Ptuj, torek, r-- 26. januarja 2010
letnik LXIII • št. 7 s<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

Po Sloveniji
Ljubljana • Subvencije za ohranitev 80.000 delovnih mest O stran 2
Gospodarstvo Slovenija • Zgodba o Don Kihotu iz Kisovca
O stran 4
Po naših občinah Ptuj • O novi prometni ureditvi na desnem bregu Drave O stran 5
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Humanitarnost ne pozna meja
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Labod Drava •
Na Ptuju še Bordon in Stepanovic
O Stran 11
Družbena odgovornost podjetij se velika
V kriznih časih humanitarnost še pridobiva na pomenu. Podjetja in posamezniki se vse bolj zavedajo pomena darovanja in družbene odgovornosti za okolje, za ljudi, ki so v stiski tudi zaradi tega, ker je družba globoko zapadla ne samo v gospodarsko krizo, temveč tudi v krizo vrednot.
Matjaž Rozman
• »S pogoji sem zadovoljen«
O Stran 14
Dobre novice so v tem času postale prej izjema kot pravilo, zato jih je potrebno poudariti, je na petkovem sprejemu dona-cije NLB v okviru vseslovenske humanitarne akcije NLB Dobra zvezda povedal direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh. Desetim otroškim oddelkom slovenskih splošnih bolnišnic so podarili skupaj 40 tisoč evrov za izboljšanje pogojev zdravljenja. V ptujski bolnišnici bodo za podarjenih štirih tisoč evrov kupili aparat za nadziranje otrokovih vitalnih življenjskih funkcij. V NLB pa so ob tem otrokom podarili tudi najmanj 30 obiskov klovnov Rdečih noskov, saj želijo malim bolnikom čas, preživet v bolnišnici, narediti čim lepši. Petek, 22. januar, je bil dvakrat svetel dan za ptujsko bolnišnico, s 6500 evri jih je razveselila tudi Pošta Slovenije. Tega dne pa so dve donaciji prevzeli tudi v JZ Zdravstveni dom Ptuj. Vsi, ki so sodelovali v teh humanitarnih akcijah, si želijo, da bi bilo takih dni v letu 2010 čimveč.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Branko Ambrožič
• Tolplozračni Baloni O Stran 15
Cerkvenjak • O namembnosti ambulante
Gruškovje • Do 10 let zapora
Ali zdravnika ne bo nikoli več? Avstrijcu zasegli 10
kilogramov heroina
V teh dneh smo prejeli elektronsko pošto Cerkvenjačana Franca Bratkoviča, ki so ga zaskrbele govorice, da naj bi občinski možje razmišljali o oddaji tamkajšnjega zdravstvenega objekta v najem, kar nam je potrdil tudi župan Jože Kraner. Kljub temu da je namreč že dve leti tudi odprt razpis za podelitev koncesije, so v Cerkvenjaku brez zdravnika že od leta 2008.
»V začetku novega leta je na dan pricurljala neuradna novica o razmišljanju občinskih mož, da bi v prostore, v katerih je sedaj ambulanta, naselili varovance Zavoda Hrastovec. To zadnje me sicer ne moti, skrbi pa me dejstvo, da si z
oddajo tega objekta zapečatimo nadaljnjo usodo zdravstva v Cerkvenjaku,« je pojasnil vzrok za nastanek njegovega pisma Bratkovič.
Kaj se na tem področju res dogaja, smo preverili pri prvem možu občine, Jožetu
Kranerju. Ta nas je seznanil, da se je njihova zdravstvena ambulanta zaprla že decembra 2007, ker je takratni kon-cesionar umrl. Njegova žena je sicer poskušala nadaljevati tradicijo, vendar ji v ta kraj ni uspelo dobiti zdravnika.
Povedal je tudi, da njihova ambulanta spada v mrežo zdravstvenih storitev območja Slovenskih goric oziroma pod okrilje Zdravstvenega doma Lenart: »Ker pa se v slednjem, kot je razbrati iz pogovorov z direktorjem, nekako usmerjajo k ustvarjanju centra, v katerem bi bile vse zdravstvene usluge na enem mestu, seveda ni težnje, da bi bile v okolici še odprte ambulante. Ključen problem je seveda v pomanjkanju zdravnikov!«
O Stran 3
Cariniki in policisti na MMP Gruškovje so sredi minulega tedna zasegli veliko pošiljko čistega heroina, ki ga je čez Slovenijo nameraval pretihotapiti mlad, komaj 19-letni avstrijski državljan. Najdeno drogo in avtomobil so seveda zasegli, mladenič je po odločitvi ptujskega preiskovalnega sodnika v priporu, po zakonu pa mu grozi do 10 let zapora.
Kako je prišlo do odkritja ene večjih količin heroina, je na priložnostni novinarski konferenci opisal vodja sektorja kriminalistične policije iz Policijske uprave Maribor Dušan Šafarič: »V torek popoldne se je na mednarodni mejni prehod Gruškovje z namenom vstopa v državo pripeljal 19-letni državljan Avstrije. Pri postopku carinikov je na vprašanje v slovenskem in nemškem jeziku, ali ima kaj predložiti carinski kontroli, v nemškem jeziku dejal, da nima ničesar.
Carinik mu je nato postavil
še nekaj vprašanj, potnikovi odgovori so bili čudni in nenavadni, njegovo vedenje pa zmedeno. Zato se je carinik odločil za pregled osebnega avtomobila Mazda 323, in odredil vozniku, da parkira vozilo na odstavnem pasu.
O Stran 24
Foto: arhiv PUM
Slovenija • Pogodbe z državo ne morejo biti skrivnostne
Koliko je stalo cepivo proti novi gripi
Podatki o finančnih pogojih, dinamiki plačil in ceni za posamezno enoto cepiva, ki so vsebovani v pogodbi o dobavi cepiva proti novi gripi, po navedbah informacijskega pooblaščenca ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti. Kot pojasnjuje v izdani odločbi, gre za podatke o porabi javnih sredstev.
tako ne morejo predstavljati sestavine zdravila, ki mu je Evropska agencija za zdravila izdala dovoljenje za promet in ki jih vsebuje evropsko javno poročilo o oceni zdravila. Prav tako ne morejo predstavljati poslovne skrivnosti podatki o finančnih pogojih, dinamiki plačil in ceni za posamezno enoto cepiva, ki jo bo organ plačal iz javnih sredstev. Zgolj podatek o skupni pogodbeni vrednosti namreč ne omogoči takšnega nadzora javnosti, ki naj bi ga institut transparentnosti zasledoval, to pa je spodbujanje oziroma zagotavljanje učinkovite in poštene konkurence ter smotrna poraba javnih sredstev.
Posamezniki, ki se odločajo o cepljenju ali so se že cepili, imajo tudi pravico do celovitih in popolnih informacija o tem, ali je cepivo varno ter kakšne obveznosti in odgovornosti je po pogod-
Vsakdo, ki želi skleniti pogodbo z državo, se mora po navedbah pooblaščenca podrediti posebnemu načinu sklepanja pravnih poslov. Ponudniki pa se morajo že na podlagi samega zakona zavedati, da ne morejo pričakovati popolnega varstva poslovne skrivnosti v pogodbi, ki jo sklepajo z državo. Informacijski pooblaščenec tako dovoljuje delni vpogled v pogodbo med farmacevtsko družbo GSK, ministrstvom za zdravje in Zavodom RS za blagovne rezerve.
Za določen del pogodbe pa pooblaščenec ugotavlja, da predstavlja poslovno skrivnosti. Vpogled je možen v delu, kjer prevlada javni interes oz. ko gre za informacije, ki so javne že na podlagi zakona. Poslovne skrivnosti v skladu z zakonodajo EU
Uvodnik
Dvojna morala
V	praksi in teoriji velja definicija, da naj bi bili oziroma smo mediji odsev družbenega dogajanja.
V	osnovi bi tako morali biti novinarji kritični, raziskovalni in v prvi vrsti objektivni. To je idealna kombinacija lastnosti, ki pa so bolj božje kot človeške. Novinarji pa srno
tudi, tako kot vi, samo ljudje.
V našem okolju, kjer se praktično vsi poznamo med seboj, je biti kritičen, raziskovalen in objektiven novinar praktično nemogoče. Najprej, če objaviš kaj kritičnega, se usuje plaz posamičnih obtožb tistih, ki se počutijo prizadeti, in kaj hitro potem še splošnega obtoževanja, da je že dovolj kritična in krizna sama situacija, v kateri smo se znašli in zato naj, za hudiča, novinarji že pišemo nekaj bolj optimističnega in veselega, da bomo ljudem dali kakšen razlog za nasmeh.
Biti raziskovalni novinar... joj, da ne umrem od smeha. Na Ptujskem to pač ne gre skozi: glavni akterji kakšnih umazanih zgodb so namreč zelo tesno povezani, in četudi nekdo nekaj iz-šušlja, v sekundi med vsemi vpletenimi zazvonijo telefoni, padejo dogovori, kako zadevo prikriti in prirediti, novinarju pa se pri iskanju in preverjanju informacij s tako silo in hitrostjo loputajo vrata pred nosom, da mu ne preostane drugega, kot tvegati in napisati enostransko ali nepreverjeno zgodbo ali pa vse skupaj pustiti neobjavljeno.
O objektivnosti je že v kontekstu povedanega težko govoriti. Objektivno poročanje še vedno večina ljudi šteje kot zapisni-karsko delo, vse ostalo, kar ni podobno temu modelu, pa je že neobjektivno. Komentirani članki so sploh nezaželeni. Kaj vse »kasiramo« novinarji in urednik ob objavi takšnega članka, je bolje sploh ne napisati, sicer pa v slovenskem jeziku niti ni vseh izrečenih besed...
Še najbolj pa me ob takih zadevah »dvignejo« ljudje, ki se gredo dvojne morale, in sicer v smislu, ja, saj je res, da vsi vemo za to, pa v vsaki družbi teče debata o tem, ampak to je eno. To zapisati in objaviti pa je že nekaj drugega, to je že sporno. Zakaj le, če gre za povsem javne zadeve in če itak že vsi vse vedo? In ne razumem, kako to, da lahko polnoletni osebki pri polni pameti, recimo na sejah, izrečejo marsikaj, od kletvic naprej, novinarji pa tega ne bi smeli zapisati, ker da s tem lahko pohujšujemo mlado bralstvo. Mah, dajte no... A ni najbolj objektivno prav to, da objaviš prispevek točno tako, kot se je resnično dogajalo, z vsemi, še tako neprimernimi izjavami vred?
Simona Meznarič
bi o dobavi cepiva prevzela država. »Vprašanje, kakšno odgovornost je država prevzela na tako pomembnem področju, kot je področje javnega zdravja, nikoli ne more biti izven javnega interesa, tudi zato ne, ker ta odgovornost lahko povzroči nove finančne posledice za državni proračun, torej porabo javnega denarja,« je zapisano v odločbi informacijskega pooblaščenca. Po njegovi oceni je tako interes javnosti za razkritje informacij, ki se nanašajo na varnostno tveganje in odpoklic cepiva, jamstva, odgovornosti
Foto: europarl.europa.eu
za cepivo in odškodnine ter omejitve odgovornosti, močnejši od zasebnopravnega interesa gospodarske družbe, da te informacije varuje kot poslovno skrivnost.
Informacijski pooblaščenec je tako ugodil pritožbi novinarja POP TV Jureta Bračka zoper odločitev ministrstva za zdravje, ki je zavrnilo njegovo zahtevo za vpogled v nekatere podatke iz pogodbe o dobavi cepiva proti novi gripi, saj naj bi predstavljali poslovno skrivnost. Po pojasnilih omenjene farmacevtske družbe bi jim bila z razkritjem podat-
kov povzročena nenadomestljiva škoda.
Ministrstvo bo pogodbo razkrilo v mesecu dni
Borut Zaje iz odvetniške pisarne Avbreht, Zaje & partnerji, ki je pravni zastopnik GSK, je napovedal vložitev tožbe na upravno sodišče. Kot je dejal, so odločbo prejeli danes in je še ne more podrobneje komentirati.
Ministrstvo je že pred dnevi napovedalo, da bodo ravnali v skladu z odločitvijo informacijske pooblaščenke. Bo pa morala, kot je dejal minister Borut Miklavčič, informacijska pooblaščenka prevzeti del odgovornosti v primeru, če bo družba GSK vložila tožbo zaradi razkritja zaupne pogodbe. Minister je dejal, da nima nikakršnega zadržka glede razkritja podatkov, ki ga je dovolil informacijski pooblaščenec. Odločbe še nima, je povedal. Obenem pa je vnaprej zagotovil, da bodo razkrili vse tiste podatke, za katere
pooblaščenec pravi, da jih morajo.
Z ministrstva so kasneje sporočili, da bodo pogodbo, kot to določa odločba informacijskega pooblaščenca, pokazali v roku 30 dni. To je tudi zakonski rok, v katerem GSK lahko sproži upravni spor.
V četrtek so z ministrstva sporočili tudi, da bo pogodba z dobaviteljem cepiva proti novi gripi spremenjena. Miklavčič se je namreč z vodstvom podjetja dogovoril o zmanjšanju števila dobavljenih doz cepiva za 30 odstotkov, torej za 240.000 doz.
Sicer pa je Miklavčič v zvezi z varnostjo cepiva pojasnil, da je bilo v Evropi s tem cepivom cepljenih nekaj deset milijonov ljudi in zaenkrat še ni niti enega odškodninskega zahtevka. Cepivo, ki je v Sloveniji, je »v rezervi« za primer, če bi se val gripe ponovil. Pogodba pa po njegovih besedah vsebuje tudi dogovor o prilagoditvi cepiva, če se virus menja.
STA (pripravlja: SM)
Slovenija • Subvencije za ohranitev 80.000 delovnih mest
Precejšnje zanimanje podjetij
V ukrepa subvencioniranja polnega delovnega časa in subvencioniranja nadomestila plače za delavce na čakanju se je do konca lanskega leta vključilo skupno 1300 podjetij, ki so oz. bodo subvencije uveljavljali za 80.086 delavcev. Doslej je bilo v obeh ukrepih izplačanih za 32,25 milijona evrov subvencij.
Zanimanje podjetij za ukrepa je bilo doslej - zakon o delnem subvencioniranju polnega delovnega časa je v veljavi od 24. januarja lani, zakon o delnem povračilu nadomestila plače pa od 6. junija lani - precejšnje, so v petek sporočili z zavoda za zaposlovanje, ki izvaja ukrepa.
Za ukrep subvencioniranja delovnega časa je do konca lanskega leta vlogo podalo 981 delodajalcev, pogodbo pa so sklenili z 842 delodajalci, in sicer v vrednosti skupno 42,2 milijona evrov za 64.807 delavcev. Zavod je do konca leta izplačal za 25,5 milijona evrov subvencij za polni delovni čas.
V času izvajanja zakona je zavod prejel 332 predlogov za podaljšanje pogodb, od česar jih je 30 zavrnil kot prepozne, devetim delodajalcem podaljšanja ni odobril
zaradi kršitev pogodbenih obveznosti, 254 je podaljšanje odobril in z njimi sklenil anekse, ostale predloge še obdeluje. 86 delodajalcev je konec leta prekinilo pogodbo, ker so prešli nazaj na 40-urni delovnik.
Vlogo za delno subvencioniranje nadomestil plače za delavce na čakanju je do konca leta podalo 610 delodajalcev. Pogodbe so sklenili s 458 podjetji, in sicer za skupno 16.277 delavcev v vrednosti 69,7 milijona evrov za delno povračilo nadomestila plač ter 10,5 milijona evrov za delno povračilo stroškov usposabljanj.
Na podlagi zakona o delnem povračilu nadomestila plače je bilo do konca decembra 2009 izplačanih 6,75 milijona evrov za nadomestila plač. Obračunali so tudi prve zahtevke za povračilo stroškov usposabljanja delavcev na začasnem čakanju, ki
bodo izplačani v letu 2010, sredstva pa zagotavljajo iz evropskega socialnega sklada.
Do konca leta zavod ni podaljšal pogodbe 138 delodajalcem, in sicer jih je bilo 72 v ukrep od začetka julija do konca leta vključenih le tri mesece, 66 pa jih je bilo vključenih šest mesecev. Zavod je tako pogodbo podaljšal 320 podjetjem.
Delodajalci lahko vlogo za oba protikrizna ukrepa oddajo do 31. marca letos. Povračila nadomestila plač in stroškov usposabljanja delavcev na začasnem čakanju na delo bodo delodajalci prejemali najdlje do 31. marca 2011, medtem ko bo zavod subvencije za krajši polni delovni čas izplačeval do 30. septembra letos.
(sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Cerkvenjak • Bodo ambulanti spremenili namembnost?
Ali zdravnika v občini ne bo nikoli več?
V teh dneh smo prejeli elektronsko pošto Cerkvenjačana Franca Bratkoviča, ki so ga zaskrbele govorice, da naj bi občinski možje razmišljali o oddaji tamkajšnjega zdravstvenega objekta v najem, kar nam je potrdil tudi župan Jože Kraner. Kljub temu da je namreč že dve leti tudi odprt razpis za podelitev koncesije, so v Cerkvenjaku brez zdravnika že od leta 2008.
Foto: Polona Ambrožič
Jože Kraner: »Vprašanje je, če bi zdravnik v Cerkvenjaku sploh še imel dovolj pacientov.«
Foto: Polona Ambrožič
Cerkvenjaška zdravstvena ambulanta že dolgo sameva.
»V začetku novega leta je na dan pricurljala neuradna novica o razmišljanju občinskih mož, da bi v prostore, v katerih je sedaj ambulanta, naselili varovance Zavoda Hrastovec. To zadnje me sicer ne moti, skrbi pa me dejstvo, da si z oddajo tega objekta zapečatimo nadaljnjo usodo zdravstva v Cerkvenjaku,« je pojasnil vzrok za nastanek njegovega pisma Bratkovič.
Kaj se na tem področju res dogaja, smo preverili pri prvem možu občine, Jožetu Kranerju. Ta nas je seznanil, da se je njihova zdravstvena ambulanta zaprla že decembra 2007, ker je takratni koncesio-nar umrl. Njegova žena je sicer poskušala nadaljevati tradicijo, vendar ji v ta kraj ni uspelo dobiti zdravnika.
Povedal je tudi, da njihova ambulanta spada v mrežo zdravstvenih storitev območja Slovenskih goric oziroma pod okrilje Zdravstvenega doma Lenart: »Ker pa se v slednjem, kot je razbrati iz pogovorov z direktorjem, nekako usmerjajo k ustvarjanju centra, v katerem bi bile vse zdravstvene usluge na enem mestu, seveda ni težnje, da bi bile v okolici še odprte ambulante. Ključen problem je seveda v pomanjkanju zdravnikov!«
Poudaril je tudi, da si sicer še vedno prizadevajo za ohranjanje ambulante, vendar že dve leti zaman poskušajo dobiti zdravnika. »Osebno sem imel razgovore s kar nekaj kandidati, vendar se ni nobeden odločil za zdravstveno dejavnost v Cerkvenjaku,« je še dodal.
Objekt pa morajo, kljub temu da sameva, vzdrževati, pozimi, recimo, ogrevati do te mere, da ne zamrznejo inštalacije in podobno. »To je seveda na nek način izguba. Občinskemu svetu sem tako predlagal, da razmislimo, ali še naprej skrbeti za objekt toliko, da ne bo propadal, ali pa mu nameniti neko drugo namembnost. Svet se je opredelil, da se (če se ne najde zdravnik v najkrajšem času) lahko začnejo iskati druge rešitve in ena izmed možnosti je tudi, da bi bila tukaj zunanja enota Zavoda Hrastovec,« je Kraner potrdil govorice, ki so na uho prišle tudi Bratko-viču; vendar je izpostavil, da še v tej smeri niso naredili nič, saj še vedno poskušajo dobiti zdravnika.
Pred kratkim je namreč govoril z zdravnico, ki se bo v približno mesecu dni odločila, ali sprejme ponudbo: »To je nekako zadnji poskus. Če do tega ne bo prišlo, pa je Občina kot dober gospodar seveda upravičena razmišljati o drugi
namembnosti.«
»Tako se bomo odpovedali zdravniku za vedno!«
V takem primeru nameravajo objekt prek razpisa oddati v najem najboljšemu ponudni ku.
»In sicer bi razpis sporočal, da ga oddajamo v najem v prvi vrsti za zdravstveno dejavnost v kakršni koli obliki. Bistveno bi namreč bilo, da se v njem izvaja nekaj podobnega, kot se je že, tudi zaradi sorazmerno nove notranje opreme. Pred približno štirimi leti smo ga namreč v celoti prenovili,« je razložil župan, ki dopušča možnost, da bo prišlo tudi do kakšne sedaj še čisto nepričakovane rešitve: »V tem trenutku namreč ne poznam vsega interesa v okolju, vendar se vseeno bojim, da ga je zelo malo.«
Oddaja stavbe v najem pa se vsekakor ne zdi dobra poteza Bratkoviču, ki je v pismu še zapisal: »Drži, da je zdravnika na
podeželje težko dobiti in da jih primanjkuje. Toda oddaja zdravstvenega doma v najem in sprememba njegove namembnosti pomeni tudi odpovedati se zdravniku v Cerkvenjaku za vedno.«
Tudi Kraner sicer meni, da je ta strah do neke mere upravičen, vendar poudarja, da bo najemna pogodba morala vsebovati odpovedni rok, če bi slučajno zdravnika pridobili.
Vendar tudi ta argument Bratkoviča ne prepriča: »Temu nasprotujem, ker v tem letu ni čas za take odločitve, ki so lahko dolgotrajno škodljive. Če damo objekt v najem z leto dni odpovednega roka, zagotovo ne bo nihče tako dolgo čakal, da bo spet prazen. Pa tudi prostore bo treba v takem primeru zopet obnavljati in preurejati, kar bo spet precejšen strošek. Zato menim, da je bolje, da se ta stavba še naprej vzdržuje v breme občine.«
»Nisem čarovnik!«
Bratkovič je prav tako prepričan, da ni edini, ki je nad
takšno rešitvijo razočaran, saj naj bi si po njegovih besedah zdravnika v svojem kraju močno želelo veliko Cerkvenjača-nov. V pismu tako beremo: »Za veliko občanov Cerkvenjaka, razdrobljenih v petnajstih naseljih na površini 24,55 kvadratnega kilometra, se je kakovost zdravstvenega varstva močno zmanjšala in predstavlja skoraj nepremagljivo oviro priti do zdravnika, še zlasti, če so odvisni od tujega prevoza.«
Kraner pa po drugi strani pravi: »V večini smo si Cerkve-njačani zagotovili zdravnika, saj se je vsak moral nekako znajti. Zato sem zdaj tudi malo v dvomih, ali bi se vsi vrnili sem in ali bi ta zdravnik sploh zbral dovolj pacientov. To seveda ne pomeni, da ne delamo več v tej smeri - kot rečeno, stvari še tečejo. Nisem namreč
čarovnik. Če bi bil, bi te stvari že uredil.«
Pripomnil je še, da si je veliko že prizadeval, si še in si tudi bo v mesecih županovanja, ki mu ostajajo, da bi prišli tudi do zdravnika, vendar izkušnje iz preteklih dveh let kažejo, da bo to težko.
»Prepričan sem, da si nekateri, predvsem starejši, res želijo zdravnika v Cerkvenjaku, vendar lahko danes sem pridejo peš samo iz najbližje okolice, starejše pa je vsekakor treba pripeljati. Če jih pelješ sem ali v Lenart, ki je 10 km naprej, pa ni takšne razlike. Pa še ena resnica je tukaj: v Lenartu lahko gre pacient k zdravniku, v laboratorij, na slikanje itd., pa tudi po zdravila.«
Se je že začel predvolilni boj?
Bratkovič se v pismu loteva tudi pogodbe, podpisane januarja 2008, o kateri navaja: »Kot vse kaže, je bila pogodba o izvajanju zdravstvenih storitev v Splošni ambulanti Cerkvenjak med županom občine Cer-kvenjak Jožetom Kranerjem in direktorjem Zdravstvenega doma Lenart Jožefom Kram-bergerjem pred dvema letoma podpisana s figo v žepu.«
Ko smo se z avtorjem pisma sestali, pa je zapisano pojasnil še nekoliko podrobneje: »Pri tem ne obsojam župana, pač pa podpisnika Zdravstvenega doma Lenart - on je to podpisal s figo v žepu. Kako je lahko namreč podpisal, če je vedel, da ne bo mogel zagotoviti zdravnika tukaj? Tako je torej zavedel občane Cerkvenjaka, vključno z občinskimi možmi.«
Natančnejšo vsebino omenjenega dokumenta nam je
razložil Kraner: »Ta pogodba je določala, da Zdravstveni dom zagotovi zdravnika v Cerkve-njaku, hkrati pa seveda tudi, da če jih v Lenartu ne dobijo zadostno število, ga pri nas ne morejo zagotavljati. Za tak primer smo zapisali, da se potem v reševanje problema vključita tako Zdravstveni dom kot tudi Občina sama in to smo tudi delali. Avtor pisma lahko govori tudi o figah v žepu, vendar je bila ta pogodba resna.«
Župan je tako prepričan, da so se je vsi držali, vendar je problem enostavno, kot že zapisano, v pomanjkanju zdravnikov. »V Sloveniji jih (vsaj po nekaterih podatkih) primanjkuje približno 400 in na podeželje jih je še toliko težje dobiti,« je zaključil.
O pogodbi, ki jo omenja Brat-kovič, smo povprašali še direktorja Zdravstvenega doma Lenart Jožefa Krambergerja, ki je o njeni vsebini povedal isto kot župan, pisanje Bratkoviča pa komentiral: »Vsakdo ima lahko svoje mnenje, sam se ne pogovarjam oziroma pogajam niti na pamet niti s figo v žepu.«
Kar se tiče zdravstvene dejavnosti v Slovenskih goricah, pa meni, da je treba v času, ko je pomanjkanje zdravnikov velik problem, zapolniti programe v centru, kamor prihaja večina njihovih uporabnikov.
Zatrdil je še, da je na podobna vprašanja medijem odgovarjal že približno petkrat in da je to priljubljena tema še posebej v predvolilnem obdobju.
In ko smo že pri lokalnih volitvah: Bratkovič, ki je sicer nekdanji županski kandidat iz vrst SD, je o tej temi povedal, da o ponovni kandidaturi ne razmišlja, vendar te možnosti tudi popolnoma ne izključuje.
Polona Ambrožič
Foto: Polona Ambrožič
Franc Bratkovič: »Z oddajo objekta v najem se bomo zdravniku v Cerkvenjaku odpovedali za vedno!«
Gospodarstvo • Zgodba o Don Kihotu iz Kisovca
Nezaposlenosti še nihče ne jemlje dovolj resno!
Med številnimi društvi v državi aktivno deluje tudi Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih Slovenije. Njegov predsednik je Ivan Cencelj iz Kisovca v Zagorju ob Savi, ki je pred leti tudi sam začutil grenkobo in nemoč brezposelnega človeka. Čeprav je bilo slutiti, kot da se skupaj s člani društva bojuje z mlini na veter, je njihov glas že močnejši, kaže, da so ga pričeli upoštevati tudi v vladnih krogih; a so prepričani, da nezaposlenosti in njihovega društva nihče ne jemlje dovolj resno.
Foto: M. Ozmec
Ivan Cencelj: "Zal nezaposlenosti in društva nezaposlenih ter socialno ogroženih nihče ne jemlje dovolj resno, to je od države in njenih organov nerazumljivo!"
Foto: M. Ozmec
Revščina vse bolj trka na vrata malega človeka, zato je takšnih in podobnih prizorov prosjačenja vse več tudi na ptujskih ulicah.
Kmalu po ustanovitvi tega društva, to je bilo marca 2005, je sicer kar nekaj časa kazalo, kot da je peščica brezposelnih ljudi, ki ga je ustanovila, le eden od poizkusov iskanja poti iz osebne stiske in socialne krize. A njegov ustanovitelj Ivan Cencelj iz Kisovca ni odnehal, s peščico somišljenikov začel je svoj »don-kihotski boj«, ki je po nekaj letih vendarle prinesel določen napredek. Pričeli so se povezovati z nevladnimi organizacijami in Neodvisnimi sindikati Slovenije, prav na pobudo društva nezaposlenih in socialno ogroženih pa so v začetku lanskega leta v Sloveniji pričele delovati tudi prve socialne trgovine.
Gospod Cencelj, kakšna je pravzaprav osnovna vloga vašega društva nezaposlenih in socialno ogroženih, kakšno je vaše poslanstvo?
»Osnovna vloga društva nezaposlenih in socialno ogroženih je, da te ljudi zastopa v vseh institucijah, ki se ukvarjajo s socialno in humanitarno dejavnostjo in posebej tudi opozarjanje vlade in njenih institucij na težave ter na revščino teh ljudi. Uspeh naše vloge in poslanstva pa je odvisen od pripravljenosti obstoječe vlade in njenih ministrstev vladnih služb in ustanov, da nam to poskušajo omogočiti. Toda z grenkobo in žalostjo moramo ugotoviti, da se sedanja vlada spreneveda okrog nas, čeprav smo bili v prejšnji vladi v dveh matičnih odborih, in sicer v odboru za delo, družino, invalide in socialna vprašanja, v odboru za zdravstvo in seveda tudi v ekonomskemu socialnem svetu vlade Republike Slovenije, namreč v sedanji vladi nismo soudeleženi nikjer. Obljubljeno nam je bilo, da bomo lahko aktivno sodelovali in podali svoje pripombe in sugestije pri zakonu o socialnem podjetništvu, vendar je vse ostalo le pri obljubah, tako kot v volilnem času. Žal nezaposlenosti in tako tudi našega društva nezaposlenih in socialno ogroženih nihče, tudi vlada, ne jemlje dovolj resno.«
Koliko članov pa šteje vaše društvo in kako delujete navzven?
»Društvo nezaposlenih in socialno ogroženih šteje, če gledamo vse potencialne člane, zelo veliko. Statistični podatki govorijo, da je v Sloveniji prek 100.000 nezaposlenih, k temu pa je treba dodati še okoli 20 odstotkov takih, ki v to število še niso zajeti,
realno pa nas je v društvo včlanjenih le okoli 150. Tako majhno število članov je razumljivo, saj se ljudje bojijo izpostavljanja in jih je strah, da bi izgubili še tisto malo, kar imajo.
Sicer pa je naše društvo pobrateno z društvom nezaposlenih Hrvaške, Bosne in Hercegovine in Republike Srbske ter je tudi soustanovitelj zavoda RISI, podružnico mreže EAPN, ki se bori proti revščini in socialni izključenosti. Sedaj smo že tretje leto delegati v Bruslju na mitingu mreže EAPN, kjer se obravnavajo primeri dobrih praks ter težave v članicah EU in seveda tudi možne rešitve teh problemov.«
Ali se nezaposleni in socialno ogroženi obračajo na vas?
»Da, naši člani se pogosto obračajo na nas in večina vprašanj ter prošenj je glede finančne pomoči, pojavljajo pa se tudi s pravnimi vprašanji in vprašanji o tem, kako preživeti z minimalno pokojnino, kako delujejo socialni transferji in, kar je še bolj žalostno, kako preživeti z minimalno plačo, kajti nekateri se komaj preživljajo kljub polnemu delovnemu času in seveda z aktivnim delom čez cel mesec. Na našo in njihovo žalost jim glede morebitne finančne pomoči ne moremo ugoditi, ker društvo nima ne članarine, ne nobene dotacije, saj ne dobi niti ficka iz državnega proračuna ali od lokalnih oblasti. Seveda nam državni organi priporočajo, naj se financiramo iz projektov, toda za to so potrebna začetna finančna sredstva kot soudeležba, potrebna je strokovno izdelana dokumentacija in še marsikaj, česar si društvo, ki združuje ljudi v glavnem z nizko osnovno izobrazbo, ne more privoščiti.«

Kakšne so najpogostejše težave, s katerimi se ubadajo nezaposleni in socialno ogroženi?
»Najpogostejše težave so pomanjkanje finančnih sredstev za preživetje, izrazita revščina ki ljudem onemogoča kakovostno življenje, čeprav je ta določena z mednarodnimi in tudi državnimi akti, saj je Slovenija v večini primerov tudi podpisnica teh aktov.«
Kako daleč pa je projekt socialnih trgovin, ki ga je prav vaše društvo po vzoru nekaterih evropskih držav predlagalo tudi v Sloveniji?
»Projekt socialnih trgovin podrobneje opredeljuje poseben zakon o trgovinski dejavnosti, po katerem je nemogoče delovanje teh trgovin. Zato je potrebna širša družbena udeležba, v končni fazi tudi razumevanje države, ki bi morala pomagati skupaj z nevladnimi organizacijami, kjer je posebej merodajno društvo za nezaposlene in socialno ogrožene, saj je skupaj s Kralji ulice tudi pobudnik za ustanovitev teh trgovin v Sloveniji.«
Kje v Sloveniji pa socialne trgovine že delujejo?
»V začetku je delovala samo ena taka trgovina v Ljubljani, ki se je imenovala SOS, toda zaradi pogojev, ki jih določa sedanji zakon o trgovinski dejavnosti, je žal propadla. Zato mi vztrajamo na tem, da je potreben poseben zakon, ki bo te trgovine razbremenil davčnih dajatev, in seveda prisotnost države zaradi zaščite proti zlorabam le-teh. Vse skupaj naj bi vodil konzorcij, v katerem naj bi bile s po dvema članoma zastopane sledeče pravne osebe: ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ministrstvo za finance, gospodarsko ministrstvo, sindikati, Rdeči križ Slove-
nije, Slovenski karitas in seveda nevladne organizacije. Čeprav so bila naša prizadevanja skupaj z Neodvisnimi sindikati Slovenije, Mestno občino Ptuj in vašo razvojno agencijo Bistra, ki je izdelala elaborat, da bi dobili na razpisu sredstva za pilotski projekt, smo bili žal zavrnjeni z nerazumnim pojasnilom, češ da še nobena pravna oseba v tej vlogi ni bila udeležena pri projektu, ki je imel vrednost vsaj 50.000 evrov.«
Kakšno pa je vaše sodelovanje z ekonomsko-social-nim svetom in s sindikati?
»Sodelovanje z ekonomsko socialnim svetom se je že prekinilo z nastopom nove vlade, iz njihove strani ter tudi v matičnih odborih državnega zbora. Kar pa se tiče sindikatov, je razen Neodvisnih sindikatov Slovenije, ki jih vodi vaš Ptujčan Rastko Plohl, sodelovanje na ničelni točki.«
Kako ocenjujete dosedanja prizadevanja vlade za čimprejšnji izhod iz krize?
»Mislim, da je prizadevanje vlade za izhod iz krize zelo slabo, neučinkovito in čedalje slabše. Sedanji interes vseh politikov je očitno v tem, da se je potrebno prepirati, očitati stare grehe, pomembnejše je metanje polen drug drugemu pod noge, ne zavedajo pa se, da ljudje, ki živijo v revščini, ne želijo slišati njihovih prepirov, ampak želijo, da bi vsi skupaj začeli delati in iskati izhod iz težkega položaja malega človeka. Mislimo, da bi se morali držati predvolilnih obljub, da bo šolstvo dostopno vsem, a je po našem mnenju rav-
no obratno, potrebno pa bi bilo okrepiti tudi javno zdravstvo, a žal dogodki kažejo ravno v obratno smer. Zavzemamo se tudi za aktivno reševanje korupcije, kli-entelizma in tajkunov, povečati je treba minimalni dohodek in seveda pravičneje razporejati finance, ki so po mojem popolnoma skregane z zdravim razumom in možnostjo oziroma ukrepi, ki jih narekuje recesija. Tudi nezaposlenosti nihče ne jemlje dovolj resno.«
Kaj pa bi za čimprejšnji izhod iz krize predlagali vi in vaše društvo?
»Po naše bi morali najprej začeti urejati razporejanje financ, ki so po našem razdeljene nepravično, povečati je treba boj proti korupciji, klientelizmu na vseh področjih, posebno na represivnem in pravnem področju, potrebno je hitrejše reševanje vseh kazenskih zadev, ki so v zvezi s tem, povečati je treba tudi inovativnost, ki prinaša večjo dodano vrednost, motivirati je treba ljudi za delovno vnemo, seveda z ustreznim in pravičnim plačilom dela, upoštevati pa je treba tudi predloge in rešitve manjših nevladnih organizacij, ki niso tvorba sistema.«
A je Slovenija še vedno socialna država?
»Glede tega ne bom komentiral, saj po mojem odgovor na to, ali smo še socialna država ali ne, kažejo gola dejstva in seveda samo delo vladnih struktur. Če smo še sploh socialna država, pa je najprej treba vprašati malega človeka, ki ga že tolče revščina in pomanjkanje osnovnih ži-
vljenjskih potrebščin. Menda je možno pričakovati, kakšen bo njihov odgovor na to vprašanje in takšen je tudi moj odgovor.«
Kako pa ocenjujete bodočnosti mladih in izobraženih ljudi, ki so vse pogosteje brez zaposlitve?
»Tudi tu ne bi dajal ocene, saj mislim, da so pomembnejša dejstva in seveda stanje, ki očitno ni ugodno, kot kažejo indici, pa bo še slabše. Kot sem že rekel, bi bilo treba tudi tu in še kje drugje začeti misliti na to, da je mlad človek poln energije, znanja in seveda pripravljen delati, to je kapital, ki ga država ne sme zavreči. Po mojem je tu zelo velika nelogičnost, ker se Slovenija slepo drži navodil Evropske komisije, ni pa naša diplomacija tako sposobna, da bi pač dala argumente na mizo in upravičila starostno upokojitev z veliko brezposelnostjo mladih, izobraženih ljudi, ki nam lahko ustvarijo veliko dodano vrednost s svojim svežim znanjem.
Mislim, da bi se to moralo korenito spremeniti in morali bi si začeti prizadevati za zaposlovanje mladih ljudi, saj bi bilo to za našo družbo izjemno koristno, ne pa da se nesposobnost vali na pleča starejših in iztrošenih ljudi. Mladi potrebujejo službo zaradi svoje eksistence, razvoja in, kar je najpomembneje, za načrtovanja družine, reševanje stanovanjskega vprašanja in načrtovanje življenja s partnerjem, s svojo družino, brez kontrole in pomoči staršev, oziroma brez prisilnega izkoriščanja staršev.«
M. Ozmec
Ptuj • O novi prometni ureditvi na desnem bregu Drave
Končno našli rešitev, ki zadovoljuje prometne in gospodarske tokove
Ptujski župan dr. Štefan Čelan je na nedavnem srečanju starejših v ČS Breg-Turnišče predstavil nekatere infrastrukturne rešitve za to območje MO Ptuj, kjer so nezadovoljni občani tudi že predlagali ustanovitev nove občine, ker ni urejena kanalizacija in tudi prometna ureditev škriplje.
Foto: Črtomir Goznik
Idejni projekt ureditve prometa na desnem bregu Drave predvideva izgradnjo najmanj treh krožišč in nove prometne povezave za Terme.
Govoril je o ureditvi kanalizacije v Povodnovi ulici in na celotnem območju četrtne skupnosti kot tudi o predlogu za prometno ureditev območja desnega brega Drave, kjer je največji problem Mariborska cesta, za katero naj bi pred kratkim izbrali dokončno rešitev, ki jo bodo tudi poskušali v najkrajšem času spraviti v življenje. Stala naj bi slabih šest milijonov evrov. Zanjo stojijo v MO Ptuj, v projektantski organizaciji Lienal in v DRSC.
»Gre za varianto, ki predvideva vzpostavitev nove cestne povezave iz izhoda Mercator-jevega parkirišča preko Stu-denčnice mimo novega vrtca Zvonček, to je tudi nova povezava za Terme. Idejo, ki smo jo ves čas imeli v ospredju in smo jo ves čas tudi obdelovali, da bi na Mariborski zgradili veliko krožišče, zaradi česar bi morali tudi porušiti štiri oziroma pet objektov, smo opustili. Z novo rešitvijo smo predvide-
Takrat so bile le tri kmetije, ki so se ukvarjale s pridelavo mleka za prodajo. Svoj vrhunec je mlekarstvo v tem prleškem kraju doseglo ob koncu minulega stoletja, ko je mleko oddajalo v prodajo okoli 30 kmetij. V dosedanjem 43-letnem obdobju je zbiralnica gostila 60 pridelovalcev mleka. Danes jih je ostalo skromnih deset (na po-
li izgradnjo dveh novih krož-išč, eno bo takoj po izpustu z mostu, kjer se cesta spušča na sedanje območje Eurospina in Pomaranče, na drugi strani pa bo krožišče na območju, ki se spušča proti Zadružnemu trgu, kjer so v tem trenutku parkirišča. Ta krožišča so se do leta 2028 pokazala kot popolnoma optimalna, izdelana je bila simulacija vseh cestnih in prometnih tokov glede na povečano rast prebivalstva in go-
snetku). Vsakodnevni že utečen posel je postajal vse bolj enoličen in monoton, zato so se prinašalci dogovorili, da bo z letošnjim letom nekoliko drugače. Pobudo je podala Nada Rožman, ki je po jutranji zdravici na dan novega leta predlagala, da bi določili datum, ko se bodo zbrali na družabnem srečanju. Odločili so se za soboto, 17. januarja,
spodarstva oziroma turistične dejavnosti na tem območju. To tudi pomeni, da do tega leta ni pričakovati nobenega zastoja na teh krožiščih. Povsod bo promet potekal tekoče, novost bo tudi ta, da se bo iz krožišča, ki bo na prostoru pri Eurospinu in Pomaranči, izpeljala še vzporedna cesta ob železniški progi, na kateri se bo na podvozu na Zagrebški v smeri proti Perutnini prav tako zgradilo krožišče. S temi
in se dobili v vaško-gasilskem domu vsi, ki imajo karkoli opraviti z zbiranjem mleka. Prišli so v velikem številu. Za uspešno izvedbo so zaslužni Pomurske mlekarne, Alfijevi muzikanti, humorista Pepek z brega in Nandek. Pravijo, da je bilo zabavno in nepozabno. Menda zato, ker je bilo prvo. In upajo, da ne tudi zadnje ...
NŠ
predvidenimi prometnimi tokovi izbrane variante bomo rešili najbolj pereče prometne zagate na desnem bregu Drave takoj po spustu s cestnega mostu. Za izbrano varianto je sedaj potrebno izdelati še vso drugo potrebno dokumentacijo, od investicijske do presoje vplivov na okolje. Naša želja je, da bi jo pridobili še v letošnjem letu, v letu 2011 pa tudi gradbeno dovoljenje, ter da bi investicija našla tudi mesto v državnem proračunu. Dela na posameznih odsekih naj bi se pričela v letu 2012, dokončali pa naj bi jo v treh letih oziroma do leta 2015. Izbrana varianta prometne ureditve na desnem bregu Drave že z enim krožiščem rešuje največji del trenutnih problemov, ne pa tudi idealno,« je reševanje prometnih problemov v ČS Breg-Turnišče predstavil ptujski župan dr. Štefan Čelan.
Zataknilo se je pri pridobivanju soglasij ...
Za ureditev kanalizacije v tej ptujski četrtni skupnosti imajo v Mestni hiši na mizi dva projekta, za prvega, rekonstrukcijo kanalizacije v Povodnovi ulici, so želeli pridobiti denar že v okviru neposrednih regionalnih spodbud do leta 2013. Ker gre za zelo pereč problem, so ga želeli urediti prej, preden bodo začeli dela na projektu II. faze podtalnice. Pogoj za črpanje sredstev neposrednih regionalnih spodbud pa je izdano gradbeno dovoljenje, zato so se lotili pridobivanja projektnih in drugih pogojev za to rekonstrukcijo. Med soglaso-dajalci za omenjen projekt je
tudi Zavod za kulturno dediščino. »Ko smo projektno idejo o rekonstrukciji želenega dela kanalizacije predložili zavodu, smo dobili tri različne ponudbe za arheološka izkopavanja. Najcenejša je bila v višini 2,4 milijona evrov. Ocenjena vrednost projektanta za prenovo kanalizacije v Povodnovi ulici pa je bila 1,8 milijona evrov. Zaradi tega izjemno visokega zneska smo obiskali zavod in Ministrstvo za kulturo. Odgovor je bil, da ponudbe za arheološka izkopavanja v nobenem primeru niso realne. Institucije si tega ne bi smele dovoliti, saj tudi ne gre za novogradnjo na varovanem arheološkem območju I. stopnje. Ker gre za rekonstrukcijo, so lahko upoštevani le stroški nadzora, ne pa stroški kopanja cele trase. Vsi ti postopki so trajali celih deset mesecev, izgubili smo dragoceni čas, in s tem tudi možnost, da bi sodelovali na že omenjenem razpisu, ki poteče konec januarja 2010. Ni nam uspelo pridobiti gradbenega dovoljenja, ki je pogoj za sodelovanje.
Drugi projekt za ureditev kanalizacije na območju ČS Breg-Turnišče pa je II. faza podtalnice, v katero je vključena tudi kanalizacija Povo-dnove ulice. Do 25. januarja je moral projektant oddati projekt v revizijo na Ministrstvo za okolje in prostor, ki si bo vzelo mesec in pol časa za pregled. V 14 dneh po reviziji pa bomo morali v MO Ptuj vnesti morebitne popravke, če jih bodo zahtevali. V marcu 2010 naj bi tudi prejeli sklep o sofinanciranju tega projekta, da bi lahko začeli nadaljnje postopke, pripravo javnega razpisa, objavo le-tega, izbiro izvajalca
in podobno. Glede na finančno krizo in krizo, s katero se srečuje gradbeništvo, se bojim, da bomo še kakšno leto izgubili zaradi revizij in pritožb. V tem trenutku je že tako, da se za vsako investicijo, ki jo prijavljamo v MO Ptuj ali jo objavimo na portalu, prijavljajo izvajalci iz cele Slovenije, za katere pred letom ali dvema še ploh nismo vedeli, da obstajajo. Pritiski in zahtevki za revizije so v tem kriznem obdobju postali stalnica, kot neke vrste sestavni del vsakega posla. To nas kot investitorje žalosti, razumemo pa tudi nejevoljo občank in občanov, ker zaradi tega z nekaterimi deli zamujamo. Celo so prepričani, da nočemo delati ali da preprosto nič ne delamo, vendar smo v teh primerih enostavno povedano nemočni,« je o projektu ureditve kanalizacije v ČS Breg-Turnišče povedal ptujski župan dr. Štefan Čelan.
V MO Ptuj skorajda tudi ni investicije, pri kateri mestna oblast ne bi imela takšnih ali drugačnih problemov pri pridobivanju potrebnih zemljišč. S tem problemom se srečujejo tudi pri dokončanju ureditve pločnika na Zagrebški cesti. Do nedavnega so jim manjkala še tri soglasja, te dni so v Mestno hišo prejeli dve, tako da jim trenutno manjka le še eno soglasje. Za tega se trudijo skupaj s svetom ČS Breg-Turni-šče, pričakujejo, da ga bodo v kratkem prejeli, da bodo lahko izgradnjo nadaljevali in dokončali po že utečenih postopkih, ki se bodo začeli z javnim razpisom. Pri tem upajo, da dodatnih težav ne bo, da bodo investicijo lahko brez problemov izpeljali do konca leta 2010.
MG
Foto: NS
Prlekija • Prvo srečanje pridelovalcev mleka
Ob delu tudi zabava
V Radoslavcih pri Ljutomeru je zbiralnica mleka svoja vrata odprla spomladi davnega leta 1967.
Ptuj • Dobra zvezda za ptujsko bolnišnico
Da bi bilo dobrih novic čim več
Za ptujsko bolnišnico je bil petek, 22. januar, dan dobrih novic, ki so v današnjem času zelo redke, zato pa jih je potrebno toliko bolj poudariti, je ob predaji druge donacije, ki so je bili deležni tega dne, 4000 evrov NLB otroškemu oddelku ptujske bolnišnice za nakup aparata za nadzor vitalnih življenjskih funkcij, povedal njen direktor Robert Čeh. Prvo je namreč tisti dan bolnišnica prejela od Pošte Slovenije, ki ji je darovala 6500 evrov za nakup dveh defibrilatorjev za potrebe porodnišnice in izobraževanja zaposlenih.
Na tiskovni konferenci, ki je spremljala predajo donacije NLB v okviru vseslovenske humanitarne akcije Dobra zvezda, so sodelovali Andrej Kleindienst, direktor podružnice NLB Po-dravje, Albin Turk, direktor poslovnega centra za velika podjetja Podravje, Robert Čeh, direktor ptujske bolnišnice, Andrej Levanič, predstojnik otroškega oddelka ptujske bolnišnice, Livija Rojc Štremfelj, vodja projekta Rdečih noskov, in Vlasta Kovač, vodja podružnice NLB na Ptuju.
Poleg NLB v vseslovenski humanitarni akciji Dobra zvezda, ki jo nadaljujejo tudi v letošnjem letu, sodelujejo tudi članice NLB Skupine: NLB Vita, Prvi faktor, NLB Propria, Skupna, NLB Skladi in LHB Finance. Desetim otroškim oddelkom slovenskih splošnih bolnišnic bodo podarili sredstva za izboljšanje pogojev zdravljenja, ob tem pa otrokom podarili še 30 obiskov klovnov Rdečih noskov, da bodo dnevi v bolnišnici prijetnejši, je povedal Andrej Kleindienst, ki si želi, da bi bili obiski Rdečih noskov v bolnišnicah še pogostejši in da bi prispevali k nasmešku malih bolnikov. Skupaj so vsem slovenskim splošnim bolnišnicam v okviru akcije Dobra zvezda podarili blizu 40 tisoč evrov, z obiski pa jih bodo klovni Rdeči noski razveseljevali vse do pomladi. V ptujski bolnišnici bodo ob otroškem oddelku obiskali tudi enega od oddelkov, kjer se zdravijo starejši bolniki. Tega se veseli tudi direktor ptujske bolnišni-
Foto: Črtomir Goznik
S predaje donacije v ptujski bolnišnici v okviru vseslovenske humanitarne akcije NLB Dobra zvezda
ce Robert Čeh, ki je ob prevzemu donacije NLB še posebej poudaril pomen humanitarnosti v teh kriznih časih.
NLB je že tradicionalna do-natorka, banka z velikim posluhom za potrebe drugih. Letno s finančnimi sredstvi pomaga več kot 100 humanitarnim organizacijam. Tako je med drugim že dolgoletna pokroviteljica Unicefa, podpornica Rdečega križa Slovenije, Kari-tasa Slovenije, pomaga pa tudi Sončku, Sožitju, Zavodu Mirno morje in vrsti drugih. Že nekaj let so v njenih poslovalnicah nameščeni zbiralniki drobiža, v katerih se je v zadnjih štirih letih nabralo za 36 tisoč evrov prostovoljnih prispevkov strank. NLB ima posluh tudi za zdravstvene potrebe ljudi, med drugi je zagotovila denar za dodatnih 1000 operacij sive mrene.
V Podravju je še vedno veli-
ko podjetij, ki jim humanitarnost ni tuja, ki so vselej pripravljena pomagati, ko se pokaže potreba, je povedal Albin Turk. Humanitarne akcije NLB so že doslej pritegnile številna podjetja, v bodoče jih bo še več, je prepričan.
S pomočjo donacij so v zadnjih nekaj letih v ptujski bolnišnici kupili veliko potrebne opreme. Največja donacija doslej, edinstvena v Sloveniji, je bila donacija Taluma v višini 625 tisoč evrov, ki se verjetno ne bo ponovila. V glavnem pa jim vsako leto uspe zbrati okrog 100 tisoč evrov. Lani se zbiranja donacij niso lotili organizirano, a so kljub temu zbrali nekaj deset tisoč evrov, ki jih bodo uporabili za nakup medicinske opreme.
Rdeči noski praznujejo letos šesti rojstni dan, od lani na letos so okrepili svoje vrste, pridobili še pet novih članov,
tako da jih je sedaj skupaj 12, ki imajo zelo natrpan urnik, je povedala vodja projekta Livija Rojc Štremfelj. Letno obiščejo v slovenskih bolnišnicah okrog 10 tisoč otrok. Njihovega obiska so vsakič veseli tudi na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, je povedal predstojnik Andrej Levanič. Brez tovrstnih akcij je življenje pusto, to so akcije, ki delajo dan svetel, vlivajo optimizem in razpihujejo negativno družbeno vzdušje. Na njihovem oddelku se vsako leto zdravi 1500 otrok, ki jih v 99 odstotkih tudi ozdravijo, le v enem odstotku jih premestijo na zdravljenja v druge zdravstvene centre. Opravijo pa tudi 10 tisoč ambulantnih pregledov. Donacije v višini 4000 evrov so izredno veseli, porabili jo bodo za nakup aparata za nadzor vitalnih življenjskih funkcij.
MG
Ptuj • Medicinski kovčki za Zdravstveni dom
Podjetje Dar je darovalo
Petek, 22. januarja, je bil dan donacij za ptujsko zdravstvo. Tega dne so ob Splošni bolnišnici Ptuj donaciji prevzeli tudi v javnem zavodu Zdravstveni dom Ptuj.
Podjetje Dar, d. o. o., Ptuj, lastnika in direktorja Roberta Kokola je že tretje leto zapored namesto poslovnih daril denar namenilo za donacije. Leta 2007 so s pomočjo Centra za socialno delo Ptuj podarili več kot 40 kosov bele tehnike pomoči potrebnim, leta 2008 so sredstva namenili za nakup zdravil za najhujše bolnike, za leto 2009 pa so donacijo namenili Zdravstvenemu domu Ptuj. Kupili so osem medicinskih kovčkov Promed,
Foto: Črtomir Goznik
Direktorici Zdravstvenega doma Ptuj Metki Petek Uhan je 22. ja- vsak stane nekaj sto evrov> in jih nuarja lastnik in direktor podjetja Dar Robert Kokol predal osem v petek svečano izročili direkto-medicinskih kovčkov Promed.	rici JZ Zdravstveni dom Ptuj Met-
ki Petek Uhan. Ta se je v imenu vseh zaposlenih in bolnikov zahvalila za to nadvse dobrodošlo darilo. Veseli so vsake donacije, ki je namenjena za nujno oskrbo, je povedala. Medicinske kovčke bodo uporabljali v nujnih primerih, ko gredo na hišne obiske in za delo zdravstvenih ekip na terenu. Gre za specialno izdelane kovčke s predali, v katerih je vsa potrebna oprema in material, ki ga ob intervenciji potrebuje zdravstvena ekipa, za katero pa bo poskrbel zdravstveni dom.
Darovalec Robert Kokol je povedal, da bodo tudi za letošnje leto izbrali nekoga, ki mu bodo pomagali z donacijo. Takšne naložbe so zanj osebno in tudi za podjetje veliko bolj smotrne in koristne kot pa nakupi poslovnih daril, ki pogosto ostanejo neuporabljena. Časi so taki, da je tudi na področju obdarovanja potrebno drugačno ravnanje.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Donacija zobozdravstvenim ambulantam
Foto: Črtomir Goznik
V OE Zobozdravstvo JZ Zdravstveni dom Ptuj so 22. januarja tudi uradno prevzeli donacijo podjetja Senčar, d. o. o., Milana Senčarja, ki ga s to ptujsko zdravstveno ustanovo veže dolgoletno uspešno sodelovanje. V imenu podjetja jo je predal Franc Klajžar. Podarili so stropne luči, ki z drugačno razpršenostjo svetlobe omogočajo kvalitetnejše in prijaznejše razmere za delo zdravstvenega osebja, da pri delu oči več toliko ne trpijo. Dosedanje so bile dotrajane, ni bilo večprave svetlobe. Za donacijo so se podjetju Senčar zahvalile zobozdravnica Marina Kancler, vodja OE Zobozdravstvo Tanja Tantegel in direktorica JZ ZD Ptuj Metka Petek Uhan. V ordinacijah z novimi lučmi so pred kratkim namestili tudi dva nova zobozdravstvena stola, ki so zavod stala okrog 40 tisoč evrov.
MG
Slovenija • Upravne enote kot dober zaposlovalec
Foto: Črtomir Goznik
V okviru medijsko-raziskovalnega projekta Zlata nit časopisne družbe Dnevnik bodo letos razglasili tri najboljše upravne enote v kategoriji malih, srednjih in velikih upravnih enot. Ptujska sodi med srednje. Izbor bo potekal v sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in Inšitutom za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Želja je, da bi se letošnjega projekta udeležilo čim več upravnih enot, ki lahko k projektu pristopijo med 25. januarjem in 1. marcem. Osrednji del izbora najboljših upravnih enot je merjenje kakovosti odnosa med organizacijo in zaposlenimi, spremlja pa ga merjenje učinkovitosti in uspešnosti dela upravnih enot po vnaprej oblikovani metodologiji. Sestavni del raziskave je tudi anketiranje zaposlenih, ki bo v vseh upravnih enotah potekalo sočasno.
MG
Ptuj • Dotrajana stavba v Zelenikovi grozi
Foto: Črtomir Goznik
Na koncu Zelenikove ulice na Ptuju, v neposredni bližini gostilne Pri pošti, stoji dotrajana stavba, ki je v takšnem stanju, da je nevarna za okolico.
Zanjo je MO Ptuj že izbrala izvajalca del. Sklenila jo je sicer porušiti, a ji je Zavod za kulturno dediščino namero preprečil, ker gre za zid, ki mora ostati, saj je v objektu krušna peč, ki bi jo bilo potrebno ohraniti in zaščititi. Zdaj so stavbo zavarovali z zaščitno ograjo. S tem so sicer poskrbeli za varnost, ne pa tudi za njeno sanacijo, ta pa je zaradi stanja, v kakršnem je objekt, močno vprašljiva, kajti stavba se lahko vsak trenutek sesuje.
MG
Ptuj • Pogovor s šolsko zdravnico Jadranko Šolman
Odzivnost na cepljenje še premajhna
Cepljenje proti raku materničnega vratu, zaradi katerega vsak teden v Sloveniji umre ena ženska, sodi med neobvezna cepljenja. Za dekleta 6. razreda je od lani brezplačno, precepljenost pa je v tem trenutku 50-odstotna. Stroka si želi, da bi tudi pri tem cepljenju dosegli še večjo precepljenost.
O cepljenju proti HPV in zdravju mladih na Ptujskem, vključno s preventivno dejavnostjo, smo se pogovarjali z Jadranko Šolman, dr. med., spec. šolske medicine, iz Pediatrične in družinske ordinacije dr. Šolman na Ptuju, ki predlaga, da bi neporabljeno cepivo za dekleta 6. razreda, ki se na cepljenje niso odzvala, uporabili za brezplačno cepljenje višjih razredov osnovnih šol.
Kakšno je zdravje naših šolarjev? Katere bolezni izstopajo in kaj pove primerjava z drugimi slovenskimi pokrajinami, če seveda obstajajo? Kako je s škodljivimi razvadami?
»Naši šolarji in mladostniki zbolevajo podobno kot drugod v Sloveniji. Daleč najbolj pogost vzrok za obisk v ordinaciji so bolezni dihal. Sledijo jim bolezni kože in podkožja, prebavil, infekcijske bolezni, bolezni živčevja ter poškodbe in zastrupitve.
Opažam, da so v porastu motnje hranjenja, debelost,
Smernice glede obvladovanja duševnih motenj v osnovnem zdravstvenem varstvu je predstavil prof. dr. Igor Švab, predstojnik katedre za družinsko medicino in predsednik Evropskega združenja za družinsko medicino. Namen predavanja je bil predstaviti glavne trende sodelovanja med primarno in sekundarno ravnijo zdravstva. Predstavljeni so bili tudi evropski trendi v duševnem zdravju in priporočila za stroko. Namen posveta je bil vzpodbuditi sodelovanje med različnimi akterji, ki obravnavajo duševnega bolnika. Doseči želijo višjo raven duševnega zdravja.
Prof. dr. Švab je ocenil, da je sodelovanje med službami relativno dobro, a je ustaljeno. Poiskati bo potrebno izboljšave, saj je kvaliteta v prihodnje odvisna predvsem od tega, kako bodo sodelovali.
Podatki o duševnem zdravju v severovzhodni Sloveniji niso prav nič spodbudni, saj je stanje na področju duševnega zdravja slabše, kot je povprečje v Sloveniji, in stagnira. V nekaterih drugih regijah so
anoreksija, bulimija, stresne motnje, težave, povezane s premalo gibanja, uživanje nedovoljenih substanc, alkohola in kajenje.«
Kako pa je s preventivo v tej populaciji?
»Preventivni pregledi imajo namen spremljanje rasti in razvoja šolarjev ter zgodnje odkrivanje bolezni, ki še ne kažejo vidnih znamenj. V začetku je zdravljenje enostavnejše in učinkovitejše. Zdravniki na Ptuju smo zelo zadovoljni z izvedbo preventivnega programa, saj rezultati kažejo skoraj 100-odsto-tno realizacijo.«
Ena od oblik preventive so zaščitna cepljenja, med njimi je zaščitno cepljenje deklic proti raku materničnega vratu, ki je po novem brezplačno. Kakšna je odzivnost?
»Le malokateri postopek v medicini je kronan s tako velikimi uspehi kot cepljenje, ki varuje proti nalezljivim boleznim. Danes so cepiva v Republiki Sloveniji preverjena, varna in učinkovita. Za-
namreč uspeli obrniti negativen trend v pozitiven, pri nas pa ne. Vzroke za slabo duševno stanje gre iskati tudi v družbe-no-ekonomski situaciji, ko se ob vse večji gospodarski stiski zdravniki srečujejo z novimi problemi pri svojih pacientih, ki jih je potrebno reševati. Rešitev pa ni v novih zdravilih ali povečani rabi zdravil, temveč v boljšem sodelovanju med službami, ki skrbijo za te paciente. Problemi so namreč večplastni in ena sama služba jih ni sposobna reševati. Kot pravi prof. dr. Švab, so zdravniki preobremenjeni z birokracijo, ki jim vzame preveč časa. „Pogo-sto tudi ne vemo, katere službe bi s kakšnimi uslugami lahko še dodatno pomagale, kje so drugi boljši od nas. Težave so v tem, da se ne poznamo dovolj in ne vemo, kaj kateri zmore. Zato je rešitev lahko le v boljši komunikaciji med enimi in drugimi. Formalno komuniciranje je sicer dobro, poteka predvsem preko napotnic in odpustnic, neformalne oblike komunikacije, kot so osebni kontakt, elektronska pošta, pa še šepajo," je zaključil prof. dr.
radi cepljenja sedaj mnogih nalezljivih bolezni, zaradi katerih so otroci množično zbolevali, postali invalidi ali celo umirali, ne srečamo več. V Sloveniji obstaja program obveznega cepljenja
Igor Švab.
Doc. dr. Vesna Švab pa je nanizala podatke o stanju duševnega zdravja v severovzhodni Sloveniji in takoj na začetku izpostavila slabšo ekonomsko zmožnost območja, saj je BDP najnižji in posledično je revščina, nezaposlenost in socialna stiska največja. SV Slovenija je tudi območje z najvišjo stopnjo prezgodnje umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, kar je verjetno posledica nezdravega življenjskega sloga in slabše dostopnosti do različ-
za šolarje, izvajamo pa tudi neobvezna cepljenja, ki so večji del plačljiva.
Z izvedbo obveznega cepljenja sem zelo zadovoljna, saj je precepljenost skoraj 100-odstotna. Cepljenje
nih služb. Tudi število smrti, ki so povzročene zaradi uživanja alkohola, je višje kot v večini drugih slovenskih regij. Prav tako v tem delu Slovenije ni prišlo do znižanja števila samomorov, kar so po drugih regijah zaznali. Da bo slika popolna, je potrebno dodati še to, da je na tem območju deluje zelo majhno število zdravnikov v osnovnem zdravstvu in majhno število psihiatrov, ki težko obvladujejo številne bolezni, ki se pojavljajo.
Viki Ivanuša
proti raku materničnega vratu je neobvezno. Od leta 2009 je za dekleta 6. razreda brezplačno. Ostala morajo cepljenje plačati. Občine Markovci, Gorišnica in Dornava so v letu 2009 sofinancirale v 50 odstotkih to cepljenje za svoje občanke. Občina Cirkulane je dekletom cepljenje plačala v celoti. Glede odzivnosti deklet 6. razreda na cepljenje proti raku materničnega vratu smo zdravniki presenečeni, saj je precepljenost le okrog 50-odstotna.«
Kje so vzroki, da so rezultati tako nizki? Je to slaba obveščenost ali posledica poročanja medijev o tem, da je za posledicami tega cepljenja umrla deklica v Veliki Britaniji, za katero se je pozneje pokazalo, da za njeno smrt ni bilo krivo cepljenje?
»Težko rečem, kaj so vzroki za tako slabo udeležbo. Vsak drugi dan v Sloveniji zboli za rakom materničnega vratu ena ženska, v celem letu pa okrog 200. Vsaki teden v Sloveniji umre za rakom materničnega vratu ena ženska, na leto pa med 50 in 60.
Pred izvedbo cepljenja smo zdravniki (ginekologi, šolski zdravniki, epidemio-logi) imeli predavanja o cepljenju proti raku materničnega vratu. Mladim in staršem smo ponudili gradivo v zvezi s cepljenjem. Staršem deklet, ki se niso odločili za cepljenje, sem poslala dopis s še več gradiva, ki so pojasnjevala dejstva, objavljena v medijih v zvezi s cepljenjem.
Smrt 14-letne deklice iz Velike Britanije ni bila v povezavi s cepljenjem proti HPV, ampak posledica že prej obstoječega resnega obolenja; malignega tumorja srca in pljuč ter se je le naključno povezovala s cepljenjem.«
Kaj bi bilo po vašem potrebno narediti, da bi ljudje bolj zaupali cepljenju kot eni najboljših oblik preventive?
»Menim, da je v zvezi s cepljenjem proti raku materničnega vratu narejeno veliko. Poudarjam, da bom svojim pacientom še naprej na voljo, da jim razložim dejstva v zvezi s cepljenjem. Pri cepljenju proti HPV nismo opazili nobenih drugih stranskih učinkov, ki jih sicer opažamo pri obveznih cepljenjih. Predlagala sem, da se cepivo, ki je bilo namenjeno za dekleta 6. razreda, ki se na cepljenje niso odzvala, uporabi za brezplačno cepljenje višjih razredov osnovnih šol.«
Rak kosi tudi med mladimi ... Kakšen je vaš nasvet mladim pri ohranjanju njihovega zdravja?
»Rak je v svetu in tudi v Sloveniji na splošno v porastu, tudi med mladimi. Moj nasvet mladim in njihovim staršem za ohranitev zdravja bi bil naslednji: povečajte dnevno porabo vseh vrst zelenjave in sadja in omejite količino živil z maščobami živalskega izvora; vzdržujte primerno telesno težo in pazite, da ne boste pretežki; spoštujte predpise, ki so namenjeni preprečevanju izpostavljenosti znanim kar-cinogenom (upoštevajte vsa zdravstvena in varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahko povzročale raka); povečajte telesno aktivnost; ne kadite, kadilci čim prej opustite kajenje in ne kadite v navzočnosti drugih, nikakor pa ne v navzočnosti otrok; omejite pitje alkoholnih pijač; izogibajte se čezmernemu sončenju in pazite, da vas, predvsem pa otrok, ne opeče sonce; dekleta in žene od 9. do 26. leta, cepite se proti HPV, ženske po 25. letu redno obiskujte ginekologa za odvzem brisa materničnega vratu; cepite se proti hepatitisu B; ženske po 50. letu, redno se udeležujte mamografije (slikanja dojk); moški po 50. letu, udeležite se preventivnega pregleda za odkrivanje raka debelega črevesa in danke.«
Foto: Viki Ivanuša
Direktorica Majda Keček (z leve), predavatelj prof. dr. Igor Švab in doc. dr. Vesna Švab so pripravili predavanje in iztočnice za izmenjavo mnenj, ki je sledila.
Ormož • Posvet o duševnem zdravju
Podatki za regijo pesimistični
Psihiatrična bolnišnica Ormož je v sodelovanju s Katedro za družinsko medicino Ljubljana organizirala posvet o potrebah družinskih zdravnikov glede obvladovanja duševnih motenj v severovzhodni Sloveniji.
ZDA • Odločitev vrhovnega sodišča:
Brez omejitve financiranja političnih kampanj
Konservativna večina ameriškega vrhovnega sodišča je v četrtek razveselila republikance z odločitvijo, da lahko podjetja in sindikati za financiranje političnih kampanj vse do trenutka volitev namenijo neomejene količine denarja. S tem
Foto: thedaiiyvoice.com sodjšče ¡^¡¿¡^ več|etna
prizadevanja za zmanjšanje vpliva denarja v ameriški politiki.
Vrhovno sodišče je v četrtek s petimi glasovi proti štirim razveljavilo dve prejšnji odločitvi istega sodišča ter odpravilo dele 63 let starega zakona o omejevanju porabe za podporo političnih kandidatov in dele zakona, imenovanega po republikanskem senatorju Johnu McCainu in demokratu Russellu Feingoldu, ki sindikatom in korporacijam prepoveduje plačevanje oglasov o določenih političnih vprašanjih. Ameriški denar je pot do politikov sicer našel kljub doslej veljavnim omejitvam, vendarle pa bo njihova odprava pomenila vrnitev »divjega zahoda«. Vrhovni sodnik John Paul Stevens je v zelo obširnem mnenju manjšine ocenil, da odločitev večine sodnikov spodkopava integriteto izvoljenih ustanov v ZDA. Kot je opozoril, bo zdaj v politiki spet odločal predvsem denar. Kdor bo imel več denarja, bo lahko do samih volitev preplavljal televizije in druge medije, kar pomeni, da bo imel bogatejši kandidat več možnosti za zmago.
V prid odločitve konservativne večine pa je vrhovni sodnik Anthony Kennedy zapisal, da ima javnost vso pravico biti izpostavljena čim večjemu naboru političnih idej ter da vlada ne sme omejevati političnega govora. Kennedy in drugi konservativni člani sodišča menijo, da vlada nima pravice omejevati političnega govora, kar v tem primeru pomeni, da ne sme omejevati količine denarja, ki ga lahko podjetja in sindikati namenijo za politične kampanje za ali proti posameznemu kandidatu. Čeprav so sindikati, ki podpirajo demokrate, želeli takšno odločitev vrhovnega sodišča, pa ta v bistvu pomeni veliko zmago republikancev. Korporacije imajo namreč precej več denarja kot sindikati in ga raje namenjajo republikancem, ki zagovarjajo njihove interese. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Washington - Ameriški predsednik Barack Obama je danes predstavil načrt za omejitev velikosti in delokroga ameriških bank in finančnih družb. S tem je zaostril boj zoper pretiravanja Wall Streeta, ki jih je najbolj razkrila svetovna finančna kriza, poroča francoska tiskovna agencija AFP. »Ameriški davkoplačevalec ne bo nikoli več talec banke, ki je prevelika, da bi propadla,« je poudaril Obama, ki mu je ob strani stal nekdanji prvi mož ameriške centralne banke (Fed) in vodja predsednikovega svetovalnega odbora za izhod iz krize Paul Volcker, zagovornik uvedbe pravil za ločitev investicijske in komercialne bančniške dejavnosti. V skladu s predstavljenimi načrti za omejitev pretirano tveganih naložb in zaščito davkoplačevalcev naj bi bankam ali finančnim družbam preprečili, da bi imele v lasti ali investirale oziroma sponzorirale sklade tveganega kapitala ali sklade zasebnega kapitala, poroča AFP.
New York - Investicijska banka Goldman Sachs je v zadnjem lanskem četrtletju vknjižila 9,6 milijarde dolarjev prihodkov ter ustvarila 4,79 milijarde dolarjev dobička. Celoletni lanski dobiček ob 45,2 milijardah dolarjev prihodkov znaša 12,19 milijarde dolarjev, ob tem pa je Goldman Sachs poplačal tudi 10 milijard dolarjev državne pomoči. Kljub dobrim poslovnim rezultatom so zaposleni prejeli nižje nagrade kot v minulih letih. Goldman Sachs je za plače in nagrade v minulem letu namenil 16,2 milijarde dolarjev, kar je 47 odstotkov več kot v letu poprej in predstavlja slabih 36 odstotkov celotnih lanskoletnih prihodkov banke, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Še vedno pa je to precej pod rekordno vrednostjo 20,2 milijarde dolarjev, ki jih je banka zaposlenim izplačala v letu 2007.
Zagreb - Hrvaški urad za boj proti korupciji in organiziranem kriminalu (Uskok) je danes na svoji spletni strani objavil, da od srede poteka preiskava o vlogi 43-letnika v akciji Manager. Hrvaški mediji poročajo, da gre za bivšega podpredsednika vlade Damirja Polančeca, ki ga že več mesecev povezujejo z nepravilnostmi v družbi Podravka. Iz Uskoka so sporočili, da so začeli preiskavo proti neimenovanemu moškemu zaradi obstoja utemeljenega suma »nezakonitega posredovanja«, odvetniki Polančeca pa so danes zanikali, da je bila njihova stranka seznanjena z omenjeno preiskavo. Kot poročajo hrvaški mediji, so neimenovani »viri, ki so tesno povezani s preiskavo«, potrdili, da gre za Polančeca, ki naj bi oškodoval Podravko za približno 1,3 milijona evrov.
Bruselj - Nemški avtomobilski proizvajalec Opel bo konec junija zaprl prvi proizvodni obrat v Evropi. Gre za tovarno v belgijskem mestu Antwerpen, ki zaposluje okoli 2500 ljudi, pravijo sindikalni predstavniki. Delavci so v znak protesta zablokirali parkirišče tovarne. Novico o zaprtju tovarne naj bi predstavnikom sindikatov sporočil podpredsednik GM za Evropo Nick Reilly, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Opel dogajanja uradno ni želel komentirati, danes pa naj bi vodstvo tovarne na sestanku razpravljalo o njeni prihodnosti. Delavci v Antwerpnu so v znak protesta zasedli tovarniško parkirišče. (sta)
Haiti • Oblasti bodo brezdomce selile na obrobje prestolnice
400.000 ljudi v začasna taborišča
Haitijske oblasti bodo okoli 400.000 ljudi, ki so v potresu pred desetimi dnevi ostali brez strehe nad glavo, v prihodnjih dneh preselile v taborišča na obrobju prestolnice, kjer naj bi imeli vsaj osnovne pogoje za življenje. Dostop do obubožane karibske države se medtem počasi izboljšuje, ZN pa že razmišljajo o dolgoročni obnovi Haitija.
Oblasti se trenutno najbolj bojijo, da bi v improviziranih taboriščih v središču mesta zaradi prenatrpanosti in izjemno slabih razmer izbruhnile nalezljive bolezni, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Prav zato so oblasti v sodelovanju s pripadniki mirovne misije ZN in humanitarnimi organizacijami vzpostavile nova taborišča na obrobju mesta. V slednjih naj bi brezdomcem zagotovili vsaj osnovne pogoje za življenje. Naseljena naj bi bila v roku prihodnjih desetih dni.
Eno največjih težav deset dni po katastrofalnem potresu še vedno predstavlja predvsem pomanjkanje hrane. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, med prizadetimi še vedno prihaja do spopadov za dnevne obroke, letala s humanitarno pomočjo pa so zaradi močno omejenih kapacitet prisiljena po več dni čakati na pristanek na edinem letališču v državi. Po navedbah ameriške vojske je na čakalni listi trenutno okoli 1400 letal s humanitarno pomočjo z vsega
sveta, na letališču v Port-au-Prin-ceu pa lahko dnevno pristane do 140 letal.
Močno otežen je bil v preteklih dneh tudi dostop do Haitija po morju. Glavno pristanišče v haitijski prestolnici je bilo namreč zaradi nakopičenih ruševin za velike ladje povsem nedostopno. Ameriška vojska se je zato v tem tednu osredotočila predvsem na odstranjevanje ovir v osrednjem pristanišču. Akcija je bila po poročanju francoske tiskovne agencije AFP uspešna, pri čemer prvo večjo ladjo z več kot 120 tonami hrane na krovu v Port-au-Princeu pričakujejo še danes. Pomoč Haitiju ostaja osrednja tema pogovorov tudi v ZN. Generalni sekretar organizacije Ban Ki Moon se je danes sestal z nekdanjim ameriškim predsednikom Billom Clintonom, s katerim sta se dogovorila za sodelovanje v programu za dolgoročno obnovo države. Program so poimenovali »Denar za delo«, predvideva pa vključitev samih Haitijcev v obnovo države. ZN upajo, da jim bo v program uspelo vključiti okoli 220.000 Haitijcev, ki naj bi za delo dnevno prejeli po pet dolarjev. Od tega bi po izračunih ZN posredno korist lahko imelo do milijon Haitij-cev. (sta)
Rim • Sprejet zakon o skrajšanju sodnih postopkov
Berlusconi sojenje proti njemu označil za »strelski vod«
Italijanski premier Silvio Berlusconi je v Rimu izjavil, da sta sodna procesa zaradi obtožb korupcije, ki proti njemu potekata v Milanu,
kot »strelski vod«. Zato se še ni odločil, ali se bo sploh udeležil obeh procesov, ki jih je tožilstvo v Milanu sprožilo proti njemu, je dejal. »Če se bom udeležil sojenja, potem se ne bom znašel pred sodiščem pravice, ampak pred strelskim vodom,« je dejal novinarjem v Rimu. To je sicer izjavil neposredno po odločitvi v italijanskem senatu, ki je v sredo sprejel sporni zakon o skrajšanju sodnih procesov, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
V Milanu sicer potekata dva sodna procesa proti Berlusco-niju, eden zaradi obtožb korupcije, drugi pa zaradi suma davčnih poneverb med vodenjem njegovega medijskega podjetja Mediaset. Skupaj z več drugimi je osumljen, da je filmom umetno dvigal cene s kupovanjem prek navideznih podjetij v tujini. S tem naj bi Mediaset navidezno zmanjšal dobiček družbe v Italiji in posledično plačal manj davkov. Proces proti njemu se je v Milanu nadaljeval v ponedeljek, a se ga Berlusconi ni udeležil. Na sodišču so njegovi odvetniki prebrali zgolj pismo, v katerem je Berlusconi svojo odsotnost opravičil z nepredvidenimi obveznostmi. Proces je bil nato preložen na naslednji ponedeljek. Še pred nekaj tedni so sicer Berlusconijevi odvetniki zatrjevali, da se bo njihov varovanec v prihodnje udeleževal vseh zaslišanj na milanskem sodišču.
Zdaj pa je italijanski senat sprejel sporni zakon o skrajšanju sodnih procesov, ki predvideva, da bodo morali biti sodni procesi na vseh treh stopnjah skupaj rešeni v največ šestih letih. To je po mnenju kritikov kot naročeno za Berlusconija, da bi se tovrstnim procesom izognil zaradi zastaranja. Sporni zakon mora sicer po senatu potrditi še poslanska zbornica. (sta)
Strasbourg •
Evropski parlament dal zeleno luč
Potrjenih 25 komisarskih kandidatov
Evropski parlament je dal pozitivno mnenje o 25 od 26 kandidatov za evropske komisarje v prihodnji ekipi Joseja Manuela Barrosa, poroča francoska tiskovna agencija AFP, ki se sklicuje na vire blizu predsednika parlamenta Jerzyja Buzeka.
Pristojni odbori parlamenta so v preteklih dveh tednih zaslišali 26 kandidatov za komisarje, nato pa so morali podati mnenja o njih. Buzek je v sredo povedal, da je že dobil 23 pozitivnih mnenj o kandidatih, davi pa je dobil mnenje še zadnjega odbora. V parlamentu je bila zaslišana tudi bolgarska kandidatka za komisarko za mednarodno sodelovanje in človekoljubno pomoč Rumjana Želeva, ki pa je v torek po plazu obtožb na račun njenih poslovnih dejavnosti in slabega poznavanja resorja, ki naj bi ga zasedla, od kandidature odstopila. Bolgarija je nato za položaj predlagala Kristalino Georgievo, ki pa jo mora Evropski parlament še zaslišati. Zaslišanje naj bi bilo 3. februarja, o novi komisarki ekipi pa naj bi evropski poslanci glasovali na zasedanju 9. februarja. (sta)
Dublin • Po
škandaloznem razkritju:
Papež z irskimi škofi o zlorabah otrok
Foto: wordpress.com
Škofi rimskokatoliške cerkve na Irskem naj bi se 15. in 16. februarja v Vatikanu sestali s papežem Benediktom XVI. Namen izrednega srečanja naj bi bilo oblikovanje odgovora na škandale, povezane z zlorabami otrok, ki jih je razkrila raziskava irske vlade, poroča ameriška tiskovna agencija AP.
Tiskovni predstavnik Vatikana Ciro Benedettini je potrdil, da je papež Benedikt XVI. povabil škofe v Vatikan, drugih podrobnosti pa ni želel razkriti. Neimenovana predstavnika irske rimskokatoliške cerkve sta sporočila, da naj bi papež načrtoval skupinske in individualne pogovore s 27 irskimi škofi, tremi nadškofi in kardinalom Seanom Bradyjem. Pogovori s škofi naj bi vplivali na papeževo načrtovano pastoralno pismo, namenjeno štirim milijonom katoličanom na Irskem, poroča AP. Običajno se škofi srečajo s papežem le vsakih pet let. Prvo srečanje je bilo leta 2002, ko se je takratni papež Janez Pavel II. srečal z ameriškimi kardinali po izbruhu škandalov, povezanih z zlorabami otrok.
Raziskava, ki jo je naročila irska vlada, je razkrila desetletja prikrivanja zlorab otrok znotraj dublinske nadškofije in ustanov za problematične otroke. Poročilo, objavljeno novembra lani, je preiskovalo primere 46 duhovnikov, ki so nadlegovali ali posiljevali otroke. V poročilu so raziskovali, zakaj škofi o tem niso obvestili policije do leta 1995, ko so prve žrtve vložile civilne tožbe, ter kako so policisti in socialni delavci omogočili rimskokatoliški cerkvi na Irskem, da so zaščitili pedofile v svojih vrstah.
Poročilo iz maja prejšnjega leta o cerkvenih sirotišnicah in šolah je razkrilo, da so bili otroci od leta 1930 do 1990, ko so zaprli še zadnjo sirotišnico, žrtve sistematičnih fizičnih, psihičnih in spolnih zlorab. Obe poročili sta odkrili, da so uradniki to skrivali, da bi ohranili ugled rimskokatoliške cerkve. Doslej so izplačali milijardo evrov več kot 12.000 preživelim žrtvam. Po ocenah dublinske škofije bi za poravnavo potrebovali še več kot 20 milijard evrov.
Štirje škofi, omenjeni v novembrskem poročilu, so odstopili, ker niso obvestili policije o primerih zlorabe otrok. Papež Benedikt XVI. je potrdil samo odstop škofa Donala Murraya. Ostali trije škofi še čakajo, da papež potrdi njihov odstop, in bi lahko sodelovali na srečanju v Vatikanu.
Pred tem naj bi se irska škofovska konferenca v petek srečala na izrednem srečanju v Mayno-othu, edinem preostalem katoliškem semenišču na Irskem, kjer bodo razpravljali o dublinskem poročilu in prihajajočem sreča-
nju s papežem. Predstavnik škofov Martin Long je sporočil, da bodo razpravljali o vsebini prihajajočega papeževega pisma Ircem. (sta)
Zagreb • Mesicev urad:
Izjave predsednika o BiH neformalne in v pogojniku
Foto:wikiwak.com
V uradu hrvaškega predsednika Stipeta Mesica so pojasnili njegove nedavne izjave o tem, da bi Hrvaška vojaško posredovala v BiH, če bi Republika srbska razpisala referendum o neodvisnosti. Kot so poudarili, so bile Mesiceve izjave izrečene v neformalnem pogovoru z novinarji in v pogojniku.
»Ugibalo se je o nečem, kar bi se lahko zgodilo, če bi se zgodilo nekaj drugega - konkretno odcepitev Republike srbske od neodvisne in mednarodno priznane BiH, ter njena združitev s Srbijo,« so zapisali v sporočilu za javnost, ki so ga objavili po »nekaterih nervoznih in neutemeljenih odzivih na Hrvaškem in v regiji« na omenjene Mesice-ve izjave.
Hrvaški predsednik, ki zaključuje svoj predsedniški mandat, je v ponedeljek dejal, da bi nemudoma vojaško posredoval, »če bi bil predsednik republike« v času, ko bi predsednik vlade Republike srbske Milorad Do-dik v Republiki srbski razpisal
referendum o odcepitvi od BiH, saj je Hrvaška »garant Dayton-skega sporazuma«. Dodal je, da bi z vojsko prekinil koridor v bosanskem Posavju, ki povezuje dva dela Republike srbske. Iz njegovega urada pa so danes sporočili, da je treba njegove besede razumeti kot »radikalno oblikovano opozorilo«, da svet ne bi smel mižati pred Dodiko-vo politiko in možnimi posledicami njegove politike, kot je »predolgo zapiral oči pred politiko Slobodana Miloševica, ki je privedla do razpada bivše Jugoslavije v krvavih vojnah«. »Obenem je predsednik Mesic želel skrajno jasno povedati, da bi bil razpad sosedne in prijateljske BiH za Hrvaško absolutno nesprejemljiv,« so še poudarili v Mesicevem uradu. Izpostavili so tudi, da se predsednik zaveda, da samo hrvaški sabor odloča o uporabi hrvaške vojske. V sporočilu so zapisali tudi, da je ravno Mesicevo dosledno prizadevanje za stabilnost in normalizacijo razmer v regiji »v dobrem delu« prispevalo k napredku na tem področju v zadnjem desetletju. »Žal omenjena prizadevanja v zadnjem času niso naletela na odzive pri nekaterih, ki so ob tem v teh prizadevanjih naravni partnerji in ki zdaj brez kakršnekoli resnične podlage želijo obtožiti Hrvaško in njenega predsednika, da postavljajo pod vprašaj ali ogrožajo varnost v Jugovzhodni Evropi,« so poudarili v Zagrebu.
Na Mesiceve besede se je med drugim odzval srbski predsednik Boris Tadic, ki je ocenil, da pomeni Mesiceva izjava o vojaškem posredovanju v BiH neposredno »hujskanje k vojni in grožnjo varnosti v regiji«. Napovedal je, da bo s tem seznanil Varnostni svet ZN na petkovi seji, je poročala srbska tiskovna agencija Tanjug. Mesicev naslednik, novoizvoljeni hrvaški predsednik Ivo Josipovic, pa je v torek za Glas Amerike izjavil, da »vojaške rešitve ne bo«. (sta)
Ptuj • Obiskali smo Etnografsko društvo Kurent
Lik kurenta ponesli tudi v svet
V neurejenih kletnih prostorih Doma društev v Dravski ulici na Ptuju, ki jih upravlja Zavod za šport Ptuj, so si člani Etnografskega društva Kurent s prostovoljnim delom uredili lične prostore za delovanje.
Urejanje prostorov jim je vzelo kar pol leta časa. Že po tem svojem delu so lahko zgled mnogim drugim društvom. Dejansko so stavbo rešili propada, ker brez zdrave kleti tudi ni zdrave nadstavbe. Naredili so ga za svojo dušo, zadovoljstvo, dobro počutje, lastniki jim njihovega vložka, čeprav so jih pohvalili za njihov trud in prizadevanje, pri najemnini niso priznali. Ob materialu, ki je stal nekaj tisoč evrov, so opravili tudi okrog 700 ur prostovoljnega dela. Kot prostovoljci nastopajo tudi na vseh prireditvah, s katerimi promovirajo Ptuj in tradicijo tega prostora.
Gre za mlado društvo v tem okolju, ki ga sestavlja 25 članov, ki si prizadevajo za ohranjanje kulturne dediščine in ljudskega izročila, brez prizvoka komercialnosti. »Delujemo štiri leta, ob peti obletnici delovanja bomo pripravili presenečenje,« je te dni povedal predsednik društva Aleš Ivančič. Člani prihajajo iz različnih okolij, različnih generacij, najmlajši član ima tri leta, najstarejši 63 let. Družina Ivančič, iz katere izhaja tudi predsednik, pa je zastopana s predstavniki kar treh generacij. Svoje druženje so nadgradili s kulturno dejavnostjo. Delujejo po principu »dajmo ljudem veselje«.
Vsako leto pripravijo en projekt, s kurentom potujejo v katero od evropskih dežel. Dvakrat so bili že v Nemčiji, enkrat v Italiji, Srbiji. Letos bodo obiskali Luksemburg, z letošnjim potovanjem so v zaključni fazi priprav. V letu 2011 pa bodo po vsej verjetnosti gostovali v Švici. Vsa njihova gostovanja na tujem so vnaprej dogovorjena, ničesar ne prepuščajo naključju. Vedno so lepo sprejeti, za njih si vzamejo po navadi čas tudi župani mest, organizatorjev karnevalov, na katerih so gostujoča skupina. Med bivanjem v tujini spoznavajo tudi kulturne in druge zanimivosti mesta gostitelja. Ti nastopi
Foto: Črtomir Goznik
Aleš Ivančič, predsednik Etnografskega društva Kurent
so tudi nagrada za vse, kar člani med letom naredijo kot vzorni člani društva.
Že kmalu po ustanovitvi so tudi presekali razprave o tem, ali so kurenti ali koranti. Prepričani so, da so vsi, ki pridejo na ptujsko kurentovanje, kurenti. Poslanstvo ni v besedi kurent ali korant, poslanstvo je v tem, kako kdo ta lik občuti, kako ga nosi, predstavlja, spoštuje tradicijo. Okolica v začetku njihovega imena ni najbolje sprejela. Spletne izkušnje pa so jim pritrdile - 80 odstotkov ljudi, ki brska po svetovnem spletu, išče kurenta in ne koranta. Preko spleta so prišla tudi vabila za njihova gostovanja v tujini. Člani Etnografskega društva Kurent bodo nastop na jubilejnem, 50. kurentovanju obogatili z novim likom, ruso, ki ji bodo v prihodnjih letih dodali še druge. Hudički pa so z njimi že od vsega začetka delovanja. »Mislim, da bomo s svojim delom, s svojimi nastopi, ohranjanjem kulturne dediščine in ljudskega izročila dokazali, da smo pravo etnografsko društvo. Za to pa potrebujemo še kakšno leto ali dve. Strogo se tudi držimo izročila, da kurentove oprave ne smejo nositi dekleta oziroma žene, lahko pa so hudički. Nič ne delamo na silo, za vse je potreben čas. Zavedamo pa se tudi, da nikoli ne bomo veliko društvo. Naš cilj je, da se vsi med seboj dobro razumemo in da smo odlično organizirani,« pravi predsednik Aleš
Ivančič.
Tisti, ki so njihove prostore že obiskali, se bodo lahko tudi sami prepričali, da ničesar pri svojem delu ne prepuščajo naključju. Vse ima svoje mesto. Tako imajo tudi svojo malo knjižnico, kjer so na enem mestu zbrali kar nekaj literature o kurentu oziroma drugih pustnih likih. Želijo, da vsak član do potankosti pozna lik kurenta. Ob literaturi pa se poslužujejo tudi živih pričevanj o kurentu. Tudi glede nastopanja kurentov se zgledujejo po izročilu, nastopajo samo ob pustnem času. Drugače je seveda z njihovimi nastopi na karnevalih v drugih državah.
Čas je, da se kurenti povežejo
Vsi nastopi članov Etnografskega društva Kurent v tujini so povezani s promocijo Ptuja, okolice, tradicije in največje pustne prireditve v Sloveniji. S promocijskim materialom jih vedno oskrbijo v MO Ptuj. Njihov lanski nastop v Italiji je bil zelo odmeven, po njihovi zaslugi so si 49. kurentovanje ogledali tudi številni Italijani. Za kulturni del delovanja društva sta odgovorna Matej Kirbiš in Aljoša Kelenc. Ne odzovejo se vsakemu vabilu za sodelovanje, imajo svoja pravila, ki jih dosledno spoštujejo, če jih sprejemajo tudi gostitelji, se odzovejo. Da lahko potujejo v tujino, se morajo zelo potruditi
Foto: Črtomir Goznik
Prostore za svoje delovanje, ki so lahko vzor drugim, so si uredili v kletnih prostorih Doma društev v Dravski ulici na Ptuju.
tudi pri sponzorjih in donatorjih, saj povsod nastopajo brezplačno. Obiski v tujini pa tudi ne smejo obremenjevati članov. Dobrih ljudi, sponzorjev in donatorjev, ki jim pomagajo pri uresničevanju njihovega poslanstva, se je v letih njihovega delovanja, nabralo že čez 50. Brez teh njihove zgodbe ne bi bilo. Matej tudi pove, da so njihove kuren-tove oprave takšne, kot morajo biti, nobenih športnih copat in podobne navlake. Kurenti Etnografskega društva Kurent vedno izgledajo kot pravo nogometno moštvo, za to si vsi skupaj prizadevajo po najboljših močeh. Vsak, ki želi postati njihov član, je najprej kurent pripravnik, v enem letu se mora dokazati, da je vreden njihovega zaupanja, da je lahko njihov član in skupaj z njimi predstavlja tradicijo naših dedov in babic. V tem času si mora »prislužiti« tudi društveno oblačilo, bundo, belo srajco. Za celostno podobo skupine so izbrali rdečo, črno in belo barvo. Za kurentovo opremo pa mora poskrbeti vsak član sam. Imajo sicer eno društveno kurentijo, ki pa jo uporabljajo zgolj v promocijske namene, za eno pustno obdobje. Do naslednjega pusta pa se tisti, ki jo je nosil, že mora odločiti, ali se bo šel kurentove zgodbe z njimi ali ne ter si tudi kupiti lastno kurentijo. Za opremo med letom vzorno skrbi Srečko Ivan-čič. Društvena kurentija je tudi neke vrste »potujoči kurent«, ki je obiskala že nekaj držav, v katerih živijo Slovenci, ki se želijo pobli-že spoznati s tem demonskim likom. Bila je že v Ameriki, Kanadi in Belgiji. Z njim pa so pomagali tudi eni tuji študentki, ki pripravlja doktorsko nalogo iz pustnih likov oziroma kurenta.
Ko je pusta konec, pa se njihova druženja ne končajo. Med letom se dobivajo tudi ob drugih priložnostih, saj jih povezujejo tudi drugi projekti. Lani so izvedli izjemen projekt, ustvarjalno delavnico Kurent za otroke Pediatrične klinike Ljubljana, nevrološkega oddelka in Centra za otroško dializo in transplantacijo. Sodelovali pa so tudi z Uni-cefom.
Če je le mogoče, želijo ljudem pomagati tudi drugače, jim dati veselje.
S svojimi nastopi bodo obogatili letošnje jubilejno kurento-vanje, na pustni torek pa bodo nastopili na treh koncih Slovenije, na Gorenjskem, v Murski Soboti in Mariboru. Vedno, ko nastopajo, jih je najmanj deset, brez hudička. V Etnografskem društvu Kurent so prepričani, da je blizu čas, ko bo potrebno na nek način povezati vse skupine kurentov na Ptujskem, ki imajo skupaj že okrog 1500 članov. To je potrebno že zaradi zaščite tradicije, ki jo vse bolj ogroža ko-mercializacija, in spoznanja, da vsak, ki nosi kurentovo opremo, tudi ni kurent.
Pa brez zamere
Človek človeku volk
Kratek ekskurz v misel Thomasa Hobbesa
Thomas Hobbes je bil možak, katerega dela in misli še dandanes povzročajo precej burne odzive in so še zmeraj plodna snov bodisi za kritične konfrontacije z njimi, bodisi za njihovo razširitev in na njih temelječa dela. Leta 1588 v Angliji rojen filozof je s svojimi deli eden izmed najpomembnejših avtorjev v zgodovini filozofije nasploh. Čeprav seje ukvarjal tudi z etiko, matematiko, geometrijo (ti dve vedi sta takrat bili bolj ločeni, kot sta danes), teologijo in pravzaprav z vsemi vejami filozofije, pa je največji pečat v zakladnici človeškega mišljenja pustil na področjih, ki se ukvarjajo s človekom kot socialnim in političnim bitjem ter s človeško naravo, ki ga do te socialnosti in političnosti pripelje. Skratka, če poenostavimo, Thomas Hobbes se je največ ukvarjal s tem, zakaj smo ljudje takšni, kot smo, zakaj se obnašamo tako, kot se, in zakaj živimo v takih družbah in ustrojih, kot živimo.
Tistim, ki so pristaši razmišljanja, da smo ljudje po naravi stoodstotno dobra in prijazna bitja, Hobbesove teorije in razmišljanja ne morejo biti kaj prida všeč. Poznate rek »Bellum omnium contra omnes« (vojna vseh proti vsem)? Ne? Skoraj zagotovo pa poznate tega: »Homo homini lupus« (človek človeku volk). Da, avtor obeh rekov je Thomas Hobbes. Pravzaprav to niti nista reka, ampak bolj ponazoritve, opisa naravnega stanja človeka. Hobbes je namreč pri pojasnjevanju stanja človeštva ter ureditve, v kateri živi, ter pri razglabljanju o teh stvareh (se pravi, v njegovi diagnozi socialno-političnega stanja družbe) izhajal iz nečesa, čemur je rekel »naravno stanje«. Če poenostavimo, je naravno stanje stanje ljudi, v katerem se nahajajo po naravi, to je, še preden so uvedeni zakoni in je vzpostavljena katerakoli stopnja družbene ureditve; v tem stanju so posamezniki prepuščeni sami sebi, osnovni nagon, vodilo delovanja pa je boj za preživetje lastnega bitja; tako v naravnem stanju »vladajo« strah, zmeda, splošno nezaupanje in negotovost.
Skratka, ljudje v naravnem stanju so po svojih značilnostih precej daleč od ideala človeka kot dobrega in razumnega bitja; so bitja, katerih dejanja vodi skoraj izključno ena stvar: lastno preživetje. Nagon po lastnem preživetju. V luči tega smotra so vsa njihova dejanja usmerjena k izpolnitvi le-tega cilja; ljudje so egoistični in sebični, zraven težnje po lastni neodvisnosti in svobodi pa imajo tudi močno razvito željo po dominaciji nad soljudmi. Vse zaradi lastnega preživetja in egoizma, ki iz tega izhaja.
Hobbes vidi rešitev za to stanje v tem (oziroma pojasnjuje »družbeno« stanje človeka s tem), da ljudje spoznajo, da v takem, naravnem stanju, ko vlada vojna vseh proti vsem in je človek človeku volk, svojega smotra, se pravi preživetja, dobro ne more izpolniti nihče, zato se ljudje strinjajo, da se v zameno za mir in odpravo tega stanja odpovejo svojim naravnim neomejenim pravicam, vzpostavijo zakone ter prenesejo moč in oblast na Suverena (»Oblast«), ki mu po družbeni pogodbi podelijo absolutno moč, da bo lahko vse ljudi (ki so po naravi še zmeraj taki, kot smo jih opisali zgoraj) prisilil, da bodo zakone tudi spoštovali (spet -to ne delajo zaradi kakšnih višjih interesov, ampak zaradi lastnega egoističnega interesa). Tako se vzpostavi socialno-politična tvorba, ki ji rečemo družba.
Najbrž ni treba posebej poudarjati, da je bil Hobbes s svojimi tezami že od začetka deležen nasprotovanj (Locke in Voltaire); kot rečeno pa njegova misel vzbuja nasprotovanje in polemike še dandanes. A mi ga tukaj ga ne navajamo zato, da bi mu nasprotovali. Svetovna situacija in dogodki okoli nas (tukaj imam v mislih predvsem post-apokaliptično stanje na Haitiju) namreč dajejo slutiti, da je imel Hobbes v veliki meri prav (predvsem z diagnozo »naravnega« stanja človeka in njegovih lastnosti).
Pa da ne bi slučajno pretenciozno mislili, da dogodki na Haitiju kažejo, kakšni divjaki so tam doli. Mar vi ne bi »oropali« napol porušene trgovine, če bi bilo vaše preživetje odvisno od tega? Mar se ne bi z neznancem spopadli za hrano in vodo, če bi vedeli, da ju morate nujno dobiti, saj boste drugače v dnevu ali dveh umrli? Ne sprenevedajte se. V kriznih situacijah, ko družbena pogodba odpove, ko družba bolj ali manj razpade in se človeštvo povrne v »naravno stanje«, takrat se pokaže prava narava človeka.
Upam, da seje Hobbes zmotil - a bojim se, daje imel kar prav. Upam tudi, da niti meni niti vam tega ne bo treba nikoli izvedeti ali okusiti na svoji koži, tako kot to sedaj okušajo reveži na Haitiju.
Gregor Alič
Ptuj • Novost Revivisa
Novi študijski programi na Ptuju
V prihodnjem študijskem letu bodo na regijskem in visokošolskem središču Ptuj (REVIVIS) ponudili tri nove gostujoče študijske programe, ki so novost v našem prostoru.
n
Foto: DB
Levo dr. Oto Težak, direktor Revivisa, ob njem pa strokovni delavci ESM: tretji z leve je Ludvik Toplak.
Vsi trije novi programi, ki jih bo v šolskem letu 2010/2011 ponudil Revivis, bodo izvajani v sodelovanju z Evropskim središčem Maribor. Gre pa za en visokošolski program, in sicer Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov, ter dva magistrska študijska programa: Upravljanje in vodenje poslovnih sistemov in Evropske študije.
Kot je pojasni predsednik Evropskega središča Maribor (ESM) Ludvik Toplak, gre za programe, ki so noviteta v slovenskem prostoru in so jih razvili v sodelovanju z mednarodno priznanimi strokovnjaki na področju šolstva.
ESM je mreža inštitucij, ki ima vse karakteristike univerze, v njej pa se povezuje 200 univerzitetnih profesorjev in 40 univerz iz 12 držav Podonavja. »Razvijamo nove mednarodne interdisciplinarne deficitarne študijske poklice, ki so komplementarni obstoječim,« je pojasnil Toplak.
V Sloveniji je ESM uvedlo že devet novih študijskih programov, od tega dva v Murski Soboti. Ocenjujejo, da ima ESM defi-
cit na področju izobraževanja.
Ptuj pa je akreditacijo za novo študijsko leto dobil za tri že omenjene programe, če bodo izvajali vse, pa je odvisno od vpisa. Cena letnika za dodi-plomski študij bo od 1800 do 2300 evrov, za podiplomski pa od 2700 do 2900 evrov. Vsi študijski programi bodo izvedeni le v obliki izrednega študija,
gre pa za v svetu že uveljavljene programe. Povsem nov v slovenskem prostoru je program Evropske poslovne študije, ponosni pa so tudi na magistrski študij Upravljanje in vodenje poslovnih študij, ki so ga naredili s pomočjo Avstrijcev in Bavarcev. »Razvili smo občine in vse ostalo, nismo pa pripravili posameznikov in gospodarstva za
razvoj regij in mest. Ta program to praznino zapolnjuje,« je pojasnil predsednik ESM, ki je prepričan, da Ptuj potrebuje aplikativno višješolsko središče.
Sicer pa bodo vse informacije interesentom na razpolago tudi na informativnih dnevih, ki bodo v prostorih Revivisa 18. in 19. februarja.
Dženana Becirovic
Ptuj • Odprtje prve letošnje razstave v galeriji Tenzor
Razstavlja ena najboljših slovenskih živečih umetnic
Letošnji razstavni ciklus so v galeriji Tenzor, ki po novem deluje v preddverju ptujskega gledališča, odprli z razstavo izjemne slikarke Tanje Špenko.
Po tem, ko so v zadnjem mesecu minulega leta z razstavo italijanskega akademskega slikarja Igorja Moline tudi uradno začeli delovati, so novo leto v galeriji Tenzor začeli z žensko umetnico. »Gre pa za eno najboljših živečih akademskih slikark v Sloveniji,« je o Tanji Špen-ko dejal kustos galerije Tenzor Vlado Forbici, ki je slikarkina
dela tudi izbral in postavil.
Špenkova, ki je na Ptuju nazadnje razstavljala pred približno sedmimi leti, se je tokrat vrnila z razstav Presežni prostori. »Gre za moje videnje risb kot človeških bitij, v novejših delih pa tudi krajine, ki se odražajo v rdečih in modrih odtenkih,« je pojasnila akademska slikarka.
Za svoje delo pa je Špenkova
prejela že kopico priznanj, med drugim tudi nekaj pomembnih mednarodnih. »Njen namen je, da bi našla svoje izrazne razsežnosti, ki presegajo zgolj samostojno entiteto, in da se izogne poetični in opisni plati stvari. V njenih delih se objektivno množijo in razvijajo oblike, postajajo simboli, znaki in sledovi preoblikovanja, ki je v teku,« je v
spremljajoči brošuri ob razstavi o delih Špenkove zapisala Mari-ka Vicari.
Na leto Špenkova pripravi dve samostojni razstavi, sodeluje pa tudi na mnogi skupinskih. »Pred leti sem se veliko ukvarjala z risbo in o tem nekaj pisala in sam pojem risbe se mi je kasneje izkazal kot sled človekove prisotnosti in tudi geste. Tudi v teh delih je risba zelo pomembna. Ta dela predstavljajo nekakšna živa slikarska bitja, ki živijo svoje življenje. V procesu dela sem si svoja slikarska dela zamislila kot bitja, ki želijo komunicirati s svetom, in ker se mi je to zdel enostranski pogled, sem začela razmišljati o krajini in prisotnosti človeka v njej,« je pojasnila Špenkova, ki modro in rdečo barvo uporablja, ker se ji zdita odličen kontrast, ki v sebi nosi moško-ženski princip v družbi in vesolju. »Rdeča izžareva neko prvinsko energijo, aktivnost in zavest, modra pa podzavest in pasivnost,« je izbiro barv pojasnila slikarka.
Sicer pa je ob razstavi na Ptuju na ogled tudi grafična mapa sitotiskov, ki so jo izdelali v mednarodnem grafičnem centru v Ljubljani.
Dženana Becirovic
Na knjižni polici
Deepak Chopra
Sinhrousoda: kako vpreči neskončno moč naključja, da bi ustvarili čudeže
Deepak
CHOPRA
^tlsoda
j^corisriiL' neskončno J
Maribor. Založba Pivec, 2009
Deepak Chopra je v svojih prejšnjih knjigah opisal, kako doseči popolno zdravje, kako najti pot k ljubezni in kako spoznati boga. Chopra združuje spoznanja medicinskega strokovnjaka in poznavalca zahodne znanosti, razumskosti, skepse in filozofije, povezane z globino vedskih spisov in drugega planetarnega pola, vzhoda.
V vodenje in oblikovanje naših življenj je vključeno naključje. Čudeži so zvezdni utrinki vsakodnevnega življenja. Sinhrousoda je polje, v katerem postane možno spontano izpolnjevanje vseh naših želja. Naključja ali majhni čudeži, ki se nam dogajajo vsak dan, so namig, da ima vesolje z nami večje načrte, kot smo si kdaj upali sanjati. Prav vsak od nas je vtkan v mrežo naključij, ki nam pomagajo usmerjati naša življenja. Zavedanje se prevaja v energijo, in več kot je naključij, večji dostop bomo imeli do sporočil. Fizični svet je realni svet, ki ga najbolje poznamo. Na drugi ravni je vse sestavljeno iz informacij in energije. Tega sveta ne vidimo kot mrežo energije, saj vibrira mnogo prehitro. Dva soodvisna dogodka na dveh različnih lokacijah sta lahko potek enega samega dogodka. Veliki preroki nam dajejo sklepati, da je vse, kar doživljamo vsak dan, projicirana resničnost. Znanstveniki opozarjajo na osemdimenzionalno hipervesolje Minko-wskega. Ena ključnih točk knjige je, da bi brez zavesti, ki deluje kot opazovalec in razlagalec, vse obstajalo samo kot čisti potencial. Znan je Einstein-Podolsky-Rosenov paradoks, pri katerem se informacija izmenja s hitrostjo večjo od hitrosti svetlobe. Celice vseh bioloških organizmov, vključno z rastlinami, imajo sposobnost biokomunikacije. V naravi so pojavi sinhronosti vsakdanji. Vse ptice v jati v trenutku spremenijo smer, ne da bi imele vodjo ali da bi se dve zaleteli. Psi zaznajo prihod lastnika domov tudi izven običajnih ur, ker zaznajo lastnikov namen. Sinhronost se pojavi samo takrat, ko so ljudje, živali ali stvari v tesnem odnosu. Primer utirjenosti poznajo matere afriških plemen, ko pojejo isto pesem še nerojenemu otroku, ob iniciaciji in prelomnih dogodkih, tudi na pogrebu in pesem sega onstran smrti. Joga Vašistha, starodavni vedski tekst pravi: »Svet je kakor veliko mesto, ki se zrcali v ogledalu. In tako je tudi vesolje zrcalna podoba tebe in tvoje zavesti.« Sinhrousoda pomeni izkoristiti prednost povezave med osebno in vesoljno dušo, da bi oblikovali svoje življenje. Nikoli ne moremo zagotovo vedeti, kakšne spremembe bo drobno prhutanje namenov povzročilo v naši usodi, hkrati nam pove, da nikoli ne moremo v resnici poznati božjih misli. Duša je opazovalec, ki izbira na podlagi karme, duša je tista, s katero oblikujemo življenja. Spomin prebiva na ravni duše tako dolgo, dokler ga ne prikličemo. Namen, domišljija, vpogled, intuicija, ustvarjalnost nimajo nič skupnega z možgani. Upanišade pravi: »Si to, kar so tvoje najgloblje želje. Kakršna je tvoja želja, takšen je tudi namen. Kakršen je tvoj namen, takšna je tvoja volja. Kakršna je tvoja volja, takšno je tvoje dejanje. Kakršno je tvoje dejanje, takšna je tvoja usoda.« Končen cilj vseh ciljev je izpolnitev na duševni ravni, ki ji pravimo sreča ali veselje ali ljubezen. Iz izkušenj v preteklosti oblikujemo spomine, ki postanejo osnova za domišljijo in hrepenenja. Če se resnično želimo izvleči iz povprečja, se moramo naučiti razmišljati in sanjati o nemogočem! Navajeni smo razmišljati o nas samih kot »jaz«, ne da bi pri tem opazili ali se zavedali večjega, vesoljnega jaza. Razlika med lokalnim in nelokalnim umom je razlika med navadnim in izjemnim. Znanstveniki verjamejo, da so se primati razvili v ljudi, čeprav ni materialnega dokaza o vmesnem »manjkajočem členu«. Namen ustvarja naključja in namen je razlog za to, da se nekaterim ljudem stanje pri bolezni nenadoma izboljša. Vesolje je živo in zavestno in odgovarja našemu namenu, ko smo z njim povezani. Sinhronost je sredstvo za vstopanje v povezavo z bogom. Naša življenjska zgodba je v retrospektivi popolnoma logična, če bi bili ves čas sposobni živeti na ravni duše, bi vnaprej poznali velike skrivnosti življenja. Mi smo tisti, ki dajemo dogodkom pomen in pomen dajemo s pomočjo namena. Čemur večina ljudi pravi sreča, je nič več in nič manj pojav sinhronosti za dosego naših namenov. Za to, da obstajamo, da obstaja vesolje z zvezdami, galaksije s planeti, je bilo zelo malo verjetnosti. Čisto naključje! Čudež, ki se vleče nazaj vse do rojstva časa.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
V	21. minuti je bilo še 15:15 ...
Stran 12
Rokomet
V	Gorišnici slavili Ormožani
Stran 12
Judo
Urekova druga, Vinko in Kučan tretja na DP
Strani 13
Strelstvo
Matija Potočnik znova v finalu
Stran 13
Matjaž Rozman
»Pogoji so zame zelo ugodni«
Stran 14 Branko Ambrožič
Toplozračni baloni - pisane dekoracije pod oblaki Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
Komentar
tednik
7 ZAVOD ZA ŠPORT PTUJ
E-mail: sport@radio-tednik.si
Po lastni krivdi ob polfinale
Po prvem delu prvenstva in ob solidnih predstavah Slovenije proti Švedom, Nemcem in Poljakom so imeli slovenski rokometaši pred nadaljevanjem EP v Avstriji lepe možnosti za uvrstitev v polfinale. Želje in sanje Slovencev pa so se po zasluženem porazu s Češko kaj kmalu razblinile. Prvič na prvenstvu smo bili v vlogi favorita in takoj pogoreli, kar dokazuje, da na tem prvenstvu nismo dovolj zreli za naskok med štiri najboljše v Evropi. Za največje razočaranje v naši ekipi velja Uroš Zorman, ki je sposoben zaigrati precej bolje oz. precej hitreje. S svojo počasno igro »duši« igro, ki naj bi bila hitra, po njegovi zaslugi pa ta žal ne izgleda tako.
Danes (v torek, 26. 1., op. a.) naše rokometaše čaka obračun proti vse boljši Franciji, ki velja za enega največjih favoritov prvenstva. V prvem delu je igra Francije izgledala slabo, a so se po zaslugi individualnih kvalitet (Omeyer, Karabatic, Abalo ...) izvlekli in v drugi del prvenstva prenesli 3 točke. Proti Nemčiji v drugem delu tekmovanja so galski petelini že vodili s 7 zadetki, 21 :14, in nato po zaslugi najboljšega vratarja na svetu (Omeyer) mirno pripeljali tekmo h koncu. Pričakujem, da bodo Slovenci proti Franciji zaigrali za razred bolje kot proti Češki, ampak je vprašanje, ali bo to dovolj za kakšno točko. Če se bodo naši v tekmo spustili po želji za »pretepom«, potem nimajo niti najmanjših možnosti, saj so Karabatic in druščina po fizični moči krepko pred našimi. Naš adut naj bo hitra in domiselna igra, le s slednjo lahko presenetimo tekmece. V zadnji tekmi drugega dela proti Španiji (v četrtek, 28. 1.) našim rokometašem dajem največ možnosti za točke. Španci po dobrem začetku počasi »razpadajo«; njihova igra nima ne repa ne glave, napade pa zaključujejo, kakor se komur pač zahoče. Z disciplinirano in hitro igro lahko varovanci Noke Serdarušica uženejo Špance in se v zaključku prvenstva podajo v boj za končno 5. mesto, ki bi bilo za našo reprezentanco odlična uvrstitev.
V naši skupini ostajata za uvrstitev v polfinale še vedno največja favorita izjemna Poljska ter Francija. V drugi skupini imata največje možnosti za uvrstitev med štiri najboljše reprezentanci Hrvaške in Islandije. Tudi Danci in Norvežani še niso rekli svoje zadnje besede. Moja napoved polfinala: Poljska - Islandija (Danska) in Francija - Hrvaška.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
David Spiler
STRELCI: 1:0 Letonja (16), 2:0 Kmetec (26), 3:0 Milec (31), 4:0 Krajcer (38), 5:0 Topo-lovec (42), 6:0 Letonja (45), 7:0 Milec (52), 8:0 Krajnc (65), 9:0 Krajnc (76), 10:0 Milec (88)
ALUMINIJ: Zajc, Medved, Topolovec, Krajcer, Toplak, Draškovič, Milec, Letonja, Kmetec. Igrali so še: Kral, Bareny, Bingo, Bajlec, Rešek, Krajnc, Šešo, Lončarič. Trener: Bojan Flis.
Nogometaši Aluminija so v polnem pripravljalnem zagonu
in marljivo vadijo, ob tem pa preverjajo svojo formo na prijateljskih tekmah, kjer trenerji dajejo priložnost za dokazovanje vsem nogometašem. Ob naporih na treningih so tekme prava sprostitev.
Brez Lipovca in PuriSica
Nogometaši Aluminija so v soboto gostili ekipo tretjeliga-ša iz Veržeja, ki ga bo v pomladanski del prvenstva popeljal bivši odlični branilec Maribora Peter Breznik, ki je dolgo časa treniral Malečnik. Domačini so nastopili brez vratarja Kristjana Lipovca, ki vadi z ljubljansko
Nogomet • Labod Drava
Ogu ostal v Španiji, na Ptuju Bordon in Stepanovič
Ptujski nogometaši so v soboto na prvi pripravljalni tekmi pokazali dobro predstavo in visoko premagali Muro 05 (nekaj dni pred tem so So-bočani izgubili z Mariborom 3:4). V dresu domače ekipe sta tekmo odigrala tudi dva novinca: Patrik Bordon in Bojan Stepanovič. Prvi je 22-let-ni Primorec, ki je nazadnje igral za Koper, drugi pa 27-letni igralec iz Srbije, ki je igral za
številne klube v Srbiji (Vož-dovac, Radniški Jugopetrol, Sremska Mitrovica), nazadnje pa je eno leto nastopal v ZDA, kjer je branil barve kluba Deportivo Chivas iz Los Angelesa (gre za klub, ki nastopa v Major League Soccer - MLS; v isti ligi in na istem stadionu nastopa tudi mestni tekmec LA Galaxy). Po zagotovilih športnega direktorja Zorana Pavloviča bosta oba na Ptuju
tudi ostala in z Dravo sklenila pogodbo.
Vsaj še pol leta bo na Ptuju ostal tudi Doris Kelenc, ki se v tujini (Angliji?) ni dogovoril za prestop. Drugačna pa je zgodba glede Nigerijca Ogu Johna, ki bo po vsej verjetnosti kariero nadaljeval v Španiji. Dokončna potrditev prestopa naj bi bila javnosti predstavljena do konca tedna.
JM
Foto: Črtomir Goznik
V soboto je dva zadetka za ekipo Laboda Drave dosegel Ekpoki (modri dres). V dresu Mure 05 se je ptujskemu občinstvu predstavil tudi Vladimir Kokol, nekdanji slovenski reprezentant.
Labod Drava -Mura 05 6:1 (4:0)
STRELCI: 1:0 Pavlovič (20), 2:0 Benkič (22, ag), 3:0 Zajc (26), 4:0 Ekpoki (31), 5:0 Bordon (64), 6:0 Zajc (86), 6:1 Slavič (90)
LABOD DRAVA: Fink, Sku-bic, Balažic, Žilič, Grabus, Fridl, Zajc, Pavlovič, Medved, Stepanovič, Ekpoki. Igrali so še: Bučar, Bratušek, Blagus, Pečnik, Marc, Štrukelj, Bordon, Nikolaj. Trener: Milko Djurovski.
MURA 05: Kamnik, Benkič, Kokol, Slavic, Slavič, Pretner, Janža, Bohar, Krajnc, Janev, Maruško. Igrali so še: Ajlec, Zlatarič, Smolkovič.
Po trinajstih dnevih priprav so nogometaši ptujske ekipe Labod Drava odigrali svoje prvo pripravljalno srečanje, na igrišču z umetno travo so gostili Muro 05 iz Murske Sobote. Tako so gledalci na premieri nogometne sezone z zanimanjem opazovali »prenovljeno« ptujsko zasedbo, ki bo krenila v lov za obstanek med prvo-ligaši.
Z začetkom so na Ptuju lahko zadovoljni, saj so z všečno igro premagali Sobočane. Dobrih deset minut (od 20. do 31. minute) je bilo dovolj, da so strli odpor gostov. Serijo štirih doseženih zadetkov je pričel igralec in športni direktor Zoran Pavlovič.
V drugem polčasu je bil tempo igre s številnimi menjavami dober, Ptujčani pa so dosegli še dva zadetka. Nogometašem Mure 05 je v zadnjih trenutkih igre uspelo doseči častni zadetek.
Za ptujskega prvoligaša tokrat še niso nastopili Zilič, Radetič, Lunder, Vrabl, Turkuš, Roškar in Matjašič, kakor tudi ne Kelenc in Ogu.
Danilo Klajnšek
Nogomet • Prijateljska tekma
Desetica Aluminija
Aluminij - Tehno-stroj Veržej 10:0 (6:0)
Olimpijo, in brez napadalca Dejana Purišiča, ki je na preizkušnji pri celjskem prvoligašu CM Celje, kjer naj bi po nekaterih informacijah tudi ostal. Prisoten pa ni bil tudi igralec zvezne vrste Rašid Salkunič. Tako so priložnost dobili še mlajši nogometaši iz domače mladinske šole ter trije igralci, ki so v Kidričevem na preizkušnji: Bareny, Kral in Baljec.
Kidričani so brez večjih težav polnili mrežo simpatičnih in borbenih gostov iz Veržeja in se ustavili pri številu deset. Martin Milec je dosegel tri, Rok Letonja in Krajnc pa dva zadetka.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Aluminija (na sliki Aljaž Medved) so gostom iz Veržeja »podarili« desetico.
Rokomet • 1. A SRL (ž)
V 21. minuti je bilo še 15:15 ...
1. A SRL (ž)
V 15. krogu 1. slovenske ženske rokometne lige so favoritinje slavile zmage. Ljubljanske krimovke so po pričakovanjih premagale tekmice iz Ptuja, ki pa so jim nudile dostojni odpor. V tem krogu je bila prosta Olimpija, oziroma je srečanje proti Brežicam, ki so izstopile iz lige, dobile 10:0.
Težko je verjeti v kakšne spremembe med prvimi štirimi, zato pa bo toliko bolj zanimiva borba za šesto mesto, ki ga trenutno trdno držijo Ptujčanke - imajo tri točke prednosti pred Celjskimi mesninami. Slednje imajo do konca prvenstva še težji razpored, saj igrajo proti Krimu, Olimpiji in Celei Žalec, rokometašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja pa imajo "v žepu" zmago proti Brežicam, saj bodo dve točki vknjižile vse ekipe, ki bi morale igrati z njimi.
REZULTATI 15. KROGA: Krim Mercator - Mercator Tenzor Ptuj 47 :33 (23:16), Piran vrtovi Istre - Celjske mesnine 32:32 (13:17), Celeia Žalec - Burja Škofije 27:20 (11:8), Zagorje GEN I - Evro Casino Kočevje 37:13 (20:4), Izola - Krka 26:33 (14 :18. V tem krogu je bila prosta ekipa ljubljanske Olimpije zaradi odstopa Brežic iz tekmovanja.
1.	KRIM MERCATOR	15	15	0 0	30
2.	ZADORJE-GEN I	15	13	0 2	26
3.	OLIMPIJA	15	12	12	25
4.	CELEIA ŽALEC	15	11 13	23
5.	KRKA	15	9	0 6	18
6.	M. TENZOR PTUJ	15	7	1 7	15
7.	CELJSKE MESNINE 15	5	2 8	12
8.	PIRAN VRT. ISTRE	15	5	1 9	11
9.	BURJA ŠKOFIJE	15	4	1 10	9
10.	IZOLA	15 4 1 10 9
11.	EVRO C. KOČEVJE 15 1 0 14 2
12.	BREŽICE 15 0 0 15 -2
Martina Strmšek je bila v Ljubljani najboljša strelka ptujske ekipe.
Krim Mercator -Mercator Tenzor Ptuj 47:33 (23:16)
MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 6, Korotaj 1, Ciora 1, Močnik 2, Strmšek 10, Bolcar, Brumen 4, Sivka, Belec, Kovačič, Majcen, Prapotnik 9. Trener: Nikola Bistrovič.
Gostovanje pri večkratnih državnih, pokalnih in evropskih prvakinjah v Ljubljani, pri
Krim Mercatorju, je večini klubov v 1. slovenski rokometni ligi v čast, obenem pa pot, po kateri ni upanja v uspeh. Ptujske rokometašice so na tem gostovanju želele prikazati svojo igro in čim dražje prodati dvojo »kožo«. Že v prvem delu tekmovanja, v srečanju na Ptuju, je bil v prvem delu rezultat tesen. Tako je bilo tudi tokrat, ko so gostje vse do 20. minute držale korak z igralkami najboljšega slovenskega ženskega rokometnega kluba. V 21. mi-
Rokomet • Turnir v Gorišnici
Prvo mesto zasluženo Ormožanom
Januar je mesec, ko je v rokometnem prvenstvu ponavadi premor, ob tem pa letos poteka še EP v Avstriji, kjer tudi nastopa naša izbrana vrsta. Ta čas klubi izkoriščajo za priprave na drugi del prvenstva. Tako so v Gorišnici organizirali 5. tradicionalni turnir v spomin na tragično preminulega Alena Kesarja. Zraven domače ekipe so nastopili še Jeruzalem Ormož, Slovenj Gradec in Pipo IPC iz sosednje Hrvaške. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim, torej za vsak klub tri tekme 2 x 20 minut. To je seveda za igralce zelo naporno,
vendar za trenerje dobrodošlo, da vidijo vse pozitivne in negativne stvari.
Po pričakovanjih je prvo mesto osvojila ekipa Jeruzalem Ormož, ki je bila boljša od
vseh svojih nasprotnikov, drugi so bili rokometaši Slovenj Gradca, tretji gostje iz Čakovca, četrta pa je bila domača ekipa. Sicer pa je ta tradicionalni turnir svečano odprl predsednik
REZULTATI: Moškanjci Gorišnica - Jeruzalem Ormož 18:26 (11:14), PIPO IPC Čakovec - Slovenj Gradec 13:16 (7:10), Moškanjci Gorišnica - PIPO IPC Čakovec 17:28 (6:12), Jeruzalem Ormož - Slovenj Gradec 21:20 (12:7), Moškanjci Gorišnica - Slovenj Gradec 24:26 (10:12)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Mesarec, Zorli, Bedič, Bračič, Bratušek, Lozinšek, Golob, Cvetko, Lukaček, T. Kovačič, Vincek, Korez, Horvat, Valenko, Dimec, Arnuš. Trener: Ivan Hrupič.
JERUZALEM ORMOŽ: Belec, Klemenčič, Korpar, Krabonja, Meljnjak, Rajšp, Bogadi, Bezjak, Radujkovič, Čudič, Ivanuša, Sok, Hebar, A. Kovačič, R. Žuran, S. Žuran, Vojovič. Trener: Sašo Prapotnik.
Foto: Črtomir Goznik
nuti je bil rezultat še izenačen na 15:15. Sledilo pa je slabše obdobje Ptujčank, kar so seveda izkoristile domače igralke in z delnim izidom 8:0 prišle do visoke prednosti.
Drugi polčas je minil v znamenju rutinirane igre igralk Krima Mercatorja, ki so svojo prednost brez težav držale na varni razdalji in prišle do svoje petnajste zmage v letošnjem prvenstvu.
Danilo Klajnšek
domačega kluba Ivan Kelenc. Priznanja in pokale najboljšim pa je podeljeval Dušan Janže-kovič, predsednik ŠZ Gorišnica. Priznanje za fair-play je pripadlo domači ekipi, najboljši vratar je bil Tonči Sladoljev iz ekipe PIPO IPC Čakovec, pokal za prvo mesto pa je pripadel rokometašem Jeruzalem Ormoža.
Matej Bračič okrepil ekipo Moškanjci-Gorišnica
Samo dve osvojeni točki in posledično zadnje mesto na prvenstveni razpredelnice 1. B slovenske moške rokometne lige je veliko manj, kot so pričakovali v rokometnem klubu Moškanjci-Gorišnica. Kot prvo okrepitev pred nadaljevanjem prvenstva so v klub zvabili Mateja Bračiča iz ptujske Drave, ki igra na mestu levega zunanjega igralca.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Prvo mesto na turnirju v Gorišnici je pripadlo Ormožanom (temni dres), domačini so ostali brez zmage.
Foto: Črtomir Goznik
Matej Bračič je iz ptujske Drave prestopil v Gorišnico.
Futsal • EP na Madžarskem
EP za Slovenijo končano po predtekmovanju
Slovenska futsal reprezentanca se je po dveh porazih poslovila od šestega evropskega prvenstva, ki ga letos gosti Madžarska.
Prvo tekmo na prvenstvu so Slovenci izgubili z Rusi, ki so bili boljši s 5:1; gol za Slovenijo je po podaji Rajka Uršiča zabil Kristjan Čujec. V drugi tekmi je slovenska reprezentanca zapravila priložnost za uvrstitev v četrtfinale, saj je izgubila proti Srbiji z 0:2. Ta je z zmago že napredovala v četrtfinale. V naši skupini je bilo zanimivo tudi zadnje srečanje med Srbijo in favorizirano Rusijo (v svojih vrstah imajo tudi tri na-
turalizirane Brazilce). Na koncu so zmagali Srbi in se tako v četrtfinalu izognili glavnim favoritom za zmago, Špancem. Slednji zaenkrat »meljejo« pred seboj vse tekmece: Belorusom in Portugalcem so skupaj nasuli kar 15 golov. Četrtfinalni pari (25. in 26. 1.): Češka - Italija, Azerbajdžan - Ukrajina, Španija - Rusija, Srbija - Portugalska.
Zaključni boji bodo potekali konec tedna (polfinale 28. 1., finale 30. 1.). Tekme lahko spremljate na programu Eurosport 2 ali preko uradnega portala futsal.si.
DR
Foto: Darko Rojs
Tekmo Slovenija - Srbija si je ogledalo več kot 300 slovenskih navijačev.
Rokomet • 2. SRL vzhod (m)
Velika Nedelja kot homogen kolektiv
Brežice - Velika Nedelja 33:35 (15:14)
VELIKA NEDELJA: Kovačec, Me-ško, Venta 2, Hanželič 4, Horvat 4, Veselko 4, Kneževič 1, Škripec 4, Preac, Ivančič 6, Majcen, Tušak 2, Klemenčič, Kumer, Špindler 8, Kvar. Trener: Samo Trofenik.
Rokometaši Velike Nedelje so tudi na gostovanju v Brežicah zmagali ter si krog pred koncem tekmovanja zagotovili prvo mesto. Pot do zmage pa ni bila lahka, ampak precej trnova. Domačini so se predstavili kot čvrsta in homogena ekipa, ki ima v svojih vrstah še odličnega vratarja Borisa Bri-lija. Derbi kroga je postregel z odlično igro, ki se je ne bi sramovale niti ekipe iz višjih
2. SRL VZHOD moški
REZULTATI 13. KROGA: Brežice
-	Velika Nedelja 33:35, Pomkurje
-	Dol TKI Hrastnik 25:30. Srečanje Drava - Arcont Radgona je bilo odigrano v ponedeljek zvečer.
1.	VELIKA NEDELJA 11	10	10	21
2.	DOBOVA 11	8	1 2	17
3.	DOL TKI HRASTNIK 11	6	1 4	13
4.	BREŽICE 11	5	2 4	12
5.	ARCONT RADGONA 10	4	15	9
6.	DRAVA 11	2	0 9	4
7.	POMURJE 11	0	0 11	0
lig. Večji del tekme so vodili domači, gostje pa so jim sledili z zaostankom enega do dveh golov. Da gostje niso povedli že v prvem polčasu, je najbolj zaslužen domači vratar, ki je obranil dve sedemmetrovki in veliko število strelov iz igre.
Domačini so tudi v drugem polčasu dolgo vodili, gostje pa so jim vztrajno sledili. Veliko število navijačev iz Velike Nedelje je upalo, da bodo njihovi igralci končno izenačili in po-vedli, kar se je zgodilo prvič v 40. minuti, ko je z dvema igralcema manj v ekipi zadel Tomaž Špindler. Izenačen rezultat je bil vse do 54. minute, ko so gostje odlično zaigrali v obrambi, v napadu pa dosegli dovolj zadetkov za končni rezultat 33:35.
Ekipa Velike Nedelje je zopet zaigrala kot homogen kolektiv, tako da si pohvale zaslužijo prav vsi, ki so se borili za barve svojega kluba, predvsem pa Dejan Ivančič, ki je kljub poškodbi hrbta zaigral in veliko pripomogel k težki zmagi. Vsi ljubitelji rokometa pri Veliki Nedelji so v soboto vabljeni na tekmo zadnjega kroga proti Pomurju, da skupno proslavijo prvo mesto v rednem delu tekmovanja.
Danilo Klajnšek
Judo • Državno prvenstvo za člane in članice v Mariboru
Rekordna udeležba in odlične predstave
Na DP članov in članic v judu je nastopilo rekordno število 107 tekmovalcev. Odlično, najbolje doslej po številu visokih uvrstitev, so se odrezali tudi tekmovalci in tekmovalke Judo kluba Drava Ptuj. Tri kolajne, pet petih mest, eno sedmo in deveto mesto so odlična bera za ptujski judo v letu, v katerem slavijo 50 let svojega delovanja.
V moški kategoriji do 81 kg se je v odsotnosti Aljaža Sede-ja in Klemna Ferjana zmage veselil dosedanji reprezentant do 73 kg Sašo Jereb, ki je letos
nastopil eno kategorijo višje. V kategoriji do 73 kg je presenetljivo zmagal Žiga Vuzem. V najlažji moški kategoriji do 60 kg je postal državni prvak Matjaž Trbovc, v kategoriji do 66 kg pa reprezentant Roki Drakšič. Po daljši odsotnosti se je med najboljše vrnil Primož Ferjan, ki je zmagal v kategoriji do 100 kg. Matjaž Ceraj ni dovolil ponovnega presenečenja iz letošnje mednarodne tekme Pohorski bataljon v kategoriji nad 100 kg. V finalu je tokrat z iponom ugnal Mariborčana Mitja Jenu-ša. V kategoriji do 90 kg pa je zmagal Marko Petrič.
Ekipa JK Drava Ptuj na DP v Mariboru
Ervin Vinko (JK Drava Ptuj, desno) je osvojil bronasto medaljo.
V ženski konkurenci sta bili	2. Duplek	2	2	l		2
odsotni Urška Žolnir (poškod-	3. Olimpija	2	l	2		
ba) in Petra Nareks (bolezen).	4. Impol	2		l		l
V Urškini kategoriji do 63	5. Bežigrad	l	S	4	2	
kg se je zmage veselila Nina	6. Šiška	l	l	S		
Miloševič, v Petrini do 52 kg	7. Slovenj Gradec	l			S	l
pa Fitore Zenuni. Do 48 kg je	8. Drava Ptuj		l	2	S	l
državna prvakinja postala Kri-	9. Železničar		l	l	1	2
stina Vršič, do 70 kg pa repre-	10. KBV Lendava		l			l
zentantka Raša Sraka, ki tako	11. Koper		l			
spet obvladuje domačo konku-	12. Branik Broker			2	l	l
renco. V kategoriji do 78 kg je	13. Triglav Kranj			2	l	
bila najboljša Ana Velenšek, v	14. Golovec			l	2	
najtežji kategoriji nad 78 kg pa	15. Tatami			l	1	
je v finalu Lucija Polavder po-	16. P. Jesenice			l		2
novno premagala Urško Urek.	17. Olimpija Krmelj				1	
Medalje in vidne uvrstitve	18.	Lendava 19.	Oplotnica				1	l
po klubih	20. Gorišnica					l
Klub Z S B 4. 5. 7.	21. 15. maj Mare.					l
1. Sankaku 5 3 3 3					SK	
Rezultati po kategorijah, člani:
-60 kg: 1. Matjaž Trbovc (Sankaku), 2. Dorijan Jamnišek (Duplek), 3. David Kukovec (Olimpija), Jure Kuralt (Bežigrad), 5. Jaka Hojan (Golovec) in Matjaž Matjašič (Drava Ptuj);
-66 kg: 1. Rok Drakšič (Sankaku), 2. Simon Mohorovič (Bežigrad), 3. Marcel Ognjenovič (Šiška), Tadej Zalaznik (Sankaku), 5. Tadej Klemenc (Slovenj Gradec) in Igor Potparič (Bežigrad), 7. Demijan Lesjak (Duplek) in Nejc Špic (Železničar);
-73 kg: 1. Žiga Vuzem (Šiška), 2. Marko Prodan (Šiška), 3. Tadej Čeh (Duplek) in Primož Marinčič (Šiška), 5. Tilen Vidovič (Drava Ptuj) in Andrej Zalaznik (Sankaku), 7. Tadej Senekovič (Duplek) in Alen Šernek (KBV Lendava), 9. Branko Kralj (Gorišnica) in Matej Škerlak (Impol);
-81 kg: 1. Sašo Jereb (Olimpija), 2. Jesenko Četič (Olimpija), 3. Matic Kovač (Šiška) in Mario Rudl (Železničar), 5. Robi Mesarič (Slovenj Gradec) in Henrik Vergilas (Sankaku), 7. Matej Rotvajn (Železničar) in Samo Sagadinj (Branik Broker);
-90 kg: 1. Marko Petrič (Olimpija), 2. Igor Spasojevič (Koper), 3. Boris Pet-rič (Olimpija) in Ervin Vinko (Drava Ptuj), 5. David Mesarič (Slovenj Gradec) in Stojan Železnik (Slovenj Gradec), 7. David Kukovica (Oplotnica) in Žiga Unuk (Impol) 9. Miha Kavčič (Partizan Jesenice), 9. Rok Leskovšek (Branik Broker) in Bojan Ljubec (Drava Ptuj);
-100 kg: 1. Primož Ferjan (Impol), 2. Beno Lah (Sankaku), 3. Matija Erjavec (Branik Broker) in Jan Ratej (Bežigrad), 5. Andrej Čuš (Drava Ptuj) in Denis Štih (Olimpija Krmelj), 7. Boštjan Leskovar (15. maj Marezige) in Robert Pesjak (Partizan Jesenice);
+100 kg: 1. Matjaž Ceraj (Impol), 2. Mitja Jenuš (Železničar), 3. Vito Dragič (Impol) in Nejc Kučan (Drava Ptuj), 5. Tomaž Pečoler (Slovenj Gradec) in Jure Šegula (Drava Ptuj), 7. Tadej Butolen (Drava Ptuj) in Blaž Kun (Slovenj Gradec), 9. Marko Kapun (Železničar).
Članice:
-48 kg: 1. Kristina Vršič (Duplek), 2. Sara Šernek (KBV Lendava), 3. Tara Antuničevič (Tatami);
-52 kg: 1. Fitore Zenuni (Slovenj Gradec), 2. Ines Mišič (Bežigrad), 3. Neja Šimenc (Triglav Kranj);
-57 kg: 1. Tina Trstenjak (Sankaku), 2. Jasna Škofič (Duplek), 3. Katarina Čop (Golovec) in Ana Tatalovič (Bežigrad), 5. Živa Pogačar (Golovec) in Sanda Rudeš (Železničar);
-63 kg: 1. Nina Miloševic (Duplek), 2. Vlora Bedžeti (Sankaku), 3. Tamara Barbarič (Triglav Kranj) in Anja Pečnak (Sankaku), 5. Urška Pirmanšek (Sankaku) in Tina Razinger (Bežigrad), 7. Maruša Kavčič (Partizan Jesenice) in Tanja Kociper (Gorišnica);
-70 kg: 1. Raša Sraka Vukovič (Bežigrad), 2. Branka Mirjanič (Bežigrad), 3. Regina Jernejc (Sankaku), 4. Anka Pogačnik (Triglav Kranj), 5. Tadeja Hozjan (Lendava);
-78 kg: 1. Ana Velenšek (Sankaku), 2. Urška Gračner (Sankaku), 3. Tina Pestotnik (Bežigrad) in Jerneja Pihlerič (Branik Broker), 5. Tjaša Dulc (Tatami) in Petra Leber (Drava Ptuj);
+78 kg: 1. Lucija Polavder (Sankaku), 2. Urška Urek (Drava Ptuj), 3. Tina Jazbec (Partizan Jesenice), 4. Nika Gradadolnik (Branik Broker).
Bovling • Državna liga
Vaš med najboljšimi
Preteklo soboto je bil odigran 2. krog slovenske lige. Ekipe 1. skupine so igrale v bovling centru Magma-x v Novi Gorici, člani 2. skupine pa v bovling centru BK300 v Ljubljani.
Prva ptujska ekipa je zabeležila podoben rezultat kot v 1. krogu (5. mesto), slabše pa se je odrezala druga, ki je zaostala za pričakovanji. Najboljši posamični rezultat (1231) izmed Ptujčanov je zabeležil Andrej Vaš, kar je bil peti dosežek izmed vseh igralcev 1. skupine.
Skupina 1
Rezultati 2. kroga: XTREME 1 4900, EPIC 1 4761, EPIC 3 4657, PIRAMIDA 1 4543, PTUJ 1 4525, NOVA GENERACIJA 4461, BK 300 1 4340, BK 300 2 4332, OLIMPIJA 1 4320, PTUJ 2 4182. PTUJ 1	Bojan Klarič 1089
Andrej Vaš 1231 Jani Kramar 1139 Aleš Korošec 1066 Skupaj: 4525
PTUJ 2	Ivan Švarc		ll48	
	Samo Sta nek		llSS	
	Silvo Strauss		9GS	
	Marko Drobnič		998	
	Skupaj:		4l82	
Vrstni red:				
1. EPIC 3		l	S	4
2. XTREME 1		S	l	4
3. PIRAMIDA 1		2	4	6
4. EPIC 1		4	2	6
5. PTUJ 1		S	S	M
6. NOVA GENERACIJA		6	6	l2
7. OLIMPIJA 1		T	9	l6
8. BK300 2		9	8	H
9. BK300 1		M	T	H
10. PTUJ 2		8	M	l8
Skupina 2:
Vrstni red: TRIGLAV 1 (5 točk), GLADIATORJI, XTREME 2 (6), EPIC 2 (9), TRIGLAV 2, EPIC 4 (11), OLIMPIJA 2 (12), DODO, PIRAMIDA 2 (17), MULDA, KEGEL CITY (19).
JM
Tenis • Zimska liga
1. liga: Hortikultura bližje TC Goja
Rezultati 6. kroga: KOVINAR-STVO ŠPUREJ - HIŠA KAGER
2:1 (Iljevec - Urbič 9:2, Gregorec
-	Šabeder 9:8, Iljevec/Gregorec
-	Šabeder/Škrinjar 2:5), TC GOJA
-	TRGOVINE JAGER 2:1 (Plajnšek
-	Pisar 4:8, Glodež - Jagarinec 9:0, Gojčič/Kosi - Križe/Zavrnik 9:8), HORTIKULTURA - TK ŠUMARI 3:0 (Brlek - Sternad 9:6, Bezjak - Pre-mužič 9:5, Brlek/Bezjak - Premu-žič/Sternad 9:3).
točke igre
1.	TC GOJA	14 143
2.	HORTIKULTURA	13 136
3.	KOVINARSTVO ŠPUREJ 10 130
4.	HIŠA KAGER
5.	TRGOVINE JAGER
6.	TK ŠUMARI
9 lll
Ml ST
Igralci Holtikulture so dosegli visoko zmago nad ekipo TK Šumari in se približali vodilni ekipi TC Goja. Slednja je zmagala po zaslugi tesne zmage v igri dvojic. V derbiju kroga je ekipa Kovinarstvo Špurej premagala ekipo Hiša Kager. Ta si je točko pridobila z zmago v skrajšani igri dvojic.
2. liga
Pari 7. kroga (30. 1.): ob 8.30:
TK SKORBA GAD - OPEL HVALEC, TK SKORBA - TK ŠTRAF; ob 11.45: TK GORIŠNICA - ENIGMA.
JM
Strelstvo m 3. turnir Pokala SZS v Ormožu
Ptujčan Matija Potočnik znova v finalu
Po dolgem dvomesečnem premoru zaradi številnih mednarodnih tekmovanj doma in v tujini, se je v soboto v organizaciji SD Kovinar iz Ormoža, v športni dvorani na Hardeku, odvijal 3. turnir obeh najmočnejših slovenskih članskih državnih lig, v streljanju s standardno zračno puško in pištolo za Pokal Strelske zveze Slovenije.
V 1A DL s pištolo so po dveh zaporednih ekipnih zmagah aktualni prvaki iz Juršincev s 1117 krogi zasedli 3. mesto, v skupnem seštevku ekip pa še naprej ostajajo v vodstvu, s 4 točkami prednosti pred zmagovalci 3. turnirja, ekipo SD Dušan Poženel iz Rečice, ki ima v tem trenutku med zasledovalci še najbolj realne možnosti za preboj na sam vrh. Prva ptujska ekipa Petlje je s 1108 krogi še drugič letos osvojila 5. mesto, v skupnem seštevku pa zdrsnila iz tretjega na četrto mesto. Boj za ekipne stopničke na koncu sezone pa bo v dodatnih dveh turnirjih v Juršincih sredi februarja in na Ptuju konec marca, še toliko bolj zanimiv, saj so zelo blizu najboljšim ekipam tudi peto uvrščeni strelci iz Grosupljega. Večkratni ekipni prvaki prve lige iz preteklih let, strelci SD Kidričevo pa s povsem novo ekipo zaenkrat še ne dosegajo zadostnega kakovostnega nivoja, ki bi jim zagotavljal obstanek v druščini najboljših ligašev, to so potrdili tudi v Ormožu, ko so s 1050 krogi osvojili 11. mesto.
Med posamezniki s pištolo sta se tokrat med strelci iz
Foto: Simeon Gčnc
Ptujčan Matija Potočnik se je v Ormožu s 374 krogi še drugič letos prebil v najboljšo osmerico finalistov, kjer pa je znova izgubil nekaj mest in pristal na končnem 7. mestu. Takšno uvrstitev, z 48 točkami, pa drži tudi v skupnem seštevku posameznikov, kjer ga do tretjega mesta loči le 11 točk.
Spodnjega Podravja v finale uvrstila le dva tekmovalca, Ptujčan Matija Potočnik je s 374 krogi po kvalifikacijah zasedal 4. mesto, Juršinčan Ludvik Pšajd pa je z enakim rezultatom pristal na 7. mestu. V izločitvenem finalnem streljanju najboljše osmerice se je v četr-tfinalu s Potočnikom pomeril njegov nekdanji reprezentančni trener med mladinci, Ve-lenjčan Renato Šterman, ki je vedel dobro izkoristiti svoje bogate tekmovalne izkušnje in najboljšega Ptujčana izločil s skupnim rezultatom s 3:2. V drugem za naše bralce zanimivem obračunu četrtfinala se je Ludvik Pšajd pomeril s trenutno najboljšim slovenskim mladincem, Klemnom Juvanom iz Maroka Sevnice in prav tako izgubil dvoboj šele v zadnjem
in tehničnim delom streljanja, pištola je pokala kar sama od sebe, kar je zadnji pokazatelj tehnično dobro oddanega strela, zaradi tega se ne obremenjujem z nekoliko nižjim rezultatom, najpomembneje se mi zdi ohraniti ta super občutek za naslednjo veliko reprezentančno preizkušnjo, MT v Munchnu, kamor odhajamo že v sredo.«
O dobrih dosežkih domačih strelcev mlajših kategorij, ki so v nedeljo nastopale na 3. turnirju državne mladinske, kadetske in pionirske lige bomo poročali v petkovi številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
petem strelu s 4:2. Po koncu četrtfinala so si tako napredovanje zagotovili, najboljši po kvalifikacijah s 381 krogi Peter Tkalec, drugi Klemen Juvan 377, tretji Rok Ivanc 375 in edini slabše postavljeni strelec prvega streljanja peti Renato Šterman 374. V polfinalu sta z enakim rezultatom s 4:1 slavila Tkalec proti Štermanu in Ivanc proti Juvanu, veliki finale pa je Ivanc odločil v svojo korist že po štirih strelih, s končnim rezultatom 3:2, in dosegel svojo prvo zmago v 1. A DL. Zmagovalka prvih dveh turnirjev in vodilna v skupnem seštevku posameznikov, s prednostjo 8 točk pred Petrom Tkalcem, Ptujčanka Majda Raušl je s 371 krogi osvojila 12. mesto. »Na današnji tekmi sem bila zelo zadovoljna z občutkom
1. A liga pištola		
Ekipni rezultati:	krogi	točke
1. SD Duš.Pož. Rečica	ll2S	S6
2. SD Marok Sevnica	lll8	29
3. SD Juršinci	lllT	4G
4. SD Grosuplje	lllS	26
5. SK Petlja Ptuj	llG9	28
6. SD Mrož Velenje	llG8	U
7. SD Kopačevina	llM	l8
8. SK Brežice	lG99	n
9. SD Vremščica	lG9l	ll
10. SD Olimpija	lG8T	l4
11. SD Kidričevo	MSG	1
Posamični rezultati strelcev:
1.	Rok Ivanc, SD Grosuplje, 375 krogov
2.	Peter Tkalec, SD DP Rečica, 381
3.	Klemen Juvan, SD Marok Sevnica, 377
7.	Matija Potočnik, SK Petlja Ptuj, 374
8.	Ludvik Pšajd ml., SD Juršinci, 374
9.	Mirko Moleh, SD Juršinci, 373 12. Majda Raušl, SK Petlja Ptuj, 371 16. Simon Simonič ml., SD Juršinci, 370 25. Zlatko Kostanjevec, SK Petlja Ptuj, 364
31.	Matevž Mohorko, SD Kidričevo-Tenzor, 354
32.	Jurček Lamot, SD Kidričevo-Tenzor, 349
33.	Uroš Mohorko, SD Kidričevo-Tenzor, 347
Nogomet • Matjaž Rozman
»
Pogoji so zame zelo ugodni
«
Matjaž Rozman
Rojstni datum: 2. januar 1987 Višina: 1,92 m
Stalni naslov v Sloveniji: Ge-
rečja vas
Dosedanji klubi: Aluminij, Interblock, SpVgg Greuther Fürth Reprezentanca: 5 nastopov za selekcijo U-21
Gerečanu Matjažu Rozmanu se je pretekli teden zagotovo uresničil del poklicnih sanj, saj je iz ljubljanskega Interblocka prestopil v nemški drugoliga-ški klub Greuther Fürth. Severno bavarsko mesto Fürth (v starih zapisih je bilo prvič omenjeno leta 1007) ima več kot 100 tisoč prebivalcev in se nahaja v bližini večjega Nürn-berga, od katerega je oddaljen približno pet kilometrov.
Zgodba se ni začela najbolj vzpodbudno, saj je bilo nekaj dni pred podpisom pogodbe precej napisanega o tem, da Matjaž noče oditi na preizkus v Turčijo, kjer so se Nemci pripravljali za drugi del sezone. "Nemci so me spremljali že nekaj časa in so me nekajkrat že opazovali na tekmah, zato se mi ni zdelo smiselno, da opravljam še posebej nekakšen preizkus. Ob tem sem imel še veljavno pogodbo z Interbloc-kom, ki mi je dajala nekakšno trdnost. Res sem že mislil, da bo s tem vsega konec, a so se
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Rozman, novi član nemškega drugoligaša Greuther Fürth
iz kluba znova oglasili po prihodu v Nemčijo in me povabili na zdravniški pregled in po njem na podpis pogodbe," je za uvod povedal Matjaž, ki je rojen v znamenju kozoroga in je na začetku leta napolnil 23 let. "To se je vse dogajalo s svetlobno hitrostjo', tako da niti nisem imel veliko možnosti za premišljevanje. Ponudili so mi 2,5-letno pogodbo, pogoji so zame zelo ugodni, zato sem pristavil še svoj podpis in s tem je bil prestop zaključen. Moram povedati, da so bili pri Interblocku zelo korektni glede vsega in so mi pri prestopu dali proste roke."
Nemčija je za mnoge slovenske nogometaše obljubljena dežela, najbolj pa se je iz sedanje generacije tam uvelja-
vil Novakovič, ki je bil nekaj časa celo kapetan prvoligaša Kolna. "Pogoji za delo so tukaj neprimerljivi s slovenskimi. Tukaj imamo na voljo zares vse spremljevalne dejavnike, ki jih potrebuje sodoben nogometni klub. Jaz sem sedaj še nastanjen v hotelu, a mi v klubu že urejajo vse potrebno, da se čim prej preselim v stanovanje. Poleg slačilnic imamo na stadionu na voljo savne, jacuzzije, masažne mize ... Poleg stadiona je za treninge na voljo še pet pomožnih igrišč v neposredni bližini," je o prvih vtisih povedal Matjaž, ki je nogometno uveljavitev dosegel v kidričev-skem Aluminiju, od tam pa je pred sezono 2006/07 prestopil v Interblock.
Kakšen pa je prvi vtis o tre-
nerju in igralcih novega kluba? "Trenerju Michaelu Büskensu se vidi, da ima med vsemi igralci precejšnjo avtoriteto; je nekdanji uveljavljen igralec, ki je v svoji karieri med drugim igral tudi za Schalke. Od igralcev sem zaenkrat najmočnejši kontakt navezal s kapetanom Mari-nom Biliskovim, ki je sicer po rodu Hrvat. Rojen je bil v Splitu, sedaj pa že precej let igra v Nemčiji; bil je že član Wolfs-burga in Duisburga. Z njim zaenkrat tudi najlažje komuniciram v hrvaščini, to pa zna tudi Bolgar Asen Karaslavov," je povedal Matjaž, ki si seveda želi čim prej med vratnice. "Med štirimi vratarji je najbolj izkušen 28-letni Stephan Loboue, ki prihaja iz Slonokoščene obale, ostala dva sta stara podobno kot jaz. Zaenkrat nisem opazil nobenih posebnosti, vem, da se lahko z vratarskim znanjem kosam z vsemi."
V Fürthu je pred leti že pustil močan pečat slovenski vratar Borut Mavrič. "Tukaj je zelo spoštovan, zato bi bil sam zelo vesel, če bi pustil vsaj podoben pečat kot Mavrič. Upam, da ga bom," je zaključil Matjaž, ki je s svojim klubom v soboto gostoval pri FSV Frankfurtu. Fürth, ki je doslej več točk zbral v go-steh, je slavil visoko zmago 5:0 in se po 19. odigranih krogih nahaja na 12. mestu 2. nemške lige.
Jože Mohorič
Stadion Playmobil v Fürthu, ki sprejme približno 15 tisoč gledalcev.
Odbojka • 3. DOL - vzhod
Odbojkarice Feluke okrepljene za končnico
REZULTATI 15. KROGA: AS Zava Feluka Ptuj - DŠR M. Sobota II 3:0 (13, 14, 11), Kurent MGS - Turbina 0:3 (-6, -12, -10), Galeja - Ecom 1:3 (-15, 21, -12, -17), ŽOK ZM Ljutomer - Suha gradnja 3:1 (-26, 18, 23, 22).
1.	DŠR M.SOBOTA 13 12
2.	AS ZAVA FELUKA PTUJ1312
14 10 14 10 14 B 13 S
3B:3
S
13 3 10
11:34 0:39
3.	ECOM
4.	TURBINA
5.	DŠR M.SOBOTA II
6.	GALEJA
7.	SUHA GRADNJA
8.	ŽOK ZM LJUTOMER 13 2 11
9.	KURENTMGS 13 0 13
V 15. krogu prvenstva sta ptujski moštvi igrali v domači dvorani. Ekipa Kurenta MGS je bila še petnajstič neuspešna, tokrat proti ekipi iz Ruš, moštvo As Zava Feluka pa je bilo prepričljivejše od druge ekipe Murske Sobote. Ecom je bil po pričakovanjih v Mariboru boljši od domače Galeje, presenetljiv pa je poraz ekipe Suha gradnja v Ljutomeru. Gostje so bile boljše le v izenačenem prvem nizu. V drugem so bile daleč od zmage, v tretjem in četrtem je bila tekma ponovno
enakovredna, na koncu pa so se zmage in vseh treh točk vendarle veselile Ljutomerčanke.
Igralke ekipe AS Zava Fe-luka Ptuj, ki so v soboto popoldne prve stopile na parket športne dvorane gimnazije, so gostjam prepustile skupno le 38 točk. Gostje so bile najboljše v drugem nizu, pa še takrat so osvojile zgolj 14 točk. Ptujčanke v zadnjem obdobju
tempirajo formo, pripravljajo se na končnico prvenstva in so se s tem namenom okrepile. Namesto Petre Marčič bo na mestu podajalke do konca sezone igrala izkušena Mariborčanka Nuša Andjelkovič, ki je za ptujsko ekipo že nastopala v prvoligaški konkurenci. Na tekmi proti Rušam pa si je stopalo poškodovala Simona Krajnc in bo s parketa odsotna
Foto: Črtomir Goznik
Igralke Kurenta ostajajo brez zmage v letošnjem prvenstvu.
vsaj mesec dni. Namesto nje je vodstvo kluba podpisalo pogodbo z Nino Babič. »Obe novi igralki sta zelo izkušeni in nam bosta pomagali izpolniti cilj, to je preboj stopničko višje, v drugo državno ligo. Mislimo, da smo se pravilno odločili. Nuša je stara znanka ptujskega občinstva, Nina pa ima prav tako bogate izkušnje iz prve slovenske lige. Igrala je tako za moštvo Benedikta kot tudi za mariborski Branik,« je povedal menedžer ptujskega kluba Štefan Vrbnjak.
Ekipa As Zava Feluka je tri kroge pred koncem rednega dela na drugem mestu na prvenstveni razpredelnici, z vodilno prvo ekipo Murske Sobote imajo enako število točk. V soboto jih v gosteh čaka Turbina, Kurent bo 16. krog odigral pri Suhi gradnji v Radencih. Za preboj v višjo ligo se bodo Ptuj-čanke potegovale v končnici, ki se prične 27. februarja, dva tedna po zaključku rednega dela prvenstva.
UG
Športni napovednik
Rokomet • 1. A SRL (ž)
16. krog: Mercator Tenzor Ptuj - Celeia Žalec (sreda, 27. 1., ob 17. uri v športni dvorani Center).
Nogomet • Prijateljska tekma
Aluminij - Malečnik (sreda, 27. 1., ob 17. uri v Kidričevem)
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 11. KROGA: Juršinci - Bar Hobit 3:1, Majolka - MSM International 12:1, Rim - Mitmau 1:0, Bar Ring - FC Ptuj 0:3 (b. b.), Mogg
- Poetovio Linde plin 2:6, Bar Saš						
- Vitomarci 10:3.						
1. POETOVIO L. P.	11	9	1	1	SB:14	28
2. MAJOLKA	11	9	1	1	48:17	28
3. BAR SAŠ	11	9	0	2		27
4. RIM	11	8	0	3	44:1B	24
S.FC PTUJ	11	B	1	4	28:24	19
B. BAR HOBIT	11	4	2	S	24:37	14
7. MOGG	11	4	0	7	32:38	12
8. BAR RING	11	4	1	B	18:2B	12
9. JURŠINCI	11	3	1	7	1B:33	10
10. VITOMARCI	11	3	0	8	24:41	9
11. MITMAU	11	2	1	8	17:38	7
12. MSM INTER.	11	1	0	10	12:71	3
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 10. KROGA: AC Unikat parketi - Poetovio O sole mio 2:4, Bar Gloria - Inox Majcen 3:1, Apolon 11 - Klub ptujskih študentov 5:3, Polenšak - Draženci 4:2, AS Ev-roavto - Ptujska gora 10:1, Kenguru - Club 13 2:8.
1.	POETOVIO
2.	BAR GLORIA
3.	KPŠ
4.	AS EVROAVTO 10 6 1
5.	INOX MAJCEN 10 6 0
6.	APOLON 11
7.	DRAŽENCI
8.	POLENŠAK
1O 7 1 10 B 1 10 B 1
10 S 2 10 S 1 10 S 0
2	40:22	22
3	4B:32	19 3	30:18	19
3	3S:28	19
4	3S:27	18
3	41:31	17
4	30:31	1B
5	27:3B	16
9.	CLUB 13	10	4	0	6	43:38	12
10.	AC PARKETI	10	3	0	7	28:36	9
11.	PTUJ. GORA	10	2	0	8	16:45	6
12.	KENGURU	10	1	1	8	14:41	4
ONL VIDEM
ČLANI
REZULTATI 8. KROGA: Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - NK Videm 5:3, ŠD AS Evroavto ŠD - Bar Osmica 7:1, Majski Vrh - ŠD Lancova vas 11:6, Bar Avguštin - ŠD Pobrežje člani 2:7, Mladi upi Leska - ŠD Po-brežje mladi 2:5.
1.	ŠD MAJSKI VRH 8 8 0 0 61:21 24
2.	AS - EVROAVTO 8 6 1 1 48:24 19
3.	POBREŽJE ČL. 8 5 2 1 49:28 17
4.	BAR OSMICA 8 4 1 3 35:35 13
5.	BAR AVGUŠTIN 8 4 0 4 44:36 12
6.	NK VIDEM 8 3 1 4 36:39 10
7.	LANCOVA VAS 8 3 1 4 43:53 10
8.	ŠD SELAN 8 2 0 6 30:40 6
9.	POBREŽJE ML. 8 1 0 7 31:58 3
10.	MLADI UPI L. 8 1 0 7 21:64 3
VETERANI
REZULTATI TEKEM PRED ZAKLJUČKOM: Lancova vas (2) - NK Tržec (3) 1:2, NK Videm (4) - Bar Avguštin (5) 4:3, ŠD Pobrežje (6) - NK Leskovec (7) 9:3, ekipa KMN Majol-ka (1) - prosta.
1. KMN Majolka, 2. NK Tržec, 3. Lancova vas, 4. NK Videm, 5. Bar Avguštin, 6. ŠD Pobrežje, 7. NK Le-skovec.
DK, DL
Športnik leta 2009
Vas izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. februarja 2010 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in spletnega portala www.sportne-novice.com.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in portala www. sportne-novice.com in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za
kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Za pomoč pri glasovanju vam ponujamo imena nekaterih izmed najuspešnejših športnikov iz našega področja: Nina Kolarič, Mina Markovič, Majda Raušl, Vesna Rojko, Sabina Kolednik, Nuša Štefančič, Dejan Zavec, Mitja Mahorič, Matjaž Rozman, Aldo Ino Ilešič, Marko Bezjak, Rok Žuran, Matej Marin, Danilo Piljak, Aleksander Kolednik ...
v
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8-98,E -104,3
športnik leta - spodnjega podravja - 2009
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov:
Poštna številka, kraj: _
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI.
www.sportne-novice.com
Branko Ambrožič • Predsednik Balonarskega kluba Ptuj
Toplozračni baloni - pisane dekoracije pod oblaki
Legenda o balonu sega v čas, ko so prvič želeli preizkusiti polet z balonom s človeško posadko in so najprej ponudili priložnost pomembnežem njihovega časa. Ker med njimi ni bilo interesentov, pa tudi med nižjim slojem ne, so dali priložnost kaznjencu, obsojenemu na smrt. Če preživi polet z balonom, so mu obljubili oprostitev kazni in poleg tega še dodelitev naziva BARON. In kaznjenec je preživel, bil popolnoma pomiloščen in tako postal baron. Danes je balonarstvo dostopno vsem, ki želijo doživeti nepozaben pogled na panoramo, ki jo ponuja svet iz ptičje perspektive. Po stari legendi vsakega, ki prvič leti z balonom, krstijo na balonarski način ter mu dodelijo naziv Baron. Za vas smo tokrat na klepet povabili predsednika Balo-narskega kluba Ptuj gospoda Branka Ambrožiča, ki nam je razkril skrivnosti letenja in nas opozoril na problematiko in pasti tega nenavadnega športa.
Balonarstvo je dolgo veljalo za ekstravaganten šport, ki si ga lahko privoščijo le izbranci, prav balo-narski klubi ste ga približali ljudem, saj ima danes prav vsak možnost izkusiti čar letenja z balonom. Kako ste se srečali z balonarstvom?
B. Ambrožič: "Ljubezen do letenja nama je bila z bratom položena v zibelko, saj sva se že kot otroka ozirala v nebo. Brat je danes pilot potniškega letala, moja pot do letenja pa je bila malce drugačna od njegove. Kot otrok sem veliko bolehal, zato za športe, povezane z letenjem, nisem bil primeren. Ko sem odrastel, sem ugotovil, da vseeno ni vredno poteptati lastnih sanj in sem pričel jadrati z jadralnim letalom, kjer sem si pridobil veliko izkušenj. Nadaljeval sem z jadralnimi zmaji v Mariboru. Do zmaja je bilo iz finančnega vidika kar težko priti. Tu poznam šaljivo zgodbo o znancu, ki je nekaj let jedel samo riž, da si je lahko naposled kupil zmaja. Potem pa se je na riž tako navadil, da ga tudi po nakupu zmaja ni nehal jesti (smeh). Stvar je bila več ali manj prepuščena posamezniku, saj si enostavno kupil zmaja in se pustil podučiti od tistih, ki so na tem področju imeli več izkušenj in znanja. Po dveh letih letenja pa se mi je pripetila
nesreča. Ta izkušnja me je za vse življenje zaznamovala. Postal sem bolj previden. Natančno se spominjam dne, ko sem se z dvema prijateljema odpravil v Črno goro na Lovčen, kjer smo opravili skoke z jadralnim zmajem. Že pri skoku prijatelja sem opazil, da ni vse tako, kot mora biti, a zaradi mladostniške upornosti in zaradi dejstva, da so mi prehitro zrastla krila in sem mislil, da obvladujem situacijo, me njegove težave niso odvrnile od skoka. Ob skoku mi je obrnilo krilo, imel sem samo dve izbiri, ali se obrnem proti hribu ali pa stran od njega. Ker sem se bal, da ne bom zmogel skoka stran od hriba in bom zgrmel v prepad, sem se odločil za obrat in letenje nazaj proti hribu. Čeprav sem zmanjšal hitrost, so bile poškodbe ob pristanku precej hude, zato sem se bil primoran umakniti iz tega športa. A nemogoče je bilo pričakovati, da se bom odpovedal letenju, bilo je samo vprašanje časa, kdaj bom našel drug način. Ta priložnost je imela obliko balona, saj sem med tem spoznal nekaj balo-narjev iz Maribora in Ljubljane. Leta 1992 sem se vrnil v klub v Moškanjcih in tam se je pričela zgodba o balonarstvu. Izšolal
Branko Ambrožič: »Z balonom se lahko spustiš zelo nizko in se v kratkem času dvigneš zelo visoko. Lahko na primer klepetaš s kmetom, ki dela na njivi, ne da bi se balon spustil na zemljo, se posloviš in nadaljuješ pot.«
sem se za pilota balona in na tej poti vztrajam še danes."
S kakšnimi problemi se soočate kot predsednik Ba-lonarskega kluba Ptuj?
B. Ambrožič: "Ko smo leta 1994 ustanovili Balonarski klub Ptuj, je bilo zelo težko, saj smo se ves čas borili z mlini na veter. Bili smo polni idej, a naše ideje so ves čas naletele na zaprta vrata. Pričeli smo z majhnimi koraki, najprej smo organizirali razne balonarske dogodke, tekmovanja in naposled je zaživela ideja o balo-narskem prazniku. Sprva je ta praznik sovpadal z občinskim praznikom, a ker je v času občinskega praznika mesto v logističnem krču, smo ga prestavili na teden pred občinskim praznikom. Balon je precej draga zadeva, in če naši stroški presežejo prihodke, potem Ba-lonarski klub ne more eksisti-rati. Stroški so vezani na redno vzdrževanje balona in zavarovanje. Pri tem je treba poudariti, da zavarovanje zajema samo potnike (dva potnika in pilota) in škodo proti tretji osebi, sam balon kot vrednost pa ni zavarovan. Včasih so stroški tako neusmiljeni, da se poigravamo z mislijo, da bi balon registrirali v tujini. Tudi patriotizem se
nekje konča. Ko je ogrožena tvoja lastna eksistenca, si pri-moran iskati druge možnosti in rešitve."
Danes lahko letiš na več načinov: z letalom, jadralnim zmajem, jadralnim letalom, padalom ... V čem je balon drugačen?
B. Ambrožič: "Najpomembnejša stvar je hitrost gibanja. Z balonom se gibaš zelo počasi in imaš dovolj časa za uživanje v panorami, ki se ti ponuja. Druga stvar je, da se lahko z balonom spustiš zelo nizko in se v kratkem času dvigneš zelo visoko. Lahko na primer klepetaš s kmetom, ki dela na njivi, ne da bi se balon spustil na zemljo, se posloviš in nadaljuješ pot. Ali pa se spustiš nad gladino reke Drave in uži-ješ jutranjo podobo, nato pa se dvigneš pod oblake. Druga stvar pa je spokojnost. Sicer to spokojnost vmes zmoti pihanje toplega zraka iz gorilnikov v balon, a to je del balona in na ta zvok se navadiš. Vmes pa sledijo obdobja popolnega miru in spokojnosti. Velikokrat je odvisno od vetra in nikoli ne veš čisto točno, kje boš pristal. Vsakič je to nova avantura. To so čari balona."
Kakšno vlogo ima pri letenju termika?
B. Ambrožič: "Balonarji letimo v glavnem zjutraj, saj je takrat temperatura zraka nižja in ozračje je umirjeno. Morate vedeti, da je konstrukcija balona narejena iz blaga, zato je mehek in turbulentno ozračje je za balonarja lahko pogubno, saj prične stiskati kupolo balona in s tem iztisne iz njega topel zrak. Posledica tega je, da prične balon padati. Prav to je razlog, da se izogibamo letenja čez dan, saj postane ozračje precej razgibano in nepredvidljivo. Termični stebri te lahko posrkajo in te precej dvignejo, česar pa si balonarji ne želimo."
V balonarstvu velja načelo timskega dela, saj lahko varno letite samo ob dobrem sodelovanju pilotov balona, ki poskrbijo za varnost v zraku, in zemeljskega osebja, ki skrbi za dobro pripravo balona na sam vzlet. Kako sodeluje vaš tim in kdo ga sestavlja?
B. Ambrožič: "Balonarstvo ni individualen šport, temveč je za varnost in lep polet z balonom potrebno timsko delo. Po definiciji naj bi ekipo balona sestavljali pilot in trije pomočniki, ki poskrbijo za postavitev
balona in za varnost. Za ekipo in polet odgovarja pilot. V zadnjem času so v modi zelo veliki baloni, ki sprejmejo ogromno potnikov. Ker je včasih problem z ekipo, takšni klubi, ki se komercialno ukvarjajo z balonarstvom, najemajo ekipo tudi prek študentskega servisa. Drug problem pa je ta, da človek, ki si želi letenja in se »na-gužva« v košaro še z drugimi potniki, željnimi poleta, tega poleta ne bo doživel kot osebno izkušnjo. Menim, da se vse prevečkrat dogaja, da balonar-stvo preraste v komercialo in takrat ekipa v polet ne daje več del sebe, temveč je vse še samo del posla in s tem se letenje z balonom razvrednoti. Balonar-stvo te mora impresionirati in je individualno doživetje. V zgodovini našega kluba se je v balonarski ekipi izmenjalo kar nekaj ljudi. Morate vedeti, da ukvarjanje s tem športom pomeni, da boš veliko vikendov enostavno preživel v pripravi na letenje. Sam polet je samo začimba, večji del balonarstva pa je v pripravah. To pomeni, da moraš do tega športa resnično čutiti predanost in ljubezen, kajti le tako si pripravljen na žrtve, za kar si seveda izdatno nagrajen med poletom. Danes našo ekipo sestavljajo: Maja Še-gula, Rado Škrjanec, Branko in Nataša Pulko, Andrej Doberšek in Rudi Teršek. Veliko vlogo pri delovanju kluba ima tudi družina Kolarič, saj pri njih že več let gostujemo z našo opremo."
Ptujčani imamo tudi svojo šolo za šolanje pilotov balona, na kar smo lahko zelo ponosni. Nam poveste kaj več o tem?
B. Ambrožič: "Res smo lahko ponosni, saj je naša šola izšolala kar nekaj pilotov balona. Ta letalska šola deluje z Rikom Vrancem iz Maribora in Štefanom Bertalaničem iz Murske Sobote. Šolo smo ustanovili leta 2003 in prav tega leta sem pred državno komisijo v Ljubljani položil dovoljenje za balonarskega učitelja. Vsi tisti, ki imate željo po letenju z balonom, se lahko izobrazite v balonarstvu in postanete pilot balona. Teoretični del izobraževanja traja tri mesece, praktično izobraževanje pa približno pol
leta, tako da lahko v enem letu pridobite vso potrebno znanje, ki ga potem skozi izkušnje nadgrajujete."
27. 11. 2009 ste balonarji v hotelu Primus praznovali 13. mednarodni balonarski praznik, na katerem ste izbirali najboljšo fotografijo, posneto iz balona. Se tudi sami ukvarjate s fotografijo?
B. Ambrožič: "Dolgo sem se ukvarjal s fotografijo, ampak na koncu spoznaš, da ti za toliko hobijev enostavno zmanjka časa. Ko sem se pričel ukvarjati z balonarstvom, sem dal fotografijo nekoliko na stran. Na balonu sem najprej pilot in ne morem si privoščiti, da bi med tem, ko pilotiram, še fotografiral, saj bi s tem lahko ogrozil varnost potnikov. Balon nudi čudovito možnost za fotografiranje, saj se ti ponuja povsem nov zorni kot na panoramo, hitrosti praktično ni in v košari smo vedno na odprtem. Prav zaradi tega smo v našem balonu gostili že veliko fotografov."
V oktobru leta 2004 ste imeli prav poseben balo-narski polet, šlo je za lovljenje zvez iz balona. Sodelovali ste z izkušenim radioamaterjem Ivanom Švajglom. Kaj je bil namen tega nenavadnega poleta z balonom?
B. Ambrožič: "Radio klub Cirkulane je praznoval okrogli jubilej, in ker tudi sam prihajam iz Cirkulan, se je porodila ideja o tem nenavadnem balo-narskem poletu, kjer bi radijske zveze lovili iz zraka. V tem času nam je uspelo vzpostaviti kar nekaj radijskih zvez. Bilo je zelo simpatično in je še vredno kdaj ponoviti."
Kakšno je vaše povabilo v balon za vse tiste, ki še niso doživeli te izkušnje?
B. Ambrožič: "Če si želite nekoliko drugačen pogled na svet, če ste vsaj malo avanturist in se radi prepustite romantičnim občutkom, potem je balon skoraj idealna odločitev. Za tiste, ki pa vas je balon že očaral s svojo spokojnostjo in osupljivim, velikokrat pravljičnim pogledom na ptujsko panoramo, pa je to zagotovo zadosten razlog, da boste polet ponovili."
Aleksandra Jelušič
Več informacij lahko dobite na spletni strani Balonarskega kluba Ptuj:
Slovenci v EU • Z Urbanom Vertičem o življenju na tujem
»V Bruslju ni nikoli dolgčas!«
27-letni Ptujčan Urban Vertič ima že kljub mladosti za sabo zelo zanimivo ljubezensko in prav tako poklicno zgodbo, obe pa se med seboj tudi precej prepleteta. Med študentsko izmenjavo v Švici se je namreč zaljubil v Belgijko Tine. Po nekajletni zvezi na daljavo ga je nato ljubezen pripeljala v Bruselj, kjer sedaj živi že eno leto. V tej prestolnici Evropske unije pa je našel tudi profesionalne izzive - zaposlen je namreč na Stalnem predstavništvu Slovenije pri EU.
Foto: arhiv Urbana Vertiča
Pred sedežem Evropske komisije
Urban Vertič se je po končanem šolanju na ptujski gimnaziji odločil za študij politologije na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. In vse od takrat ga je že vleklo v širni beli svet in mikalo življenje kje na tujem. »Ne zato, ker doma ne bi bilo v redu, ampak sem želel odkriti nove priložnosti, okolje in ljudi. Tako se namreč človeku odprejo nekatera obzorja, obogati se z novimi perspektivami, ki mu lahko v življenju zelo koristijo. Prva pot me je vodila v Švico, omogočila pa sta mi jo starša,« je pojasnil sogovornik.
Pred petimi leti je tako dva semestra obiskoval univerzo v Bernu: »Takrat sem v študentskem domu, v katerem sem stanoval, spoznal Tine, ki je bila tudi glavni razlog, da sem bivanje podaljšal za dodatni semester. Švico imava oba v zelo lepem spominu tudi, ker so z njo povezana dobra prijateljstva z ostalo družbo ter seveda čudovita narava, v kateri nikoli ne nehaš uživati. No, ko je bilo naposled vendarle treba končati najino švicarsko zgodbo in se vrniti domov, sva se kakšno leto ali dve šla zveze na daljavo. Takrat sem namreč zaključeval študij in sem imel več časa za potovanja v Belgijo.«
Ko jo to državo obiskal prvič, se je prav tako prvič (in kot sam pravi, verjetno tudi zadnjič) odločil za posebno avanturo in se na pot podal z avtoštopom. Prispel je v 25 urah. »Vendar si lahko predstavljate, da nisem bil ravno najbolj svež za predstavitev Tininim staršem,« se nasmehne Vertič.
To pa seveda ni vplivalo na njuno romantično ljubezensko zgodbo, ki jo živita še danes. Tako se je kasneje, ko se je sam leta 2007 kot diplomirani politolog zaposlil na ministrstvu v Ljubljani, Tine »žrtvovala« in se po zaključku študija preselila v našo prestolnico. »V Ljubljani sva se imela zelo lepo, Tine se je naučila slovensko, žal pa ji kot pravnici ni uspelo najti ustrezne zaposlitve in sva zato vedno intenzivneje začela pogledovati proti severu,« se spominja Ptujčan.
Ob pogledu na ptujski grad zatrepeče srce
In tako sta pristala oba skupaj v Bruslju, kjer si je Vertič poiskal tudi službo, polno izzivov: »Kot zaposlen na Ministrstvu za zunanje zadeve se imam namreč možnost prijaviti na prosta diplomatska delovna mesta na naših diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Glede na to, da je moja partnerka Belgijka in da me Evropska unija zanima že od nekdaj, je tako bilo delovno mesto na Stalnem predstavništvu RS pri EU idealna priložnost.«
Na tem predstavništvu, ki
predstavlja in zastopa interese naše države pri Evropski uniji, tako opravlja naloge svetovalca za vzhodno Evropo in srednjo Azijo ter predstavlja Slovenijo v delovni skupini Sveta EU za to področje. »V praksi se udeležujem sestankov delovne skupine dvakrat na teden, kjer zagovarjam prej dogovorjena stališča Slovenije in nato o dogajanju poročam nazaj na ministrstvo. Ko so teme z mojega področja na dnevnem redu zasedanj Sveta EU, nudim tudi strokovno podporo veleposlaniku pri EU mag. Igorju Senčarju in ministru Samuelu Žbogarju.«
Čez teden mu tako po službi ne ostaja veliko časa za kaj drugega, saj traja delovni urnik v Bruslju od 9. pa tja nekje do 19. oziroma 20. ure. »Kljub temu se najde čas za kakšno druženje po službi s sodelavci ali z belgijskimi prijatelji. Včasih gremo na kegljanje, biljard ali v kino. Ob sobotah se pridružim portugalskim diplomatom v Bruslju pri igri nogometa. Poleti se večkrat podamo tudi na obalo, kjer se da, kljub hladni vodi, uživati,« je še razložil.
Na življenje v tem mestu se je tako hitro privadil, nekaj težav je sprva imel le z malo bolj onesnaženim zrakom. Ptuj pa včasih vendarle pogreša: »Predvsem takrat, ko se daljše obdobje ne vračam, se še posebej veselim dopusta. Drži, kar pravi priljubljen ptujski igralec Tadej Toš, da vsakemu pravemu Ptujčanu zatrepeče srce, ko se
pripelje iz kidričevskega gozda in zagleda ptujski grad.«
Nujen ogled »lulajočega« dečka
Domov prihaja približno štirikrat letno, starši in prijatelji pa na tujem obiščejo tudi njega. »Takrat jim ponavadi naročim, naj zraven prinesejo kaj domačega, recimo kako vino in hrano,« še doda.
Če boste morda med obiskovalci Bruslja tudi vi, pa vam, sedaj že kot pravi »domačin«, priporoča naslednje oglede: »'Deček, ki lula' je zagotovo najbolj prepoznaven obraz Bruslja. Pa tudi veliko drugih znamenitosti je tu, na primer glavni trg in Atomium. Splača si ogledati tudi ostala belgijska mesta, recimo Brugge ali Gent, prav tako je zanimiva obala. Le nekaj ur iz Bruslja pa se nahajajo tudi prestolnice, kot so London, Pariz in Amsterdam.«
Na splošno je po njegovem mnenju belgijska prestolnica ogromno multikulturno in multietnično mesto predvsem zaradi mednarodnih organizacij, ki imajo tukaj sedeže. Veliko je tudi ekonomskih priseljencev iz afriških držav in Bližnjega vzhoda.
Samo Belgijo kot državo pa sogovornik opisuje kot večinoma ravninsko in zelo gosto poseljeno: »Kar na Ptujčana, vajenega razgleda na Haloze, deluje nekoliko zaprto. Bolj hribovito zavetje narave se najde na jugu
države v Ardenih.«
Ta država je zelo zanimiva tudi v političnem smislu. »Sestavljajo jo tri entitete: nizozemsko govoreči Flamci, francosko govoreči Valonci in manjši nemško govoreči del. Med Flamci in Valonci prihaja nenehno do političnih sporov, pogoste so menjave v vladi, tudi izredne volitve jim niso tuje. Včasih se pojavijo še težnje po odcepitvi, ki še posebej povzročajo sive lase kralju,« je povedal politolog, ki razmišlja tudi o vpisu na magistrski program evropskih politik.
Belgijci po njegovih besedah večinoma živijo v večjih mestih in imajo bolj raztegljiv delovni čas kot mi, saj prihajajo iz službe kasneje: »Ogromnih kulturnih razlik v primerjavi s Slovenijo ni. Podobno kot mi zelo uživajo ob pitju piva. Drugače so delovni in prizadevni, no, vsaj tisti, ki jih jaz poznam. Večino časa preživijo pod stresom, znajo pa tudi uživati v prostem času.«
Zvečer sveče, zjutraj hladen tuš
Mladi se zabavajo podobno kot pri nas. »Mogoče je tukaj malo bolj razširjena navada, da gre skupina prijateljev večkrat skupaj na večerjo, potem pa gredo dalje. Veliko je koncertov, festivalov in klubov različnih stilov. V Bruslju ni nikoli dolgčas,« je navdušen Vertič. Sam se včasih druži s sodelav-
Foto: arhiv Urbana Vertiča
Na delovnem mestu
ci, največ pa s Tinino družino in njenimi prijatelji. »V Bruslju je tudi kar veliko Slovencev, včasih pa na ulici srečam celo kakšno Ptujčanko,« še doda.
V njegovi novi deželi sta mu všeč tudi pijača in hrana: »Na prvo mesto bi vsekakor dal belgijsko pivo, ki je zame najboljše na svetu. Poznavalci bodo prepoznali imena, kot so Duvel, Leffe, Hoegaarden, nepozna-valci pa tudi Stella Artois. Najbolj znan prigrizek je belgijski pečen krompirček (po domače pomfrit), ki se dobi na vsakem vogalu, glavna jed pa školjke, ki se, kakšno naključje, jedo s krompirčkom.«
Sicer pa belgijska zanimivost, ki ga je najbolj presenetila, ni povezana s prehranjevanjem, ampak njihovo birokracijo. »Včasih se zdi, kot da vlada v državi kaos in da nič ne deluje kot bi moralo. Še posebej, ko se soočaš s storitvami in izgubljaš živce z birokracijo. Najbolj fa-scinantno pa je, da kljub temu sistem nekako deluje,« ugotavlja Ptujčan, ki mu je v spominu ostala s tem povezana zanimiva anekdota: »Po vselitvi v novo stanovanje so nama po enem tednu brez opozorila izklopili elektriko. Po številnih telefonskih klicih in posredovanju lastnika so jo čez dober teden dni res ponovno priklopili. No, večeri ob svečah in jutra pod hladnim tušem so zdaj kljub temu prijetni spomin.«
Kljub takšnim »zanimivostim« pa življenje na tujem priporoča. »Za krajše obdobje vsem, saj si lahko pridobijo neprecenljive izkušnje. Za daljši čas pa predvsem mlajšim, ki še niso preveč vezani na domače okolje. Potrebna je le priložnost in nekaj poguma. Ne bo vam žal,« je prepričan.
Svet je na dlani
Z življenjem na tujem pa je seveda povezano tudi govorjenje tujih jezikov. Sogovorni-
ku ti ne povzročajo težav: »S punco govoriva angleško, kot sva se navadila v Švici, čeprav ona govori tudi slovensko. V službi, še posebej na sestankih, govorimo angleško in francosko, z nemškim in avstrijskim kolegom pa rečemo tudi kako po nemško. Zaradi znanja nemščine mi tudi nizozemščina ni tuja, obiskujem pa še tečaj francoščine, ki jo želim izboljšati, saj ta v Bruslju prevladuje in je tudi delovni jezik na sestankih EU.«
Za demonstracijo pa nam je povedal tudi dve, zdajšnjemu času primerni frazi v nizozemščini in francoščini: »De beste wensen voor het nieuwe jaar. Meilleurs voeux pour la nouvelle année 2010!« Pomenita pa: »Z najboljšimi željami v novem letu.«
Kaj bo njemu samemu prineslo leto 2010, še ne ve, sicer pa mu načrtov za prihodnost ne manjka. »Moj naslednji izziv je postati uradnik v Evropski komisiji, s katero zdaj sicer delovno sodelujem, želim pa se presesti na njihovo stran mize. Pot do tega položaja je precej težka, saj je treba opraviti zelo konkurenčna testiranja, kjer se preverja znanje o EU in druge sposobnosti. Glede na to, da se v povprečju prijavi na razpisano delovno mesto več kot tisoč kandidatov iz celotne EU, se je treba na testiranja seveda čim boljše pripraviti,« je dejal Ver-tič, ki tudi namerava še nekaj časa ostati v Bruslju, saj se tukaj oba s partnerko dobro počutita: »Hkrati pa je to še prestolnica EU, v kateri vidim tudi svojo profesionalno prihodnost. Prav tako obstaja možnost, da se bova kdaj vrnila v Slovenijo ali pa jo mogoče mahnila kam izven Evrope - svet je še velik.«
In zakaj ga tudi ne bi raziskovala in okušala? Saj vendar pravijo, da je dom tam, kjer je srce ...
Polona Ambrožič
Foto: arhiv Urbana Vertiča
Na obali
Na valovih časa
Okoli sveta (26) • Piše: Filip Kovačič
Sredi Tihega oceana, 20.000 kilometrov od doma
Na Samoi dežuje ... Po kar dolgem času imam končno spet malo občutka civilizacije. Lahko si operem perilo, napolnim baterije za fotoaparate, uredim fotografije, pišem popotni-ški dnevnik in kar je še takšnih opravil modernega popotnika .
Sedim v tropskem vrtu motela Valentine, na obrobju glavnega mesta Samoe, ki se imenuje Apia. Zunaj je še vedno močan naliv, kar ni nič neobičajnega za ta letni čas, a me to čisto nič ne moti saj imam vse, kar potrebujem, da bo ta dan potekal, kot sem si zamislil. Elektriko za prenosnik, prijeten prostor, udoben naslanjač iz ratana, kavo in slušalke z glasbo po mojem okusu. Čeprav mi je ameriški prijatelj Vince odsvetoval ostati v Apiji, je zame to glavno mesto države z okoli štirideset tisoč prebivalci prav prijeten obmorski kraj. Razen neznosne soparne vročine!
300 m v krošnjah na Samoi
Foto: Filip Kovacic
Fala na Samoi
Foto: Filip Kovačič
Nekoč tudi nemška kolonija Samoa ali Zahodna Samoa, kot ji tudi pravijo, je v resnici otočje, sestavljeno iz devetih otokov, med njimi sta le dva večja - Savai in Upulu. Slavni škotski pisatelj Rober Louis Stevenson si je državico Samoa izbral za stalno prebivališče v poznih letih ustvarjanja. Zagotovo pa veliko ljudi še nikoli ni slišalo za to majhno eksotično državico sredi Tihega oceana z le okoli 160.000 prebivalci. Pred kratkim je ponovno prišla na prvo stran svetovnih medijev zaradi potresa in velikih po-potresnih valov. Žal je cunami prizadel veliko število ljudi in povzročil tudi ogromno škodo že tako revnemu prebivalstvu. Če se samo spomnim, kako blizu obale, v hišah praktično brez sten, ljudje živijo. Grozljivo. Dobro leto pred cuna-mijem sem tudi sam bival v takšni koči iz bambusa, kakšne tri metre od bučečega Tihega oceana. Šri Lanko sem obiskal natanko eno leto po cunamiju, tukaj pa sem bil ravno toliko prej.
Je pa ta majhna otoška državica poznana še po nečem. Imajo namreč eno najboljših reprezentanc na svetu - v ra-gbiju. Zanimivo je, da skoraj vse pacifiške otoške državice gojijo ragbi kot svoj prvi šport. Polinezijski moški so zelo čokati, močni in ta šport jim je pisan na kožo kot nekak nadomestek za nekoč nevarne bojevniške spopade. Še pred dobrimi sto leti so bili v teh odročnih krajih znani kot najkrvoločnejši ljudožerci. Krščanski misijonarji so jih »prevzgojili« in zdaj so vdani cerkvi, ki je postala temelj in središče njihovih življenj.
Fascinantna samoanska ureditev ali samoanski način življenja temelji na sistemu razširjene družine (aiga), ki ostaja skupaj v vasi in je lojalna šefu (Matai) vasi, ki je ponavadi najstarejši in najbolj spoštovan član družine. Vaški svet je sestavljen iz samih Mataiov, skupaj z najvišjim šefom (Alii) in tako imenovanim govorečim šefom (Tulafale).
Nadaljevanje prihodnjič
Krvodajalci
21. december - Jožef Muzek, Mu-retinci 57; Marjeta Kokol, Janežovci 12 b; Frančiška Černel, Slavšina 42; Katarina Drevenšek, Zakl 38 c; Majda Zemljič, Podgorci 44; Mitja Zadravec, Zamušani 22 c; Roman Železnik, Nadole 4; Franc Cafuta, Zamušani 22 c; Anita Korošec Kapel, Ob železnici 19 a, Rače; Marija Arnuš, Rimska ploščad 3, Ptuj; Janko Moravec, Vičanci 87 a; Slavko Soršak, Lovrenc na Dravskem polju 5; Marjetka Potrč, Ločki Vrh 28; Matic Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Janez Selinšek, Stogovci 5 a; Aleš Mori, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Bojan Verdenik, Krčevina pri Vurbergu; Vesna Mohorko Fajfar, Skorba 39; Jure Novak, Cirkovce 22; Darko Fajfar, Medribnik 25; Robert Horvat, Kolodvorska 15, Središče ob Dravi; Dragica Strelec, Zamušani 22 b; Vladimir Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Milena Muršec, Ločki Vrh 29; Branko Čepic, Prešernova 20, Maribor; Ana Kmetec, Cirkovce 1 c; Bogdan Potočnik, Spodnje Jablane 5; Jožef Florjanič, Dornava 131 b; Igor Levstik, Zlatoličje 35; Dušan Krajnc, Zamušani 25; Smiljana Muhič, Moškanjci 14 b; Miran Cvilak, Slovenja vas 27; Milan Golob, Dornava 142 b; Branko Drevenšek, Mihovce 48; Drago Furek, Draženci 87 a; Robert
Bezjak, Slatina 50; Jožef Galun, Stogovci 14; Brigita Bezjak, Formin 39; Branko Prezelj, Podvinci 51 a; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Martin Potočnik, Kratka ul. 7, Ptuj; Leon Turk, Gerečja vas 32; Slavko Cvetko, Mala vas 8 a; Darinka Kovač, Vitan 29; Vinko Baklan, Zg. Jablane 30; Andrej Rožman, Sovjak 93; Robert Kodrič, Stojnci 42; Bogdan Ko-res, Medvedce 2 a; Peter Kolbl, Runeč 11; Dušan Jaušovec, Apače 275; Robert Stajnko, Razlagova 52, Ljutomer; Štefan Ros, Kočice 36.
24. december - Matej Polajžer, Ko-ritno 11, Majšperk; Vesna Plut, Jiršovci 17 a; Frančišek Muhič, Velika Nedelja 10 a; Jože Medved, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Marija Golenko, Spodnje Jablane 10 a; Dušan Potočnik, Zg. Leskovec 19; Janez Kokol, Kicar 66; Sašo Bela, Kopivnik 6, Fram; Branko Kontarček, Hum 21 a; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Alojz Emeršič, Lancova vas 56; Marko Dovečar, Šardinje 7; Sonja Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj; Milena Kokol, Ul. 25. maja 14, Ptuj; Roman Dreven-šek, Podvinci 45; Dejan Vojsk, Zabovci 56; Marija Hojnik, Polenšak 7 b; Polona Škreblin, Gubčeva ulica 21, Ptuj; Boštjan Rodošek, Prepolje 28; Dušan Marin, Podgorci 78; Miran Valenko, Draženci 10 b; Silvo Koren, Cesta talcev 33, Rače; Albin Petrovič, Dravci
12; Miha Horvat, Muretinci 60 a; Jožef Lončarič, Zg. Hajdina 203 b; Janez Šel, Apače 186 a; Dejan Ivančič, Placerov-ci 16; Darko Vaupotič, Loperšice 12; Milan Prapotnik, Mali Okič 43; Franc Sluga, Stogovci 17; Marjan Anderlič, Tr-govišče 25 b; Marija Škrjanec, Kicar 43 b; Zdravko Fajfar, Lahonci 17; Aleksander Krajnc, Draženci 33 c; Martin Geč, Moškanjci 71; Ivan Fras, Sovjak 71 a; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Robert Pšajd, Klepova ul. 14, Ptuj; Ivan Zemljarič, Strmec pri Polenšaku; Janez Vertič, Ločič 1 b; Brigita Golc, Prvenci 10 b; Silvo Sok, Zamušani 52 b; Jožef Kozel, Zg. Gruškovje 18; Daniel Roškar, Gorišnica 146; Milan Drevenšek, Trubarjeva ulica 14, Ptuj; Marjeta Mendaš, Moškanjci 84 a; Saša Vozlič, Zamušani 4; Janko Beranič, Pongrce 3; Franc Žma-uc, Zagorci 59 a; Jožef Bezjak, Bukovci 109; Marjan Molnar, Potrčeva cesta 26, Ptuj; Tadej Bojnec, Langusova 26, Ptuj; Rudi Kokol, Osluševci 22; Janko Marin, Bresnica 70.
28. december - Darja Habjanič, Lit-merk 12; Simona Trstenjak, Mihalovci 29; David Ozmec, Mihovci 10 a; Silva Zelenko, Lahonci 5; Miran Škrinjar, Fran-kovci 43; Stanko Perger, Velika Nedelja 6; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Anton Danko, Potčreva 40, Ptuj; Stanko Rihtar, Podlehnik 22;
Jerneja Bombek, Trubarjeva 19, Ptuj; Smiljan Ivančič, Hrastovec 22 d; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Lidija Vastič, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj; Marija Jere-nec, Dolena 53 a; Ivica Paveo, Kungota pri Ptuju 146; Igor Turnšek, Gerečja vas 41 i; Stanislav Beranič, Cesta na Hajdi-no 17; Suzana Čuš, Žamenci 12; Igor Kokol, Dravinjski Vrh 68; Ivan Kolenič, Sakušak 15 a; Natalija Paternost, Mestni Vrh 17 b; Maks Plohl, Zagrebška cesta 102, Ptuj; Sabina Janžekovič, Stojn-ci 140 e; Branko Sitar, Kungota 158; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Ivan Milošič, Jablovec 56 a; Branko Pernat, Lovrenc na Dravskem polju 9; Marta Trafela, Dežno 5 a; Majda Golob, Kicar 140 c; Tatjana Šeruga, Švajgerjeva 2, Ptuj; Branko Matjašič, Stojnci 51; Zoran Štalcer, Formin 31; Milorad Lazic, Ormoška 50 a, Ptuj; Branko Mohorko, Apače 284; Rudolf Muhič, Formin 40; Milica Petek Filipovic, Ul. 25. maja 9, Ptuj; Samo Lešnik, Majšperk 64; Bojan Hojnik, Slavšina 25; Majda Gojkovič, Na gradu 5, Ptuj; Majda Paternost, Stojnci 140 a; Marija Zelenik, Levanjci 11; Branko Habjanič, Grajenščak 8; Anton Mohorko, Trnovec 11; Vida Pehan, Gra-jenščak 36; Štefan Jerenec, Dolena 53 a; Boštjan Novak, Volkmerjeva c. 21, Ptuj; Vekoslav Haladeja, Videm 28 a; Boštjan Forstnerič, Turniška 6, Ptuj.
Torek, 26. januar
Danes goduje Pavla.
Danes je svetovni dan spomina na holokavst.
1699 so v Sremskih Karlovcih podpisali mir med turškim cesarstvom in Sveto ligo (Avstrija, Poljska, Benetke in Rusija), s katerim je Avstrija odvzela Turčiji večji del Madžarske in Transilvanijo.
1763 se je rodil Napoleonov maršal Jean-Baptiste Bernadotte, ki je postal kasneje švedski kralj Karel XIV., utemeljitev dinastije, ki je še vedno na prestolu.
1781 se je rodil pesnik in dramatik Achim von Arnim, eden najpomembnejših predstavnikov nemške romantike.
1788 so pripeljali z ladjami v angleško kolonijo Avstralijo prve bele kaznjence. Na mestu današnjega Sydneyja v Avstraliji so Britanci začeli urejati kolonijo za kaznjence.
1823 je umrl britanski zdravnik Edward Jenner, ki je odkril cepivo proti črnim kozam.
1827 so razglasili neodvisnost Peruja. Potomci Inkov so dobili svojo državo.
1877 se je rodil nizozemski slikar Kees van Dongen. Slikal je s samosvojo, močno barvitostjo predvsem, krajine in portrete svetovljanov. Sreda, 27. januar Danes goduje Janez.
Danes je svetovni dan spomina na žrtve holokavsta.
1540 je umrla sveta Angela Merici, ustanoviteljica uršulinskega reda, najstarejšega ženskega reda v Rimskokatoliški cerkvi, ki se posveča poučevanju.
1755	se je rodil Fridrich Wilhelm von Schelling, eden največjih filozofov nemške klasične filozofije.
1756	se je rodil avstrijski skladatelj Wolfgang Amadeus Mozart, eden največjih glasbenikov vseh časov. Ob Haydnu in Bethovnu je bil osrednja osebnost tako imenovane dunajske klasike.
1832 se je rodil britanski matematik Charles Lutwidge Dodgson, ki je pod psevdonimom Lewis Carrol napisal pravljično zgodbo Alica v čudežni deželi.
1859 se je rodil nemški cesar in pruski kralj Viljem II. 30.septembra 1918 je moral po porazu Nemčije v 1. svetovni vojni odstopiti.
1901	je umrl skladatelj Giuseppe Verdi. Njegovo prvo opero Nabucco so izvajali prvič leta 1842, zadnjo Falstaff pa leta 1893.
1918 je ukrajinski nacionalistični centralni svet podpisal s centralnimi silami pogodbo, na osnovi katere je Nemčija dobila pravico zasesti Ukrajino v borbi proti sovjetski revoluciji. Četrtek, 28. januar Danes goduje Peter.
1827 se je rodil francoski zdravnik Jean Antoihe Villemin, ki je dokazal, da je tuberkuloza nalezljiva bolezen, ki se prenaša s stiki med ljudmi in živalmi.
1865	se je rodil finski politik Kaarlo Juho Stihlberg, avtor finske ustave in prvi predsednik neodvisne Finske.
1912 se je rodil ameriški slikar Jackson Polloc. Bil je med prvimi, ki se je uveljavil s slikanjem brez čopiča.
1918 so nezadovoljni delavci začeli v Berlinu eno svojih najbolj odmevnih
stavk, s katero so zahtevali človeka vrednejše življenje.
1990 so se v DR Nemčiji (Vzhodni Nemčiji) sporazumeli o ustanovitvi vlade
vseh strank, kar je bila naslednja stopnja na poti k združitvi obeh Nemčij.
Petek, 29. januar
Danes goduje Franc.
1635 je ustanovil Ludvik IV. francosko akademijo znanosti in umetnosti. 1737 se je rodil ameriški pisatelj in politik Thomas Paine, eden od pobudnikov ameriške neodvisnosti. Državi je nadel ime Združene države Amerike.
1819 je Anglež Thomas Stamford Raffles na koncu Malajskega polotoka ustanovil svobodno pristanišče Singapur.
1844 je umrl francoski pisatelj Charles Nodier, ki je bil v času Ilirskih provinc v Ljubljani knjižničar in urednik časopisa Thelegraphe officiel. 1850 se je rodil angleški socialni reformator sir Ebenezer Howard, ustanovitelj gibanja garden-city, ki je močno vplivalo na urejanje mest po vsem svetu.
1866	se je rodil francoski pisatelj in muzikolog Romain Rolland. Leta 1915 je prejel Nobelovo nagrado za književnost.
1876 se je rodil španski pisatelj in pesnik Vicente Blasco Ibanez. Sobota, 30. januar Danes goduje Martina.
Danes je dan pomorskega rodu Slovenske vojske.
1574 je umrl največji portugalski humanist Damiao de Gois, človek z enciklopedičnim umom in eden najbolj kritičnih duhov svoje dobe.
1648	je prišlo do popolnega priznanja neodvisnosti Nizozemske.
1649	so obglavili angleškega kralja Karla I.
1687 se je rodil nemški arhitekt Baltazar Neumann, najpomembnejši oblikovalec nemškega baroka.
1720 se je rodil italijanski slikar Bernardo Bellotto, po stricu imenovan tudi Canaletto.
1781 se je rodil nemški lirik in pripovednik Adalbert Chamisso.
1785 je Jožef II., sin in naslednik Marije Terezije, izdal ukaz, s katerim je
dovolil, da lahko v vsakem kraju ostane ena cerkev.
Nedelja, 31. januar
Danes goduje Janez.
Danes je svetovni dan boja proti kajenju.
1808 je Dubrovnik uradno prenehal obstajati kot samostojna država. Du-brovniški republiko so Francozi priključili najprej Kraljevini Italiji. 1854 je Japonska odprla dostop do njenih pristanišč vsem ladjam. 1884 se je rodil nemški politik Theodor Heuss, ki je postal leta 1949 prvi predsednik Zvezne republike Nemčije in bil 10 let na tem položaju. 1943 so se ostanki nemških armad pod poveljstvom feldmaršala von Po-ulusa vdali po obleganju pri Stalingradu. 1958 so izstrelili so prvi umetni ameriški satelit Explorer. Ponedeljek, 1. februar Danes goduje Ignac.
1864 je izbruhnila med Nemško zvezo in Dansko še drugič vojna.
1895	se je rodil John Ford, najbolj znan režiser ameriških vesternov.
1896	so v Torinu prvič izvedli Puccinijevo opero La Boheme.
1902	so na Kitajskem ukinili povezovanje ženskih nog.
1946 je postal Norvežan Trygve Lie prvi generalni sekretar OZN.
AvtoD£OM
Marca bo na slovenski trg zapeljal novi C3
C3 je doslej dobil že več kot dva milijona kupcev, med katerimi so prevladovale predstavnice nežnejšega spola. Po novem ga želijo približati še moškim, in sicer z izboljšano kakovostjo ter nekaterimi samosvojimi rešitvami, kot je recimo kupolasta zaobljenost vozila. Posebnost novega Citroenove-ga avtomobilčka je tudi daleč v streho potegnjeno vetrobransko steklo zenith. C3 je prvi citroen, na katerega so namestili rahlo spremenjen logotip, ki uvaja drugačno celostno podobo te francoske znamke.
Novi C3 deluje prepoznavno in mladostno, dobil je tudi nekaj oblikovnih poudarkov, med katerimi izstopata navzgor zavihana prednja žarometa, ogromna trapezoidna odprtina za dovod zraka na odbijaču, steklo za zadnjimi bočnimi vrati in v obliki črke L oblikovane zadnje luči. Pri bogateje opremljenih različicah izstopa kromiran spodnji del bočnih stekel, v isti material odete kljuke, na nosu kromirana odprtina pod motorno masko in letvica na zadku vozila.
Tako kot večina avtomobilov nižjega razreda je tudi C3 zrasel za nekaj centimetrov, tako da že postaja družinsko prostoren avtomobilček. Za voznika in sopotnika ponuja dovolj prostora, le zadnja klop je zaradi kratkega sedalnega dela in omejenega prostora po višini namenjena prej otrokom kot odraslim. 13-litrski predal so Francozi preoblikovali in tako dobili nekaj dodatnega prostora za sopotnikove noge. Naj omenim, da se lahko sedež pomakne še za
dodatnih osem centimetrov naprej in s tem zagotovi prostor za potnike na zadnji klopi.
Novi citroen C3 ima (tako kot vsi njihovi enoprostorci) veliko steklenih površin, med katerimi nedvomno najbolj izstopa ve-trobransko steklo zenith, ki je od klasičnega večje za 40 odstotkov, v dolžino meri kar 1,35 metra in se zajeda okoli 30 centimetrov globlje v karoserijo. Na zgornjem delu je dodatno zatemnjeno, tako da sonce pri zmerni jakosti ne slepi spredaj sedečih, Citroenovi strokovnjaki pa zatrjujejo, da zaradi tega vetrobrana ni okrnjena varnost potnikov. S preprostim potegom ročice nad glavami se razprostre zastiralo, ki pričara bolj klasičen; torej 28-odstotni vidni kot namesto 108-stopinjskega. Zenith je serijski pri paketu exclusive, pri slabše opremljenih modelih pa zanj zahtevajo 400 evrov, a boste zato lahko uživali v neomejenem razgledu, opazovali ptice na nebu, da ostalih čudes narave niti ne omenjam. Vzvratno ogledalo se je preselilo tik pod rob vetrobranskega stekla, zenith pa s seznama opreme briše samodejne brisalce, prednji del kabine osvetljujeta le bralni lučki, zaradi tehnično zahtevnejšega senčnika tudi odpade strešno okno za zadnji del kabine. To so nekateri kompromisi, ki jih je treba sprejeti, če se želite voziti v
napol steklenem avtomobilu.
Vgrajeni materiali so povezani s paketi opreme, a lahko rečem, da so tudi v osnovi dovolj kakovostni. Spodaj prirezan ter delno z aluminijem obdan volan deluje že skoraj dirkaško, tridelna instrumentna plošča je dobro pregledna, na osrednji konzoli je lahko tudi doplačljiv barvni zaslon navigacijske naprave. V novem C3 ne boste našli ravnih in dolgočasno oblikovanih površin, vse je razgibano in dinamično. Na seznamu dodatne opreme najdemo ob navigaciji še avdiosistem s prostorskim zvokom, indikator optimalne prestave ali recimo dišave oziroma parfum za avto.
Marca, ko bo stekla uradna prodaja v Sloveniji, bo paleto motorjev sestavljalo osem znanih agregatov, a jo bodo sčasoma povečevali. Štirje agregati bodo bencinski in štirje dizelski (pri močnejših dizlih je na voljo tudi filter trdih delcev FAP), z razponom moči od 60 do 120 KM. Vstopni dizel s 70 KM v ozračje izpusti vsega 99 gramov ogljikovega dioksida, medtem ko znaša izpuh pri najmočnejšem dizelskem stroju (110 KM) 118 gramov na kilometer vožnje. Očitno tudi pri Citroenu znižujejo proizvodne stroške, saj naj bi čez dve leti na trg zapeljal C3 s trivaljnim bencinskim motorjem, z izpustom okoli 100 gramov ogljikovega dioksida. Menjalnik bo na začetku prodaje petstopenjski ročni, nekaj kasneje bodo trgu ponudili še pet- in šeststopenjskega robotiziranega.
Standardna varnostna oprema zajema prezračevane zavorne diske na prednji osi, zavorni dodatek ABS v kombinaciji z elektronsko porazdelitvijo zavorne sile EBD in asistenco pri zaviranju v sili EBA. Vse različice prihajajočega C3 premorejo šest zračnih blazin, vseh pet sedežev je opremljenih s tritočkovnimi varnostnimi pasovi z zate-govalnikom, na zadnje sedeže pa je možno pritrditi tudi otroške sedeže s sistemom Isofix.
Zdaj že stari C3 velja za zgodbo o uspehu, saj so jih prodali čez dva milijona, zato so tudi prodajni načrti, glede na pomembnost segmenta, ki v evropskem merilu znaša 38 odstotkov celotne prodaje, optimistični, in sicer naj bi letos našteli 1300 kupcev, v letu 2011 pa 1700.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Porcelanska in kompozitna luska
V	zadnjih letih smo priča velikemu tehnološkemu napredku v zobozdravstvu. Izpopolnjujeta se znanje in način izdelave pripomočkov, ki jih v zobozdravstvu vsak dan uporabljamo. Prav je, da si pridobimo čim več podatkov v zvezi s posegi v naših ustih. Prvi vir je vsekakor naš zobozdravnik, ki je tu, da nam razloži in nazorno pokaže, kakšne so rešitve naših zobozdravstve-nihproblemov. Vnadaljeva-nju si bomo poiskali razlage v pisani besedi, ne glede n to, ali bomo prebirali različne časopise, revije, tednike ali brskali po internetu.
V	današnji številki se bomo seznanili z visoko estetskimi rešitvami sprednjih zob.
Sekalci so tisti zobje, na katere smo najbolj občutljivi. Ko se nasmejimo, so prvi, ki jih pokažemo, ko ugriznemo v hrano, so prvi, ki se lotijo dela in še bi lahko naštevali.
Problem nastane, ko je za-
radi poškodbe, zobne gnilobe ali zdravljenja sprednjih zob prizadet naš videz, pri tem smo manj obremenjeni s funkcijo - žvečenjem.
Rešitev naštetih težav je v estetskih - lepih zalivkah, prevlekah in v luskah, o ka-terihpišemo danes.
Prve so estetske porcelanske luske imele filmske zvezde iz začetka dvajsetih in tridesetih let prejšnjega stoletja. Z njimi lahko popravimo barvo zoba, spreminjamo obliko slabo oblikovanega zoba, zapiramo prostore med zobmi. Za izdelavo porcelanske luske moramo zob obrusiti, kar delamo v lokalni anesteziji, vzeti odtis, ki ga pošljemo v zobotehnični laboratorij, kjer nam na osnovi odlite-ga modela iz našega odtisa oblikujejo in izdelajo končni izdelek. Lusko potem v ordinaciji s posebnim postopkom lepljenja zalepimo pacientu na pripravljen zob. Kompozitna luska, kar pomeni luska iz materiala,
Foto: Črtomir Goznik
Mirjana Petrovič Foltin, dr. dent. med.
ki ga uporabljamo posebej za ta namen in za izdelavo belih zalivk, ima svoje prednosti: izdelek je narejen pri enem obisku zobozdravnika in cena je nižja od porcelanske luske. Nobena luska, tako porcelanska kot kom-pozitna, namreč ne spada v zdravstveni paket. Toda tudi v teh primerih velja na-čelo:»Koliko denarja, toliko muzike.« To pomeni, da ima porcelanska luska res višjo ceno, toda tudi dlje traja, porcelan in delo zobozdravnika in zobnega tehnika
so visokega kakovostnega razreda. Kompozitna luska stane manj in jo je potrebno večkrat menjati. Kompozi-tna luska je hitra rešitev, ko smo v časovni stiski in pacient potrebuje izdelek takoj. Danes so na srečo tudi kompozitni materiali tako razviti, da omogočajo širši populaciji izdelavo in dostopnost kvalitetnega izdelka. Obe vrsti lusk že več let uspešno izdelujemo tudi v našem zobozdravstvenem domu.
Za konec naj poudarim, da se moramo vprašati, če svobodno preoblikujem besede J. F. Kennedyja, ne kaj lahko naš zobozdravnik naredi za naše zobe, pač pa, kaj lahko za svoje zobe storimo sami! Vsekakor priporočam, da natančno preberemo in se seznanimo s plakatom ZZZS, ki je izobešen v čakalnici vsake zobozdravstvene ambulante, da vidimo, kakšne so naše pravice in ne nazadnje tudi dolžnosti: kdaj, kako in s čigavo pomočjo skrbimo za svoje ustno zdravje.
Mirjana Petrovič Foltin, dr. dent. med.,
JZ Zdravstveni dom Ptuj
Moje cvetje
Posejte najljubša zelišča kar na okenskih policah
Zima še kar vztraja, zato nekatere že pošteno srbijo roke in si že želijo pričeti delati na prostem. Seveda nista mraz in sneg tisto, kar nas ustavlja. Ustaviti nas mora zavest, da hoja po zemlji, pokriti s snegom, in hoja po zamrznjeni zelenici zelo škodita in uničujeta tisto, po čemer hrepenimo vse leto: rodovitna prst na vrtu in lepa zelenica okoli hiše. Zato naj počivajo tudi škarje, še tri mesece je čas za obrezovanje in oblikovanje tako okrasnih drevesc in grmov, kakor sadnega drevja in vinske trte.
Foto: Martin Ozmec
Da pa bomo vseeno počeli nekaj podobnega setvi na prostem, lahko posejemo nekaj najljubših zelišč, ne za sadike, ampak za uporabo v kuhinji. Kar lepo bodo uspevale tudi na svetlih okenskih policah. Sveža zelišča, četudi vzgojena na policah naših oken, dajejo jedem res izjemen okus.
Katera zelišča se v ta namen najbolje obnesejo?
Baziliko vsi poznamo in mnogi obožujemo njen vonj in pomirjujoč, sladkast okus hrane, v katero jo damo. Danes lahko v trgovinah s semenom kupimo seme različnih sort bazilike, bolje kakor tista z bleščečimi listi, se obneseta sveta bazilika in tajska bazilika. Ko naredita dovolj listne mase, ju kar ščipajte in uporabljajte v prehrani. Pri baziliki je potrebno biti previden predvsem pri zalivanju. Najbolje bi bilo za setev uporabiti bolj peščeno zemljo, če se do nje lahko dokopljete izpod snega. Drugače pa posebej mlade rastlinice zalivajte res z majhnimi količinami vode, večkrat. Najbolj je uporabljati kar pršilke. Bazilika da odličen okus skoraj vsem omakam in jedem, ki jih običajno začinimo z različnimi, nam bolj znanimi zelišči, kot so timijan, majaron in podobno. Ker je bazilika svetlokalilka, seme samo pritisnemo ob zemljo in ga ne pokrivamo.
Origano je ime za več rastlin. Danes govorim o našem navadnem trajnem origanu, ki ga pravilno imenujemo tudi dobra misel. Je sicer trajnica, ki jo lahko imamo poleti posajeno kar na prostem. Kdor ga ima, naj izkoplje izpod snega nekaj vejic, jih za nekaj ur pusti na mizi, potem naredi klasične podtaknjence. Seveda pa je smiselna tudi vzgoja iz semena. Seme samo rahlo pokrijemo z zemljo, saj potrebuje malo svetlobe za dober vznik. Ravno tako ga uporabljamo v različnih omakah, za pizze bo okus lističev mladih rastlin verjetno preblag.
Krebuljica je nam manj poznano zelišče, seme pa se da dobiti tudi pri nas. Ker pospešuje presnovo, je prav primeren dodatek juham, omakam in svežim solatam pozimi, ko uživamo premalo sveže zelenjave. Uspeva tudi v polsenci, zato jo lahko postavimo tudi na police, kjer sonca primanjkuje in zgoraj omenjena zelišča ne bi uspevala.
Peteršilj mnogi uvrščajo med zelenjadnice, čeprav je v resnici začimbnica. Kamor koli ga že spredalčkamo, sejemo ga lahko že zdaj. Izberemo sicer listnate sorte, lahko je to kodrolistni ali navadni listnik. Da se ne bo spomladi mudilo s setvijo na prosto, ki pogosto prinese razočaranje, si ga posejte nekaj zdaj v večji lonec, da boste imeli zalogo do takrat, ko boste lahko rezali prve liste na vrtu na prostem. Tudi peteršilj je lahko na manj svetlih policah, kjer ni veliko sonca.
Še kar nekaj zelišč je, ki jih lahko sejemo, da jih bomo trgali in uporabljali kar iz lončkov na okenskih policah. Vedno pa velja, da v lončke seme posejemo dokaj na gosto, da hitro dobimo razvejane grmičke. Posejemo več lončkov ene vrste, da jih bomo lahko ves čas rezali. Ne jezite se, če vam bodo nekatera počasi tudi odmrla, saj je taka setev namenjena sprotni porabi in ne vzgoji sadik. Vedno se zavedajte, da zelišča potrebujejo izredno malo vode in jih predvsem veliko hitreje utopimo kakor izsušimo, pa jih bomo lahko uporabljali dalj časa.
Lahko pa je taka setev biti tudi zanimiv in poučen način druženja zelo majhnih ali malo večjih otrok in staršev. Pozimi je zelo težko najti skupno zaposlitev, setev zelišč je lahko ena izmed takih družinskih aktivnosti.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene scene
Letošnjo podelitev britanskih glasbenih nagrad (Brit Awards) bodo zaznamovale ženske pop izvajalke. Saj so kar štiri izvajalke, in sicer Pixie Lott, Lady Gaga, Lily Allen in Florence & The Machine, prejele vsaka po tri nominacije. Med nomi-nirankami pa pogrešamo nedavno odkrit britanski talent Susan Boyle, ki bi si z najbolje prodajnim albumom I Dreamed A Dream zagotovo zaslužila vsaj nominacijo za najboljši britanski album ali vsaj za najbolj obetavno novinko. Florence, Lily in Pixie se bodo ob Bat
For Lashes in Leoni Lewis potegovale v kategoriji najboljša ženska izvajalka. Lily Allen in Florence & The Machine sta tudi v konkurenci za album leta kjer bosta morali premagati močno konkurenco, v kateri so Dizzee Rascal, Kasabian in Paolo Nutini. Zadnja v vodilni četverici pa je nihče drug kot Lady Gaga, ki je prejela nominacijo za najboljšo mednarodno solo pevko, za mednarodno najbolj obetavno novinko in za najboljši mednarodni album. Tudi boybend JLS je nominiran trikrat za najboljšo britansko
Florence & The Machine
Tony Hawk se je spet priskatal na mobilne telefone. Pred tabo je vznemirljiva nova igra, ki te bo popeljala na sam rob zmožnosti rolke in tebe. Igra temelji na napredni fiziki, kar pomeni, da boš moral pri težjih trikih uporabiti veliko znanja, saj je obnašanje rolke neverjetno pristno. Če rad skejtaš, ali pa če imaš rad dober izziv, je to igra, ki je ne smeš izpustiti!	Published by GLU
Pošlji: TD VERT na 3G3G
Svetovno znana serija Brain Challenge se vrača v novi podobi, še bolj nabiti z inteligentnimi igrami in vprašanji. Testiraj svoje sposobnosti opazovanja, hitrega reagiranja, testiraj svoj spomin in zmožnost logičnega sklepanja. Published by: Gameloft
Pošlji: TD KVIZ na 3G3G
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
To je to
Foto: internet
Pixie Lott
zasedbo, najboljše novince in najboljši britanski singel. Brit Awards letos proslavljajo 30. rojstni dan in ob tej priložnosti sta uvedeni tudi dve novi posebni kategoriji, Prva bo nagrada za najboljši nastop na dosedanjih svečanih podelitvah, kjer je v konkurenci za nagrado kar 14 izvajalcev, med njimi omenimo nastope Bee Gees, Bros, Coldplay, Spice Girls, Eurythmics, Kanye Westa, Kylie Minogue in Michaela Jacksona. Druga posebna kategorija pa bo nagrada za najboljši britanski album v zadnjih 30 letih. V konkurenci za najboljši album je 10 nominirancev, med njimi so se znašli albumi izvajalcev, kot so: Coldplay, Diclo, Dire Straits, Oasis, Phil Collins, Sade in drugi, Brit Awards 2010 bodo podelili 16. februarja na veliki svečanosti v Londonu. Svoj nastop na prireditvi pa so že potrdili Florence & The Machine, Lady Gaga, La Roux, Dizzee Rascal, JLS in Robbie Williams, ki bo prejel posebno nagrado za izjemen prispevek k razvoju glasbe.
Šest let po smrti country legende Johnnya Casha bodo ponovno izdali novi album, na katerem bodo njegove zadnje posnete skladbe. Album, imenovan American VI: Ain't No Grave, bo zadnji v seriji albumov American Recordings, ki jih je produci-ral slavni Rick Rubin. Album bo izšel 26. februarja točno na njegov 78. rojstni dan in temelji na akustičnih priredbah, med avtorji se pojavljajo nekatera zelo znana glasbena imena, kot so Sheryl Crow, Bob Dylan in Kris Kri-stofferson. Johnny Cash je
umrl 12. septembra 2003 v 71. letu starosti, samo nekaj mesecev po smrti svoje žene June Carter Cash. Leta 2006 je z albumom American V: A Hundred Highways osvojil prvo mesto ameriške lestvice albumov. Serijo albumov American Recordings je pričel leta 1994, pri tem mu je pomagal že omenjeni pro-ducent Rick Rubin. Njuno kreativno in uspešno sodelovanje je nagrajeno s šestimi
nagradami grammy. ®®®
Mlada ameriška pevka Ke$ha še najprej kraljuje na ameriških glasbenih lestvicah. V prejšnjem tednu so se kar štiri njene skladbe uvrstile na lestvico Billboard Hot 100, vključno s skladbo TiK ToK, ki je že štiri tedne na prvem mestu omenjene lestvice. Ke$hin album Animal je prav tako na prvem mestu med najbolje prodajanimi albumi v ZDA. Ke$ha je tako uspela samo v nekaj tednih izrinit z vrhov svetovnih glasbenih lestvic še lani nezaustavljivi pevki Lady
GaGa in Susan Boyle ®®®
Ameriška pop zvezdnica Christina Aguilera je potrdila, da bo kmalu izdala novi studijski album. Njen zadnji zelo uspešen album Back To Basics je izšel leta 2006. Novi album naj bi po napovedih izšel marca letos in bo nosil ime Bionic. K sodelovanju je povabila številne znane glasbenike, kot so Goldfrapp, Ladytron, M.I.A. in Sia, ki se je podpisala pod skladbo Lullaby. Pevka je prav tako potrdila, da jo bomo kmalu lahko videli v glasbenem filmu Burlesque, v katerem igra tudi pevka Cher.
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	REPLAY - IYAZ
2.	FIREFLIES - OWL CITY
3.	RIVERSIDE (LET'S GO) - SIDNEY SAMSON FT WIZARD SLEEVE
NEMČIJA
1.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
2.	I LIKE - KERI HILSON
3.	I WILL LOVE YOU MONDAY (365) - AURA DIONE
Stres stresa politični oder
Ja, naš nadškof je spet odprl staro debato ... In sicer o verouku v šolah. Meni namreč, da pa križi le nekako sodijo v učilnice in da tudi verouk sodi v šole. Pa ne! Ena stran je cerkev, druga pa država in ti dve se med seboj nikakor in pod nobenim pogojem ne smeta prepletati. Kadar je državo vodila vera, še nikdar ni prišlo kaj dobrega ven. Samo poglejmo vse arabske države, na primer ...
Eno je verouk v šolah, drugo pa verska vzgoja. S slednjo ni nič narobe, saj se človek nauči vsaj nekaj moralnih načel, poleg tega pa izve, kakšna vsa čuda obstajajo na tem svetu. Z veroukom pa je drugače, tam vlada izključno rimskokatoliška Cerkev. Oprostite, vendar v tem vidim samo način, kako bi svoj režim počasi vpeljevala še v šole in tako že od malega vzgajala pobožne ovčice, pripravne za božjo hišo. Namesto da bi ljudi vzgajali v takšni smeri, se mi zdi veliko bolje, da bi jih vzgajali v smeri, kjer bi uporabljali kritični razum. Kaj pa nam pomaga nek visoko šolan znanstvenik, katerega edina znanost je na primer bog. Tega, kritičnega razuma, namreč primanjkuje.
Kar pa se tiče križev ... to seveda ne gre. Registriranih je namreč preko štirideset verskih skupnosti, čemu bi v šolah visel samo simbol rimskokatoliške Cerkve? Samo zato, ker nas je prva okupirala? Ne, to preprosto ne gre. Naj verniki izpovedujejo svojo vero kje drugje kakor v šolah. Križi, fredže, polmesci, razni svečniki in podobne zadeve v šolo ne sodijo. Če že ne zaradi česa drugega, križa v šoli ne sme biti, ker lahko pade komu po glavi, pod ruto pa se lahko kdo zaduši . in kriva bi bila šola, ker ni ravnala odgovorno. Sicer pa, čemu bi to moralo biti v javnih šolah. Saj imajo vendar svoje prostore in tja naj hodi kdor želi, pa lahko zaradi mene ima tudi tisoč križev ali polmesecev na steni, če mu tako paše. RK Cerkev ima celo svoje šole, pa naj tam imajo križe. Raje bi v učilnice dali zastave in s tem dvigovali narodno zavest, tudi te primanjkuje, pa se o tem nič ne govori. Glede stresa pa lahko rečem le to ... Človek ima to, da buri javnost, očitno v krvi, oziroma vsaj v priimku.
Matic Hriberšek
®@®
Legendarni britanski glasbenik Peter Gabriel bo 15. februarja izdal novi album Scratch My Back, na katerem bodo orkestralne priredbe nekaterih zelo znanih uspešnic. Tako bo na albumu moč slišati priredbe izvajalcev, kot so David Bowie, Paul Simon, Neil Young, Radiohead in drugi. Album Scratch My Back bo prvi studijski album Gabriela po albumu Up, ki ga je izdal pred
dolgimi osmimi leti. ®®®
Ikona synth popa iz osem-
desetih, britanska zasedba Human League, se vrača na svetovno glasbeno sceno. Skupina, ki je na glasbeni sceni prisotna že od leta 1978, je do danes izdala devet studijskih albumov in prodala več kot 20 milijonov plošč. Zadnji album Secrets so objavili leta 2001. Za svoj jubilejni deseti studijski album so Human League podpisali novo pogodbo z založbo Wall of Sound, ki bo na mednarodnem tržišču izdajal njihove nove albume.
Janko Bezjak
Le s t v i
NA
j !
i
1.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
4.	TIK TOK - KE$HA
5.	GET TO YOU - JAMES MORRISON
6.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
7.	I WILL LOVE YOU MONDAY - AURA DIONE
8.	REPLAY - IYAZ
9.	HAPPY - LEONA LEWIS
10.	FIREFLIES - OWL CITY
11.	STAY - RONAN KEATING fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Kaj bomo danes jedli
Torek
Piščanec v smetanovi omaki*, široki rezanci, rdeča pesa Sreda
Zelenjavna enolončnica, ocvrte
miške
Četrtek
Gobova juha, ajdovi žganci Petek
Špageti s tuno**, zelena solata Sobota
Vampi v omaki, pražen krompir Nedelja
Goveja juha z rezanci, svinjski naravni zrezki, riž, solata Ponedeljek
Dušene bučke, govedina, krompir v kosih
*Piščanec v smetanovi omaki
1 piščančji file, 1 manjša čebula, 10 dag hamburške slanine, 2 dl sladke smetane, en topljen sirček; začimbe: sol, poper, rdeča paprika, muškatni orešček, olje.
File razrežemo na trakce, čebulo seseklja-
mo, slanino pa zrežemo na majhne kockice. Na olju prepražimo čebulo, dodamo slanino, jo na hitro popražimo ter dodamo še meso. Solimo, na hitro popečemo in zalijemo z vodo. Takrat popramo, papriciramo in dodamo malo muškatnega oreščka. Pustimo, da voda povre, vlijemo sladko smetano, počakamo, da zavre in dodamo sirček. Počakamo, da se stali, pustimo še kakšno minuto vreti in jed je gotova.
*Špageti s tuno
500 g špagetov, 400 g tune, 4 zreli paradižniki, bazilika, rožmarin, sol, poper, drobna čebula, 2 stroka česna, drobtine, rdeča paprika, zelena solata, olivno olje, balzamični kis
Paradižnike damo za nekaj sekund v vrelo vodo, nato hitro ven in jih olupimo. Olupljene prerežemo na pol in jim odstranimo semena, preostanek pa narežemo. Na olivnem olju pre-pražimo čebulo, ki smo jo nasekljali na kockice, nato dodamo še strt česen. Ko česen zadiši, dodamo še paradižnik in tuno. Posolimo in po-popramo ter zalijemo z malo vode ali še boljše belega vina. Med pripravo omake skuhamo v slanem kropu špagete al dente. Kuhane odce-dimo in splahnemo z vodo. Špagete zmešamo z omako in postrežemo še tople.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Kitajski pregovor: Na skupnem oslu vsi jahajo.
-k-k-k
Nemški pregovor: Na skupnem travniku je nizka trava.
•k-k-k
Bengalski pregovor: Nemi nima sovražnikov.
-k-k-k
Italijanski pregovor: Bolje je biti nem, kot govoriti stvari, ki jih nihče ne razume. -k-k-k
Angleški pregovor: Samo bedaki so vedno pametni.
-k-k-k
Hrvaški pregovor: Pamet ni v letih, ampak v glavi.
-k-k-k
Kitajci: Znanje je začetek dvoma. -k-k-k
Turkmenci:"Znanje je pol pameti.
-k-k-k
Angleži: Hitro pade, kdor se hitro vzpne. -k-k-k
Čehi: Kdor sedi na tleh, se ne boji padca. -k-k-k
Nemci: Poroka je kratka veselica in trajen strošek.
Smeh ni greh
Novinar je obiskal zlatopo-ročenca in ju zaprosil, da mu izdata skrivnost, kako sta vzdržala tako dolgo skupaj. Oglasil se je mož:
"Čez dan se sploh nisva nič pogovarja, zvečer sva bila pa ponavadi kar tiho!"
doma počivam v miru!«
Gospa Korenova leži na smrtni postelji.
"Franc, obljubi mi, da moja naslednica ne bo nosila mojega briljantnega prstana!"
"Obljubim ti, saj ji je premajhen."
Policaj stopi v pisarno h komandirju: »Pred postajo leži mrtva ženska.« Komandir: »Kaj hoče?«
"Kdo so predniki sesalcev?" "Metle!"
Bogdan je prišel k spovedi:
"Včeraj sem sedemkrat sek-sal!"
"Si prevaral svojo ženo?"
"Ne, seksal sem s svojo ženo!"
"To pa ja ni greh! Zato ti pa ne bi bilo potrebno priti k spovedi!"
"Ja, nekomu se pa le moram pohvaliti!" je rekel Bogdan.
»Tu je prepovedano loviti ribe,« pravi čuvaj divjemu ribiču, »morali boste plačati 20 evrov.«
»Toda - saj jaz sploh ne lovim rib, le črva učim plavati.«
Grega se med poukom pogovarja z Borutom.
Učitelj ju vpraša: "S čim pa se zabavata, mlada gospodiča?"
"O bankovcu za petsto evrov se pogovarjava. Našla sva ga na šolskem dvorišču in se odločila, da jih dobi tisti, ki se bo najbolj zlagal."
"Kaj ne vesta, da lagati ni lepo? V vajinih letih se jaz nikoli nisem zlagal!"
Borut sklene: "Daj, Gregor, dajva mu denar, on laže najboljše!"
Sosedi se pogovarjata. »Moj mož teče, samo da bi shujšal, že mesec dni, vsak dan po deset kilometrov.« »In kakšen je uspeh?« »Ne vem, po razglednici iz Kopra se mi ni nič več oglasil.«
"Zakaj je mogoče pri moških opraviti psihoanalizo hitreje kot pri ženskah?"
"Ker se je pri psihoanalizi potrebno vrniti v otroštvo, moški so pa že tam."
Mož je pokopal ženo in ji dal narediti spomenik z napisom: »Tukaj leži moja žena, jaz pa
Mož je bolan z nekoliko povišano temperaturo, toda kot je pri moških navada, je jokal in stokal, da bi se zasmilil svoji ženi.
"Draga, ali boš kaj jokala, če bom umrl?"
"Seveda, saj veš, da jokam za vsako malenkost!"
"Tone, mi lahko posodiš pet tisočakov?"
"Nimam. Toliko nikoli ne nosim s seboj!" "Kaj pa doma?" "Hvala. Vsi so zdravi."
Ugankarski slovačrek: BORDIN = italijanski maratonec (Gelindo, 1959-); ERENTANC = častni ples na svatbi; KAR = skala, čer; KENTA = zaporedje petih številk pri kockanju; MCCA = srednjeameriški skupni trg; RATKOVIČ = slovenski nogometaš (Boštjan, 1971); ŠTRAVBA = narečni izraz za flancat; VOJČEK = operna Albana Berga iz leta 1925, tudi Wozzek.
■ejojne 'eip^e 'VOOIAI 'N^iv 'l!l -aoe '|me 'aipes 'ojAo^ey 'u^ 'e}ua>i 'aiuejo 'eue 'rnjs 'uoj^v 'euo'alÀopoAS 'jeA}s'oja|\|'oeone|/\| eje|>| 'iia^ejo'OA'Suuag 'uoozeiaiu ' poAound' ejoa' ejqej' sjepo' esjoq :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Ae^ss^
íPoíHulajtz naí na iuslountm. íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se...
... da se težave z gradnjo po-etovionske kulturne dvorane že predolgo vlečejo. Zlobneži svetujejo odgovornim, naj se odpravijo na strokovno izobraževalno ekskurzijo v sosednjo občino Destrnik. Tam so baje to uredili zelo hitro in brez težav.
... da to zagotovo nima nobene (politične) zveze s predlogom zakona o nezdružljivosti županske in poslanske funkcije.
... da naše staro mesto sicer še naprej ostaja mesto-muzej, vse bolj pa postaja tudi mesto krožišč. Od centra do Spuhlje jih bo kmalu ducat.
... da v slovenskogoriški občini Cerkvenjak nimajo toliko težav z zdravjem kot z zdravnikom. No ja, baje bolj on z njimi, kot oni z njim.
... da vrlih Holermožanov sploh ne skrbi, ker ne bodo dobili nekih gimnazijskih programov, saj jim baje primanjkuje tudi bistrih srednješolskih
glavic.
. da ne bi nič škodilo, če bi poleg konzorcija za zaščito podtalnice na območju Slovenskih goric in Haloz ustanovili še konzorcij za zaščito nad-talnice (vinske trte), ki je baje prav tako nepogrešljiva, saj iz nje nastaja pijača, ki veselje vrača ...
... da bo Milko spet očaral poetovionske žogobrcarske navijače: začel je s šestico, še bolje pa gre Bojanu, za čisto
desetko ...
Vidi se ...
... da gredo tudi kurenti v korak s časom. Na nedavnem sejmu rabljenih kurentij so se poleg kurentovih mask, kožuhov, zvoncev in ježevk pojavili tudi tile kavbojski klobuki. Ti menda še ne sodijo v sodobno opravo kosmatih demonov, ne bi pa baje nič škodilo, saj je obnašanje nekaterih kurentov vse bolj kavbojsko.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja	
sreča za majhne in	wJi fH www.DikaDolonica.com
Foto: Aleš Sibila
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat je seveda skoraj nujno, da ste nam poslali kakšno zimsko fotografijo Prispela je iz Pobrežja, kjer je Aleš Šibila fotografiral Tiana in Ano Lio, kako uživata zimsko veselje.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	9		7		2		8	
7			6		5			9
		6		1		4		
9	8			3			1	7
3	6		8		7		2	4
4	7			5			9	3
		7		2		9		
1			5		9			2
	5		4		8		6	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥¥	©©©	€€	O
Bit	¥¥	©	€€€	OO
Dvojčka		©©©	€	OO
Rak.	¥¥	©©	€€€	O
Lev		©	€€	OOO
Devica	¥	©©©	€€€	O
Tehtnica	¥¥	©©	€	OOO
Škorpijon	¥¥¥	©	€€	OOO
Strelec	¥¥¥	©©	€€€	O
Kozorog	¥	©	€€€	OO
Vodnar	¥¥	©©	€	OOO
Ribi	¥¥	©©©	€€€	OO
Velja za teden od 26. januarja do 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
februarja: 1 znak - slabo, 2
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 29. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado, ki jo tokrat podarja prodajalna Pikapolonica (nagrado prejmete po pošti).
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Marija Nežmah, Kicar 124 a, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Francoski slikar Jean-Baptiste Camille Corot je hodil okrog hudo zanemarjen. Ko je bil ob petdesetletnici odlikovan s križcem častne legije in je prišel domov, je njegov oče zagodrnjal: "Zdaj, ko si vitez, boš končno mogoče vendarle malo bolj pazil tudi na svoj videz." Mati pa ga je objela in dodala: "Kako me
bodeš! Na tak dan bi se res lahko obril."
***
Francoski slikar in grafik Edgar Degas je postal slaven šele v pozni starosti. Že slavnemu se je zgodilo, da je videl, kako so prodali na razstavi njegovo sliko Plesalke ob drogu za pol milijona frankov, čeprav jih je dobil on za to sliko pred mnogimi leti samo 50. Dogodek je komentiral z besedami: "S tem je tako kot z
dirkalnimi konji. Konj dobi oves, njegov lastnik pa nagrado."
***
Rimski državnik in govornik Mark Tulij Cicero je znal biti tudi duhovit. Ker niso samo ženske tiste, ki bi včasih rade prikrile leta, je svojega prijatelja, ki je to rad počel, nagovoril z besedami: "To se je zgodilo takrat, ko sva skupaj študirala in se ti še nisi rodil ... "
***
Stari izkušeni nemški politik in državnik Konrad Adenauer je dal zakonskim ženam naslednji nasvet: "Ne sprašujte kar naprej svojega moža, ali vas ljubi. Same dobro veste, da vas. Vam bo že kdaj to sam povedal. Pustite mu, da bere pri mizi časopis,
če mu je to všeč. Naj živi v iluziji, da je svoboden človek."
***
Ko je bil italijanski filmski igralec Marcello Mastroianni star šestdeset let, je na vprašanje, kaj si želi, odgovoril: "Kaj si želim pri šestdesetih? Da bi s tem debelim trebuhom igral Tarzana, celo Čito s sivimi lasmi. Imamo že več kot dovolj lepih in močnih Tarzanov!"
***
Ko je ruski car Pavel I. Petrovič nepričakovano prišel v neko vojaško šolo, je odkril velik nered. Ukazal je, da naj takoj zaprejo komandanta šole.
"Veličanstvo," je začel v zadregi pojasnjevati pribočnik, "pozabil sem vam povedati, da je komandant ponoči umrl."
"Prav!" je odgovoril car. "Imenujte njegovega namestnika in ga takoj potem zaprite!"
Ptujsko polje • Prizadevanja za varovanje vodnih virov podtalnice
Perutnina - podjetje brez odpadkov
V okviru prve faze obsežnega projekta celovito varovanje vodnih virov podtalnice ptujskega polja so minuli petek, 22. januarja, v dvorani šolskega centra pripravili simpozij, na katerem so predstavili tudi primer dobre prakse do okoljske odgovornosti v Perutnini Ptuj, v drugem delu pa so si ogledali še potek rekonstrukcije Centralne čistilne naprave v Ptuju.
Foto: M. Ozmec
Potek projekta in primer dobre prakse v Perutnini sta na simpoziju predstavila dr. Bojan Pahor in Saša Erih.
Kot je uvodoma pojasnil Saša Erih iz podjetja Altius, gre v 1. fazi omenjenega projekta za zaščito podtalnice Ptujskega polja v glavnem za gradbene objekte, s katerimi bodo poskrbeli za kanalizacijski sistem in boljšo oskrbo s pitno vodo. Oskrbo s pitno vodo na Ptujskem polju zagotavljajo tako, da dve tretjini vode izčrpajo iz podtalnice, eno tretjino pa iz globinskih vodnjakov. Kot je znano, v 1. fazi omenjenega projekta za zaščito podtalnice Ptujskega polja sodeluje pet občin, poleg MO Ptuj še občine Kidričevo, Gorišnica, Hajdina in Starše. Celoten projekt, ki so ga pričeli leta 2007, končan pa naj bi bil jeseni letos, naj bi veljal okoli 35
milijonov evrov, pri čemer naj bi okoli 56 % sredstev zagotovili iz evropskih kohe-zijskih skladov, 28 % naj bi primaknila država, medtem ko naj bi preostalih 16 % zagotovile občine udeleženke. Sicer pa bo v okviru prve faze projekta zgrajenih okoli 52 km kanalizacijskih vodov, poleg tega pa bodo opravili še rekonstrukcijo centralne čistilne naprave v Ptuju za 68.000 populacijskih ekvivalentov (PE), izgradnjo nove biološke čistilne naprave v Kidričevem za 8.500 PE in izgradnjo čistilne naprave v Gorišnici za 2.100 PE.
Na omenjenem simpoziju pa so predstavili tudi konkreten primer dobre prakse, oziroma primer pozitivne okolj-
ske odgovornosti v primeru podjetja Perutnina Ptuj. Kot je poudaril svetovalec predsednika uprave dr. Bojan Pahor, je odnos Perutnine Ptuj do okoljske problematike in varovanja okolja zadnja leta še posebej intenziven. V Perutnini, ki se ponaša s prek 100 let staro tradicijo prireje in predelave perutninskega mesa, so si namreč zastavili cilj, da postanejo „Brez odpadkov".To je podjetje, v katerem naj ne bi bilo v prihodnje praktično nobenih odpadkov.
V okviru okoljskih prizadevanj Perutnine je predstavil tri osrednje projekte, to so izgradnja nove tovarne prote-inskih koncentratov, ki je bila končana lani, rekonstrukcija
obstoječe čistilne naprave v mestni industriji in izgradnja nove lastne čistilne naprave ter izgradnja objekta za zajezitev emisij na izvoru v Dra-žencih, kar v bistvu pomeni izgradnjo bioplinske naprave za proizvodnjo električne in toplotne energije iz piščan-čjega gnoja in odpadkov ter zelene biomase.
Nova tovarna proteinskih koncentratov, ki so jo dokončali lani, je veljala okoli 6,3 milijona evrov, v njej pa predelujejo vse mehke dele v mesno moko, vso perutninsko perje pa v perno moko, oboje pa uporabljajo kot dodatek k hrani za živali - hišne ljubljenčke.
Rekonstrukcija lastne čistilne naprave v mesni industriji
ter izgradnja nove čistilne naprave sta veljali okoli 2,5 milijona evrov. Pri izgradnji sistema za zajemanje emisij na izvoru pa gre za izkoriščanje energetskega potenciala - piščančjega gnoja in organskih odpadkov; kar so včasih kompostirali in odvažali na njive, pa bodo z izgradnjo sodobne bioplinske naprave piščančji gnoj in organske odpadke skupaj z zeleno biomaso in koruzno silažo izkoristili za proizvodnjo bi-oplina, ki ga bodo sežigali v kogeneracijskih napravah in tako proizvajali električno in toplotno energijo. Omenjena investicija pa naj bi veljala kar 5,7 milijona evrov.
Do marca nova čistilna naprava
V tretjem delu petkovega simpozija pa so si v okviru projekta Celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja udeleženci ogledali še potek rekonstrukcije centralne ptujske čistilne naprave, ki bo po besedah vodje projekta in čistilne naprave Jerneja Šomna veljala okoli 15 milijonov evrov. Vsa potrebna gradbena dela naj bi bila končana do marca, medtem ko pričakujejo do septembra tudi pridobitev uporabnega dovoljenja. Čistilna naprava je tačas v delni funkciji, oba stara bazena, ki sta bila v funkciji do lanskega septembra, so že porušili in odstranili, namesto tega pa so zgradili tretji in četrti aeracijski bazen. Istočasno potekajo tudi dela pri dokončanju linije blata, zato medtem še vedno delno obratuje stara centrifuga. Izvajalec del po
zadnjem terminskem planu predvideva dokončanje vseh gradbenih del do marca ali aprila, ko naj bi bila v celoti v funkciji že tudi vsa nova tehnološka linija. To naj bi pomenilo tudi uradni pričetek poskusnega obratovanja nove čistilne naprave, ki je projektirana za 68.000 populacijskih ekvivalentov, kar je precej manj, kot je bila sposobnost dosedanje čistilne naprave, ki je opravljala čiščenje komunalnih voda okoli 100.000 populacijskih ekvivalentov.
Po novem odpadejo nekateri največji industrijski odjemalci, ki so zgradili lastne čistilne naprave, tako da odslej v centralni čistilni napravi ohranjajo le še čiščenja manjših količin industrijskih odpadnih voda. Povsem na novo pa bodo na to čistilno napravo priključene komunalne odpadne vode iz občin Hajdina in Starše, dela naselja Kungota iz občine Kidričevo. Bistvo celotne rekonstrukcije pa ni le zmanjšanje števila PE, ampak predvsem uskladitev celotne tehnologije čiščenja odpadnih komunalnih voda z novimi zahtevami zakonodaje in EU. Kot je zatrdil Jernej Šomen, gre za povsem novo in sodobno tehnologijo, ki zahteva tudi terciarno čiščenje in odstranjevanje hranljivih odpadnih voda, to so dušikove in fosforjeve spojine. V bistvu gre za mehansko biološko in kemijsko čiščenje vseh odpadnih voda, sočasno s tem pa so posodobili tudi spremljajoče objekte, kot so transformatorska postaja, laboratorij, električni agregat, kotlovnica in upravna stavba.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
V drugem delu so si udeleženci simpozija ogledali tudi potek sanacije centralne čistilen naprave v Ptuju, ki naj bi bila končana že čez dva meseca.
Maribor • Kako uspešno nastopiti in poslovati na tujih trgih
Podravski obrtniki in podje-
tniki se odločneje nad krizo
Mariborska Območna obrtno-podjetniška zbornica je v sodelovanju z Ministrstvom za zunanje zadeve in ostalimi območnimi obrtno-podjetniškimi zbornicami Podravja pripravila posvet na temo Kako uspešno nastopiti in poslovati na tujih trgih.
»Pridobivanje konkretnih povpraševanj za proizvode slovenskega gospodarstva je prednostna naloga ekonomskih svetovalcev in vodij predstavništev slovenskega gospodarstva v tujini. Da bi spodbudili sodelovanje ter oblikovali izhodišče za delovanje v prihodnje, smo k sodelovanju povabili predstavnike sektorja za gospodarsko diplomacijo pri Ministrstvu za zunanje zadeve in tudi nekatere uspe-
šne podjetnike z bogatimi domačimi in mednarodnimi izkušnjami iz Podravja. Obrtnikom in podjetnikom s tega območja želimo posredovati čim več konkretnih izkušenj pri nastopanju in poslovanju na tujih trgih, s tujimi podjetji ter jih opozoriti na težave in tveganja, povezana z njimi,« so pred današnjim posvetom povedali v Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor.
Kot je povedal sekretar Ob-
močne obrtno-podjetniške zbornice Ptuj Boris Repič, od današnjega posveta pričakujejo zelo konkretne informacije o tem, kateri so tisti najperspektivnejši trgi, ki bodo omogočili našim obrtnikom, da bodo lažje preživeli gospodarsko recesijo in finančno krizo. Prav tako pa želijo pridobiti čim več podatkov o samih pogojih, pod katerimi lahko poslujejo na teh trgih, saj so določeni trgi še vedno
zaprti za slovenske obrtnike in pri njih zaposlene delavce. Tako npr. v sosednji Avstriji lahko delajo slovenski obrtniki, če so samostojni podjetniki, ne pa tudi njihovi delavci, za katere morajo dobiti delovno dovoljenje, kar pa je zelo zahteven postopek, ker imajo probleme z delom tudi v drugih državah, ne samo v Sloveniji, in je do delovnih dovoljenj zelo težko priti.
MG
¥
Prireditvenik
Torek, 26. januar
17.00 Oplotnica, knjižnica, pravljica Kokošnjak med zvezdami 18.00 do 19.00 Kog, pilates
20.00 Maribor, SNG, drama Bebop, StaDvo, za abonma Drama torek 1 in izven
Sreda, 27. januar
16.00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška, pravljična urica Pravljica o Zimi
18.00 do 19.00 Ormož, grajska dvorana, uvodna predstavitev metode EFT (kako se lahko v zelo kratkem času poslovite od svojih strahov, treme, jeze, alergij ...), predstavitev je brezplačna
18.00 Maribor, galerija Dlum, odprtje likovne razstave, razstavljajo: Franc Berthold, Marjan Drev, Lučka Falk ...
20.00 Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za abonma Drama in izven
Četrtek, 28. januar
16.30 Slovenska Bistrica, pravljica Kokošnjak med zvezdami 18.00 Ptuj, dom kulture Muzikafe, literarni večer z Alešem Štegerjem v
okviru »Festivala dnevi poezije in vina« 19.30 Maribor, SNG, balet, 4. koncert Simfoničnega orkestra SNG Maribor, VelDvo, za abonma Simfonični ciklus in izven
Petek, 29. januar
20.00
Maribor, SNG, drama, Bebop, StaDvo, za abonma Drama vikend 1 in izven
Organizator Kurentovanja 2010 razpisuje
nagrade za 50. mednarodno karnevalsko
povorko na Ptuju
v vrednosti 9.000,00 EUR za najbolj domiselne skupinske maske na 50. mednarodni karnevalski povorki.
Posebna komisija bo na 50. mednarodni karnevalski povorki v nedeljo, 14. februarja 2010, izbrala najmanj 10 skupinskih mask v prostem karnevalskem delu in jih nagradila. Kriteriji za ocenjevanje bodo naslednji: izvirnost, aktualnost, izdelava, nastop (predstavitev) in številčnost.
Skupine (najmanj trije člani) se morajo prej pisno prijavit na: Mestna občina Ptuj
Oddelek za gospodarske javne službe, investicije, kakovost in gospodarstvo
Mestni trg 1, 2250 Ptuj - Slovenija
Tel. (02) 748 29 57 ali (02) 748 29 40, Fax: (02) 748 29 44.
www.kurentovanje.net, klavdija.petek@ptuj.si
Prijava naj vsebuje kratek opis skupine, število udeležencev ter vodjo
skupine s polnim naslovom.
Prijaviti se je potrebno do srede, 3. februarja 2010.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
NESNICE, rjave, v 19. tednu, tik pred nesnostjo, naročila sprejemajo po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM dve svinji. 250 in 300 kg, domače reje. Telefon 02 757 31 71.
PRODAM samonakladalno prikolico Sip nrp 16 = 6 za seno. Telefon 031 231 641.
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.	OB PTUJSKEM JEZERU v Zabov-cih prodamo tri gradbene parcele. Informacije na telefon 051 354 707.
PRODAM telico simentalko, brejo 8 mesecev in pašno, bikca simentalca, težkega 130 kg. Tel. 031 469 819.	ODDAM POSLOVNI PROSTOR v izmeri 56 m2 na Osojnikovi 9 (medicinski center) v Ptuju. Tel. 031 659 569, Tomi.
NEPREMIČNINE 1	1 DOM-STANOVANJE
	
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ZAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
PRODAM gradbeno parcelo z gradbenim dovoljenjem ob bodočem rondoju v Rogoznici. Telefon 051 340 225.
PRODAMO poslovno-stanovanj-sko hišo v centru Ptuja, 660 m2, ter starejšo hišo, lepa lokacija, s čudovitim razgledom, 6 km iz Ptuja. Telefon 041 245 054.
V OKOLICI Ptuja (Kicar) prodam enonadstropno hišo, vseljivo. Tel. 041 906 617.
ODDAM dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 622 341.
RAZNO
ZELO UGODNO prodam gostinski plinski štedilnik, LTH-hladilnik ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
PRODAM psičke nemške ovčarje. Telefon 031 744 408.
V čefrfelr ob 20.00 uri
Orfejcek
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 aH elektronski naslov
justina.lah@radio-tedmk.si, za večje objave predhodno pokličite.
RADIOPTUJ
sas-gs.E-icns
www.radio-ptuj.si
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
SiP-
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Le v spominih se vrača izgubljeno ...
SPOMIN
Stanislav Merc
DEŽNO 1 A, PODLEHNIK
Minilo je leto tihega žalovanja. Hvala vsem, ki prižigate sveče na njegovem preranem večnem domu.
Pogrešamo Te vsi Tvoji
Nešteto sveč je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je ... Življenja naša so se spremenila, a srca naša te ne bodo pozabila.
SPOMIN
Boleč je spomin na 26. januar, ko si nas pred enim letom za vedno zapustil, naš dragi mož, oče in dedek
Adolf Kaučič
S SENEŠCEV 33
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, mu prižigate svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Pomlad na vrt bo tvoj prišla, čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, jokala, ker tebe ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame, tašče, babice in prababice
Terezije Jagarinec
SPUHLJA 108
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej še gre zahvala Bolnici Ptuj, g. patru Tomažu Majcnu za opravljen cerkveni pogreb, ge. Veri za molitev in poslovilne besede, Kmetijski zadrugi, Perutnini Ptuj in Policijski postaji Gori-šnica. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi domači
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SPORED ODDAJ
TOREK 26.1.
8.00 Oddaja iz občine Destrnik 17.00 Iz domače skrinje - Destrnik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Iz občine Destrnik 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 27.1.
8.00 Koncert v spomin Valentinu Žumru 17.00 Iz domače skrinje - Hajdlna 18.00 SUPER HITI
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 S pesmijo v novo leto - Hajdlna 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 28.1.
8.00 Praznični večer 00Z Ptuj 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 SUPER HITI 19.00 PRI GAŠPERJU 20.00 Oddaja iz občine Dornava 21.10 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 29.1.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se lajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica-21.45 ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Gruškovje • Avstrijcu grozi do 10 let zapora
Zasegli 10 kilogramov heroina
Cariniki in policisti na MMP Gruškovje so sredi minulega tedna zasegli veliko pošiljko čistega heroina, ki ga je čez Slovenijo nameraval pretihotapiti mlad, komaj 19-letni avstrijski državljan. Najdeno drogo in avtomobil so seveda zasegli, mladenič je po odločitvi ptujskega preiskovalnega sodnika v priporu, po zakonu pa mu grozi do 10 let zapora.
Kako je prišlo do odkritja ene večjih količin heroina, je na priložnostni novinarski konferenci opisal vodja sektorja kriminalistične policije iz Policijske uprave Maribor Dušan Šafarič: »V torek popoldne se je na mednarodni mejni prehod Gruškovje z namenom vstopa v državo pripeljal 19-letni državljan Avstrije. Pri postopku carinikov je na vprašanje v slovenskem in nemškem jeziku, ali ima kaj predložiti carinski kontroli, v nemškem jeziku dejal, da nima ničesar.
Carinik mu je nato postavil še nekaj vprašanj, potnikovi odgovori so bili čudni in nenavadni, njegovo vedenje pa zmedeno. Zato se je carinik odločil za pregled osebnega avtomobila Mazda 323, in odredil vozniku, da parkira vozilo na odstavnem pasu. Ko je odprl vrata prtljažnika, je bilo mogoče zaznati močan vonj po gorivu, zato sta se carinik in policist odločila za podroben pregled vozila. V prtljažniku je bil poleg nekaterih manjših stvari tudi velik lesen zvočnik (sub-woo-
Največji »izplen« doslej: 105 kilogramov heroina
Zadnji večji zaseg heroina na mejnem prehodu Gruškovje je bil novembra lani, ko so odkrili dobrih 24 kilogramov te droge, največji zaseg pa novembra 2008, ko so v tovornjaku zasegli kar 105 kilogramov heroina. Leta 2009 je bilo sicer na območju Policijske uprave Maribor zaseženih 24,6 kg heroina, 170 g kokaina, 3,9 kg marihu-ane, 16.741 tablet ecstasyja, 658 ml metadona in 226,2 g amfetaminov.
Podrobnejše podatke o najdenih in zaseženih 10 kilogramih čistega heroina sta predstavila direktor mariborskega carinskega urada Dušan Šafarič in vodja sektorja kriminalistične policije PUM Janez Lovrec.
fer). Policist je z roko segel v odprtino zvočnika in otipal PVC-vrečko. Zato je začel natančno pregledovati zvočnik, odstranil je plastični vložek in izvlekel zavitek, oblepljen
Foto: arhiv PUM
Heroin je mlad Avstrijec poskušal pretihotapiti v zvočniku.
z rjavim trakom in zavit v vrečke. V njem je bila rjava praškasta snov. Ker sta sumila, da gre za prepovedano drogo, sta avtomobil zavarovala in obvestila vodji izmen carinske službe in policije. Zaradi natančnejše kontrole so cariniki avtomobil prestavili v službeno garažo za pregled tovornih vozil in nadaljevali postopek, pri čemer so jim pomagali kriminalisti sektorja kriminalistične policije PUM. Pri preiskavi vozila so našli 20 zavojev pravokotne oblike, pakiranih v toplotno varjeno folijo. S preliminarnim testiranjem vzorcev na prepovedane droge so kriminalisti ugotovili, da je v paketih prepovedana droga heroin.«
Zaslužek na ulici: 500.000 evrov
Najdeno drogo in avtomobil so nato, kot že povedano, policisti zasegli, voznika pa pridržali. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja ne-
upravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami so ga s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča na Ptuju, ki je zanj odredil pripor.
»Odkrita prepovedana droga je heroin, ki jo je z namenom nadaljnje prodaje nameraval moški pretihotapiti preko ozemlja Slovenije. Gre za veliko količino zelo nevarne prepovedane droge, ki povzroča močno odvisnost, hkrati pa je ob uživanju te droge ogroženih ogromno človeških življenj. Če bi jo preprodajalci prodali na debelo, bi cena znašala okoli 200.000 evrov. Če pa bi bila zasežena droga prodana na drobno, bi ob upoštevanju dejstva, da jo je za ulično prodajo potrebno redčiti z drugimi substancami, cena znašala okoli 500.000 evrov, pa je o vrednosti najdbe povedal direktor mariborskega carinskega urada Dušan Ša-farič.
SM
Osebna kronika
Rojstva: Klementina Kokol, Orešje 158, Ptuj - deček Nejc; Renata Vučina, Vukova ul. 9, Miklavž na Dravskem polju - deklica Ariana; Branka Zemljič, Rabelčja vas 24 a, Ptuj - deklica Gaja; Nina Dinev, Ulica 5. Prekomorske 3, Ptuj - deček Maj; Zlatka Knez, Borovci 11, Markovci
-	deček Patrik; Urška Živec Kores, Medvedce 2 a, Maj-šperk - deček Žiga; Mihaela Voršič, Ilirska ul. 2, Ormož -deček Jan; Janja Perko, Ribiška pot 25, Lenart - deklica Ajda; Lidija Valenko, Rotman 35 b, Juršinci - deklica Ula; Mojca Pukšič, Dolič 25, De-strnik - deček Anej; Sonja Hojnik, Hlaponci 20, Juršinci - deklica Evelina; Lidija Kvar, Stojnci 85 b, Markovci pri Ptuju - deklica Leja; Katja Markač Hrovatin, Bezena 4 a, Ruše - deček Tilen. Umrli so: Ana Beranič, Cirkovce 58, rojena 1927
-	umrl 13. januarja 2010; Ivana Vindiš, rojena Buto-len, Apače 96, rojena 1925
-	umrla 15. januarja 2010; Matilda Pihler, rojena Za-dravec, Mostje 7, rojena 1940 - umrla 16. januarja 2010; Antonija Plavec, rojena Ivanuša, Loperšice 15, rojena 1931 - umrla 15. januarja 2010; Marija Breznik, rojena Gašparič, Gornji Ključarovci 2, rojena 1924
-	umrla 16. januarja 2010; Stanislav Hriberšek, Hajdo-še 6 a, rojen 1935 - umrl 15. januarja 2010; Edhem Sokolovic, Osojnikova c. 22, Ptuj, rojen 1939 - umrl 11. januarja 2010; Alojzij Ve-ber, Na jasi 36, Ptuj, rojen 1927 - umrl 16. januarja 2010; Marija Kozel, rojena Plajnšek, Dobrina 58, rojena 1934 - umrla 18. januarja 2010; Anica Ivančič, rojena Kokot, Hrastovec 19, rojena 1953 - umrla 19. januarja 2010; Marija Štraus, rojena Stalowsky, Slomškova ul. 9, Ptuj, rojena 1922 - umrla
18.	januarja 2010; Hedvika Maroh, Volkmerjeva c. 10, Ptuj, rojena 1924 - umrla
19.	januarja 2010.
GOD
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREM NANOVO VREDNOSTI
ZAVAROVALNICA MARIBOR
080 19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Svetega Pavla če jasno nebo, dobra bo let'na, že stari
Mejni prehod Gruškovje je očitno še vedno zelo vabljiva destinacija za tihotapljenje droge v zahodno Evropo; lani so tamkajšnji cariniki odkrili 24 kilogramov heroina, predlani pa v tovornjaku kar 105 kilogramov te droge!
Danes bo oblačno, predvsem popoldne in v noči na sredo bo občasno rahlo snežilo. Na Primorskem bo povečini suho, v torek popoldne bo zapihala zmerna burja.
Obeti
V sredo se bo ponekod delno zjasnilo. Na Primorskem bo še pihala burja. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno.
Foto: SM
Foto: SM