Ljutomerska nemška šola. Ljutomerska nemška šola, o kateri je bilo po časnikih toliko hrupa, preden je bila dovoljena, obstoji že me.sec dnij, pa se brž nihee za njo veliko ne briga. Ljutomerski Nemci in nemškutarji so zahtevali nemško šolo z nemškim podučevalnim jezikom za Ijutomerske nemške otroke; ali ko se je šola otvorila, ni bilo nikjer nemških otrok, in začeli so z vsakovrstnimi obljubami in grožnjami otroke loviti, kjer so jih našli. Tako so nalovili 75 otrok. Od leh 75 otrok jih prebiva 33 v Ljutomeru, drugi pa so veeinoma viničarski in želarski otroci iz Ijutomerske okolice, Jeden jc iz Križevske, jeden iz Jurjevsko in jeden iz Štrigovske fare. Nemška otroka sta samo dva, polovioarjev, ki nekoliko nemški razumojo, je dvanajsl, vsi drugi pa ne razumejo skoro nič nemški, in vendiir morajo poslušati izključljivo nemški poduk. Razun lega so otroci obojega' spola iz vseh šolskih let skupaj v jednem razredu. Ker bi pri teh razmerah podučevanje bilo čisto brezuspešno, vpeljali so po zaukazu okrajnega Solskega nadzornika poldnevni poduk tako, da dopoldne prihajajo v šolo večji, popoldne pa manjši učenci. Zdaj se očivestno vidi, da ljutomerski Nemci niso potrebovali nemške šole, ker nemSkih otrok ni, slovonski otroci pa imajo itak lepo četirirazredno deško in dekliško šolo s krasnimi prostori in dobrimi učili lako, da nekateri Neinci rajši pošiljajo svoje otroke v slovensko, kakor v nemško šolo. Kako pa je ledaj to, da toliko slovenskih otrok hodi v nemško šolo? Temu je več uzrokov. Nekateri stariši so poslali svoje otroke v nemško šolo, kcr so slišali obljube, kaj vse da bodo otroci lam dobili, in tem je več na tem, da otrok kaj dobi. kakor da se kaj nauči; nekateri so poslali Ijc otroko iz strahu pred svojimi višjimi, o katerih vedo, da to želijo ali morda eelo zahtevajo; nekateri so bili pregovorjeni, češ, lam bode se otrok takoj ncmški naučil: ali ti bodo kmalu spoznali, da se otroci ne bodo ne nemški, ne druga nič naučili, ker poduka ne razumejo: Ncmci so poprej vedno kričali, da njihovi otroel morajo slovenski poduk posluSati, zato sc nič ne naueijo, kako pa bi se scdaj mogli slovenski otroci kaj naučiti, poslušajoči nemški poduk? Čudno je tudi, da dva Neinca, ki sta se najbolj za nemško šolo pologovala, sedaj svoje otrokc dajeta doma podučevati in jih nečeta v ncinško Solo pošiljati! Nam se dozdeva, da zdaj žc tudi oni sprevidijo, da je v Ljutomeru čisto nemška •šola lc nepolrcbna po nemče valnica slovenskih olrok! Sicor se v slovenski šoli ofroei ludi nemški učijo, kakor je pametno; v nemški pa se to namerava po Niirnbcrški mclodi goditi, da otrokom liočojo incnda z lijakom nemščino v glavo vliti; ali ta način se bojda še ni nikjer posrečil, torej se tudi v Ljutomeru ne bode.