pa sta omogočila še vojaška komanda v Trstu in Italijansko-ameriško združenje.
Pihalni ansambel sestavlja 18 članov, ki dosledno nadaljuje glasbeno pot, ki jo je pričel slavni Glenn Miller s svojo "band11. Ansambel izvaja tipično ameriško glasbo, od tradicionalnega dixielanda do latinskoameriških ritmov in sodobnega jazza. Kot vokalistka bo nastopila Donna Sammons.
Ansambel USAFE je znan po vsem svetu, saj je nastopil že v dvajsetih državah v Evjopi, Afriki, na Srednjem vzhodu, pa tudi v Sovjetski zvezi, na Poljskem in Češkem, televizijske prenose njegovih koncertov pa so prenašale domala vse evropske državne televizije. Ena poglavitnih nalog teh nadvse uspešnih glasbenikov je izboljšati mednarodne odnose v korist članov ameriške vojske, nameščenih po raznih odposlanstvih in vojaških bazah.
Nastop orkestra USAFE bo torej v ponedeljek, 27. t. m., v Športni palači na Čarboli s pričetkom ob 20.30.
Strateški pomen ostaja veljaven
Globoka kriza, v katero je v zadnjih dveh mesecih zašlo italijansko politično in upravno kolesje, se bo nedvomno v tej ali oni obliki, vsekakor pa zelo negativno, odrazila tudi v gospodarskem življenju. Njene posledice bodo najbolj občutne na zakonodajno-upravni ravni, še posebno ob dejstvu, da je Craxijeva vlada velik del administrativnih, fiskalnih in finančno-tehničnih vprašanj reševala z vladnimi oziroma ministrskimi dekreti, ki v nobenem primeru niso odraz globalnega pristopa k odprtim vprašanjem. Po drugi strani pa so leta relativne vladne stabilnosti parlamentu omogočila zastaviti temeljitejše delo na nekaterih zakonodajnih področjih, ki ga je vladna kriza prekinila prav v najbolj občutljivih fazah dovrševanja in sprejemanja.
Eden od takih primerov, ki nas neposredno zadeva, je prav zakonski predlog za obmejna območja, katerega poenoteno besedilo je posebni ožji odbor parlamentarne komisije za bilanco in ekonomsko programiranje sprejel - kot smo takrat poročali prav tik pred izbruhom vladne krize. Pred tem je odbor opravil zares temeljito delo, pri katerem sta imela izredno dragoceno vlogo tržaška parlamentarca KPI oziroma KD Cuffaro in Coloni. Zakonskih predlogov je bilo namreč precej, prvim, ki so jih predstavile KPI, KD in PSI, so sledili še predlogi praktično vseh strank, zastopanih v ožjem odboru, ki so se med seboj razlikovali ne le v formalnem, pač pa tudi in predvsem v vsebinskem pogledu in v pristopu k problematiki.
Poenoteno besedilo, sprejeto 4. marca letos, sestavlja 16 člen&v, njegov natančni naslov pa se glasi: Besedilo ožjega odbora, ustanovljenega za preučitev zakonskih predlogov za razvoj ekonomskih dejavnosti v deželi Furlaniji-Julijski krajini in v pokrajini Belluno. V prvem členu najdemo cilje, ki si jih zakon zastavlja in ki zadevajo ovrednotenje Furlanije-Julijske krajine kot obmejne dežele Evropske skupnosti. V ta namen in za razvoj mednarodne gospodarske kooperacije so predvideni ukrepi v prid proizvodnih sektorjev in raziskovanja, njegove internacionalizacije, razvoja inovacije, zaposlovanja, energetskega varčevanja in povečanja izmenjav s tujino. Vlada v soglasju z Deželo FJK pripravi v ta namen poseben program, ki bo finansiran z evropskimi, državnimi, deželnimi in krajevnimi skladi, le-ti pa se bodo stekali v poseben skupni sklad pri zakladnem ministrstvu. Država naj bi v ta sklad za obdobje 1989-1996 prispevala 50 milijard lir. Izreden poseg, ki ga predvideva za-
konsko besedilo, naj bi trajal 10 let, z retroaktivnim začetkom 1. januarja 1987.
V drugem členu so navedene družbe in podjetja ter sektorji, katerim so olajšave namenjene, v tretjem pa so te olajšave podrobno opredeljene. Člen 4 je posebej posvečen posegom za razvoj zaposlovanja, v 6. členu pa so navedeni posegi za razvoj izmenjave s tujino: Furlaniji-Julijski krajini gre za obdobje 1987-1996 poseben prispevek v znesku 250 milijard lir, namenjen programom mednarodne trgovinske ekspanzije podjetij, ki delujejo na njenem ozemlju. 6. člen je posvečen skladu za tehnološki razvoj in za raziskovalne programe, 7. pa posegom v prid prevozov vseh vrst. V 8. členu je predviden poseben sklad za infrastrukture, namenjene mednarodni kooperaciji, 9. člen pa predvideva tako imenovane brezcarinske ali proste cone. Predvsem gre za cone v tržaškem pristanišču, v katerih naj bi omogočili industrijsko dejavnost, v soglasju z Deželo pa naj bi jih ustanovili tudi drugod na njenem ozemlju, v skladu s predpisi EGS.
Prispevki v sklad FR1E,. za znižanje kreditnih obrestnih mer in za gorata območja so predmet členov 10, 11 in' 12, medtem ko je 13. člen posvečen kooperaciji na znanstvenoraziskovalnem in kulturnem področju (tu ima prioritetno mesto finansiranje sinhrotronaj. 14. člen je v celoti posvečen olajšavam in prispevkom za pokrajino Belluno, 15. pa predpisuje načine, postopke in časovne roke za podeljevanje naštetih olajšav.
Zadnji člen predpisuje finančno kritje, brez katerega zakon ne bi mogel biti sprejet. Za triletje 1987-89 bi moral zakon razpolagati s 400 milijardami (100 milijard za tekoče in po 150 za obe naslednji leti), ki naj bi jih dobili iz triletnega državnega proračuna.
Čeprav se poenoteno besedilo v precejšnji meri oddaljuje od nekaterih predloženih osnutkov in se mestoma precej zgleduje po paketu za Trst in Gorico, je treba vsekakor reči, da bo njegovo dokončno sprejetje pomenilo pomemben prispevek h gospodarskemu razvoju dežele. Še zlasti v tistih smereh, ki jim je bilo vse povojno obdobje posvečeno daleč premalo pozornosti in ki so edine veljavne za nek obmejni, a hkrati zelo središčni teritorij. Torej je vrednost obravnavanega besedila tudi v njegovi strateški usmerjenosti, poleg tega, da skuša odpraviti nekatere pomanjkljivosti in vrzeli, ki jih ni uspeT zapolniti paket za Trst in Gorico.
V. B.
Čas bi že bil, da bi zajezili val fašističnih mazaških akcij
Kot smo že poročali v včerajšnji številki, je val fašističnih mazaških akcij zajel tudi Lonjer. Zanimivo je, da je lonjerski spomenik padlim v narodnoosvobodilni borbi eden redkih na Tržaškem, ki še ni bil oskrunjen. Očitno je bila podla izzivaška akcija tokrat tako široko in kapilarno zasnovana, da so se črne roke lotile vsega, kar spominja na našo slavno preteklost, pa tudi vsega, kar v našem jeziku označuje našo sedanjo prisotnost v teh krajih. Tako so domačini, ki so se predvčerajšnjim zbrali pred oskrunjenim spomenikom, da bi izrazili ves svoj gnev in protest nad tem nezaslišanim stopnjevanjem fašistične izzivaške dejavnosti, kmalu ugotovili, da je bila nostalgična drhal s svojimi spreyi črne barve tudi na vaškem pokopališču na Katinari, kjer je pomazala tamkajšnji spomenik padlim v NOB, pa tudi pri katinarski šoli, kjer je prav tako pomazala slovenske napise.
Zdi se nam že skoro dolgočasno, da se moramo vsak dan vračati k tovrstni kroniki, vendar se nam hkrati tudi zdi, da je teh dogodkov več kot dovolj in da bi morali organi, ki so predpostavljeni za javni red na Tržaškem, končno le nekaj ukreniti, da bi se ta val mazaških akcij, za katerega pravzaprav še ne kaže, da se je izčrpal, le ustavil.
Na sliki: pomazani spomenik v Lonjerju.
___________pismo uredništvu______
Nevarna vožnja z avtobusom
Uresničen park pri Ribiškem naselju
Dela za preureditev dveh otočnih predelov pri Ribiškem naselju v park so se zaključila. Deželni direktor za gozdove, arh. Barocchi in predstavniki za dela odgovornega podjetja, ob prisotnosti odbornice Rite Contento kot predstavnice devinsko-nabrežinske občine, so z ogledom na kraju preverili izvedbo preureditve, ki je predvidevala zasad 1300 dreves in 1000 tama-risk za skupni strošek 200 milijonov lir. Za preureditev je poskrbela dežela, lastnica celotnega območja, po pose-kanju topolov iz leta 1984. Ta pobuda pristaniškega poveljstva je takrat izzvala precejšnje ugovarjanje prebivalstva.
Odbornica Contentova je izrazila zadovoljstvo za urno opravljeno delo ter podčrtala, da gre za prvi mestni park v devinsko-nabrežinski občini. Park, namenjen prebivalstvu, dopolnjuje že obstoječe športne strukture v Ribiškem naselju.
Spoštovano uredništvo Vedno čujemo priporočilo, da bi se morali posluževati v večji meri avtobusov in puščati doma svoje avte. Sedaj, ko so stopile v veljavo še visoke kazni za razne prekrške, so prišla takšna priporočila ponovno na dan.
Sedaj bi bilo verjetno dobro, če bi se tega priporočila držali, toda...
Že večkrat sem se sama jezila nad vožnjo šoferjev mestnih avtobusov. Z mano so se jezili tudi drugi, vsi tisti, ki so se ob večkrat sunkoviti vožnji komaj lovili, za las ujeli za držala, večkrat pa tudi padli. Morala sem v bol-
Rajonski svet za Zahodni Kras
se bo sestal danes ob 18.30 na sedežu na Proseku št. 220. Na dnevnem redu so mnenja in predlogi k triletnemu načrtu javnih del.
nišnico Santorio pri Obelisku, pa sem sedla v avtobus štev. 38. Šofer je bil mlad fant, ob njem je stal starejši delovni kolega. Še preden je začel z vožnjo, je bilo jasno, da je to njegova prva uradna vožnja. Avtobus je bil poln, ljudje so še stali. Dokler je vozil po ravnem, je še nekako šlo; ko smo se po Ul. Udine povzpeli v strmino, se je vse zataknilo. Prestave mu niso in niso šle. Vsakič smo zdrseli za nekaj metrov nazaj in se šele potem s težavo spravili naprej. Dvakrat je sredi hriba z avtobusom obstal. Tu je moral poseči njegov tovariš. Vsi prestrašeni smo se končno le pripeljali do cilja.
Res je, da se morajo mladi šoferji nekje učiti vožnje. Toda ni prav, da to opravijo s polnim avtobusom ljudi, ki so plačali listek tudi za to, da se do cilja pripeljejo čim bolj varno.
N. B.
Slovenski predstavniki potrdili nasprotovanje lokaciji sinhrotrona pri
Bazovici
Tudi drugo srečanje z Rubbio ni obrodilo otipljivih sadov, a dialog se bo nadaljeval
Tudi drugo srečanje nobelovca Carla Rubbie s slovenskimi predstavniki ni obrodilo konkretnih sadov. Jabolko spora je še vedno namestitev sinhrot-ronskega svetlobnega generatorja in vsakdo vztraja na svojih stališčih: Rubbia in sodelavci hočejo stroj zgraditi pri Bazovici, na kar je že pristal tržaški občinski svet; krajevna in širša slovenska skupnost pa bi rada stroj potisnila v Raziskovalno območje pri Padričah in upa, da deželna uprava ne bo potrdila sklepa tržaškega občinskega sveta. Stališča so si preveč narazen, da bi bil mogoč kak kompromis. Kljub temu pa sinočnje srečanje le ni bilo povsem brezplodno, saj sta si obe strani pojasnili, kaj pravzaprav mislita, predvsem pa sta se obvezali, da bosta dialog nadaljevali.
Predsednik Kraške gorske skupnosti Miloš Budin je uvodoma ugotovil, da so se razmere po prvem srečanju, do katerega je prišlo 26. januarja na Opčinah, znatno poslabšale. Medtem je namreč tržaški občinski svet odobril lokacijo pri Bazovici, ne da bi sprejel nobene od zahtev krajevnega prebivalstva, niti tistih, ki so z namestitvijo sinhrotrona bile le posredno povezane. Budin je takšno ravnanje občinske uprave označil kot neodgovorno, kajti Tržaška občina je ponovno prezrla potrebe kraških vasi, po drugi strani pa ni napravila nobene usluge niti Rub-bii in sodelavcem, saj bodo le-ti morali tako ali drugače prenašati posledice nezadovoljstva prebivalcev.
Predsednik SKGZ Boris Race je obrazložil, zakaj bi gradnja sinhrotrona pri Bazovici predstavljala hud udarec za slovensko narodnostno skupnost, ki že tako bije nelahek boj za preživetje. Daljši izvleček njegovega posega objavljamo posebej. Za njim je v imenu Koordinacijskega združenja kraških vasi govoril Karel Mezgec. Zavzel se je za to, da bi svetlobni generator gradili v mejah Raziskovalnega območja. Mezgec je opozoril, da te možnosti ni izključila strokovna komisija, ki je svoj čas preučila možne lokacije, in
poudaril, da se bodo krajani še naprej zoperstavljali sinhrotronu pri Bazovici z vsemi zakonitimi sredstvi. To je potrdil tudi predsednik Združenja rejcev Miro Križmančič. Na zavzet način je prikazal škodo, ki bi jo gradnja stroja povzročila kmetijstvu.
Resnici na ljubo goriški nobelovec ni mirno počakal, da so slovenski sobesedniki do konca povedali, kar jim je ležalo na duši. Oglašal se je ob vsaki trditvi, h kateri je imel kaj pripomniti. Med drugim je izrazil začudenje, da v predalih parlamenta ležijo že 17 let zakonski osnutki za globalno zaščito naše narodne skupnosti. Toda poudaril je, da sam se v zadevo ne more vtikati. Seveda, problem razume, a edino, kar lahko sam napravi, je to, da kot predsednik družbe Sincrotrone Trieste vzpostavi čim boljši odnos s slovenskim prebivalstvom.
Rubbia je slovenskim sobesednikom priznal pravico, da se z zakonitimi sredstvi zavzemajo za drugačno lokacijo stroja. Zavrnil pa je možnost, da bi sinhrotron gradili na Raziskovalnem območju. Raje v Doberdobu kot tu, je dejal. Toda po njegovem je resnični problem neki drug, in sicer, kako vzpostaviti dobre odnose s slovenskim življem, če bi stroj zgradili pri Bazovici (kar je zelo verjetno). V ta namen je iznesel nekaj predlogov. Družba Sincrotrone Trieste bi bila pripravljena dati nekatere svoje bodoče prostore (npr. konferenčno dvorano) na razpolago domačinom za kulturne in prosvetne dejavnosti. Poleg tega je pripravljena skleniti pogodbo, na osnovi katere bi krajevni kmetovalci lahko za določen čas izkoriščali približno dve tretjini od 45 hektarov, ki bi bili razlaščeni za sinhrotron.
Slovensko zastopstvo ni odgovorilo na te predloge, saj bi s tem implicite pristalo na gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. Dogovorili pa so se, da se bodo spet sestali 28. maja. Srečanja bi se morali udeležiti tudi predstavniki Tržaške občine in Dežele.
Race: »Kako naj se odpovemo zemlji če smo na drugih področjih tepeni?«
Predsednik SKGZ Boris Race je v svojem posegu na sinočnjem srečanju uvodoma obžaloval, da stališča, ki so jih iznesli slovenski predstavniki na prvem sestanku z Rubbio, niso naletela na večje razumevanje. Race je ponovil in obrazložil nekatera stališča:
»Nismo proti graditvi sinhrotrona v tržaški pokrajini in podpiramo svoje-časno že izbrano lokacijo ARI, ker sodimo, da razlogi, ki ste nam jih zadnjič navedli, kljub tehtnosti, niso zadostni za spremembo lokacije same, ki bi tako hudo prizadela našo skupnost v gospodarskem in prostorskem ter končno tudi v narodnostnem smislu. V razmerah, v katerih, živi slovenska manjšina, predstavlja posest zemlje eno glavnih opornih točk za njen narodnostni obstoj. Izguba zemlje v spodnji tržaški okolici je v preteklosti poleg nasilja v času fašizma in še vedno veljavne neenakopravnosti, predstavljala glavni vzrok za zmanjšanje tamkajšnje slovenske prisotnosti, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da so se avtohtoni Slovenci hitreje asimilirali.«
»Toda asimilacija ni razjedala naše skupnosti le v preteklosti. Ta proces se nezadržno nadaljuje tudi v današnjem času,« je nadaljeval predsednik SKGZ, ki je tudi omenil nekatere podatke o raznarodovalnih procesih.
»Ti podatki spravljajo vladajoče politične sile na zatožno klop, ker niso doslej nekatere hotele, druge pa mogle ukrepati, da bi se asimilacijski proces zaustavil. Nasprotno, za v mnogočem pozitivno resolucijo glede potrebe po uzakonitvi pravic slovenske manjšine so nekatere vplivne stranke v tržaškem občinskem svetu dale svoj pozitivni glas pod pogojem, da se izloči iz besedila odstavek o asimilaciji Slovencev.«
Predsednik SKGZ je nato predočil Rubbii prizadevanja naše manjšine za priznanje tolikšnih narodnostnih pravic, da se kot narodnost ohranimo. V tem pogledu je omenil tudi nov osnutek zaščitnega zakona predsednika delovnega odbora v senatni komisiji, »ki je v nekaterih pogledih sila pomanjkljiv, zaradi česar ne bi mogel izdatno prispevati, da bi se odstotek asimilirancev zmanjšal.«
»Kakšna je bila reakcija strank v Deželi na ta predlog? Začelo se je pravo tekmovanje med vladnimi strankami skupaj z lokalno Listo, katera je bolj radikalna v odklanjanju omenjenega osnutka,« je ugotovil Race. »Tako zadržanje in soglasje med strankami nas resno zaskrbljujeta, ne le zato, ker bo zaradi tega prišlo v bližnji bodočnosti ponovno do zavlačevanja, marveč tudi zato, ker taka stališča zastrupljajo ozračje in z enostranskim prikazovanjem ustvarjajo nerazpoloženje do Slovencev. Resnica je, da v naporih za priznanje pravic nismo sami in da so nam v oporo druge stranke in naprednejši krogi sredinskih strank, a žal nimajo moči, da bi mogli danes preusmeriti politiko do naše manjšine.«
»Situacija naše skupnosti se je od zadnjega srečanja z Vamiposlabšala. V taki situaciji pričakujete od nas, da pristanemo na novo lokacijo. Ne glede na vse ostale argumente, ki govorijo proti Vaši izbiri, ali je mogoče pričakovati, da se bomo nečemu odpovedali, če smo na drugih, za nas življenjsko važnih področjih, tepeni in kaznovani?« je predsednik SKGZ vprašal nobelovca Rubbio.
Ustanovili Odbor za tržaški poletni pust
Pred začetkom turistične sezone, ki resnici na ljubo, v našem mestu poteka brez večjih pretresov in novosti, si je skupina iznajdljivih ljudi omislila ustanovitev Odbora za tržaški poletni pust. Prireditve naj bi bile mednarodnega značaja, vzporedno s pustnimi norčijami pa naj bi v poletnih mesecih potekale razne kulturne in športne manifestacije. Odbor namerava med drugim angažirati tudi druge občine tržaške pokrajine, zasebnike, lastnike lokalov, trgovce, pomožno osebje, prevajalce in še koga, v upanju, da bi tržaški poletni pust potekal čimbolj brezhibno in dostojno.
Poleg omenjenega pa namerava novoustanovljeni Odbor za tržaški poletni pust smotrno izkoristiti vseh 40 km plaže, s katero razpolaga Tržaška pokrajina. Načrtuje pa tudi konkretno kampanjo za ustanovitev igralnice v pokrajini. Za pustne obrede in sprevode pa naj bi skrbeli profesionalci, arhitekti in inženirji, za skrajne primere bi priskočili na pomoč tudi zdravniki, skratka, šlo naj bi za pravo serijo prireditev, kakršne premorejo najuglednejši turistični centri po svetu.
Poleg poživitve dremavih tržaških poletnih noči, bi poletni pust, vsaj po mnenju njegovih organizatorjev, poživil tudi tukajšnje gospodarstvo, nenazadnje pa bi pripomogel k boljšemu razumevanju in spoznavanju ljudi, ki živijo ob meji, v različnih gospodarskih in političnih stvarnostih.
Novoustanovljeni Odbor za tržaški poletni pust zaenkrat šteje devet članov, ki jih vodi Angelo Ritossa, med njimi pa je tudi znani umetnostni kritik Carlo Milic.
Pokrajinska seja
Tržaški pokrajinski svet se bo sestal na izredni seji v ponedeljek, 27. aprila, ob 18.30 na sedežu na Trgu V. Veneto 4.
V organizaciji borčevskih organizacij in občinskih uprav
Od petka dalje vrsta proslav ob 42. obletnici osvoboditve
V	soboto se bomo, kot vsako leto na ta dan, spomnili vsesplošne vstaje italijanskega ljudstva proti nacifašizmu, katere 42. obletnica poteka prav na 25. april.
Borčevske in druge napredne organizacije, pa tudi občinske uprave bodo imele za to priložnost razne spominske svečanosti, povezane s polaganjem vencev in govori.
Pokrajinski odbor VZPI-ANPI bo priredil spominsko svečanost že v petek ob 17. uri, in sicer v tržaški Rižarni, edinem nacističnem uničevalnem taborišču, proglašenem za nacionalni spomenik, kjer je izgubilo svoje življenje na tisoče slovenskih, hrvaških in italijanskih antifašistov.
V	soboto, 25. aprila, bo delegacija VZPI-ANPI polagala vence pred spominska obeležja žrtev v Ul. Ghega in DAzeglio, v Spominskem parku na Gradu Sv. Justa, na tržaškem mestnem in vojaškem pokopališču in v tržaški Rižarni.
V	nedeljo, 26. aprila, se bo pokrajinski odbor VZPI-ANPI udeležil spominske svečanosti pred spominskim obeležjem ob vhodu v tržaško pokopališče, posvečenim padlim s Kolonkovca, od Sv. Ane in iz Skednja. Na spominski svečanosti bodo spregovorili pred-
sednik in tajnik pokrajinskega odbora VZPI-ANPI Arturo Calabria in Dušan Košuta ter predsednica Odbora za postavitev spomenika padlim treh okrajev Marta Werk-Volk.
Pokrajinski odbor VZPI-ANPI se bo v nedeljo ob 15. uri udeležil tudi spominske svečanosti v Temnici na Krasu, kjer stoji spomenik, posvečen tudi 19 garibaldincem brigade »Zol«, ki so padli 17. aprila. Svečanost bo potekala ob sodelovanju Zveze združenj borcev iz Nove Gorice.
Tudi občinska uprava v Miljah bo, v sodelovanju s svetovalskimi skupinami v občinskem svetu, sindikalnimi in borčevskimi organizacijami ter Vsedržavnim združenjem bivših deportirancev v nacistična taborišča, organizirala spominske svečanosti v počastitev 42. obletnice osvoboditve.
Že v petek, 24. t. m., bo posebna delegacija od 17.30 dalje polagala vence pred spomiska obeležja Almi Vivodi, v bivši ladjedelnici Felszegi, v starem delu mesta in na partizanskem pokopališču.
V soboto ob 10. uri bo polaganje vencev pri Korošcih, kjer bosta nastopila tudi pevski zbor Jadran in italijanski zbor iz Milj. Ob 10.30 bo godba
»Bulli e pupe« izvajala na Trgu Marconi pesmi odporništva in klasične skladbe. Ob 11. uri bo polaganje venca pred ploščo v spomin na Luigija Frausina, nato pa bo sledilo zborovanje, na katerem bodo spregovorili prof. Arduino Agnelli, Roberto Piunti, v slovenščini pa Igor Tul. Ob 11.30 bodo udeleženci v povorki odšli do spomenika padlim, kjer bodo položili venec, tu bosta nastopila zbora Jadran in zbor iz Milj, navzoč pa bo tudi častni vojaški vod.
Jutri v Križu večer članov ANED o obisku v Auschwitzu
Pokrajinski odbor Vsedržavnega združenja bivših deportirancev v nacistična taborišča ANED organizira jutri ob 20. uri v KD A. Sirk v Križu večer za vse udeležence spominskega izleta v Auschwitz lanskega septembra. Na večeru, posvečenem 25. aprilu, bodo prikazali fotografije in diapozitive z obiska v tem zloglasnem taborišču, kot tudi s poti po Poljski, Češki in Avstriji.
Ekološka in mirovna gibanja ob prvi obletnici Černobila
Bliža se 26. april, datum prve obletnice jedrske katastrofe v Černobilu, ki je v sila dramatični in zelo prepričljivi obliki opozorila človeka na nevarnost samouničenja. Vsa ekološka, protijedrska in pacifistična gibanja v svetu, v državi in na krajevnih ravneh se pripravljajo, da bi v ljudeh utrdila zavest o tej nevarnosti. V Italiji se bodo černobilske nesreče spomnili predvsem z množično manifestacijo, ki bo v 'nedeljo pred jedrsko centralo v Caorsu in vojaško letalsko bazo v S. Damianu. Ta dva kraja naj bi nekako simbolično povezali z neprekinjeno človeško verigo in s tem opozorili tako na nevarnost, ki jih predstavljajo civilne jedrske centrale, kot na še večjo nevarnost, ki prihaja z vojaških jedrskih objektov (v tem primeru vojaška letalska baza v S. Damianu, kjer naj bi namestili letala tornado).
To manifestacijo prirejajo skupno, kot rečeno, ekološka gibanja ( Zveza za okolje, WWF, Italia nostra), mladinske politične organizacije (Zelena lista, ZKMI-FGCI, ZSMI-FGS1, DP) ter druga gibanja in organizacije pacifističnega značaja. Nebroj je tudi organizacij in posameznikov, ki so že najavili svojo podporo in sodelovanje na manifestaciji. Posebej velja omeniti podporo, ki jo je pobudi izrekla skupščina denukleariziranih krajevnih uprav (700 občin), med katerimi je, kot znano, tudi dolinska občina.
Na krajevni ravni si je breme za prisotnost čim številnejšega tržaškega
Policisti aretirali Jugoslovana: v Milanu naj bi »prodajal« otroke
V	okviru intenzivnega nadzorovanja mejnih prehodov je obmejni policiji in uradu za tujce tržaške kvesture uspelo aretirati jugoslovanskega državljana, ki je bil soudeležen pri uvajanju v sužnost mladoletnikov. V ponedeljek zvečer je na vlaku iz Benetk potoval jugoslovanski državljan, ki je obmejni policiji na openskem železniškem obmejnem prehodu predočil prepustnico, ki jo je izdalo jugoslovansko veleposlaništvo v Rimu na ime Andri-je Jovanoviča. Agentom obmejne policije se je zdel obraz možakarja znan, zato so pogledali v seznam ljudi, proti katerim so italijanske sodne oblasti izdale zaporni nalog. Po fotografiji so ugotovili, da je Jovanovič med njimi. Prepustnica ni bila ponarejena, vendar je preiskava, ki jo je izvedla znanstvena policija v sodelovanju s tržaško in milansko kvesturo, pokazala, da je ime na prepustnici lažno.
V	resnici gre za jugoslovanskega državljana, po imenu Andrija Salihi, ki se je rodil v Nišu 10. novembra 1954, proti kateremu je lanskega februarja državno tožilstvo iz Milana izdalo zaporni nalog. Lanske preiskave v zvezi s prekupčevanjem otrok in uvajanjem v sužnost mladoletnikov so dokazale, da je v vso zadevo vpleten tudi Salihi. Italijanski policiji pa doslej ni uspelo priti moškemu na sled, ker se je baje skrival po raznih nomadskih taboriščih. To je bilo prvič, ko je poskušal zapustiti Italijo. Salihija je obmejna policija prepeljala v koronejski zapor, od koder ga bodo poslali v Milan, kjer ga čaka sojenje zaradi omenjenih kaznivih dejanj.
Ob praznikih so stanovanjske miši »plesale« v gostilni in stanovanju
Tudi ob letošnjih velikonočnih praznikih brez tatvin ni šlo. Prazna stanovanja so že spet zamikala ljubitelje tuje lastnine, ki so, kljub poostrenemu nadzorstvu policije in karabinjerjev, obiskali gostilno in stanovanje.
Prva žrtev tatov je bil lastnik gostilne Alla taverna v Ul. Orlandini 43. Gostilna je bila v ponedeljek zaprta. Znanec, ki rad obiskuje lokal, je proti večeru opazil, da so bila vhodna vrata odprta. Zato je nemudoma obvestil lastnika, Giacomina Muduja, ki stanuje v Ul. Alpi Giulie 7. Mudu je prihitel na kraj in poklical agente letečega oddelka. Le-ti so ugotovili, da so tatovi odstranili dvojna varnostna vrata in jih le naslonili na okvir. Agenti niso našli znakov vloma, medtem ko so bila okna popolnoma zaprta, kar bi lahko pomenilo, da so se tatovi poslužili ponarejenega ključa. Tatovi so odnesli radio-magnetofon znamke sanyo v vrednosti 400.000 lir in 10.000 lir v kovancih.
Stanovanjske miši so se spravile na delo tudi v Naselju sv. Maura na številki i04. Lastnik stanovanja, Spartaco Pelizzon, se je vrnil domov v ponedeljek zvečer ob 21.15. Šele nekaj ur pozneje pa. se je ovedel, da je v spalnici manjkalo nekaj predmetov. Poklical je agente letečega oddelka, katerim je povedal, da je že v preteklih tednih opazil, da so mu zmanjkali nekateri predmeti: zapestna ura znamke zenith in nekaj prstanov. Tokrat pa so mu tatovi odnesli zapestno uro in štiri ogrlice iz korala, slonove kosti in umetnih biserov. Ker so bila okna zaprta in na vhodnih vratih niso našli znakov vloma, so agenti mnenja, da so se tudi v tem primeru tatovi poslužili ponarejenih ključev.
predstavništva na nedeljski manifestaciji prevzel Center pobude za mir (CIP), ki je včlanjen v Zvezo komunistične mladine Italije. Vsi, ki bi želeli sodelovati pri človeški verigi, se lahko zglasijo na sedežu te organizacije v Ul. Capitolina 3 ali pa telefonirajo na številko 744046. Odhod avtobusov bo predvidoma v nedeljo ob 6. uri, povratek v Trst pa ob 23. uri.
_ V okviru pobud ob prvi obletnici Černobila velja omeniti tudi današnji koncert skupine Treves Blues Band, ki bo ob 21. uri v Študentskem domu v Ul. F. Severo 158, na pobudo tržaških federacij DP in ZKMI. Vstopnina znaša 6.000 lir.
Deželni odbor PSI o aktualnih temah
Novoizvoljeni deželni odbor PSI je imel te dni prvo sejo, na kateri je obravnaval v glavnem aktualne politične teme. Deželni tajnik Saro je v svojem posegu poudaril potrebo po preosnovi deželnega aparata, decentralizaciji ter po reviziji pravilnika, ki ureja industrijski sektor. Predlagal je tudi ustanovitev posebne institucije za referendum. Saro je med drugim napovedal vrsto srečanj z laičnimi in naprednimi silami v deželi, na katerih bodo obravnavali možnosti sestave reformističnega gibanja, ki bi pripomoglo k modernizaciji deželne ureditve.
Deželni izvršni odbor PSI je te dni uvedel tudi nekaj sprememb v svoji notranji sestavi; za načelnika tajništva je bil imenovan Giuseppe Napoli, za stike s tiskom in javnostjo je odgovoren Alessandro Perelli. Organizacijski sektor in včlanjevanje krije Rosen-wirth, medtem ko je Boenco novi upravni tajnik. Giacomo Cum bo sledil stikom z raznimi kulturnimi krožki. Problemom obrtništva in delavskih zadrug bosta na deželni ravni sledila Bulfčne in Carbone.
Avto zbil žensko
V ponedeljek zvečer je na Trgu Stare mitnice avtomobilist povozil peško. Nevia Grison, 30 let, bivajoča v Miljah, v Ul. Forti 1, je prečkala cesto v bližini hišne številke 6/a, ko je s preveliko hitrostjo privozil renault, ki ga je upravljal Fabio Giacomini, bivajoč v Trstu, Ul. Salvia 7, in jo hudo poškodoval. Ranjenko so sprejeli na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice, kjer so ji ugotovili zlom desne noge in morebitni zlom levega gležnja. Okrevala bo v 50 dneh.
Na seminarju MENS tudi predstavniki MS SSk
Mladinci evropskih manjšin so se srečali v Strasbourgu
V preteklem tednu, in sicer od 11. do 16. aprila, je v Strasbourgu na Francoskem potekal že tradicionalni velikonočni seminar Mladine evropskih narodnostnih skupnosti. Kot je običaj, so seminar pripravili gostitelji, se pravi Nemci, ki žive v Alzaciji in Loreni, udeležili pa so se ga mladinski predstavniki kakih dvajsetih manjšinskih narodnostnih skupnosti. Med njimi je bilo tudi zastopstvo Mladinske sekcije Slovenske skupnosti, ki so ga sestavljali tajnik Marjan Brecelj in odborniki Mara Petaros, Tomaž Petaros in Peter Rustja.
Letošnji seminar je imel za osrednjo temo »Evropsko združevanje in manjšine«. Vsaka delegacija je nanjo pripravila svoje poročilo oziroma deklaracijo. Mladinci SSk so poudarili misel, da bi Združena evropa morala biti skupnost narodov, ki bi manjšine polno ovrednotila tudi v vlogi veznih členov, ki jim naravno pripada.
Velik del seminarja je bil namenjen spoznavanju razmer gostiteljev. Nemški prebivalci Alzacije in Lorene ne uživajo nikake zaščite, saj jih Francija niti ne priznava kot narodnostno skupnost. To stanje je rezultat razburkanega zgodovinskega dogajanja, v katerem sta bili ti deželi predmet hudih sporov in oboroženih spopadov med Francozi in Nemci. Udeleženci seminarja so si te kraje ob francosko-nemški meji ogledali na izletu, med katerim so tudi obiskali sam Strasbourg. Sprejeli so jih v Evropski palači, kjer so se med drugim seznanili s pri-
pravljalnim delom za sestavo »Listine pravic evropskih manjšin«.
V zaključnem delu seminarja so mladinski predstavniki izglasovali vrsto resolucij, v katerih so se zavzeli za rešitev najbolj perečih problemov posameznih narodnostnih skupnosti v Evropi. Na predlog zastopnikov MS SSk je bila sprejeta tudi resolucija o Slovencih v Italiji. V njej Mladina evropskih narodnostnih skupnosti ugotavlja, da Republika Italija 40 let po podpisu mirovne pogodbe ni še uredila položaja slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v tržaški, goriški in videmski pokrajini, kar onemogoča njen nemoten obstoj in razvoj. V resoluciji so omenjeni tudi nekateri konkretni problemi, kot so ustanovitev državnih šol s slovenskim učnim jezikom v videmski pokrajini, potreba po zaščiti etničnega teritorija in ovrednotenje kulturnih ustanov. Resolucija se zaključuje s pozivom italijanskemu parlamentu in vladi, naj po tolikih zavlačevanjih končno poskrbita za izglasovanje zaščitnega. zakona, in sicer takšnega, da bo sprejemljiv za samo slovensko narodnostno skupnost.
Vodstvo Mladine evropskih narodnostnih skupnosti bo s posameznimi resolucijami seznanilo najvišje evropske oblasti, kakor tudi najvišje oblasti zainteresiranih držav. Ob koncu šestdnevnega srečanja so se mladinski predstavniki domenili, da bo naslednji velikonočni seminar v Brixnu na Južnem Tirolskem.
Štipendije šolnikom za izpopolnjevanje na univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo SR Slovenije je razpisal za akademsko leto 1987/88 v smislu 8. člena Osimske pogodbe šest enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem šol s slovenskim učnim jezikom v Tržaški pokrajini ter tistim, ki nameravajo poučevati v navedenih šolah in želijo izpopolniti svoje jezikovno in strokovno znanje. Štipendija znaša približno 700.000 din letno in se izplačuje v enakih mesečnih obrokih od oktobra do junija.
Prošnje lahko vložijo pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Praviloma, se štipendija podeljuje za eno študijsko leto, izjemoma, če ni novih kandidatov, ali če kandidati, ki so
štipendijo že dobili, nujno potrebujejo še eno leto za dokončanje začete študijske naloge, je mogoče štipendijo podeliti še za drugo leto študija. V takem primeru mora kandidat predložiti potrdilo o opravljenih izpitih in druga ustrezna dokazila.
Izbiro kandidatov opravi ustrezna komisija, ki pri izbiri kandidatov upošteva tudi njihove posebej izražene namere, da se pri izpopolnjevanju poglobijo v katerega od problemov, ki posebej zadevajo razreševanje pedagoških problemov šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 30. aprila 1987. O izidu razpisa bo kandidate obvestil Deželni šolski urad.
gledališča
kino
SSG
Slovensko stalno gledališče gostuje s predstavo A. Millerja SMRT TRGOVSKEGA POTNIKA v Ljubljani (Drama) danes, 22. t. m., ob 15.30 in 19.30 ter jutri, 23. t. m., ob 19.30.
ROSSETTI
. Nocoj ob 20.30 bo na sporedu predstava ČUDEN PAR z Monico Vitti, Rossello Falk in Oraziom Orlandom. Režija Franca Valeri. Prodaja vstopnic v Pasaži Prot-ti (tel. 69406).
VERDI
Nocoj ob 20. uri (red E/A) četrta predstava opere LA LADY MACBETH D. Šostakoviča. Dirigent Niksa Bareza, režiser Giulio Chazalettes.
V petek ob 20. uri peta predstava za red F/E.
koncerti
Glasbena matica - Trst obvešča svoje abonente in obiskovalce koncertov, da je nastop TRŽAŠKEGA OKTETA prenesen na torek, 28. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu. Prodaja vstopnic od jutri, 21. t. m., dalje v Pasaži Protti.
Glasbena matica ima na razpolago vstopnice za koncert Mladinskega orkestra GUSTAV MAHLER, ki ga vodi Clau-dio Abbado. Koncert bo v soboto, 25. t. m., ob 19.30 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Cena prevoza in vstopnice je
20.000	lir. Rezervacije sprejema GM, Ul. R. Manna 29, od 9. do 12. ure.
razstave
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -razstavljata ANI TRETJAK in SERGEJ GLINKOV.
Na sedežu Združenja VOLTAIRE -
Trg S. Giovanni 3 - bo do 30. aprila razstavljal svoja dela slikar ZVEST APPO-LONIO.
V	umetnostni galeriji Bassanese -
Trg Giotti 8 (1. nadstr.) - bodo danes, 22. t. m., ob 18. uri odprli razstavo jugoslovanske slikarke Brede BEBAN.
Berite
»Novi Matajur«
ARISTON - 17.00, 22.00 True stories, kom., ZDA 1986, r. David Byrne, i. J. Goodman, A. McEnroe.
EXCELSIOR I - 17.00, 22.15 Scuola di polizia IV, kom., ZDA 1987, 90'; r. Jim Drake; i. Steve Guttenberg.
EXCELSIOR II - 16.45, 21.45 Francesca e mia, kom., it. 1985, 90'; r. Roberto Rus-so; i. Monica Vitti, Corrado Pani.
GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Platoon, vojni, ZDA 1986, 115'; r. Oliver Stone; i. Tom Berenger, Villem Dafoe.
NAZIONALE I - 16.00, 22.00 Cicciolina e i suoi racconti sensuali, porn., □□
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Nightmare — i guerrieri del sogno, srh., ZDA 1986, 100'; r. Chuck Russell; i. Freddy Krueger, Patricia Arguette, □
NAZIONALE III - 16.15, 22.00 Soul Man, dram., ZDA 1986, r. Steve Miner, i. Thomas Howelle, Rae Dawn Chong.
PENICE - 17.00, 22.15 La vedova nera, krim., ZDA, 1987, 91', r. Bob Rafelson, i. Theresa Russele, Debra Winges.
MIGNON - 16.00, 22.15 Figli di un dio minore, dram., ZDA 1986, 120'; r. Ran-da Haines; i. VVilliam Hurt, Marlee Matlin.
EDEN - 15.30, 22.00 Pelle su pelle in Lucciola blu, porn., □□
CAPITOL - Danes zaprto.
ALCIONE - Zaprto zaradi popravil.
LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Casablanca, Casablanca, kom., it. 1984, 90’; r. Francesco Nuti; i. Giuliana de Sio, Francesco Nuti.
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Scuola di ladri, kom., it. 1987; r. N. Parenti; i. Paolo Villaggio, Lino Banfi.
RADIO - 15.30, 21.30 Grido di voglia, porn. □□
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
čestitke
MAKSU MORELU vošči z zamudo ob njegovi osemdesetletnici vseh pet njegovih svakov in petkrat pet njegovih tovarišev iz »Battaglioni speciali« v Aguili in pozabljenih soustanoviteljev Kmetijske zadruge leta 1945 tam blizu Garibaldijevega trga. Nasvidenje ob devetdesetletnici!
SEKCIJA KPI E. BERLINGUER - NABREŽINA
mali oglasi
priredi danes, 22. t. m., ob 20. uri v dvorani I. Gruden v Nabrežini večer na temo:
GLASNOST, PERESTROJKA IN ŠE KAJ
OSMICO je v Repnu št. 2 odprl Stano Ravbar. Toči belo in črno vino.
PRODAM stanovanje v dvonadstropni hiši, stari 27 let. Ogrevanje, kuhinja, 2 spalni sobi, dnevna soba, shramba in 500 kv. m vrta in dvorišča na Opčinah. Cena 105.000.000. Tel. 228390.
Časnikar Stojan SPETIČ bo govoril o svojih vtisih ob nedavnem bivanju v Sovjetski zvezi v vetru reform Gorbačova.
^SLOVENSKO ® STALNO _ „ i' GLEDALIŠČE r V TRSTU
Patrick Suskind
KONTRABAS
Režija: ŽARKO PETAN
Igra ANTON PETJE
Danes, 22. aprila, ob 16.00 -RED H - mladinski
KH KMEČKA IN OBRT-!b!H	NA HRANILNICA
Pufflg	IN POSOJILNICA
Sl J V NABREŽINI
SLOVENSKO F STALNO "GLEDALIŠČE V TRSTU
Gostovanje Drame SNG Ljubljana
JOSEPH KESSELRING
ARZENIK IN STARE ČIPKE
Komedija v treh dejanjih (štirih slikah)
Režija DUŠAN MLAKAR
V petek, 24. t. m., ob 20.30 v soboto, 25. t. m., ob 20.30 v nedeljo, 26. t. m., ob 16. uri
IZVEN ABONMAJA ABONENTI IMAJO POPUST!
Eriki se je pridružil
IGOR
Sonji in Flaviu čestita, malemu Igorju pa vošči veliko sreče
ŠZ Gaja
včeraj - danes
Danes, SREDA, 22. aprila
KAJETAN
Sonce vzide ob 5.08 in zatone, ob 18.59 - Dolžina dneva 13.51 - Luna vzide ob 2.56 in zatone ob 12.30.
Jutri, ČETRTEK, 23. aprila JURIJ
PLIMOVANJE DANES: Ob 1.33 naj-nižje -4 cm, ob 6.03 najvišje 9 cm, ob 12.37 najnižje -35 cm, ob 19.44 najvišje 38
VREME VČERAJ: Temperatura zraka 15 stopinj, zračni tlak 1013,2 mb ustaljen, veter 26 kilometrov na uro severozahod--nik, vlaga 63-odstotna, nebo oblačno, morje razgibano, temperatura morja 13 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI Rodili so se: Giovanna Santaniello, Daniele Coretti, Daniele Ruzzier, Gloria Aiello, Matteo Galimberti, Daniele Ptac-zek, Dimitri Stifanich.
razne prireditve
Zveza slovenskih kulturnih društev
priredi v sodelovanju z Dijaškim domom Srečko Kosovel v Trstu dvodnevni seminar UVOD V PSIHOMOTORIKO. Prvo srečanje bo v soboto, 25., in v nedeljo, 26. t. m. Seminar bo praktičnega značaja in je namenjen vzgojiteljem, animatorjem, učiteljem, staršem ipd. Pojasnila in prijave na Zvezi slovenskih kulturnih društev, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 767303.
Mladinski krožek Prosek-Kontovel vabi na predavanje z diapozitivi KARA-KORUM '86, ki bo jutri, 23. t. m„ ob 20. uri v Soščevi' hiši na Proseku. Naš gost bo Duško Jelinčič.
V petek, 24. t. m., bo v Cankarjevem domu v Ljubljani simpozij na temo KOPITAR V VUKOVEM ČASU. Začetek ob 9. uri. Slavistično društvo Trst vabi k udeležbi slaviste in zgodovinarje. Za toč-nejše informacije tudi glede prevoza z osebnimi vozili se lahko obrnete na prof. Marijo Cendo - tel. 761158.
Odbor za postavitev spomenika padlim v NOB iz Škedenja, s Kolonkovca in od Sv. Ane ter VZPI-ANPI priredijo v nedeljo, 26. t. m., ob 10.30 pred začasnim spomenikom pri Sv. Ani PROTESTNO MANIFESTAČIJO glede nesprejemljivih izjav tražaškega župana Staffierija o našem spomeniku. Pozivamo vsa društva, organizacije in občane, da se shoda udeležijo.
Sklad M. Čuk vabi na predavanje dr. Martine Žmuc-Tomori PROBLEMI DRUŽINE BOLNEGA OTROKA, ki bo v Prosvetnem domu v torek, 28. t. m., ob
20.30.
razna obvestila
Kmečka zadruga v Trstu vabi svoje člane in nečlane na redni letni občni zbor, ki bo jutri, 23. t. m„ ob 18. uri v dvorani socialnega centra A. Ukmar pri Domju.
Odbor za doraščajočo mladino pri SKGZ in dijaška domova S. Kosovel -Trst ter S. Gregorčič - Gorica prirejajo letovanja za otrpke in mladino:
- na Tatrah od 22. 6. do 4. 7. in od 6. 7. do 18. 7. za otroke od 6. do 11. leta starosti;
v Tolminu od 29. 6. do 15. 7. za otroke od 10. do 17. leta;
— v Savudriji od 8. do 20. 8. za otroke od 9. do 14. leta.
Informacije in vpisovanje do 30. t. m. na sedežih SKGZ v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, III. nadstr., tel. 744249) in v Gorici (Ul. Malta 2, tel. 84644) od ponedeljka do petka, od 9. do 12. ure.
Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel vabi člane na redni občni zbor danes, 22. t. m., ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v dvorani Kulturnega doma na Proseku.
Člani TPPZ in mladinske skupine P. Tomažič bomo odpotovali iz Bazovice z avtobusi, v petek, 24. t. m„ ob 18. uri v Postojno na revijo Primorska poje.
izleti
KD Kraški dom organizira v nedeljo, 3. maja, izlet na Koroško. Vpisovanje pri Vesni Guštin - Repen 54, Olgi Vodopivec - Repen 140, Mari Guštin - Col 12.
Kriška sekcija VZPI-ANPI sporoča, da je še nekaj prostih mest za izlet v Toskano. Informacije in vpisovanje v baru Doma A. Sirk.
NUDIM lekcije iz angleščine za srednje šole in prve razrede višjih. Tel. 742074.
OPEL ASCONA v dobrem stanju prodamo po ugodni ceni. Tel. 0481/882240 in 882300.
DUŠAN RADOVIČ iz Nabrežine obvešča cenjene obiskovalce, da je znova odprl svojo klet. Vabljeni!
GOSPA srednjih let, prizadeta na očeh, išče pošteno žensko za spremstvo in družbo tudi ponoči. Tel. 734639 od 9. do 12. ure in od 15. ure dalje.
PRODAM po ugodni ceni nov plug znamke BIAGIOLI Universal. Tel. 227215.
OSMICO je v Slivnem št. 25 odprl Fran-dolič. Toči belo in črno vino.
PRODAM stanovanje v Rojanu samo privatnikom. Kuhinj ica, dnevna soba, 2 sobi, kopalnica, 2 balkona in klet. Tel. 723671.
PRODAM audi 80, formel E, 1600 kub., letnik '82, v dobrem stanju. Tel. na št. 756365 popoldne in zvečer.
ŠTIRIČLANSKA DRUŽINA išče hišico z vrtom (tudi potrebno popravil). Tel. 828234.
OSMICO je odprl v Ricmanjih 115 Vladimir Klabjan. Toči belo in črno vino.
V BLIŽINI SLIVNEGA se je izgubil pes, pasme Bob tail (angleški ovčar) z dolgo dlako, sive in bele barve. Sliši na ime Axel. Tel. zjutraj na št. 727396 -Maja.
PRODAM giulietto 1600 kub., staro 4 leta, v odličnem stanju. Tel. na št. 229154.
IMPORT-EXPORT zaposli osebo z znanjem zunanjetrgovinskega dela. Ponudbe poslati na Oglasni oddelek - Ul. Montecchi 6 pod šifro IMPORT-EX-PORT.
KUNCE velike, sive barve (orjake), prodam. Tel. na štev. 040/824326 ob uri kosila in večerje.
___________prispevki_________________
Mila Perko daruje 20.000 lir za Knjižnico Pinko Tomažič in tovariši.
V	spomin na Lada Premruja daruje Franc Brus 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje.
V	spomin na Lada Premruja daruje Vida Gerlanc Menucci 10.000 lir za Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja za tržaško ozemlje.
Namesto cvetja na grobove Frančiške Lukač vd. Glavič in prijatelja Luciana Frassinellija daruje Dušan Košuta z družino 25.000 lir za Glasbeno matico in ,25.000 lir za pevski zbor V. Mirk.
V	spomin na Milka Goloba daruje Marta Zupan 50.000 lir za Sklad Andro Čok in 50.000 lir za Knjižnico P. Tomažič in tovariši.
Ob poravnavi članarine VZPI-ANPI za leto 1987, prispevajo za sekcijo Prosek-Kontovel sledeči tovariši:
Angel Blazina 5.000 lir, Marija Blažina-Cibic 5.000 lir, Anica Ban-Blažina 5.000 lir, Zofka Blažina vd. Kapun 5.000 lir, Fe-derik Colja 2.000 lir, Aldo Colja 5.000 lir, Ivan-Mario Caharija 5.000 lir, Silvano Caharija 5.000 lir, Romano Danieli 5.000 lir, Alojz Cibic 5.000 lir, Ivan Ferfolja
10.000	lir, Ivan (Oskar) Ferluga 15.000 lir, Alojz Guštin 5.000 lir, Valentin Kante
5.000	lir, Marino Kralj 5.000 lir, Zvonko Kalc 5.000 lir, Draga Kapun-Cherin 5.000 lir, Slava Husu-Conestabo 5.000 lir, Kazimir Majowski 10.000 lir, Srečko Orel
5.000	lir, Albin Puntar 5.000 lir, Ljudomil Nabergoj 5.000 lir, Štefanija Štoka 11.000 lir, Miloš Sardoč 3.000 lir, Oriella Zacchi-nia 5.000 lir, Radovan Zorn 5.000 lir.
Družina Zorn daruje 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku ter 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
V	spomin na Luciana Frassinellija darujeta Ada in Mara Verša 25.000 lir za MPZ V. Mirk.
Umrli so: 67-letna Amelia Cunja, 94-letna Angelica Basso, 81-letni Angelo Beneul, 65-letni Emilio Fon, 71-letni Guglielmo Automi, 77-letni Giusto Cok, 87-letna Anita Boccasini, 81-letni Giuseppe Sbona, 77-letna Carmela Pocecco, 64-letni Giovanni Cozzi, 65-letni Renato Coz, 60-letni Augusto Cattaruzza, 80-let-ni Ermanno Kressevich, 85-letna Antonia Scaramella, 77-letna Emilia Parmesan, 67-letni Edoardo Canderlic, 81-letni Egi-dio Zannier, 72-letni Pietro Odoni, 76-let-na lolanda Pauletic, 78-letna Margherita Germech, 74-letna Paola Marži, 46-letna Giordana Cusati, 92-letni Gioacchino Sferco, 80-letna Caterina Labinaz, 85-let-na Maria Mlac, 77-letna Duilia De Grassi, 73-letni Valerio Rosignoli, 87-letni Pantaleone Mazzitelli.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete in potovanja:
od 15. do 17. maja - na MALI LOŠINJ. Cena 125.000 lir; od 15. do 17. maja - na RAB. Cena 125.000 lir;
16. in 17. maja - na KRK. Cena 79.000 lir;
od 22. do 24. maja - na PAG in v ZADAR. Cena 149.000 lir;
23. in 24. maja - na PLITVIČKA JEZERA (poroka pod slapom). Cena
137.000	lir;
od 18. do 23. junija - v MAKEDONIJO in na OHRIDSKO-JEZERO. Cena
445.000	lir;
od 19. do 27. junija - v MOSKVO in LENINGRAD. Cena 935.000 Ur; od 19. do 26. junija - na DANSKO, ŠVEDSKO in NORVEŠKO. Cena
1.550.000	lir.
Na razpolago so programi za letovanja v Jugoslaviji, Grčiji, Španiji, Turčiji in Tuniziji.
Informacije in vpisovanja pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, tel. 60261.
	
menjalnica	21.4. 1987
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od torka, 21., do sobote, 25. aprila 1987 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (Milje).
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (Milje).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 ( Milje ).
FERNETIČI (tel. 229355) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Ameriški dolar............. 1275.—
Nemška marka ................ 710.50
Francoski frank.............. 211.50
Holandski florint ............ 627,—
Belgijski frank............ 33.30
Funt šterling.............. 2070.—
Irski šterling............. 1875.—
Danska krona................. 184.10
Grška drahma ................... 9.
Kanadski dolar ................ 940-
Japonski jen................... 8.30
Švicarski frank ............. 857.
Avstrijski šiling............ 100.75
Norveška krona .............. 185.30
Švedska krona................ 200.
Portugalski eskudo............. 8.50
Španska peseta................. 9.50
Avstralski dolar ............ 860.
Debeli dinar................... 1.80
Drobni dinar................... 1.80
Df-II/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Tel : Sedež 61446 - 68881 Dl«ll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131
ti in morje
vojko colja
sklad mitja čuk
jelka Cvelbar
Holidav 21 za »revne« bogataše
Polizrivni motorni čolni predstavljajo po našem mnenju najboljši kompromis za vse tiste, ki se nočejo mučiti s ško-tami, vrvmi in jadri, ker imajo malo časa za rekreacijo in dopuste, obenem so jim klasični izrivni čolni prepočasni. A kaj, ko so tudi polizrivni čolni za marsikoga prepočasni, da si predvsem tisti, ki jim je čas v pravem pomenu besede suho zlato, želijo kajutnih gliserjev. Taki seveda ne bi smeli imeti finančnih problemov, so pa zato bolj previdni pri rekreacijskih investicijah. Svetovna, predvsem pa italijanska industrija, ponujajo kajutne gliserje najrazličnejših razsežnosti in udobja. V glavnem gre za plovila, ki so v bistvu status simbol, da so take drage investicije skrajno vprašljive. Dohodkometer je med drugim pognal strah v kosti vsem tistim, ki so vsaj na papirju reveži in ki si sedaj ne upajo razkazovati svojega standarda. Drag kajutni gliser res vzbuja zavist, a tudi radovednost davkarije.
Italijanska industrija je pomislila tudi na take kupce. Holiday 21 je zgovoren primer kajutnega gliserja, ki je namenjen ljudem z globokimi žepi, a plitvimi davčnimi prijavami. Dolg je namreč le 6,35 metra, širok pa 2,48 metra, kar v teoriji omogoča celo cestni prevoz, ali vsaj možnost, da ga skoraj vse leto skrijemo pred nepoklicanimi. Povsem razumljivo ni to klasični družinski kajutni gliser, ima namreč le dva pograda, notranja razporeditev, udobje in suho-zemski koncept zgovorno dokazujejo, da je pri notranjem urejevanju sodelovala ženska roka. Morebitna družica lastnika tega gliserja ne bo torej obžalovala suhozemskega udobja in ji bo za nekaj dni uspelo v podkrovju ohraniti tovarniški red. Gliser je navsezadnje namenjen krajšim križarjenjem ob koncu tedna, ali pa daljšim ekskurzijam, ko lastnik preživlja dopust v hotelski sobi ali apartmaju.
Kot smo že navedli, je gliser dolg 6,35 metra, če k temu dodamo še krmno ploščad, z vgrajenimi . stopničkami in prho, da si lahko speremo morsko vodo, ali se celo umijemo, je celokupna dolžina čolna 7 metrov. Kokpit je udoben in suh z dvojnim sedežem ob komandnem pultu in z divanom v krmi, ki ga lahko spremenimo v ležalnik za dve osebi. Nad kokpitom je roll-bar, da lahko tudi ta prostor skrijemo pred radovedneži. Kot rečeno pa je predvsem pod-krovje presenetljivo. Že sama višina 1,83 metrov v osrednjem delu dokazuje, da je bilo glavno gibalo udobje. Ob levem boku takoj po vhodu iz zatemnjenega pleksi stekla je kuhinjski resor z alkoholnim gorilnikom in majnim umivalnikom, da lahko pogrejemo hrano, ki so nam jo dali v
hotelski kuhinji, ali pa smo jo pripravili doma. Ob desnem boku je v ločenem in udobnem prostoru kemično stranišče. Sledita dva divana, ki se v premcu končujeta v obliki črke v, na njih pa lahko sedita le dve osebi, ker se proti premcu strop niža. Ta osrednji del ima med divanoma mizico, ki jo lahko znižamo, da dobimo precejšnjo ležalno površino. V podkrovju je presenetljvo izobilje svetlobe, ki ga še stopnjujejo pastelne in svetle barve prevlek in pohištva. Poskrbeli so torej tudi za tiste, ki bolehajo za omiljeno klavstrofobijo. Po vsem tem naj še omenimo 80-litrski vodni rezervoar in možnost, da pod kuhinjskim resorjem vgradimo hladilnik.
Kot zadnje naj navedemo izredne maritimne značilnosti, ki dopuščajo upravljanje tudi neveščim pomorščakom. Maksimalna hitrost s 171-konjskim bencinskim motorjem je 32 vozlov, normalna hitrost je 25 vozlov, cena pa 42 milijonov lir brez davka IVA. Z vgrajenim dizelskim motorjem pa stane 48.670.000 lir.
Pot k odraslosti
Pot k odraslosti je naslov knjige, ki jo je dr. Martina Žmuc-Tomori posvetila poglabljanju v duševni razvoj otroka in mladostnika v prepričanju, da temeljno znanje lahko pomaga staršem v težavah, s katerimi se srečujejo pri vzgoji.
Pot k odraslosti je velikokrat boleča. Ali mora tako biti?
»Do neke mere mora biti boleča, ker je to formativno. Bremena, preizkušnje, stresi človeka oblikujejo in spodbujajo k temu, da se dejavno loteva svojega življenja in zorenja svoje osebnosti. Važno pa je, da nastopijo te obremenitve in ti zunanji pritiski o pravem času in v pravem skladju s sposobnostmi vsakega razvijajočega se otroka in mladostnika. Pomembno je, da bremena, ki jih s stopnjo svoje zrelosti še ne more premagati, ne pridejo prezgodaj in ne preveč naenkrat.«
Naj torej razbremenitev pomeni, da opravlja nekatere naloge kdo drug, denimo starši?
»S tem jim bolj škodijo kot pomagajo. S tem, da vse njihove naloge opravljajo namesto njih in jih preveč razvajajo, kvarno vplivajo na razvoj otrokove osebnosti. Namesto, da bi jih tako naučili, da bi sami zmogli, bijejo njihove bitke... in jim s tem ne pomagajo okrepiti in utrditi osebnosti in razvijati samostojnosti. Samostojnost se zna razviti samo na opravljenih nalogah.«
Včasih je tega kriva preobremenjenost s šolskim delom. Včasih se otroci staršem zasmilijo.
»Morda. Pomembna pa je tudi vsebina te preobremenjenosti. Preobremenjenost s šolskim delom je nekaj negativnega. Omejuje razvoj pravih potencialov, hkrati pa jemlje energijo za razvoj socialnih sposobnosti: za komunikacije, za razvoj vedenja družabnosti, za vzpostavljanje stikov z drugimi, sodelovanja z drugimi.
Kako je taka vsebina preobremenjenosti otrok narobe razporejena, vidimo že s tem, da je zelo veliko pedagogov usmerjenih v vprašanje uspeha, učinka, ocen pridobljenega znanja, ne pa v vse ostale bolj vzgojne naloge, ki jih pedagoški proces lahko pomaga razviti. Spodbuda socialnosti, tovarištva, razumevanja drug do drugega, odnosa do drugih. Te stvari ob šolski obremenjenosti stopijo v ozadje.«
Ali ne pomeni lahko socializacija potiskanje otrok v kalupe, ki jih potem osebno omejujejo in se iz te utesnjenosti porajajo konflikti?
»Rekla bi, da je to lahko problem individualnosti pri otroku. Za najbolj ustrezno vzgojo in spodbudo k ustreznemu razvoju je potrebno otroka zelo dobro poznati. Zahteve, pričakovanja in spodbude usmeriti na njegove značilne osebnostne lastnosti. Od otroka, ki je umaknjen vase, ki se zna ukvarjati z bolj poglobljenimi stvarmi, ki ga zanimajo bolj medčloveški odnosi, ne zahtevamo, da bo tehnično uspešen ali ne vem kako aktiven v motoričnih dejavnostih, če te njegovi osebnosti in naravi niso blizu...
To individualnost moramo, zato da jo znamo razvijati in spodbujati, zelo dobro poznati. To pa vzame čas.
Čas za skupne pogovore o zelo različnih, včasih na videz nepomembnih stvareh, včasih o pomembnih življenjskih temah... in čas za skupne dejavnosti. Tega časa pa je največkrat najmanj in zato ni zadostnega spoznavanja otroka in njegove subtilne značilnosti, ki lahko postane jedro, iz katerega se razvija ustvrjalnost, pa tudi osebna sreča.«
Na takem nepoznavanju včasih gradimo starši napake. Velikokrat pa z mladimi na kratko opravimo, češ'da niso več taki, kakršni smo bili mi... Pri tem seveda mislimo na lastno mladost s pozitivnim predznakom, na njihovo pa vsaj z dvomljivim, če ne z negativnim.
»Čustva do svojih domačih, do sovrstnikov so še zmeraj pri mladih zelo intenzivna. Vse to je ravno tako prisotno, kot je bilo včasih, samo da se izraža na drugačne načine. Načini komuniciranja, kodeks socialnega vedenja se gotovo razlikujejo od prejšnjih generacij in tudi naslednje generacije se bodo od teh sedanjih mladih razlikovale.
Ko odrasli gledamo na razvojno obdobje otrok in mladostnikov, pa je naš pogled nazaj potvorjen. Poskušamo izriniti naše lastne stiske, naše lastne prizadetosti, bolečine in probleme, ki smo jih doživljali. In gledamo na to obdobje kot na neko obdobje splošne radosti, veselja, življenjskega pričakovanja, ne da bi sami sebi priznali, da nismo nikoli toliko jokali, nikoli zastavljali toliko vprašanj, na katera nismo vedno prejeli odgovora, kot v tistem času, toliko je bilo težav s svojimi lastnimi starši, s svojimi vrstniki.«
(Se nadaljuje)
današnji televizijski in radijski sporedi
j RAI 1	_________
7.20	Rubrika: Uno Mattina
9.35	Nanizanka: Professione pericolo!
10.30	Rubrika o gospodarstvu
11.00	Rubrika: Okrog nas
11.30	Nanizanka: Tata e il professore
11.55	Vreme
12.05	Variete: Pronto... chi gioca?
13.30	Dnevnik
14.00	Pronto... chi gioca? (2. del)
14.15	Dokum.: II mondo di Quark
15.00	Dokumentarni oddaji: O rižu,
15.30	O slinavki
16.00	Nanizanka: La baia dei cedri
16.30	Risanka: Svet Walta Disneya
17.20	Kolesarstvo (prenos iz Apulije)
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Inf. odd.: Sever kliče Jug...
18.30	Nanizanki: Pika Nogavička,
19.00	Mednarodno letališče
19.40	Almanah, vreme, dnevnik
20.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock
20.55	Nogomet: Real Madrid-Bayern (prenos iz Madrida)
21.45	Dnevnik
22.45	Nan.: Due assi per un turbo
23.45	Rubrika o kinematografiji
23.50	Športna sreda, nato dnevnik
{ RAI 2_______________
11.15	Dokumentarec. Monografije
11.45	Rubrika: Cordialmente
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.25	Knjižne novosti
13.30	Nadaljevanka: Ouando si ama
14.30	Dnevnik - kratke vesti
14.35	Mladinska oddaja: Tandem
15.25	Nogomet: Italija-Jugoslavija, Under 21 (prenos iz Padove)
16.15	Oddaja iz parlamenta
16.20	Dnevnik - kratke vesti
17.15	Rubrika: Bolj zdravi, lepši
17.55	Inf. odd.: Odprti prostor
18.15	Športne vesti
18.30	Nanizanka: Llspettore Derrick
19.30	Dnevnik
20.15	Športne vesti
20.30	Nadaljevanka: La corsa alla bomba (r. J. F. Delassus in A. Eastman, i. P. Capponi, 2. del)
22.15	Dnevnik. Doremifa
22.30	Dnevnik
22.45	Inf. odd.: Mixer - reportaža
23.30	Aktualnosti: Odprti studio
23.45	Nogometna tekma: Borussia-Dundee (pokal UEFA prenos iz Mbnchengladbacha)
RAI 3_____________ ________j
10.00	Šport: tenis (mednarodni turnir Open, prenos iz Montecarla)
14.30	Mladinska oddaja: Jeans
15.25	Film: Gli ultimi della strada (kom., It. 1940, r. Domenico Pao-lella, i. Oretta Fiume, Roberto Villa, Guido Notari)
16.45	Variete: Vse o... nas - II ritorno di Billi e Riva
18.00	Informativna oddaja: Stiffelius
19.00	Dnevnik
19.35	Informativna oddaja: Italijanske dežele
20.05	Izobraževalna oddaja: L'altra faccia di... (7. del)
20.30	Film: Amore mio aiutami! (kom., It. 1969, r. Alberto Sordi, i. Alberto Sordi, Monica Vitti, Silvano Tranguilli)
22.35	Dnevnik
22.40	Dokumentarna oddaja: Delta
23.25	Dnevnik
23.50	Nadaljevanka: II circolo Pic-kwick (Charles Dickens, r. Ugo Gregoretti, i. Mario Pišu, Leopolde Trieste, Gigi Proietti, 2. del)
RTV Ljubljana
10.00	TV mozaik. Mostovi
10.30	Matineja. TV drama: Pot navzdol (po romanu Otta Nagla, drama, ZRN, r. Hans Knbtzsch, ponovitev)
16.55	TV mozaik (pon.)
17.25	Poročila
17.30	Otroška gledališka predstava: V ozvezdju postelje (Boris A. Novak, r. Emil Aberšek, i. Ivo Bari-šič, PDG Nova Gorica)
18.20	Dokumentarna serija: Skrivnosti morja - Toplokrvne živali globin
18.45	Risanka
19.00	Danes. Obzornik
19.26	Vreme in dnevnik
20.05	Dokumentarec meseca: Čez
20.50	Film: Cal (dram., VB 1984, r. Pat 0'Connor, i. H. Mirren, J. Lynch, D. McCann, S. Rimkus; Helen Mirren je v Cannesu 84 prejela nagrado za naslovno žensko vlogo; film o sožitju Angležev in Ircev je bil tudi na Festu 1985)
22.30	Dnevnik
22.45	Rezerviran čas
j PP) TV Koper ______________
14.00	TV Novice
14.10	Rubrika: Parola mia
15.25	Otroški spored
18.00	Nadaljevanka: Vite rubate
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
PADRIČE — Slovenski predstavniki pri prof. Rubbii
TRST — Srečanje delegacije rafinerije Aguila s političnimi predstavniki
PORDENON — Pred vsedržavnim festivalom Unita o vojaških službah
GORICA — O demografskem upadanju
19.30	TVD Stičišče
19.45	Rubrika: Mesto danes
20.00	Nanizanka: Evin vek
20.25	TV dnevnik
20.30	Zabavna oddaja: lo a modo mio
21.45	TVD Vsedanes
21.55	Dokum.: Ljubezen do narave
22.25	Nogomet: za evropski pokal Real Madrid-Bayern Miinchen
jfg| CANALE 5	|
7.00	Jutranja oddaja: Dobro jutro, Italija
7.10	Risanke
8.00	Rubrike: Forum, 8.30 Magazine
9.00	Nanizanka: Aspettan-do il domani
9.25	Rubrika: Come stai?
10.00	Nanizanka: General Hospital
10.25	Rubrike: 11 resto e vita, Ciao signora, I testi-moni del Cedron
11.10	Kvizi: Tuttiinfamiglia
12.00	Bis, 12.40 II pranzo e servito
13.30	Nanizanka: Sentieri
14.30	Film: Matrimoni a sor-presa (kom., ZDA 1952, i. Ginger Rogers, Mariin Monroe)
16.30	Nanizanki: Aliče, 17.00 L'albero delle mele
17.30	Kviz: Doppio Slalom
18.00	Nanizanki: Love Boat,
19.001	Jefferson
19.30	Variete: Studio 5
20.30	Film: Tarzan Tuomo scimmia (pust., ZDA 1981, r. J. Derek, i. Bo Derek, Miles 0'Keefe)
22.25	Dokumentarna oddaja: Alfredino in skrivnostni vodnjak
23.20	Nanizanke: Mississip-pi, 0.20 Mississippi,
1.20	Missione impossi-bile
^ RETEOUATTRO
8.30 Nanizanke: Ironside,
9.20	I giorni di Bryan, 10.10 Strega per amore, 10.30 Switch, 11.30 Vicini troppo vicini, 12.00 Mary Tyler Moore, 12.30 La piccola grande Neli
12.50	Otroška oddaja: Ciao ciao, risanke Lovely Sara, Candy Candy, Masters
14.30	Nadaljevanki: La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo
16.15	Dokumentarca: To je Hollywood, 16.40 Kanadska narava
17.20 Nad.: Febbre d amore
18.15	Kviza: Cest la vie, Il gioco delle coppie
19.30	Nanizanke: Čharlie's Angels, 20.30 Colom-bo, 21.55 Spenser
22.50	Film: L'uomo che vide il futuro (dok., ZDA 1981, r. Robert Gue-nette, i. Orson Welles, Philip L. Clarke)
0.30 Nanizanki: Ironside,
1.20	Switch
^J> ITALIA1
8.30 Nan.: Fantasilandia 9.15 Film: Il massacro di Kansas City (dram., ZDA 1975, r. Dan Cur-tis, i. Dale Robertson)
11.00	Nanizanke: La strana coppia, 11.30 Quincy,
12.30	T. J. Hooker,
13.30	Tre cuori in affit-to
14.00	Zabavna oddaja: Can-did Camera
14.15	Glasbena oddaja: Dee-jay Tele Vision
15.00	Nanizanka: Time Out
16.00	Otroška oddaja: Bim, Bum, Bam, vmes risanke Juny Paperina, Georgie, Lupin
18.00	Nanizanke: La časa nella prateria, 19.00 Arnold, 19.30 Happy Days
20.00	Nanizanka: Licia dol-ce Licia
20.30	Kviz: OK, il prezzo e giusto
22.35	Variete: Lupo solitario
23.35	Nanizanke: Ai limiti delTincredibile, 0.35 Toma, 1.25 Simon & Simon
|	TELEPADOVA
13.00	Risanki: Casper, Top Cat
14.00	Nad.:HappyEnd
15.00	Rubr.: D come donna
16.30	Risanke: Gigi, Il fichis-
simo, Voltron, Tran-sformens, Ghostbus-ters
19.00	Nanizanki: Wayne and Schuster, 19.30 Flamingo Road
20.30 Film: Buonasera signora Campbell (kom., ZDA 1968, r. Melvin Frank, i. Shelley Win-ters, Telly Savalas)
22.20	Športna rubrika: Euro-calcio
23.20	Filmska rubrika
J % TELEFRIULI
13.30
14.30
15.30 18.10
19.00
20.00
20.30 22.00
22.30
23.30
0.30
1.00
Nad.: Rosa de Lejos Dražbi: Il tappeto ori-entale, Roberta Pelle Glas. odd.: Musič box Nanizanka: Maggior-domo per signora Dnevnik
Informativna oddaja: Zdravstvo danes Rubrika: Župan in njegovi ljudje
Nanizanka: La signora e il fantasma Dnevnik
Variete: Il cappello sulle 23
Glasbena oddaja: Spe-ciale La Grotta Inf. odd.: News dal mondo
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, 7.40 pravljica, glasba; 8.10 V objemu gora; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: o razvoju filma v Sloveniji, opoldanska rubrika, mozaik; 13.20 Revija Primorska poje; 13.40 Glasbene skice;
14.10	Gospodarska problematika; 14.40 Glasbene skice, 16.00 Od Milj do Devina; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kulturni in družbeni odmevi; 18.30 Glasbene skice.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 4.30 Jutranji spored;
8.05	Za knjižne molje; 8.30 Govorimo angleško; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ali poznate?; 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji; 12.10 Orkestri;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Pojemo in godemo; 13.30 Melodije; 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo; 14.25 Mozaik;
15.00	Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Zbori; 18.30 S knjižnega trga; 19.00 Dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.50 Likovni odmevi; 20.00 Koncert za besedo - Labrador;
21.05	Iz Gershwinove opere Porgy and Bess; 22.30 Melodije; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jazz za vse.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis; 6.30 Jutranjik;
7.00	Jutranja kronika in servis; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.40 Pesmi in plesi naših narodov; 14.40 Zanimivost; 15.00 Glasbeni kiosk; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Pogovor o...;
17.35	Primorska poje '87; 18.00 Zaključek.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.45 Koledarček; 7.00 Dober dan; 8.00 Prisrčno vaši; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka; 10.10 Otroški kotiček; 10.35 Vstop prost; 11.00 Jezikovna pravila; 11.30 Na prvi strani;
11.35	Srečanje s psihologinjo; 12.00 Glasba po željah; 14.30 Popevka; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Kultura in umetnost; 15.45 Sintonizzatissimi; 16.35 Made in Yu; 17.00 Bubbling; 18.00 High power; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
Oddaja na frekvencah: 100,3 MHz za Kras,- 100,4 MHz za Trst,- 100,5 MHz za Vzhodni Kras.
10.00	Za vsakogar nekaj; 16.00 Besede in glasba; 19.00 Glasba po željah;
20.40	Pogovor z odvetnikom; 21.00 Ostali Trst; oddaje povezuje glasba.
V ponedeljek v Črnem vrhu
Več kot dvesto upokojencev na velikonočnem izletu
Priprave na 17. sejem Espomego Prireditev bo od 9. do 17. maja
Od 9. do 17. maja bo v Gorici 17. mednarodni blagovni sejem Espomego. Priprave na za Gorico prav gotovo najpomembnejšo sejemsko prireditev so v zadnjih dneh zadobile hitrejši ritem. Zanimanje za mednarodni blagovni sejem se je povečalo zlasti še po sporočilu, da so bili za goriški sejem ponovno odobreni posebni sejemski kontingenti za uvoz blaga. Razstavljavci — že zdaj napovedujejo, da bodo v nekaj dneh oddali celoten razpoložljiv prostor bodo v glavnem iz Italije, Avstrije in Jugoslavije, to je iz držav, ki so na sejmu prisotne že od samega začetka. Zaključujejo se pogovori za uradno prisotnost razstavljavcev iz Madžarske. Razstavljavci so bili v preteklosti že prisotni na goriškem sejmu. Po stikih in obiskih, ki so bili v razdobju zadnjih nekaj mesecev, med goriškimi in madžarskimi gospodarskimi operaterji ter predstavniki vlade, bo udeležba madžarskih podjetij na majskem sejmu v Gorici skoraj gotova. Napovedujejo pa tudi, čeprav bolj simbolično, prisotnost razstavljavcev iz Somalije in Mehike.
Iz Jugoslavije bodo prisotni razstavljavci iz Slovenije in Hrvaške ter predvidoma iz Srbije. Ob dnevu Ju-, goslavije napovedujejo obisk delega-
cije gospodarstvenikov z območja Niša.
Veliko pozornosti bodo na letošnjem mednarodnem blagovnem sejmu namenili raznim strokovnim srečanjem. Tako bo že na samem začetku sejma strokovno posvetovanje o odnosih med Evropsko gospodarsko skupnostjo ter Jugoslavijo in Avstrijo ter drugimi državami, ki niso članice EGS.
Avstrijo bodo na sejmu predstavljali pretežno razstavljavci s Koroškega.
Knjiga o Gorici v letih 1940-47
Na pobudo občinske uprave bo jutri,23. t. m., ob 18. uri v avditoriju v Ul. Roma govor o zgodovini katoliške komponente v Gorici v obdobju druge svetovne vojne in v letih takoj po vojni. Prof. Pierantonio Gios z Univerze v Padovi in dr. Guido Botteri iz Trsta bosta predstavila knjigo z naslovom »Goriška med vojno, odporništvom in demokratično obnovo, 1940-1947«. Gre za tretji zvezek serije o goriških katoličanih, ki jo izdaja Inštitut za versko in družbeno zgodovino v Gorici.
V knjigi je zbrano gradivo s posveta na isto temo, ki je bil v našem mestu 19. in 20. decembra 1985. V njem so poročila in posegi slovenskih in italijanskih referentov na posvetu. Uvodno predstavitev je napisal Ciro Nigris.
Posebni tečaji na srednjih šolah
Ministrstvo za šolstvo je pred kratkim odobrilo osamosvojitev kmetijskega tehničnega zavoda v Gradišču. O tem smo poročali že pred dnevi. Ministrstvo za šolstvo pa je, kakoj izhaja iz poročila za tisk, pokrajinskega odbornika za šolstvo, dr. Spazzapana, izreklo soglasje tudi glede odprtja posebnih tečajev na nekaterih srednješolskih zavodih v šolskem letu 1987/88. Tako bo na industrijskem tehničnem zavodu Galilei v Gorici in Marconi v,. Tržiču uveden triletni tečaj industrijske elektronike, pri trgovskem tehničnem zavodu Fermi v Gorici pa bodo dijaki, po pripravljalnem dvoletnem tečaju v novem šolskem letu nadaljevali s specializacijo za pridobitev naslova knjigovodje — izvedenca programerja.
Tako uspelega izleta goriški upokojenci že dalj časa ne pomnijo. Več kot dvesto se jih je namreč zbralo na velikonočni ponedeljek in se podalo na avtobusni izlet v Črni vrh. Člani Društva slovenskih upokojencev z Goriškega so sami napolnili kar tri avtobuse, četrti avtobus pa je pripeljal upokojence iz Trsta. Prišlo je tudi predstavništvo upokojencev iz Solkana, ki so pobrateni z goriškimi.
Velikonočni izlet so tokrat priredili že petič, njegov uspeh pa kaže, da se je v teh nekaj letih že uveljavil kot tradicionalno srečanje za veliko število upokojencev.
V Črni vrh so se pripeljali okrog poldneva. Vsi niso še niti stopili iz avtobusov, ko je že bilo na sporedu prvo zabavno tekmovanje. "Marš pirh tek", tako so ga poimenovali, je bil dokaj preprost, a vseeno poln nepredvidenih težav in seveda zabave: vsak od tekmovalcev je moral z žlico med zobmi in barvanim pirhom na žlici prehoditi ali preteči razdaljo kakih sto metrov. Marsikatero jajce je padlo, druga so se tresla, smeha in zabave pa je bilo dovolj za vse.
Tako ogreti so se udeleženci izleta nate-podali v hotel Bor in zasedli vso jedilnico, nad katero sta blestela znak in napis njihovega društva. Po okusnem kosilu se je nadaljevala zabava. S čokoladnimi pirhi so nagradili najboljše v teku s pirhi na žlici, ob poskočni
glasbi harmonikaša Janeza iz Žirov pa so se pomerili še v plesu. Priredili so še zabavni ples s srčki, ko je vsak dobil srčko in moral nato iskati partnerja z enakim, pa še tombolo. Povedati gre, da so po skupni domeni sklenili, da namenijo polovico izkupička od prodaje srčk in nagrad na tomboli skladu za postavitev spomenika Radu Simonitiju v Brdih. Zbrali so več kot 200 tisoč lir.
Ob zabavi v hotelu so mnogi izkoristili še kar naklonjeno, čeprav nekoliko vetrovno vreme, da so se podali na sprehod v gozd. Pred povratkom domov v večernih urah so si vsi zaželeli še takih množičnih in zabavnih srečanj. Tržaški upokojenci so goriš-kim poklonili tradicionalno butaro in foto knjigo Kamnita hiša, medtem ko so Solkanci s "flaškonom" solne kisline (v resnici je šlo za solkansko vinsko "kislino") poskrbeli za dodatno zabavo.
■ Zavod za socialno skrbstvo INPS
obvešča, da bodo v okviru reorganizacije služb s 1. majem zaprli urad v Gradišču, ki je doslej sprejemal zdravniška potrdila o bolezni in skrbel za izplačevanje denarnih nadomestil v primerih bolovanja. Odslej se bodo uporabniki lahko posluževali pokrajinskega sedeža INPS v Gorici ali uradov v Tržiču.
Opozorilo sindikatov
Velika zamuda v izvajanju dogovora o odstopu zemljišč Cot. Triestino
Pred več kakor petimi meseci, točneje 19. novembra lani, so na Trgovinski zbornici podpisali dogovor o prodaji razpoložljivih zemljišč in objektov na območju nekdanje tekstilne tovarne v Podgori. Dogovor so podpisali poleg predstavnikov Trgovinske zbornice še predstavniki družbe Cotonifi-cio Triestino, Deželne finančne družbe Friulia, družbe Friulia LIS, združenja industrijcev, malih in srednjih indus-trijcev ter obrtnikov ter sindikalnih zvez CGIL/C1SL/UIL. Razpoložljiva zemljišča bi kupila družba Friulia LIS.
Glavni cilj dogovora je bil: prvič, omogočiti podaljšanje izredne dopolnilne blagajne še za eno leto, drugič, pospešiti uresničenje novih gospodarskih pobud, zlasti tekstilnega sektorja, tudi ob koriščenju ugodnosti in olajšav Goriškega sklada.
V poročilu za tisk tajništva sindikalnih zvez CGIL/CISL/UIL ugotavljajo, da se po omenjenem dogovoru ni nič premaknilo. To ustvarja razloge za zaskrbljenost. Zaradi zamud bi namreč ministrstvo utegnilo odreči nadaljnje podaljšanje izredne dopolnilne blagajne, zmanjšuje pa se zanimanje podjetnikov za realizacijo posameznih pobud.
Predstavniki sindikalnih zvez predlagajo čimprejšnji sestanek vseh podpisnikov dogovora, da se preveri stanje in premostijo morebitne ovire.
Zaskrbljujoč položaj v tovarni De Licia
Stanje negotovosti se nadaljuje v podjetju De Licia v goriški industrijski coni. Podjetje, ki zaposluje 64 delavcev, je pred kakšnim letom prevzela družba Sapori ter obljubila nove investicije in predvsem sanacijo. Na skupščini so, tako izhaja iz poročila za tisk, ugotovili, da so delavci sprejeli velike žrtve in samoodpovedi, vendar pa ni videti znakov izboljšanja položaja. Sindikalni predstavniki so na skupščini ugotovili, da se obljube doslej niso uresničile, ni bilo investicij, ampak so novi lastniki v glavnem izkoristili razpoložljivost in pripravljenost delavcev, da pomagajo v iskanju izhoda iz krize.
Na skupščini so sprejeli sklep, da se takoj zaprosi za sestanek z združenjem industrijcev in tudi s predstavniki Dežele, kajti vprašanje ima širšo razsežnost.
Zadruga Brda je razstavljala na sejmu Vinitaly v Veroni
Člani vinogradniške zadruge Brda so nadvse zadovoljni z udeležbo na nedavnem vinskem sejmu Vinitalj v Veroni. Na prireditvi, ki je najpomembnejša v Italiji in ki ima zelo velik odmev tudi v evropskem prostoru, so nastopili samostojno, čeprav bi bili lahko sodelovali v skupnem razstavnem prostoru, ki ga je pripravila Dežela.
V pogovoru s člani zadruge, ki so se sejma udeležili, smo izvedeli, da je bilo zanimanje za razstavljena (in na pokušnjo) vina zelo živo. Obiskovalce, ob tem velja posebej zabeležiti, da je sejem Vinitaly namenjen predvsem gospodarskim operaterjem, je privabljal predvsem velik napis BRDA. Marsikdo je najprej pomislil, da gre za podjetje iz tujine, ki razstavlja na ve-
ronskem sejmu. Pa so člani zadruge, ki so bili stalno prisotni na sejmu, zadevo kaj kmalu prepričljivo pojasnili. Skratka, slovensko ime je na sejmu zbujalo radovednost, pritegnilo marsikaterega obiskovalca, ki bi sicer šel neopazno mimo.
Ob kozarčku briške kapljice je bil led prebit in s tem tudi ustvarjeno primerno ozračje za pogovor o komercialni plati zadeve.
Zadruga Brda je na sejmu v Veroni razstavila sedem vrst vina.
Člani zadruge bodo sodelovali tudi na skorajšnji prvomajski razstavi in pokušnji briških vin v Steverjanu.
_________prispevki___________
Za postavitev partizanskega spomenika v Rupi je podjetje Tomos darovalo 100 tisoč lir.
izleti
KD Skala Gabrje priredi 23. in 24. maja avtobusni izlet v Medicino in Mar-zabotto. V Medicini bo imel pevski zbor tudi koncert. Prijave pri Oskarju Jurnu in Bernardu Floreninu.
razna obvestila
Tepisti razbijali avtomobile po ulicah Ločnika in Gradišča
Mladenič iz Ronk v komi zaradi padca z vespo
Skupinica huliganov je želela praznovati veliko noč na svoj način. Morda pod vplivom alkohola so v nedeljo zvečer razgrajali in razbijali najprej v Ločniku in nato v Gradišču.
Tepisti so začeli svoj pohod v Ločniku. Največ škode so povzročili v UL Licinio, sled za seboj pa so pustili tudi v ulicah Romana, Nuova in Udine. V Ul. Licinio so med drugim razbili šipe rajonskega centra, z brcami pa so poškodovali več parkiranih avtomobilov. Znesli so se tudi nad telefonsko govorilnico, razbili svetlobni napis na tobačni prodajalni, prevrnili ali razbili več posod za smeti in njihovo vsebino raztresli naokoli.
Pri tem rogoviljenju je bilo hrupa kar dovolj, tako da so nekateri stanovalci poklicali orožnike in policijo. Razbijačem pa je kljub posegu varnostnih organov uspelo pravočasno pobrati šila in kopita ter se izgubiti v noči.
Pojavili so se spet malo kasneje v Gradišču, kjer so s kamni razbili vetrobrane in druga okenca petih avtomobilov ter več stranskih okenc na avtobusu pokrajinskega podjetja APT. Vozila so bila ustavljena blizu stare trdnjave na Trgu Unita. Po izsledkih orožnikov so po vsej verjetnosti tepisti metali kamne kar iz avtomobila, s katerim so se peljali skozi Gradišče.
Preiskovalci zaenkrat niso še izsledili razbijačev, očitno pa je, da je bila v obeh primerih na delu ista skupina.
Načrti in težave Turistične ustanove
Predsednik goriške Avtonomne turistične in letoviščarske ustanove Francesco Moise je pred kratkim na
srečanju z mestnim vodstvom KD podal obračun dela in pregled težav, s katerimi se srečuje Ustanova. Ob podrobni navedbi vseh pobud (turistična reklama s prospekti, publikacijami in videokasetami, komercializacija s sodelovanjem na mednarodnih sejmih, valorizacija struktur v turistične namene predvsem na gradu) se je Moise potožil zaradi pomanjkanja denarnih sredstev, predvsem, ker je Dežela zmanjšala v zadnjih letih svoj prispevek na polovico.
Zavzel se je za večji razvoj turistič-no-promocijskih dejavnosti in reorganizacijo turistični ustanov. Potrebno je tudi sodelovanje zasebnikov in boljša povezava z drugimi javnimi ustanovami.	I
Pozitiven obračun prometa med velikonočnim vikendom, ko kljub dolgim avtomobilskim kolonam ni bilo težjih nesreč, je žal v ponedeljek zvečer spremenila nesreča v Vilešu. Zaradi nerodnega padca z vespo je mladenič iz Ronk dobil težke poškodbe v glavi. V komi so ga prepeljali najprej v goriško potem pa v tržaško bolnišnico na Katinari, kjer so si zdravniki strogo pridržali prognozo.
Nesreča se je pripetila okrog 21. ure na križišču med Ul. Trieste v Vilešu in državno cesto 351 proti Cervignanu. Po Ul. Trieste sta se proti križišču z državno cesto peljala na vespi dva prijatelja iz Ronk. Vozilo je upravljal 21-letni Federico Vinci z bivališčem v Ronkah, Ul. Mocille 10, za njim pa je sedel prav tako 21-letni Tullio Mala-roda iz Ronk, Ul. Colombo 6/A.
Ko sta pripeljala v križišče je Vinci izgubil nadzorstvo nad vespo in zavozil ob rob gredice sredi križišča. Mala-roda je pri tem padel vznak in silovito udaril z glavo ob cestni tlak. Osebje Zelenega križa, ki je prihitelo malo kasneje, je ugotovilo, da je mladenič brez zavesti. Kri iz ušesa je kazala na možnost prebitja tilnika, vsekakor pa na težje poškodbe v glavi.
Nemudoma so ga prepeljali v goriško splošno bolnišnico, tam pa so, kot rečeno, zdravniki takoj odredili njegovo premestitev v Trst. Točne vzroke hude nesreče skuša ugotoviti goriška prometna policija.
razstave
V	galeriji Meblo v Novi Gorici je odprta razstava kipov Toneta Demšarja. Ogled do 9. maja.
V	Kulturnem domu je na ogled dokumentarna razstava Slovenci tam za goro. Ogled ob delavnikih od 17. ure do 19.30.
V	osnovni šoli v Solkanu je do 9. maja odprta didaktična razstava Vipavski motivi.
V	galeriji Rika Debenjaka v Kanalu
odprejo jutri ob 18.30 razstavo slik Albina Polajnarja o pohodu 14. divizije. Predstavil bo pisatelj Tone Svetina.
V	galeriji II Torchio v Gorici bo od 24. t. m. do 14. maja razstavljal slikar Ce-sare Spanghero. Razstavo odprejo v petek ob 18.30.
V	Pilonovi galeriji v Ajdovščini je
odprta razstava skulptur in risb Zmaga Posege. Ogled do 8. maja.
razne prireditve
KD Skala Gabrje vabi 24. aprila ob
20.30	na spominsko slovesnost ob partizanskem spomeniku. Nastopili bodo recitatorji gledališke skupine Gorica, osnovnošolci iz Gabrij ter pevski zbor Vasilij Mirk s Proseka -Kontovela.
Slovensko planinsko društvo v Gorici sklicuje v petek, 24. aprila, ob 20. uri oziroma ob 20.30, ob drugem sklicu, 40. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: poročila o dejavnosti, razprava, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, razno, priznanja. Občni zbor bo v mali dvorani Kulturnega doma.
Slovenski mladinski rekreativni kulturni klub vabi na PLESMREKK, ki bo v petek, 24. t. m., od 20.30 dalje v diskoteki Tiffany's v Pierisu. Igral bo ansambel prijatelji.
Mladinski krožki in odseki prirejajo v soboto, 25. t. m„ s startom ob 17. uri v Jamljah avtomobilsko ocenjevalno vožnjo Avtoraid 'Timskih mlinov". Vpisovanje 30 minut pred startom, ko bodo organizatorji dali zadnja navodila.
kino
Gorica
VERDI 17.30 -22.00 »Basil, 1'investigato-po«;
CORSO 18.00—22.00 »Scuola di polizia 4 - cittadini in guardia«.
VITTORIA 17.30—22.00 »Portiera d'al-bergo«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Zaprto.
EXCELSIOR Zaprto«.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.30 »Upor na vojni akademiji«,
20.30	»Večerna obleka«.
DESKLE 19.30 »Nuna iz Monze«.
POGREBI
Danes v Gorici: ob 8. uri Maria Peres-sini iz bolnišnice sv. Justa na glavno pokopališče, ob 9.30 Maria Ventura vd. Su-lin iz splošne bolnišnice v cerkev pri Sv. Ani in na glavno pokopališče, ob 11. uri Marija Nemec vd. Marassi iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev in na pokopališče v Podgoro, ob 12.30 Nicolangelo Carrara iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče.
f
informacije SIP uporabnikom
Družba SIP obvešča, da bo danes, 22. aprila menjala telefonsko številko približno 40 naročnikom v kraju Isola Morosini v občini Škocjan (S. Canzian dlsonzo). Interesenti so bili že obveščeni.
Za zgoraj navedene naročnike, ki imajo v telefonskem imeniku 1986/87 dvojno številko, začne veljati številka v oklepaju, opuščena pa bo številka tiskana v mastnem tisku. Mesec dni bo uporabnikom na razpolago z ustreznimi napotki avtomatska telefonska služba.
Podrobnejše informacije lahko dobite na številki 12. (Informacije o naročnikih — brezplačna služba).
1
Z letnico 1986 je pri založbi Franco Angeli izšla na 441 straneh knjiga »Razrednost in delavsko gibanje v Trstu po drugi svetovni vojni« (Classe e movimento operaio a Trieste nel se-condo dopoguerra). Uredništvo nad delom sta že pred leti prevzela Luigi Ganapini (izredno ploden je njegov uvod) in Darko Bratina, profesorja na tržaški univerzi. Študija se kot integralni del vključuje v dolgoročni programski sklop raziskav Deželnega inštituta za zgodovino odporništva v Furlaniji-Julijski krajini (nad 10 knjig v zadnjih nekaj letih). Knjiga je sad nekajletnih prizadevanj skupine mlajših tržaških raziskovalcev, ki so se usmerili v preučevanje odprtih problemov sodobne zgodovine na relaciji od lokalnega do splošnega zgodovinopisja, z veliko mero znanja, strpnosti in širokih obzorij. V bistvu je vsa generacija mlajših zgodovinarjev rezistence v Italiji povzela sklepe iz Riminija, kjer so Inštituti za odporništvo spoznali, da jih bo »zbiranje avtobusnih vozovnic rezistence pripeljalo le v slepo črevo hagiografije tega gibanja«. Torej drugačno, problematično zgodovinopisje, ki bo v prvi in-štanci lahko sejalo razdor in dvome, v končni konsekvenci, pa le razgalilo usodne zgodovinske sklope in bistvena vprašanja sodobnega iskanja lastne preteklosti in družbene identitete.
Ob programu o raziskavi povojnega Trsta sta se zavestno formirali dve skupini v sozvočju s konceptom An-nales, da je 40 let po vojni še prezrelo obdobje, da bi nanj lahko dajali neizpodbitne odgovore. Zgodovinar Ganapini je usmerjal historično raziskavo, sociolog Bratina pa sociološko ob predpostavki, da se obe vedi otreseta latentnega imperializma prevlade ene vede nad drugo v korist čim boljšemu poznanju problematike. Ob tem gre prikazati le kot model, kako lahko teče taka raziskava, kot posledica bogatega programskega razmišljanja in zavestnega usmerjanja nekega inštituta, ki je, čeprav zgrajen na zeleni trati in ob hladnih sapicah, v desetletju in več svojega dela pokazal in dokazal upravičenost na področju zapolnjevanja travmatičnih zgodovinskih črnih lukenj sodobne tržaške zgodovine. Šlo je za strateške izbire neke raziskovalne dejavnosti, ki je v enem zamahu lahko združevala načrtovanje in izvedbo, ter publiciranje in razpečevanje izredno pomembnih del,
Razrednost in delavsko gibanje v Trstu po drugi svetovni vojni
BORIS GOMBAČ
ki so bila praviloma sad širokih javnih diskusij, ožjih strokovnih ocen, kolektivni trud interdisciplinarnih intenci] skupine mlajših znanstvenikov, ki mu je z velikim enciklopedičnim znanjem načeloval Giovanni Miccoli, ki je vso to kadrovsko in znanstveno blagodat obvladoval na račun lastnih znanstvenih ambicij. Smisel inštitucije je namreč prav v izbiri smeri lastnega razvoja. Programiranje ter izvedba pa le logična posledica te usmeritve. Ob vseh teh ugotovitvah gre nedvomno naše spoštovanje tvorcu te raziskovalne politike, naš aplavz pa lahko razširimo na veliko zmožnost vseh sodelavcev inštituta po iskanju pravilnih poti v razmegljevanju tržaške preteklosti. Široko znanje, točna definicija raziskovalnih ciljev in značajska neuklonljivost sta Miccoliju bolj škodovala kot koristila v Trstu izgubljenih iluzij in razrezane torte. Dotaknil se je namreč tabu tem tega mesta ob morju. Tega seveda ne ljubi nobena konstituirana oblast, še najmanj pa tržaško meščanstvo, ki je koketiralo s Francem Jožefom, se nasmihalo Emanuelu, padlo v objem Mussoliniju, sprejelo Hitlerja itd., vse v smislu neprekinjene perpetuacije oblasti.
Tržaška buržuazija si je torej z nenehno mistifikacijo zgodovine podaljševala lastno moč in iz komandnega mostu zmetala vedno vse, ki bi to njeno prevlado ogrozili, pa naj so bili to Slovenci ali proletarci. Kdor je v preteklosti in danes hotel temu sprenevedanju storiti konec, ta ni dobil v mestu sv. Justa domovinske pravice.
V spremenjenih okvirih današnjih političnih zavezništev se preteklim finansiranjem Inštituta lahko le še čudimo. Da so z javnim denarjem izšla dela kot Neofašizem in nacionalizem na vzhodni meji, Bibliografija o odporništvu itd. je danes, ko je zgodovino prerasla trava barbarizacije vsesplošnih floskul in je resen dialog zamenjala rasistična frazeologija, pravo čudo. Kje, se lahko vprašamo, so leta konference o manjšinah, procesa o rižarni, velikih trenutkov demokratične zavesti Trsta? Kdo je spustil zavore na vozu, ki vsakomur, kdor ne piha v rog vsebolj nekvašenega nerazumevanja večine do manjšine, zapira vse poti ne le do financiranja, ampak do prisotnosti v tem mestu? Odgovor seveda ni lahek in ne enostaven, korenine tega početja pa gre nedvomno iskati v zaprtih ideoloških in nacionalnih shemah Trsta, ki se s svojo travmatično preteklostjo ni hotel nikdar soočiti. Zahodni Nemci so s svojim Adolfovim kompleksom dolga desetletja zamorili vso Evropo, a so le na koncu v svojem intelektualnem potencialu znali potegniti črto pod tem računom. Tržačani tega še niso zmogli. Zgodovine, ki bi odgrnila vse tančice njihove dokaj neslavne preteklosti niso hoteli razkriti in so jo zato zavestno postavljali pred vrata. Nikdar niso imeli pravega namena ločiti pleve od zrnja, dobre strani zgodovine od težkih nerazumljivih' polarizacij, nerazumljivih, če ne spoznamo, kdo je dejansko v ozadju pripravljal tako vzdušje, kdo je vlekel poteze, ki so mu ohranjale popolno oblast in kdo je nazadnje vedno plačeval raču-
ne za to početje. Tudi zgodovinopisje se je v Trstu pisalo v okvirih trenutne politične konstelacije, a vendarle s stalnicami, ki so značilne, kot je značilno bitje in žitje tega mesta v eks-cerpiranju oblasti. Vsako odkrivanje realnih razmerij bi pomenilo poseganje v enega izmed temeljev konstituirane oblasti in nedvomno je, da je bila ena izmed velikih mistifikacij Trsta tematika, ki je tako ali drugače jemala v precep nacionalno ali razredno diskriminanto, ali kar oboje skupaj. Kdor je hotel vtakniti nos v raziskovanje prevlade številčne manjšine nad večino, ali se lotil neljubih tem asimilacije ali korenin razredne neenakosti, ta je bil ponajvečkrat izpostavljen kritiki, getizaciji ali preziru.
V iskanju modelov prehoda iz lokalne v zgodovino širših okolij so si avtorji pričujočega dela prizadevali potegniti širše brazde historične raziskave. Medvojna in povojna zgodovina Trsta nista kronika zaspanega istrskega mesta. Tu se je vlekla fronta med dvema političnima svetovoma, med dvema blokoma, konfrontacijska politika velesil je tekla po tržaškem vzporedniku. Odločitve o bodočnosti Trsta so se po 40 dneh svobode planirale drugje, v odtujenih centrih oblasti, ki so odločitve sprejemali ali ovrgli na podlagi velikodržavnih interesov. Trst je kasneje, po letih protago-nizma, padel v objem stalnega rece-sijskega trenda tako v gospodarstvu, kot v politiki in kulturi. Po lepih starih časih bo ostal le spomin (Magris) in jadikovanje (Cecovini). V tem okvi-
ru splošne apatije je prevladala misel, naj vsak segment tržaške stvarnosti napiše svojo zgodovino, vsak naj se zapre v okvire »lastne težke a slavne preteklosti«. Tej pogrošni amaterski viziji pisanja zgodovine se je Inštitut vedno upiral, a ne deklarativno temveč z deli, ki so iz leta v leto polnila police, ki jih imamo najraje.
Tudi pričujoče delo spada v okvir razreševanja globalnih vprašanj povojne zgodovine, kajti povojna zgodovina delavskega razreda je bila v teh 40 letih predvsem in tudi zgodovina Trsta. To je bila zgodovina množic, ki je v sebi nosila simbol napredka, predvsem pa sintetizirano ustvarjanje presežne vrednosti. Avtorji, ki so resno in študiozno delali na teh problemih so Luigi Ganapini (uvod), Cristia-na Colummi (o problemih in krizi ladjedelništva), Tiziang Persoglia (o pristanišču), Marco Coslovich (o železarni), Paolo Privitem (o Skednju), Lucio Fabi (o ženah v fabriki), Giampaolo Valdevit (ZVU in delavska politika), Furio Bednavz (o gospodarski krizi in upravljanju mesta), Tristano Matta (20 let sindikata) ter- intervju Glorie Nemec med železarji.
Tem desetim avtorjem, ki so v Trstu poznani po svoji angažiranosti in strokovnosti, je v marsičem uspelo odgrniti tančico umetnih meglic, ki jih je v tržaško zavest vcepljalo lojalno novinarstvo in profesionalni ustvarjalci javnega mnenja. Knjigo, ki pripoveduje o povojnem razvoju delavskega gibanja v Trstu seveda priporočamo v pazljivo branje vsakomur, ki ga problematika povojne tržaške zgodovine zanima, ob opozorilu, da je delo previligiralo nekatere aspekte družbenega življenja na račun drugih. Gre za to, da so iz dela izostali nekateri bistveni aspekti povojne tržaške zgodovine. Ob deficitu, ki ga dandanes izkazuje zgodovina štiridesetletnih pritiskov na manjšino, se moramo nedvomno zamisliti, zakaj je iz tako bogate monografije izpadel tako bistven segment tržaške preteklosti. V celotnem diapazonu delavskih bojev je res, da je delavski razred, v svoji želji po prenovi družbe znal le občasno prisluhniti motivom narodne strpnosti. Poglavje, ki bi obravnavalo to tematiko, bi bilo pravzaprav izredno plodno in koristno ter logično nadaljevanje marsikaterih dognanj o Slovencih, ki se v navedenih poglavjih prepletajo.
Jutri nova premiera PD G
Predstavili so tretjo številko pesniške zbirke »Fontana«
V torek pred Veliko nočjo so v prostorih čitalnice Osrednje knjižnice Srečka Vilharja predstavili tretjo številko pesniške zbirke »Fontana«.
Revijo oziroma pesniško zbirko je uredil uredniški odbor (Edelman Jurinčič, Danilo Japelj, Milena Slobko Jerman in Linda Cotič), oblikoval Miran Kohek, lektor je bil Marjan Tomšič. Revija je izšla ob podpori koprske ZKO in Kulturne skupnosti občine Koper v skromni nakladi (100 izvodov).
Fontano bi lahko označili kot pesniški almanah, v katerem svoje.pesmi objavljajo predvsem delavci (med katerimi je tudi veliko začetnikov), ki ustvarjajo in želijo pokazati svoje stvaritve sodelavcem, ustvarjalcem delujočim v drugih delovnih okoljih. Člani uredniškega odbora so doslej k sodelovanju privabili že okrog 40 pesnikov, ki izpovedujejo preprosto in iskreno poezijo, neobremenjeno z raznimi modernizmi današnjega časa. Pri tretji številki je opazen korak naprej v kakovosti. Pomembna je tudi razširitev kroga sodelavcev revije, ki so bili npr. v prvi številki samo »domačini« iz Tomosa in Cimosa, sedaj pa so se jim pridružili tudi ustvarjalci iz drugih delovnih organizacij na Obali in pa izven občinskih oziroma republiških meja.
Dokaz kvalitetne rasti revije so objavljene pesmi Gorana Filipija (Pula), Milana Kristana (Kranj), Berta Pribaca (Avstralija), Stojana Ržeka (Postojna), pa tudi ostali avtorji: Franjo Lebar, Nadja Mislej Božič, Andrej Vidic, Lipče Lumbar, Iva Rebec, Edo Jurinčič, Nina Ceglar, Linda Cotič, Miro Lozej, Danilo Japelj, Milena Slobko Jerman, Mario Bonin (prevod), Marija Krstič (prevod), Gaja Mavrič, Lea Vižintin, Stanko Koradin, Daniela Ribarič, Rafael Vidah, Ljubo Kneževič, Helena Sajko in Stojana Žibert so dokazali; da na Obali ne primanjkuje nadarjenih pesnikov, ki iz takšnih ali drugačnih vzrokov niso uspeli objaviti svojih pesmi v. Primorskih srečanjih ali v izolski reviji za literaturo in kulturo - Agrasu.
Jože Hočevar je v uvodu k drugi številki zabeležil nekaj razmišljanj, ki so v bistvu aktualna tudi ob izidu tretje številke in sicer: »Revija Fontana živi in se razvija zato, ker raste iz najbolj pristnega, kar je v 'človeku, iz. njegove izraznosti, iz njegove izpovednosti. Tako nastaja poezija, ki nikdar ne laže, nikdar ne speljuje na kriva pota, nikdar ni namenjena slabim ciljem, ampak zmerom dobri, tvorni, zbliževalni prvini v človeku. (S. G.)
Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice je pripravilo svojo peto premiero v letošnji sezoni, igro Leva G. Birinskega »Vrtoglavci«.
Igro »Vrtoglavci« in njenega avtorja zavija tenčica skrivnosti. Pisec je bil nekdaj zelo popularen, napisal je še tragedijo »Moloh« in nekaj dramatizacij. Pisal je tudi filmske scenarije. Tragikomedija je bila napisana med leti 1910 in 1912 in so jo z uspehom uprizarjali po raznih evropskih odrih.
Režiserka novogoriške izvedbe je Vida Ognjenovič, scenografka pa je Marina Cuturilo. Dramaturg je Goran Schmid, kostumografka pa Ljiljana Dragovič.
V glavnih vlogah nastopajo: Sandi Krosi, Milan Vodopivec, Taja Glažar, Iztok Mlakar, Dragica Kokot, Nevenka Sedlar, Boris Kerč, Jože Hrovab Dušanka Ristič, Stane Leban, Tone Šolar, Breda Urbič, Ivo Barišič, Sergej Ferrari, Metka Franko, Renato Jenček, Matija Rozman in Joško Lukeš.
Premiera bo v četrtek ob 20. uri v veliki dvorani Kulturnega doma v Novi Gorici.
Konec sezone Tržaškega koncertnega društva
MIRKO SLOSAR
Za stopnico dvignjena nad nivojem odra in pianistom Vassilijem Lobanovom iz Moskve je Natalija Gustman — v svetu cenjena in priznana čelistka iz Sovjetske zveze, najljubša učenka Rostropoviča, sklenila v gledališču Rossetti v Trstu ciklus abonmajskih koncertov tržaškega koncertnega društva. Njena neusahljiva energija in sugestivna moč, njena popolna tehnična izurjenost, ki izvabi iz čela najraznovrstnejše barvno zvočne odtenke, njeno samosvoje vendar do podrobnosti razčlenjeno in obvladano glasbeno poustvarjanje je prevzelo še tako zahtevnega poslušalca. Njeno videnje glasbenega dela pa naj se je še toliko razlikovalo od interpretacij, ki smo jim navajeni je bilo doživeto in prepričljivo. Beethovnovi Sonati št. 4 v C-duru opus 102 je dala z velikimi izraznimi kontrasti med posameznimi stavki dramatično moč in globok notranji pomen, pri tem pa ni porušila enovitosti glasbenega dela. Pianist Lobanov se je popol-
noma podredil glasbenemu podajanju Gustma-nove, kar je bilo zelo zahtevno zaradi nekaterih nenavadnih interpretativnih prijemov čelistke.
Prvi del koncerta je sklenila Sonata št. 2 v F-duru op. 99 Johannesa Brahmsa. Umetnika iz Sovjetske zveze sta v interpretaciji tega dela dosegla popolno skladnost med romantično poetičnostjo skladateljevega notranjega sveta in zunanjo obliko. Njuna igra je Hi la vsebinsko izpolnjena z globokimi doživetji najrazličnejših čustev ali dramatičnostjo.
V drugem delu koncerta smo najprej poslušali Phantasiestiicke op. 73, delo, ki ga je Robert Schumann najprej napisal za klarinet in klavir, pozneje pa predelal za violino in za čelo s klavirjem. Tako kot Schumann pri komponiranju se je tudi Gustmanova v interpretaciji tega dela prepustila svobodi čustveno bogate fantazije. Nežnost, navdušenje, brezskrbnost, lahkotnost in liričnost so izpodrinili herojstvo. Tako, kot je pisana skladba v svobodni obliki, tako svobodno je bilo tudi podajanje, ki se je razlikovalo od standardnih interpretacij.
Koncert je sklenila Sonata za violončelo in klavir sodobnega skladatelja iz Sovjetske zveze Alfreda Schnittkeja (1934). V njegovi skladbi so se zrcalili vplivi Stravinskega, Stockhausna Ca-gea in Ligetija ter dodekafonije. Izvrstna interpretacija tega vsebinsko »grozljivega« dela je ustvarila med poslušalci noreče vzdušje. Melodični in ritmični ordinati, ritmična motoričnost strojev, klastri v nizkih ali visokih legah, močni utrudljivi poudarki so ustvrjali v naši notranjosti mračno podobo sedanjosti in prihodnosti.
Moreč vtis zadnje skladbe so do neke mere izbrisali virtuozni dodatki.
Popravki k članku o Dubravki Tomšič
Namesto slovenskim recitalom Dubrovke Tomšič, pravilno s klavirskim recitalom D. Tomšič; v 3. odstavku v oklepaju piše po grostovu pravilno po grofu VValdsteinu; v nadaljevanju ...tako kot je Beethoven zasnoval skladbo kot celoto izvirajoč iz stalnih dominantnih akordov pravilno dominantnih septakordov pulzirajočih ritmov.
Košarka: po zmagi tudi v povratni finalni tekmi proti C. zvezdi
Partizan državni prvak
Partizan - C. zvezda	89:88
(48:54)
PARTIZAN: Djordjevič 8, Obradovič 6, Lakičevič, Grbovič 28, Savovič 18, Divac 8, Nakič 5, Stefanovič, Paspalj 16, Koprivica
CRVEZA ZVEZDA: Ilič 16, Nikolič 27, Prelevič, Jankovič 8, Miličevič 17, Radovič 7, Petovič 3, Žižič 6, Trifunovič, Avdija 4
SODNIKA: Grbac (Šibenik) in Ris-tovski (Skopje); PON: Paspalj (37), Savovič (37), Divac (39, Jankovič (40); 3 TOČKE: Ilič 2, Nikolič 4, Petovič 3, Obradovič 1, Grbovič 6, Paspalj 1
BEOGRAD Po zmagi .Crvene zvezde v polfinalu proti zagrebški Giboni res ni bilo pričakovati, da bodo Beograjčani v samih dveh tekmah prepustili državni naslov mestnemu tekmecu Partizanu. Slednji je bil boljši že v prvem srečanju (78:73), a tudi sinoči je zasluženo zmagal, čeprav je na trenutke delal skorajda neverjetne napake.
Podobno kot prvi finale tudi sinočnji ni bil kvaliteten. Crvena zvezda je
Zufer Avdija (Crvena zvezda) se sinoči res ni izkazal
sicer skoraj vseskozi vodila in manj grešila, a Partizan je bil odločno boljši pod košema. Vse pa se je odločilo pet sekund pred koncem. Pri rezultatu 89:87 za Partizana je Radovič imel na
razpolago prosta meta in torej možnost, da izbori podaljšek. Prvega je zadel, drugi pa mu ni šel skozi obroč in partizanove! so žogo ujeli. Jankovič je naredil še osebno napako, tako da so nasprotniki imeli žogo do kraja v rokah.
V ekipi Crvene zvezde so tokrat dobro igrali Nikolič, Ilič in Miličevič, pri Partizanu pa je največje breme nosil odlični Grbovič, kateremu so dobro pomagali Savovič, Paspalj in Divac. Za Partizana je to četrti državni naslov (osvojil ga je tudi v letih 1976, 1979 in 1981).
Med C. zvezdo in Jedinstvom sedaj še tretje srečanje
TUZLA — Jugoslovanski košarkarski prvak v ženski konkurenci bo znan šele jutri. V sinočnji povratni finalni tekmi je namreč domače Jedin-stvo Aida s 78:58 (40:28) premagalo beograjsko Crveno zvezdo. Tekmo si je za jugoslovansko žensko košarko ogledalo verjetno rekordno število gledalcev: na tribunah se jih je namreč zbralo kar 5.500.
Nogomet: povratne polfinalne pokalne tekme
Drevi znani finalisti
Drevi bodo znani finalisti evropskih nogometnih pokalov. Na sporedu bodo namreč povratne polfinalne tekme. Najbolj zanimivo bo v Madridu, kjer bodo domačini Real Madrida skušali preobrniti zelo težak izid. Pred dvema tednoma jih je namreč Bayern iz Miinchna gladko premagal s 4:1, tako da morajo Sanchez in tovariši drevi zmagati »le« s 3:0. Znano je sicer, da so Madridčani doma skoraj neustavljivi, vendar bi moralo biti tudi teh njihovih podvigov enkrat le konec. Že proti Crveni zvezdi se je namreč videlo, da jim ne gre kot prejšnja leta. Seveda ne gre pozabiti na morebitne »usluge« sodnikov, ki so jim v preteklosti, ko jim je šlo za nohte, večkrat odkrito pomagali.
Možen je torej vsakršen razplet. Ba-yern je namreč zelo solidna ekipa, ki ima močan kolektiv, zato pa ima Real Madrid boljše posameznike.
Druga polfinalna tekma med portugalskim prvakom Portom in Dinamom iz Kijeva bi morala biti manj zanimiva. Glede na to, da je v prvi tekmi Porto tesno zmagal z 2:1, bi morala
biti favorit za uvrstitev v finale prav sovjetska ekipa, kateri je dovolj, da zmaga z 1:0. Za taka napadalca, kot sta Zavarov in Belanov, pa doseči en sam gol ne bi smelo predstavljati posebno hudega problema.
v pokalu pokalnih prvakov verjetno ne bo presenečenj. Že v prvi tekmi sta Lokomotiv iz Leipziga ter Ajax iz Amsterdama zmagala na tujem in z optimizmom čakata drevišnjo povratno tekmo. V pokalu UEFA bi morala biti uvrstitev Goteborga in Borussie iz Moenchengladbacha v finale le formalnost. Toda žoga je, kot znano, okrogla...
DANAŠNJI SPORED
Pokal prvakov: Real Madrid (Šp.) -Bayern (ZRN) (prva tekma 1:4); Dinamo Kijev (SZ) - Porto (Port.) (1:2).
Pokal pokalnih prvakov: Lokomotiv Leipzig (NDR) - Bordeaux (Fr.) (1:0); Ajax (Niz.) - Zaragoza (Šp.) (3:2).
Pokal UEFA: Tirol (Av.) - Gbteborg (Šve.) (1:4); Borussia Moenchenglad-bach (ZRN) - Dundee United (Škotska) (0:0).
Košarka: v prvi finalni tekmi
Tracer boljši
Danes prijateljska nogometna tekma »under 21«
Italija - Jugoslavija
Mobilgirgi - Tracer 85:90 (49:35)
MOBILGIRGI: Gentile 20, Esposito 7, DellAgnello 14, Generali 5, Dona-doni 2, Glučkov 7, Oscar 30
TRACER: Bargna 11, Pittis 2, DAn-toni 21, Premier 10, Meneghin, Galli-nari 1, Barlow 11, McAdoo 34
SODNIKA: Pinto in Filippone iz Rima; PM: Mobilgirgi 13:19, Tracer 17:21; PON: Barlow (37), Oscar (39); 3 TOČKE: Gentile 3:5, Esposito 1:1, DellAgnello 1:1, Donadoni 0:1, Oscar 1:8, DAntoni 5:8, Premier 0:2; GLEDALCEV: 6.600 za skupni inkaso 106.820.500.
CASERTA Mobilgirgi je spustil iz rok res izredno priložnost, da bi osvojil prvo finalno srečanje (predvidenih jih je največ pet) za državni naslov. Začel je namreč izredno dobro in tudi polčas končal s solidno prednostjo 14 točk. Morda pa je bilo to več kot je Marcellettijevo moštvo pričakovalo, saj je v drugem polčasu začelo kazati znake popuščanja koncentracije, a tudi velike odločnosti in natančnosti ni bilo več. Izkušeni Milančani
so tako točko za točko nadoknadili zaostanek in tri munute pred koncem izenačili (83:83). Tedaj so igralci iz Ca-serte povsem zgubili glavo in Tracer je brez naprezanja, z izkušenostjo, ki mu ne manjka, takoj zadal odločilne udarce.
Za Caserto sicer ni še nič nepopravljivo izgubljenega, vendar naloga postaja vse težja, še zlasti, ker bo Tracer v naslednjih dveh tekmah (jutri in v soboto) igral doma, poleg tega pa je še psihološko dosti na boljšem, ker zmaga ni prav nujna.
Fantoni na turneji
VIDEM Videmska košarkarska ekipa Fantoni, ki je letos nazadovala v A-2 ligo, se pripravlja na nekatera gostovanja v tujini. Že ta mesec (25. in 26.) bo na Reki, zatem bo šla v Šolun, od 4. do 9. maja pa bo v Španiji. Na teh gostovanjih se bo Fantoniju pridružil 22-letni Američan Steve Kopic-ki. Ob koncu sezone pa ima Fantoni še v programu gostovanje na Madžarskem.
PADOVA — Danes se bosta v prijateljski nogometni tekmi v Padovi pomerili mladi reprezentanci Italije in Jugoslavije (nogometaši do 21 let starosti). Obe postavi sta se pred časom že srečali v Kopru. Tekma se je tedaj končala z 1:1.
Nadaljujejo se tako »preizkušnje« v okviru evropskega prvenstva za italijansko reprezentanco, ki jo vodi Tržačan Cesare Maldini. »Azzurri« bodo danes v Padovi nastopili nekoliko okrnjeni. Skoraj gotovo ne bosta igrala član Empolija Lucci in Coma Notaris-tefano. Veliko zanimanje tudi vlada za nastop vratarja Gatte (Pescara), ki bo nadomesti Lorierija (Torino).
Jugoslovanski nogometaši so včeraj dopotovali v Padovo. Selektor Ivan Čabrinovič tokrat razpolaga gotovo z močnejšimi nogometaši od onih, ki so igrali v Kopru. Čabrinovič bo namreč v Padovi zvrstil na igrišče tudi nogometaše, ki nastopajo v prvi jugoslovanski ligi, medtem ko so v Kopru igrali izključno nogometaši drugoligaš-kih klubov.
Jugoslovanski selektor je italijanskim časnikarjem med drugim izjavil:
»Zavedamo se, da je italijanski nogomet zelo kakovosten. V Padovo smo dopotovali, da iztržimo zadovoljiv izid, saj razpolagamo z nekaterimi obetavnimi igralci.«
VERJETNI POSTAVI:
ITALIJA: Gatta, Ferrara, Maldini, Zanoncelli, Benedetti, Costacurta, Berti, Desideri, Galderisi, Onorati, Scara-foni.
JUGOSLAVIJA: Pralija, Bajič, Ma-rovič, Durak, Šabanadžovič, Janevski, Djipunov, Karabeg, Bučan, Asanovič, Pantič.
Sodil bo Švicar Franz Gachter.
Srečanje se bo pričelo ob 15.30 in ga bo neposredno prenašala tudi italijanska TV po drugem sporedu.
Jutri podpis Scifa
MILAN — Vincenzo Scifo, ki trenutno nastopa za nogometno enajsterico Anderlechta, bo jutri v Bruslju podpisal pogodbo z Interjem. Pri milanskem društvu pa niso še sporočili, kaj bo v prihodnji sezoni s Passarello in Rummeniggejem. Zaradi prihoda Scifa se bodo na vsak način vsaj enemu morali odreči.
Šah: turnir v Bruslju
Ljubojevič in Kasparov vodita
BRUSELJ — Do konca velikega šahovskega superturnirja v Bruslju manjkajo le tri kola, presenetljivo pa vodita jugoslovanski velemojster Ljubomir Ljubojevič in svetovni prvak Garri Kasparov. Oba sta v osmih kolih zbrala 6,5 točke, kar je seveda zelo visoko povprečje. Točko in pol manj od vodilnih imata bivši večkratni izzivalec svetovnega prvaka Viktor Korčnoj ter bivši svetovni prvak Mihalj Talj.
Na lestvici sledita nizozemski velemojster Jan Timman in bivši svetovni prvak Anatolij Karpov, ki je v Bruslju do sedaj vse premalo učinkovit, da bi lahko še računal na končno prvo mesto.
Izidi 8. kola: Larsen - Kasparov 0:1; Ljubojevič - Korčnoj 1:0; Talj - Torre remi; Karpov - Timman prek.; Molders - Short 0:1; Van der Viel - VVinands prek.
Lestvica: Ljubojevič in Kasparov 6,5; Talj in Korčnoj 5; Timman in Karpov 4,5 (1); Larsen 4,5; Torre 3; Van der Viel 2,5 (1), Short 2, Winands 1,5 (1), Molders 0,5.
Kolesarstvo: predetapa dirke po Apuliji
Jurco (ČSSR) pripravil presenečenje
LUCERA (Foggia) - Že prva preizkušnja med profesionalci je Čehoslo-vaku Milanu Jurcu prinesla lepo uveljavitev. Na predetapi na kronometer dirke po Apuliji je namreč prepričljivo zmagal pred Poljakom Langom ter Italijanom Milanijem. Treba pa tudi povedati, da je imel nekaj sreče. Star-tal je namreč med prvimi, katerih veter ni toliko oviral kot tiste, ki so star-tali proti koncu. Med temi je bil tudi Saronni, ki se je moral zadovoljiti z 21. mestom, a za zmagovalcem je zaostal kar za 26 sekund.
VRSTNI RED: 1. Jurco (ČSSR), ki je 6,5 km prevozil v 8'07" s poprečno hitrostjo 48,049 km na uro; 2. Lang (Pol.) 8T2"26; 3. Milani 8T2"52; 4. Bontempi 8T4"; 5. Visentini STS"; 6. Moroni 8T9"; 7. Botteon- (vsi It.) 8T9"; 8. Freu-ler (Švi.) 8'23"; 9. Vitah 8'24"; 10. Sali-gari (oba It.) 8'26".
Lemond tvegal življenje
SACRAMENTO — Zmagovalec zadnjega »Toura«, ameriški kolesar Greg Lemond, v tej sezoni res nima sreče. Potem ko si je med padcem na dirki od Tirenskega do Jadranskega morja zlomil roko, je predvčerajšnjim moral znova na operacijsko mizo, a tokrat je bila zadeva še veliko hujša. Bil je na lovu s prijateljema, eden od teh pa je neprevidno streljal in ga zadel v hrbet. Nemudoma so ga odpeljali v bolnico, saj je njegovo zdravstveno stanje zgledalo precej hudo. Operacija je trajala dve uri, ugotovili pa so, da ga je zadelo okrog dvajset šiber. Zdravniki so vsekakor potrdili, da rane ne ogrožajo nadaljnje športne kariere kolesarja, tako da bi čez dva meseca lahko že nadaljeval s treningi. Na dirki po Italiji ga torej ne bo, vendar domnevajo, da si bo do dirke po Franciji le opomogel.
Dirka po Španiji
MADRID — Danes se prične kolesarska dirka po Španiji, ki se bo po 3995 km in 22 etapah končala 15. maja v Madridu. Nastopilo bo 180 kolesarjev, deset za vsako ekipo. Med favoriti je tudi lanski zmagovalec, Italijan Moreno Argentin. Poleg njega so še Španci Alvaro Pino, Pedro Munoz in Pello Ruiz Cabestany, Irec Sean Kelly in Francoz Laurent Fignon.

,,, k
Cehoslovaški kolesar Milan Jurco je na najboljši način začel svojo pot med profesionalci (nastopa za Supermercati Brianzoli), saj je prepričljivo zmagal na predetapi dirke po Apuliji	(f0t0 AP)
kratke vesti - kratke vesti
Becker izločen
Boris Becker, št. 2 na svetovnih lestvicah in nosilec 1. skupine, je bil nepričakovano izločen v šestnajstini finala mednarodnega teniškega turnirja v Montecarlu. V samih dveh setih ga je z izidom 6:3, 6:3 izločil Američan Jim-my Arias.
Slabo se je godilo tudi Italijanom. Po Colombu so namreč izpadli še Cane, ki je s 7:6, 6:2 zgubil proti Maurerju (ZRN), Pistolesi, ki ga je s 7:5, 1:6, 6:0 odpravil Česnokov (SZ) ter Oclep-po, ki je s_6:2, 6:1 zgubil proti Gun-narssonu (Šve.). Nekaj ostalih izidov šestnajstine finala: Muster (Av.) - Nys-trom (Sve.) 0:6, 6:3, 7:6, Wilander (Šve.)
-	Gunnarsson (Šve.) 6:3, 6:2, Krickstein (ZDA) - Novaček (ČSSR)_7:6, 6:4; Tu-lasne (Fr.) - Bergstrdm (Šve.) 0:6, 6:3, 6:2.
Hokej na ledu: SZ vodi
DUNAJ — V 3. kolu svetovnega prvenstva v hokeju na ledu skupine A so takole igrali: Kanada - Švica 6:1, SZ
-	ZDA 11:2, ZRN - Finska 3:1, ČSSR -
Švedska 3:2. LESTVICA: SZ 6, ČSSR 5, Švedska 4, ZRN in Finska 2, ZDA in Švica 0.
Maratonski tek v Bostonu
BOSTON Na maratonskem teku v Bostonu je zmagal Japonec Toshihi-ko Seko, in sicer v času 2.1 rSO”. Seko je prehitel Britanca Steva Jonesa (2.12’37") in Geoffa Smitha (2.12'42"). Med ženskami se je prepričljivo uveljavila Portugalka Rosa Mota (2.25’21").
Nogomet: »modri« slabi
Jugoslovanska nogometna reprezentanca, ki se pripravlja na kvalifikacijsko srečanje za evropsko prvenstvo s Severno Irsko (29. t. m.), je na včerajšnji trening tekmi proti Zagrebu zapustila res slab vtis. Zmagala je sicer s 3:2, vendar ni pokazala niti ene akcije vredne tega imena. Osim je poskušal s številnimi menjavami, ki pa niso obrodile zaželenih sadov. Če bi torej hoteli soditi po včerajšnji predstavi, ne bi smeli pričakovati ugodnih vesti iz Belfasta.
Po razsodbi jugoslovanskega ustavnega sodišča
V jugoslovanskem nogometu so v zadnjem času daleč v ospredju pravne teme. Nogometna igra je nekako v ozadju. Probleme »YU« nogometa rešujejo na različnih pravnih instancah (ustavno sodišče, sodišče združenega dela, branilci samoupravljanja), ne pa tam, kjer bi ga morali - v stroki.
Junija lani je predsedstvo Nogometne zveze Jugoslavije razveljavilo zadnje kolo prvenstva, deset klubov pa kaznovalo z odbitkom šestih točk. Šest klubov se je pritožilo sodišču združenega dela, pobudnik pa je bil »generalski« Partizan, ki je s to odločitvijo izgubil naslov prvaka. To sodišče je zahtevalo razsodbo ustavnega sodišča: ali ima predsedstvo NZJ, ki ga vodi temperamenti predsednik Slavko Šajber iz Zagreba, pravico do »izrednih ukrepov«. Skoraj deset mesecev zatem je ustavno sodišče Jugoslavije razsodilo, da nogometna zveza nima takih pristojnosti ter da je za izredne ukrepe pristojno le predsedstvo države in to ob izrednih priložnostih, kot je na primer vojno stanje. Tega ob zadnjem kolu nogometnega prvenstva, v katerem so bili doseženi izidi v interesu tako rekoč vseh klubov, seveda ni bilo. Zato ta odločitev tudi ni prinesla nič no-
Slavko Šajber izgubil bitko, a dobil vojno
vega. Ustavno sodišče namreč ni razveljavilo odločitve: Crvena zvezda ostaja lanski prvak, ostajajo tudi »minus« točke. Predsednik NZJ Slavko Šajber je torej izgubil bitko, dobil pa vojno. Če bi namreč ustavno sodišče razveljavilo tudi kazni, potem bi moral Šajber odstopiti.
Nekaj mesecev pred tem pa je isto ustavno sodišče, ki mu predseduje Slovenec Ivan Franko, po neki drugi pobudi razveljavilo nekatere druge določbe nogometnih aktov. Kot najpomembnejše je ukinilo starostno mejo 28 let za odhode v tujino. Po novem lahko vsak igralec, ki nima pogodbenih obveznosti z jugoslovanskim klubom, ne glede na starost, lahko odide v tujino. Ustavno sodišče je pri tem najprej uspoštevalo to, da imajo
profesionalni nogometaši iste pravice kot drugi delavci. Ob tej odločitvi je prejšnji teden na konferenci Nogometne zveze Jugoslavije vzkipel zvezni kapetan .Miljan Miljanič, ki je menil, da bi moralo ustavno sodišče najti rešitve, ki bi bile v interesu športa. Miljanič se namreč boji, da bo odprava starostne omejitve povzročila to, da bodo vsi najboljši jugoslovanski igralci v letu, dveh ali treh, odšli v tujino. To bi bil po njego-vem mnenju smrtni udarec za jugoslovanski nogomet. Miljanič se namreč ne strinja z idejo, da bi jugoslovanski nogomet z legionarji na primer doživel tak razcvet kot danski.
Predsednik jugoslovanske zveze, ki je osebno podprl Miljaničevo kandidaturo, pa ne kaže takšnih nagnjenj. Predsednik Šajber se, ob izdatni podpori slovenskih
nogometnih delavcev, zavzema za svobodno tržišče, ki naj bi spodbudno delovalo tudi na kakovost jugoslovanskega nogometa. Po tej zvezi naj bi se močni jugoslovanski klubi spustili v konkurenco z bogatimi evropskimi. Šajber se zavzema tudi za sprostitev limitov pri plačevanju v jugoslovanskih klubih, ki že tudi zdaj plačujejo vsaj približno v evropskih merilih in to celo v devizah.
Reprezentant Crvene zvezde Milan Jankovič je bil prvi, ki je brez posebnega dovoljenja odšel v tujino, čeprav še ni imel 28 let. Za dobro leto igranja pri Realu bo dobil 400.000 dolarjev, takoj za njim pa sta bila dva manj znana igralca Prištine in Vardarja, ki sta uradno zahtevala odobritev, a jima je predsednik Šajber zaželel samo srečno pot. In že naslednji bi utegnil biti Ljubljančan Marko Elsner, ki mu bo junija potekla pogodba s Crveno zvezdo. In za njim Ivan Gudelj, jugoslovanski »Maradona« Hariš Škoro... Toda to jugoslovanskih nogometnih vrst le ne bo čisto zdesetkalo, cene jugoslovanskih igralcev na evropski borzi namreč niso tako visoke, da bi jih ne zmogli tudi jugoslovanski klubi.
FRANCI BOŽIČ
Odbojka: odločilna tekma za napredovanje v C-2 ligo
Drevi Fincantieri - Konto vel ES
Drevi bo v Tržiču ob 20.30 odločilna tekma za napredovanje v odbojkarsko C-2 ligo med domačim Fin-cantierijem in ekipo Kontovela Electronic Shop. Če hočejo napredovati v višjo ligo, morajo Kontovelke seveda zmagati, saj so pred tednom dni ob odločilni »pomoči« sodnika nepričakovano izgubile v Martignaccu.
Čeprav je nasprotnik znan, je dre-višnja tekma prava neznanka. Kontovelke so se namreč s Fincantierijem v deželnem pokalu srečale že dvakrat. Enkrat so zmagale, enkrat pa so zapustile igrišče poražene. Kot nam je potrdila kapetanka Jana Ban, so torej nasprotnice »premagljive«.
Kontovelke bodo tokrat nastopile v standardni postavi, kljub velikonočnim praznikom pa so stalno redno trenirale. V skupini za napredovanje so štiri ekipe (Kontovel ES, Itas iz Fiume Veneta, Martignacco in Fincantieri), v višjo ligo pa se bosta uvrstili le dve.
Odbojkarice Kontovela Electronic Shop med treningom
Naši košarkarji so se pred dnevi mudili v Beogradu
Nepozabno gostovanje Kontovelovih kadetov pri beograjskem Partizanu
Na povabilo košarkarskega kluba Partizan so prejšnji teden bili na štiridnevnem gostovanju v Beogradu košarkarji kadetske ekipe Kontovela, ki so, kot smo že poročali, odpotovali z brniškega letališča v četrtek zvečer.
Za večino igralcev je bila že novost prvi polet z letalom, s kančkom treme seveda ..., ki pa je takoj prenehala zaradi odličnega potovanja. Na beograjskem letališču so naše . košarkarje in njihove voditelje toplo sprejeli odborniki košarkarskega kluba Partizan ter igralci pionirske ekipe, pri katerih so bili mladi v gosteh vse dni bivanja v Beogradu. Naj omenimo še, da so Beograjčani pravkar osvojili prvo mesto <) republiški ligi in startajo kot favoriti za osvojitev državnega naslova. Naslednjega dne, to je v petek, so si naši v spremstvu domačinov ogledali mesto, popoldne pa so odigrali prijateljsko
tekmo s pionirsko ekipo Partizana. Tekma se je končala z zmago domačinov s 67:56. Rezultat jasno dokazuje, da je bilo srečanje dokaj izenačeno. Gostitelji so vsekakor bili tehnično in fizično močnejši od naših, kateri so se lepo odrezali predvsem v prvem delu, ko so brez treme igrali s kakovostnejšim nasprotnikom.
Sobotni dan je predstavljal višek gostovanja. Zjutraj so z gostitelji obiskali memorialni center maršala Tita. Tu so si ogledali Hišo cvetja, muzeja 25. maj in 4. julij, kjer so zbrana vsa darila in odličja, ki jih je prejel maršal Tito, rezidenco in lovsko kočo, v kateri so lovski pleni in lovsko orožje ter spominsko zbirko, ki prikazuje Titovo življenje v slikah in dokumentih. Popoldne so si ogledali Kalemegdan s krasnim razgledom na izliv Save v Donavo ter stari del mesta. Večer pa
je predstavljal pravo poslastico z ogledom finalne tekme med Partizanom in Crveno zvezdo, saj so bili tu naši košarkarji v neposrednem stiku z mnogimi slavnimi košarkarji jugoslovanske A lige.
V nedeljo so igrali 'še poslovilno tekmo, v kateri so ponovno slavili domačini, ki so se nato zadržali z našimi košarkarji vse do ure slovesa. Prav v teh trenutkih se je razvilo res prijateljsko vzdušje in tovariško razpoloženje, ki se bo gotovo še bolj utrdilo. Voditelji so se namreč domenili, da bodo Beograjčani gostovali na Konto-velu v mesecu juniju.
Bil je že mrak, ko so naši vstopili v letalo in pozno zvečer pristali na Brniku, kjer so jih pričakali starši. Nedvomno je to bilo za naše košarkarje lepo gostovanje, saj so iz Beograda odnesli res nepozabne spomine. (M. R.)
Motociklizem: tudi naši piloti začeli sezono
Robi Hmeljak spet računa na jugoslovanski naslov
Kot znano, je motociklist Robi Hmeljak v lanski sezoni osvojil državni jugoslovanski motociklistični naslov v kategoriji do 125 ccm. Glede na to, da se v tem obdobju motociklistična sezona v bistvu pričenja, smo se s Hmeljakom pogovorili o njegovih bližnjih načrtih.
»Letos računam na potrditev lanskega naslova, saj bo konkurenca v glavnem ista, pa tudi moj motor, ki je bil očitno kompetitiven, je ostal isti (MBA 125). Prav zato se za to sezono že nekaj časa intenzivno pripravljam, prva dirka za jugoslovansko državno prvenstvo pa bo že v nedeljo, 3. maja, na Grobniku.«
»Kakšne pa so v glavnem težave pri izvedbi te sezone, ki se napoveduje zelo pestra in intenzivna?«
»Glede na to, da je motociklizem še kar drag šport, bi seveda potreboval sponsorja, vendar pa so mi v tem oziru mnogi mnogo obljubili, vendar pa nisem do sedaj dobil nič konkretke-ga. Na tem mestu moram torej pohvaliti mojega mehanika, menežerja ipd.
Maria Rapotca iz Boršta, ki mi stalno pripravlja motor in me tudi večkrat spremlja na potovanjih. Rapotec je torej zame res nenadomestljiv.«
»Kot že lani, boš tudi v tej sezoni tekmoval na dveh nivojih: jugoslovanskem državnem ter na svetovnem
Štoka: »Z uvrstitvijo v Misanu sem zadovoljen«
V nedeljo je motociklist Primotor kluba Danilo Štoka na prvi preizkušnji italijanskega državnega motociklističnega prvenstva v kategoriji superbike v Misanu Adriaticu pri Forliju osvojil odlično tretje mesto za Riccijem in Mara-nom. Da bi zvedeli kaj več o Štokovih namenih v tej sezoni, smo se z njim na kratko pogovorili.
»Po tem odličnem tretjem mestu se je v tvojih načrtih kaj spremenilo? Kaj si računal na tako visoko uvrstitev na uvodni tekmi?«
»Na tretje mesto na nedeljski dirki v kategoriji superbike nisem računal, čeprav sem pričakoval zelo visoko uvrstitev. Vseeno pa to ne spreminja bistva problema. Gre namreč za čas, ki ga izgubljam z motociklizmom, in za finančne stroške, ki so zelo visoki. Vsekakor se bom udeležil tudi ostalih tekem državnega prvenstva ter prav gotovo nekaj tekem svetovnega prvenstva.«
»Prav gotovo imaš tudi ti problem sponsorja. Saj imaš v tej sezoni celo nov motor...«
»Mehanična delavnica Mosport iz Ul. della Tesa mi nudi vso mogočo tehnično pomoč, saj mi pripravlja motor ter me ti mehaniki tudi večkrat spremljajo na tekmovanjih. Poleg tega pa me sponsorizira tvrdka Adriaimpex, ki mi je npr. letos omogočila nabavo novega motorja. Takoj moram dodati, da sezona stane seveda mnogo več od tistega, kar dobivam od mojih sponsorjev.«
»Zakaj si se odločil za kategorijo superbike, ko si še lani nastopal v kategoriji Fl?«.
»Drugo leto Fl ne bo več obstajala, zato se je že letos marsikdo odločil ter presedlal v superbike. Ta je že danes v ZDA sploh edina kategorija, ki še obstaja, zato je tudi prav, da se v tej kategoriji čim bolje pripravim. S svojim novim motrojem yamaha FZR pa sem zelo zadovoljen.« (dj)
prvenstvu. Kako boš to sezono izvedel«
»Že vse nedelje do poletja imam zasedene s tekmovanji. Najprej bom dirkal na Grobniku, teden kasneje v Salzburgu za SP, nato spet za SP v Hockenheimu, kasneje pa v Novem Sadu za jugoslovansko prvenstvo. Po teh tekmah bom programiral drugi del letošnje sezone. Mnogo bo odvisno od dotedanjih rezultatov in od finančnih razpoložljivosti.«
Borovi košarkarji za »play-off«
Borovi košarkarji (na sliki s trenerjem Vatovcem) so sklenili regularni del promocijskega prvenstva na 3. mestu in so si s tem priigrali pravico nastopa v »play-ofl« za uvrstitev v D ligo. Prvo tekmo končnice prvenstva bodo Vatovčevi varovanci igrali v nedeljo proti Alabardi v gosteh.
mladinski nogomet - mladinski nogomet
SAN MARCO SISTIANA -MLADOST
0:0
MLADOST: Igor Peric, David Lavrenčič, Ivan Pahor, Peter Gergolet, Aljoša Gergolet, Matija Gergolet, Aleksander Scarpa, Pier Angelo Pahor, Dimitri Ferletič.
Doberdobci so v soboto na igrišču Sesljana remizirali. Igrali so napadalno, toda zaradi netočnosti svojih napadalcev in dobrih posegov nasprotnikovega vratarja so iztržili le točko, četudi bi zaslužili kaj več.
Glede na zadnje rezultate se obeta cicibanom Mladosti dokaj zanimivo prvenstvo, saj je delo trenerja Zanier-ja privedlo do lepih uspehov.
(M. Prinčič)
ZAČETNIKI
PRIJATELJSKA TEKMA
MLADOST - RUDA	3:3 (1:2)
STRELCA ZA MLADOST: Marko Devetak 2, Marino Petean.
MLADOST: Marušič, Marko Petean, Ferfolja, Lakovič, Peršolja, Petean, Narduzzi, Dario Devetak, Gergolet, Kobal.
Proti fizično boljši ekipi iz Rude, ki nastopa v prvenstvu Červinjana in je trenutno , prva, so se morali naši začetniki pošteno potruditi, da so izenačili.
V prvem polčasu so se ustrašili nasprotnikov, ki so po dveh napakah obrambe presenetili domačine. (Na tej tekmi ni bilo standardnega vratarja, ker je zbolel.)
Med odmorom pa je trener Ferfolja preuredil ekipo in reorganiziral vrste, tako da so naši v drugem polčasu igrali kot prerojeni. Vsi so stisnili zobe in že v prvih minutah dvakrat dosegli zadetek z Devetakom in nato še izenačili z Marinom Peteanom.
(M. Prinčič)
Naj omenimo, da bodo začetniki Mladosti že danes igrali prvenstveno srečanje v Fossalonu. Tekma se bo pričela ob 18.30.
Nogomet: v organizaciji ŠD Vesna
Memorial G. Del Bello
Športno društvo Vesna iz Križa organizira nogometni turnir za veterane, ki bo od 15. junija do 5. julija, istočasno pa se bo pričel tudi turnir za člane. Nastopajo lahko nogometaši, ki so dopolnili 35. leto starosti in od 1. januarja 1987 niso več včlanjeni v nogometno zvezo.
Tudi ekipe veteranov bo sestavljalo sedem igralcev. Odgovorna za oba turnirja Gianfranco Zucca (tel. 775077) in Giuliano Felluga (tel. 576364) sprejemata vpisnine do 30. t. m. (R. B.)
KOŠARKARSKA KOMISIJA ZSŠDI sporoča, da bo trening reprezentance »propaganda« danes ob 15.30 in jutri ob 15.30 na stadionu »1. maj«. Sklicani igralci: Salvi (Breg), Mitja Gruden (Sokol), Ravbar, Marucelli (Polet), Emili, Ban, Danev, Budin (Kontovel), Possega, Tomšič, Bajc, Brus, Filipčič, Vodopivec (Bor). Trenerja: Vascotto (Bor) in Vremec (Polet).
ALPINISTIČNI ODSEK SPDT obvešča, da bo občni zbor odseka v petek, 24. t. m., ob 20.30 v Ul. Carducci 8 (2. nad.). Vabljeni!
Končalo se je žensko košarkarsko prvenstvo Slovenije, ki je bilo letos zelo kakovostno
Cimos na dobrem sedmem mestu
V soboto se je končalo prvenstvo Slovenije v ženski košarki, v katerem so nastopale tudi mlade igralke Cimosa iz Senožeč, kot edine predstavnice Primorske.
Ob koncu prvenstva so mlade ci-moske zasedle solidno sedmo mesto. Osnovna ugotovitev za končano prvenstvo je, da ženska košarka v Sloveniji napreduje tako kakovostno kot masovno. To dokazujejo uspešne igre slovenskih deklet v I. ZKL in II. ZKL in kvalitetna srečanja v I. SKL, v kateri pravzaprav ni slabih ekip. Tiste, ki so se letos uvrstile pod šestim mestom, imajo izredno mlade ekipe, ki bodo že v naslednjih sezonah posegale po najvišjih mestih.
To zlasti velja za senožeški Cimos, ki je že v letošnjem prvenstvu pokazal nekaj izrednih iger. V prihodnjo prvenstveno sezono bodo dekleta tre-
nerja Medena startala bogatejša še za eno, prvenstveno izkušnjo, ki jim bo ob njihovi prizadevnosti in pridnosti omogočila vzpon proti samemu vrhu slovenske ženske košarke. Če na kratko analiziramo prvenstveno.sezono, ne moremo mimo nihanj v igri Krasovk, kar bo potrebno za prihodnjo sezono temeljito popraviti.
Poleg tekmovalnih rezultatov pa je potrebno podčrtati zelo visoko stop-
njo športne kulture, ki so jo igralke Cimosa pokazale skozi vse prvenstvo. Kljub nekaterim težkim trenutkom so dekleta redno in zavzeto trenirala. To dokazuje tudi 93 od sto prisotnosti na treningih.
Resnost in izredna prizadevnost sta tudi glavni odliki mladih Krasovk in obenem tudi porok, da bo o naših košarkaricah v prihodnje še veliko slišati.	M. S.
TAKO CIMOSOVA EKIPA V SEZONI 1986/87
Za ekipo Cimosa so nastopale naslednje igralke: Lidija Čukljevič iz Ilirske Bistrice, ki je dosegla 8 točk; Nataša Mahnič iz Doljnih Ležeč pri Divači (26); Nataša Gerželj iz Divače (108); Vanja Bizjak iz Gorenj pri Divači (367); Mirjana Poplašen iz Kozjan (451); Nebrijana Roma iz Divače (2); Katja Žvab iz Divače (36); Gordana Poplašen iz Kozjan (70); Vera Šavli iz Svetega pri Komnu (211); Andreja Perhavec iz Divače (223); Manuela Ferenčič-Meden iz Sežane (24). Ekipo je ves čas vodil trener Igor Meden iz Senožeč. Predsednik kluba iz Senožeč je Marjan Suša.
Ekipa in vodstvo košarkarskega kluba Cimos iz Senožeč
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir: v SFRJ številka 150,- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000.- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50.000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini enega stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Bogumil Samsa
Izdaja	ZTT	Član italijanske
in tiska V- Trst	IMIiJj zveze ča9°P'snih
V ^	založnikov FIEG
22. aprila 1987
Nova teorija grškega zdravnika Vithoulkasa
Prekomerna raba antibiotikov ošibi telo in povzroči aids
ATENE — Grški zdravnik George Vithoulkas je v 27 letih službovanja zdravil preko 150 tisoč pacientov za posledicami rabe antibiotikov, z dolgoletno izkušnjo pa je prišel do izredno zanimive ugotovitve: aids povzroča prekomerno uživanje antibiotikov.
Leta 1974 je Vithoulkas, ki je eden največjih svetovnih izvedencev homeopatske medicine, svaril skupino zdravnikov pred prekomerno rabo antibiotikov, ki lahko uničijo telesni imunološki sistem in s tem povzročijo razvoj novih bolezni. »Na žalost še je moja napoved uresničila,« je novi-
Milijarde dolarjev »v zrak«
VVASHINGTON — Na kalifornijski univerzi so predstavili študijo, po kateri je lansko leto kajenje stalo ameriško družbo 54 milijard dolarjev.
Toliko naj bi namreč lani ameriška vlada potrošila za zdravljenje pljučnega raka, kardioloških in dihalnih motenj ter drugih bolezni, ki jih povzroča kajenje. V ta ovkir so pri študiju upoštevali tudi sredstva, ki jih je vlada namenila za široko zasnovano kampanjo proti kajenju in za organizacijo novih sanitarnih struktur.
Na kalifornijski univerzi so tudi ugotovili, da je odsotnost z dela, zaradi posledic prekomernega kajenja, stalo ameriško državo 21 milijard dolarjev.
narjem dejal grški zdravnik, »in imamo v svetu sedaj bolezen, imenovano aids.«
Vithoulkas trdi, da organizem, ob zmernem uživanju zdravil, avtomatično vzpostavi naravno ravnovesje, to pa ni možno ob rednem in masivnem uživanju antibiotikov. Ob slabi imunološki strukturi staršev je dednost virusov izredno velika, od tod torej visok odstotek primerov aidsa tudi pri otrocih bolnih staršev.
Dejstvo, da je posebno veliko primerov aidsa na Haitiju, je Vithoulkas komentiral takole: »Ta kraj, v iskanju poceni zabave, vsako leto obišče izredno veliko ameriških homoseksualcev, ki spolne bolezni redno zdravijo z uporabo antibiotikov;« Isto velja, po mnenju Vithoulkasa, tudi za afriške države, kjer je primerov aidsa posebno veliko, tam so namreč bile v prejšnjih letih hude epidemije sifilisa in kapavice.
Goerge Vithoulkas ima v Atenah že več let tečaje ho-meopatične medicine, ki se jih udeležujejo študenti iz celega sveta.
Nikitas Kaklamanis, član grškega združenja zdravnikov, je novinarjem izjavil, da v Združenju poznajo novo teorijo o izvoru aidsa, ni pa je maral komentirati, češ da so za to potrebne dodatne študije.
Evrett Koop, največji ameriški zdravstveni izvedenec, je medtem v VVashingtonu izjavil, da bo v kratkem prišlo do velikega izbruha aidsa tudi med heteroseksualci. To potrjujejo tudi zadnje analize, po katerih je število obolelih za aidsom — v nekaterih predelih ZDA — približno enako tako pri moških kot pri ženskah. Koop je tudi dejal, da je zdravih prenašalcev veliko več, kot si predstavljamo; teh naj bi bilo namreč kar poldrugi milijon.
Newyorški zapor za ustaša
Ustaša Zvonka Bušiča bi morali v kratkem prepeljati v New York, kjer bo moral odgovarjati za beg iz kaznilnice v Otisvillu (N.Y.)	(AP)
Žeblji ali železobeton?
Duhovniku Kenu Ovvenu so rekordi všeč, zato pa tudi leži na žebljih, medtem ko mu prijatelj razbiva železobetonske bloke na trebuhu	(AP)
Ekonomista Federica Caffeja že od četrtka zaman iščejo
RIM — Kaj se je zgodilo z uglednim ekonomistom Federicom Caffe-jem, ki je poučeval ekonomsko politiko na rimski univerzi in ga že od četrtka ni na spregled? Tukajšnje državno tožilstvo je uvedlo preiskavo, zaenkrat pa ni o 73-letnem docentu niti sledu. Policijski potapljači ga iščejo celo med brstjem in vejevjem, ki sta se prav v tem času razbohotila na dnu Tibere, to pa zato, ker je v petek opoldne neznani samomorilec skočil z mostu v reko in ni rečeno, da ni bil to morda prav Caffe.
Na njegovo izginitev so prvi opozorili študentje, ki ga niso imeli zelo radi samo zato, ker je z njimi spoštljivo ravnal, ampak tudi, ker ni v tolikih letih poučevanja enkrat samkrat izostal. Poslednjič so profesorja, ki je vzgojil celo vrsto podkovanih ekonomistov, videli v soboto, 11. aprila, ko je zapuščal univerzo in se odpeljal s taksijem. Domov ga ni bilo, nazaj na univerzo pa tudi ne.
Učno in neučno osebje je sila zaskrbljeno in užaloščeno, saj je bil Federico Caffe na moč priljubljen zaradi svoje blage narave in prirojene vljudnosti. Vsi si želijo, da bi ga čimprej zasledili, saj je tako vzornih docentov malo, pravijo.
Toaletni papir že med Rimljani!
LONDON — »Vedeli smo, da so imeli stari Rimljani lepo urejene sanitarije, ne pa, kako so se očistili, ko so jih zapustili. Zdaj nam je to jasno: imeli so toaletni papir!« Takole je povedal britanski arheolog Mike McCar-thy, potem ko je veliko čdsa stikal med razvalinami starorimske utrdbe pri Carlislu v Kambrijskema pogorju (Wales). V utrdbi, o kateri pravi, da je iz I. stoletja po našem štetju, je arheolog naposled odkril stranišča in v njih
celo ostanke... toaletnega papirja.
Seveda, to ni papir, kot ga poznamo mi, ampak nekakšna zmes iz zmehčane drevesne lupine, po možnosti smrečne, ki pa spet ni bila namenjena higienski rabi, ampak dopisovanju. V resnici so na nekaterih ostankih še vidne ljubezenske in druge besede. No, »pisma«, ki jih ni bilo vredno arhivirati, so potem rabili kot toaletni papir.
Poceni do pravega Rembrandta
ENID — Dale Sayre iz Enida v Oklahomi je med evropsko turnejo s skupino »Christian Singing Group« leta 1975 obšel tudi Nizozemsko. Ko se je sprehajal po Amsterdamu, je v izložbi starinarne videl lepo jedkanico s počenim steklom in okvirom: nič ne de, stala ga je pičlih 25 dolarjev, pa jo je kupil in poklonil ženki za božično darilo. Kakšno je bilo njegovo presenečenje, ko mu je strokovnjak rekel, da je jedkanica dragocena, in kakšno šele, ko so mu pri slovitem Sothebyju potrdili, da gre za pravega Rembrandta, vrednega najmanj 16.000 dolarjev!
Proti grofu-pijavki zaleže le punt
LONDON — Fevdalci so vedno bili trd oreh, še trši oreh pa so tisti, ki na pragu enaindvajsetega stoletja vztrajajo v prepričanju, da živijo še v fevdalni dobi. Tako se je v mestecu Stow on the VVold v Gloucestershiru pojavil 77-letni grof Kenneth de Courcy, ki zahteva od prebivalstva, da mu izplačuje »fevdalne« pristojbine. De Courcy se sicer lahko ponaša z naslovom Lord of the Manor in z nasledstvom irskih grofov Kingsa-le ter ima pravico, da terja davke na 10-kilometrskem pasu, ki obdaja farno cerkev, to pa še ne pomeni, da mu morajo občani (sam jih očitno ima za podložnike) plačevati 50 pencev za parkirišče in dodatnih 20 funtov šterlingov za vsako vstopnico za domači festival, ki bi ga morali prirediti 4. julija.
Mesto Stow on the Wold je bilo do nedavnega sedež pomebnega konjskega sejma. Družba Tayler and Fletcher, ki se je ukvarjala z dražbami čistokrvnih konj, pa je sejem premestila v bližnji Ando-versford. Grof de Courcy je nemudoma nastopil in zahteval od družbe, da mu izplača 250 tisoč' funtov šterlingov (približno 500 milijonov lir), ker so konji teptali »njegovo« zemljo.
Prebivalstvo Stowa je dokaj potrpežljivo sledilo vzponu grofovih zahtev, ob najavi novih davkov na vstopnice za festival, pa so občani dobesedno, pobesneli. Grof de Courcy nima pravice, trdijo, da jim pokvari veselico v starorimskem slogu. Zato so se odločili, da se bodo uprli, da bodo priredili »občinski punt« in se dokončno otresli neljube grofovske pijavke. Festival bodo priredili, ne da bi zadostili grofovim zahtevam. Z njim bi morali vsekakor obračunati, preden se spomni, da je kot Lord of the Manor lastnik mestnega podzemlja, kjer sicer ni nafte, pač pa se nahaja občinski me-tanovod....