•t'47.
V Gorici, v soboto dne 18. aprila 1908.
Izhaja trikrat aa tedea, in sicor ? torek, četrtek In sobote ob 4. uri popoldne ter stane po polt prejemana ali v Gorici na dom poftljans:
vse leto     ........15 K
»',...........10 .
V...........&   •
Posamične Številke stanejo tO vin.
..SOCi" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu „Kailset po fioriJkem tu firadiMaMkem" in „!Uilpot po Uabljanl U kraajsktb jae|ttli«djJj«»dva . krat v letu „?ozal red teletaie, parnlkov ia postati mi".
Naro&nrso sprejem* apravciStvo v Gosposki nlio, Itev. 7 1. nndstr. v »GorŠkt Tiskarni« A Gabršček Ia saroCUa brez dapesleae larotalae te ae mirimo OfUsl lB poiUaUe »e nuSunijo p« IVsn-vrsuh c# titkano I»krat 16 t, 2-krat 14 v, 3-kr*t t*H- vaake"-vrsta. Vcftkra*. po d^godbi. Večje ttVu p« prostoru. — — Reklame ia »pi&i » ureJuiikem delu »u v vrsta. Za obliko in vsebino opatov odklanjamo thafcoo&sovonjoat.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
Tacaj XXXVIII.
Vse za narod, svobodo in napredek!*   Dr. K. Lmrič.
Uredništvo
ae nahaja v Gosposki uliot St. 7 v Gorici v I. nadrtt Z urednikom je mogo5? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoiudne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopotudne. TJpravniStvo se nahaja v Go8poskiulioiSt.7vI. uadstr. na levo v tiskarni.
NaroCmno in oglase Je pl&catt loče Gorica
Dopisi naj se polujajo le ure dni It v a.
Naro&aina, reklamaoije in druge reiSi, katere ne »padajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le opravniStvu.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »So5e« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
»Sooa« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naSih knjigarnah in teh-Ie tobakarnaht Schwarzv Šolski nI., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliženi ulici, I. Matiussi v ulici Pormioa, I. Hovafiski v Korenski ulici St. 22; v Trstu v tobakarni Lavren5i8 na trgu della Caserma.
TsjIsjIob It. 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Goria realka
PoleiiDSai zart
A ko d« lica zopet povzdignemo glas, da izpregovorimo o neznosnih razmerah »a gorilkl realki, moramo pred vtem natanko določiti naše načelno slabiče nasproti vprašanjem, ki go sedaj pereča na tem zavodu.
Odkar raste potreba po viljt izobrazbi v nafti deželi kakor po vse) tir« lavi, uvidevajo vedno Širši sloji potrebo srednjih lo!. Število dijakov na gimnaziji in na realki m veksa od leta do leta iznenadno modno. Nalo srednjo Šr„>le sedaj niso več to, kar so bile Se pred desetletji. Takrat so še bile Sol*ko klopi na pot prazne in vlada je uredila pouk zgolj po svoji h potrebah in -Mjt.il. Da j« med t o in i bila prva skrb za nemščino in .Nemce, to se ume samo po suhi. Tako je prišlo, da sta med nami dobili gimnsziju »» realka neruski učni jezik, dasi Nemcev ni v deželi, izvzemaš    - foiiov.
Odtlej »o se razmere močno izpre-cienile. &ote »vdaj niso več le zavodi, iz katerih pripravlja vlada mladino, da bo kodaj sktiii® njenim namenom 'kakor semenišča služijo namenom hie rr.rhij*>. TelUUI« je sedaj premaknjeno na drugo stran. Kajti zmagalo je spoznan]«, da se ima uredili loistvo po zahtevah i« potrebah drl a v-t j « n o v, ki Šole vzdržujejo.
Kadi pripotnamo, da »o odločujoči vladni krogi v marsičem Je krenili na novo pot. Kakor so prodrli novi nazori gleda volilne pravice, glede za-drutniaftva. glede važnih delavskih zahtev Ud » tak« as je vlada prisvojda tudi te v loUtv:; mar.«;kstere izmed plodu vitih nazorov modernega s^ijalnoga razvoja. Zatorej je svež dih nupreik« zavel po v»/;»j držiivi.
Ne le zdrava pedagogika, ampak prod j vsem tudi dejanska potreba sedanjega I življenja zahteva, da bodi učni jezik j po šolah povsod materinščina mladine, ki išče izobrazbe. Upravičenost te zahteve je vlada v bistvu pripoznala. To pričajo šole s Češkim, poljskim, rusin-akim, hrvatskim in italijanskim učnim jezikom poleg nekdaj izključno lo nemških šot. Le nasproti nam Jugoslovanom in zlasti nasproti Slovencem veljajo Se nerabna stara, drugod že zapuščena načela in zlasti na Goriškem imamo srednje Šolstvo fta tako urejeno, kakor jo bilo pred pol stoletjem, ko je kulturno življenje bilo Še tesno omejeno in vse drugačno od sedanjega.
Dokler se ta uredba ne izpremeni, in dokler se nam ne izpolni vseskozi upravičena zahteva vsaj po slovenskih vzporednicah na goriški gimnaziji in resiki, tako dolgo ne bomo prenehali ponavljati to zahtevo ob vsaki priliki in uporabljati vsa zakonita sredstva, da prisilimo vlado k preureditvi sedanjih načelno novzdržljivih razmer.
Na goriški realki pa so zavladale zadnja leta &e posebne neprilike, izvirajoče v dosedanjem, preživelem nemškem zlatemu. Vzpričo njih smo prirao-raui, d a v interesu učeče se mladine in staršev glasno in odtočno zahtevamo, ne ie da se odstranijo osebe, ki so jih povzročile, ampak da se obenem odpravi tudi   ves  trhli zistem.
Razumen človek bi pričakoval, da
vlada  uredi   nemško Šolo   v nenemški
doželi   tako,   da   ponudi grenko jedro
vsaj v mamljivi postajam prevlaki.  To
se pravi, mislili bi, da priskrbi šoli iz-
bornega   ravnatelja   in   izborne  učne
moči  ter ustvari zavod, ki se  odlikuje
| in priporoča po svoji upravi   - kljubu
; temu, da j® postavljen na protipedago-
, giški   temelj   tujega   učnega jezika. Z
j nekoliko   skrbnostjo   bi   učne  oblasti
lahko ustvarile zavod, da bi se vsaj na
1 videz opravičeno reklo: glejte Slovenci
in Italijani, vi pač ne zmorete takega < lodsta in takih uzornih učnih močij; vaša   mladina   je   v dobrih rokah, vi sami bi je ne mogli izročiti boljšimi
Ali kaj imamo v resnici namestu odličnega ali vsaj. le nekoliko hvale vrednega zavoda?! Na goriški realki gospoduje že nekaj 1" avnatelj, ki doslej še ničesa ni storit, kar bi mu naklonilo simpatije prebivalstva bodisi te ali one narodnosti. Pač pa se je potrudil, da je, ne umevajoč svojega položaja, odbijal od sebe Italijane, Slovence in tudi Nemce z enako brezobzirnostjo. Kmalu ko je bil nastopil ravnateljsko m p s to po zaslugi klerikalne protekcije, je razljutil mestno starešinstvo goriško, ker je v občevanju z njim usiljeval svojo nemščino, potem je začel svojevoljno prekoračevati proračun za realko, kolikor ga pokriva mestna občina, po mestu pa se je začulo, da so njegove nakane, upreči mladino v klerikalno organizacijo, razburile ves profesorski zbor zoper njega. Starše dijakov je odbijalo osorno, brezsrčno vedenje ravnateljevo, na Šolsko mladino pa so se usule brezobzirne kaznikot poglavitno vzgojevalno sredstvo. Izključenja so prišla na dnevni red in baje so celo anonimne denuncija-cije dijakov prišle v čisli in rodile usodepoine posledice. Na drugi strani pa je hinavščina začela odpirati dijakom naklonjenost pobožnega ravnatelja. Lep zgled je začel dajati ravnatelj sam, ker so ga ljudje videvali, kako vstrajno hodi v cerkev, in si, stopajoč iz nje, na crkvenem pragu iz-teplje s hlač na kolenih prah in bolhe. Iz profesorskega zbora bo začeli izginjati starejši izkušeni člani, ravnatelj jih je znal nadomestiti z mladimi su-plenti pristnega nemškega mišljenja in klerikalnega značaja, ki so brezpogojni pristaši ravnateljeve pičle olikano-s t i i n r a z s od n os t i, pa tem večje n a-dutosti in gospodstvaželjno-s t i in so kakor on sam prepričani, da
se ni čisto nič treba ozirati na to, d a Btoji nemška realka v neaemfiki deželi. Kakšne razmere vladajo po takih okolnostih med člani profesorskega zbora in pa med njimi in ravnateljem, to si lahko mislimo. Dijaki se spogledujejo, ko vidijo, da razun Brechlerjev nikdo no občuje z ravnateljem,in da tudi med profe-Borji ni sloge, ni spoštovanja, nego se srečavajo kakor tujci.
Ni čudo, ako je po takih za šolski zavod kvarnih in nedopustnih predpogojih dijaštvo v neznosnem položaju odloČilo se za samopomoč in je v lanski jeseni dalo duška svoji nevolji v hrupnih pouličnih demonstracijah, štraj-kih in uporih. No, to pot ravnatelju ni bilo pripuščeno veselje, da bi se bil znesel nad dijaštvom s kaznimi. Višja šolska oblast je uvidela, da bi se z njimi ne dosegli pravi krivci, in je kaznovanje dijakov zabranila — vsaj drugače si nikdo ni mogel tolmačiti iz-nenadne popustljivosti nasproti dijakom. Kam vodijo take razmere, če ne do polne anarhije?! Ravnatelju je prišel v teh britkih urah na pomoč jedino le skrajno nemško-nacijonalni list >Grazer Tagblatt*! V št. 313. z 12. novembra 1907. je ta list prijavil uvodni članek, ki ga je pisal bržkone eden ožjih pristašev ravnateljevih — saj drugi ljudje se zanj ne zanimajo. Na ta članek smo svoj Čas opozorili tudi v •Soči«. Iz njega bruha strastno sovraštvo zoper naše dijake in z grozo smo čitali nazore, ki jih najbrže imajo nemški od-gojitelji, ki jim je izročena naša mladina na goriški realki. Dijake imenuje Članek degenerirance, prostaško druhal i. t. d. Ali na to opozarjati sedaj ni naš namen. Tembolj pa opozarjamo na besedo, ki se je Člankarju izmuznila v pero nehote in po bliskovo razjasnuje razmere na goriški realki s Čisto nepričakovane strani, člankar namreč imenuje ta zavod »Potemkinska šola." Tako torej! Sedaj vemo, s ka-
Dvajset, let pozneje.
Nadaljevanje
«- „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal : »»»    ALEKANDRE  DUMAS.   ==
ProtUjsSn« so bile prazne, bile zaprte; vsakdo je hou»l videti mladega kralja z njegovo materjo in zloglasnega kari«nala Maiarina, katerega so tako *r«sh\ da si g« ?e v#ak i«!e! videti.
Med to neizmerno množico je vladala največja prostost, ssa tcnjtnja so ne izražat« tu odkrito, in iz njih je donel tskorekoč upor, kakor je douel iz tisoč zvonov vseh psrtlkih cerkva »Te Deua«. Mestno po-iu ijo je tvorila mesto samo, nič grozečega ni prišlo, kar U motilo konr«rt tega splošnega sovraštva sli vstavilo kako bMe*lo v teh zabsvljajočih tastih.
* »b osenth zjutraj je prišel polk kraljičine telesne ssriie p<)4 poveljstvom Uužtsnts in njegovega nečska • ommingtft: pridal je z bobni in trombami na čelu ter se razpostavil v vrsto od Patais-Koval-a do Notre-Dame vse to so Pariza ni mirno gledati, ker so *e vodno zanimali za vojaško godbo in blesteče uniforme.
Prh|ti«t j* Ml Čisto nedeljsko oblečen, in pod pretvezo neke ot*klin#P ki »i jo je sam naredit s tem, da si j« del   v   ust«   na  eno  stran  potno črelnjovih
peskov, je dobil od svojega predstojnika Bazina dopust za cel dan.                                                           !
Bazin se je sprva branil, ker je bil slabe volje, prvič zaradi Aramisovega odhoda, ker je bil odšel, no da bi bil njemu povedat, kam; drugič, ker je moral streči pri maf i, ki se je pela v zahvalo za zmago, ki ni bila po njegovi volji. Bazin je bil fronder, kakor vemo; in ko bi bilo mogoče, da bi bil cerkovnik izostal od take svečanosti, kakor izostane lahko navaden strežnik, bi se bii Bazin gotovo obrnil do nadškofa z isto prošnjo, s katero se je obrnil Friquet do Bazina. Izprva se je torej branil. Kakor Brno rekli, ker ni hotel ničesar slišati o dopustu; toda v Bazinovi navzočnosti je Friquetova oteklina tako zrastla, da m je Bazin slednjič godrnja je vdal, že zaradi tega, da reši čast cerkvenih strežnikov, katere bi tak grd obraz gotovo kompromitiral. Pri cerkvenih vratih je pljunil Friquet svojo oteklino iz ust ter se namrdnil proti Bazinu tako imenitno, kakor se moro le pariški potepuh, ki nadkriljuje v tem vse potepuhe celega sveta; v gostilni, kjer je služil, se je seveda izgovoril, da mora streči pri maši v Notre-Dame.
Friquet je bil torej prost, in oblekel je bil, kakor smo že videli, svojo najdražjo obleko; zlasti je bila nekaj Čisto posebnega in značilnega za njegovo osebo neke vrste čepica, napol srednjeveški baret, napol klobuk izza časa Ludvika XIII. Njegova mati mu je bila skrpala to čudno pokrivalo, in kar se tiče barv, ni ravno skrbno izbirala, bodisi da ji je pri-mankalo enovrstnega blaga, tako da je bilo to moj-stersko pokrivalo sedemnajstega stoletja na eni strani zeleno in rumeno,   na   drugi   belo   in rdeče.   Toda
Friquet, ki je ljubil različnost barv, je imel vsled tega to Čepico še rajši in še bolj ponosen je bil na njo.*
Ko je odšel od Bazina, je stekel Friquet naglo proti kraljevi palači; prišel je tja ravno v trenutku, ko je polk telesne straže prikorakal na ulico, in ker je prišel Friquet samo zaradi tega sem, da ga vidi in čuje godbo, se je postavil pred prve vrste ter tolkel boben z dvema kamnitima ploščama, in ko se je tega naveličal, začel posnemati z usti trombo, kar je znal tako izborno, da je že večkrat žel pohvalo ljubiteljev posnemajoče harmonije.
Ta zabava je trajala od nasipa Sergents do trga Notre-Dame; Friquet je imel pri tem velikansko veselje, toda ko se je polk ustavil ter so se stotnije razpostavile ter se raztegnile vse tja v sredino mesta, tako da so segale do konca ulice Saint-Ghristophe, blizu ulice Gocatri, kjer je stanoval Broussel, tedaj se je spomnil Friquet, da ni še zajutrekoval, in začel je premišljevati, kam bi krenil, da izvrši to važno dnevno opravilo, in ko je stvar temeljito premislil, se je odločil, da bo svetnik Broussel trpel stroške njegovega zajutreka.
In takoj se je spustil v tek, prišel ves zasopljen pred svetnikova vrata ter glasno potrkal.
Njegova mati, stara služkinja Brousselova, mu je prišla odpret.                         ; *
—   Kaj pa iščeš tu, nepridiprav, mu pravi, in zakaj nisi v Notre-Dame?
—  Bil sem tam, mati Naneta, pravi Friqunt, a videl sem, da se vršijo stvari, o katerih treba obvestiti gospoda Broussela, in z dovoljenjem gospoda
kSnimi Bredstvi  se  skuša to nemško Šolo pri nas vzdrževati!
Saj se spominjamo, da so pred leti stalno prihajale v javnost tožbe, da so učni uspehi na realki nenavadno slabi, da leto za letom pade ogromno Število dijakov, in da se staršem zara-ditega po nepotrebnem vekSajo stroSki za Šolanje sinov, in da mladina izgublja cela leta zlatega časa istotako brez potrebe le nemškemu u5nemu jeziku na ljubo. __ Mahoma pa so izginile te pritožbe, in šolska izpričevala so začela izkazovati ugodnejSe vspehe. — Sedaj vidimo,- kako se je priredila ta izpre« memba. Napravili so — Potem-kinsko Šolo! Šolo za slepilo javnosti, staršev in mladine! S katerimi sredstvi so to dosegli, tega ne moremo preiskovali, vidimo pa le to in prav jasno, da se varanje ni moglo vrdrževati dolgo. Niti ta pripomoček ni pomagal, da so nastavili za ravnatelja pristnega pobožnjaka, torej enega iz tiste vrste ljudij, Lj m najbolje razumejo na hinavstvo in slepljenje 1 Nenormalni odnošaji so z vso silo izbruhnili na dan z demonstracijami lanske jeseni in odtlej se noče več povrniti na realko tisti mir, ki je temeljni pogoj uspešnem? delovanju Šolskega zavoda. Ob sklepu zimskega polletja so seveda tudi že izginili tisti ugodni učni uspehi, ki so poprej nekaj let slepili navzgor in navzdol.
Ni brez pomena, da je goriški realki dal priimek »Potemkinska Šola" pristen Nemec. Doslej so namreč vsi glasovi zoper sedanjo uredbo realke prihajali le od Slovencev in Italijanov. Sedaj pa vidimo, da celo Nemci nimajo ugodnega mnenja o njej in jo smatrajo za nevzdržljiv nestvor, ki vara mladino in starše, in vara davkoplačevalce, ki morajo trositi leto na leto tisočake za šolski zavod, ki je tako temeljito zavožen, da na nobeno stran ne doseza žaljenih uspehov.
Mi pa hočemo učni zavod, ki bo vstrezal potrebam ljudstva in bodo vspehi vredni žrtev zanj. Kratkomalo ne bomo več trpeli, da nas bodo še dalje sleparili s Potemkinovo vasjo ter — uničevali našo mladež.
Novi deželni zbor naj izpolni svojo nalogo in — dolžnost tudi v tem oziru. Ni dvoma, da se bomo tudi res korenito bavili v deželnem zboru z vprašanjem naših srednjih šol, prav posebe pa še z našo realko. Prav korenito posvetimo v to sršenje gnezdo!
Stariši, ki so se obrnili po podžupanu Bombig-u na naučno mini-sterstvo, so poslali prepis svoje pritožbe tudi men! s prošnjo, da se pridružim delovanju za končno ureditev naših srednjih   šol v Gorici. — Srčno rad!
Upam, da nas najde prihodnje zasedanje deželnega zbora že vse pripravljene.
A. GabrSfiek.
W\^—^*m% Samo „TempeiB m I^OZOrl »Siyria" vrelca sta m V*-Vi • kot rogaška kisla voda postavno zavarovana Vsi drugi izdelki, ki nosijo znak »Tempel" ali aStyriatt ter so kot
„RoitscherK v prometu naj se zavrnejo.
Deželno oskrbništvo vrelcev v Rogaški Slatini-
Zaloga pri g. A. Jeretiču in A. Seppenhoferju
v Gorici.
DOPISI.
Iz tolminskega okraja.
IZ ZiMnIli. — ^Primorski list* me je pred kratkim napadel, da sem se izrazil, da ni ne pekla ne Boga, ker pa seveda ni res. Res je, da sem volil napredne kandidate. Klerikalci pa podtikajo vsem onim možem, ki ne volijo, kakor oni sami hočejo, da nimajo nobene vere, kričijo brezverski agrajr? in liberalci, toda slabo so poučeni; vsakemu Izdirajo pezdir iz očesa, sami pa imajo bruao v svojem očesu. Kdor ni volil Breceljna, Pavletiča in Fona, ni več po sodbi klerikalcev kristijan. Toda Bog je prepustil sodbo samemu sebi, dopisnik aPrim. lista" se pa zaletava v mene in me sramoti, ko bi vendar lahko vedel, kako dobro me poznajo Zatominci in cela tolminska občina. Kdor tako piše, kakor dop. v „Prim. listu",ne more verovati ne v Boga in ne v pekel, ker se ne boji kazni za blatenje poštenih ljudij.
Ivan Rutar.
Iz kanalskega okraja.
Iz Kintlt. — Naša sodnija je po odhodu sodnika gosp. Maser a v Gorico prava zapuščena sirota. — Novega sodnika g. Fabijana še ni iz Kobarida. Nadome-ščuje ga neki sodni pristav iz Gorice, ki se pa nič ne briga za sodnijo. Ubogi av-skultant Korsič je zdaj vsa naša sodnija; on naj dela čudeže. Voditelj sodnije pohaja, le v sodniji ga ni najti! — In za tako pohajkovanje dobiva poleg plače še dnevno do klado za nadomeščanje!
Čujemo, da se ta sodni pristav poganja za mesto sodnika v Bolcu. Nu, čestitali ne bomo Bolčanom, ako ga dobijo.
Domače vesti.
Darovi Zl »DtJaŠkO kuh!nj0tf. — V restnvraeijl
BStravs" v Podbrdu zbrani agrarci in napred-njaki so zložili 6*40 K. Prof. Niko Omersa je prispeval za april 1 K. Na račun mesec-nine je prišlo 10 K. Ana Pavlin iz Robiča je poslala 13*20 kg fižola in vrečo kompirja, Ročinjci pa so nabrali 4 m" drv.
»Goriška ljudska posojilnica"  je  darovala 200 K.
2 vreči krompirja je poslal g. župan kanalski in deželni poslanec A. Križnic.
Priltttll je asistent državne železnice Avgust Seme iz Gorice na Jesenice.
Shed l Si. Krita. - Poslanca gg. Gabr-šček in Štrekelj sta sklicala shod svojih vo-lilcev v Sv. Križu prihodnji |lnedeHek ob 37t popoldne v dvorani gostilne gosp. Fer-jančiča.
Dnevni red:
1.  Nas politični položaj po dokončanih deželnozborskih volitvah.
2.  Želje in težnje volilcev z ozirom na delovanje novega deželnega zbora.
VttlTl Ufljlljl. — Nimamo navade, pisati sentimentalne članke ob Velikonočnih praznikih, ali letošnjega vstajenja pa se vendar moramo spominjati. -— Kristus je vstal iz groba, vstalo je pa tudi naše ljud. stvo iz groba, v kateri so ga bili pahnili klerikalci. Hud boj se je bil, in po trdem naporu so biii sovražniki na vrhu poraženi. Vstajenje! Dvojna spomlad! Kako je pomenljivo to ljudsko vstajenje, kaže najbolje jeza, ki trese klerikalce od generala do zadnjega prostaka. Ob vstajenju so pobiti. Sicer govoričijo nekaj o vstajenju, ali tako, da se na prvi hip pozna, da sami ne upajo več na pravo vstajenje. — Zato pa se mi toliko bolj veselimo vstajenja našega ljudstva, veseli se ga naše ljudstvo, ki prosteje diha ter misli na lepšo bodočnost Ob veselju radi vstajenja se poraja toliko večje veselje do pravega narodnega dela. Ob takih občutkih obhajamo veselo vstajenje, na-dejaje se, da to privabi v naš tabor tudi velik del onih, ki Še zapeljani stojijo v Črnem taboru. Kadar vstanejo tudi ti, potem bomo obhajali še toliko slavnejše vstajenje...
Otillll etilor je poslal vsem občinskim upravam naše dežele sledečo okrožnico (2./IV. 1908. St. 2945.). „Z ozirom na eventualno zakonodajno akcijo o podpiranju družin tistih neaktivnih vojakov, ki se pokličejo k orožnim vajam, vabijo se občinske uprave, da naznanijo deželnemu odboru, kake zneske so plačale leta 1907. kot podpore ubožnim družinam vojakov, poklicanih k orožnim vajam, in koliko je poprečno odpadlo na vsako družino.
V obče je navesti Škodo, ki jo imajo ubožne družine, ker jim je odvzeta pomoč za delo sposdbnih sinov, vsled česar se morajo zatekati k javni občinski milodarnosti. To hoče deželni odbor vedeti, da bode mogel podkrepiti pri c. kr. vladi prošnjo za podporo
v svrho,  da se ublažijo slabe gospodarske posledice zgoraj omenjenih družini"
Lepi in poučni morajo biti odgovori raznih županstev v tem oziru. Slučajno nam je prišel v roko odgovor jednega županstva iz naše goriške okolice. Priobčujemo ga v celoti. Glasi se:
„V tukajšnem županstu so mladi vojaški obvezanci večinoma ali skoraj izključno rokodelski pomočniki, a mnogi tudi že samostojni mali obrtniki. Ako gre takšen mlad rokodelec k orožnim vajam, se tačas njegova družina preživlja zelo skromno — večinoma na osebni kredit. Umljivo, da mora potem plačevati ta dolg le vojaški zavezanec. Tako se revež vse leto trudi in peha, da poleg drugih življenjskih potreb poplača še ta dolg, katerega je družina napravila na njegovo rame ob Času orožnih vaj.
Ako pa je vojaški z&vezanee samostojen mal obrtnik n. pr. pri naa čevljar, mora za dobo orožnih vaj prekiniti s svojo obrtjo, vsled česar ee ne more nikdar povspeti do boljšega blagostanja. Ako ima kakšnega pomočnika ali vajenca, mu mora tačas službo oziroma nauk odpovedati, in ko se vrne z prožnih vaj, pa ne more najti drugega pomočnika ali vajenca, ker sta si prejšnja med tem že poiskala rajše stalnega gospodarja. Tudi zgubi vsled tega svoje klijente, katere je le težko najti v sedanji trgovski konkurenci. Jedaake razmere bodo najbrže povsod v obrtnih krajih. V varstvo male obrti treba je popolnoma odstraniti ta orožne vaje, ker zavirajo razvoj mladih delavnih malih obrtnikov.
Glasom ukaza z dne 10. februvarja t. 1. Št. III. 12006. ex 1907. namerava c. kr, mi-oisterstvo za deželno brambo kolikor le mogoče pospeševati prostovoljne strelne vaje črnovojnikov na deželi. Ali bi bilo nemogoče, vpeljati kaj podobnega mesto sedanjih orožnih vaj, ki so v občutno škodo vseh slojev avstrijskega prebivalstva"?
Tako to okoliško županstvo. Govorilo nam je iz srca in iz vsake besede se zrcali plemenita želja tega županstva : koristiti svojim občinarjetn. Kadi bi čitaii kakšno tako poročilo iz katerih naših kenetskib občin, in celo upamo, da nam ga kdo pošlje. Sploh pa je zadnji (as, da se odstrani te vojaške vaje. Nadomestijo <ako že morajo biti) naj se s primernimi vojaškimi kurzi v vsakem večjem kraju po državi. S tem bi se najlepše proslavilo 60-letni jubilej vladanja našega vladarja. Poslanci, na delo!
(Dalje v prilogi)
Cdino pristni THIERRY-JEV BALSAM
z varstveno znamko nuna v zeleni obleki. Razpošilja se v najmanjši množini steklenica velikost 12/2 aH 6/1 ter t patentovaaa steklenica za drutino, primerna za na potovanje za K 5—. THIERHT-JEVO centifolljino maiilo. Razpošilja se najmanj 2 dozi za K 3 60. Zavojnina se ne računa. To povsod  znano  domače  sredstva   se rabi proti
slabostim v želodcu, zgagi, krču, kaliju, za-iUJeoju, vnetju, za rane itd.
Naročila in nakaznice je nasloviti:  k, TbieiTV, lekarna pri angelju varuhu v Pregradi
pri HogaŠki-SlatinL — Zaloga skoro po vseh lekarnah.
Bazina, saj veste, mati Naneta, Bazina, cerkovnika, sem prišel h gospodu Brousselu.
—  In kaj hočeš povedati gospodu Brousselu, spaka ti?
—  Govoriti hočem ž njim samim.
—  To ne gre, jedaj je pri d6lu.
—  Torej počakam, odvrne Friquet, da se to uredi tem bolje in da izkoristiti svoj čas.
In odSel je naglo po stopnicah, mati Naneta pa je stopala počasi za njim.
—  Toda kaj hočeš vendar gospodu Brousselu? j ga vpraša vnovič.
—  Povedati mu hočem, zavpije Friquet na vso moč, da prihaja sem cel polk telesne straže; no, ker sem čul povsod praviti, da je slabo zapisan pri dvoru, sem,ga prišel obvestit o tem, da se bo vedel varovati.
Broussel je čul fantovo vpitje, in ker mu je bila všeč njegova velika skrbnost, je prišel dol v prvo nadstropje; zakaj delal je res v svojem kabinetu v drugem nadstropju.
—  Hej, prijatelj, pravi Broussel, kaj nas briga telesna straža I Kaj st neumen, da delaš tak šunder? Kaj ne veš, da je to taka navada in da se ta polk vedno postavi v špaiir, kadar prihaja kralj?
Friquet se naredi začudenega, in sukaje svojo čepico med prsti, pravi:
—  Nič ni čudno, da vi to veste, gospod Broussel, ki veste vse; toda jaz nisem vedel, Bog mi je priča, in mislil sem, da vam ustreženi. Ne smete biti hudi name zaradi tega, gospod Broussel.
—  Nasprotno, prijatelj, nasprotno! Tvoj trud mi je všeč. Naneta, poiščite tiste aprikoze, ki nam jih je poslala včeraj gospa Longueville iz NoI*y-ja, in dajte jih nekaj svojemu sinu, pa kos mehkega kruha zraven t
Friquet
—  O, hvala,  gospod  Broussel,  pravi hvala, ravno aprikoze imam zelo rad.
Broussel je odšel nato k svoji ženi ter vprašal po zajutreku. Bilo je ob pol desetih. Svetnik je stopil k oknu. Ulica je bila čisto prazna, toda od daleč je bilo čuti kakor šumenje naraščajoče plime vrvenje ljudskih množic, ki so se zbirale okoli cerkve Notre-Dame.
To šumenje se je podvojilo, ko je prišel d' Ar-tagnan s stotnijo mušketirjev ter se postavil ob cer-j kvenih vratih, da bi vodil častno službo v cerkvi.! Rekel je bil Porthosu, naj porabi priliko ter si ogleda to ceremonijo, in Porthos, ves v bleščeči opravi, je za jahal svojega najlepšega konja kot častni mušketir, kakršen je bil pogosto d' Artagnan. Seržant te stot-nije, star vojak izza španskih vojsk, je spoznal Port-hosa, svojega tovariša, in seznanil je brž vse one, ki so bili pod njegovim poveljem, o slavnih činih tega velikana, ki je bil ponos nekdanjih trčvilskih mušketirjev. Porthos ni bil le dobro vsprejet pri tej stot-niji, gledali so ga celo vsi z občudovanjem.
Ob desetih je naznanil strel iz topa v Louvru kraljev odhod. Množica se je zganila, kakor drevesa, kadar kloni vihar njihove vrhove, in završalo je za nepremičnimi stražami, Slednjič se je prikazal kralj s kraljico v pozlačeni kočiji. Deset drugih kočij se je peljalo zadaj, v njih so sedele častne dame, častniki kraljeve hiše in cel dvor.
—  Živel kralj i zadoni klic od vseh strani. Mladi kralj je pogledal resno skozi okno kočije,
napravil še dovolj hvaležen obraz, ter celo lahko po-
kimal z glavo, na kar so se podvojili klici množice.
Sprevod se je pomikal počasi, skoro pol ure je
rabil od Louvra do trga Notre-Dame.  Ko je prišel
do tu, se je izgubil polagoma pod neizmerne oboke temne katedrale, in služba božja se je pričela.
V trenutku ko je dvor dospel na mesto, je za* pustila kočija s Commingesovim grbom vrsto dvornih kočij ter se pomikala počasi proti koncu ulice Saint-Christophe, ki je bila čisto zapuščena. Tu so stopili štirje stražniki ;n podčastnik, ki so spremljali kočijo, vanjo ter jo previdno zaprli; nato je začel podčastnik gledati skozi majhno odprtino tja po ulici Cocatrix, kakor da pričakuje od tam nekoga.
Vse je gledalo ceremonije okoli cerkve, tako da ni nihče zapazil kočije in ne onih, ki so se tako previdno zaprli vanjo. Friquet, kateri edini bi jih bil mogel zvohati, ker je njegov pogled vedno pazno fc/igal naokoli, je bil zlezel na streho neke hiše pred cerkvenim preddvorom, da povžije tam svoje aprikoze. Od tu je videl kralja, kraljico in Mazarina, in slišal je mašo, kakor da bi stregel pri njej.
Proti koncu maše je rekla kraljica polglasno Commingesu, vide\ da je stal poleg nje ter pričakoval, da mu ponovi povelje, ki mu ga je bila dala že pred odhodom iz Louvra:
— Pojdite, Commingea, in Bog z vami!
Comminges odide takoj iz cerkve ter krene v ulico Saint-Ghristophe.
Friquet je videl tega lepega Častnika, spremljanega od dveh stražnikov, in hotel je iti za njim, to pa s tem večjim veseljem, ker se je ceremonija že konča vala in je kralj v tem trenutku že sedel v svojo kočijo.
Komaj je zagledal podčastnik v ulici Cocatrix Oommingesa, ko je nekaj zašepetal kočijažu, na kar je ta takoj pognal konje ter se vstavil s kočijo pred vrati Brousseiove hiše.                                      '
Prilegajoče" tt. 47. z dne 18. aprila
Zl delavci* — Na Ogrskem potrebujejo mnogo delavcev za zgradbo železnice. Potre« buje se priproste delavce in minerje. Navadni delavci imajo dnine 1 K 70 v do 2 K, minerji 4—-5 K na dan. Rabi se 200 delavcev. Kdor ti Sel tja, naj se zglasi pri Jožefu Lakovlčuši. 5. v Doberdobu, pošta Tržič (MonV.kone) Kakorhitro se zbere zadosti delavcev, odidejo na delo. Vožaja tje je brezplačna. Oglasiti se je. pismeno ali ust-meno.              "        - *v***-• \»v*«~+ ^r*
Sini Miaiičlaa 1 — Zadnji BPrismo-jenee" moli na prvi strani o vstajenju ter dviga hinavsko proti nebu oči — na vseh drugih straneh pa nesramno obrekuje, žali in grli ljudi. Samo zabavljanje in* obrekovanje? za uvod pa kinavgčina I Tak je pač 4Prismo-jenee" vedno. Pomilovauja so vredni oni, ki so naročeni na ta list ali ga trpijo v hiši, ko ga jim vsiljujejo brezplačno!
Vitli Jllll tl«l I Biljlh sklicuje Narodna delavska organizacija iz Trsta na pouedeljek 20. t. m. v prostorih Jos. Nemca. Shod se bo vršil ob 4. pop.
Dnevni red: 1) Pomen nar. delav. organizacije; 2) Slučajnosti. Delavci, udeležite se tega shoda polnoštevilno.
NfiflC z Ve|nk»|l, ki se kmalu preseli v Katial, hoče po vsej sili zapustiti najslabše spomine za seboj. Že tako ga imajo na Vo-grskem v želodcu; sedaj pa je tožil nekega kmeta, ki mu je bil dolžrm na najemšHui; zakaj ? tato, ker je mož volil nase kandidate. Napravil mu je nune precej troškov, vse vsled ljubezni do bližnjega! — ali kmet mu je sedaj vse plačal. Sedaj je Berlot siti'
Poslanec Fis zapst ,n del«". — že drugič je stavil Fon neki predlog, po katerem bodi užilnine presto vino, ki ga rabijo gostilničarji po deželi zase in delavce. Seveda zopet hvala Fenu ! — dasi so stavili take predloge že mnogo prej nego Fon naši poslanci. Fon je vedLO zadej 1 —- V ^onci* so poročali, da je stavil tak predlog Fon, v BPrismojencu* pa m pritaknili zraven Še Gregorčiča! Sama farbarija in pesek v oči! Krčmarji po deželi vedo, keko drugače nesramno in grdo zmerjajo krčmarje po farovškib listih! Kateri bo verjel, da jim hočejo sedaj pomagati 't 1
Trt Silili je razstavil v GabrŠČekovi knjigarni v »Trgovskem Domu« g. M. Kle-rnenčič iz Ajdovščine. Vse tri slike kažejo talent slikarja g. Klernenčiča; ugaja zlasti slika ob Soči prt Solkanu. Druga nam predstavlja zahod solnca, tretja pa nas vede v Trst ob morje. Slike so na prodaj.
tiari j!, 77 let star, jos. F a g a n e J, bivši deželni poslanec, župan v Oseku.
Militi li ptsejilUei i Rihiibirju je posegala menda med vsemi klerikalnimi posojilnicami najglobokeje v volilno borbo. Pa še sedaj ne miruje.
Nekemu članu je pisala tako-le pismo:
»Svoječasno Vas je posojilnica opozorila, da je Vaša zadolžnica pretekla in jo je bilo treba bodisi p- noviti alt izplačali. V odgovor ste pustili  napisati  na naslov
posojilnice surovo, resnici ne odgovarjajoče X pismo. Navzlic temu, Vam je posojilnica dovolila zadolžnico ponoviti. Nedavno pa je bil v »Soči« in »Primorcu< naslovljen na posojilnico napad, ki izvira naravnost ali nenaravnost od Vas. S tem ste prekršili dolžnosti člana, vsled česar Vas odbor na podstavi § G. L odst. pravil izključi iz članstva podpisane posojilnice. Ob enem Vam odpove posojilo, v smislu- tozadevnega *t«*3**»*a*^dolžBi€e-ki se-gtesj:
»Upnici izrecno dajem 'tudi pravico, posojilo z vsemi pripadki vsak čas brez kake odpovedi izterjati in sicer tudi tedaj, če bi rok, za katerega bi obresti naprej plačal, še ne bil potekel, seveda v i. t. d.« Vabimo Vas, da tekom treh mesecev od današnjega dne naprej, poravnate dano posojilo.
Na Vaše  oslarije (ali  bolje Vašega zabitega pisača) ne odgovarjamo.  Bilo bi to naravnost »nezaslišano«. Brez druzega! Z primernim spoštovanjem Hranilnica in posojilnica v Rihembergu registrovana zadruga z neomejeno zavezo. Rlhemberg, 13. aprila 1908.« Seveda si je posojilnica izmislila, da je oni mož v zvezi z dopisom v »Soči*. Tiste  »oslarije«  so seveda britka resnica. To kaže najbolj velika srditost, ki preveva pismo.  Pisač v katoliški  posojilnici pa  ni imel poguma, postaviti svoje katoliško ime pod pismo. Slab junak l
Treba bo storiti primerne korake, da možje pri rihemberški klerikalni posojilnici ne bodo imeli več volje surovo napadati ljudi ter delati pristransko! Druzega ne rečemo nič.
•Rizfeljllt 81 jI Silil (izpili". — Tudi „ Primorski List" je prinesel izjavo 1 s Slapa, ki izjavljajo, d a n i n i č r o s, da bi bil Štefan Gruden s Slapa prelomil oziroma vrgel na tla sv. razpelo.
Klerikalci so grdo lagali in BGorica* je grdo legala. — Ali rabili so 1 a ž o razbitem razpelu pri volitvah prav na široko. Ne le po Slapu, ampak daleč na okoli po Tolminskem, po Kanalščini, okoli Čepovana in po trnovski planoti so kričali klerikalci, da je neki liberalec razbil sv. razpelo. Sedaj pa se je pokazalo, da je vse to grda laž. Klerikalci so si kar izmislili nekaj ter potem lagali naprej. S takimi sredstvi so delali fa-rovži ob minolih volitvah.
h Mfl! Patrov Mtftlt! — Naš nadškof m knez Francesco Borgia je zaukazal v pastirskem listu nabiranje • Petrovega nov-čiča* za ubogega papeža, ki strada ter je v ječi v Vatikanu. Škof pravi, da je rimska stolica v denarnih stiskah ter da treba papeža podpreti. — V resnici pa rimska stolica ni v nikakih denarnih stiskah. V Vatikanu imajo na milijone denarja, toliko denarja imajo, da od italijanske vlade niti nočejo ponujanega denarja. Sedaj pa naj bi revni goriški Slovenci šteli novce za papeža, ki sedi  na  milijonih  ter izdaja le za
Siv^e In postrežnice za s v o j o obleko 250jpOO K na leto. — V takih »stiskah«, kakfr je papež, bi bil rad marsikedo l Zato pa Ah zasluži trikrat po 25 na dan, kdor da Je en novčič za bogatina v Vatikanu.
' Gospodi tipini i omiu jemlje v zaščito ' »Prjsmojertec« ter ga prišteva med pristaše Sttejhke Ljudskih Sleparjev. Ne verjamemo, da bi župan v Devinu kar drl pod črno kčnjando! V devinski občini drži klerikali-zem Še pokonci le duhovščina/ ali ljudstvo, kar je še zapeljanega; mora spoznati, da je politika S. L. S. pogubonosna za slovenstvo. Drugi to že jasno vidijo. Zato se nadejamo, da prihodnjič ne bodo več klerikalci na krmilu v devinski občini. — Kaj tisti kaplan Švara in pa oče Korle Perinčič naj bi še gospodarila na DevinšČini?!
„Protftrt&MW fllrtl.8 — Farovški listi se faganjajo v „Sočoe, da priobčuje „proti-kršfmske Članke". Seveda protikrščanskih člankov v resnici „Soča" ne priobčuje, ali če bi klerikalci ne podtikali nam protikrščanskih člankov, kako pa naj vpijejo, da je „Sočatt brezverska ter da piše proti cerkvi ?
Protikrščanski Članek po pameti fa-rovških matadorjev je vsak članek v „SoČitf, ki se bavi s kakim politikujočim nuncem. Če se kakega takega človeka ošteje, je tak članek protikrščanski. Če se pove, kako nesramno izkoriščajo cerkev in vero v politične namene, kako divjajo po cerkvah in spovednicah, so taki članki protikrščanski. Če se pove, da dela kak nune pohujšanje, da ima otroke, je tak članek protikrščanski. Če se prime kako farovško gospo Perpetuo za dolgi jezik, je tak članek protikrščanski. Če se na pr. pove bridko resnico, da je bil nadškofijski ordinarijat v Gorici za časa volitev agitacijska pisarna Stranke Ljudskih Sleparjev, je to strašno protikrščansko, pa če je še tako resnično. In tako dalje!
Take „protikrščanske članke" piše BSočau.
Joj, pa takih »protikrščanskih člankov" bo še strašno veliko, ker se politiku joči nunci s Škofom vred ne mislijo nič poboljšati. Ali bodo še kričali! Pa naj le! Samo da jim ne bo škodovalo!
Ol bi BSltll! — Pevmski kurat Janez Nepomuk se je dolgo časa jezil po Pevmi radi resničnih dopisov v »Soči*, potem je končno skoval siroten dopis ter ga izročil nPrismojencuu. Naj bi rajše molčal, čemu se Stuii v nPiismojenca", ko se samo blamira. Pa cekine ponuja. Aj, aj! Znamenje, da se mu presneto dobro godi. Pevmčani nimajo cekinov, da bi jih ponujali. Kurat Janez Nepomuk jih ponuja. Aj, aj! Zaletelo se mu je, da se je izdal po geslu: rečem ti, da mi ne porečeš. Citira: „mundus vult decipi, ergo decipiatur". (Svet hoče biti varan, naj se ga torej vara!) Po tem se ravnajo politiku joči nunci. Ali ni med njimi tudi pevmski kurat Janez Nepomuk?! Aj, aj! Svojo dolgo pa neokusno klobaso v BPrismojencuB je zavezal z modrim stavkom:   „Sicer pa  „Sočinea  pšice
m> ranijo in ne skele". N6, čemu pa; potem: toliko ropotanja po Pevmi in po „Prismo-jencu" ? Nam pa se zdi, da so ga pšlce pre* cej zadele; pa so še pripravljene, če.ne bo posnemal Janeza Nepomuka l Aj, aj!
V Blljll) so darovali na občnem zboru katoliške hranilnice in posojilnice rm predlog kurata Abrama 100 K tamkajšnjemu »Katoliškemu izobraževalnemu društvu«. 100 K pojde v — poneumnevanje ljudstva. V »Primorskem listu« pa še pravijo, da naj Bog povrne Abramu za to dobro delo! Slabo delo so storili tisti, ki so potrdili znesek. Še kesali se bodo, kadar se zavedo, kako nespametno so metali denar sebi v škodo!  .
(Miriti pridno lovijo klerikalci pri slovenskih trgovcih in pri obrtnikih, četudi sami podpirajo le tujce. — Ali vedno ima prednost pred Slovenci laški botegar^ iz Krojaške zadruge. Tega priporočajo pov-sodi, na raznih straneh, zastonj, Slovence pehajo pa na zadnjo stran za dragr denar. Le poglejte današnjo »Gorico" in zadnji „Prim. list!« — Inserati v katoliških listih že tako ne izdajo nič (škoda za denar!) zraven pa Še očitno protežiranje laškega botegarja! Pametni so oni, ki mečejo denar proč za inserate v farovških listih!
KimenjB uči m grob Mtniei starčka umazani aPrismojenec". Poroča, da je zadela v Cepovanu nekega 80-letnega moža kap ter da. je umri nagle in neprevidene smrti. Potem pa s hudobnim namenom omenja, da je Šel rajnki pri volitvah za državni in deželni zbor proti klerikalni stranki. Hinavec vsklika končno: Bog bodi milostljiv njegovi dušil Mož ni storil nič takega, da bi bil zaslužil, da kdo pljuje na njegov grob. Če ni šel 8 farovško stranko, je to dokaz, da je bil starček vedrega uma, ki je hotel dobro vsem, pred vsem kmetu, kateremu pa nočejo dobro politikujoči duhovni. — Nagle in neprevidene smrti je dostipovsodi. Kardinal MiBaia je tudi umrl nagle in neprevidene smrti. Če namigavajo glede jednega tako skrivnostno na božji prst, zakaj bi ne veljal božji prst tudi za drugega? Saj pred Bogom smo vendar vsi jedoaki! — Lani je umrl nagle in neprevidene smrti pod kolesi železnice tik Gorice neki zagrizen klerikalni agitator. Zakaj takrat niso namiga vali na prst božji? Seveda njihovega človeka more zadeti le nesreča. Prst božji imajo le v izrabljanje v politične namene proti naprednjakom in na grob pljunejo, če treba tudi o velikonočnih praznikih, možu, ki ni hotel stoti v klerikalnih vrstah. Od klerikalnih izprijencev seveda ni kaj drugega pričakovati. Ali najbolj zanič-ljive, najperfidnejše, v najgrši luči, prave podleže in ničvredneže se kažejo takrat, kadar se zaganjajo v mrtve! Fej takim izvržkom! Iz Ozeljim smo dobili pred časom dopis, ki se obrača proti tamkajšnjemu nad-učitelju Likarju ter ga slika z raznih stra-nij. Dopisa v celoti ne priobčimo, svetujemo pa Ozeljancem, naj se pobrigajo na pristojnih mestih ter naj pokažejo Likarju, da ga
Comminges je potrkal na vrata v istem hipu, ki I se je vstavila kočija pred njimi.
Friquet je počakal za Commingesovim hrbtom, i da se odpro vrata.                                                      I
—  Kaj iščeš tu, fant? ga vpraša Comminges.      I
—  Čakam, da grem potem h gospodu BrouaBelu, j gospod oficir! odvrne Friquet v t:stem neumnem j tonu, ki je lasten pariškemu pobalinu ob takih prilikah.
—  Torej stanuje vendar tu?
—  Da, gospod.
—  V katerem nadstropju?
V celi hiši, odvrne Friciuet; hiša je njegova.
—  Toda kje je navadno ?
—  Kadar dela, je v drugem nadstropju, toda k obedu pride v prvo; sedaj je gotovo pri kosilu, ker je ravno poldne.
—  Prav, odvrne Comminges.
V tem so se vrata odprla. Častnik je izvedel od lakaja, da je Broussel doma in aa res ravno obeduje. Comminges je odšel za lakajem, Friquet pa za Com-mingesom.
Broussel je sedaj pri mizi s svoja družina; pred njim je sedela njegova žena, ob straneh, njegovi dve hčeri, na koncu mize pa njegov sin Louvieres, katerega smo že videli takrat, ko se je pripetila svetniku ona nezgoda, od katere pa je Že popolnoma okreval. Bil je zopet čisto zdrav, in užival je s slastjo lepo sadje, ki mu ga je bila poslala gospa Longueville.
Ko je hotel lakaj odpreti vrata, da bi naznanil Commingesov prihod, ga je ta prijel za roko, odprl sam vrata ter stal hipoma pred tem družinskim omizjem.
Prihod tega častnik*  je Broussela nekoliko dir-
nil;   toda ko je videl,   da je prijazno   pozdravil, je vstal ter mu odzdravil.
Vendar pa je bilo vkljub tej obojestranski ulju-dnosti Citati vznemirjenje z obrazov žensk; Louvieres jo silno prebledel ter čakal nestrpno, da bi začel Častnik govoriti.
—  Gospod, pravi Comminges, na krajevo povelje prihajam k vam.
~- Dobro, gospod, odvrne Broussel. Kako povelje je to?
In iztegnil je roko.
—  Povelje imam, da se polastim vaše osebe, gospod, pravi Comminges, vedno v istem tonu, z isto uljudnostjo, in če mi blagovolite verjeti, prihranite si trud, ne Čitajte tega dolgega pisma in pojdite z menoj.
Ko bi bila udarila strela med te mirno zbrane ljudi, bi ne bila napravila strašnejšega učinka. Broussel se je umaknil nazaj ves trepetajoč. Bilo je nekaj groznega, če je bil človek v tem času zaprt vsled kraljeve nenaklonjenosti. Louvieres je že hotel planiti po svoj meč, ki je ležal na nekem stolu v kotu sobe toda pogled Broussela, kateri ni zgubil glave v sredi te zmešnjave, ga je odvrnil od tega obupnega Čina. Gospa Broussel, ki jo je ločila Široka miza od soproga, je pretakala solze, hčerki sto držali očeta objetega.
-— Pojdimo, gospod, pravi Comminges, podvi-zajmo se, kralju se treba pokoriti.
— Gospod, pravi Broussel, jaz sem slabega zdravja in ne morem v takem položaju v ječo; prosim odmora.
—  Ni mogoče, odvrne Comminges, povelje je for-melno in se mora takoj izvršiti,
-— Ni mogoče! vsklikne Louvieres; gospod, pazite, da nas ne spravite v obup.
—¦ Ni mogoče l zavpije hripav glas v kotu sobe.
Comminges se obrne ter zagleda Naneto z metlo v roki; njeni oči so srdito žarele.
— Naneta, bodite tiho, prosim vas, pravi Broussel.
—  Jaz naj bom tiho, kadar hočejo ukleniti mojega gospoda, oporo, osvoboditelja, oUeta ubogega ljudstva! To bi bilo! Poznate me še... Odpravite se od tod! pravi Cbmmingesu.
Comminges se nasmehne.
—  Gospod, pravi natp Brousselu, recite tej ženski, naj molči, in pojdite z menoj!
—  Jaz, jaz da bi molčala! vsklikne Naneta; o, da, treba bi bilo pač nekoga drugega, ne vas* vi lepi kraljevi tiček! Boste videli!
In Naneta se skloni skozi okno ter začne vpiti na ves glas, tako da so jo lahko culi do cerkve Notre-Dame:
—  Pomagajte, pomagajte! Svetnika Broussela hočejo ukleniti. Pomagajte!
— Gospod, pravi Comminges, povejte takoj odkrito: ali hočete ubogati ali se hočete puntati kralju?
—  Saj ubogam, saj ubogam, vsklikne Broussel, hote* se otresti objema svojih hčera ter pomiriti s pogledom svojega sina, ki je bil vsak trenutek pripravljen braniti z orožjem svojega očeta.
—  Torej ukažite tej starki, naj molči! pravi Comminges.
—  A, starka! zaklifie Naneta^   v,'/    ;
In znova zftčfle še glasneje Kričali, AvU se z rokama za omrežje okna:
(Dalje pride.)
ne marajo, tako, da res odide nato iz Oze- j Ijana. Kaj pomaga samo trgati ga v listu, drugače pa imeti obzire do njega! V Oze-Ijanu mu treba pokazati, da naj gre, potem menda že pobere svoja katoliška šila in kopita!
Nesramno se zaletavata »Gorici« In „Prinorsk; list" v komenskega g. župana Volčiča in v g. Švaro ter ju hočeta smešiti. Ali pri tem sta oba lista, tako neumna, da morata vzbujati le pomilovanje. Smešiti in zafrkavati sta hotela, pa sta se sama pri tem osmešila. Katoliškim listom se kaj takega rado pripeti.
»fotoHSta" koruzi. — »Goriška zveza« ponuja sedaj koruzo. Pravi, da je ima za cele vagone! Posebno dobra mora biti, ker je katoliška koruza katoliške »Goriške žvezec Okoli te zveze in koruze se sučejo razni .katoliški možje; v kratkem bo eden izmed njih promoviran za doktorja Koruzo; sedaj izbirajo, kdo bo najbolj vreden, ker je ko-mepetentov dosti!-
Oonqncij!DtsM Ust je »Primorski list.« V dopisu iz Krna iz kobariškega okraja hoče denunčifati poštno osobje v Kobaridu, dasi dobro ve, da to ni ničesar zagrešilo z brzojavkami ob volitvah. Pa podla duša vseeno piše in laže, da bi si tako malce ohladila jezico radi poraza pri volitvah; če ima pri tem tudi voljo: škodovati, se to popolnoma zlaga z njenim katoliškim prepričanjem. Denuncijanstvo in škodoželjnost sta pri klerikalcih doma. — Toda v koba-riškem slučaju ostane denuncijant in ško-doželjnež na cedilu.
izpred 0ira]8l SOdilje. — Pred tukajšnjo okrajno sodnijo je bila razprava proti upokojenemu orožniškemu strazmeštru A. Hrastu radi žaljenja časti. Tožila sta- ga orož-niška Častnika Kuhnel in Ragosnig, češ, da je pisal on v »Gendarmerie Nachrichten« proti njima. Vršile so se preiskave, slednjič je prišla vsa,reč pred okrajno sodnijo, kjer pa je bil Hrast oproščen. Namestnik državnega pravdnika je zglasil pritožbo ničnosti.
Izpred sedllje. — Kadi zoperstavljanja redarjem sta bila kaznovana Jos. Brumat iz No-vevasi pri Fari na 14 dnij zapora, A. Marko-čič pa na teden dnij zapora.
Radi. tatvine, storjene čevljarju Al Čo-tarjn v Gorici, je bil obsojen čevljarski pomočnik L. Čufarin na 4 mesece težke ječe s postom vsak mesec.
V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 13 tet-nega Ivana Eadetiča iz Devina. Ko se je igral z drugimi dečki, je padel v jarek ter si zlomil desno roko.
Peš OkOlI tveta potujeta Holandca Wiele in MemvenhŠgs. Včeraj sta dospela iz Trste y Gorico. V ponedeljek odpotujeta po Soški dolini. Potovanje sta določila na 6 let.
SEcfkelJ je ukradel neznan tat v gostilni pri Maksu v ulici sv. Ivana v Gorici. Bicikelj je vreden okoli 80 K.
Obesil se je v zapora v Tržiča Jos. Baldini. Obtožen od žene dejanj, ki se jih ne more imenovati, ter nezvestobe je bil Odveden v zapor pred 14 dnevi. Ko je sedaj čul, da ga hočejo odvesti v Gorico, si je vzel življenje.
V dnfl! SfOjIb foiarišei seje zabaval železničar Peter Radešlč h Volčjedrage v Gorici, Ko je hotel oditi, seje oprijel ob mizo, ki se je zvrnila ter ga zadela na koleno tako hudo, da mu je zlomilo levo nogo. Prenesli so ga takoj k usmiljenim bratom. — Tako pripoveduje on o nesreči, drugi pa pravijo, da si je zlomil nogo v pretepu.
Uftllci. — V zadnjem času po volitvah smo bili dobili mnogo dopisov, da včasih nismo vedeli, kam ž njimi. g»r je bilo po-rabno, smo priobčili, nekaj p: *, je zaostalo ali so bili taki, da ni kazalo, priobčiti jih. Prizadeti naj nam tega np zamerijo. Vsaka reč pač ne tiče v list, in uredništvo je ta,
katero razsodi končno, kaj spada v list jn kaj ne. — Prosimo pa gg. dopisnike, da nam. dopisujejo prav tako pridno i zanaprej kakor doslej. Zlasti priporočamo, da krepko izpodbijajo sproti vse laži, katete natrosijo razni klerikalni tožniki iz, raznih okrajev po farovških listih. Taki .dopisi 80 nam vedno dobro došli. — Potem pa- prosimo vedno dosti gospodarskih styarij. Na te naj poleg drugega polagajo važnost. naji gg, do? pisniki. Poročati pa treba tudi nataučao o.; vsakem gibanju politikuJQčih nuncev* h*, vse take reči v javnost, nobenega pardona. Fa-rovški listi lažejo o naši pristaših, govorimo mi zato resnico o klerikalnih poglavarjih, pa če je še tako britka. Naši dopisniki imajo lorbj široko polje, in prav je, da pomagajo skupno nam vsem v dobre namene, v dobro stvar za ljudstvo.
Odprti lekarni — J«tn fa pojutriinjem
popoldne bosta odprti v Gorici lekarni Qri-stofoletti-Kurner. V teh dveh lekarnah h-* pp-nočna. služba v času od 19. do 26. t. m.s ;
Kupu|te vžlgalhe družbo si. Cirila In Metodi! ~ To je še toliko večja dolžnost, odkar so pristrašili klerikalci na dan s svojimi „kato-liškimi" vžigalicami, katerih dobiček ne pojde res za obmejne Slovence, ampak vklerikfljne namene. Te vžigalice so narejene nalašč za to, da bi se škodovalo družbi sv. Cirila in Metoda. Družba pa ne sme trpeti škode, zato kupujmo vžigalice, družbe sv. Cirila in Metoda ter ogibajmo se vžigalic klerikalne stranke, v politične namene pripravljenih. Naznanite nam imena onih, ki bi se drznili prodajati klerikalne protislovenske vžigalice!
VaiflO. — Opozarjamo na današnji ogjas tvrdke Samuel Heckscher  senr. v Hamburgu.
Trgovel po naših deželah priznavajo, da se
je poraba testenin, odkar obstoji Prva kmnj-ska tovarna testenin Žniderčič & Valenčič; v Iilrski Bistrici, zuatna povzdignila. Znano je, da je izborna hvaliteta njenih izdelkov te uspehe povzročila. Kakor nam tvrdka poroča mogoče ji bodo vsled novih naprav, odslej večjo množino testenin izdelovati, vsled česar si štejemo v dolžnost priporočati njene izdelke. Kar nuj topleje paziti je na varstveno znamko »Pekatete".
Rad H kaj dal zato, le bi le vedel,
kdo bi mi hotel odvzeti,ta prenadleti; |žen katar. Odvzeti ? Tega ne stori 'nihče. Ali čemu ga raje ne odpraviti V In to možnost imajo le Favove pristne ¦Sodenske mineralne pastile. Še tako Itrdovraten katar iztre bijo popolnoma. Radi tega so prav priporočljive in bi jih morali posluževati. Poskus ni drag. jŠkatljica, katero dobite v vsaki lekarni, mirodilnici in trgovini z mineralno vodo, stane le K 1"25. 15 Glavno zastopstvo za AvStro-OgrskO: ': W.Th.6aotzert, Dunaj IV1. Grosse Neugasse 27.
Zveza narodnih društev. •
Sloienska Čitalnica i Dol. Vrtojbi vabi na
veselico, katero priredi s prijaznim sodelovanjem bratskih društev v nedeljo dne 26. aprila 1908. na dvorišču g. Emila Savni&a (pred cerkvijo). — Začetek točno ob 3 V, po-poludne, — Vspored veselice: 1. Schonber: „Jugoslovanska koračnica", svira vojaški orkester. 2. Janko Slogar: „Poputnica društva B81jemeB, poje pevski zbor društva „Naš prapor" iz Pevme. 3. M. pl. Farkaš: Inier-mezzo iz opere nCavalleria matičnim", udarja tamburaški zbor »Čitalnice8 iz Dol. Vrtojbe. f. ;V. Parma: „Pozdrav iz Gorenjskega", Svil* vojaški orkester. 5. „Pes, in mač^°, veseloigra v enem dejanju. 6. K Komet: „ Mojemu rodu," poje možki zbor bralnega in pevskega društva iz Št. Andreža s spremfj!-vanjem orkestra. 7. M. pl. Farkaš: »Zbirka tirolskih pučkih popievaka", udarja tamburaški zbor »Čitalnice« iz Dol. Vrtojbe. S. Liadov: „Vozle rečki, vozle mostu", poje mešan zbor društva »Prešern4'  iz Št. Petra.
9. MuhviČ; „Potpourri slovanskih narodnih pesni", Bvira vojaški orkester. 10. „Krčmnr pri zvitem rogu", veseloigra v enem dejanju. —< Vstopnina k veselici 40 vin., sedeži I, - III. vrste po, 40 vin., od HI. vrste dalje po 20 vin. — Po veselici plesni venček (6 listkov t K.) — NB. Pri plesu, kakor pri koncertnih točkah svira vojaški orkester c. kr. peš-polka št. 47. iz Gorice. —- K obilni udeležbi uljudno vabi                                       odbor.
Kolesarsko društvo »Gorici" vabi svoje Člane na prvi letošnji izlet, katerega priredi v nedeljo dne 26. aprila t. 1. v Visinale (Italija). — Odhod izpred kavarne ..Central" točno ob 1. uri pop. Rednik: Edvard Rusijan. Gg. člani, kateri nimajo še za leto potrjene legitimacije> so naprošeni poslati takoj predsedniku Rud. Drufovka, ki jim potrdi. — člani z dežele so naprošeni, da priložijo znamko za 20 vinarjev, da jim zamore z obratno pošto vrniti. Zdravo! — Odbor.
ProSnja na gerftte rodolja&e. — Predsed-
ništvo BZveze narodnih društev" se obrača do goriških rodtljubov s prošnjo, da bi blagovolili df.rovati knjige bodisi pripovedne ali gospodarske vsebine „Zvezi narodnih društev" ter jo na ta način podpreti pri njeni akciji, pomagati društvom pri snovanju javnih knjižnic Kdor ima kako knjigo, naj blagovoli naznaniti svoj naslov »Zvezi narodnihdrustev" V Gorici.
DniŠtfO „Nldl" t SoiBdnJlh vabi na veliko veselico, katero priredi Velikonočni ponedeljek dne 20. t. m. na vrtu gospoda Koder-maca.  —
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
»Soriška ljudska posojilnica« izkazuje v 24.
poslovnem letu 1907. sledeče delovanje:
Koncem leta 1907. je bilo 18(57 zadružnikov, katerih deleži znašajo K 99.684.
Stanje hranilnih vlog koncem 1. 1907. znaša K 1,7U6.55077.
,    Stanje posojil koncem leta 1907. kron 1,699.186-77.
Naložen denar in vrednostne listine K 53.27155.
Čisti dobi? ek za leto 1907. znaša kron 15.772-75, iz katerega se je izplačala zadružnikom 6 % deležnina v znesku K 5.896 10.
Preostali čisti dobiček K 9.876-65 seje razdelil naslednje:
Načelstvu 5% tantijema ....   K   504*93 Načelstyu vsakoletna običajna nagrada...........„    600'—
Pevski in glasbeni šoli v Gorici . „ 60 >•—-Telovadni šoli nSokola" v Gorici „ 300 — Možki podružnici   sv.   Cirila  in
Metoda v Gorici......»    200 —
Zvezi narodnih društev v Gorici „ 300'—-Dijaški kuhinji v Gorici . ... . „ 200*— Zavodu sv. Nikolaja v Trstu . . ,, toO* — Deželni zvezi za promet tujcev . „ 200 — Narodni prosveti v Goriei  .   .   .   „    300—-
•Narodnemu skladu......„   1.000 —
Uradniškemu pokojninskemu   zakladu ..........„  20OO-—
meta tudi po slovenskem dolu dežele. Okrožnica je pisana skrbno, pred očmi ima naše resnične odnošaje ter daje migljaje, kako in kaj treba storiti, da se doseže namen društva. Na koncu okrožnice čitamo:
5.  Odbor deželne zveze je sklenil za trg Bovec, ki je imel pred otvoritvijo nove železnice živahen tujski promet, prirediti posebno reklamno akcijo v Trstu in Gorici ter pri koroških in kranjskih planinskih sekcijah.
6.  Za trg. Tolmin, ki je naše najstarejše znano letovišče v okrožju nove železnice, kjer pa manjka poletnih stanovanj za tujce, je določil naš odbor iz skromne državne podpore dve denarni nagradi 150 K za tiste hišne posestnike, ki priredijo v smislu teh navodil že za letošnjo sezono na najbolj primeren in zraven ličen način stanovanj a za le to viščarj e. Nameravana prireditevje od hišnih posestnikov priglasiti pri županstvu.
Ako hode to sredstvo služilo v vidno izpodbujo, se bode lahko s pomnoženimi zve-zinimi sredstvi nadaljevalo tudi v drugih krajih.
Nova zadružni posla« J. Ju stični minister Klein je sklical na 4. majnik<? zadružne strokovnjake v posvetovanje glede nove zadružne postave. Med vabljenimi se nahaja tudi predsednik celjske zadružne zveze g. Mihael Vošnjak. Enako posvetovanje se je že vršilo I. 1895, h kateremu je tudi vabljen bil g. M. Vošnjak; vlada je sad tedanjega posvetovanja predložila drž. zboru I. 1898. v obliki postavnega načrta; državni zbor pa ni rešil predlog, vsled tega pride stvar letos zopet v državni zbor.
Posojilnica i BraiJCiB na Štajerskem je zgradila na svojem posestvu „GriČtf onkraj savskega mostu ob obalih mirne Krke in sre-brnoppne Save nov moderen hotel. ^GriČ1* obseza najlepši del dolenje Kranjske in nudi krasen razgled po celem Posavju od majeste-tičnege Kuma in njegovih visokih severno-vzhodnih sosedov, od belih gradov in cerkvic Kranjske in Štajerske tja doli do sinjih višav bratske Hrvatske in do kraljevega Zagreba. HoteS nOrič" ima mnogo najukusneje iu naj-moderneje urejenih svetlih in visokih sob, dobro gostilno, izvrstno kuhinjo in toči sveže pivo in najboljšega Bkeljanca. Obširni senčnati vrt in veranda razveseljujeta vsakogar. V neposredni bližini hotela je zgrajeno kopališče ob lahno tekoči bistri Krki, ki oživlja in krepi s svojo 18-20° K toplo vodo onemogle živce. „GriČu leži tik ob Krki in Savi; loči ga samo nov impozanten železen most, 524 metrov dolg, od Brežic. Brežice imajo najugodnejšo železniško zvezo z Gradcem, Ljubljano in Zagrebom.
Skupaj .   .   K 6304-93
Ostanek čistega dobička K 3.571*72 se pripiše rezervnemu zakladu, ki je znašal koncem leta 1907. K 82.382^3 in naraste s tem na K 85.954.35.
Skupni promet v letu* 1907. je znašal K 2,818,882-26.
P<M»jiinica rešuje prošnje za posojila v rednih tedenskih sejah vsak četrtek in izvršuje vsa potrebna opravila po svojem lastnem uradništvu.
Daioloa zveza za promet tujce* m Girf-Mra-
dlščanskem razpošilja  okrožnico, iz katere odseva skrb društva za povzdigo  tujskega pro-
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda je izdala v proslavo 15()letniee Vodnikove in   lOOletnice Bleivveisove   prav   lepe   raz-
j glednice Slovencem za piruhe. Izdelala jih je domaČa tvrdka „BUtsnikova tiskarna." Trgovci in drugi odjemalci razglednic dobe pri   nakupu   zdaten   popust.   Dobe   se  v
| družbini pisarni „Narodni dom", vsak dan popoludne v uradnih urah od 3.-6. Zunanji odjemalci jih dobe poštnine prosto. Znesek se lahko vpošlje po prejetju blaga po poštno-čekovni položnici. — Upamo, da se bo v kratkem oglasilo mnogo naročnikov.
Politični pregled.
Trtaika iilliaa riftna. — Minolo soboto je imel politični pododsek (dr. Ryba?, dr. Slavik, dr. Venezian, Depiera, Zanoila) posvetovanje pri gospodu namestniku. Razpravljanje in pogajanje je nazadnje svršiio s tem, da sta si obe stranki pridržali, da se izrečeta  o posredovalnem predlogu  g.
Zahtevajte čevlje L0RD"
'.ijti                                             J*
Dobiva se za Goriško le pri tvrdki J. MEDVED. Za dobro kvaliteto jamči tvrdka
namestnika. V plenarni seji v sredo ko misije pa sta obe stranki izjavili, dane moreta vsprejeti namestnikovega predloga..— Predsednik komisije je naznanil ta rezultat gospodu namestniku. Prihodnji teden se bo nadaljevala razprava o ostalem delu volilnega načrta. Oa-li se bodo pogajanja med Slovenci in Italijani o političnem delu volilnega načrta nadaljevala — tega se za sedaj ne veV,,..,   v*«™-«-
Proti Hllorusom priredijo baje Poljaki v parlamentu veliko demonstracijo. Skoro ne moremo verjeti, da bi storili poljski poslanci tak nepremišljen koraki
Mm ped kontrolo pollM eMaslslj.. m. HnitrtlB. ~ Zagrebški BPokreta je doznal, da je baron Rauch v slučajih povišanja sodnikov v službi naložil pravosodnemu oddelku, da se ima glede političnega vedenja sodnikov obrniti za informacije na politično oblast. S tem je Rauch stavil sodnike pod kontrolo in odvisnost od političnih oblastnij. Mož se dotika na vseh straneh glavnih temeljev pravne i« moderne države: osebne svobode, tiskovne svobode, vstavne svobode in sedaj še neodvisnosti sodnikov. To je politika političnega bankrotiranem.
TrilfiltU uMStir dr. Fiedier je obiskal v sredo Tržič, spremljan od namestnika.
Hrfitsli bin biros Riuclt koplje očlvidno sam sebi politično jamo. S svojega visokega mesta strelja kozle kakor kak otrok. Tako je nedavno zopet srbske poslance dolžil veieizdajstva. Ko so ga ti s svojimi podpisi podpisanim pismom pozvali, naj jijn veleizdajstvo dokaže, on tega ni storil, ker ni mogel, ampak je !e ponovil svoje očitanje Zato so sedaj isti poslanci objavili javno pismo s svojimi podpisi, v katerem pravijo med drugim dobesedno, „da je ban baron Rauch s svojega visokega mesta z zlim namenom lagal, obrekoval in denun-ciral." Hud poper za tako visokega gospoda.
Ban baron Rauch je pozval načelnika srbske samostalne stranke dr. Medakoviča na dvoboj. Medakovitf je dvoboj sprejel.
PiftlU nwiCl| Granito di Belmonte, ki si je opekel prste v VVaferrauadovl aferi, odide v Kitn, kakor se poroča z Dunaja, ter se vrne le še toliko, da. izroči svoje odpoklicno dokumente.
Jubilejne slitnosli m Bulji. — Na jubilejno slavnost na Dunaju pošljejo vsi vladarji »voje zastopnike ; mnogo jih pride osebno na Dunaj.
Moll-ov Seidlitz-jirašsk
ic ea na lelodcu trpe?« i>ejjrftk»lji*© RtedsUo
katero ima prednost pred fteai dragimi dm
»UJairot čisti!, kroglicami in grenCicami.
Cena orig. škatlje K 2-
Poaarejinje se setagtke Msledoje.
loll-svo Franc, žganje in sol
u ribale iirota. — Balettne oiajii^iv« is ofcrepftdttfe sta-rotuauo sredstvo proti trgiftja So prebujenju tsake trst«. OriR. steklenica KI »O K* predaj po iieh lekarnah in mirodilnicaK Glavna lekarna A. MOLL, c. in kr. dvorat uloimk, Danaj, L
Tucbhaben 9.
Zaloga t Gorici v  lekarnah; d. Cri*tofolettl,
A. (»ironcoli.
Razne vesti
Velik peiif je onicil v Trstu Holtovo tovarno za izdelovanje strojev in kotlov. Škoda je velika. Kad 100 delavcev je brez službe, ž-koda požara v Holtovi tovarni ssnaSa okoli i 00.000 K.
Dopolnili« tfeifitkt »lihe i LJubljani se bo:lo vrSile dne 22., 24. in 27. t. m.
Klkl lispetfiflje MM l — V „ Edinosti8 fitaino: Ozirom na razkritja, ki jih je prinesel predvčerajšnji »Ficcolo" in ki se tičejo nakopa velikega kompleksa hiše, vil in zemljišč od strani benediktink, smo prejeli to-le itformacije: Rečeni kompleks je bil last neke družbe pri sv. Ivanu. Ta družba je izvedela, da benediktinke nameravajo kupiti tako zemljišče in jim je ponudila oni kompleks za razmerno iiko nizko ceno 300.000 K. Vršila so se pogajanja, ali benediktinke oziroma cerkvene oblasti so zahtevale in se obotavljale s tem nakupom. Slednjič se je družba naveličala čakati, ker so jo razne okolnosti silile v prodajo. Oglasil so je kupec — bogataš Reiningbaus,  ki  se jo pogodil z
družbo za 260.000 E gotovega denarja, toda družba je morala plačati vse pristojbine.
Sedaj pa čujte in strmite: niti dva meseca po tem ho stopile benediktinke z Rei-nioghausom v pogajanje, ki so tudi dovedla do pogodbe, glasom katere so kupile isti kompleks za 380.000 K brez raznih drugih troškov. Isti kompleks torej, ki jim je bil pred dvemi meseci na ponudbo .za 300.000 #r5sJB»t^^4SL moramo Skaziti, da se je družba nasproti nekemu znanemu slovenskemu dnhovniku izjavila pripravljeno darovati 4000 K v dobrodelne namene — so dale benediktinke Židu 380.000 K
—  torej po kratkih dveh. mesecih 120.000 K več, ne da bi se dal ni eden novčič v dobrodelne namene 11
To je — gospodarstvo i
Občni Zbir »Matice Slllllikl6 bo v ponedeljek, dne 25. maja ob 8. uri zvečer v veliki dvorani  ljubljanskega „Mestnega doma".
—  V smislu § 4. točke b) društvenih pravil naj blagovolijo cenjena gospoda društveniki eventuelne samostalne predloge vsaj 14 dni pred občnim zborom (do 11. maja) prijaviti odboru. Za odbor: dr. IlešiČ, predsednik.
Trtiike kolesarsko imštri »Bilku" priredi
za Velikonočne praznike izlet v Gorico. Nekateri hočejo iti obiskat rojstni kraj pesnika S. Gregorčiča.
Dunajski ^Upan dr. Lueger je zopet prišel na jug, in sicer na Brionske otoke pri Pulju.
Učiteljsko ztoreviBje ni Štajerskem   — Na
Velikonočni ponedeljek se zbere v Celju spodojeStajersko slovensko učiteljstvo na zborovanje. Zveza slov. Štajerskih učiteljev in učiteljic bo imela občni zbor. Razpravljalo se bo med drugim o »popolnitvi organizacije ter o načrtih za delo med ljudstvom.
Stoletnico aimnazl|i i Cilju proslavijo me seča jui»ija na slovesen način. Seveda bo vse ullranetnftko 1
Iz Amerike se je vrnilo na pamiku »Lau-ra« 866 izseljencev, večinoma Hrvatje. Izkrcali so se v Trstu v četrtek. V Neaplju je izkrcal ta parnik že 209 izseljencev.
Družba sv. Cirili Id Metoda je sprejela v mesecu marca t. 1. daril ;">27G K Ul v.
Kaplan izstopit Iz kittlliki cerkvi. ¦ Or-dinarijat v Brnu je suspendiral kaplana v Brodivanovu pri Boskovicah. Kaplan je na to odgovoril s takojšnjim izstopom iz katoliške cerkve. Župljani so bili radi naredbe škofovega ordinarijata tako razburjeni, da so hoteli župniŠČe demolirati, kar je preprečilo edino orožništvo, ki je bilo poklicano na lice mesta.
Ponesrečen! Slovenci v Ameriki Dne 0. decembra 1.1, je podsulo v rudniku »Fairmont Coal Contpanv" v Monongahu v Združenih državah v Ameriki več oseb, med kaierimi je izgubilo življenje tudi 19 avstrijskih državljanov, med katerimi so bili tudi Slovenci Anton Udovič iz Primorskega (Prim-skovo ali Primostek), Anton Hrvatin s Primorskega in Ivan ValenčiČ s Kranjskega. Nadaljnih rojstnih, domovinskih in družinskih podatkov ni. Da bode pa avstro-ogrski konzulat v Pittsburgu zamogel za družine, oziroma sorodnike ponesrečencev od podjetja izterjati odškodnine, naj se ti nemudoma zglase pri svojih okrajnih glavarstvih.
Za»iroilBl kralji. Portugalski kralj Carlos je bii zavarovan pri dveh družbah na 1,600.000 K. Navadno so vladarji zavarovani še za večje vsote. Strel, s katerim je anarhist Bresci ustrelil italijanskega kralja Hum-berta, je veljal angleške zavarovalnice 30 milijonov mark. Seveda morajo vladarji, kojili življenje je v neprestani nevarnosti, plačevati tudi. visoke premije. Kralj Aleksander se je hotel par tednov pred nasilno smrtjo zavarovati v Londonu za 1,600.000 mark, toda premija se mu je zdela previsoka ter se je hotel ponuditi v zavarovanje pri bližnjih zavarovalnicah, toda smrt ga je dohitela. Napoleon III. je dal svojega sina kmalu po rojstvu zavarovati za 40 milijonov mark, ki so se izplačale sinu, ko je postal polnoleten. Toda zavarovalnino je užival le kratek čas, ker so ga Culukafri zahrbtno ubili. Angleški kralj Edvard je zavarovan za 15 milijonov mark, a mnogo večje so zavarovalnine raznih finančnih krogov, ki bi jih s kraljevo smrtjo zadel morda polom. Taka zavarovanja znašajo na Angleškem več kot 50 milijonov. Ko je umrla kraljica Viktorija, se je samo v Londonu izplačalo na takih zavarovanjih nad 5 milijonov mark.
ZakOB V AklllBlJ. - Pri Abesincih, ki so starejši kristjani kakor Evropejci, se poroka j vrši na ta način, da prelomi duhovnik hostijo ter. je da polovico Ženinu, polovico pa neveBti. Akb žena umrje, se vdovec ne sme zopet ženiti, istotoko se tudi vdova ne sme drugič možiti* 8 to uredbo se Abesinci kaj ponašajo ter zto na evropske kristijane z nekakim zaničevanjem, Leš, da jim zakon ni nič svetega. Toda mnogi žive rajši — v tKijem zakonu. Ženin -gre k očetu svoje izvoljenke, pokličeta se dva notarja, ki uredita denarno vprašanje, napravi se gostija in par je združen, no da bi se kdo obrnil do cerkve ali urada. Šele, ko se približa starost, spomnita se na sveto poroko s hostijo. Celo cesar Menelik si je premišljeval skoraj 20 let, preden se je defi-nitivno poročil s svojo izvoljeno družico Taito. Po 20 letih provizoričnega zakona se je čutil dovolj starega, da ostane svoji ženi zvest tudi za slučaj, da mu jo Bog vzame.
StMjl ruskega ŠSlStVI je še vedno strašno siromašno. Vlada se pripravlja za reorganizacijo/flote. Da bi se raje pripravljala "na reorganizacijo Sol- V »Obrezavaniju« piše Petrunkijevič, da upravljajo državni imetek činovniki 44 let brez kontrole. Rezultat je ta-le: Od 1455 milijonov rubljev državnega prihoda se izda 380*7 milijonov za obresti državnega dolga, 457 milijonov gre za vojsko in mornarico, 1467 za činovnike, 64*6 za policijo, in le 774 milijone za narodno prosveto.
Ctotke madjirske kulturo. — v Mijavi na Slovaškem se je vršil kakor vsako leto tudi lani koncem šolskega leta izpit. Učenci so po naključju okrasili dvorano z rdečo-belo-modrimi traki — s hrvatsko trobojnico. Vsled te „vcleizdajett so bili obsojeni učitelji pave! Kulišek, Vladimir Lajda in Mi-hajlo Simonovič brez preiskave na 15 dni zapora in 200 K globe. Ravnatelj učiteljišča v Modri je prepovedal sinovom slovaških staršev vstop v ta zavod, ker nič ne pomaga; madjarizacija nima nobenih uspehov in mi sami vzgojujemo izdajalce ogrske zemlje. In Apponv predbaciva Bjornsonu, da laže.
Klerikalno gospodarstvo povsod! zo tč. — v
štajerskem „Nar. listu" čitauio: »Gospodarstvo v klerikalnem; občinskem odboru občine Velika Pirešica, kateremu župani znani Ste-tančiČ, se more imenovati res vzorno. Tako n. pr. je dal obč. odbor leta 1906. delati pri Pernovem most čez Pirešico. Most je bil zgrajen iz betona, pa tako močno, da se je po odstranitvi podpor podrl. Seveda je bil občinski Odbor primoran zidati nov rrrst. Leta 1907. so ga dodelali, pa opor še do danes niso odstranili, ker bi se sicer most zopet podrl. — Kaj porečejo k temu gospodarstvu davkoplačevalci ?"
Čedna mostni uprava. ~~ v mestu Offen-bach na Nemškem, v katerem gdspodarijo 80-cijalni domokratje, sta zaprta oba mestna blagajnika  Poneverila sta več stotisoč kron.
Kaplan Kovaftlč pri Sv. Martinu v Rožni dolin!
BI ŠtijOrsktR je bil dne 14. t. m. obsojen zaradi častikraje domačemu učiteljstvu na osem dni zapora odnosno 80 kron kazni; to je v teku p%l leta že tretja obsodba.
Patih SO posilil pO ajrll menda zloglasni modernisti. Dobil je namreč 1. apr. prošnjo, na kateri je bilo podpisanih mnogo znanih oseb, .zahtevajočo, naj se odpravi prepoved udeležbe pri volitvah, ki še danes obstoji za katoliške volilce v Italiji, V Vatikanu je vzbudila ta prošnja hudo jezo; seveda so podpirane predsednike raznih klerik. društev in droge vifije osebe pošteno ošteli. Tu pa se je pokazalo, da je bila cela zadeva le prazna šala. Papeža je nekdo poslal po april.
Nnosto, ki sede ta drerasih. ~~ Pri rodu
Lalos v zahodni Kitajski je navada, da se skrije nevesta na jutro poroke visoko med veje kakega velikega drevesa. Njeni sorodniki splezajo na spodnje veje, oboroženi s palicami. Zdaj pride ženin po nevesto. Po drevesu pleza navzgor, in nevestini sorodniki ga bijejo s palicami, dokler ne pripleza do neveste.
NOV list- — Na Kranjskem je začel izhajati Ji eJ o k r a n j e c", glasilo belokranjskih kmetov/ Geslo mu je: Nadelo za staro pravdo. Izhaja dvakrat na mesec v Ljubljani.
Izginila J6 odgojiteljica Helena Strinz, ki je poučevala otroke nekega lastnika vil na Brionih pri Pulju. Strinz je doma iz Nemčije, Kaj se je pripetilo, se tAl w: ve.
Kal je mogoče na Kranjskem, — Za časa deželndzborskih volitev je zabeležil „SIov. Nardd" vest, da je deželnovladni svetnik
pl L a s c ha n raztrgal dostavnico in sodn sklep, ki se je tikal njegovega strežaja, na drobne kose, ker je bilo oboje pisano v slovenskem jeziku, ter vrgel raztrgane spise pred noge sodnemu slugi kričeč: „fyie kann sich das Gericht erfrechen, mir in dieser Sprache etwas zuzustellen.
To je Laschan res rekel. »Slovenski Narod" piše na to:
»Gospod baron Schvvarz 1 Položaj vam je sedaj jasen. Deželnovladni svetnik pl. Laschan je zakrivil dejanje, ki kategorično zahteva zadoščenja. — Slovenci, avtohtoni prebivalci kranjske dežele, se ne damo v svojih narodnih čustvih žaliti od nikogar najmanj pa od kakega priseljenega tujca, ki živi ob našem kruhu, in če je tudi slučajno c kr. političen ur&dnik. Zato zahtevamo z vso neizprosnostjo in odločnostjo, da nam preskrbi gospod deželni predsednik baron Schwarz najpopolnejše zadoščenje za dejanje, ki ga je zakrivil pl. Laschan. In to v. najkrajšem času! Pardona ne poznamo 1* Če ne* dobimo pravočasno zadovoljujoče sa-tisfakcije, lahko že sedaj povemo, da'bodo naši poslanci povzročili v deželnem zboru tak vihar, da ga bo gospod daron pomnil vse svoje žive dni!"
Matica HmtSkl. — Ta teden so se začele razpošiljati knjige »Matice Hrv." za 1. 1907. (sedem knjig, med njimi tudi „Kol o hrvatskih umjetnika" z 10 barvimi slikami in »Slovenske novele in povesti" od Levstika do Krsniko. — Matica Hrv. je poleg teb redovitih knjig, ki jih dobe vsi člani, v svoji ,Mali knjižnici" izdala še »Uredbo vsemira", po Scheinerju prevedel dr. Kučera, in pa »Prometna politika uobče i ugarska prometna politika u Hrvatskoj" (vsaka teh dveh knjig stane za člane 60 v), končno še Ovi-dijeve Metamorfoze, prevedel T. Maretič (cena za člaue 2 K 50 v) in pa drugi letnik smotre »Glas Matice Hrvatske" (za člane 1 K 50 v). Tistim članom, ki so za »Kolo hrv. umjetnika" v smislu ene prejšnjih objav doplačali 2 K, se bo ta vsota vračunala za 1. 1908., ako mesto tega ne žele obeh zvezkov »Male knjižnice8 in »Glasa Matice Hrvatske" ali Ovidijevih »Metamorfoz", oboje z doplačilom 50 v. — Članarina »Matice Hrv." za Slovence je 4 K in se pošilja poverjenikom »Matice Hrv." ali naravnost v Zagreb.
Primož Trubar In naša reformacija, kuitumo-
historična študija. Cena 50 v. Knjižnica »Svobodne Misli", 2. zvezek. Zanimivo pisana brošura s sliko Trubarjevo, dobrodošla prav ob njegovi 400-letnici.
znamko
Hlaršner
zaznamovani šumeč5 limonadni bonboni
malinov-, jagodov-, čeSnjev- in prvencev okus
so najboljši. Prva češka delniška družba za ori-jent. sladkorno blago prej A. Maršner
Kraljevi Vinogradi.
Dobi se v Gorici pri A. P. Glessig, A. Seppen-
hofer in 6. FurlanJ.
Atiion Potatzky v Mi.
Na sredi Baitelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
NclMBtJi kapovalioa alraberike|i !¦ dr«ba«|a klafli ter tkaili, preje li ¦HIJ.
POTREBŠČINE
ia piiarnlce, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje.
,}   POTREBŠČINE
m krojaU in Sevljatj«.
Svotlujlce. — Rožni V6ud. — Masne knJIIiee.
lišna obuvala za tsb letna iSase.
Posebnost:
Semena za zelenjave! trave ia detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, ter na deželi.
krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
I
Zahvala.
Vsem onim p. n. častitim gospodom in gospem, znancem in prijateljem, kateri so blagovolili našega nepozabnegn, iskreno ljubljenega očeta, sina, brata in soproga pokojnega
Franca Lazarja,
spremiti k zadnjemu počitku, se tem potom najiskrenejše zahvaljujemo. SEDLO, 16. aprila 1908.
Žalujoči ostali.
Peter CotiC
čevljarski mojster
GORICA, Raštelj 32  (v lastni hiši)
FODRUŽNICA ? Gosposki ulici štev. I nasproti „Ionta". Sprejema vsakovrstna naročila po meri in poprave.  Naročila  z  dežele se razpošiljajo po poŠti. CENE ZMERNE   -*M
Dvorni in sodni odvetnik
Dr. Stanko Lapajne
zapriseženi sodni tolmač za ruski jezik
si usoja uljudno naznaniti, da je prevzel pisarno pokojnega dvornega in sodnega svetnika gosp. K. pl. KOZiČa nahajajočo se na Dunaju I. Br&unerstrasse 10.
Anton Jerkič
edini odlikovani fotografski zavod za moderno fotografovanje in slikarstvo
Gorica, Gcsposka ul. 7
elehtrofotografski
— ZAVOD =
ANTON CERNIGOJ
odlikovana mizarska delavnica s stroji na električno
-----gonilno silo-----
GORICA, Tržaška ulica št. 18.
Izdeluje: vsakovrstno pohištvo vseh slogov,
razna stavbarska dela,......
razna cerkvena dela,........
oprave za prodajalne i. t. d......
Po zmernih cenah! -%a
Izdeluj« in ima t zalogi vsakovrstna stragarska in rezljarska dela.
Trst, Via delle Poste 10, L nadstr.
Posnemanje izključno pri čarobni električni
razsvetljavi s pomočjo svetilke Jupiter" do
9. ure zvečer. Suetoona nouost.
med! med!
Pravi čebel ni  med,  zajamčeno pristni  — za bolnike na prsih. 1  vrček z vsebino   10   funtov gld. 2-50. Kazpošiija: Roža Naijlar, izvozni hiša. Tluste- Avstrijsko.
MU Malica Mitin medenine in dnili ta.
Zaloga neobdelane kotlovinc in v plasteh.
Distilirni aparati za žganje po najnovejšem modelu.
Stroji za žveplo 3 vrst: leseni, železni in iz kotlovine, zadnji model, jako pripravni z potegalom, kakor kaže slika. Prenavljajo se tudi stari stroji na nov sistem.
Velika zaloga vsakovrstnih cevi iz gumija proti peronosperi raznovrstnih škropilnic in mehov za žveplo.
Gere konkurenčne.
Kupuje staro koflovino po najvišji dneuni ceni.
Za mnogobrojen obisk se toplo prinoroča
PETEK MORETTI, kotlar GOLICA.
28 LET OBSTOJEČA
strokovna  krojačnica  prve vrste
za vsaki stan.
Velika izber modernega blaga vsake vrste po najnovejši modi in ceneje kot pri vsakem konfekcijonarjn. Zaloga vsakovrstnih oblek iz inozemskih in avstrijskih
tovaren ter raznovrstnega perila. Blago na meter in gotove obleke prodajam po tako nizki ceni, da lahko vsak-
teri knpi pri meni. Cdina zaloga oprave k uniformam za gospode c in kr. častnike, nradnike, veterane, finančne stražnike, orožnike, občinske redarje, ognjegasce in za častito duhovščino.
Lobiva se vse, kar spada k paradnim oblekam, tudi orožje samo v trgovini
m. Poueraj u Gorici
na travniku št. 5.
Ha zahfeuo se pošiljajo u zore i na dom, radi mere pa pridem osebno.
Učenca sprejme
Valentin L^a]ue v Idriji
irpinn ttoini bla«.
LOJ
kupujemo po najvišji dnevni eeni.
Opozarjamo zlasti naše mesarje, naj tope in zbirajo loj za našo tovarno. Sprejemamo ves loj, kar ga kdo more zbrati. Kdor ima loj, naj se oglasi.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Prilika!
Prilika!
Naročite za poskušajo in prepričali se boste o izvanredno nizkih cenah vseh predmetov, katero razpošilja razpošiljalaa trržka za kolesarsko industrijo, Dunaj l Štaben* ring 6.  Kričeče reklame naj Vas ne motijo,
ampak poskusite: Prima — zračne cevi, iz enega kosa fl 1-60, 2 garancijo fl, i?d, rodeče fl. 2. —- PlaSči za kolesa h prima —• blaga — nikak izmeček fl. 2 50 in više, Svelilke-acetilen, (izvrstno ftiakcijontranje.) za
11. 1 30. Rova kolesa na verigo V deljene,
40 4.o 5G zob 40 kr. do fl. 150. Trakovi za popravo plaSčev 15 kr. Krmilo (guvernal) pol zakrivljeno 23 mm, 24 & 25 mm debelo
fl. i, Hlačne pripenjata po 2 kraje, trobila
po 95 kraje, in više; zvonci od 65 kraje, više; nova kolesa s 3-letno garancijo ti. 50 ter vse potrebščine po Čudovito nizkih cenah. Popravila, kakor: emajliranjc, poniklovanje itd. se izvršujejo v lastni deialnici dobro, točno ter po nizki ceni.
Zahtevajte cenik tvrdke: Imposthans f. Fabrzengo-Industrie,  Dunaj   I. Stubenriog ti.
A. vi Berini
Gorica, Šolska ulica št. 2.
uelika zaloga = ===== oljkfnega olja
prve vrste
lajbiljSHi trdk iz litre, Oiliacijt Miifetti, Sari ii Kič:
s prodajo na drobno tn debelo.
Prodaja na drobno: Kron 112, 120, 136, i'44r 1-80, i'80, *-, sa Mi po 72 vit,
------    Na debelo cene ugodne.    ------
Pošilja poštnine prosto na doni.  Posodo se
pušča kupcu do   popolne   vporabe ojja;  po
vporabi se spet zameni s polno.
Pravi  vinski   kis  in  navaden.  Zaloga ------------___ mila in 8veg.----------------
Cene zmerne*
»Efernit"
(Patent Hatschek.) krov sedanjosti, cen, lahek, čvrst, varen proti burji, nevihti in ognju!
Jšdioa zastopnica za (yoWšl<o:
Hardini & IDolf
v Gorici via Vetturlni štv. 11.
PAROBRODNA DRUŽBA
Seuerno-nemški Lsloud-Bremen
(NORODEUTSCHER LLOYD-BREMEN)
Redne parobrodne črte iz Bremena v Novi - York, Baltimore,
Gulveston, Bueiios Aires, kakor tudi po pristaniščih južne Az|je»
Avstralije itd.
Parobrodl Nemškega severnega Ltloyda:
178 velikanskih brzin parnikov, z dvema vijakoma za transoceanske vožnje, od katerih 30 s 15.0(0 ton.
11 velikih parobrodov za prevažanje blaga; 2 velika parnika za vežbanje.
37 velikih parnikov za vožnje po evropskih morjih.
11   velikih  naimodernojih  parnikov doVa. 15« manjž'r -----'     *
naimodernojih m j sin parobrodov
Vsega skupaj 396 parnikov, od katerih 172 brzih, opremljenih i modernim komfortoin,
Brzoparniki preplovejo ocean f 5-6 dneh. 470 agencij t prvih svetovnih pristaniščih i;^—- Cene zmerne. Dobra hrana na parnlku. —-
* Informacije in pojasnila daje
Glavni zastopnik v Trst« Piazza  Giuseppina  1.
Telefon it. 2068.
F. STUMPE
milo goriške tovarne A. Gabršček
je naprodaj v sledečih trgovinah v Gorici in Solkanu:
Blokar Josip
De Blas Lneijan
Bratuž Alojzij
Calligaris Iv.
Cappella Viktor
Cleri AL Kužtrin Anton Kutin Josip ilarega Jakob Maral Jakob BatistiC- Hektot. Solkan FornazariS Marija,   „ Jug Josip,                 „
Jug Anton,                „
Komel Franc — Solkan Starega Alojzij Modic Franc Podgornik M.
in Semeaiški ulici Vodopivec vd. Alojiija Vuga Rafael    . Vallerio Petrina. Pe«ile Peter Komel Fran, Solkan SUbile-K.,,   ^.   „ Vuga Taleptin,    *,",'
na Goriškem:
Haudal Ji»*ip — Kanal
BrlSko Angel -- St And«*
Bopeta A. — Opatje*elo
Bramat E. - St. Peter
Božič Ignac - Klanle
1 fonda Ivan       Morar
l»rckODJa Jernej. Podinelec
Fertnan Erm. — (Sradisce
tiregorirh Ivan      Podgora
trrselj Anton, Kihrinberk
Godatt JoZefa, (Jorjansko
Jakil Fr. - Kupa
JerfciC Jožefa — Dobra rije
Kenda^ Ir. — Kneta
Koren Čiroen — Livek
KosmaC Fran. Slap ob Idriji
Koiir Terezija ¦--- Kanal
Košir Blat       Kanal Komel Alojzij    - Komen
Leban Josip —  Volfe
Marat Jakob — Vrtojba
Maral Danijel --- Vrtojba
iiateli? Ivaa. lavek. Jevg&k
Makuc Josip — šrnpa*
Mermolja Alojz — Batnje)
Mleku* A. A    - Bovec
Marega Alojzij — Lotnik
Malik Mihael, Ajdovttina
Močnik Luka — Kneza
Nemec Jos.       Bilje
Neme« h>Ul — Podgora
Xemee   Franj'». NabreZina
Nanot Jože/ ¦— Kanal
PeraiJ! Andr. — ("rntte
Pirjevec J. — Seiana
Pipa Ivan — BaCa
PerSiC Andrej ¦-- Ornife
RaJen Marija -    Opfina
Robert Mih. — Štanjel
Butar Ant. — Grahovo
Repi« Franc - AjdovSfina
RakuMek Marij*.   Kobarid
Smrekar Iv. —• Kneza Sukhid* Ter. —  Poraberg Sparapau  Fran — ,(»željan Sarelli Julija   -   Scinpas Spacapan Albin ~ Miren
Slibil Kat. ••- Siorje SnuvkarJoief t^kert Janko Ltarm Fran r t^tolfa Fran Stre« AioJKtj I)ellaSchiavai.SrctoK< Terpin Anton •- Podpora Torkar Materi -~ Podbrdo
Tonetti A. -    (iradi&ka Tranpna K., Kostanjevica Dkmar Ivan — Patovljo Vrtorec A. Se J. -- Tolmin Won An ton — Skrilje.
-  KuariCe
Uatuje
-   Livek Selana Duluvlje
Na Kranjskem:
(Jobee Dragotin, Trnovo-Bi«. I Olivfie Friderik. Boh.-Bela
Pogačnik Filip  -   Dobrava. Raotar  Fr„ Stnrje,   Kuiistl
Jane* — Bob. Bela.
V Trstu:
Antonini Fab. Berto* Kleuient Brandolin Ivan Bertogna Drag. Brotadin Peter
(Hirct M. Oglar Emilja
Ccllia Ivan OanatrtU ttiec. Uergotj Ivan OMperativa operaia (|omar Frid. fCek Anton Cehovin Ivan Cente Anion DobriHa Fran Dolneb Albert
Dorolol« Fr.
Daller Iv, FerfogHa Fran
Purlan Ant, Gerin Anton OregorUl Josip (Somisel Anton Uodina Stanko <*ra>xi Karal
Godni« Iv.
OlivKek Fr.
Oaaneršifl Ana. vd.
JaksetiS Kamela
K lun Ivan
Kolmerlj Ivan
Kraroa Kristjan
Kobil Andr.
K rana Anton
KosMik .?wtip Legat Alojiij
Lutri Josip
Lettaasi R. Slortl Valentin Macbne Alojtl) Muren Aiojtij
Mllloaig Fran
Militinig Ivan
Minil Meta«/
Maicn Aloiftij
Morporgo Viktor
Ma«ari Ant.
Magtria Anr<gci
Xageln,'bmid Ludorlk
Norbedo Viki.
Nieder Jw-
Peternel Peter
Pirih Aaditfj
Prelog Ivan
i'l«a»i#ar Vekoal.
Fetroae Jotip
Prst de Katarina
Peako Alojzij
Sa«bi Fr.
Lt#panttt AJojcij
Siltentri Aatoa
Sjlvestri Vikt.
Suman Fran
Hjac Andrej
Ščuka Iv.
Tarnali* Ivan
Tam aro Jurij
Cdia* Ant.
trrdk Andr.
Unek Josip
Volk Fran
Vatovec \vi
Viefete Tomal
VerseliUti David
Voga Kafer.
Veanar Iv.
Zor# Ivan
Zvitter Valentin
Zgtu t*«>pold Zgcr k Popatnik, Ikmltt Hekt. 'Zodesjjro L'go. Želeisik Ivan
v Pulju in drugod:
AntonHli AH,
Ferogiio I»W.
Fabbrttt« Dom
Konannno dmšl rKed>dina;
Konvuntno drnJtvo   Pel«
Monai Jo«.
Xartrik»vif Jak.
Maiehe«« Sauto
Maranpitt Fr.Ui
Iterobon Marija
Rw« A»*d. -¦¦ Pazin
lUbfeld K.       Prain
^ponza Kn(*Bti]a — R«<vinj
Stoc^var B'^!t. •    Kaufanar
>etko >ime         Kasfanar.
Kol* i. Re.Ka.
Žene!
Ako trpite u ftrfftijt krti ii it fo-4obtih boleifili, teta] pičit« u f. ZicmM Slik 244 frt lolini ok icai.
Nekttert od su> in sto zthfalaib pisem:
,(icspa B. ix W. pile; Upa bvab' Val« »redatvo je nfickov»io ie 5. dan".
Goajsa L. v M. ptie: »Priporolala bo« vtakoaia Vate itrrstoo tredaivra tet m bora taaa nikoli brez ajeg»*.
Arhitekt S. r M. pil«: »Z« Ezbareo p«trelbo *e tah^aljujeai. Prt raoji leni je Val« aredatro I« po 3-dnevni rabi brez boieSie uiiakoralo*.
Proti pofiljatvz i marke n&mike veljave tniii v taamkab) poiljena knjigo: nMoteoje perjode* spit«! dr. Mid. Leru. — PojaaaUa brezplačno.
Z« odgovor naj te prileti znamko.
Javna zahvala.
Podpisana    se    zahvaljujeva     zavarovalni     banki „CROATIA" v Trstu, katera je nama škodo po požaru vestno precenila in točno i/plačala.  Isto  prip ročava  vsakomur. r^^^Fbina^l.   aprila   1908.                  ".....*-   -
_________                            3os. in flnd. Dugulin L r.
Lepa soba
z dobro hrano in postrežbo
se odda takoj.
PajaiPila daje me upravaittvo.
|       Posestniki       | i in trgouci z uinom! |
Kdor želi  imeti zdrava in  nepo- ff : kvarjeua vina naj se obrne na
** mirodilnieo  «-»
A. MAZZOLI v Gorici
I        v Gosposki ulici It. S.
n Ista ima veliko zalogo vsakovrstnih * pripomočkov, da se odstrani katerakoli J bolezen pri vinu.
|        Posebno pa priporoča:
3 Pripomoček za čiščenje vina.
3 Pripomoček   za  odstranite? plesnobe
s       (mule).
i Pripomoček za odstranite? katerekoli
i      kisline.
Pijanosti ni ueč
Vzorec  tega  indeznega „C0ZA" se poloje bresplaeno.
izdelka
More se dati v kavi, v mleku, pivu, v vinu ali v jedilih ne da bi pivec to zapazil.
PraSek „C0ZA" učinkuje Čudovito tako, da se pivcu pristudi alkohol in vso^ alkoholne in močne pijačg. Ta prašek deluje tako mirno in gotovo, da mu ga smejo dati žena, sestra ali hči dotičnika, ne da bi on zapazil, kaj je resnično provzročllo njegovo ozdravljenje.
Prašek „C0ZA" je prinesel mir v tisočere družine, je rešu ogromno oseb sramote in ponižanja, da, iz Mih oseb |e celo napravil čvrste, močne in vsakega dela zmožne ljudi. Ta prašek je že marsikaterega mladeniča spravil nazaj na pravo pot sreče ter je podaljSal za mnogo let iivljenje mnogim osebam. — Zavod, ki poseduje ta čudodelni prašek, pošlje vsem onim, ki zahtevajo knjigo s 1500 zahvalami ia en vzorec. Dopisuje se v nemškem jeziku.
Zajamčeno je, da je prašek popolnoma neSkodljiv.
cozfl isrraice &saua
Na pisma je djati znamko 35, na dopisnice za 10 sto
Oglarji
kateri razumejo žgati oglje v ogelnicah
(kopah), dobijo trajen zaslužek.
Ponudbe je poslati  na  gozdno oskrb-
nišlvo grajščine barona Uanna, Grflnau,
fllmtal Gorenje flusfrijsko.
MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU,
tovarna pohištva in stavbenih izdelkov.
Lasten železniški tir              __, -v^...^'.^ r- _               Žage v Soteski
(last verskega zaloga).
Gorica drž. kol. — Solkan
Osretoje nisiro: Trst Androna iella ta n. L
InUrurban. telet -. Gorica it 74, Trst St 1631. — Tel.: Zadruga, Used. A. B. C. Code v. Edlt
Zaloge: Solkan;  Trst, Via  Rettori   1,  Via  Lazzaretto  Vecchio  32; Reka, Via delle Pile št. 2; Spljet, ulica Sv. Dujme, Na novoj obali. Zastopstva: Egypt in Levanta.
Vpoaluje okroglo  400 uslužbencev ter ima nad 150 H. P. parnih in turbinskih gonilnih sil — Lastne električne "centrale. — Letna produkcija K 600.000.
Izdeluje pohištvo vseh slogov, ter vsa stavbena dela.
Tehnični in fotografični zavod v Solkanu. Opravlja popolnoma: Hotele, vile, cerkve, šole i. t. d.
Les se pripravlja v posebnih pečeh na par, ki se razgrejejo do 60°.
frirttc ilaviice K 90.016. — Garancijska rešena K 180600. — Reserva za izgube K 21.000.
»družni urad v Solkanu sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 5—6%.
1)P P VfllHP v Novem,mestu 111. i!i. TUlulu (Budolfovo :: Kranjsko)
Je uredil In izdal:
1.  Mio-jra« ril ii
len zbornik pravil označene vrste; koncem tva-
rine je obSirno stvarno kazalo v slovenskem ia
hrvatskem jeziku. - Obseg XII.ta 909 strani;
cena vezani knjigi 8 K. poštnina 55 v.
2,  OMtih tarifa ¦—-'
....                                       »n hrvat-
skem jeziku pred sodiSSi;  sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v. -Knjigi se dobivate v »Slovanski knjigarni" A. Gabršfiek v Gorici.
Novodošlo blago za
nastopno sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovini z gotovimi oblekami
= flnton Krušič, =
krojaški mojster in trgovec v Gorici
tetcallšče Josipa Verdi štey. 33
b v podrožni delavnici na Triaški cesti ?
lastni hiši (v bližini gt (5rnigoja).
Opozarja se gg. odjemalce, da Je došla rav-nokar velika množina raznovrstnega blaga iz avstrijskih in angležkih to varen najrazličnejših kakovosti
za vsaki stan.
Cenj. dame in gospodje - pozor!
Imate c Šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnovejšo marko »Original-Viklorla« ta najboljšega izdelka.
Po dolgoletnih skušnjah ava se prepričala ua ostane »Original« le najboljfii.
Bn|iial-Siciiria:tr8|i;rX',t;;;
»porabi brezSumno.
BrieiHi-VicUria stroji r.^f
ta domačo rabo in obrtne namene.
Mitt-llMi *#*L*L
zti umetno vezenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno.
Iriiinl-Victirla »troji ^"^
lek vash dosedaj obstoječih tovaren.
Za 7sak »troj jamčiva 10 let
Nikdo naj ne zamudi prilike ogledat
ei pred nakupom »Original-Victoria
stroje.
Edina zaloge .Original-Vlctoria« trojer ti dn^lh itvalalh strojev, dvokoles »Pick«, oroijt, aiaiclje li vseh lovskih prlpra» pri trrdki
KERŠEVANI & ČUK - GORICA
Stolni trff št. 9 (Piazza Duomo) Lastna delavnica In popravljalnica BITA CASTELLO fit. 4.
Mark 600.000)      gM(Set
|Za Milke jaran" tira država
f            VabUo k udeležbi
===== dobitnlh šans =====
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri Je
9 milijonov 841.476 ITlark dobitkov.
Glavni dobitki te prekoristne denarne loterije so sledeCi: Največji dobitek jo t srečnem slučaju 800.000 Mark.
1 premija a 300.0001. I 1 dobitek a 40.000 Hk. 1 » »200.000 » | 1 » »30.000 » 1     »       »  60.000   »           7     »      »20.000   »
1 » » 50.000 » ! 1 » »15.000 » 1 » » 46.000 » I 11 » »10.000 » 1     »       »  40.000   »         46     »      »  5.000   >
t » > 35.000 » 103 » * 3.000 » 1 » » 30.000 » 163 » » 2.000 » 1 dobitek »100.000 » 539 » » 1.000 » 1      >      »  60.000         I 693            »     300   »
1      r.      »  50.000         | 181             >     200   »
V celem obsega loterija, katera je 7 razredov razvrstena 100.000 sreCk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da mora približno polovica vseh srečk z gotovostjo zadeti.
Največji dobitek I. razreda znaša v srečnem slučaju 50.000 Mark jer so zviSa t 2. razreda m 55.000 Mark, v 3. razredu na 60.000 M., v 4. na 65.000 M., v 5. na 70.0C0 M., v 6. na 80.000 M. in t 7. na 600.000 M.
Sreclcanje je postavno določeno. Cene srečkam I. razreda so sledeč«: cela orig. sre5ba M. 6-— ali K 7— »ol      „        „    „   3— „   „ 3-50 ,jtrt   „       ,,    „   150   „   „ 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov je razvidno iz uradnih z državnim grbom opremljenih erečkovnib listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po dovršenem srcckanjn uradno listino, ne da bi jo moral Se-le zahtevati.
Izplačevanje te dopoš/ijanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
NaroČila sprejemam proti pDvzetju ali pa p-oti naprej plačil«.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srecKanja takoj, al! pa vsaj do
pol Cetr
zaupno na naslov:
30. aprila.
Samuel Heckscher senr.
Bankgeflohaft v HAMBURGU.
V Tolminu
se proda ali da v najem
mlin na Tolminki.
Vodna sila je izdatna in se jo da vporabiti za vsakovrstno podjetje. -- Natančneje podatke se dobi pri lastniku v Tolminu št 85.
Bratje Tannenberger, Dunaj IX. VKahringstr. 22.
najcečja specijalna zaloga umetnih predmetou iz kitajskega srebra, alpaka medenine, bakra in nikla. Bogata zaloga daril za usako priliko. ?mr.^___.-- Jedilno orodje in drugi predmeti neprekosljiue kakouosti.   ¦-* —^-
Sprejemajo se razna poprauila.
Dop.suje se u slouenščini, italijanščini
in nemščini.
Modeli „37"
Cenik se pošlje na i.ahteoo zastonj in poštnine
prosto. Poštnina in zauojnina se pri pošiljatuah
ne zaračuna.
POZOR, GOSPODJE   IN MLADENIČI!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nogo 30 let, se mu je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanja brk in las in to je KAPILOR it L Omogoči, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjuje prhljaj in vsako drago koino bolezen glave. Naroči naj si^ ga vsaka družina. Imam mnogo prismalnic in zahvalnic. Stane franko na vsako pošto 1 lonfiek 3 K 60 Vin., 2 lonCka 5 K.
NaroCajte samo pri meni pod naslovom:
PETER JURIŠIČ,
lekarnar.v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji-
POZOR, GOSPODJE IN GOSPODIČNE!
V svoji lekarniški praksi, si jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za Tast las in proti njih izpadanju. — KAPILOR Štev. 2. povzroča, da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prahaj in vsako kožno bolezen na glavi- Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznajmo. Stane poštnire prosto na vsako pošto lonček 3 K 60 vin., 2 lončka 5 K. Naroča naj se samo od mene pod naslovom:
== Peter Jurišič, =
lekarnar v Pakraeu štev. 69 v Slavoniji.
? n           T.    _ I živčne in kožne bolezni,
i Bevmaf izem *      •—-
rane, zrnčasta degene-racija obisti.
Pretil?
mrtvoud
Izvrstni uspehi zdravljenja
tr-nav-kincftT-A   i"rkr\lir»L»     Termalno zdravilišče. Termalna pitna voda J\.l Upillolkt?   LUpiIV^t?.               Hrvateko (Hrvatska Švica)
toplice. — Termalno zdravilišče. Termalna pitna voda, od veljakov priznano kot izvrstno,
zdravlje pospeSojoče, radioaktivno termalno kopališče 38—44° Celsins. -• Hajvecji termalni tolman v Evropi. Dotok in odtok vade 3800 litrov
ZdraviŠki doni ima na razpolago stanovanja opremljena 2 vsem! komfortom. — Restavracija in kavarna. — Bralne sobe. — Vzpenjala. — pokrito sprehajališče. — Krasni vrtovi. — Lepa župrta cerkev. — Stalna godba. — Igrišče za športne igre. — Društvene dvorane itd. — Na razpolago so avtomobili.
v minuti. Separatne kopeli v mramornatih banjah ter prsne kopeli. Sezona traja od 1. aprila do konec novembra. Cene so znižane do 1. junija in od 1. septembra dalje. Zdravnik: dr. Ed. Mai. Klinična masaža.   IHgijeniČna    telovadba.
Elektriziranje.
Pojasnila daje kopališka uprava v
Krapini-Toplice, HrvaŠko.
Od postaje Rogatec, lokalna, železnica : Grabelno-Rogatee. Orti: iMvnaj-Trst. 2 uri oddalj. postaja Zabok-Krapinske-Toplke. (Na črti Čakaturn-Zagreb) 1 uro. Udobni poštni vozovi so na razpolago na obeh postajah. Zasebni avtomobili se pošljejo na zahtevo na sledeče postaje -. Zabok-Krapinske-Toplice, Rogatec in Foličace.
Priporočajo se tudi
čevlji in klobuki najboljšega izdelka.
POTNIKI V AMERIKO
Pozor!
J Pozor!
Kdor hote dobro In hitro potortti i francoskimi parobrodi tet Havr* t rVMidro, maj pite pred odhodom od doma aa pojaanfl« m našo
" '   najatarojSo firmo  " "   "   , ,-"—...... ,   ""¦"":.:
Zwllchenbart, Basel (Švica) GeitmlhkfJiti t
Za dobro in hitro ekspedlcijo se garantira.
Steckepferd-
lilijino mlečnaio milo
je najnežnejše milo za kožo.
Goriška tovarna mila A. Gabršček.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustanavljajmo domačo obrt in  industrijo, ker brez te bomo Slovenci za vselej
ie hlapčevali tujcem.
SmA esplje! PosMajte milo iz te uoma„e Mame! Izdelek je izvrsten. Cno oMHajne!
Poskusite in sodite ! Svoj t k svojim!
Maša špecijaiiteta je: Caprasole - Koza s solncem.