SLOVENSKI
Izdaja m tiska Časopisno-založniško podjetje Slov. poroCev&iec » Direktor: Rudi Janhuba — Glavni ln odgovorni urednikl Sergej VoSnJak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica S, telefon 23-522 do 23-526
—	Uprava Ljubljana. Tomšičeva S/1L, telefOD 23-522 do 23-526
—	Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon
21-895. za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-232 — Poštni predal 23 — Tek. r. 60-KB-5-2-367	- Mesečna na-
ročnina 200 din

MAROŠKA KRIZA FRANCOSKE VLADE
Fanrova asoda bo odločena
t knloariìh irancosiega parlamenta
Če socialisti ne bodo glasovali zanj, bo Faure v kočljivem položaju — Maroško vprašanje presega notranji okvir zaradi verjetnega vmešavanja Španije — Billotte, ki je komaj nastopil, naj odstopi, July izključen iz stranke
Pariz, 7. okt. (AFP). Po oceni večine opazovalcev je položaj francoske vlade naslednji: brez sodelovanja degolistov in z dvomi v podporo socialistov, razen v primeru takojšnje spremembe političnega položaja v Maroku, je Faure v sila kočljivem položaju. Samo radikali in narodni republikanci mu zaupajo glede nadaljnje politike v Maroku. Umerjeni in neodvisni se še niso odločili, razen zunanjega ministra Pinaya, ki meni, da ne bi bilo pošteno zapustiti vlade v sedanjem položaju. Njegovo stališče bo morda povzročilo, da bodo nekateri neodvisni podprli vlado.
Današnje popoldansko zasedanje skupščine se ;c začelo s pis-men-mi vprašanji socialističnega pos.anca, k; je zahteval, naj zunanji minister razloži, kako bi bilo mogoče ustavit; sovražno propagando radia v Temenu (španski Maroko) in Kairu, 'kakor rudi o »možnost:, da bi v francoskem radiu določi!: čas za glas svobodne Španije :n svobodnega Egipta.«
Zunanji minister P. nav je poudaril da je francoska vjada že veš rat intervenirala pri egiptovski (n Španski vlad: z zahtevo, naj prenehata s sovražno propagando. Poleg tega je komite za koordinae-jo za Severno Afriko
odločil, d
a prete.,ce sporazum o
dobavah orožja Egiptu. Francoski zunanji minister je tudi dejal, da se vlada pogx,a s Španijo, in da če se bodo t; ukrepi izkazali kot neučinkoviti, bo prevzela vlada vse potrebno za boj proti anri-francoski propagandi.
Socialistični poslanec, ki je poslal imtelnpelacšjo, je izrazil mnenje, da odločitev vilade ne za-
■GOplU jC.
V sinočnji razpravi po govoru Faura je prvi govoril socialistični poslanec Savary, ki je opisal težave, kti jih ima Faure s svojo vlado ter z opozicijo ljudi, ki bi moral: v prvi vrsti ubogati. Dejal je, da se že več let v Rabatu ne pokoravajo vladnim ukrepom
K A E 0 K 0
ter rušijo njeno avtoriteto. Toda na koncu je Savary izjavil, da Faurovi ukrepi niso bili v skladu z njegovimi načeli in da ga je zato pač treba soditi po njegovih uspehih.
Tudi neodvisni poslanec de Moustiers je dejal, da se on m več njegovih prijateljev strinjajo z načeli predsednika vlade, ne pa z načinom, kako se izvaja.
Zadnji govornik na sinočnji seji degoJist Grousseaud je ostro obsoditi vladno politcko v Maroku, češ da vodi k temu, da bo morala Francija zapustiti Maroko.
Parlamentarna skupina republikanske in socialne akcije fdegoli-stični disidenti) so se odločili, da bodo pozvali svojega člana, novega obrambnega ministlra Pierra Billotta, naij odstopi. Istočasno ie skupina sklenila izključiti iz stranke ministra za maroška vprašanja in tuniška vprašanja Pierra July ja.
Predsednik vlade Edgar Faure se je danes dopoldne posvetoval
a poäplra Maročane?
Misija generala Billetta na španskc-francoski meji v Mareku — »Ne smemo izgubiti niti trenutka...« špansko orožje sa upornike
Pariz, 7. ckt. (Tanjug). Fran ccski obrambni minister general Billette je danes popoldne o dpotoval v Maroko. Vojaški položaj v francoskem protektoratu skrbi vse pariške poiitične kroge, ker upor še ni zadušen kljub obsežnim akcijam francoskih kopenskih in letalskih si I. Billotte potuje naravnost na francosko-špansko mejo v Mareku, kjer se po njegovih besedah »ne sme izgubiti niti tren utka«.
Po neuradnih podatkih je v Maroku sedaj okoli 120.000 francoskih vojakov. Francoski uradni list je včeraj objavil uredbo obrambnega ministrstva, ki poziva pod zastavo vse rezerviste v Severni Afriki. Iz Francije pošiljajo vsak dan nove okrepitve v Maroko in Alžir.
Minister Billotte je prevzel posle včeraj dopoldne. Tik pred odhodom je izjavil, da upa, da se bodo izognili krizi vlade. »V sprotnem primeru,« je dejal, »se bo vojaški položaj v Maroku še poslabšal«.
Obveščeni krogi v Parizu trdijo. da je premier Faure poslal Billotta v Maroko tudi zato, da bi še enkrat vplival na generalnega rezidenta De la Toura, da bi izvedel vladni politični načrt še pred koncem sedanje
Gradnja novega velesejma
v Zagreba
Zagreb. 6. okt. V Zagrebu so
začeli urejati prostor za gradnjo novega velesejma. Zgradili bodo most, ki bo po najkrajš: poti spa-Jai središče mesta z razstavnim p-c.storem. pričeli so tudi z nive-1 ironie::; in polaganjem kanalske mreže ter drugimi deli. Na tem prostoru bodo razne države zgradile svoje paviljone.	M. B.
razprave o Maroku v francoski narodni skupščini.
Španija je sinoči demantirala novice, da so nekatere uporniške skupine, ki se borijo v francoskem Maroku, prišle iz španskega Maroka.
V sporočilu španskega zunanjega ministrstva je rečeno, da je visoki španski komisar v Maroku »kategorično demantiral, da bi oborožene sile, ki se borijo v francoski coni prišle tja iz španskega Maroka«.
Iz francoskih virov se je zvedelo, da so pri nekaterih upornikih, ki so bili ubiti v bojih, našli špansko orožje.
Po pisanju večernega lista »Paris Presse« je v Sev. Afriki okoli 400.000 francoskih vojakov. To je polovica vseh francoskih oboroženih sil, v katerih je skupaj z orožništvom okoli 850.000 vojakov.
»Paris Presse« piše, da je v Alžiru okoli 200.000 vojakov, v Maroku nad 100.000, v Tunisu pa več deset tisoč vojakov. V teh silah so deloma enote francoskega indokitajskega korpusa, več rednih divizij in divizij, ki so bile priključene NATO ter enote, v katerih so rekruti in rezervisti.
z ministrom za maroška vprašanja in tuniška vprašanja Pienrom July jem in zunanjim ministrom Pinayem.
Zunanji minister je ponovno poudaril svojo solidarnost s šefom vlade. Izjavil je, da bi politična k niza v sedan jih pogojih, ko so pred deželo resni problemi, kot vprašanje Posarja, ženevska konferenca in stališče Francije v OZN, izredno škodovala francoskim intaresom.
Zunanji minister Pinay je po sinočnjem govoru Faura izjavil no” vinarjem, da ne verjame, da bi vlada postavila vprašanje zaupnice po končani razpravi o Maroku.
Predsednik francoske skupščine je sklenil, da bo jutri skupščina zasedala brez prestanka od jutra do polnoči, da bi lahko v ponedeljek glasovali o zaupnici vladi.
Medtem pa je glavna politična bitka za vladno večino v kulo-arjih skupščine. Odločujoča faktorja te splošne politične bitke sta na levi skupina francoskih so-cialistov, na desni pa skupina neodvisnih kmetov Ln degolističnih desidentov. Drugače kot degolov-ci, ki bodo glasovali proti vladi, so ostale tri vodilne desničarske skuoine močno razdeljene.
Glavna pozornost je še vedno usmerjena proti socijalistom, ki podpirajo Faureov politični program, vendar pa kritizirajo počasnosti izvajanja. Popolna podpora socialistov ni lahko preprečila padec Faurove vlade.
Pismo tovariša Tita
beograjskim komunistom
Dragi tovariši! Prejel sem vaše pismo, v katerem mi sporočate, da bo 7. in 8. oktobra konferenca Zveze komunistov Jugoslavije za okraj Beograd. Res mi ni tudi to pot mogoče osebno udeležiti se te konference ter vam želim s tem pismomo izreči nekaj besed:
Mislim, da je zelo dobro, da hočete dati konferenci prvenstveno delovni značaj, ker je res mnogo problemov, s katerimi se mora beograjska organizacija Zveze komunistov resno pozanimati in sprejeti odgovarjajoče sklepe.
Predvsem mislim, da je treba resno pozanimati se za razne negativne pojave znotraj same organizacije Zveze komunistov. Razumljivo je, da razni negativni pojavi v vaši organizaciji niso izjema, temveč so tudi v mnogih organizacijah Zveze komunistov Jugoslavije. V čem so pomanjkljivosti v Zvezi komunistov Jugoslavije in kateri so njih razlogi?
Prvič. Večkrat lahko opazimo pomanjkanje discipline in odgovornosti komunistov in sicer ne samo rednih članov, temveč tudi odgovornih voditeljev.
Drugič. Zaradi naših raznih objektivnih in subjektivnih težav v gospodarskem in družbenem razvoju nasploh, je kritiziranja z zelo negativno tendenco, pri čemer se največkrat zapade vplivu zlonamerne propagande raznih sovražnih elementov.
Tretjič. So primeri, da so komunisti neinteresirani do tistega. kar se okrog njih dogaja, posebno v podjetjih in raznih ustanovah. So taki primeri, da vča-
sih nekateri ljudje razvlečejo ljudsko premoženje in izvršujejo kriminal na škodo samega kolektiva in celotne skupnosti pred očmi nebudnih komunistov itd.
Četrtič. V zadnjem času sem dobil vtis, da mnogi komunisti podcenjujejo svojo vlogo v razvoju naše socialistične družbe’, mislijo, da je zdaj minil tisti čas, ko so bili nosilci borbe za uresničitev socializma ter se bojijo, da jim razni tipi, ki našo demokracijo in naš demokratični razvoj želijo izkoristiti za svoje destruktivno delo, ne bi očitali in jih obtoževali, da zavirajo demokratizacijo Ud.
Ravno danes, ko smo v popolnem zanosu demokratizacije in utrjevanja našega sistema decentralizacije, sistema komun, je potrebno kot bolj kdaj, da bodo komunisti neutrudni borci koristi naše družbene skupnosti, da bodo odločni borci proti vsem lokalističnim in šovinističnim tendencam. Tisti ljudje, ki bi podlegli šovinističnim in lokalističnim težnjam, ne morejo biti v Zvezi komunistov.
Pri nas so izdani mnogi zakoni, uredbe in drugi ukrepi, ki so zelo važni za naš družbeni razvoj. Toda reči moram, da se včasih komunisti dovolj ne trudijo za sprovajanje teh ukrepov in zakonov. Razni negativni elementi in špekulanti navadno iščejo praznine v raznih ukrepih in zakonih pa potem to izkoriščajo na škodo naše skupnosti, komunisti pa niso dovolj budni, da jim to preprečijo ali da pomagajo, da se taki elementi onemogočijo. Včasih se pripe-
ti, da tudi komunisti in to vodilni izgubijo občutek odgovornosti in namesto, da bodo čuvarji zakonitosti in humanosti, ju sami kršijo in so včasih domišljavi. So tudi taki primeri: neki državljani se pritožijo v kabinet predsednika republike, ker jim je bila storjena krivica, ali za nekaj prosijo. Ko pa se iz kabineta zahteva, da se to popravi ali dotičnemu pomaga, potem ga neki domišljave! mestr.e oblasti kliče na odgovornost in zmerja, ker se je obrnil na višjo instanco. Navadno tak domis-Ijavec zadevo konča z besedami: »Jaz sem tvoj marša! in če ti jaz ne bom pomagal, ne more ti pomagati niti tisti zgoraj«. — Mislim. koliko gre tu za komunista, da takšen ni dostojen ne samo da bo vodilni, temveč niti član zveze, ker tako ruši ugled Zveze komunistov in ustvarja nezadovoljstvo pri državljanih. Državljani — naj so komunisti ali ne — imajo pravico pritožiti se ter povedati svoje težave in krivico najvišji instanci, ki rešuje. ali ima dotični prav ali ne, seveda potem, ko je zadeva preverjena na terenu.
Še mnogo je stvari, o katerih bi lahko tu pisal, toda mislim, da boste zajeli in razpravljali o vsem tistem, kar je potrebno, da bi se komunisti mobilizirali in aktivizirali kot nekoč v delu za uresničitev tistih idej. za katere smo se borili — za socializem.
Želim vam mnogo uspeha v delu konference in v sprejetju koristnih — aktualnih sklepov.
S tovariškim pozdravom!
Josip Broz-Tito
Jugoslavia in Alžir v OZN
Tiskovna konferenca v Državnem sekretariata za zunanje zadeve
KOMENTARJI PARIŠKEGA TISKA
Ostri napadi proti desnici
Vsi listi, razen skrajno desničarskih, podpirajo Faura v
o Maroku
Pariz, 7. okt. (Tanjug) Ve čina pariških listov odobrava odločno stališče premiera Faura, ki je včeraj odklonil vse zahteve desnice, naj se odloži razprava o Maroku in je s svojim govorom Z2čel splošno parlamentarno razpravo o tem vprašanju.
Beograd, 7. okt. »Glaso vanje Jugoslavije za sprejem alžirskega vprašanja na dne vni red zasedanja Generalne Skupščine OZN je na liniji našega znanega stališča, da smo v načelu za sprejem v dnevni red vseh resnih vprašanj, ki jih predlagajo posamezne drž ave članice. Glasovanje za sprejem tega vprašanja v dne vni red ne prejudicira stališča Jugoslavije o njem,« je izjavil v zvezi z glasovanjem Jugoslavije o alžirskem vprašanju Generalni skupščini OZN in s tozadevnimi komentarji v francoskem tisku predstavnik Državnega sekretariata za zuna uje zadeve na današnji tiskovni konferenci.
»Mi upamo«, je nadaljeval, da bo Francija storila vse, kar je mogoče, da se najde konstruktivna rešitev tega vprašanja. Jugoslavija obžaluje, ker je francoska delegacija zapustila zasedanje Generalne skupščine z ozirom na njeno sicer zelo pomembno in konstruktivno vlogo v tej organizaciji. Jugoslavija obžaluje to tembolj, ker je upala, da bo takšna vloga Francije prišla še posebno do izraza na
debati
Najvplivnejši list »Figaro odločno podpira Faura in poudarja v svojem uvodniku: »Nasprotniki vladne politike so ■ z vsemi sredstvi poskušali preprečiti to razpravo, da bi vrgli vlado, še
SEJA IZVRŠNEGA SVETA LRS
Ljubljana, 7. ckt. Danes je bila pod predsedstvom tovariša Borisa Kraigherja seja Izvršnega sveta Ljudske skupščine LE Slovenije.
Na seji je Izvršni svet sprejel nredbo o opravljanju prvih in periodičnih zdravniških pregledov oseb v delovnem razmerju,
SKLICANJE SEJE ODBORA ZA GOSPODARSKE ORGANIZACIJE ZBORA PROIZVAJALCEV LJID. SKUPŠČINE LRS
Predsednik odbora za gospodarske organizacije Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS sklicuje 12. sejo odbora za sredo, dne 12. oktobra 1955 ob 10. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS.
Predlog dnevnega reda:
1.	Razprava in sklepanje o potrditvi statuta Obrtne zbornice LRS.
2.	Razprava o ustanovitvi in pravilih Strokovnega združenja pekov.
3.	Razno.
Iz tajništva
Ljudska skupščine LRS
uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj ter odločbo o zneskih obveznih rezerv, ki se smejo porabiti za socialne podpore v letu 1955.
Izvršni svet je odobril ustanovitev farmacevtskega odseka pri Prirodoslovno-matematični in filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani ter odobril v ta namen potrebna finančna sredstva za leto 1955.
Izvršni svet je obravnaval tudi nekatera načelna vprašanja v
zvezi s sestavo republiškega proračuna za leto 1956.
preden bi mogla dati vsa potrebna pojasnila. Toda sedaj, ko se je začel v skupščini razmota-vati maroški klopčič, bo skupščina spoznala, da nima možnosti niti za drugo politiko niti za drugo izbiro, tudi če pusti Faura v manjšini.«
Levičarski »Franc Tireur« tudi govori o odločnosti Faura in dodaja: »Položaj pa se zaradi tega ni spremenil. Proti predsedniku vlade je še vedno cela desnica in del degolovskih desidentov, pa tudi socialisti niso za njim. Toda razprava bo koristna, ker bo javnost lahko spoznala, da nasprotniki kompromisa iz Aix-les-Bainsa nimajo druge politike razen zahtev, da je treba začeti vojno v Maroku.«
Ostro napadata desnico tudi »Combat« in »Populaire«; medtem ko organ socialistov »Populaire« podrobneje govori o razlogih, zakaj socialisti ne morejo podpreti Faura, »ki je izgubil dragoceni čas s poskusi, da bi
razorožil in spametoval desnico«, pa »Combat« napoveduje neuspeh desnice. »Francija ne bo več pristala na nove žrtve in desnica ne bo dobila ne denarja, ne ljudi za svoje pustolovščine v Severni Afriki.«
Vodilna desničarska lista »Aurore« in »Parisien« ne na-
sedanjem zasedanju, ker je v splošnem interesu, da se popuščanje napetosti izkoristi za nadaljnjo poglobitev mednarodnega sodelovanja.«
Na vprašanje, kakšno je stališče Jugoslavije do alžirskega vprašanja samega, je Draškovič odgovoril, da bo to stališče pojasnila jugoslovanska delegacija med razpravo na zasedanju Generalne skupščine.
Tov. Draškovič je odklonil komentiranje vesti, da je romunska vlada osvobodila en del deportirancev jugoslovanske narodnosti. Omejil se je na izjavo, da mu je znano, da je manjši del jugoslovanskih deportirancev izpuščen — da pa niti status teh izpuščenih deportirancev ni bil rešen na zadovoljiv način.	M. P.
Sovjetski poslanci v Trepči
Zvečan, 7. okt. (Tanjug). — Delegacija Vrhovnega sovjeta ZSSR si je danes ogledala tovarno izolacijskega materiala »Magnohrom« v Kraljevu ter rudnike in topilnice svinca v Trepči na Kosmetu. Sovjetski poslanci so obiskali tudi Kosovsko Mitrovico.
V razgovoru z delavci »Ma-gnohroma« so sovjetski parlamentarci izjavili, da so že sedaj dobili vtis o hitri in kakovostni industrializaciji Jugoslavije in da so zelo presenečeni zaradi števila in opremljenosti novih tovarn. V Trepči so sovjetskim parlamentarcem priredili v novem domu kulture svečano kosilo.
Zdravje predsednika ZDA
DENVER, 7. okt. (AP). V današnjem sporočilu o zdravju predsednika Eisenhowerja je rečeno, da obstaja upanje, da bo predsednik kmalu spet prevzel svoje državniške dolžnosti.
Zaposlitev upokojenih vojašk h oseb
95% se jih bo vključilo v razne stroke
padata Faura ampak govorita ' ^"g^dopisnika). 'elan T/e-o potrebi »budnosti, da bi se
ohranili francoski interesi in francoska prisotnost v Afriki«.
»Zelo nam je žal,« piše »Pari-sien«, »da bo Edgar Faure prišel iz razprave kot žrtev politične igre. Dejansko bo samo žrtev * sistema, ki ne dovoljuje, da bi se takoj slišal glas dobronamernih. Ta glas zahteva ustanovitev vlade narodne rešitve in je deležen vse večjega razumevanja v skupščini,« zaključuje list.
»Aurore« odločno podpira zahteve desnice in kritizira Fau-reovo popustljivost, ki jo izenačuje s kratkovidnostjo. List piše, da Francija nikdar ne sme pristati na to, da bi skupaj z maroškimi nacionalisti iz stranke Istiklal gradila francosko-maro-ško koeksistenco.
znega izvršnega sveta Velja Stojnic je danes predstavnikom tiska pojasnil položaj v zvezi z zaposlitvijo upokojenih vojaških oseb in zaključke nedavne seje zvezne komisije za upokojene vojaške osebe, kateri predseduje.
Tovariš Stojnic je najprej poudaril, da so ukrepi, ki so jih sprejeli v tem smislu, zelo olajšali prehod upokojenih vojaških oseb iz vojaškega v civilno življenje. Ustanovljene so bile republiške in okrajne komisije za upokojene vojaške osebe, ponekod pa tudi občinske komisije. Upokojenim vojaškim osebam pripada poleg pokojnine tudi odpravnina in dodatek na pokojnino. Omogočena pa jim je tudi strokovna kvalifikacija in
Novo stanovanjsko naselje za delavce ln uslužbence Hidroelektrarne n* .Vuhredu
v ta namen so bili v nekaterih ljudskih republikah že ustanovljeni dvoletni strokovni tečaji.
Dejal je tudi, da se je 95’1’ upokojenih vojaških oseb izrazilo za zaposlitev v odgovarjajočih civilnih strokah. To je zelo pozitivno in pokazalo se je, da so možnosti za njihovo zaposlitev ugodne in da bo koristno, če jih zaposle ljudski odbori, razne ustanove, gospodarska podjetja itd.
Iz raznih vzrokov — je nadaljeval tov. Stojnič — pa ni zadovoljivo število upokojenih vojaških oseb, ki so se že zaposlile. Vzrok za to je predvsem v tem, da se večina upokojenih vojaških oseb želi preseliti nazaj v svojo ljudsko republiko, predvsem v večja mesta. Tako se je na pr. od skupnega števila upokojenih vojaških oseb, ki so izrazile željo za bivanje v LR BiH, prijavilo okoli 65*/• za Sarajevo, Banja Luko in Prijedor. Od tistih pa, ki so se prijavili za LR Srbijo, se je okoli 35*'i odločilo za življenje v Beogradu. To pomeni, da se je velika večina upokojenih vojaških oseb usmerila na preselitev iz dosedanjega službenega mesta predvsem v velika mesta.
Tovariš Stojnič je poudaril, da priseljevanje v velika mesta ne more biti uspešno, ker ni razpoložljivih stanovanj. So pa mesta, ki lahko zagotove določeno število stanovanj in delovnih mest, vendar se je za preselitev v ta mesta odločilo iz raz-
nih vzrokov le majhno število upokojenih vojaških oseb.
Zvezna komisija za upokojene vojaške osebe se je zato odločila, da bo priporočila upokojenim tovarišem — da se zaposle v mestih, kjer so živeli pred upokojitvijo in kjer po večini že imajo stanovanja, če ne morejo dobiti stanovanj v mestu, v katerem bi želeli živeti. Tudi komisije na terenu delajo v tej smeri, posebno v mestih, v katerih žive upokojeni tovariši.
Tov. Stojnič je na koncu dejal, da določeno število upokojenih vojaških oseb tudi pred upokojitvijo ni imelo rešenega stanovanjskega vprašanja. Dejal je, da je položaj teh tovarišev posebno težak ter je apeliral na pristojne činitelje, naj dajejo takim tovarišem prednost pri dodeljevanju stanovanj in pri zaposlitvi.
Težave so — ie zaključi! tov. Stojnič — vendar pa niso nepremagljive in pri usmeritvi, o kattri smo govorili so realne možnosti, da se vprašanje zaposlitve upokojenih vojaških oseb uspešno reši	M. P.
VREME
Vremenska napoved za soboto: Hladno, v zahodni in severni Sloveniji sončno vreme z zmerno oblačnostjo V ostalih predelih še pretežno oblačno in pozneje razjasnitve. Temoeratura nonoči med 2 in 4. naj višje dnevne med 8 in 13. Zjutraj v^ nižinah megla.
Neplanske investicije zavirajo dvig življenjskega standarda
Ljudski odbornik mora poznati problematiko svojega kraja
Konferenca o gospodarskih Vprašanjih pri zveznem Izvršnem svetu je med ukrepi, ki naj zagotovijo zvišanje življenjskega standarda ostro začrtala vlogo, ki jo imajo glede tega investicije ter sprejela vrsto sklepov, k* se nanašajo prav na to vprašanje. Sistem naj predvsem zagotovi izvrševanje investicij v planiranih okvirih in določenih smereh investiranja, prav tako pa tudi tempo trošenja skladov v skladu z gmotnimi možnostmi. Tako bomo dosegli, da v prihodnje ne bo več potrebna naknadna blokada sredstev samoupravnih organov in tako bomo še bolj okrepili načelo samouprav! janja.
Ta ukrep se -dokazuje popolne ■ustavitve investicij na vsej črti, kot to nekateri napačno razumejo. Tudi investiöi'je so Organski dei v sklopu našega gospodarstva in morajo biti v skladu z ostalo ra-sfo vsega gospodarstva. Gospodar srvo, ki ne investira, samo sebe obsodi na propad in stagniranje. Proizvodnja mora teči na vedno širši osnovi, na drugi strani pa investicije za družbeni standard neposredno vplivajo na dvig življenjskega standarda. Gre za ro, •da investicije spravimo v sklad z našimi dejanskimi motnostmi, ker več kot zmoremo, ne moremo narediti, pa če imamo na razpolago še tako velika finančna sredstva, ki pa niso pokrita z ustreznimi blagovnimi fondi. Na drugi stran, gre za to, -da so te investicije v skladu s smerjo splošnega gospodarskega razvoja in ne gredo mimo naporov za čim hitrejši dvig življenjskega standarda.
Prav v rem -pogledu pa moramo ugotoviti, da je še! razvoj investicij v lerošniem letu močno preko in mimo cibev. ki iih ie postavil zvezni družbeni plan:	še vedno
se investira več, kot oa dcoušča-
BES-^-nr -- ’"'VgroKlZKOSetm- .-*> » -r-
V	slovo
dr. Ivu Štempiharju
V	torek 4. t. ra. je umrl v bolnišnici na Jesenicah po dolgotraj-
n.	bolezni, star 57 let (rojen dne 1. maja 1898) znani slovenski pravnik dr. IVO ŠTEMPIHAR. Pokojnik se je zlasti med obema vojnama živahno udejstvoval v našem javnem življenju. — Po letu 1332, ko je odprl na Jesenicah svojo advokatsko pisarno, se je pridružil delavskemu pihanju ter .je mnoga deloval v raznih delavskih organizacijah ter stavkovnih in drugih političnih akcijah jeseniškega delavstva. Mnogo je tudi predaval v delavskih prosvetnih društvih. Več let je bil socialistični občinski odbornik na Jesenicah. Po letih 1938-1937 se je udejstvoval v Zvezi delovnega ljudstva Slovenije tor tam sodeloval z dr. Alešem Stanovnikom, dr. Jožetom Vilfanom, Vencljem Perkom, Poldetom Stražišarjem in drug mi. Kot tak je bi: zlesti aktiven ob volitvah v letu 1933 Dne 1. maja 1941 je bil od nemškega okupatorja aretiran in odpeljan v taborišče v Begunjah. G. julija 1941 pa je bil s prvim gorenjskim transportom izgnancev iz taborišč-- Šentvid nad Ljubljano z vso družino izgnan v Valjevo v Srbiji. V Srbiji 'je ostal do leta 1946 in je tam sodeloval z narodnoosvobodilnim giben.iem. Po osvobođ’tvi Je ime! v Beogradu pomembne funkcije. 2c po vrnitvi v Ljubljano je bil vrč let uslužben na Javnem tožilstvu LRS. vendar je moral zaradi bolezni predčasno stopiti v pokoj. Eden od njegovih s nov je padel v narodnoosvobodilnem boju.
Pokojni dr. Štempihar ie deloval mnogo tudi publicistično teT Je sodeloval v raznih delavskih In drugih listih pred vojno, pa tudi po osvoboditvi je bilo objaviien'b mnc~o njegovih prispevkov. Šifra »Dr:.*« Rii »driš«. pod katero je pisal, je b:la upoštevana. Delaven je bil tudi v predvojni Odve^ni-Šk? zbornici in društvu »Pravnik«.
Vsi, ki so pokojnika poznali, ga bodo ohranili v častnem spominu.
Cv. A. K.
jo naše kapacitete in še vedno se vršijo 'investicije mimo smeri našega gospodarskega razvoja Zvezni družbeni plan je predvidel, da se bo v letošnjem letu obseg investicij zmanjšal za 10 odstotkov glede na celotno izvršitev investicij v lem 1954; toda že v prvem polletju letošnjega leta je znašal indeks priliva investicijskih sredstev 123 v odnosu na prvo polletje lanskega leta, potrošnja investicijskih sredstev pa je dosegla celo indeks 150. Izvršeni obseg zlasti lokalnih investicij in investicij podjetij v teku prvega polletja je resno ogrozil proporce zveznega družbenega plana za leto 1955, kar vse pa je spremljal dvig cen gradbenega materiala in posameznih drugih proizvodov, k: še vedno ne zadovoljujejo povpraševanja.
Kljub dejstvu, da so zlasti podjetja prenesla v letošnje leto precej sredstev iz lanskega leta, je vendar intenzivno troŠenjd absorbiralo večji del ustvarjenih sredstev, tako da je presežek sredstev ob koncu prvega polletja kljub znatnemu dotoku še vedno za polovico manjši kot na koncu istega razdobja lanskega leta.
Porast investicij ugotavljamo kljub dejstvu, da je bila podvze-ta vrsta ukrepov, ki naj bi na eni strani dosegla povečani interes na strani investitorja za čim bolj racionalno investiranje, na -drugi strani pa zmanjšala pritisk prevelikih sredstev na tržišče. Med te ukrepe moremo šteti dolžnost polaganja garantnih depozitov, -pokritje podražitev investicij, ki se finansirajo iz splošnega investicijskega sklada, udeležbo investitorja v stroških investicije, zlasti pa v lanskem letu odrejeno imobilizacijo 50 odstotkov presežkov n adda risk ih dobičkov. To je sicer prineslo znatno zmanjšanje raz-pona med razpoložljivimi sredstvi za investicije, ki formirajo povpraševanje, in blagovnimi fondi (gradbeni in drugi materiali, ki predstavljajo ponudbo na investicijskem tržišču. Na ta način je bil v določeni meri omiljen inflatorni pritisk, ki ga je povzročala obilica sredstev za investicije in tendenca čim prejšnjega investiranja na strani investitorjev. 2'asti pomembno vlogo je odigrala uredba o odvzemu konjunkturnih dobičkov (kljub njenim pomanjkljivostim), še prav pomembno vlogo ca bo v tem pogledu odigra! republiški zakon o izvrševanju gradbenih del.
Poleg vsega tega so bili pod-vzeti še nekateri drugi ukrepi: plafoniranje cen nekaterim proizvodom, predpisovanje rokov za koriščenje sredstev za samostojno razpolaganje, določeno omejeva-nie koriščania sredstev amortizacijskih skladov itd., ob osnovnem določilu zveznega družbenega plana, da so brez posebnega dovoljenja prepovedane vse nove gradnje v gospodarstvu.
Pri vsem tem pa ugotavljamo, da predstavljajo investicije za družbeni standard še vedno samo
13.7	odstotkov od ceiokupnih investicij v državi in da še večino ni mogla v celoti priti do izraza težnja, da se Investira prav na tista področja, kjer bo storjeno največ in najhitreje za dvig življenjskega standarda. Samo investicije za industrijo in rudarstvo pa še vedno zajemajo nad 50 odstotkov vseh investicij. Še druga značilnost: Pri tako velikem preseganju investicij, je vendar izvršitev zveznih investicij za prvo
-letn?ca šolstva v Cetin
80 let slovenske šole v Celju
bomo praznovali v začetku meseca novembra na I. mestni osnovni šoli, ki jo celjska javnost še vedno najbolj pozna pod imenom »okoliška šola«. Obletnica po številu let sama na sebi ne bi bila tako znamenita, če ne bi šlo za šolstvo zatiranega slovenskega narodiča, ki si je pod nemškim gospodstvom mukoma pridobival osnovne narodnostne pravice, med katere spada tudi šolstvo v materinskem jeziku.
Pravijo, da se ta častitljiva obletnica v celjski javnosti dostojno proslavi. Upraviteljstvo šole namerava ob tej priložnosti izdati publikacijo, v kateri bo v kratkem opisana zgodovina šolstva v mestu Celju s posebnim ozirom na slovensko osnovno šolo, priložen pa bo seznam nekdanjih učencev okoliške šole, v kasnejšem življenju zaslužnih za slovenski narodni razvoj, seznam vseh učencev, ki obiskujejo šolo v šolskem letu 1955-56 in fotografije upraviteljev te šole in učiteljskih zborov. Šola bo priredila akademijo za širšo javnost, svoje učence pa bo opozorila na ta praznik z notranjo prireditvijo in skromno pogostitvijo učencev. Prepričani smo, da bo celjska javnost s svojo navzočnostjo na akademiji pokazala, da zna ceniti zasluge slovenskega učitelja pri izobraževanju našega naroda, pri odpravljanju posledic, ki so nastale zaradi našega zamudni-štva na vseh področjih našega narodnega življenja.
Pomislimo ob tem. da je v začetku 19. stoletja bilo na Slovenskem nekaj sto Sol, a med temi nobene slovenske. Se v
polletje 1955 samo cca 46 odstotkov, kar je sicer v skladu z dinamiko plana, a vendar nazorno kaže, da gie stvar najbolj počasi prav pri tistih ključnih objektih, ki naj zagotovijo neobhodno osnovo za razvoj ostalega gospodarstva in da se je nasprotno hitreje investiralo na objektih, ki so sicer lahko potrebni, a nikakor ne morejo biti prioritetni s stališča celotnega gospodarstva. Notranja razdelitev investicij pa kaže, da predstavljajo investicijski srroški za gradnje še vedno naj-več-jo postavko in da zdaj v zaključni fazi postavka opreme še vedno ni na prvem mestu. Tega dejstva ne more zabrisati niti povečana gradnja družbenega standarda. kjer oprema ne predstavlja večje postavke, ker se stvari v najsečji men omejujejo na samo gradnjo, če imamo pred očmi dejstvo, da je odstotek gradenj za -družbeni standard še vedno zelo maijhen naioram celotnim investicijam.
To nas vodi do zaključka, da se še vedno gradi na preveč široki fronti, namesto da bi se težilo za tem, da se čimpreje dogradijo ključni objekti.
M-ncgi od navedenih ukrepov sicer še niso mogli v celoti pokazat? svojega učinka, ki bo prišel do izraza šele v drugem polletju ali šele pozneje. Ne glede na to pa moramo ugotoviti, da predstavljajo vsaij vsa lokalna sredstva :« sredstva gospodarskih organizacij tako močno postavko, da s svoijo težo lahko spravijo iz ravnovesja splošne prooorce družbenega piana zveze in republik, da pa na drugi strani doslej nismo imeli ustraznih instrumentov, ki bi ta sredstva spravili pod enoten planski režim formiranja in trošenja. (V letu 1954 -je od skupnega družbenega brutto dohodka pripadlo tem edinicam 36 odstotkov vseh sredstev.) Ne v tem smislu, da bi formiranje in trošenje teh sredstev odreial nekdo drugi mimo 1-hidskih odborov in podjetij. To bi pomenilo negiranje lokalne samouprave in samoupra-
ve podjetij. Gre za to, da se tudi samoupravne pravice izvajajo v skladu z interesi najširše družbene skupnosti tn ne mimo nje. Zato se izhajajoč iz tega osnovnega načela iščejo možnosti, kako usmeriti in vezati investicijsko dejavnost ljudskih odborov in podjetij tako, da bo v skladu z osnovnimi smernicami našega razvoja in našimi stvarnimi možnostimi. Pn sedanjem stanju pa je prav vpliv družbenih organov, ki usmerjajo celoten razvoj skupnosti, na ta sredstva zelo oineien, ker so to sredstva, ki se večinoma odvajajo neposredno iz realizacije vrednosti družbenega produkta oziroma v obliki neposrednih ali posrednih davkov na gospodarsko dejavnost.
Zato slone predlogi za spremembo in -dopolnitev gospodarskega sistema v tem pogledu na načelu, -da je treba čim točneje odrediti sredstva, s katerimi bo gospodarila gospodarska organizacija, zagotoviti večjo sorazmernost med sredstvi za osebno potrošnjo in sredstvi za samostojno razpolaganje. Sedanji sistem delitve dobička med okraje in podjetjem in nadaljnjo delitev sredstev v -podjetiju bo potrebno bistveno izpremeni-ti, kakor tudi spioh ipremofritS kategorijo dobička v našem gospodarskem sistemu, kB se je izkazala v dosedanji praksi kot zelo sporna. Za osnovo bi moral služiti dohodek podjetja in ne dobiček. Sredstvo s katerimi tako razpolaga gospodarska organizacija pa bo potrebno trdneje vezati na plan kot doslej. Frav to so stvari, o katerih teče razprava pri -pristojnih gospodarskih organih. Tudi v lokalnih teritorialnih enotah je treba zagotoviti v čim večji meri namensko trošenje družbenih sredstev, s tem da se de! teh sredstev obvezno izdvoji v posebne fonde, s katerimi se upravlja po posebnih načelih,ki bodo v čim večji meri zagotovili; vključevanje teh sredstev v splošne gospodarske napore družbene skupr~
ki g.
V vsaki občini naj bi ustanovili klu b občinskih bi sknpno proučevali probleme
Pred nove občinske ljudske odbornike naših komun so postavljene obsežne -in odgovorne naloge. Na vseh področjih čaka o-
bilo dela. Občinski ljudski odborniki bodo morali zastavki vse Sile, da bodo kos svojim nalogam in dolžnosti, ki so jih prevzeli z -izvolitvijo do svojih volivcev in do skupnosti. Za to pa je predvsem potrebno, da dobro poznajo celotno problematiko svojega kraja odnosno svoje občine. Brez tega je nemogoče pravilno usmerjati gospodarsko, prosvetno in socialno politiko občine in ugotavljati, kaj je važnejše in nujnejše, kaj lahko še malo počaka, kje je treba najprej zastavki lopato, da bo komuna dobro in hitro napredovala.
Jasno pa je, da vsak občinski ljudski odbornik ne more sam od sebe poznati vseh neštevilnih problemov. Tudi tu mora veljati staro pravilo: več glav več ve, več oči več vi-dS. Tega .pravila se bodo morali oprijeti tudi občinski ljudski odbori in stremeti za tem. da se vsaka stvar pred dokončnim odločanjem temeljito prerešeta in vsestransko prouči. Če bi se to opravljalo samo na zasedanjih občinskega ljudskega odbora, bi se seje preveč zavlekle, a kljub temu vsak posamezni problem še ne bi bil vsestransko osvetljen tako, da bi dokončni sklep občinskega ljudskega odbora pomenili najboljšo in najprimernejšo rešitev. Zato je treba poiskati tako metodo dela, da bo ta cilj dosežen.
Dosedanje izkušnje so pokazale, da lahko temu namenu najbolje služijo klubi občinskih ljudskih odbornikov. Vse stvari, o katerih naj razpravlja in sklepa občinski ljudski odbor, se na sestankih kluba poprej lahko vsestransko predlskutiraio in tako pripravi najboljši predlog za sklepanje v občinskem ljudskem odboru. Zlasti v začetku je potrefe-
Za zaščito naših vodotokov
Knjige o čiščenju industrijskih odpadnih voda
času Slomška, sredi 19. stoletja, je ostajalo brez šolske vzgoje do 80% slovenskih otrok, tako da je bila pretežna večina celjskih okoličanov pred 100 leti še analfabetov. Po 1. 1869, ko je po zakonu postalo šolanje obvezno, pa je mestni šolski svet vpeljal nemščino kot učni jezik, ki je okoličani niso razumeli. Na odločno zahtevo Slovencev, je deželni šolski svet 13. marca 1874 slovenski zahtevi ustregel, toda preden se je odlok o slovenski šoli za okoličane uveljavil, je bilo treba Slovencem premagati še mnoge ovire, kajti celjski Nemci in nemčurji so se na vse načine borili zoper slovensko osnovno šolo v Celju. Sola ni imela lastnih prostorov, čeprav so se učitelji in upravitelji Lopan Jakob, Gradišnik Armin m Franjo Kranjc prizadevali, da bi za okoliško šolo sezidali primemo šolsko poslopje. Prostori v Razlagovi ulici št. 5. so bili premajhni in neprimerni, vendar je šola tu prebila več desetletij do prve svetovne vojne, prebila tu vojno in ostala tu še v stari Jugoslaviji do jeseni 1. 1927, ko je dobila svoje lastno poslopje, ki je še danes eno najlepših šolskih poslopij v mesfcu in ima zanj največ zaslug tedanji šolski upravitelj Franjo Voglar. Za prvo slovensko osnovno šolstvo v Celju pa so si mnogo prizadevali tudi domoljubi izven učiteljskih vrst. tako dr. Vrečko in dr. Juro Hrašovec. Trd je bil boj, mnogo žrtev je terjal od naših ljudi. Tudi zgodovina take. danes samo ob sebi umevne učne ustanove, nas torej uči, vodi in vzpodbuja. Izkažimo ji ča*t, ki ji pripada.
Pri Centralnem higienskem zavodu v Ljubljani je izšla prepotrebna in tehtna knjiga ing. Franceta Delničarja z naslovom »Voda v industriji«. Naše vodno gospodarstvo je že leta in leta predmet številnih razpravljanj med strokovnjaki, saj gre tu za pereče vprašanje zadostne preskrbe z vodo tako za potrebe prebivalstva. kakor za potrebe nase razvijajoče se industrije. Prav v zvezi z industrijo pa imamo opravka še posebej s problemom industrijskih odpadnih voda, ki brez čistilnih naprav kvarijo in onesnažujejo naše vodotoke, pa tudi podtalne vode.
Po uporabi v domačijah in v industrijskih podjetjih se voda vrača bolj ali manj onesnažena v zemljo ali v reke in potoke. V takšnem stanju voda seveda ni več uporabna za druge industrijske panoge. Zaradi prosto se izlivajočih industrijskih odplak onesnaženi vodotoki niso več uporabni ne za namakanje, ne za napajanje živine, ne za pranje, kopanje, za fpitje seveda sploh ne. Neprecenljivo škodo povzročajo onesnažene vode našemu ribarstvu, saj ribe ali direktno uničijo ali pa jih preženejo, prav tako pa uničijo tudi ribji zarod ter nižje vodno živalstvo, ki služi ribam za hrano. Ce’o gramoz v onesnaženih vodotokih dostikrat ni več za rabo. Se občutnejša in še bolj grozeča pa utegne postati škoda v zdravstvenem pogledu, saj vsebujejo industrijske odplake celo vrsto škodljivih strupenih klic in snovi. Tako so zaradi industrijskih odpadnih voda resno ogroženi viri zdrave pitne vode, to ?e prari neposredno tudi zdravje ljudi!
Kako naj torej preprečimo velikansko zdravstveno in gospodar-
sko škodo, ki jo povzročajo industrijske odplake v naših vodotokih in talnih vodah? Odgovor na to nam daje knjižica ing. Franceta Dolničarja »Voda v industriji«, ki na pregleden, zgoščen in strokovno neoporečen način seznanja bralca najprej s problemi porabne industrijske vode, z vplivi odplak na mestno kanalsko mrežo, na hišne odplake in na vodotoke, nato pa v izčrpnih strnjenih poglavjih obravnava posamezne vrste in sestavine odplak, kakor jih srečujemo pri posameznih industrijskih panogah. (Obdelanih je 22 kategorij industrijskih odplak.) V knjigi najdemo v nazorni besedi in risbi dragocene napotke za projektiranje in gradnjo čistilnih naprav za razne vrste industrijskih odplak, lovilcev olja in maščob, peska itd. Knjižica nam pove, kako lahko odpadne snovi smotrno izkoriščamo v razne druge koristne namene, kako se da omejiti potrošnja vode v industriji in s tem tudi odpadne vode, skratka, kako je treba omejevati škodo, ki jo odpadne vode novzročajo. Poleg številnih projektnih skic in risb za čistilne naprave je knjižici priložen tabelarični pregled odplak in diagrami o obremenjenosti Save in ni enih pritokov z odplakami.
Treba je še na koncu pripomniti, da je knjižica ing. Dolničarja prvo strokovno delo te vrst«» pri nas, saj literature o industrijskih odpadnih vodah pri nas še nimamo. Zarod; očitne aktualnosti na.j hi si knjižico čimprei nabavila vodstva naših industrijskih podjetij, opozarjajo pa nanjo prav tako tudi projektantske ustanove. okrožne higienske zavorie, sanitarne inšpektije ter komunalne uprave mest. Same v interesu razvoja našega gospodarstva in v interesu ljudskega zdravja je, da
hi bili napotki v knjigi čimprej tudi praktično uveljavljeni, to se pravi, da bi si naša industrijska podjetja čimprej tudi dejansko omislila ustrezajoče naprave za čiščenje odplak in da bi odplake tudi do kraja izkoristile — kar vse bo edino zaščitilo naše vodotoke in talne vode pred škodljivimi vplivi in posledicami.
no, da se občinski ljudski odborniki na sestankih kluba seznanijo s celotno problematiko občine. V ta namen bo potrebno, da se
obravnavajo na sestankih ki uba konkretna vprašalna in problem:. Načelniki in referenti posameznih oddelkov občinske uprave naj podajo na sestanku kluba pregledna poročila o svo?.h problemih in vprašanjih, osvetlijo sedanje stanje in nakažejo bodoče potrebe. Če je potrebno, se lahko povabijo na seje kluba tudi srrokovnja-ki, da bo vsak problem tudi strokovno obdelan in osvetljen. Le na ta način bodo dobili občinski ljudski odborniki vpogled v celotno občinsko problematiko in si ust va nà i jasno si: ko o položaju in potrebah. Kar pa je še posebno važno, je to, da bodo občinski ljudski odborniki le na ta način lahko prenašali vso problematiko na svoje volivce, jo pravilno tolmačili in s tem tudi vzbujali v širokih ljudskih množicah zanimanje in razume van’e za občinske zadeve.
Obdnski ljudski odborniki morajo na .primer poznati tudi problematiko podjetij na področju občine. Samo po govoricah in nekontroliranih trditvah posameznih ljudi si ne morejo ustvariti prave slike. Zato je potrebno in priporočljivo, da povabijo na sejo kluba zastopnike delavskega sveta, upravnega odbora in sin-
Konferenca o odkupu poljskih pridelkov
Beograd, 7. oktobra. V Glavni zadružni zvezi Jugoslavije je bila danes konferenca o u-deležbi kmetijskih zadrug pri odkupu poljskih pridelkov, ki. ji je prisostvoval tudi član zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev.
Poudarili so potrebo po večjih možnostih za kreditiranje kmetijskih zadrug, da bi izvršile odkup. Kmetijske zadruge se morajo organizacijsko učVr-stiti ter usposobiti kadre za odkup ter skrbno voditi finančne posle. Tedaj bodo lahko z izkoriščanjem svojih osnovnih sredstev postale kreditno sposobne. Med kmetijskimi zadrugami in zlasti s podjetjem za žito je treba vzpostaviti čvrsto sodelovanje. Danes je še precej nelojalne konkurence, ki povzroča dvig cen kmetijskim proizvodom.
odbornikov, v katerem
o beine
•ükalne organizacije «lončnega
podjetja, ki jim bodo lahko dali vse zaželene in točne podarke-V vprašanjih šolstva bo treba
slišati mnenje šolskega od-bora, učiteljskega zbora, zastopnike staršev, mladinske organizacije in društva prijateljev mladine itd. Skratka, občinsk- ljudski odborniki Daj preko svojega kluba stre— m:k> za tem, da se podrobno seznanijo z vsemi problemi, ker bodo !e na ta način lahko zavzeli pri sklepanju najpravinejše stališče..
Klub občinskih odbornikov pa
seveda nj nikaka oblastvena u-stanova, ki bi o čemer koli odločala, marveč mora imeti izključno zgolj posvetovalni značaj. Bi-ri mora posvetovalni organ v o&vtiru SZDL, ki naj občinskim ljudskim odbornikom in članom občinskih svetov olajša delo pri reševanju občinskih zadev, organizaciji SZDL in ZKS pa omogoča, da tudi na svojih sestankih in zborovanjih obravnavajo občinsko problematiko in dajejo pobude In nasvete občinskim !;ud-
Nova šola za gmiieni naraščaj
Ljubljana, 7. okt. Združenje grafičnih podjetij Jugoslavije — sekcija za LRS — je ustanovilo samostojno vajensko šolo grafične stroke v Ljubljani, ki ima svoje prostore v poslopju Grafike na Trgu OF.
Slovesen pričetek dela te šole je bil danes ob 9. uri dopoldne, kateremu so prisostvovali predstavniki Sveta za prosveto in kulturo LRS, Republiškega odbora sindikata grafičarjev, Zavoda za proučevanje varnosti pri delu, predavatelji in učenci te šole.
Prej so obiskovali vajenci grafične industrije Vajensko šolo za razne stroke v Veselovi ulici, kjer sta obsegali dve tretjini učnega programa splošne predmete in se je vršil pouk devet mesecev. Nova šola za grafične vajence bo posvetila večidel pouka strokovni izobrazbi, a tudi splošni del bo prilagojen potrebam grafične stroke.
Poziv borcem VIII. Levstikove SNOB
Pripravljalni odbor za proslavo Levstikove brigade vabi vse borce Jurčetove čete Levstikovega bataljona in Levstikove brigade, da prijavijo svojo udeležbo na proslavi do 15. oktobra 1955 na Glavni odbor zveze borcev, Ljubljana, Erjavčeva ulica.
Proslava brigade bo 22. in 23. oktobra v Dolenjskih Toplicah. Program proslave bo objavljen naknadno.
kajti v šolo so sprejeti samo absolventi nižje gimnazije. Pouk se bo vršil dvakrat na teden skozi vse leto v poslopju Grafike in v prostorih Tomšičeve tiskarne. Predavali bodo grafični strokovnjaki in profesorji srednjih strokovnih šol. V prvem letniku je 26, v drugem 32. in v tretjem 35 učencev.
Mlade grafične delavce-učen-ce nove šole sta med drugim pozdravila tudi predsednik Združenja grafičnih podjetij tov. Avsenak in predsednik Republiškega odbora sindikata grafičarjev tov. Jurač. Poudarila sta, da bo samostojna šola grafične stroke pripomogla k višji ravni grafične proizvodnje. Na slovesnosti je nastopi' tudi pevski zbor KUD »Jože Moškrič» s kratkim sporedom.
Seja izvršnega sveta Hrvatske
Zagreb, 7. okt. Na seji izvršnega sveta Hrvatske so razpravljali o nekaterih pomembnih problemih za napredek kmetijstva in o dotoku dohodkov v letošnjem letu. Glede Investicijskega programa so odločili, da se Saboru Hrvatske predlaga znižanje republiškega investicijskega plana za 1 milijardo din.
OBVESTILO
V nedeljo dopoldan bo v Ljubljani, v Žibertovi ulici 27 odkril spomenik 39 padlim Skojevcem.
Udeležite se v polnem številu te spominske svečanosti!
Otvoritev kmeiijsko-industrijskega sejma v Osijeku
Osijek, 7. oktobra. V Osijeku so danes slovesno otvorili sedmi povojni kmetijsko-indu-strijski sejem, ki so mu prisostvovali člani zveznega izvršnega sveta Franc Leskošek, podpredsednik izvršnega sveta Hrvatske Božidar Maslarič in več ljudskih poslancev.
Na sejmu, ki bo odprt do 16. oktobra, razstavlja svoje proizvode preko 200 tovarn, 600 kmetijskih proizvajalcev, med katerimi je tudi 40 kmetijskih posestev ter 150 vinogradnikov iz Slovenije in Baranje. Razstavljajo več novih proizvodov domače industrije kot na pr. agregate, traktorje, prikolice za čiščenje kanalov, hišni vodovod na električni pogon itd Italijanska tvrdka Olivetti razstavlja najnovejše tipe pisalnih in računskih strojev, medtem ko je berlinska tvornica »Diahem« poslala na sejem sredstva za zaščito rastlin.
Predina k rekonstrukciji industrije tobaka
Beograd, 7. okt. V sekciji za tobak zvezne industrijske zbornice so izdelali predlog o rekonstrukciji in razširitvi proizvodnje tobaka v obdobju od 1955 do 1960. Po tem programu naj bi bilo v letu 1960 zasajenih s tobakom 57.300 ha, kar bi pomenilo povečanje za 9000 ha. Pridelali naj bi 46.000 ton tobaka ali 49% več kot letos.
Sedanja kapaciteta tobačnih tovarn znaša skoraj 12 milijard cigaret na leto, po zaključenem programu pa bi se kapaciteta povečala na 17 milijard 241 milijonov cigaret.
Poseben problem v tovarnah tobaka predstavlja prostor za skladišča, saj primanjkuje prostora za namestitev 18.854 ton tobaka. Stroji v tovarnah so izrabljeni in zastareli.
Otvoritev soominskega muzeja v Stolicah
Beograd, 7. okt. Predsednik centralnega odbora Zveze borcev NOV Jugoslavije Aleksander Rankovič bo v nedeljo odprl v Stolicah v zahodni Srbiji spominski muzej v poslopju, v katerem je bilo 26. septembra 1941 vojno posvetovanje pod predsedstvom tov. Tita. Na tem posvetovanju so sprejeli zelo pomembne odloke za nadaljnji
skim odbornikom. Ob taki metodi dela organizacije SZDL ;n ZKS ne bodo več v dvomu, o čem naj razpravljalo na svojih sestankih, občinski ljudski odborniki pa bodo pr: sklepanju v občinskem ljudskem odbora odločali z zavestjo, da so po vsestranskem proučevanju našli na-ustreznejšo rešitev. Hkrati pa bodo občani lahko o 'vsem pravilno poučeni in odpadla bo tnarsikaka neupravičena kritika, ljudije pa bodo imali hkrati možnost, da na 7borova:' jih SZDL in zborih volivcev povedo svo:e mnenje, rm.
razvoj narodno osvobodilne borbe v Jugoslaviji.
V Krupnju, nedaleč od Stolic pa bodo odprli turistični dom, ki so ga zgradili v spomin na to posvetovanje. Isti dan bo podpredsednik zveznega izvršnega sveta Redoljub Colakovič otvoril šolo, ki jo je postavila organizacija Zveze borcev v Rado j ini pri Prijepolju v jugozahodni Srbiji. V tem mestu so se po prvi sovražni ofenzivi leta 1941 zbrali partizanski orHedi, iz katerih so se kasneje formirale prve proletarske brigade — (Jugopres)
Posvetovanje v glavnem odboru SZĐL Hrvatske
Zagreb, 7. okt. Pri glavnem odboru SZÖL Hrvatske so včeraj razpravljali o novi komunalni ureditvi in vlogi Socialistične zveze pri tem delu. Na sestanku je govoril sekretar glavnega odbora Hrvatske tov. Brkič in člaa predsedništva Mika Spiljak.
M. B.
Posvetovanje o problemih novih okrajev v BiH
SARAJEVO, 7. okt. — Pod predsedstvom Djura Pucarja se je v Sarajevu danes začelo posvetovanje predsednikov okrajnih ljudskih odborov in sekretarjev okraj-nih-komitejev Zveze komunistov v LR Bo-sni in Hercegovini o organizaciji upravnega aparata ljudskih odborov in o gospodarstvu novih okrajev. Posvetovanju prisostvujejo tudi član zveznega izvršnega sveta Mijalko Todorovič, predsednik izvršnega sveta BiH Avdo Humo ter sekretar sakre-tariata za zakonodajo in organizacijo zveznega izvršnega sveta dr. Leo Gerškovič.
Elektrogospodarska skupnost Slovenije
Dnevno poročilo o stanju dotoka na rekah In indeks proizvodnje za S. oktober 1955:
Srednji dnevni dotok v nri/sek: Drava. Dravograd 174 fl. 1954 252) Sava. Moste 8.3 0. 1954 15.3). Sava Medvode 28.7 n 1954 53.5) Soča, Doblar 23.7 (-1. 1954 45.8). Indeks proizvodnje v primerjavi z letom 1954 89.
POSEBNI VLAK BO VOZIL NA TURISTIČNI DAN
v Črnomelj
V nedeljo 9. t. m. bo vozil v Črnomelj, kjer bodo imeli Tu ristični dan, poseben motorni vlak. Vlak bo odhajal iz Ljub ljane ob 11.30 in se bo vrača! iz Črnomlja ob 23. uri.
ge k ursdbi o razdeljevanju in odpGvedi stanovanj
Navajamo značilen primer, kakšne posledice ima republiška uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj.
ZARADI ODPOVEDI SOBE nujno
iščem stanovanje ali primerno prazno sočo, po možnosti v bližini bolnišnice. Dr. Anton Lavrič, specialist za živčne in duševne bolezni, z ženo magistro in 13 mesecev starim otrokom. (Iz oglasov v nedeljski številki »Slovenskega poročevalca«.)
Težko je razumeti, zakaj ne dajo odgovorni državni organi nobenega javnega odgovora ali pojasnila kljub, več člankom v dnevnem časopisju in upravičenemu razburjenju prizadetih. državljanov, da je tisti del uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj, ki se nanaša na odpoved podstanovanj-skih pogodb, nemogoč in neživljenjski. Sedanji pravni položaj in zaščita podstanovalcev (podnajemnikov) sta vse prej kakor v skladu z osnovnimi človeškimi pravicami v razvijajoči se socialistični družbi. Nasprotno, ljudje, ki zaradi izrednih povojnih razmer in objektivnih težav pri gradnji stanovanj, niso mogli dobiti primernih stanovanj, temveč le z odločbami stanovanjskih uradov dodeljene sobe (največ v sklopu dvo- ali večsobnih stanovanj), in so zaradi tega že tako močno prizadeti, so bili z izdajo te uredbe naenkrat pravno manj zaščiteni, kakor uživalci stanovanj in sostanovalci. Človek se vpraša, ali je res, da smo po tolikih letih začeli kategorizirati državljane po tem, kdo ima in kdo sploh nima zakonske zaščite pri odpovedi stanovanja: uživalec stanovanja — zakonsko zaščiten pri odpovedi stanovanja in podstanovalec — uredba o razdeljevanju in odpovedi stanovanj mu krati temeljne ustavne in človeške pravice (30. čl. uredbe dopušča odpoved podstanovanjske pogodbe brez razloga in brez obveznega zagotovila druge sobe).
Skrajni čas je že, da odgovorni činitelji uskladijo uredbo o razdeljevanju in odpovedi stanovanj z današnjimi stanovanjskimi razmerami, upoštevajoč pri tem elementarne pravice človeka do svojega stalnega prebivališča.
EPILOG
Včeraj na sodišču:
Sodba v imenu ljudstva ... Obtoženi dr. Anton Lavrič se mora izseliti do 1. decembra 1955 ... obrazložitev: brez razlogov ... Takšno sodbo je v smislu republiške uredbe o razdeljevanju in odpovedi stanovanj izreklo okrajno sodišče __ Sodišče je nemočno,
sodba pa zakonita ... sledi izvršba!	B. Z.
SlàVCHSki
PćfHtčevgjćeo
UREJ ÜJ E J O :
SERGEJ VOSNJAK
(glavni In odgovorni urednik) FRANČEK DRENOVEC (notranja politika) ALEKSANDER JAVORNIK (gospod n nrtvo)
■OT7SAN «.«'VVO I7iinqn1fl politika! MTLAN SFT5A Hrumi ral 5TANV LTPAR «Snort)
Za ogla«»* '■'dgovarl*
BORIS KRMAC
,	St. 233 — s. oktobra 1953 7 SLOVENSKI POROČEVALEC 7 sir. 3 1
«s---— ---------—'	'	———————— —	—
DOPIS IZ NEW YOBKA
V senci nore Ženeve
(Od stalnega dopisnika »Politike« in »Slovenskega poročevalca«)
New York, 7. okt. Zgodi se, da včasih nepomembne malenkosti odkrivajo precej važne stvari. Ko se je politični komite sestal na svoji prvi seji, se je znašel pred predsednikom edini predlog, naj začne komite svoje delo s proučevanjem druge točke dnevnega reda in da naj o ostalih točkah ne sprejme nobenega sklepa. Tako je komite splošno in hitro zaključil prvo sejo in se sporazumel, da bo zaenkrat razpravljal o tej edini točki — mirnodobni uporabi at omske energije.
NOVICE V SLIKI
Poročajo, da se namerava bivši predsednik Argentine preseliti v Svico, kjeT si Je menda že najel vilo ob Lemanskem jezeru. V tem času pa oblasti v Argentini od stranjujejo vse sledove bivšega
režima. Na sliki: Z nekega poslopja odstranjujejo tablo ženske peronistične stranke
KONFERENCA KONSERVATIVCEV V BOURNEMOUTHU
Macmillan: „Vojne ne bo‘f
Britanski zunanji minister je podal pregled tekoče probleme — Njegovo mnenje o Nemčiji
LONDON, 7. okt. (Tanjug). »Trajen in trden mir je osnovni cilj vsake zunanje politike«, je poudaril britanski zunanji minister Harold Macmillan v govoru na letni konferenci konservativne stranke. Macmillan je govoril o trojni vlogi Britanije, ki je središče skupnosti narodov, metropola držav Com-monweaitha in vez med staro in novo skupino narodov, t. j.
Commonwealth in ZDA na eni strani in evropske države na drugi strani.
'dB»R0BU
Voltile v Bremsnu
Jutri bodo v najmanjši deželi Zahodne Nemčije, v Bremenu, volitve v deželni zbor, ki so zadnje take volitve v tem letu v Zahodni Nemčiji. Svoje kandidate za sto poslanskih mandatov v deželnem zboru bo pri teh volitvah priporočalo sedem strank, medtem ko se je pri zadnjih volitvah leta 1351 bojevalo za st o mandatov 6 strank.
Dežela Bremen je, kakor že rečeno, v Zvezni republiki Nemčiji najmanjša, ker ima samo približno 650.000 prebivalcev, volilnih upravičencev pa okoli 430.000. Volilna kampanja v deželi se je začela že prejšnji mesec, poteka pa zelo mirno ter se tako zelo razlikuje od volilnih agitacij, ki so bile pred dežeinozoorskimi volitvami v drugih zahodnonem-ških deželah. Doslej so bili v deželni vladi zastopani socialni demokrati, tako imenovani svobodni demokrati in predL stavniki krščansko-demokrat-ske unije (CDU).
Ta koalicija se je razbila ter nastopajo pri sedanjih volitvah vse meščanske stranke proti socialnim demokratom (SPD). Do tega je prišlo zato, ker sta po letu 1952 odpadla v deželnem zboru dva mandata tako imenovane »socialistične stranke rejha«, ki je bila prepovedana. Na ta način je ostalo v deželnem zboru samo 98 poslancev in socialni demokrati so imeli polovico vseh mandatov. Po naključju so dobili socialni demokrati močno večino tudi v senatu, ki ima 13 članov, ker sta se njim pridružila dva poslanca iz frakcije svobodnih demokratov (FDP) in krščansko-demo-kratske unije (CDU). Ta premoč socialnih demokratov meščanskim strankam ni šla več v račun in ker so bile po letu 1951 sprejete tudi nekatere spremembe volilnega zakona, hočejo zdaj meščanske stranke pri novih volitvah za deželni zbor popolnoma razčistiti ves položaj.
Pri volitvah 1951 so postavile svoja kandidature social-no-demokratska stranka, krščansko - demokratska unija, nemška stranka, komunistična stranka, zveza beguncev in pregnancev in svobodno-de-mokratska stranka, zdaj pa se tem šestim strankam pridru-ž:	■ še tako imenovana »nem-
zveza--, ki jo je ustanovil
k danji nemški kancler dr.
'rth in ki zagovarja zdru-
:-?• ali vsaj tesno zbližan je : Vzhodno Nemčijo. Ko se je 'ki volilna agitacija, sta se pojavili še dve politični organizaciji, ki pa sta se prav kmalu umaknili, ker po novem volilnem redu ništa imeli nobenega upanja na uspeh. Po n •<:>> volilnem redu bodo prišle pri razdelitvi mandatov deželnega zbora v poštev sarmo tiste politične stranke, ki bodo pri volitvah dobile najmanj 5*1 o oddanih volilnih glasov.
Nedeljske volitve bodo brez vsakega razburjenja, ker so predvsem ugotavljanje prista-štva posameznih strank, v prvi vrst; pa tistih, ki so bile od teta. 1951 na vladi. Socialni demokrati niso prirejali nobenih večjih volilnih shodov, pač pa so v Bremenu že dvakrat povabili vse gospodinje na pomenek ob kavi in peciva. med katerim niso nastopali volilni agitatorji. Krščan-sko-demokratska unija si je izbrale, za svojo volilno prora-amido mnoga filmska predvajanja. medtem ko so imeli svobodni demokrati v raznih okrajih Bremena in po deželi samo sestanke svojih zaupni-kov. Tako bodo zadnje dežel-v^zhorske volitve Zahodne Nemčije v tem letu najbolj mirne in od niih ni mogoče pričakovati večjih sprememb v političnem življenju dežele.
-tg.
Kubilschek vedi
Kio de Janeiro, 7. okt. (AP).
Po zadnjih rezultatih predsedniških volitev v Braziliji ima Juscelino Kubitsehek do-slsj 1,524.192 glasov. De Barros 1.496.742. general Tóvora 1 milijon 416 tisoč 929. Plinio Sal-gado pa 439.637 glasov.
Od kandidatov za podpredsednikov ima Ave Goulart 1.901.132 gl a 50 v. Milton Campos 1.877.910 glasov, medtem, ko je Danton Coelho zaostal za drugimi kandidati s 700.000 glasov.
Demsršn v Mehiki
Mexico City, 7. okt. (AFP). —
Francoski odpravnik poslov v Mehiki je v četrtek obiskal namestnika zunanjega ministra Gorostisa in mu ob tej priložnosti izrazi! nezadovoljstvo Pariza zaradi glasovanja Mehike v Gener?ini skupščini v razpravi o Alžiru. Poudaril je. da francoski vladi stališče Mehike na tem zasedanju ni bilo prijateljsko.
Ta neobičajni postopek so sprejeli reporterji kot diskretno sporočilo: »Gospoda,, za vas v tej hiši precejšen čas ne bo dela. Vesti do Ženeve iščite na drugi strani.« Če si poskusimo rekonstruirati celoto iz fragmentov se odkrije zanimiv pojav. Od vseh tern, o katerih so razpravljali, so največ govorili in obenem dajali svoje nasvete o tistih v Ženevi, o katerih ne bodo govorili, a četvorica za Ženevo se je omejila le na markiranje pozicij, ne da bi pokazala nove karte.
Na primer razorožitev. Veliki so širili svoje projekte in zašli v začaran krog. Ni razorožitve, dokler ni varnosti in ni varnosti brez velikega oboroževanja. Ostali prisotni v skupščini so mirno pritrjevali vsem predlogom za razorožitev, toda iz njih je vela misel, ki je bila izražena v govoru vodje jugoslovanske delegacije Koče Popoviča: najti slične točke o vseh teh predlogih in jih realizirati v en skupni načrt, ki bo realen in sprejemljiv za vse. Delegate, ki predstavljajo ogromen del sveta, so bolj zanimali rezultati, kakor postopek in prav to je imelo za posledico, da so nekateri izmed velikih odstopili od namena, da zahtevajo podporo skupščine izključno za svoj načrt. Zanimivo noto je uvedel v razpravo indijski delegat, ki je obsojal idejo miru s pomočjo »medsebojne grožnje«, rekoč, da se »svet ne bo počutil varnega, če sta na svetu namesto ene hidrogenske bombe dve in da je zato treba eno uničiti.« O tem so govorili že prej, vendar pa je bil zanimiv trenutek, v katerem je bilo to vnovič izrečeno, saj v času, ko se vse štiri velike države bližajo gledišču, da ni razorožitve brez kontrole atomskega orožja, da pa atomske proizvodnje ni mogoče kontrolirati.
Nasvet švedskega delegata, da
London c novi grški vladi
London, 7. okt. (Tanjug). V britanskem zunanjem ministrstvu do zdaj še niso uradno komentirali nove grške vlade. V londonskih krogih pa kl^ub temu prevladuje določen optimizem, ker pričakujejo, da bo nova vlada v Atenah ukrenila vse potrebno za »pomirjenje ozračja« v sporu o Cipru.
Britanski tisk poudarja, da je bil predsednik vlade Karaman-lis vedno »nasprotnik vsake akcije«, ki bi mogla ogroziti odnose Grčije z Zahodom. V diplomatskih krogih v Londonu so opozorili na zelo zanimivo pisanje konservativnega »Daily Telegrapha«, ki je v naslovu poudaril, da je grški premier »človek zahodne orientacije«.
Po pisanju »Daily Telegrapha« bo predsednik grške vlade takoj začel pripravljati načrt za vprašanje Cipra, grško-turških odnosov, položaja Grčije v Atlantskem paktu ter da bo v celoti »usmeril grško zunanjo Politiko«.
Brez ozira na francosko krizo
Washington, 7. okt. (AP). — Sestanek zunanjih ministrov štirih sil bo 27. oktobra v Ženevi kot je bilo predvideno, ne glede na izid krize francoske vlade. Tako izjavljajo ameriški uradni zastopniki. Pravijo, da konferenca ne bi bila odložena niti, če bi Faurova vlada morala odstopiti.
Kanadski zunanji minister Lester Pearson je odpotoval na obisk v Moskvo in, kakor je znano, je pred svojim odhodom poudarjal, da bo skušal s predstavniki Sovjetske zveze doseči ureditev blagovne izmenjava med obema državama ter rešitev raznih drugih važnih gospodarskih vprašanj. Kanadski zunanji minister ima pri svojem potovanju v Moskvo pred očmi tudi tiste agrarno-politične probleme, ki bi jih bilo treba nujno rešiti v korist vsega sveta.
Poglavitni gospodarski problem Kanade in tudi ZDA so pestali presežki kmetijskih pridelkov v času. ko v mnogih deželah primanjkuje živeža. Zadovoljiva rešitev tega velikega, vsemu svetu škodljivega problema. ovirajo sedanje norme blagovne izmenjave, ki jih je treba spremeniti in odpraviti, da bi bilo ustreženo na eni strani deželam. ki imajo pridelkov preveč, na drugi strani pa deželam, ki trpijo pomanjkanje.
Naslednji podatki iz Kanade
se generalni skupščini takoj pridruži poročilo o delu komisije za razorožitev in da se o njem tudi razpravlja, ni bil sprejet. Mnogi'so to obžalovali, drugi pa mislijo, da je bilo tudi brez tega štirim velikim državam pred Ženevo povedanega dovolj o njihovi odgovornosti pred svetom in nekateri delegati so mišljenja, da je v nekem oziru celo bolje, če pred Ženevo ni prišlo do razprave o razorožitvi, ker bi se nekatere od velikih držav čutile prisiljene reči kaj, kar bi jim v Ženevi lahko vezalo roke.
Cesto so poudarjali, da na tem zasedanju ni bilo ekstremnosti v izrazih in jeziku. Sedaj je zaključena generalna razprava. Izjema je francoski odhod iz skupščine, vendar pa je bil le-ta bolj poskus reševanja preteklosti, kakor pa izraz nagle jeze. Kolonialna cesarstva se počasi rušijo in je morda najbolj očitno, kako nekatere, do včeraj neodvisne narodnosti, združene z drugimi žele pospešiti ta proces. Ta ,smer se vse bolj krepi z razjasnitvijo v svetu, ker tisti majhni, ki so se do včeraj tega ogibali, sedaj svobodno govore. Alžirski in ciprski primer načelno potrjujeta ta pojav, čeprav so »kolo-nialci« na Cipru še uspeli zagotoviti svojo vlado. Niti francoski poraz ni vplival na spremembo sme«. Po njem je prišlo do sklepa, naj tudi Zahodna Gvineja pride na dnevni red
GR0TEW0HL
Pogoji za
Grotewohl je poudaril, da bi bilo napačno verjeti, da bo ponovna združitev Nemčije lahko in hitro delo, da pa si je vsekakor treba prizadevati za ponovno vzpostavitev enotne Nemčije. Dejal je, da ne bi bilo realno zapirati oči »pred težavami, ki sef bodo pojavile na ženevski konferenci zunanjih ministrov glede na razgovore, ki so jih imeli te dni v New Yorku trije zahodni zunanji ministri in von Brentano, ki ovira sporazumevanje«. Grotewohl je poudaril, da so pariški sporazumi in sodelovanje Zahodne Nemčije v Atlantskem paktu ovire za ponovno združitev Nemčije na demokratični in miroljubni podlagi.
Nato je Grotewohl izjavil, da je Vzhodna Nemčija pripravljena razvijati trgovino z Zahodno Nerpčijo in pozval federalno vlado, naj tudi prispeva k razvoju trgovine.
Grotewohl je nato omenil, da je v ustavi Vzhodne Nemčije nov člen, ki govori o obrambi države ter dodal, da to ne pomeni uvedbe splošne vojne obveznosti, da pa bo vlada ukrepala, da bi se to določilo ustave izvajalo.
Ko je govoril o vprašanju evropske varnosti, je Grotewohl dejal, da »ni dobro živeti v po-
in ZDA bi lahko imeli naslov »težave preobilja«. Vsa proizvodnja Kanade se je v prvem letošnjem četrtletju povečala za
7.2	odstotkov ter dosegia vrednost 12 milijard dolarjev, medtem ko je bila v prvem četrtletju lanskega leta vredna nekaj nad 11 milijard. Ce upoštevamo manjše spremembe v cenah, lahko rečemo, da se je vsa kanadska proizvodnja povečala po vrednosti za 5.7 odstotkov. V skladu s tem povečanjem so se plače in mezde zvišale za 6 odstotkov. dohodki od investicij pa za j.5 odstotkov. Industrijska proizvodnja Kanade sama se je zvišaia v prvem letošnjem četrtletju v primerjavi z lanskim prvim četrtletjem za 6.4 odstotkov in je zdaj že za 9.2 odstotkov nad industrijsko proizvodnjo v lanskem letu. Industrijska proizvodnja Kanade pa še napreduje in se bo do konca letošnjega leta prej navedeni odstotek še zvišal. V Kanadi je zdaj blizu 6 milijonov stalno zaposlenih ljudi, medtem ko jih je
skrbniškega odbora, povrhu pa je bil izglasovan še en za Francijo neprijeten sklep, namreč, naj zaslišijo predstavnike treh organizacij francoskega Kameruna, ki so jih Francozi označili za protizakonite. Vendar pa kljub kratkotrajni razburjenosti po odhodu francoske delegacije skrajnosti v zahtevah ni bilo, kajti »kolonialci« začenjajo do dna duše čutiti, da je njihov čas minil, prav tako kot anti-kolonialci čutijo, da za njihove maksimalne zahteve čas še ni prišel. Približevanja in razgovori ostanejo edini način, a o dobrih možnostih, katere nudijo kuloarji na Manhattanu pričajo poskusi Indonezije in Ho-JjOidije, ki po večletnem medsebojnem antagonizmu poskušata tu urediti svoje zadeve. Prav imajo zato morda tisti, ki v odlaganjih do Ženeve vidijo izraz prizadevanja za kompromise. Revizijo Ustanovne listine OZN na primer predlagajo Amerikanci, Rusi pa so odkrito, nekateri drugi Evropejci pa manj odkrito proti. Toda niti eni, niti drugi ne delajo pritiska in na koncu je spet samo kompromisna rešitev, to se pravi, da bo sklicana konferenca za revizijo, vendar pa skupščina ne bo določila niti datuma, niti postopka. Tako je bolje, poudarjajo opazovalci. Zato je morda nekakšen simbol trenutnega stanja in pomirjenja na Manhattanu zaenkrat edina točka na dnevnem redu političnega komiteja — razprava o mirnodobni uporabi atomske energije. To je prav zares področje, o katerem so vsi želeli razpravljati, na katerem plemenita prizadevanja razuma lahko služijo človeštvu.
ložaju, ko obstojata dva vojaška pakta« in da jih je treba odstraniti ter počasi raztopiti v splošnem evropskem sistemu varnosti. Pozdravil je sovjetski predlog za varnostni pakt in dejal,
Atene, 7. okt. (Tanjug). — Danes so slovesno pokopali umrlega predsednika grške vlade maršala Aleksandra Papago-
sa. Pogreb je krenil iz atenske stolnice nekaj pred 12. uro in odšel po glavnih atenskih uliS-cah, na katerih je bila nepregledna množica ljudi. Na čelu pogrebnega sprevoda je skupina višjih oficirjev nosila maršalsko palico in veliko število odlikovanj pokojnega premiera. Za krsto so šli člani družine. V sprevodu so bili tudi člani nove vlade, člani grškega parlamenta ter grškega generalštaba. V sprevodu so bili tudi veleposlaniki in vojaški atašeji v Atenah, predstavniki posameznih družbenih organizacij ter ugledne osebnosti javnega življenja in drugi.
Grški kralj Pavle je počakal sprevod pred vhodom na pokopališče ter nato bil navzoč pri pokopu maršala Papagosa. Pokojnega maršala so pokopali z vsemi vojaškimi častmi.
bilo lani 5.42 milijonov. Brezposelnih je bilo prej 3 odstotke, zdaj pa jih je že precej manj.
Kanadsko kmetijstvo pa se mora še bolj kot prejšnja leta letos boriti za zunanja tržišča. To občutijo tudi pridelovalci, kajti čisti dohodki farmarjev pri prodaji njihovih pridelkov so se v prvem letošnjem četrtletju spet znižali za 3 odstotke, v primerjavi z letom 1953 pa so znižani že za 13 odstotkov. To znižanje dohodkov je predvsem posledica omejitve izvoza žita. Ta izvoz se je v zadnjih dveh letih od 386 milijonov mernikov (bushel = 35.3 litra) znižal na 252 milijonov in je tako ostalo na zalogi blizu 480 milijonov mernikov pšenice. Z novim pridelkom se bodo te zaloge dvignile najmanj na 980 milijonov mernikov, medtem ko jih je bilo v prejšnjem letu skoraj za 100 milijonov manj. Domača potrošnja pšenice znaša 150 do 160 milijonov mernikov, izvoz pa bo zajel po doslej sklenjenih pogodbah komaj 300 milijonov mernikov.
Zaradi agrarno-politične dileme ima tudi vlada ZDA velike skrbi. Presežki pridelkov so vedno večji, cene padajo in republikanski senatorji zahtevajo učinkovite ukrepe, da bi bili
Ko je govoril o uničujočem učinku sodobnega orožja, je
da je Vzhodna Nemčija pripravljena stopiti v takšen pakt, še preden bo Nemčija združena. Grotewohl je tudi dejal, da pričakuje od Zahodne Nemčije, da bo »pripravljena revidirati svojo politiko in da bo tudi pristopila k splošnemu paktu evropske varnosti, kakršnega predlaga Sovjetska zveza«. Grotewohl je končal svoj govor z izjavo, da bi bili s tem izpolnjeni predpogoji za združitev Nemčije.
V atenski stolnici in na grobu je veliko število vencev, med njimi tudi venca, ki sta jih poslala predsednik republike Josip Broz Tito in državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič.
Upravnu reorganizacija Indije
New Delhi, 7. okt. (Tanjug). Davišnji delhijski listi so odkrili strogo tajnost o priporočilu komisije za reorganizacijo indijskih držav. Listi poročajo, da bo imela Indija namesto 29 držav vsega skupaj 16 držav, dva okraja pod upravo osrednje vlade in štiri »ozemlja« tudi pod upravo centralne vlade. Države nameravajo reorganizirati na osnovi jezikovnih nacionalnih skupin z upoštevanjem administrativnih in zemljepisnih pogojev. O priporočilu komisije bo razpravljal parlament na svojem prihodnjem zasedanju.
presežki pridelkov čimprej prodani in da država zaradi njih ne bi bila oškodovana. Od demokratske opozicije se seveda ne da pričakovati, da take zadrege vlade ne bi politično izkoriščala. Težko je dobiti pravo sliko, kaj pomeni za državo, če je morala prevzeti po stalnih cenah v svoje zaloge 92 milijonov mernikov pšenice. 560 milijonov mernikov koruze, potem pa še ogromne zaloge bombaža in drugih kmetijskih pridelkov. V. ta ogromne zaloge je bilo investiranih 8500 milijonov dolarjev, vskladiščenje vseh teh zalog pa stane na dan približno milijon dolarjev. K tem velikim izdatkom je treba seveda prišteti še škodo pri kakovosti vskladišče-nih pridelkov. Da bo »stiska preobilja« še večja, pričakujejo v ZDA letos 3113 milijonov mernikov pridelka koruze namesto 2964 milijonov v prejšnjem letu ter 1636 milijonov mernikov pridelka ovsa, ki je znašal lani 1500 milijonov mernikov.
Vlada ZDA mora že nekaj let od farmarjev odkupovati po cenah, ki jih zaradi političnih in socialnih vzrokov ne sme znižati, vedno večje presežke pridelkov. T; odkupi so letos dosegli rekordno višino, prihodnje leto ga bodo še večji in je tako
britanski zunanji minister ponovil, da vojne ne bo, ker bi vojna pomenila uničenje obeh strani. O bližnji ženevski konferenci zunanjih ministrov pa je Macmillan izjavil, da ne pričakuje velikih rezultatov. Najvažnejši problem je združitev Nemčije, je dejal Macmillan in uspeh je odvisen od sovjetskega odgovora na preprosto vprašanje: »Zakaj se sovjetska vlada upira združitvi Nemčije na osnovi svobodnih volitev?« Mac. millan je nadalje dejal, da so zahodne velesile pripravljene dati Sovjetski zvezi zagotovila vseh vrst proti nevarnosti, ki bi jo mogla predstavljati združena Nemčija ter da so predlogi za rešitev tega vprašanja že skoraj končani. Macmillan je bil mnenja, da bo ženevska konferenca uspešna, če jih bo Sovjetska zveza sprejela.
Macmillan je^ tudi izjavil, da se da z dobro voljo zmanjšati bremena oborožitve na obeh straneh, vendar pa tako, da se ne bi spremenilo ravnotežje. Glede nuklearnega orožja je dejal, da zahodne velesile ne morejo preveč tvegati, da pa se more napredovati pri zmanjšanju navadne oborožitve. Macmillan je tudi dejal, da bodo v Ženevi dosegli znaten napredek pri 3. točki dnevnega reda, ko se bodo pogovarjali o stikih med Vzhodom in Zahodom.
Moskovska »Pravda« pa piše, da vprašanje združene Nemčije ni odvisno od uspeha konference zunanjih ministrov. »Sovjetska zve>za, piše »Pravda«, je
POVIRJE: BLIŽI
Pariz, 7. okt. (Tanjug). Francoski politični krogi so nezadovoljni, ker je nemško ustavno sodišče v Karlsruhe proglasilo Posarje za »sestavni del Nemčije«. Francoski predstavniki so še tembolj nerazpoloženi, ker so to odločitev objavili en sam dan po sestanku Faure - Adenauer, kjer sta se zedinila o vprašanju Posarja. Obveščeni krogi pa poudarjajo, da se v
iz te zagate edina pot iskanje zunanjih novih tržišč, ki bi po primernih cenah prevzela vsaj večji del starih zalog pridelkov. Na konferenci Mednarodne zveze agrarnih producentov, ki je bila v Rimu, je ameriški minister za kmetijstvo Benson o tem odkrito govoril ter razložil tri načela ameriške zunanjetrgovinske politike. Poudarjal je, d3 hoče Amerika lojalno tekmovati na svetovnih tržiščih. Amerika .tržišč ne bo desorganizirala s svojo konkurenco pri cenah in na tržišče bo pošiljala samo kakovostno blago. Po tem načelu da se bo ravnala tudi v primeru, če bi njeni pridelovalci posvečali večjo skrb količini kot pa kakovosti svojih pridelkov. Kot tretje načelo ameriške zunanjetrgovinske politike pa je minister Benson poudaril, da bo vlada ZDA storila vse, da bi se mednarodna trgovina čimbolj razširila ter da bi bili dani vsi pogoji za njen napredek.
Te izjave ministra ZDA Ben-sona so važne in pomembne zlasti zdaj, ko je v Ženevi konferenca kitajskega in ameriškega veleposlanika in ko zatrjujejo, da bodo na konferenci zunanjih ministrov razpravljali tudi o gospodarskih stikih med Zahodom in Vzhodom.
svojih pogledov na in komentar »Pravde«
bila vedno mnenja, da je vprašanje nemške združitve predvsem stvar samih Neme:. K tej združitvi lahko znatno prispeva sodelovanje med Vzhodno in Zahodno Nemčijo.« Po mnenju lista je za rešitev vprašanja združitve potrebno še mnogo časa.
Po govoru zunanjega ministra Macmiliana je kongres konservativne stranke sprejel resolucijo, ki odobrava zunanjo politiko vlade. Samo en govornik je govoril proti njej.
Angloomeriškž koraki v Kaira
Lonuon, 7. okt. (AFP). Predstavnik britanskega zunanjega ministrstva je izjavil, aa proučujejo možnost angiO-ame riške ponudbe glede oooav orožja Egiptu iz vzhodnih držav. Istočasno predstavnik Foreign Of-ficea ni hotel ničesar reči o rezultatih razgovorov, ki jih je imel z egiptovskim preasedni-kom vlade Naserjem britanski veleposlanik v Kairu Trevelyan. Britanska vlada tudi ne namerava objaviti podrobnega seznama orožja, ki ga je dobavila Egiptu Velika Britanija.
Po mnenju političnih opazovalcev v , izraelskem glavnem mestu je izjava, ki jo je dal predsednik izraelskega zunanjega ministrstva Egiptu, napoved povečane napetosti med Izraelom in Egiptom. Opazovalci dodajajo, da je bilo splošno ozračje pokvarjeno z dobavo orožja Egiptu, za kar se Izrael nenavadno zanima. Izrael je v demitalizirani coni pustil po evakuaciji precej močne policijske sile. Opazovalci menijo, da bi morala izjava izraelskega predstavnika vsaj delno opravičiti prisotnosti teh sil.
SE 23. OKTOBER
Luxemburgu dejansko niso sporazumeli ničesar o Posarju, ki daje skoraj tretjino celotne francoske proizvodnje jekla. Nemir zaradi možnosti ponovne krize v francosko - nemških odnosih je vsak dan večji čim bliže je 23. oktober, ko bo milijon prebivalcev Posarja na referendumu glasovalo za evropeizacijo ali pa proti njej. Menijo, da je saarski premier Hoffman izgubil skoraj vse upanje na uspeh in da bo njegova osebna nepriljubljenost povzročila odklonitev evropskega šta-tuta.
V uradnih francoskih krogih trdijo, da se bo v tem primeru podaljšala francoska okupacija Posarja. Franciji je mnogo do tega, da bi imela nadzorstvo nad tem važnim surovinskim središčem tudi zato, ker ima po sporazumu med velesilami nadzorstvo tudi nad vsemi premogovniki ter tovarnami jekla ia koksa. V primeru neuspeha na referendumu poudarjajo francoski politični krogi, bo Francija še naprej izpolnjevala svoje obveznosti vse do trenutka, ko bo sklenjena mirovna pogodba z združeno Nemčijo.
Dulleso vabijo v Moskvo
Moskva, 7. okt. (AP). Valeri-jan Zorin, pomočnik sovjetskega ministra za zunanje zadeve, je izjavil sinoči novinarjem na sprejemu na kanadskem veleposlaništvu.. da bi Sovjetska zveza pozdravila obisk ameri-zveza pozdravila obisk Dulle-sa v Moskvi. Zorin je bil skupaj z drugimi visokimi sovjetskimi voditelji na sprejemu v čast kanadskega zunanjega ministra Lesterja Pearsona.
NAiVEČJI GOSPODARSKI PROBLEM AMERIKE
Preveč žita
M. Kadoičič
ZA ŠESTO OBLETNICO D. R. NEMČIJE
združeno Nemčijo
Vzhodnonemški premier sodi, da bo združitev težavna in dolgotrajna zadeva — Povzemek že znanih pogojev
BERLIN, 7. okt. (TASS). Na svečani proslavi šeste obletnice Vzhodne Nemčije je imel otvoritveni govor predsednik vlade Otto Grotcwohl. Grotewohl je v svojem govoru predvsem omenil sporazum Vzhodne N emčije in Sovjetske zveze, ki so ga sklenili, ko je septembra obiskala Moskvo vzhodnonemška delegacija. Poudaril je, da je bila glavna želja obeh strani najti miroljubno rešitev za vso Nemčijo in da bo sporazum koristil splošnemu miru.
POGREB MARŠALA PAPAGOSA
t
SOS mariborskega avtobusnega prometa
Naše najmočnejše industrijsko središče ima najslabše razvit promet — še vedno obratujejo avtobusi, nabavljeni v letih 1936 do 1939 — Samo 5 avtobusov za mesto z 80.000 prebivalci
»Naj povedo, kaj nameravajo storiti, da ne bomo hodili peš1.«
S taksnimi in podobnimi Zahtevami se Mariborčani vse češče obračajo na naše mariborsko uredništvo. To so ljudje, ki stanujejo ali delajo izven strogega mestnega centra in so nujno navezani na prevoz z vozili mestnega avtobusnega prometa.
Če si človek ogleda, kako se ti ljudje prevažajo in ostajajo sredi poti, ko avtobus nenadoma odpove, potem lahko razume, da govore o stanju mariborskega avtobusnega prometa z upravičenim negodovanjem. Sicer pa se vprašanje obnavljanja prevoznih sredstev, kreditov in dotacij za potrebe mestnega prometa v Mariboru vleče že nekaj let skozi razne seje in zbore volivcev. Kljub vsem tožbam potnikov pa se žal v desetih letih ni spremenilo ničesar, kar bi mogli zapisati v prid mariborskemu avtobusnemu prometu. Izpadi posameznih voženj na mestnih progah so na dnevnem redu.
Pet avtobusov, kolikor jih je še uporabnih za mestni promet, je za Maribor, ki nima tramvaja ali trolejbusa, odločno premalo. Ljudje se zaskrbljeni vprašujejo, kako se bodo vozili v bližnjih mesecih, ko bo naval potnikov še večji? Kaj nameravajo storiti, da ne bomo hodili pozimi peš?
S tem vprašanjem smo se obrnili tudi mi na upravo mariborskega Avtobusnega prometa. Povedali so nam brez olepševanja, kakšni so izgledi za normalizacijo prometa, nakazali tudi edino možno rešitev, toda vprašanje, kdaj jo bo mogoče uresničiti, je ostalo
V	tem razgovoru odprto ...
Le z največjim prizadevanjem mehanikov in šoferjev
Na področju mesta obratujejo avtobusi na petih progah.
V	najboljšem primeru vozijo s postaje na Glavnem trgu vsakih 30 minut na progi Studenci in Spodnje Radvanje — kolodvor, zveza na Pobrežje pa je le vsako uro enkrat. Avtobus na progi Glavni trg — Pobrežje opravi zjutraj in opoldne najnujnejše vožnje do Dupleka, avtobus na progi Zgornje Radvanje pa še do Malečnika.
Na vseh progah so vozila preobremenjena. Zjutraj in opoldne lahko vzame avtobus le potnike z mesečnimi kartami. ostali pa morajo pešačiti. Pet avtobusov nikakor ne more ustreči naraščajočim potrebam. Tudi mreža prog je nezadostna, saj je mnogo predelov mesta brez povezave s središčem. Za vzdrževanje najnujnejših prog bi potrebovali v mestu 22 vozil, odnosno 17 novih avtobusov.
Lastnih sredstev za okrepitev mestnega prometa podjetje nima. Le z največjo požrt-
vovalnostjo mehanikov nadomeščajo izrabljene avtobuse z generalno popravljenimi, ki jih sestavijo iz preostalih zglobov in rezervnih delov odpisanih vozil. Avtobusi, ki trenutno vozijo po mestu, so stari nad 16 let in do skrajnosti izrabljeni, saj so svojo življenjsko dobo po prevoženi kilometraži že trikrat prekoračili
Kljub vsej pazljivosti šoferjev se izpadom voženj ni mogoče izogniti Mnogo pripomorejo k temu tudi izredno slabe ceste na Pobrežje, Zg. Radvanje in drugam. Če nastanejo okvare dopoldne, zamenjajo vozilo z avtobusom medkrajevne proge. Popoldne, ko v Mariboru ni več avtobusov, pač vožnje enostavno izpadejo. Cesto je to prav v času, ko se vozijo ljudje iz služb in utrujeni komaj čakajo, da pridejo do doma. Ogorčenost prizadetih je tedaj razumljiva. Prav tako kot jeza direktorja nižje gimnazije, ker mu učenci v novem šolskem letu, ki se vozijo iz Zgornjega Radvanja, često pridejo peš, s polurno zamudo. In nič koliko je jeze gospodinj in tujcev, ki zaman lovijo avtobus, da jih potegne v drug konec močno razširjenega Maribora!
Kaj je bolj gospodarsko?
Iz vsega, kar so nam na upravi Avtobusnega prometa povedali o tem, kako rešujejo svojo težko situacijo, navajamo le nekaj značilnosti:
Obremenitev avtobusov stalno narašča, tako da prepelje letos eno vozilo že 33.000 potnikov na mesec. Skupaj z medkrajevnimi progami opravlja podjetje vožnjo na 30-tih progah z 32-timi avtobusi. Potrebovali pa bi jih najmanj 57. Vedno znova morajo stara vozila izločati iz prometa, da ne bi prišlo do hudih nesreč. Pozimi, ko bodo ceste slabše, bo-
do na vrsti za staro železo spet 4 avtobusi.
Vzdrževanje dotrajanih vozil terja ogromne stroške, tako da je režija podjetja zelo velika. Vsa amortizacijska sredstva porabijo za vzdrževanje parka in niti ne zadostujejo. Lani so ves dobiček, ustvarjen z medkrajevnim prometom v višini nad 6 milijonov, vložili za vzdrževanje mestnega prometa. Popravila so iz leta v leto večja in dražja, ogromna sredstva, ki jih za to porabijo, pa ne prinesejo nobenega občutnega izboljšanja.
V ilustracijo samo en primer: generalno popravilo avtobusa je stalo pomladi približno 1 milijon dinarjev. Do jeseni, ko je obratoval, je vrgel 800.000 din dohodka, v jeseni pa je moral ponovno v generalno popravilo. Preprosto rečeno: temu se pravi vlagati ogromna sredstva za ustvarjanje izgube. V tem je tudi odgovor na to, ali je bolj gospodarsko reševati situacijo s predragimi popravili, ali kupiti nova vozila?
Sicer pa je govoriti o tem, če Maribor potrebuje nove avtobuse, povsem odveč. Tu končno ni le vprašanje sanacije sedanjega avtobusnega prometa, temveč gre za ureditev prometa, ki je za mesto z 80.000 prebivalci nujno potreben. Brez pridržka lahko trdimo, da ima Maribor danes med vsemi našimi mesti najbolj nerazvit promet. Razen tega pa je postal središče velikega okraja, ki združuje več-jidel vso severovzhodno Slovenijo. To tei-ja uvedbo novih medkrajevnih avtobusnih prog. Ljudje iz Dravske in Mislinj-
ske doline jih že nujno terjajo. Uprava mariborskega Avtobusnega prometa pa stoji pred nevarnostjo, da bo morala ukiniti celo dosedanjo redno progo v Mursko Soboto, kajti vozilo, ki obratuje na tej poti že od leta 1938, ni več varno...
Kdaj bo na vrsti Maribor?
Ko smo se pogovarjali z ljudmi v delavnici avtobusnega prometa, je pripeljal mimo elegantni avtobus, ki obratuje na progi Ljubljana—Maribor.
»«Poglejte, zakaj pa mi ne dobimo nekaj takih...,« so nam dejali. Ljubljana ima precej novih, dobila jih bo še 14 in 16 trolejbusov. Zagreb jih bo dobil okoli 40. Maribor pa — nič!«
Naštevali so nam, kaj vse so poizkusili, da bi prišli v Mariboru do novih avtomobilov. FAP v Priboju je mnogo predrag. saj stane avtobus pri njih 24 milijonov din. Poizkušali so nabaviti pri njih samo avtomobilske motorje, da bi jih vgradili v stare karoserije. Toda tovarna na to ni pristala.
V Italiji bi lahko nabavili rabljene avtopulmane in sicer s kompenzacijo za staro železo. Takšen avtcpulman bi stal vsega 3 milijone. Toda tudi s tem ni bilo nič, ker MLO ni uspel dobiti dovoljenja zveznega izvršnega sveta. Vendar so ljudje v kolektivu izvedeli, da so na ta način prišli do novih avtobusov v mnogih drugih mestih.
Kdaj bo prišel na vrsto Maribor, je glede na ta in druga dejstva nujno vprašanje, na katerega bo potrebno čimprej odgovoriti.	(jp)
Plenum okrajnega sindikata železničarjev v Mariboru
V Mariboru je bil plenum
okrajnega odbora sindikata železničarjev, na katerem so udeleženci pozvali vse sindikalne podružnice naj pri potrjevanju zaključnih računov vplivajo na organe delavskega samoupravljanja, da določijo razpoložljiva finančna sredstva tudi za grad-
TOVARIŠ UREDNIK!
v zadnjem času sem večkrat brala v vašem časopisu o predrznem in* nekulturnem obnašanju nekaterih tujih turistov, zlasti onih iz Zahodne Nemčije. Zal pa ste morali pisati tudi o hlapčevstvu nekaterih naših ljudi do tujcev.
Zato bi rada opisala primer, ki se mi je pripetil v soboto
1.	oktobra 1955 na glavni železniški postaji v Miinchenu pred odhodom nočnega brzo-vlaka v Jugoslavijo. Približno eno uro pred odhodom vlaka sem nenadoma pričela močno krvaveti iz obeh nosnic. Krvavenje se nikakor ni hotelo ustaviti niti po pol ure in ker sem vsled izgube krvi vidno slabela, so me tovariši iz naše družbe (Jugoslovani) peljali v kolodvorsko ambulanto. Dežurni bolničar (?) mi je neprijazno ponudil košček vate, da bu
si z njo zaprla nosnici. Ta pomoč mi ni prav nič zalegla — kri mi je kar naprej dobesedno lila iz nosa — zato so nekateri naši tovariši zahtevali zdravniško pomoč. Dežurni bolničar pa jim je zabrusil: »Za Jugoslovane ne storim ničesar!« To pa je še komentiral z izrazi, ki jih tu ne gre ponavljati. Nad mučno situacij o so se zgražali vsi prisotni.
Ni mi preostalo drugega, kot da se vsedem na vlak in se prepustim pomoči sopotnikov. Na vso srečo mi je med vožnjo krvavenje nekoliko ponehalo, tako da sem po mučni, enajsturni nočni vožnji srečno prispela domov.
Komentar k temu skorajda ni potreben. Bralci si ga naj ustvarijo sami.
Š. Š., Kranj
njo stanovanj. Razpravljali so tudi o nalogah in sklepih III. kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije ter o osnutku tarifnega pravilnika železničarsko-transportnega podjetja. Menili so, da bodo sindikalne organizacije morale predvsem skrbeti za aktivno sodelovanje svojega članstva v organih delavskega in družbenega samoupravljanja. Sindikalne organizacije bodo morale odstraniti razne škodljive pojave lokalizma, ker nekatera podjetja še vedno preveč gledajo na svoje ozke koristi, medtem ko potreb skupnosti ne vidijo. Vrsto pripomb k novemu tarifnemu pravilniku bodo člani plenuma obrazložili na plenumu Republiškega odbora sindikata železničarjev v Ljubljani. Grajali so pomanjkljivo higiensko - tehnično zaščitno službo na železnici, zamude vlakov, slabo sodelovanje nekaterih sindikalnih podružnic z organi delavskega samoupravljanja in samovoljo posameznikov v podjetju za popravilo strojev.
IZ VIPAVE
Pretekli torek je bil v prostorih Ljudskega odbora sestanek komunistov II. vipavske skupine.
Sestanek, lahko rečemo, je bil zelo ploden. Na njem se je razpravljalo predvsem o vzgoji članov in delo organizacije. Pogovorili so tudi o sprejetju novih članov v ZK, predvsem iz vrst mladine. Govorili so tudi o raznih problemih same Vipave, predvsem kar se tiče šolstva.
V prvih mesecih okupacije
(Iz zbornika »Mladost v boju«, ki je posvečen spominu 39 padlim SKOJevcem iz aktiva dijaškega internata Učiteljski dom v Ljubljani)
S tesnobo v srcih so dijaki Učiteljskega doma, kakor vse naše ljudstvo, spremljali aprilske dogodke leta 1941. »Kapitulantska vloga jugoslovanske kapitalistične gospode je bila v dneh fašističnega napada na Jugoslavijo bistven znak tudi njenega slovenskega dela. Se pred prihodom okupatorja je vnaprej odklanjala obrambo in pozivala k miroljubnosti, h ka-pitulantstvu.« Posledica tega je "bila, da je okupator nemočno Jugoslavijo strl v nekaj dneh in jo razdelH na sedem delov. Slovenijo so si razdelili Nemci, Italijani (manjši del z Ljubljano) in Madžari (Prekmurje).
Kolone zelencev so »po hudih bojih za trdnjavo Vič in na Gradatici« zasedle belo Ljubljano. »Po njenih ulicah je odmevala tuja govorica, marširala tuja vojska, šopiril se je liktorski snop. S fašisti je prišla fašistična misel, volja po fašističnem redu na slovenski zemlji. V Uradnih listih je hotela ukazovati in fašizirati uradništvo, društva, mladino, šport, delavske organizacije, kulturo, gospodarstvo. Na čelo teh namenov je fašizem postavil Emilia Graziolia, hijensko naravo, ki si je pridobila izkušenj že v boju % Slovenci na Krasu. V Ljubljani Je postal visoki komisar.«
Nesrečen konec vojske in prihod okupatorja Je v glavnem razpršil tedanje gojence Učiteljskega doma.
S pričetkom okupacije se Je tudi značaj doma znatno spremenil. Poetai je pravo zatočišče učiteljev, beguncev in raznih dijakov, predvsem s Štajerske in z Gorenjske» to je z nemškega okupacijskega področja. Bežali so pred terorjem Gestapa in prišli v Ljubljano brez vsakih sredstev, saj so od njih redili komaj življe-
nje. Bili so žive priče preostalim dijakom, kaj je fašizem in v nekaj kratkih mesecih so imeli priložnost spoznati, kako pravilno so jih KP, SKOJ in napredna literatura opozarjali pred kljukastim križem in liktorskim snopom.
Vprašanje narodnega obstoja in vprašanje življenja vsakega posameznika je bilo na dnevnem redu. Bilo je jasno, da hoče okupator s preganjanjem inteligence vzeti narodu kulturo in ga brez sledov postopoma uničiti. Begunci z Gorenjske in s Štajerske so pripovedovali o izseljevanju vsega zavednega slovenskega življa.
O vsem tem se je v Učiteljskem domu mnogo razpravljalo. Kaj storiti? To vprašanje se je znova pojavljalo vsak dan. Čakati sklenjenih rok svojega konca, to pomeni samomor. Upor, upor, to je bila tista čudovita beseda, ki se je naenkrat pojavila med njimi in ki je edina dajala upanje. Toda, ali bo razdvojen in izdan narod sposoben napovedati boj fašizmu?
Kaj kmalu Je prišel pritrdilen odgovor. Ustanovljena je bila OF. V svojem glasilu »Slovenski poročevalec« se je vodstvo upora že meseca maja 1941 predstavilo vsem Slovencem in skojevci iz tistih časov se spominjajo akcij, ki so lepili lepake in trosili male rdeče lističe, na katerih je bil poziv OF: »Slovenci! Težki jarem tujih osvojalcev ni zlomil in ne more zlomiti nase volje do borbe...«
V teh akcijah so sodelovali nekateri skojevci z učiteljišča: Franc Brežič, Lado Grom. Milan Rijavec, Dušan Gorkič, Jože Mekinda in drugi. Nekateri od navedenih so že pred vojno in tudi po okupaciji prihajali v dom. Po nalogu KP SKOJ pa ja prihajal v dom
tudi Jože Zornada. Nekateri mladinci so tu stanovali, drugi pa so bili abonirani samo na hrano. Vsi so imeli velik politični vpliv, posebno temperamentni Brežič je često sprožil burne debate. Poznal je precej dijakov v domu, zato je svetoval, da bi ustanovili več političnih aktivov.
V	poletju 1941 je prišel v dom Leon Kosmač. S skojevci, ki so bili v domu že pred vojno, ga je seznanil Ivan Jurčec (poznala sta se iz Novega mesta), Leon Kosmač pa je seznanil ljubljanske skojevce z novodošlimi iz Maribora. Tako se je s Kosmačevim prihodom ugotovilo, da živi v domu precej skojevcev.
Vse vodilne vloge v domu so imeli predvojni skojevci:	Leon
Kosmač, Zlatko Stepančič in Ivan Jurčec. Proti koncu poletja so starejši učitelji-begunci odšli iz doma in napolnili so ga dijaki iz Notranjske in Dolenjske, dijaki-beguncj so pa ostali v domu. Konec septembra se je število ustalilo, vse sobe so bile prenatrpane, gojencev je bilo okrog sto dvajset.
Z napadom Nemčije na SZ in s pričetkom narodnoosvobodilnega gibanja pri nas. v katerem je imela glavno vlogo Partija, ki je prav zaradi tako smelega in odločnega nastupa začela podžigati srca vseh mladincev v domu, je vodilna vloga skojevcev prišla še bolj do izraza. Nastajali so pogoji za ustanovitev organizacije OF v domu, kar je uspelo še tisto jesen.
V	začetku septembra 1941 so se skojevci odločili, da ustanovijo sedemčlanski aktiv. Pobudo je dal Leon Kosmač, ki je bil skojevec. poln revolucionarnih izkušenj in ideološko precej razgledan. Poleg njega so bili člani aktiva še Milan Rijavec. Vojan Rehar. Zlatko Stepančič, Hilarij Gorkič. Ivan Jurčec in Gusti Kuščar. Vodstvo so zaupali Levču, kot so Kosmača Imenovali, ker so poznali njegovo preudarno, neuklonljivo naravo. borbenost in nepopustljivo sovraštvo do razrednega in narodnega sovražnika, saj je bil že v «tari Jugoslaviji zaradi «voj ega
prepričanja trikrat izključen iz šole. najprej v Mariboru in nato v Novem mestu.
Po naravi je bil Leon Kosmač tih in skromen, po značaju plemenit, globok v mišljenju in ves predan svojim ciljem. Bil je zelo tovariški in prijatelju v stiski ni nikoli odrekel pomoči. Pri ocenjevanju ljudi je bil objektiven, stvaren. S svojim simpatičnim vedenjem si je pridobil mnogo prijateljev. Imel je velik interes za študij kulturnih, gospodarskih in političnih problemov. 2e v petem in šestem razredu gimnazije se je lotil študija marksistične literature; tako se je svetovnonazorsko zelo kmalu izoblikoval, postal je revolucionar,
Novo mesto, kjer je hodil v šolo, je bilo v letih pred vojno precej razgibano v ilegalnem delovanju. Delovalo je več komunističnih grup. Leon Kosmač in Ivan Jurčec sta bila skupaj v grupi, ki jo je vodil Niko Šilih. Sestajali so se v prostorih bivše sokolske knjižnice, kar jim je omogočil Bogo K omel j. Njihova glavna naloga je bila širiti pollegalno in ilegalno literaturo in širiti napredno misel v legalnih organizacijah. Kmalu so pridobili mnogo somišljenikov iz vrst Dijaške prosvete, Sokola, skavtske organizacije.
Leto 1939 Je pomenilo vzpon njihovega dela. Po zvezah iz Ljubljane. Zagreba In Bele krajine se je povečal dotok ilegalne literature, število komunistov se je večalo. To so opazili tudi klerikalci. Katehet Ažman je na gimnaziji javno priznal, da je mladina pretežno levo usmerjena. Na gimnaziji so takrat komunisti razpečali po približno sto izvodov Slovenske mladine.
Po prihodu ravnatelja Dolenca se je začela ofenziva proti vsemu, kar je bilo naprednega. Žandarmerija Je po direktivah klerofaši-stičnih profesorjev preiskovala stanovanja osumljenih dijakov. Svoi bes so usmerili predvsem proti Šilihu. Kosmaču In Ostrcu, kar je dokazovalo, da so vohuni o njih največ poročali. Profesorji nit; žar. dar jem niso zaupali. Na Kosmačevem stanovanju je vodil preiskavo v spremstvu žandarjev njegov razrednik Edo Mizerit. — Gimnazija Je bila tiste dni kot v
rKDLTIIltNl RAZGLEDI ^
Od Shakespeara do Ca
Novo gledališko leto so v Celju začeli s Shakespearovim »Othellora«, v Mariboru pa s Camusovim »Obsednim stanjem«
Štajerska je letošnjo jesen taka, kot bi jo naslikal Leonardo da Vinci. Jesenska zlatnina postaja že rusasta, a kar je nezvenelega rastlinja, ga je zeleni volk požlahtnil. Ko zadnje luči dneva zbledijo ter se spremenijo v gosto noč, se pri-žgo luči po gledališčih. V Celju in Mariboru so pri obeh prvih predstavah električarji dosegli tako umetnijo v igri s svetlobnimi menami in utvarami, da se približujejo že znanju največjih gledališč v Evropi. V Celju vidite lahko — na primer — Roderiga in Jaga
vdelana ob koncu prvega dejanja v bledo obliko lune: Jago je kovač, Roderigo njegovo nesrečno nakovalo. V Mariboru se je Žižek približal televizijskim efektom, ko je s pomočjo smiselnih svetlob in mreže, skozi katero gledajo gledalci celotno predstavo, vsak delček igralca likovno podkrepil in nam s tem še bolj približal njegovo celoto. Gledališki električarji pozno v noč nadaljujejo jesensko igro svetlob ...
A vrniti se moramo k ustaljenemu pisanju gledaliških kritik.
Drevi ob 20. uri bo v osrednjem slovenskem dramskem gledališču otvoritvena predstava sezone. V režiji Slavka Jana, inscenaciji Svete Jovanoviča in kostumski opremi Mije Jarčeve bo uprizorjena znamenita drama ameriškega pisatelja Arthurja Millerja »Lov na čarovnice« (The Concible). 1
Svetovna kritika priznava Arthurju Millerju mesto najpomembnejšega dramatika našega časa, pogled v repertoarje pa kaže, da je v zadnjih dveh letih njegov »Lov na čarovnice« največ in z največjim uspehom uprizarjano dramsko delo sveta. Iz New Yorka, kjer je »Lov na čarovnice« pred dvema letoma doživel odrski krst, je šlo delo po svetovnih odrih in danes ni pomembnejšega in Tesnejšega gledališča v Ameriki in Evropi, ki bi ga ne imelo v repertoarju. Gledališki kritiki primerjajo us-
obsednem stanju. Preiskava Je sledila preiskavi. Kosmač in Ostre sta bila izključena, šilih je dobil ukor pred izključitvijo.
Se danes lahko beremo v zapisniku številka sedem o teh zadevah: Profesor Edo Mizerit poroča na profesorski konferenci o preiskavi: »Leona Kosmača so kmalu po prihodu v Novo mesto označili za komunista ali levo usmerjenega, to pa zato. ker so ga med drugim videli družiti se z ljudmi, ki so že označeni za komuniste ter so slišali ob raznih debatah v šoli ali izven nje, da ima s komunizmom sorodne nazore ... — Orožniki so mu ob hišni preiskavi zaplenili Engelsov Dialektični materializem, Iršičevo ilegalno brošuro O Finski in prvo številko časopisa »Nova ljudska pravica« ..., in dalje na.koncu istega zapisnika: »Razrednik formulira krivdo tako: Leon Kosmač je kriv, ker je imel doma in Citai ilegalno komunistično publikacijo Slovenska mladina brez dovoljenja šolskih oblasti, ker je imel v šoli revijo Književnost in knjigo Forel: Spolno vprašanje, ter isto posodil nekaterim sošolcem, ker je brez dovoljenja šolskih oblasti bil in Je še akviziter Umetniške propagande, ki izdaja razne knjige, ki so na indeksu, torej, ker jih širi.«
Po izključitvi je Kosmač zapustil Novo mesto in se do leta 1941 zadrževal v Mariboru. V Mariboru so ga že iskali Gestapovci, bil je namreč na spisku komunistov, ki ga je Nemcem zapustila policija bivše Jugoslacije. Zaradi tega je pobegnil v Ljubljano v Učiteljski dom, kjer je takoj nadaljeval svoje organizacijsko delo. Tu Je še enkrat pokazal vse svoje organizacijske sposobnosti, prekalje-nost in neupogljivo volio. Bil je temeljit vzgojitelj. Mladino Je znal navdušit! za odločnost in samozavest. Vzgojil je nešteto mladih revolucionarjev, ki so tudi pozneje v partizanih opravljali odgovorne naloge Pri svojem delu pa je vedno zelo skrbel za tovariše. Nikoli ni dajal brez.elavih direktiv in njegovi premišlienosti se je v veliki meri zahvaliti, da so akciie, ki so iih izvajali mladinci iz Učiteljskega rtoma, bile vedno uspešne in ni nihče po nepotrebnem ali po neumnosti padel v kremlje fašistov.
Mladi režiser Gombač, ki si je v prejšnjih sezonah svoje ime okrepil z režijo Tienjayer-jeve »Mladosti pred sodiščem«, se je to pot posvetil »Othellu«. Njegov »Othello« pomeni vrnitev k elizabetinskim izročilom: režija je preprosta. Postavljena je v sceno, ki je v bistvu modernizirana oblika Shakespearovega odrskega prostora v gledališču Globe: odlikuje jo prav ista stroga in veličastna enostavnost in skoraj smotrnost razporeditve prizorišč. — Tudi celotni zasnovi »Othella« ni kaj očitati. Režij-
sko so nekam klavrni le členi med posameznimi dogodki in nekaterimi prizori. Tudi an-samblska igra režiserju ni dozorela. In še ena misel: zakaj ne dajemo pri nas Shakespearu nekaj svojega temperamenta in se s tem ne približamo veliko bolj renesančni podobi »Othella«, kot se ji približujejo zahodnoevropski igralci in režiserji? Odkar prodira naše gledališče tudi po svetu, tujci hrepenijo po Shakespearu z našimi igralci, kajti zdi se jim, da ga danes prav pri nas najbolj renesančno igramo. Pravijo, da je življenjska temperamentnost naših
peh »Lova na čarovnice« z uspehom najboljših in za tiste čase najbolj pogumnih in revolucionarnih del Henrika Ibsena pred nekaj desetletji, Millerja pa imenujejo »Ibsena dvajsetega stoletja«.
»Lov na čarovnice« je Miller prvotno zasnoval kot obračun z MacCarthyjem in njemu enakimi ter podobnimi, a delo je daleč preraslo ta okvir. Razraslo se je v pretresljivo umetnino, v kateri je postavljen na zatožno klop naš čas in vse tisto v našem času, kar omogoča, da lahko posamezniki in skupine v imenu pravice in morale teptajo v blato zdrav človeški razum, človeško dostojanstvo in uničujejo življenje človeka in njegovo svobodo, človeško skupnost pa izpreminjajo v histerično in pobesnelo čredo.
»Lov na čarovnice« je po veličini likov in usod dramska umetnina shakespearskega formata, po pogumu in umetniški odkritosrčnosti delo, ki zasluži naslov »drama dvajsetega stoletja«, a po svojem naprednem humanizmu izzveni v obračun s srednjim vekom v dvajsetem stoletju.
Zaradi teh kvalitet so se ji tudi odprla vrata domala vseh gledališč po svetu od New Yorka do Moskve.	-I
Jurija Gregorca »Simfonietto«, o kateri sem že pisal ob njeni prvi izvedbi, smo slišali pod taktirko Lovra Matačiča, morda bolj impulzivno izvedeno, a vendar dinamično. intonančno ter v skupni igri mnogo manj izdelano in odtehtano kot tedaj. Delo je s svojo interesantno melodiko in z zvočno bujnostjo vzbudilo mnogo pozornosti in odobravanja, nujno pa potrebujejo dolgi »tutti« odstavki v prid arhitektonike retuš, ki b-i bile delu v korist.
V tretjem koncertu za klavir in orkester Sergeja Rahmaninova ni več sladkobno romantičnih melodij, preobloženega orkestralnega zvoka, brezkončnih sekvenc in virtuoznega besedičenja v klavirskem partu. Če veljajo Rahmaninove besede, da skuša biti enostaven in neposreden, veljajo predvsem za dela, ki so sledila njegovi sonati za klavir op. 28, ta koncert pa je že s svojo preprostostjo v motiviki prvega stavka, jasnim prozornim klavirskim zvokom in kljub barvitosti konciznim orkestrskim partom vzor poznega, sicer manj popularnega, umetniško pa mnogo višje stoječega Rahmaninova. Umetniška poetičnost Alda Ciccolinija, njegova bravuma. a v vsakem taktu melodično vsebino podčrtavajoča tehnika in njegova konsekventnost v graditvi široke razpredenih period v vseh stavkih, so ob rutinirani, dinamično ne popolnoma dognani spremljavi orkestra poustva-
ljudi porok za pristne eleza-betinske vrline. A Branko Gombač je — tako kot lani Žižek v Mariboru — ustvaril preveč hladno predstavo. Najbrže se dogaja tole: krotiti moramo dediščino prejšnjih igralskih izročil ter učiti igralce najstrožje enostavnosti in najplemenitejše preprostosti. S tem delom pa seveda razgalimo pravo vrednost igralca: če je dober, lahko z na videz najbolj hladno igro vžge, a če je slab, pomaga prekriti predstavo s plaščem akademskega hladu. Janez Škof kot Othello je primer igralca, ki gre po pravi poti: vsa zunanja igralska sredstva skuša stlačiti na minimum, a od vsepovsod mu sili na dan vroči dar igralstva, ki navkljub raznim negotovostim in nejasnostim osvaja gledalca. V tem smislu bi bilo treba presoditi, kaj so k igralski vrednosti »Othella« prinesli Marija Goršičeva, ki je igrala Desdemono, Pavle Jeršin — .lago. Marjanca Krošlje-va —• Emilija in drugi, a kaj, ko je treba hiteti k formulaciji osnovne misli o »Othellu« v celjskem Mestnem gledališču. In ta formulacija nam ponavlja začetno misel: da je Gombačev »Othello« s svojo vrnitvijo k elizabetinskim izročilom zelo dostojna otvoritev novega gledališkega leta v Celju.
*
In hiteti je treba preko jesenskih štajerskih gričev, za katere v nobeni geometriji ne najdemo formule njihovih oblik, v Maribor ter se vprašati, kakšno mesto bo imel Albert Camus v razvoju mariborskega gledališča. Ena izmed vrednot je že zdaj očitna: pri nas smo po vojski igrali skoraj same slabe francoske avtorje. Igrali smo Roussina. (ki je slab pisatelj), igrali Rolanda, (ki je površen komediograf), igrali Sauvajona, (ki je od vseh najmanj prida). Težko smo se dokopali do nekaterih boljših piscev (Salacrou, Anouilh), a končno je Maribor prvi postavil na oder Camusa, velikega prijatelja Jugoslovanov in enega največjih duhov sodobne Francije. Njegova gledališka dela:	»Kaligula«, »Nespora-
zum«, »Pravičniki« in »Obsedno stanje« sodijo med mojstrovine povojnega gledališča. Kot meč ostra misel priča o jasni intelektualni sili tega umetnika in misleca, ki ga štejejo že danes med klasike francoskega pisanja. In prvi Camus na Slovenskem je več ko dostojno zaživel na odru. »Obsedno stanje«, v katerem pisatelj obtožuje cinizem fašističnega režima, je po obliki politični misterij, pisan z mislijo na dramaturške skrivnosti srednjeveških francoskih iger. V Ca-musovi obdelavi je misterij podoben nekakšni igralski simfoniji z množico godal, pihal, tolkal — in pičlimi solistu A taka odrska simfonija se naravnost ponuja režiserju Žižku, za katerega vse kaže, da je velik mojster v ustvarjanju široke teatralike kolektivnih odrskih prizorov, v iskanju ritmike recitativov in komponiranja odrskih fresk. Njegova režija »Obsednega stanja« je resnično lepa. Šibkejše prizore bi našli mogoče le med intimnejšimi scenami, očitke pa bi lahko izoblikovali le z mislijo, da bi kazalo dati igralcem večjo telesno ritmično vlogo, kar je prav gotovo storil J. L. Barrault, ki je »Obsedno stanje« prvi postavil na oder. A spričo osnovnih vrednot Žižkove režije so te pripombe kaj ničeve.
Jože Javoršek
rile %’ fascinirajoči obliki to redko izvedeno delo. Aldo Ciecoiini stoji gotovo v prvi vrsti sedanjih pianistov svetovnega slovesa.
Beethovnova »Pastoralna simfonija« je zaradi prozornega orkestrskega tkiva, skrajno izdiferen-cirane dinamike in mnogoštevilnih, izrazno nadvse zahtevnih solov v pihalih in rogu. najbolj pa zaradi melodike, ki mika dirigenta pri vsej svoji klasični čistosti v romantično tolmačenje, gotovo najobčutljivejša Beethovnova simfonija. Lovro Matačič je v samo dveh skušnjah, ki jih je imel, osredotočil svojo pozornost predvsem na metodični element, ki mu je v prvem stavku, tolmačenem z naravnost Furtwänglersko umirjenostjo v tempu, bil glavna opora za čustvene vzpone in mirna zatišja, ga je pa tudi zavajal na romantične izbruhe, k so v tem vedrem, sončnem stavku iz-nenadljivi in ostri. Lepo mu je pel orkester v drugem stavku, kjer so solisti muzicirali z izrazitostjo, ki jo ta bujna melodika zahteva, spremljevalni, tek potočka opisujoči motivi v godalih so bili za spoznanje preveč podčrtani in so to melodiko večkrat prikrivali Ritmično živahen, v solih ne vedno dovolj suvereno obvladan scheda* in v tempu malo težka nevihta sta vodili v pastoralni zadnji stavek, ki ga je Matačič poda! z vso njemu lastno ekspresivnostjo.
Dr. Danilo Švara.
Prizor iz celjskega »Othella« v režiji B. Gombača in sceni S. Jovanoviča
Pred otvoritveno predstavo sezone v ljubljanski Drami
Simfonični koncert
Slovenske filharmonije
Dirigent: Lovro Matačič; solist: fildo Ciccolini
V
občini Slovenj Gradec delo v polnem razmahu
Sindikati in plačni sistem
V 12 SVETIH DELA 91 ČLANOV
Občinski odbor že izpolnjuje svoje osnovne naloge, vendar je v začetni fazi dela imel težave zaradi ureditve prostorov, v ka-terch so prve dna delali še uradi bivšega Okrajnega ljudskega odbora. S 1. septembrom so začeli delati rudi krajevni uradi v Šmartnem, Mislinji in Podgorju. Občinski ljudski odbor je z ne-kater.rm dopolnitvami in spremembami sprejel statut, katerega so pozneje razmnožili za vse odbornike in za politične organizacije. Občinski ljudski odbor je sklical sejo predsednikov svetov, na kateri so st, 'pogovorili o na-logah m bodočem deiu svetov. Nov ©beinosi ljudski odbor ima 12 svetog v katerih je vključe-i*.h 91 elanov. V šestih komisijah dela 24 članov, medtem ko ima D<?7 - ’občinski ljudski odbor 3S odi/6-rnrkov. Tako nova organizacija občinskega ljudskega odbora s sistemom številnih svetov in komisi.1] omogoča čim širše live! j avl jen je iin odločanje širokega kroga državljanov pri raznih pomembnih odločitvah v gospodarskem sn političnem življenju. Oocinski ljudski odbor v Slovencem gradcu ima poleg običajnjh »vetov rudi svet za turizem m svet za kmetijstvo in gozdarstvo, s čimer je poudarjena izredna važnost teh gospodarskih panog za. razvoj nove občine. V slovenjegraški občini so doslej že veliko storili za razvoj turizma. Uredili so park, postavili klopi, napisne table, košar.ce za odpadke. Kljub temu pa ostane še vrsta nalog, k; čakajo nov občinski ljudski oabor na tem področju. Številne turistične in planinske postojanke kot Partizanski dom na Pohor,u, Dom pod Veliko kopo na Pungami, Ktremžarica, mostarski dom in smučarska koča pod Plešivcem, Kemijska Slatina m nekatere druge postojanke privabljalo dnevno vrsto izletnikov ia turistov.
Prav tako je občinski ljudski odbor že sestavil predlog predračuna za obdobje september-de-cember 1955, ki predvideva
2.U57.0C0 din primanjkljaja. V p.sarnah novega občinskega ljudskega odbora je te dni zelo živahno. Ljudje iščejo razna potrdila in informacije o najrazličnejših zadevah. Kljub temu pa se še vedno dogajajo primeri, da posamezni državljani niso obveščeni o uk.nirvi slovenjegraškega ©Jeraja rer še vedno prihajajo na tukajšnjo občino rudi s področja coč m bivšega slovenjegraškega O'sztja kar je delno razumljivo zaradi obstoja uprave za dohod-
. katastrskega urada, agrarne reforme in posredovalnice za delo. ki poslujejo do konca leta še za celotno področje bivšega okraja.
V novi občin; živi okrog 15.000 prebivalcev na površini okrog
29.-00 ha. Občinski ljudski odbor bo moral poskrbeti, da bo obstoječo industrijo obdržal na sedanji ravni oz. jo še nadalje razvijal šn izboljšal pogoje delavcem. Tovarna kos v Slovenjem Gradcu je zastarel obrat, ki ;e nujno potresen obnove in izpopolnitve strojnega parka. Svet za gozdarstvo in kmetijstvo bo moral raz-
mišljati o izkoriščanju bogate surovinske baze za lesno proizvodnjo in stremeti za čim večjo proizvodnjo finalnih -izdelkov. Kmetijske zadruge bodo morale bolj kot doslej skrbeti za izboljšanje živinoreje in sadjarstva. Problem zase je predelava odpadkov v Tovarni usnja, kjer bi z majhni-nlt investicijami lahko nabavili stroje za izdelavo galanterijskega umetnega usnja.
ENA NAJVAŽNEJŠIH NALOG — GRADNJA NOVIH ŠOL
Problem dograditve oz. gradnje novih šol je eden najbolj perečih problemov v novi občini. V Mislinji imajo okrog 400 šolskih otrok, ki se stikajo v neprimernih in nehigienskih prostorih starega župnišča in bivše Rozmanove gostilne. V Šmiklavžu prav tako otroci obiskujejo pouk v bivšem »farovžu«, ki je zaradi zoba časa že začel razpadati in ogroža življenje otrok. Tukaj bo treba zgraditi novo šolo, za katero so načrti že izdelani, lokacija določena in opeka že delno pripravljena. Prav tako je v Mislinji priti navijenih že 300.000 komadov opeke. Šolo v Pamečah so lani do strehe zgradili, vendar
dela letos zaradi pomanjkanja finančnih " sredstev počivajo. Treba bo misliti tudi na gradnjo novih dvorazrednih šol v Turiški vari in Dovžah. Iz Dovž hodijo otroci v šolo v šest kilometrov oddaljeno Mislinjo, medtem ko imajo nekateri s hribov do ceste še po dve uri hoda. V Turiški vari je kmet Ivan Čas odstopil sobo za šolski pouk, vendar ta prostor ne ustreza potrebam pouka. Vse republiške inšpekcije so se vedno zgražale nad stanjem slovenjegraške osnovne šole. Pri določanju vrstnega reda pri gradnji novih šol bo novi občinski ljudski odbor mora! dati prednost v NOB požganim šolam v Mislinji, Šmiklavžu in Pamečah, medtem ko hkrati ne bo smel pozabiti na osnovno šolo v Slovenjem Gradcu, ki jo obiskuje o-krog 403 otrok v neprimernih prostorih.
OBČINA BO MORALA UREDITI KOMUNALNE NAPRAVE
Ureditev bolnice, dograditev novih objektov in izpopolnitev instrumentarija je važna naloga, ki jo občinski ljudski odbor ne bo mogel lizpolniti. Tukaj pričakujejo pomoč Okrajnega ljudske-
ga odbora v Mariboru, ker dotok bolnikov z dneva v dan narašča. S predvidenim splošnim zavarovanjem prebivalstva bo imela bolnica za 50 odst. premalo postelj. Star problem Slovenjega Gradca je ureditev kanalizacije in gradnja vodovoda. Posamezni hišni vodovodi v zasebnih hišah se oskrbujejo s pitno vodo iz ponikalnic, kar povzroča veliko nevarnost okužbe. Nov občinski ljudski odbor se bo moral ukvarjati s to problematiko, ne se pa samo zanašati na dotacije Okrajnega ljudskega odbora, ki bodo sicer nujno potrebne.
Obrt, trgovina in gostinstvo 'bodo z ukinitvijo okraja utrpeli na prometu od 30 do 40 odstotkov. Zato bodo v teh dejavnostih morali posvetiti vso skrb kulturni postrežbi, spremeniti svoje odnose do ljudi in skrbeti za kvalitetno izdelavo posameznih predmetov v obrti, za kulturno postrežbo v gostinstvu in trgovinah in za širši asortiment blaga v trgovskih poslovalnicah. Nov občinski 'Ljudski odbor čakajo še številne odgovorne in pomembne naloge, ki jih bo reševal s sodelovanjem najširšega kroga državljanov v dobrobit celotne občine.
K.	M.
V Mariboru je bilo v sredo izredno posvetovanje predsednikov občinskih sindikalnih svetov in okrajnih odborov sindikata ter članov iniciativnega izvršnega sindikalnega sveta mariborskega okraja. Pod predsedstvom Ivana Gorjupa so obravnavali splošne priprave za bližnje konference občinskih sindikalnih svetov, organizacijska vprašanja ter naloge pred Kongresom zveze »Svobod« na Jesenicah in vlogo sindikalnih podružnic pri preskrbi članstva z ozimnico.
Podrobno so obravnavali tarifna vprašanja in sodelovanje sindikalnih organizacij v podjetjih. Na vsem območju je 672 raznih gospodarskih organizacij. Kolektivi, ki so se pravočasno pripravili na uvajanje plačilnega sistema, so imeli dokaj lažje stališče pri izdelavi tarifnih pravilnikov. Vendar so različno upoštevali osnove za raven tarifnih postavk. V lesni industriji so povprečno uvrstili v prvi razred 6.7 odstotkov, v elektrosistemu 22.9, v metalurgiji pa 21.3 odstotkov zaposlenih. Za elektrosistem je dokaj visok odstotek razumljiv zato, ker potrebuje sorazmerno manj niže kvalificiranih delavcev. Na drugi strani pa so sl nekatera podjetja hotela zagotoviti ugod-
nejšo raven postavk s predvidenim povečanjem števila zaposlenih. Teh so samo v industriji predvidela 5800 ali 15 odstotkov več, kot jih dejansko zaposlujejo. Umetno zvišanje so izkoristila samo za izračunani e povprečnih tarifnih postavk. Posledica takšnega ravnanja je bilo preseganje piač. Le-te so letos v industriji povprečno za 6 odstotkov višje kot lani, razen v gradbeništvu, kjer so lani za ižravnanje plač uporabili precej sredstev iz dobička. Podjetja so maja, junija in julija izplačala 65 milijonov dinarjev več kot lani, kar bo treba opravičiti z večjo produktivnostjo na posameznega zaposlenega.
Napake so se dogajale tudi pri normiranju in so jih ponekod skušali skonstruirati, ne upoštevaje, da to samo škoduje. Uvedba norm ni bila poseben problem, ker so jih že doslej v Mariboru razen v 14 podjetjih imeli. Slabše je bilo precej raz-
širjeno mnenje, da so norme potrebne le zaradi večjega zaslužka, ne pa proizvodnje. Podobne napake je bilo opazit: tudi pri uvajanju premij, ko so podjetja pozabljala, da so namenjene za večji finančni učinek.
Na posvetovanju so ugotovili, da bi boljše sodelovanje sindikalnih podružnic v mnegočem pripomoglo odstraniti razne pomanjkljivosti. Poudarili so potrebo po večji pomoči pri izdelovanju tarifnih pravilnikov ter normiranju in premiranju v posameznih podjetjih, kar bo omogočilo pravilno izvajanje plačilnega sistema. To pa bodo organizacije dosegle zlasti s spoznavanjem tehnične plati in strokovnega urejevanja plačilne politika in z doslednim uveljavljanjem zakonskih predpisov. Kot ena izmed osnov za uresničitev teh nalog bedo nedvomno bližnje konference občinskih sindikalnih svetov.
V Ormožu bo spet sodišče
Novi občinski ljudski odbor v Ormožu je sklenil, da bo razpustil gostinsko podjetje v bivšem hotelu »Ormož«, ker je imelo pre-
kih v Ptuj in Ljutomer, če je hotelo kaj urediti na zemljiškem katastru, kjer ima nujne opravke pri novi odmeri davkov. H. S.
r
Od blizu, in daleč
IZ POMURJA
Letošnje počitnice je preživelo v najrazličnejših letoviščih preko 90d otrok iz bivšega ljutomerskega in soboškega okraja. Večina teh otrok je prebila svoje počitnice cb morju, ostali pa v višinskih letoviščih. V Strunjanu je bilo na letovanju 100 predšolskih otrok in 112 učencev osnovih šol in nižjih gimnazij. Na višinskem letovanju v Kobaridu je bilo 46, v Tolminu 116 in v Avstriji 40 otrok. Stroške teh letovanj je kril v glavnem Svet za zdravstvo in socialno politiko pri okrajnem ljudskem odboru, in sicer v znesku okrog dveh milijonov dinarjev. Tucft Zavod za socialno zavarovanje je prispeval pol milijona dinarjev. občina Murska Sobota pa 2C0.Ò00. Poleg tega je še organizacija Zveze borcev poslala 30 otrok na letovanje v Baško na otoku Krku, Zveza prijateljev mladine pa 31 otrok na letovanje v Gozd-Martuljék. Tudi Rdeči križ je letos poslal na letovanje 14 otrok. Ljutomerski okraj je organiziral letovanja v Kantridi, kjer je bilo 35 otrok, v Škofji Loki, kjer jih je bilo 75. v Malinski 30 in Bandoli 178.
*
V novem okraju Murska Sobota je trenutno 20 otroških vrtcev, v katerih je preko 900 otrok. To število vrtcev pa je še prenizko. Pa tudi vsi ti vrtci še niso urejeni tako, kot bi morali biti. Izjema so v bivšem soboškem okraju le vrtci v Soboti, Beltincih, Radencih in Lendavi. Na desnem bregu Mure pa ne odgovarja potrebam vrtec v Žepovcih, kjer nimajo primernih prostorov. Za preko 900 otrok v vrtcih skrbi 33 vzgojiteljic in 9 negovalk. Nujno potrebne bi bile še tri vzgojiteljice in prav toliko negovalk. Otroški vrtci bi tudi nujno potrebovali primerna otroška igrišča. Taka igrišča pa imajo le vrtci v Soboti, Ljutomeru, Lendavi in Radencih. Bivši ljutomerski okraj je pokazal za otroške vrtce veliko skrb in jim je nudil izdatna denarna sredstva. Vsi ti vrtci imajo svoj lasten proračun. V bivšem soboškem okraju pa imajo svoje proračune le vrtci v Soboti, Len-
davi in Beltincih, medtem ko so Pred kratkim je bila obnovi j e-vsi ostali vrtci v sklopu osnovnih na tudi mladinska organizacija v
. .	______;   „ 1	f O CQ ii nri.
šol. Okraj je letos prispeval za razna učila 400.000 din.	H.
IZ KALA
Pretekio nedeljo je bilo v Kalu nad Kanalom prvo premo-vanje živine sivo rjave pasme. Živinorejci so pripeljali okoli 60 goved, ki jih je posebna komisija uvrstila v razne razrede. K podelitvi nagrad se je zbralo precejšnje število kmetov. Po končanem nagrajevanju so sledila predavanja o živinoreji, ki so jih imeli razni strokovnjaki.
IZ ILIRSKE BISTRICE
Trgovsko podjetje Zadružnik bo od 16. do 26. oktobra odprlo sadjarsko razstavo za gornji del Brkinov. Brkinski sadjarji bodo razstavili jabolka, hruške in drugo sadj e. Prvi del razstave bo imel trgovski značaj in bodo interesenti lahko sklepali kupčije. Razstava bo prikazala tudi zaščitna sredstva, stroje in tehnične naprave za razvoj sadjarstva, ki je v Brkinih ena najboljših gospodarskih panog.
IZ AJDOVŠČINE
Zadnje čase so se začele po
vsej Goriški prebujati mladinske organizacije, saj to je bil že skrajni čas, kajti v zadnjih letih je življenje skoraj po vseh aktivih popolnoma zamrlo.
Ajdovščini. Zdaj sta se ji pridružila tudi aktiva Dijaškega doma in gimnazije. Delo za u-stanovitev teh dveh aktivov je pospešil pred vsem sekretar LMS Ferjančič. Gimnazijski aktiv šteje okrog 100 članov, na prvem sestanku so izvolili odbor in se pogovorili o začetnih nalogah.
Prireditve ob Tednu otroka na Primorskem
Postojna, 17. okt, V okviru Tedna matere in otroka so v vsej Sloveniji številne prireditve. Na Koprskem so v nekaterih krajih pogostili otroke in imeli razna
skih otrok ln Jih obdarila z majhnimi darili. Na Goriškem je v teku akcija za nabiranje sadja za šole in otroke, v Novi Gorici pa so odprli tudi razstavo otroških risb.
Tudi na Tolminskem so imeli razne prireditve, predavanja in filme za otroke. Po nekaterih šolah so se starši pomenili o odnosu staršev do otrok. Vr.

Šmarnica (direktor) daje slabo vino, sadni sok iz nje pa je aromatičen, prijetnega okusa in zdrav.
velike izgube, poslopje pa bo izročil v uporabo sodišču in zemlji-ško-knjižnemu katastru. S tem bo po 15 letih ponovno ustanovljeno sodišče v Ormožu. Sodni okoliš bo obsegal vse tiste kraje, ki so bili pred 15. leti v območju ormoškega sodišča. Obsega bivše ljudske odbore Ormož, Ivanjkovci, Kog, Kostanj in del bivšega ljudskega odbora Podgorci. Ta okoliš ima področje s 23.000 prebivalci.
Ta pridobitev bo koristila pred-
zdravstvena in vzgojna vanja ter ponekod zdravstvene preglede otrok. Na Postojnskem so imeli poleg predavanja dr. Franca Ambrožiča temu tednu posvečene filmske predstave. Na Sežanskem je vsak dan tega tedna posebna prireditev. Prvi dan so otroci gledali film, nato še druge predstave, za starše pa so bila zdravstvena predavanja. Danes je dr. Cergolj predaval o pravilni prehrani otrok. Zdravstveno predavanje bo tudi jutri v dvorani kina v Sežani. Tu bo tudi v soboto zaključna akademija. Na Vipavskem so bili v teh dneh številni roditeljski sestanki v Šolah. Na Goriškem so pogostili in v nekaterih krajih obdarovali otroke. Tako je tovarna kmetijskega orodja v Bakujah včeraj pogostila 52 osnovnošol-
oredava-	vsem okoliškemu prebivalstvu, ki
A	*****AAAAAA*A**AtllAfrAAAA***A*A	ia ll Acl a i m nroln h nrllfi nn Anroir-
je doslej moralo hoditi po oprav-
Tovarna dušika v Rušah za otroke
Volivci želijo več pomoči
V ptujskem okraju v 10 občinskih odborih Socialistične zveze delovnega ljudstva deluje 183 vaških odborov z 22.149 člani. Največ je moških, medtem ko je znatno nižji odstotek žena in mladine. Nesorazmerje povzroča še vedno zastarelo mišljenje nekaterih gospodarjev, češ da lahko sami predstavljajo svojo družino v organizaciji. Drugi vzrok je nedejavnost posameznih vaških odbo-
pereče stvari v zvezi z odkupom
in drugimi pojavi.
Da bi v ptujskem okraju poživeli dejavnost Socialistične zveze delovnega ljudstva, so na nedavni seji okrajnega odbora sprejeli več sklepov, katerih uresničitev bo nedvomno mnogo pripomogla k utrditvi organizacij v mestu in na vaseh.
S.
A grlno Društvo pri j atei j ev ml a-dine v Rušah je izkoristilo Teden otroka za to, da še bolj poglobi razumevanje in skrb za mladino ter še tesneje poveže šolo, starše in vzgojitelje. V ta namen je v Tednu otroka priredilo v dvorani Socialistične zveze v sredo zvečer dvojno predavanje; prosvetna delavka Anka Zgonik iz Maribora je govorila o vzgoji v družin*., domaci zdravnik dr. Adolf Zorec pa je imel predavanje o pomenu telesne vzgoje. Veliko zanimanje poslušalcev je dokaz, da si ljudje žele takih predavanj in da črpajo iz njih nauke za vzgojo svojih otrok. Po predavanju so se pogovorili tudi o šolskem počitniškem hranilnem fondu. Otroci naj bi se tudi na ta način navajali k varčevanju In zbujal pri njih smisel za čuvanje zdravja in letni oddih. V četrtek zvečer pa je bila v Domu Partizana akademija za otroke. Lep spored so izvajali gojenci glasbene šole. ter učenci osnovne šole in gimnazije. Za svoj nastop so želi obilo pohvale, vse priznanje
Domžalski invalidi kažejo v zadnjem času precejšnjo dejavnost. Pred kratkim so namenili 30.000 din za obnovo spomenika padlim borcem v Ihanu, 50.000 din za obdaritev otrok padlih borcev, nekaj denarja pa so določili za nakup vencev in izlet svojih članov. Nad sto jih je pred kratkim obiskalo grobove talcev v Begunjah in Dragi. Člani invalidske organizacije v Domžalah so bili z izletom nadvse zadovoljni in hvaležni tov. Prešernu, ki jim je dejal vsa pojasnila.
IZ NOVE GORICE
V	Novi Gorici je bila razširjena seja okrajnega komiteja ZKS. ki jo je vodil sekretar Tine Remškar. Razpravljali so o političnem položaju na terenu ter o nekaterih organizacijskih vprašanjih.
V	bivšem goriškem okraju se je pred nekaj dnevi začelo fluo-rografiranje pljuč in srca prebivalstva. Do 27. oktobra bodo posebne ekipe pregledale približno 52.000 ljudi. Na Goriškem je v zadnjem času zaradi uspešnega dela proti tuberkulozi precej tuberkuloznih obolenj padlo. Največ TBC bolnikov beležijo v Ajdovščini, Anhovem, Novi cTorici, ob Soči in v nekaterih industrijskih središčih.
pa zaslužijo tudi prosvetni delavci, ki ne štedijo ne časa ne truda, da privzgoje mladini plemenita «_Ubiva jLusu ..u.-turno-umetniško	udej stvovan j e.
Veliko razumevanje za mladino je dokazal tudi delovni kolektiv Tovarne dušika v Rušah, ki je poklonil iz svojih sredstev 200.000 din Društvu prijateljev mladine za njegove namene.	-rm.
Mladina občine Vojnik se je zbrala
Te dni je mladina občine Vc j-nik slovesno okrasila mesto. Iz hiš in v drevoredu so visele državne zastave, s čimer so hoteli mladinci dati slovesen videz ob ustanovitvi prvega občinskega komiteja. Mladinci iz Vojnika, Strmeča in Dobrne so izvolili člane komiteja, ki bo v prihodnje vodil mladino v tem delu celjskega okraja. V razpravi, ki je sledila referatom in volitvam, so bili izneseni negativni pojavi,* ki jih bo treba odpraviti, da se bo mladinska organizacija utrdila in Izboljšala. Kritizirano je bilo tudi dosedanje delo mladincev, k sicer delajo v društvih in raznih organizacijah, niso pa imeli sposobnega vodstva, da bi to mladino zbralo in jo vzgajalo tudi v političnem duhu.
L. I.
Zlata poroka družine
Kocijančič
V krogu svojih naj ožjih sta praznovala v nedeljo v Ljubljani zlato poroko Albina in Ivan Kocijančič, šolska upravitelja v pokoju, ki preživljata jesen svojega življenja v polni dejavnosti v Lipnici prj Kropi. Jubilantoma, vzornima prosvetnima delavcema želimo še mnogo let sreče in zdravja.	D. V.
Ali je kino v Gornjem gradu res samo trgovina?
Kmetijska zadruga v Gornjem grida je pred leti z gr idil3 Zadružni dom, ki v celoti še mi dograjen, ima pa popolnoma urejeno kinodvorano, kakršne ne premorejo niti večji industrijski kraji (Celje,Kranj j. V tej dvorani so bile doslej dvakrat tedensko kir.o-predvtave, ki so privabljale v dvorano tiste ljubitelje kino predstav, ki se zavedajo, da je kino s kvalitetnimi filmi kulturna ustanova, ki ne služi več samo prazni in puhli zabavi.
Prebivalstvo Gornjega grada in okolice pa sc vprašuje, zakaj je upravnik Kmetijske zadruge v Gornjem gradu Anton Zagožen brez vednosti upravnega odbora Kmetijske zadruge prepovedal predvajanje filmov ob sredah, tako da bodo odslej kinopredstave samo ob sobotah in nedeljah (cn film tedensko, namesto dva'). Ali je kino v Gornjem gradu zares služil samo prid oblivenim namenom? Ali se upravnik Kmetijske zadruge v Gornjem gradu ne zaveda, da so kvalitetni filmi močno vzgojno sredstvo za kulturni napredek mladine, ki bo še bolj kot doslej zahajala v gostilne, če ne bo zanjo prav nobenega kulturnega razvedrila?. Ali nima Kmetijska zadruga tudi fonda za napredek kulture in prosvete v kraju, ki bi ga lahko uporabila za eventualno kritje izgube, ki so baje prinašale kinopredstave ob sredah? Obveščeni pa smo, da izgube doslej ni bilo. Ljudje pa si žele kino p-e d stav tudi ob sredah, zato bi bilo prav, če bi upravni odbor Kmetijske zadruge o samovoljni prepovedi upravnika Z gožena sklepal na seji in sprejel sklep, ki ne bo v sramoto Gornjemu gradu in njegovemu kulturnemu razvoju.
*
Na rokopisu 16 pečatov in podpisov množičnih in družbenih organizacij ter podjetij v Gornjem gradu.
tov, kar je razvidno iz števila članstva Socialistične zveze delovnega ljudstva. Ta odstotek je najnižji v Podvincih, najvišji pa v Ptuju.
Ponekod menijo, da je nezanimanje prebivalstva za politično delo zlasti v gospodarsko šibkejših predelih. Nepravilnost take trditve dokazuje vas Jablo-vec v Halozah, ki vključuje v Socialistični zvezi 80.4 odstotke volivnih upravičencev. V Prše-tincih so zadovoljivo uredili razna organizacijska vprašanja, sprejeli so sklep o izobraževanju v zimskih mesecih, vendar volivci zahtevajo večjo pomoč občinskega odbora. Enako menijo volivci tudi drugod. Želijo spoznati Statute in splošno gospodarstvo in naloge novih občinskih odborov. Socialistična zveza delovnega ljudstva v občinah vse preveč pričakuje od tehničnih sekretarjev pri vodenju vaških odborov, medtem ko pozablja na vlogo celotnega občinskega odbora. Najbolj delaven je oftč-inski odbor Lešje, ki je kot izrazito sadjarski okoliš znal volivcem pravilno pojasniti
IZ RIBNICE
Ob Tednu otroka Je ribniško Društvo prijateljev mladine priredilo predavanje o negi in skrbi predšolskega in šolskega otroka. Predaval Je dr. Oskar Koštal. TTdeležba žai ni bila taka. kakršno te to zanimivo predavanje zaslužilo.
Deset let zadružništva
Deset let v razvoja kmetijstva sicer ne pomeni mnogo, še manj pa pomeni tako razdobje v razvoju zaostalega kmetijstva. Ce pa gledamo stvari tako, kot so rastle, se razvijale in napredovale ter primerjamo to, kar smo dosegli, s tistim, s čimer smo začeli, tedaj lahko rečemo, da smo vendarle dosegli pr»cej. Tako približno velja zapisati tudi o razvoju in napredku kmetijske zadruge in zadružništva v Borovnici.
OD NABAVNO-PRODAJNE DO KMETIJSKE ZADRUGE
Začeli so takoj po osvoboditvi, ko je bila ustanovljena nabavno-prodajna zadruga. Ta je ob svoji ustanovitvi imela 163 članov, čez nekaj mesecev pa že 400. Prva sredstva zadruge so znašala
50.000	dinarjev, ki so jih kot notranje posojilo dali člani, ter 73 tisoč dinarjev dobička po uspešno zaključenem poslovnem letu 1945. Naslednje leto je zadruga svoje poslovanje razširila z ustanovitvijo novih poslovalnic v Podpeči, Kamniku, Rakitni itd., prav tako pa je razširila svojo dejavnost tudi z vključitvijo gostilne, mesarije in krojačnice, ter z nabavo tovornega avtomobila. Število svojega članstva je dvignila na 900.
KMETIJSKA ZADRUGA SE OSAMOSVOJI,
ko Je bila marca 1948 nabavno-prodajna zadruga razdeljena v več samostojnih zadrug. Takrat so zadružniki zastavili tudi temelje zadružnega doma. O tem si sicer vsi zadružniki niso bili enakega mnenja, ker vse glave nimajo nikdar simo ene pameti. Dane», ko ustreznih prostorov
na vseh koncih in krajih primanjkuje in ko dom stoji ter služi svojemu koristnemu namenu, pa se vsakomur zdi, da je vse to le bilo prav. 2e v naslednjem letu je zadruga močno razširila obseg svoje dejavnosti s priključitvijo lesno-produktiv-ne zadruge z žagarskim obratom, ki od tedaj deluje v okviru zadruge kot lesni odsek. Prav tako sta postala odsek zadruge tudi sadjarsko in čebelarsko društvo, osnovano pa je bilo tudi zadružno posestvo.
ZADRUŽNI DOM
Leta 1951 so bili usposobljeni upravni prostori, trgovina in skladišča v zadružnem domu, kar je omogočilo tudi Izboljšanje poslovanja zadruge. To je med drugim dalo tudi vzpodbu-budo za nadaljnje delo in izvrševanje nalog zadruge. To dokazuje tudi razvoj in rast same zadruge.
IZREDEN PORAST VREDNOSTI OSNOVNIH SREDSTEV ZADRUGE
Ob osamosvojitvi kmetijske zadruge leta 1948 je znašala vrednost osnovnih sredstev le 270.000 dinarjev, medtem ko je konec leta 1950 ta vrednost narasla že na 1,800.000 dinarjev. Od takrat pa do danes je vrednost osnovnih sredstev zadruge izredno narasla ter znaša sedaj okroglo 45 milijonov dinarjev. Tako povečana vrednost osnovnih sredstev je bila rezultat novosezidane trgovine in skladišč v zadružnem domu, gradnje novih gospodarskih objektov, hladilnice z napravami za izdelavo umetnega ledu, menze, prodajalne mesa hi še nedokončane klavnice, prav
v Borovnici
tako pa tudi rezultat nabave ustrezne opreme, strojev in o-rodja. Večino teh osnovnih sredstev je postavila zadruga z lastnimi sredstvi. Investicijskih kreditov za opremo in kmetijske stroje je dobila skupno 9 milijonov, od tega pa je že odplačala 2 milijona. V zadrugo je včlanjenih 208 članov ali 95% vseh kmetovalcev na območju zadruge.
KMETIJSKI IN ŽIVINOREJSKI USPEHI
Čeprav kmetje na področju zadruge razpolagajo s pretežno gozdnimi površinami in predstavljajo les in pa prevozi največjih del kmečkih dohodkov, kar je spričo nesorazmerno visokih cen lesu v primerjavi s kmetijskimi pridelki razumljivo, je zadrugi vendar uspelo doseči nekatere uspehe tudi v živinoreji, poljedelstvu in sadjarstvu.
Zadruga vodi danes v rodovniku 60 krav, ki so pod molzne kontrolo nastavljenega molznega kontrolorja. Na svoji plemenilni postaji pa vzdržuje zadruga dva bika in enega merjasca.
Redno od leta 1952 daDe skrb: zadruga za vsakoletno škropljenje ter druge načine uničevanja koloradskega hrošča, za kar ima vsako leto določen znesek 100.000 dinarjev. Temu in drugim ukrepom se je zahvaliti, da je število tega škodljivca na območju zadruge razmeroma majhno in da zaradi sistematičnega zatiranja ne predstavlja reune nevarnosti za pridelek krompirja.
Redno vsako leto potrošijo kmetje tudi JO vagonov umetnih gnojil. Uporaba teh gnojil Je torej precejšnja, čeprav učinek ni
vedno najboljši, o čemer pa na drugem mestu.
Od leta 1953 dalje opravlja zadruga tudi redno škropljenje sadnega drevja in vzdržuje tudi dve sadni sušilnici, ki dobro delujeta.
Pomemben Je tudi strojni park zadruge, ki razpolaga s traktorjem, kosilnico, plugi, škropilnico za sadje in krompir ter pri kolico. Zadruga pa razpolaga še z mlatilnico na električni pogon ter sadnimi stiskalnicami in drugim orodjem. Vse to kaže, da so pri zadrugi obstojali določeni napori za dvig kmetijstva.
P OMAN J K L JI V OSTI IN BODOČI RAZVOJ V zadrugi poznajo pomanjkljivosti dosedanjega razvoja in potrebo po hitrejšem napredku živinoreje, poljedelstva, sadjarstva in kmetijstva sploh. Te potrebe in pomanjkljivosti se zavedajo tudi člani zadruge, ki so o tem že večkrat govorili na svojih sestankih in zborih. Količine presežkov kmetijskih pridelkov namreč že sedaj ne zadoščajo več potrebam nekmečkega prebivalstva na območju zadruge. Iz Ljubljane in okolice pripeljejo vsako leto za nekaj milijonov dinarjev raznih
Rodovniška simentalka »Seka«, ia st člana KZ Borovnica, Telban Jakoba. Kljub slabi, kisli krmi in vprežnemu delu daje 2754 litrov meka s 3,59% tolšče.
kmetijskih pridelkov, sadja, zelenjave in podobno, kar bi zadostovalo že za polno obratovanje posebne trgovske poslovalnice s kmetijskimi pridelki, sadjem in zelenjavo skozi vse leto. Nenehni dvig prebivalstva in pa razširitev industrijskih obratov bo potrebe prebivalstva po kmetijskih pridelkih še povečala. Zadruga, skupno s svojimi člani, bo imela tor^j najvažnejšo in odločilno vlogo in nalogo te potrebe zadovoljiti. Od njenega bodočega dela bo, lahko rečemo, v največ ii meri odvisno, ali bo nekmečko prebivalstvo oskrbljeno s potrebnimi pridelki in živili. Ta naloga n niti majhni. niti lahka ter zahteva dokaj velike organizacijske sposobno«tl in druge ukrepe V zvezi s tem išče zadruga novih oblik vzpod-bujania kmetjiskih Proizvajalcev k boljšj in večji proizvodnji. Tako bo organizirana razstava živine. na kateri bodo naibnijš:m živinorejcem podeljene tudi denarne nagrade. O tej razzavi »e med člani zadruge veliko govora in zanimanja.
K2Že, da Je ta ukrep dv;gnil zavest Živinorejcev ter njihevo zaupanje v samega sebe. svoje delo in sposobnosti ter tudi zaupanje v zadrueo. Prav ie tako, ker se bodo kmetje — član; za-druee boli odločno in vztrajno borili za d-^g živinoreje in kmetijstva sploh.
Kot je bilo že rečeno, kmetje z uporabo umetnih enoiii n« ^o-s»gaio vedno najlfolišeea nrinka. Vzrok temu leži v nepoznavanju samih gnojil, ni'hovc nrave vrednosti in uporabe, kakor tud v nepoznavanju notreb. k» b'h nemila in oosaippzni popevki fm^lo. Omogočiti potrebno znani« o oj:m članom fn s tem nosnes«*« »»idi čim hitreiše povečan :p pridelkov v kmetijstvu bo eotovo «na n?h naloe zadruge To na vsi. t*»-Vo kmečki Vet nrkme'k: prebivalci pričaki; eio ter upajo, d-» no bodo razočarani.	Z-ek.
In problemi ßlßktVO
gospodarstva
Čim so bile v dnevnem tisiku ob; a vljene prve vesti o predlogu Skupnosti jugoslovanskega elektrogospodarstva (SJEj o nameravani uvedbi enotmb cen odnosno o podražitvi električne energije, je nastalo med potrošniki vznemirjenje, v krajih, kjer še čakajo na elektrifikacijo pa preplah in obširne diskusije. V Sloveniji je elektrifikacija podeželja v glavnem že končana — razen v gospodarsko manj razvitih predelih.
Objavljene vesti so povzročile vznemirjenje, ker bi vsekakor hitra in večja podražitev električne energije le pospešila težnje po dviganju cen potresnemu in drugemu blagu, uslugam itd. Obenem pa se je odprlo in to predvsem na vaseh vprašanje, ali niso potrošniki električne energije tudi upravičeni do udeležbe pri upravljanju elektrogospodarstva. Nekam čudno zveni, da se je vprašanje družbenega upravljanja elektrogo-»podarstva pojavilo na vasi.
V elaboratu »analiza elementov družbenega plana Elektrogospodarstva za leto 1956« utemeljuje SjE nujnost dviga cen med drugim tudi z revalorizacijo osnovnih sredstev in z dvigom dobička (podatki: problematika elektrogospodarstva, ELES, 1955.)
In pri dveh postavkah se je vredno nekoliko ustaviti. V mnogih naših krajih, predvsem pa po vaseh se je postavilo vprašanje, na kak način je elektrogospodarstvo dobilo na podeželju osnovna sredstva, ki jih je treba sedaj revalorizirati. V ekonomsko močnejših kraj.h se je izvršila elektrifikacija, bodisi iz družben.h sredstev, bodisi deloma s prispevki potrošnikov in z dotacijami. Toda v
ti so gospodarsko slabše
uvajanjem krajevnega samoprispevka v deiu in denarju, z najemanjem kratko in srednje ročnih kreditov pod več ali manj ugodnimi pogoji. Kakor hitro pa je dograjeno celotno omrežje in preden zasveti luč, vsa ta osnovna sredstva prevzame obrat Elektrogospodarstva za svoja osnovna sredstva in to seveda brez kakršnih koli bremen, odnosno le z obvezo, da ne more v roku 10 let priključiti nobenega novega po-trošnfka brez pristanka krajevnega elektrifikacijskega odbora odnosno potrošnika. Neka oblika soodločanja torej že obstoji, vsaj v grobih obrisih.
Osnovna sredstva, ki so jih v teh primerih dobila elektrogospodarstva brez vlagan ja lastnih sredstev, opravičujejo potrošnike, da tudi soodločajo pri upravljanju z njimi. V taka osnovna sredstva niso elektrogospodarstva vlagala svojih sredstev, pač pa so bila celo ob izvrševanju elektrifikacije deležna dobička.
Potrošniki električne energije v vaseh s področja bivšega okraja Ljutomer so v minulih 10 letih prispevali za elektrifikacijo vasi, torej za daljnovode, nizko napetostno omrežje in razdelilne po-staje čez 300 ntilijonov dinarjev. Na področju bivšega soboškega okraja, kjer je elektrificiranih šele 68 krajev, od vseh možnih odjemalcev pa jih ima električno luč le cca 40 %, So potrošniki do konca leta 1954 prispevali za elektrifikacijo vasi 75 milijonov dinarjev, od tega je bilo tedaj še 36 milijonov najetih in neplačanih posojil. V teh številkah ni vračunana delovna sfla, prevozi itd., kar so vasi prispevale s prostovoljnim delom.
razvid, kjer zaenkrat še ni toliko družbenih sredstev, pa se izvršuje elektrifikacija skoraj izključno s prispevki sam:h potrošnikov, kar mi je znano predvsem za področje Pomurja. V breme potrošnikov električne energije gredo na tem področju vsa dela in celoten material za daljnovode za nizko napetostno omrežje in razdelilna postaja brez notranje opreme. Sredstva. ki so za to potrebna pa u-stavarjajo e'cktrfikacnjjkš odbori vasi s joomočjo ljudskih odborov z
Podražitev električne energije bi zadela torej te potrošnike prav posebej, ker za osnovna sredstva, ki naj se revaloziraio, bi morali oni še leta iu leta plačevati anuitete in obresti. Glede na tako stanje je torej upravičeno; da se je tudi ua vasi načelo vprašanje družbenega upravljanja v elektrogospodarstvu po principu svetov potrošnikov.
Na koncu še nekaj besed o tem, češ da je treba podražiti električno energijo zaradi dviga dobička. Tako dosežen dobiček bi bil ‘le navidezen ob upoštevanju našega gospodarstva kot celote. Kako bi skokovita podražitev električne energije vplivala na cene drugega blaga smo mimogrede že omenili, a kaj bi pomenilo za naše gozdno gospodarstvo, ki v gosto naseljenih kmetijskih področjih več ne more z naravnim prirastkom kriti naraščajoče potrošnje! Ako bi nam na primer v Prekmurju uspelo izvršiti vso mlatev z električno energijo, bi po dosedanjih cenah električne energije in lesa prihranili letno 100 milijonov dinarjev, to je glede na štednjo drv in na skrajšanje delovnega časa strojnikov pri lokomobilah itd. Verjetno pa je, da bi v omenjenih elaboratih nakazani skok cen zavrl razvoj elektrifikacije in v mnogih krajih bi se spet pojavila petrolejka, v gospodinjstvu pa bi problem kuriva in konkretno pritisk na gozdove postal še večji.
Razpravljenje o novih cenah električne energije je torej odprlo med drugim tudi novo vprašanje družbenega upravljanja v elektrogospodarstvu, za kar so po mojem mnenju že dozoreli pogoji.
V cm ek Šiftar
S- ...Six
Motiv z nedeljskega »Kravjega ba la« v Bohinju
V «
Slovenski živinorejci so zborovali
Predlagani so ukrepi, ki naj pripomorejo
k nadaljnjim uspehom v proizvodnji
Republiška živinorejska razstava v Ljubljani je sprožila vrsto problemov im opozorila slovenske živinorejce na kup stvari, ki so pomembne za nadaljnji razvoj naše živinoreje. Prijetna je tudi ugotovitev, da je živinorejska razstava dala našim živinorejcem novih pobud za izboljšanje živine in za večjo proizvodnost.
Ugotovitve z republiške raz-
Za povećanje proizvodnje Industrijskih rastlin
ZRENJANIN, 7. Na ustanovni skupščini sekeij'e za industrijske rastline Zveze kmetijskih zbornic, ki je bila včeraj v Zrenjanin.u, so razpravljali o proizvodnji indù-
Pred prvo gospodarsko h meljsko razstavo v Žalcu
Obiranje hmelja je že zdavnaj končano Prostrana polja po Savinjski dolini so znova polna visokih piramid, ki jih sestavljajo gole hmeljevke. Prijeten vonj po obranem hmelju napolnjuje ozračje.
Pridelek je obran in s tem je prišel čas. ko hmeljarji pregledujejo uspehe svojega dela. Bilanca njihovega dela je bila doslej vsako leto prikazana na vzorčni razstavi v dvoran; hmeljarskega inštituta. Letos pa so hmeljarji prišli do zaključka, da bi bila takšna razstava vzorcev premalo. Zato so se hmeljarska komisija za Slovenijo. Institut za hmeljarstvo ter Hmeljarski odbor pri Okrajn; zadružni zvezi v Žalcu odločil' za ureditev velike gospodarske hmeljske razstave v dvorani TVD Partizana v Žalcu.
Po zamisli prirediteljev bo letošnja gospodarska razstava hmelja ne «amo prikazala končne delovne uspehe, marveč tudi pot. po kateri se pride do takšnih rezultatov. Na tej razstavi bo prikazana borba, ki jo hmeljarji vodijo s klimatskimi sila-
mi, s škodljivci, z boleznimi... samo zato, da ohranijo zeleno zlato.
Razstava pa bo pokazala še na delo posameznih odsekov pri Inštitutu za hmeljarstvo. Tako bo n. pr. selekcijski oddelek razstavil vzorce križancev, ki so proti škodljivcem m boleznim enako odporni, kakor gol-ding in ki se odlikujejo po pridelku, saj presegajo pridelek goldinga za 49 do 60%. Svoje lepe rezultate bo na tej razstavi objavil tudi oddelek za zaščito. Prav tako bo ekološko proučevanje hmelja pokazalo marsikaj zanimivega. Svoj prostor pa bo imel tudi kemijski oddelek.
Razstava ne bo poučna samo za hmeljarje, temveč tudi za ostale kmetovalce, saj so njihovi problemi v marsikateri panogi enaki ali slični težavam hmeljarjev.	,
Razstava bo odprta v nedeljo 16. oktobra ob 9. uri v dvorani Partizana v Zaleu ter bo trajala vse do 22. t. m.
M. B.
sirijskih rastlin in predlagali u-krepe za pospeševanje teh kultur.
V referatu, ki ga je imel ing. Stevan Popovič, se poudarja ko: glavna naloga na tem področju povečanje donosov in selekcija najboljših sortnih semen, kompleksna uporaba agrotehničnih u-krepov, stimulativna raven cen ter borba proti rastlinskim boleznim.
Orne površine pod industrijskimi rastlinami, kakov je bilo ugotovljeno, zadnjih pet let nazadu-
Žetev riža v Slavoniji
OSIJEK, 7. — V Slavoniji so začeli v žetvijo riža. Računajo, da donos kljub slabim vremenskim prilikam ne bo nižji od 30 kvin-talov na hektar. Kmetijsko posestvo na Jelas polju, ki se bavi izključno s proizvodnjo riža, pričakuje, da bo s površine okrog 900 oralov dobilo blizu 200 vagonov riža. Posestvo na Jelas polu se je specializiralo za to panogo proizvodnje in z njegovo pomočjo so letos v Skupniških Rutih ustanovili prvo zadrugo za proizvodnjo riža v ljudski republiki Hrvatski, v katero je vključeno 110 gospodar. Zadruga je zasejala riž na 140 hektarih in sedaj žanje, prihodnjo spomlad pa bo z rižem zasejala 190 hektarov.
Z A DOM IN DRUŽINO ILUSTRIRANA REVIJA oT 0 V A B 1 So
jejo, razen sončnic. Sedanj’e površine za proizvodnjo sladkorne pese, so prav tako nezadostne in donosi nizkih Da bi krili naše potrebe bi bilo nuj'no povečati donos na hektar na 200 metrskih stotov, in to s selekcijo semena in drugimi agrotehničnimi ukrepi.
Čeprav so se površine pod tobakom trikratno povečale, pa je povprečen donos znatno padel.
Prav tako ni zadovoljiva tudi sedanja ene od najvažnejših rastlin, in sicer konoplje. Površine pod to kulturo so povečane za 50 odstotkov, medtem ko se je donos zmanjšal na enoto površine za 40 / odstotkov. Zaradi tega je naša tekstilna industri ja odvisna od u-voza bombaža, katerega bi lahko zamenjala konoplja, če bi jo imeli dovolj. Na skupščini so poudarjali tudi, da je stanje objektov predelovalne industrije zelo resno in da bi bilo treba podvzeti hitre ukrepe za rekonstrukcijo naprav in zgraditi nove objekte. Ta problem je posebno resen v sladkornih tovarnah.
stave so vzpodbudile živinorejsko sekcijo Društva kmetijskih inženirjev in tehnikov, da je sklicala posvetovanje svojih članov. Posvetovanja, ki je bòlo prejšnjo soboto in nedeljo v Bohinju, so se udeležili najvidnejši slovenski živinorejci, predstavniki vseh živinorejskih okolišev na Slovenskem in predstavniki vseh naših znanstvenih kmetijskih ustanov.
Ing. Peternelj je z"ačel posvetovanje z obširnim prikazom uspehov in pomanjkljivosti, ki jih je bilo mogoče ugotoviti ob razstavi in po njej. Poudaril je, da je bilo največ zanimanja za razstavljene živali sivorjave pasme, medtem ko druge, razen morda pinegavk, niso bile posrečeno izbrane. Sivorjavi pasmi je izrekel tudi vse priznanje avstrijski strokovnjaik, ki je med drugim zapisal, da gredo lahko vse razstavljene krave in večina bikov na vsako mednarodno razstavo. Slabše je bilo z razstavo konj, ker konjerejci še nimajo določenega načrta v konjereji, zlasti ne pri hladnokrvnih živalih. Pri ovčereji je
vsa pažnja posvečena le jezer-sko-solčavski pasmi, medtem ko so druge pasme nekako zanemarjene. Prašičereja pa je šele v načrtnem razvoju; prav tu čakajo naše živinorejce še velike naloge.
Organizacijskemu poročilu so sledila še strokovna poročila, in sicer ing. Eiselta o govedu, ing. Marolta o ovčjereji, ing. Loč-niškarja o perutnini in ing. Ferjana o prašičereji in konjereji. Tem poročilom je sledila živahna razprava, ki se je sukala v glavnem okoli vzrejne-ga cilja in rodovnikov. Ugotovljeno je bilo, da je za vsako pasmo treba postaviti neposredni vzrejni cilj, ki ga bomo dosegli v krajšem obdobju, nakar bodo potrebe same terjale strožje kriterije za nadaljnji vzrejni cilj. Pri tem je važno, da upoštevamo predvsem proizvodnost živali in seveda tudi skladnost telesnih oblik, ki so značilne za določeno pasmo. Živinorejski strokovnjaki so izvolili komisijo, ki bo izdelala nekakšne norme za vzrejni cilj in jih nato poslala vsem članom v pretres. Na podlagi pripomb bo možno tako izdelati normative, ki bodo veljali za določen čas.
Važno je tudi vprašanje rodovnika. Tu so diskutanti ugotovili, da je sprejemanje krav v rodovnik šlo preveč v širino. S kontrolo imamo ponekod sa-
mo nepotrebne stroške, zlasti tam, kjer kontrolirajo nepasem-sko živino.
Ugotovili so, da je tudi precej netočnosti pri ugotavljanju tolšče mleka. Precej je bilo govora o plemenskih sejmih. Ti naj bi bili po pasemskih okoliših.
V programu dela naših živinorejcev je za letošnjo zimo predviden tečaj za nadkontro-lorje v Ponovlčah in razni tečaji za mlečne kontrolorje po vzrejnih središčih.
Govora je bilo tudi o nakupu molznih krav, ki naj bi jih nakupile mlekarne ter razdelile kmetom v njihovi neposredni okolici. Mlekarna v Murski Soboti to že dela. Kmet plača ob nakupu le del vsote v gotovini, ostanek pa izplača z oddanim mlekom. Na ta način imata oba korist: kmet kot proizvajalec in mlekarna kot predelovalec.
Na posvetovanju so predlagali, naj bi letos vsaj dva strokovnjaka obiskala kraje v Besni in Makedoniji, kjer imajo našo živino, in naj bi pogledala, kako se ta živina tam obnese. To bo pomagalo, da bodo stiki med našimi živinorejci in kupci naše plemenske živine še boljši.
Ob koncu posvetovanja so sprejeli še vrsto sklepov, ki jih bo društvo predlagalo merodajnim forumom. Tako predlagajo, naj se določi uredništvo, ki bo poskrbelo za objavo člankov in razprav v strokovnih revijah In redigiralo almanah z razpravami o ugotovitvah ob živinorejski razstavi in po njej. Nadaije predlagajo ustanovitev stalnih pasemskih komisij, ki bodo med drugim ugotavljale rejsko vrednost posameznih pasem in živali. Rodovniške knjige naj bi vodile OZZ, knjjge kontroliranih živali pa kmetijske zadruge in državna posestva, hlevske knjige pa rejci. Prav tako naj bi rodovniške izvlečke izdajale OZZ, izvlečke o kontroliranih živalih pa kmetijske zadruge in državna posestva. Vse rodovniške živali naj bi bile pregledane vsaj vsake tri mesece.
Mlekarski oddelek pri agronomski fakulteti naj izdela pravilnik za enoten postopek pri ugotavljanju tolšče mleka. Letne zaključke naj bi izdelale OZZ po enotnem načinu, ki naj ga določi Kmetijski inštitut LRS. Za vse kontrolirane živali naj bi uvedli v letu 195S tudi kontrolo krmljenja.
Posvetovanje je ponoven dokaz o aktivnosti slovenskih živinorejcev ;n potrdilo, da bodo njihova prizadevanja rodila obilen sad.	S. F.
USPEH fi KMETIJSTVA
na mzstavi v Mrežicah
Brežice — središče Spodnjega Posavja in tržišče široke agrarne okolice tega perifernega predela naše republike, so te dni ob svojem občinskem prazniku in drugem Posavskem tednu v svečanem razpoloženju. Ob obeh straneh 3 km dolge ceste od kolodvora do Save, ki so jo pred
Vse vrste na novo dospelega manufakturnega blaga, kakor tudi galanterijskega in špecerijskega, nudi potrošnikom v veliki izbiri in poceni
Trgovsko podjetje »POTROŠNIK«, Šoštanj
Vsem prebivalcem mesta Šoštanj najlepše čestitamo k občinskemu prazniku 8. oktobra 1955! — Kolektiv.
tremi leti asfaltirali, plapolajo na drogovih zastave. V veliki dvorani Prosvetnega doma se vrstijo številne kulturne prireditve, na športnem stadionu in na drugih igriščih pa nastopajo moštva telovadnih in športnih društev iz Posavja in Zasavja. Osrednja prireditev tega praznovanja, ki se bo ob tednu jutri zaključila pa je nedvomno gospodarska razstava kmetijstva, industrije in obrti, ki je nameščena v velikem, 800 kvadratnih metrov obsegajočem prostoru v lopi Agroservisa v neposredni bližini železniške postaje ter na prostoru pred tem objektom na površini nadaljnjih 1000 kvadratnih metrov.
Brežiška razstava, na kateri zavzemajo kmetijske panoge največji delež, ima velik vzgojni in poučno propagandni pomen za naše poljedelce in živi-
9
ozdov! splošnega ljudskega premoženja in upravna razdelitev
Z zakonom o novih mejah občin z dne 28. 6. 1955 je dobila Slovenija novo upravno teritorialno razdelitev. Cb tej priliki je ljudstvo na demokratičen način izrazilo in odločilo svojo pripadnost tej ali oni občini, oziroma okraju. To je bilo izvršeno predvsem z namenom, da si ustvarimo boljše in zaokrožene gospodarske enote, v katerih bo mogoče uspešnejše in racionalnejše gospodarjenje. Zato lahko z gotovostjo pričakujemo, da se bo ta nova pridobitev na splošno koristno odrazila v našem gospodarstvu.
V zvezi z novo upravno teritorialno razdelitvijo so nastali v važni panogi našega gospodarstva t. j. v gozdarstvu posebni problemi. Nedeljene — stalne gospodarske enote so osnovni pogoj za uspešno in racionalno gospodarjenje v gozdovih splošnega ljudskega premoženja. Takšne gospodarske enote sestavljajo gozdovi istega gravitacijskega območja, s katerimi se gospodari enotno po izdelanem gozdnogospodarskem načrtu. Meje teh gospodarskih enot se ne morejo vselej ujemati z upravno teritorialnimi mejami, čeprav bi bilo sicer to ugodno. Odstopanja, ki pr: tem nastanejo, je treba pač upoštevati in tako z medsebojnim iporazumom med posameznimi
okraji zadržati nedeljivost gospodarskih enot, za katere so izdelani gozdnogospodarski načrti, ki so stali mnogo truda in denarja.
V večini primerov se je to že doseglo oziroma se ostvarja z medsebojnim razumevanjem in s pravilnim strokovnim vodenjem teh razmejitev. Zal pa ni povsod pravilnega razumevanja, kar se bo vsekakor škodljivo odrazilo v gospodarjenju v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, če se to gledanje pravočasno ne popravi.
Primer takšnega nerazumevanja se je nedavno dogodil na Okrajni upravi za gozdarstvo Trbovlje, ob priliki sestanka odgovornih organov za razmejitev državnih gozdov med Gozdnim gospodarstvo Ljubljana in Gozdnim gospodarstvom Brežice. Skica, ki smo jo tudi natisnili k temu članku predstavlja zaokroženo gospodarsko enoto (gozdni obrat Litija) v izmeri 3.080 ha. Iz skice je jasno razvidna gravitacija teh gozdov, izvozne smeri in s tem nedeljivost tega zaključenega gospodarskega objekta, s katerim se je gospodarilo že pred 50 leti V letu 1953 je bil za ta objekt izdelan nov gospodarski načrt ki predstavlja jamstvo za pravilno gospodarjenje in povečanje lesne zaloge v teh gozdovih.
Slehernemu gozdarskemu strokovnjaku je jasno, da je izvajalec gozdnogospodarskega načrta lahko samo eden, ki je odgovoren za pravilno gospodarjenje, to je za izvajanje gospodarskega načrta. Ce en okraj prepusti izvajanje gozdnih del gozdnemu gospodarstvu sosednega okraja, ni s tem prav nič prikrajšan, ker prejema vse prispevke gozdnega sklada v isti višini, v kateri je bil izvršen posek lesa na njegovem
območju. Zato je nerazumljiva odločitev Okrajne uprave za gozdarstvo Trbovlje, s katero je razklala to zaokroženo gospodarsko enoto na dva dela in daje del, ki spada pd OLO Trbovlje, na upravljanje Gozdnemu gospodarstvu Brežice, preostali del, ki spada pod OLO Ljubljana pa Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana.
Objektivnih razlogov za tako negospodarsko delitev ni. Le-ta samo škodujejo gospodarjenju z gozdovi splošnega ljudskega premoženja. Pred razdelitvijo je na primer na področju Pusti Malin opravljal gozdarsko službo en logar. Sedaj pa bi moralo Gozdno gospodarstvo Brežice nastaviti še enega logarja »a
desni breg, Gozdno gospodarstvo Ljubljana pa drugega logarja za levi breg. Področje Pusti Malin gravitira izključno na Litijo in je zelo težaven prevoz lesa čez hrib v Radeče oziroma Brežice. Doslej so vso posekano lesno maso vozili po dolini na področje Litije za oskrbovanje tamkajšnjih žagarskih obratov. Prav tako so les v isti smeri vozili za tovarno pohištva v Duplici. Sedaj pa bi po najnovejši razdelitvi Gozdno gospodarstvo Brežice vozilo les po isti poti daleč naokoli in bo nastalo vprašanje, kdo bo vzdrževal in popravljal pota, če se ne vprašamo, kakšni bodo še ostali stroški v zvezi s splošnim izvajanjem gozdarske službe na tem področju. Gozdno gospodarstvo Brežice bi moralo voziti-les mimo Gozdne uprave Litija, ki spada pod Gozdno gospodarstvo Ljubljana, kar je brez dvoma negospodarsko. Razen tega bo moralo nastaviti še enega svojega skladiščnika na skladišču v Litiji oziroma Savi za les, ki ga razdelijo medsebojno z Gozd. gospodarstvom Ljubljana. To ne pomeni drugega kot dva gospodarja na enem področju.
Opozoril) bi merodajne organe. ki o tem odločajo, naj ne gledajo v takih primerih ozko, samo v mejah svojega okraja, temveč, da vskladijo delo v okviru celotnega našega gospodarstva ter s tem pomagajo k njegovemu napredku. Vedeti moramo namreč, da je gozdarstvo gospodarska panoga, ki ne
trpi takih sprememb. Upravičeno pričakujemo, da bo okrajna uprava za gozdarstvo v Trbovljah v interesu skupnosti popravila storjeno napako in s tem pokazala svojo strokovnost in razumevanje za koristi našega socialističnega gospodarjenja v gozdovih splošnega ljudskega premoženja.
Podoben primer bi lahko nastal tudi med okrajno upravo za gozdarstvo Kočevje in okrajno upravo za gozdarstvo Ljubljana, če ne bi to razdelitev medsebojno življenjsko in praktično rešili. OLO Kočevje ni zahteval cepitve gozdnih kompleksov, temveč je s polnim razumevanjem za potrebe našega gospodarstva predal gozdove na meji OLO Ljubljana in OLO Kočevje v gospodarjenje Gozdnemu gospodarstvu Ljubljana Kaj bi se n. pr. zgodilo, če b. Mokre delili teoretično kar na polovico. Južni del gravitira v Iško, kjer ni sploh nobenih prometnih zvez. severni del pa na Ljubljano, ki ima že zgrajeno moderno gozdno kamionsko cesto. OLO Kočevje je s polnim razumevanjem uvidel nesmisel teoretične delitve in je tud’ južni del Mokrca, kakor tud' ostale gozdne komplekse prepustil OLO Ljubljana, v gospodarjenje Gozdnemu gospodar-stvu Ljubljana.
Stališče OLO Trbovlje ni pov sem osamljeno, zato je nujm potrebno, da naša javnost pre sodi ali je tudi res pravilm ter prepreči nepotrebno gospo darsko škodo.	(pt bs)
norejce, ki se lahko seznanijo z vidnimi sadovi umnejšega kmetovanja ob sodobnih tehničnih sredstvih.
Med obiskovalci povzročajo zanimanje poljski pridelki cd krompirja do stročnic tja do žita. kar razstavljajo člani kmetijskih zadrug iz brežiškega okoliša. Zlasti pa je za ta vinogradniški predel pomemben asortiment in kvaliteta grozdja. Lahko rečemo, da so si vinogradniki že precej opomogli od opustošenja, ki ga je njihovim nasadom vinske trte v vojnih letih prizadejal okupator. Razstavljeni pridelki sadežev in semena so označeni z imeni pridelovalcev in kmetijskih zadrug v katerih so razstavljale! včlanjeni. Način sortiranja in vskladiščenja pridelkov, ki je prikazan na razstavi ter številne ponazoritve z grafikoni in slikami, lepo dopolnjujejo celotno sliko.
Zastopano je tudi čebelarstvo, ki ni med zadnjimi panogami kmetijstva v tem okolišu. Pomemben prikaz pa daje tudi paviljon zadružnega trgovskega podjetja »Posavje«, ki je glavni odkupovalec agrarnih proizvodov. V tem razstavnem oddelku zlasti ostane v spominu nazoren prikaz odpreme jajc za eksport za kar imajo na razpolago izvrstno embalažo. Tudi vloženo sadje in drugi pridelki, ki jih to podjetje posreduje potrošnji, vzbujajo vtis. da vrši ZTP »Posavje« zelo pomembno vlogo, ki se bo z zgraditvijo novih objektov in skladišč še novečala. Zadružna mlekarna v Brežicah razstavlja sir. surovo maslo, kazein in druge mlečne oroizvode. ki imajo odlično kva-'iteto. Predvsem je treba poudariti pri večini razstavljenih ■zdelkov okusno in solidno embalažo.
Dosedanje delo za napredek kmetijske proizvodnje, ki ga orikazuje ta razstava, bo mog--!e ob tej priliki najlaže oceni'i « primeriavn delovanja posameznih kmetijskih zadrug in nakazati srr.pr za nađn’inii -«n°šni razvoj.	B L.
Grški izvoz grozdja. G”5ka kmetijska banka je javila, da ’e Grčija ‘zvozila do konca avgusta 1173 ton grozdja Od tega 'e bilo 500 ton poslanih v Veliko Britaniir. 446 ton s Nemčijo, 131 ton v A-strijo in 36 ton na Švedsko.

PISE: JANEZ TRNOVC
ZA OČETOM
RISE: MIKI MUSTER
vf

m tel

52. Po prav isti stopničasti cesti, ki se je tam spuščala navzdol, sta prišla naposled v dolino. Bila je pusta in zapuščena. Nikjer ni bilo sledu o kakem človeškem bivališču. Med skalovjem in gruščem so bile raztresene jase z nizko travo in redkim zakrnelim grmičjem. Vendar sta srečno iztaknila majhen studenec, napojila Jamo in sklenila tam prenočiti.
53. Bojan je postavil šotor, Zoran pa je nabral suhega dračja in zakuril ogenj za večerjo. Kuni je čepel poleg njega in ga poželjivo opazoval, medtem ko se je lama pasla po travnati jasi med skalovjem. Ko je Bojan postavil šotor in znesel vanj še suhe trave, je pomolzel lamo in skromna večerja je bila kmalu gotova ter pospravljena. Medtem se je tudi že znočilo.
54. Tako sta Bojan in Zoran srečno, a naporno in počasno potovala čez Vzhodne Kordiljere. Včasih sta imela srečo, da sta našla kako osamelo indijansko vas, kjer so jima revni domačini gostoljubno nudili streho in hrano, največkrat sta pa morala prespati noč pod šotorom. Tako sta po dolgotrajnem popotovanju prispela v pokrajino La Montana, ležečo nad Brazilijo.
KOLEDAR
Sobota, 3. oktobra: Simeon.
*
S.	oktobra leta 1348 se je rodil skladatelj Pierre Degcyter. Zložil je Internacionalo, ki je postala borbena pesem in himna delavnega razreda.
V ZAGORJU
Zadnje čase je v prijazni va-- ci Zagorje na Pivki precej živahno. Člani gasilskega društva lepo pripravljajo na prosla-; > 55-Ietnice društva. Ob tej priložnosti bodo razvili nov druš-veni prapor in odkrili spomin-:o ploščo padlim članom PGD času NOB. ki jo bodo vzidali pročelje gasilskega doma. Istoriano bodo otvorili nov gasilski vol p, ki so ga zgradili skoraj z kij učno z lastnimi sredstvi, irarejšim članom bodo razdelili priznanja za dolgoletno delo v nzsilstvu, dva člana pa bosta •jrejela oriznanje gasilske zveze LRS.
IZ ŠEMPETRA
V torek 27 septembra se je ': vastruktiral na sedežu OZZ Gorica v Šempetru odbor za pospeševanje sadjarstva in vino-=;radništva. Seje se je udeležil mg. Franc Adamič — docent agronomske fakultete v Ljubljani. Odobrili so tudi Pravilnik o poslova n j u	s a d j a rsko-v i no g ra d -
niškega odbora. Odborniki so razpravljali o organizaciji pospeševalnih odborov pri Kme-t :j s k ih Zadrueah in sklenili po-ir.?.gat: ori ustanavljanju in delu te'-' odborov. Sporazumeli so se • za živinorejsko in sad-j: r-• razstavo, ki bo v Tolml-Kanalu. V dneh razstave predvajali strokovnjaki f v.e o čebelarstvu, sadjarstvu ;n živinoreji.
Danes se spominjamo tudi rojstva srbskega dramatika in pripovednika Branislava Nušiča. Rodil se je leta 1864 v Beogradu. V svojih znamenitih komedijah, ki so preromale domala vse jugoslovanske odre, neusmiljeno smeši beograjsko »čaršijo« ter duhovito prikazuje družbene in politične razmere v nekdanji Srbiji. Njegove najbolj znane komedije so: Protekcija. Gospa ministrica, Sum. ljiva oseba. Narodni poslanec, Ujež itd. Nušiča je zanimala tudi srbska preteklost. Tako nam v drami »Knez Ivo od Semberije« slika pretresljive prizore iz turških dni, v povesti »Devet sto petnajsto« pa govori o trpljenju srbskega naroda med prvo svetovno vojno. Nušičeva dela so še danes živa in privlačna ter so skoraj vsa prevedena v slovenščino.
*
Na filozofski fakulteti je bil diplomiran Stani Ciril iz Ruš. Čestitamo. Prijatelji!
Slovenska filharmonija sporoča,
da ji je uspelo pridobiti slovitega italijanskega pianista Alda Cicco-linija za ponovitev koncerta, ki je bil v sredo. 5. t. m., za »rdeči« abonma: repriza bo v četrtek, 13. t. ni., izjemoma ob 19.30 uri v veliki filharmonični dvorani. Spored isti kot na koncertu prejšnjo sredo. Ponovitev koncerta bo prvenstveno za abonente »repriz-nega« (O) abonmaja, za katerega sprejema dnevna blagajna Slovenske filharmonije prijave do vključno 10. t. m. ob rednih urah (od 10. do 12. in od 16. do 18. ure). Od torka, n. t. m., dalje bodo preostale vstopnice v prosti prodaj- v cenah od 350 din navzdol. Opozarjamo občinstvo, da so cene v abonmaju skoraj do 50% nižje od rednih cen vstopnic in imajo redni abonenti še druge ugodnosti pri vseh prireditvah in izdajah Slovenske filharmonije.
Tovorni avto
2-ionskl, znamke »Ford«, v voznem stanju, prodamo za 600.00Q din.
Ogled vsak dan od 7. do 15. ure.
Trgovsko podjetje »TABOR« - Grosuplje
Sprejmemo resnega, poštenega in nekaznovanega
TRGOVSKEGA POSLOVODJO
s predpisano predizobrazbo in 10-letno prakso za vodenje večje trgovine mešane stroke v bližini Celja.
Ponudbe v oglasni oddelek »Slovenskega poročevalca« pod »Takoj ali 1. januar« — 7544-A
K občinskemu prazniku mesta Šoštanj 8. X. 1955
čestitajo svojim cenjenim strankam in občanom:
Knjigarna in papirnica Trgovsko podjetje »Merkur«
Trgovsko podjetje »Zarja«
Okrajna Lekarna
Gostišče Ograjšek
Gostišče Pod Klancem - Družmirje
Gostišče Pod Gradom
Menza Termoelektrarne v gradnji
Mestna slaščičarna
Zakeršnik Franc, elektro-radio
Mesoizdeiki in
Kino »Kajuh«
Obenem se podjetja svojim strankam še nadalje priporočajo.
501etnico skupnega življenja sta
praznovala pretekli teden šolska upravitelja v p. Ivan in Albina Kocijančič iz Lipnice pri Podnartu. Dragim staršem k temu lepemu jubileju iskreno čestitajo hvaležni otroci s svojimi družinami!
Društvo veterinarjev LRS vabi
vse svoje člane, da se udeležijo II. konference Sekcije za porodništvo, steriliteto in umetno osemenjevanje, ki bo v Sarajevu od 12. do 15. X. 1955.	Odbor.
Plesni odsek SKUD »Tine Rožanc« otvarja redno plesno šolo pod strokovnim vodstvom diplomiranega plesnega učitelja Simončič Ludvika za začetnice in začetnike ter poseben tečaj za zakonce in starejše osebe.
Pričetek pouka 16. 10. 1955.
Vse informacije dnevno od 19. do 20. ure v Stekleni dvorani. Pražakova ul. 16., od 10. 10 1955 dalje.
Zaradi združitve z Upravo cest MLO Ljubljana s 1. oktobrom 1955 poziva Uprava za ceste OLO Ljubljana okolica, Crtocnirova 3 a, da predložijo račune za dobave in stvoritve, opravljene do 30. septembra 1955 najkasneje do 15. oktobra 1955.
Obveščamo vsa podjetja, ustanove in posameznike, zaradi številnih vprašanj, da je vpisovanje v dopisne tečaje iz osnov knjigovodstva, višje stopnje knjigovodstva in poslovne korespondence podaljšano do 15. oktobra.
Prospekte še lahko zahtevate pr; Ljudski univerzi v Ljubljani, Cankarjeva c. 5-III.
Nov večerni začetniški plesni tečaj »Centralne plesne šole« — (poleg Zmajskega mosta) se bo pričel v četrtek, 13. oktobra ob
20.15	uri. V nedeljski tečaj ob 10. dopoldne in v ponedeljek ob 18. uri sprejmemo še začetnice in nekaj začetnikov. Vpisovanje vsak dan od 17. do 21. Poučuje Jenko.
Obveščam cenjene stranke, da niso utemeljene govorice o moji selitvi, zato se še nadalje vljudno priporočam. Popravljam kvalitetno in v 3 dneh. Popravljainica nogavic Pregelj Ana, Ptuj, Cankarjeva 2.
POSKUSITE SE VI
.Voux Vous'
NAJBOLJŠO KREMO!
Gnitje krompirja preprečuje KROSAN! Da zaščitiš 300 kg krompirja ti je dovolj 1 kg KROSAN A. Dobiš ga v zadrugi, semenarni,
drogeriji.
Vsaki kopeli nog žlico »Jela« soli! Desinficira, krepi živce, osvežuje in preprečuje neprijeten duh po potenju »Jela sol«.
GLEDALIŠČA
DRAMA LJUBLJANA
Sobota. 8. okt ob 20: Miller: »Lov na čarovnic** Precrrrra. Otvoritvena predstava. Izven.
Nedelja 9 okt ob 20:	Miller'
«Lov na čarovnice« Izven Ponedeljek. 10. okt. ob 20: Miller: Lov na Čarovnice. Abonma B. OPERA
Sobota, 8. okt. ob 19.30: Smetana »Prodana nevesta«. Izven In za podeželje.
Nedelja, 9. okt. ob 19.30: Puccini: »Madame Butterfly« Gostovanje Emilie Georgieve. prvakinje Sofijske Opere, in Rudolfa Francia. Izven.
MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža
Sobota. 8. okt. ob 20: Leskovec, Dva bregova. Izven.
Nedelja, 9. okt. ob 20:	Cehov,
Utva. Izven.
Torek, 10. okt. ob 15 30: Cehov, Utva. Abonma red Torek popoldanski.
Cenjene obiskovalce opozarjamo na spremembo repertoarja.
Šentjakobsko gledališče
Ljubljana — Mestni dom Sobota, 8. oktobra, ob 20.: Ronfino: »V soboto se poročim«, veseloigra, izven.
Nedelja. 9 oktobra, ob 16.: Ronfino: »V soboto se poročim«, veseloigra, Izven.
Nedelja. 9 oktobra, ob 20.: Ronfino: »V soboto se poročim«, veseloigra. izven.
Prodaja vstopnic pri blagajni v Mestnem domu. To sta poslednji večerni uprizoritvi te veseloigre Prihodnji teden bo premiera Finž-garjeve ljudske igre »Divji lovec* V naslovni vlog! bo nastopil prvič novi član B Bergant. Majdo bo igrala M. Simončičeva, rihtarja J Zakrajšek. Tončka M Lombar. Gašperja P. Ovsec, v ostalih vlogah bo nastopil ves ansambel. Rezervirajte vstopnice tel. št. 32-860.
OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE
Komenskega 12
Sobota. 8 oktobra ob 20: Heilman: »Straža na Renu«.
Nedelja. 9 oktobra, ob 16: Petrovič: »Vozel« veseloigra.
Prodaja vstODnic na Obrtniškem velesejmu in dve uri pred pričetkom v Komenskega 12.
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ
Nedelja. 9. oktobra, ob 10. dopoldne in ob 16 popoldne zaključene predstave za Društvo prijateljev mladine v okviru Tedna otroka: Oskar Wüchner: Pastirček Peter in kralj Briljantin,
Torek, 11. oktobra, ob 20: William Inge: »Piknik« komedija v treh dejanjih (4 slike). Red A in izven — vstopnice še v prodaji.
Sreda, 12. oktobra, ob 16: William Inge: Piknik — komedija v treh dejanjih (4 slike). Zaključena predstava za tovarno »Iskra«.
Četrtek, 13. oktobra, ob 14. in 18: gostovanje v Gorenji vasi v okviru Tedna otrok. Oskar Wüchner:	Pastirček Peter in
kralj Briljantin«, ob 16. uri zaključena predstava Za šole, ob
18.	Izven. Prodaja vstopnic v Kmetijski zadrugi. Gorenja vas.
Sobota, 15. oktobra, ob 16. in 19.30: Gostovanje v Radovljici v domu »Partizana« — Bratko Kreft: »Celjski grofje«. Predstava ob 16. uri zaključena za gimnazije, predstava ob 19.30 uri izven. Prodaja vstopnic v trafiki v Radovljici.
Nedelja, 16. oktobra ob 16: William Inge: »Piknik« — komedija v treh dejanjih (štirh slikah). Izven in za podeželje.
MESTNO GLEDALIŠČE CELJE
Sobota, 8. okt., ob 20: Shakespeare: »Othelo«. Sobotni abonma in izven.
Nedelja, 9. okt., ob 15.30: Shakespeare:	»Othello«. Izven abon-
maja.
Torek, 11. okt., ob 11: Shakespeare: Othello. Zaključena predstava za učiteljstvo.
Sreda, 12. okt., ob 19.30: Shakespeare: »Othello«. Gostovanje v Vojniku.
Četrtek. 13. okt., ob 15.30: Shakespeare: »Othello*. Zaključena za I. gimnazijo.
Petek, 14. okt., ob 15: Shakespeare:	»Othello«, II. srednješolski
abonma.
Nedelja, 16. okt., ob 14: Shakespeare: Othello. Gostovanje v To-polščici.
Sporočamo žalostno vest. da nas je po kratki bolezni v 85. letu starosti nenadoma zapustil naš ljubi mož. oče, ded, praded, brat in stric
ALOJZIJ BREZAR Upravitelj mestne klavnice v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 8. okt. 1955, ob 16. uri iz Primskovega na pokopališče v Kranju.
Žalujoči: žena Francka, sinova Franc in Gvidon z družinama in ostalo sorodstvo.
Primskovo, Kranj, Kragujevac.
7.	10. 1955.
ZAHVALE
Ob prerani izgubi našega nadvse ljubljenega očka, moža, sina m brata
LJUBA VIHAR
se najiskreneje zahvaljujemo darovalcem cvetja, ter vsem, ki so ga spremljali na njegovi zadnji poti. Prav iskrena zahvala Okrajnemu ljudskemu odboru, Tajništvu za notranje zadeve, in Aero klubu Ptuj. ki so nam nudili izdatno pomoč v tem trenutku. Lepa hvala tudi govornikom za poslovilne besede.
Žalujoča žena z otroki, mama, brat in sestra ter ostalo sorodstvo.
RAZPISI
UMRLI
Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je po kratki bolezni za vedno zapustila naša dobra mati
TEREZIJA DOLINŠEK *
Pogreb bo v nedeljo zjutraj V Podkumu.
Žalujoči otroci.
Ljubljana, Sk. Loka, Mirna, Sv.
Jurij.
Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil v 29. letu starosti n^š dragi sin in brat
JANEZ POGAČAR Nižji tehnik v pokoju
Pogreb bo v soboto, 8. t. m., ob 16. uri v Domžalah.
Žalujoči: oče in sestra Jožica. Domžale. 7. 10. 1955.
Nenadoma je v bolnici na Dunaju umrla moja nadvse dobra žena. sestra, svakinja in teta
STANA KRIŠTOF roj. Gregorc modistka
Pogreb v Ljubljani bo naknadno
objavljen.
Krištof Franc, upokojenec. Ciril. Metod brata. Rika sestra, Anica svakinja in ostalo sorodstvo.
Umrla Je naša ljuba mama MARIJA PIRNAR
Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 9. t. m. ob 15. uri Izpred pokopališča v Dravljah. Do pogreba leži v Marijini mrl. vežici na Zalah.
Žalujoči hčerka Frančiška In Mici por. Avguštin in ostalo sorodstvo.
Upravni odbor Zdravstvenega doma v Crni pri Prevaljah razpisuje mesto zdravnika splošne prakse kot šefa Sektorske ambulante v Mežici. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Dopolnilna plača po pravilniku. Stanovanje zagotovljeno. Eventualni drugi pogoji po dogovoru. Prošnje naslovite na upravo Zdravstvenega doma v Crni pri Prevaljah. -R
PREDAVANJA
Društvo rudarskih in metalurških inženirjev in tehnikov LRS in Rudarsko metalurški oddelek Tehniške fakultete Univerze v Ljubljani, vabita na predavanje prof. dr. ing. Hosemann lz rudarsko metalurške visoke šole v Berlinu, o temi: »Schachtabteufen bei Wasserzuflüssen, insbesondere über das Gefrierverfahren. Predavanje bo v ponedeljek. 10. oktobra 1955, ob 1Ó. uri v predavalnici št. 205 Rudarsko metalurškega oddelka v Ljubljani, Aškerčeva 32. Vabljeni.	"I5
RADIO
SPORED ZA SOBOTO
Poročila:	5.05,	6.00, 7.00,	13.00,
15.00,	17.00. 19.00 in 22.00.
5.00—6.20 Dobro Jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes oo 6:20 Naš predlog za Vaš jedilnik; 6.25 Reklame; 6.35 Operetne arije v izvedbi domačih solistov; 7.10—7.30 Melodije za razvedrilo; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Gospodinjski nasveti;
11.15	Slovenske »zaljubljene« pojeta sopranistka Pavla Posega in Planinski oktet; 11.45 Pojte z nami, otroci; 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored: 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar; Cvetje in zelenje za pozno jesen; 12.40 Tri operetne uverture:
13.15	Zabavna glasba, vmes reklame: 13.30 50 minut s popularnim! orkestri lahke, zabavne In plesne glasbe: 14.20 Pionirski kotiček. 14.35 Želeli ste - Poslu-
Dotrpeli so naša dobra mama, stara mama, sestra in
teta
AMALIJA PELC
Ulčarjeva mama
K zadnjemu počitku jo bomo spremili v soboto, dne 8. oktobra 1955, ob 15. uri.
Ribnica, 6. oktobra 1955.
Žalujoči otroci: Ivan, Anika, Tilka, Silva; vnuka, vnukinje in sorodstvo.
Hajte! 15.15 Zabavna glasba: 15.30 Utrinki iz Literature — Pesmi Maričke Žnidaršič; 15.45 Glasbeni odlomki iz filma »Jara gospoda«; 18.00 Nove knjige; 16.10 ,Koncert po željah; 17.20 Zabavna m plesna glasba, vmes reklame; 18.00 Okno v svet: Električne centrale na Volgi; 18.15 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skober-neta; 18.35 jezikovni pogovori; 18.50 Igra trio Jožeta Kampiča.
19.00	Radijski dnevnik: 19 30 Zabavna glasba, vmes reklame; 20.00 Veseli večer; 22.15—23.00 Oddaja za naše izseljence — na valu 127.1 m; 22.15—23.00 Moderna plesna glasba — UKV program; 23 OP do 24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (prenos iz Zagreba)
MALI OGLASI
GOSPODINJO, dobro kuharico, sprejme upokojenec v Ljubljani. Ponudbe pod »Prijeten dom« v ogl. odd.	18985-1
HONORARNO SLU2BO prevzamem. Ponudbe v ogl. odd pod »Bivši ekonorh«.	18973-1
KMETIJSKA ZADRUGA Koprivnik v Bohinju razpisuje mesto poslovodje interesenti (-nje) z ustrezno trgovsko Izobrazbo !n izpiti naj se oglasijo pismeno z navedbo šol in dosedanjega udejstvovanja na naslov: Kmetijska zadruga Koprivnik, p. Boh. Bistrica.	13968-1
ŠIVALNI STROJ »Singer«, dobro ohranjen, prodam. Mirje 29.
18378-4
PRODAM otroško zložljivo stajico (stolček), srebrno lisico in bas kitaro. Naslov v ogl. odd.
18976-4
ZENSKO KOLO In moško suknjo, malo rabljeno, prodam. Ogled od 3. do 12. ure. Trubarjeva 65, pritličje.	18969-4
PRODAM lep drap ženski plašč za srednjo osebo. Mestni trg 17/11. Poženel.	18952-4
ŠIVALNI STROJ »Singer« prodam. Ul. 24. talcev št. 21. Janežič.	13969-4
KUPIMO dva reduktorja s celotno prestavo za prenos 1/80 ali 1/12« od tri KM naprej. Ponudbo pod »Reduktor« v ogl. odd.
18984-5
KUPIMO 3 I traverze št. 40 po 11 m dolžine. Ponudbo v ogl. odd. pod »Traverze«.	18965-5
KMETIJSKA ZADRUGA ZOJ. Lučne, pošt. Gorenja vas nad Škofjo Loko, razpisuje mesto trg. poslovodje. Pogoj:	stro-
kovna izobrazba s strokovnim Izpitom. Družinsko stanovanje zagotovljeno, plača po kolektivni pogodbi. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov, najkasneje do 15. 10. 1955. Nastop službe takoj.
18948-1
DELO SNAŽILKE ali kurirke iščem. Naslov v ogl. odd.
18945-1
PREVZAMEM honorar računovodstva v Kamniku. Ponudbe v ogl. odd. pod »Računovodja«.
18811-1
TROCLANSKA DRUŽINA išče gospodinjsko pomočnico. Naslov v ogl. odd.	18743-1
IŠČEMO MLINARJA. Prednost imajo samski. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe na Valjčni mlin Cerknica pri Rakeku.
18725-1
TOVARNA finega pohištva Tržič išče za svoj tapetniški oddelek 2 tapetnika. Pogoj:	3-letna
praksa. Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe takoj.
18839-	1
PEKOVSKI MOJSTER z dolgoletno prakso, trezen in vesten, želi spremeniti službeno mesto. Pogoj ie družinsko stanovanje. Nastop po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku.	18832-1
2	KRAVI mlekarici prodamo. Cesta v mestni log, Senegačnik.
18940-4
VISOKO, STOJEČO SVETILKO za pokopališče prodam. Naslov v ogl. odd.	18773-4
2ENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam Cerkov a ul. 34, Bežigrad.	18843-4
SREDNJE VELIKO KAD za kisanje prodam. Šolska ul. 5.
18840-	4
ČEBULICE tulipanov, hyacint in narcis oddaja Polše. Malavas 40, Ježica	18838-4
KAVNI MLIN, električni, prodam. Galusovo nabrežje 1 (čevljar).	18871-4
OTROŠKI VOZIČEK, globok, tapeciran, ohranjen, jn košaro prodam. Lepodvorska 21/111.
18869-4
OTROŠKO POSTELJICO prodam. Naslov v ogl. odd.
18865-4
FIAT 11O0, poltovorni, brezhiben, prodam; v račun vzamem dober motor. Flerin, Črnuče.
18862-4
GOVEJI GNOJ prodam ali zamenjam za krompir. Peruzzijeva 99.	18906-4
LESENO HIŠICO prodam. Naslov v ogl oddelku.	18892-4
PRODAM ali zamenjam za fotoaparat baterijski prenosni radijski aparat. Salendrova 6/IV.
18928-4
AVTO TOPOLINO kupim. Peternelj Anton. Sovodenj, pošta Gorenja vas.	13949-5
DVORIŠČNO PARCELO, po možnosti z dvoriščno stavbo, za skladišče v centru kupuiemo. Naslov v ogl odd	18922-5
ŠIVALNI STROJ vzamem v najem. Naslov v ogl odd. 18923-8 OTROŠKA SESTRA išče prazno ali opremljeno sobo; gre tudi v pomoč v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Sanatorij« v ogl. odd	18819-9
ENOSOBNO STANOVANJE v Ljubljani zamenjam za enakega kjerkoli v Liubljani ali bhž-njj okolici Naslov v ogl. odd.
18844-9
STANOVANJE in hrano pomoč v gospodinjstvu dopoldne dobi dekle s priporoča. Ponudbe pod »Kuha« v ogl. odd.
18893-9
GARAŽO oddam. Dolžina 4Fo t-m Vodnikova 176-6	18867-11
KOSIR SLAVKO z Godečiča št. 72 izjavljam, da so žaljive 1n neresnične besede, ki sem Jih izrekel o Kud Brata Križnar n se mu zahvaljujem za odstop od tožbe.	18879-11
KMETIJSKA ZADRUGA Velenje sprejme takoj v službo trgovskega poslovodjo in pomočnika ali pomočnico Plača po kolektivni pogodbi	19018-1

»UNION«:	tranc nem. barvni
film -Cigan tÄron«. Brez tednika. Predstave ob 16.. 18. in 20.
V	gl. vi.: Margit Saad, Jean Guetary. Ob 22. prem. amer. barvnega iiiena »Do zadnjega«.
»KOMUNA«; prem. franc f.lma »Bela griva«. Tednik FN 40. Predstave ob 15.. 16-0.. 18.. 19.30. m 21. V gl vi.: Als.n Eme.y. •SLOGA«: ccner. film »Osamljena pištola«. Tednik. Predsta\e ob
15.,	17., 19. in 21. Ob io. matineja istega f lična
»VIC«: amer barvni film »Meč m roža« Tednik. Predstave ob 16.,
13.	m 20 V gl. vi.: James Robertson Prodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 9.So-
ll.	ter od 14. dalje, za matinejo uro pred pričetkom.
»SOČA«: angl film »Magnet«. Tednik. Predstave ob 16.. 18. in 20.
V	gl. vi.: Stepiien Murray, Kay Walsh Prodaja vstopnic od 15. dalje.
»SISKA«:	ameriški barvni film
»Lahko je ljubiti«. V glavni vlogi: Esther Williams Van Johnson in Tony Martin. Režija: Charles Walters. Preds'ave ob
16.,	18 in 20. Prodaja vstopnic od 14. dalje.
»TRIGLAV«: ameriški film »Praznik v Rimu«. V gl. vi.: Gregory Peck in Audrey Hepburn. Predstave ob 16., 18. in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. »LITOSTROJ« :	ameriški barvni
film »V vrtincu«, ob 18. Prodaja vstopnic uro pred pričetkom predstave.
»SVOBODA« ŠENTVID: italijanski film »Težka leta«, ob 18. in 20. ZADOBROVA: francoski film »Povest ljubezni«.
VEVČE:	ameriški film »Pas za
pištolo«.
DOMŽALE:	ruski barvasti film
»Mojstri ruskega baleta«, ob 18.
in 20.
KAMNIK: ameriški film »Zenske prihajajo«.
»INDUPLATI« JARŠE:	ameriški
film »Julij Cezar«, ob 20.
BLED: ruski barvasti film »Arena pogumnih«, ob 17. in 20. BREZICE »DOM«: francoski barvasti film »Ali Baba«.
NOVO MESTO »KRKA*: franco-sko-italijanskì film »Pred po-to-oom«.
KRANJ »STOR2IC«: ameriški barvasti film »Meč in roža«, tednik. Ob 16., 18. in 29.
Ob 22. premiera ameriškega barvastega filma »Beg iz trdnjave«. KRANJ »SVOBODA«:	premiera
angleškega filma »Tihotapci«, ob 18. In 20. Samo danes!
JESENICE »RADIO« :	premiera
ameriškega barvastega filma »Dvigni zaveso*, ob 13. in 20. Ob 16 arneriškj film »Pavla« v ■Dočastitev Tedna otrok. JESENICE »PLAVŽ« :	premiera
francoskega filma »Ponočna ljubica«. ob 18. in 20.
KOROŠKA BELA: premiera ameriškega barvastega filma »Dvigni zaveso«, ob 19.
KUPIM dobro ohranjen športni voziček. Naslov v ogl. odd.
18933-5
KINO UPRAVNIK, blagajn'k n knjigovodja, samski, z večletno prakso, dober reklamist in organizator, želi honorarno namestitev v isti otroki kjerkoli v podeželskem kinu z dv ma ali tudi z enim programom. Naslov v ogl. odd.	18062-1
KMETIJSKA ZADRUGA Slivnica pr:	Celju raznisuje mes‘o
trgovskega pomočnika. Pogoji: potrebna strokovna izobrazba. Zaželene moške samske moči. Stanovanje preskrbljeno. Plača po kolektivni pogodba Nastop službe takoj. Ponudbe na gornji naslov.	1°033-1
AVTOTAPETNTKA — sposobnega tapetniških del na osebnih vozilih, sprejme takoj »Avto-promet« Ljubljana. Savska cesta.	19029-1
TRAVNIK na Viču z gov-.i m sonorni v izmeri ca 13.000 m2 prodam. Naslov v ogl. odd.
18938-4
SADOVNJAK s hišo. vinogradom in gozdom prodam Informacije: Cokan Ernest, Velenje, Šentilj. Laze.	19919-4
POSESTVO 9 ha zemlje. 2) minut od postaje Liooglav, prodam. Naslov SP Celje. 19021-4 ZELO POCENI PRODAMO naslednja vozila: tovorni avtomobil ZIS — 3-tonski, tovom avtomobil »OM U“sos« — 7-ton-ski. traktor »STEYER« 30 KS, traktorsko Drikolico, 3-tonsko, traktor »UNIMOG« s 3-tonsko prikolico. Za vse potrebo ° informacije se obrnite na Sp’cš-no gradbeno oodj°tie »ZIDAR« Kočevje, telefon 306.	19023-4
PRODAM 3-tonsko kamionsko prikolico s 4 gumami in žrebe staro 7 mesecev Vprašaite: Cirkus »Adria«. Holzrrr'i°r. Ljubljana	19096-4
STEKLEN PAPIR, okrogel. mo kosov, za električni strok brusilen na obe strani, prodam. Sfoklarna Antos’ewicz. Tr~1i. zei.	18°26-4
KUPIM klavirsko harmoniko na 120 basov in več registrov. Ne-rn-ševič Pi=mo Pnprn5-n ca.	18970-5
MENJALNIK za karrvon znamke GMC kum »Avtooromet« Lhib-liana. S;?-vska cesta. 19020-5 OPREMLJENO SOBO oddam nižiešolcu. Souonraba klav'r'a. Naslov v ogl. odd	18939-9
NAJDITELJA rdeče jop;ce. pozabljene v sredo. 5 X. v T1'70-bhi. naprošam, nai jo vrne Celovška c. 49. levo. 19015-11
HPVESmU!
Sporočamo, da Državna založba Slovenije — telefonska centrala, nima številke 20-656. ker je navedena številka oddana uredništvu »Vaša Sodobnost«.
Državna založba Slovenije
DELAVSKIM SVETOM!
Dotiskana je knjiga
Upravljanje industrijskim preduzečem
v izdaji Društva strojnih in elektrotehniških Inženirjev in tehnikov LR Srbije — Odbor za organizacijo dela.
Knjiga vsebuje principe in probleme delavskega samoupravljanja, dosedanje izkušnje in predloge za napredek pri upravljanju podjetij. Fisana je po delih nagrajenih na natečaju in vsebuje njihove tekste.
Knjiga je predvsem zanimiva za vsa gospodarska podjetja, ki jo bodo lahko koristno uporabljala pri diskusiji za prednacrte in načrte zakona o delavskem upravljanju.
Cena 1000 din. Naročila ln naplačila pošljite na naslov; Društvo strojnih in elektrotehničnih inženirjev in tehnikov LR Srbije, Beograd. Kneza Miloša 7-II, tekoči račun št. 103-T-451.
Cenjenim strankam n. ...juiceui nudi vsak dan dober sveži kruh in vse vrste peciva
MESTNA PEKARNA - ŠOŠTANJ
s svojimi poslovalnicami 1 in 2 v Šoštanju in 3 v Pesjem
H krajevnemu prazniku mesta Šoštanj iskreno čestitamo vsem občanom in jim želimo še nadalje mnogo uspehov v gospodarstva.
Delovni kolektiv.

ST. »S — ». OKTOBRA »M
I Z A	D	N	J	E VESTI	i i
Trmoglavost v Parizu
Pariz, 7. okt. (Tanjug). Francija je danes ponovno odklonila posredovanje ZDA za vrnitev francoske delegacije v OZN. Ameriški veleposlanik v Parizu je
Delegacije in obiski
Beograd, — V Beograd je pri-spel g. Enzo Storoni. da bi nadaljeval pogajanja o sklenitvi sporazuma o ribarjenju in investicijsko kreditnih aranžmajih med FLRJ in Italijo, ki so bila prekinjena junija.
Becgrad — Svetozar Vukmano-
vič- Tempo je sprejel na protokolarna obisk dr Karla Georgs Pflei-dererja, novega nemškega veleposlanika v Beogradu.
Beograd — V Beograd je prišel g. Sil vara R«aul, tehnični direktor čilske uprave za zunanjo trgovino. Obiskal bo industrijska podjetja in se sestal z gospodarskimi funkcionarji.
Peking — Ansambel »Kolo« je
odpotoval iz Pekinga na turnejo po Kitajski. Dosedanje predstave ansambla v Pekingu. Tjencinu, Šanghaju. Hangčou. Senjangu in Anšanu je prisostvovalo 62.000 ljudi.
Govor Suslova v Berlinu
Berlin, 7. okt. (Tanjug). — Na proslavi šeste obletnice Vzhodne Nemdije je podpredsednik SZ Suslov izjavil, da sovjetska vlada ne more priznati kot pravilno mnenje nekaterih politikov na Zahodu, da je uspeh konference zunanjih ministrov v Ženevi odvisen od rešitve problema združene Nemčije. Suslov je dejal, da je vprašanje združitve Nemčije predvsem stvar samih Nemcev oziroma sodelovanja med Vzhodno in Zahodno Nemčijo. O konferenci zunanjih ministrov je Suslov dejal, da je njena naloga okrepitev miru. za kar je najprej potrebno rešiti vprašanje razorožitve. Pri tem je dejal, da je SZ zmanjšala svoje oborožene sile za
640.000	ljudi in opustila svojo postojanko v Porkkali.
Ratifikacija
Helsinki, 7. okt. (AP). Predsednik finske republike Paasiki-vi je podpisal ratifikacijske listine moskovskih sporazumov, na osnovi katerih bo Finska dobila Porkkalo.
obiskal zunanjega ministra Pinaya ter mu razložil stališče vlade ZDA o možnostih, ki so za vrnitev francoske delegacije na zasedanje Generalne skujsščine.
V Parizu menijo, da Francija ne more upoštevati ameriških predlogov, dokler ne bo rešena politična kriza v državi.
Generalni sekretar Neodestrua Šalah Ben Jusuf je poslal arab-sko-azijski skupini držav v OZN
Upravni odbor gibanja za zbiranje grškega naroda
Atene, 7. okt. (Tanjug) Na nocojšnji plenarni seji gibanja za zbiranje grškega naroda, ki ima 219 od 300 poslanskih «nest v skupščini, je 190 poslancev sklenilo podpreti novo vlado ter ustanoviti strankin upravni odbor petih članov, ki bodo izdelali statut stranke. V odbor so bili izvoljeni novi ministrski predsednik Karamanlis, bivši podpredsednik vlade in obrambni minister Kanelopulos, bivši podpredsednik vlade in zunanji minister Stefanopulos, bivši minister brez listnice Zuderos in predsednik skupščine Rodopulos.
Zadnja seja pododbora OZN za razorožitev pred Ženevo
New York, 7. okt. (AFP). Pred sestankom zunanjih ministrov štirih velesil je imel pododbor za razorožitev OZN popoldne zadnjo sejo, ki je v glavnem služila pojasnjevanju predlogov prizadetih vlad, čeprav ni bil zaznamovan napredek na poti za dosego sporazuma. Predstavniki štirih velesil v pododboru bodo podali poročila svojim zunanjim ministrom, ki jih bodo upoštevali, ko se bodo s-est-ali v Ženevi 27. t. m.
Nova atomska konferenca
New York, 7. okt. (AP). ZDA in Velika Britanija sta danes uradno predlagali, naj bi bila pod pokroviteljstvom OZN čez tri leta druga konferenca o uporabi atomske energije v miroljubne namene.
Obe državi sta resolucijo predlagali nekaj ur preden je politični odbor Generalne skupščine začel razpravo o uporabi atomske energije v miroljubne namene.
brzojavko ter se ji zahvalil za podpore alžirskim nacionalistom, zaradi česar je francoski visoki komisar Seydoux protestiral pri predsedniku tunizijske vlade Tahar Ben Amarju.
Francoski topničarji nočejo iti v Severno Afriko
Pariz, 7. okt. (Reuter). Po pisanju pariškega lista »France soir« so se nedavno vpoklicani rezervista protiletalskih topniških posadk, ki naj bi odpotovale v Severno Afriko kot okrepitve tamkajšnjih garnizij, zaprii v svoje barake v Rouenu, ko so jih obkolile straže, da bi jih vkrcali na kamione, v katere je stopilo okoli 600 vojakov, 100 pa jih je vstop odklonilo. Policija je objavila, da so bili neredi med vojaki, da pa civilna policija ni bila poklicana zaTadj posredovanja.
republike
Beograd, 7. okt. (Tanjug). — Predsednik republike je sprejel od grškega kralja Pavla I. brzojavko, v kateri se mu iskreno zahvaljuje za sožalje ob smrti predsednika grške vlade maršala Aleksandra Papagosa.
Predsednik republike je dobil tudi zahvalno brzojavko predsednika republike Čile Carlosa Ibaneza, v kateri se mu zahvaljuje za čestitke ob državnem prazniku Čila.
Tov. Kardelj na zboru članov ZK Makedonije
Skoplje, 7. okt. (Tanjug). Podpredsednik zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj, ki je na obisku v Makedoniji, je na današnjem zboru članov ZK Makedonije v Skoplju odgovoril na več vprašanj s področja naše zunanje in notranje politike.
V IEAJ V RITAH
London, 7. okt. (AFP). Skupina 15 laburističnih poslancev levega krila je poslala upravnemu odboru svoje stranke piscno, v katerem zahteva, naj se najkasneje v treh letih popolnoma ukine obvezna vojaška služba, s tem da bj takoj skrajšali vojaški rok na leto dni.
Seul 7. okt. (AFP). Danes so uradno sporočili, da so oficirji protiobveščevalne službe v ponedeljek »zaprli 10 ljudi, ki so nameravali izvršiti atentat na Sing Man Rija.
Gospodarska pogajanja z Svsinjci
BEOGRAD, 7. okt. (Tanjug).— V zvezni zunanji trgovinski zbornici je bil danes sestanek odbora za gospodarsko sodelovanje z Avstrijo. Na dnevnem redu so bila vprašanja, ki se nanašajo na povečanje trgovinske izmenjave z Avstrijo.
Požar v atomskem središču
London, 7. okt. (AFP). V središču za atomska raziskovanja v Harwellu je eksplodiral radioaktivni material, kar je povzročilo požar v enem laboratoriju. Oblasti so uvedle preiskavo.

\ *6<^'

O- v/
>&'

&

o
&
&
&


V**
V> Uk V'

Tovarna usnja ŠOŠTANJ
Moskva, 7. Okt. (TASS). Kanadski veleposlanik v Moskvi je priredil slavnostni stprejem v čast zunanjemu ministru Pearso-nu, ki je na obisku v Sovjetski zve.Ti. Med drugim so bili na sprejemu tudi Kaganovič, Malenkov, Molotov, Pervuhin, Sabu-rov in Sepilov.
New D‘‘Jhi. 7 okt (Reuter) -Med poplavami, ki so prizadele severovzhodno Indijo, je izgubilo življenje več sto ljudi, na tisoče ljudi pa je ostalo brez domov. Deževje je prenehalo, vendar so mnoge pokrajine Punjaba še vedno pod vodo.
New De.hi. 7 okt o G1 S) Avstralski zunanji minister Casey je prispel v New Delhi. Na letališču je izjavil novinarjem, da namerava povabiti indijskega premiera Nehruja v Avstralijo.
Zasedanje izvršnega odbora zvezne industrijske zbornice
BEOGRAD, 7. okt. Izvršni odbor zvezne industrij, zbornice je danes proučil zaključke po-svetO'vanjja o gospodarskih vprašanjih, ki je bilo 27. septembra pod vodstvom predsednika Tita. Pozdravil je zaključke posvetovanja in sklenil, da bo sklical plenarni sestanek upravnega odbora zbornice, na katerem bodo na osnovi zaključkov posvetovanja izdelali predloge je dali smernice za delo zbornice, stirokovnih združenj in industrijskih podjetij.
Izvršni odbor je obravnaval tudi vprašanje prenosa nekaterih pristojnosti z državnih organov na zvezno industrijsko zbornico in strokovna združenja. Predloge bodo poslali v, proučitev zveznemu izvršnemu sveta.
: :
♦ Lep spomin je lepa slika, * %	ki Vam jo napravi	$
:	„ „ .	:
« Foto »Torija« |
Z Šoštanj
Vsa dela v svoji stroki izvršuje solidno
Pevcin Vinko
ključavničarstvo
šoštuaj
Kolektiv novo urejenega gostišča pri
»STURI POŠTI«
(Pibernik)
Šoštanj
se pridružuje k čestitkam ob občinskem prazniku vsem svojim cenjenim gostom. — Od 1. decembra dalje vsako sobote, in nedeljo ples.
S PRVEGA KONGRESA ZA ZAS CITO OTROK
Za zdrav rod-otroška igrišča!
Na prvem kongresu za zaščito otrok v Beogradu so razpravljali tudi o potrebi temeljitejše telesne vzgoje. Docent Inštituta za fizično kulturo dr V Smodlaka je opozoril na to, da so današnji oii oc s;ce. n e.-coi no vec*.. Kakor so bili njihovi vrstniki pred poi stoletja, ca pa ne moremo biti zadovoljni-z njihovo telesno sposobnost jo V svojih izva jani ih. ki so naletela med stoterimi udeležene- kongresa v Koiarcev; a voran; na živahno odobravanje, je podal dr. Smodlaka nekaj zanimivih podatkov
»Dobro razvit mladinec, star 14
le: ne b m.igei o h.-e o.cep-i viteza iz 16. stoletja. Naši klobuki, obidćiia, rokavice m čevlji so večji od onih, ki so jih nosili naši pradedje. Današnji novorojenci so večji in težji od onih leta 1900. Ce primerjamo današnje predšolske otroke z onimi pred 70 leti. ugotovimo, da petletni otroci našega časa odgovarjajo takratnim sedemletnim otrokom. To pomeni, da ljudje danes hitreje rastejo, se razvijajo in zorijo kakor nekdaj, vendar, da se potolažimo, tudi pozneje ostarijo«, je rekel docent Smodlaka.
Ločiti pa moramo tako imenovano morfološko akoelerscijo od funkcionalne. O funkcionalnih lastnost;!! «niäd.ne oaioèujo moč, vztrajnost, hitrost in spretnost, te sposobnosti pa so odvisne od razvitosti mišičja, oblike hrbtenice, prsnega koša, stopal itd. Glede funkcionalne sposobnosti ne moremo biti zadovoljni. Merjenja na nekaterih beograjskih gimnazijah so pokazala, da ima 71 c/n dijakov in dijakinj slabo držo, veliko je skolioze. številni so primeri »kokošjih« prsi, ploskih nog itd.
Zelo značilna je statistika o znanju plavanja, ki je precej zanesljivo merilo za raven telesne kulture. Med anketirano mladino v Beogradu je med moškimi 27Cyr neplavalcev, med ženskami pa 13%. Pri starejših je odstotek neplavalcev še večji m znaša pr: ženskah od 40 do 84 leta celo ‘5%.
V primeri s predniki je naša mladina nedvomno napredovala, morali pa bomo pri izvajanju telesne vzgoje vse bolj upoštevati zahteve funkcionalne akceleracije. »Cim šibkejše je telo, tem bolj ukazuje — čim močnejše je, tem bolj uboga« (Rousseau). Mladina čuti nagonsko potrebo po telesnem udejstvovanju v naravi. Ce nam je na tem, da bomo vzgojili zdrav in odporen rod. bomo morali v bodoče vse bolj skrbeti za otroška in mladinska igrišča. Dr. Smodlaka je predlagal, da bi naj bile občine z zakonom obvezane, da bi oskrbele vsaj po 3 kvadratne metre igralne površine
Moskva, 1 oktobra V IV. kolu mednarodnega šahovskega turnirja kandidatinj je bilo nekaj zelo napetih in zanimivih partij.
Lazarevičeva. ki je imela proti Američanki Stevensonovi bele figure, je zelo močno napadla na kraljevem krilu. Med večanjem prednosti je osvojila trdnjavo in dobila partijo v 27. potezi.
Zelo zanesljiva in napeta je bila partija Holuj—Nedeljkovič. V kritičnem trenutku je poljska ša-histinja žrtvovala figuro za tri kmete. Pozneje jo Je stisnil čas za razmišljanje in je storila več napak ter hitro izgubila dvoboj.
Prav tako napeta je bila igra med obema Rusinj amia Gurkfin-kel—Rubcova. Slednja je bila spretnejša pri reševanju fines in je nazadnje izvojevala zmago. Dvoboj med Borisenkovo in Ig-
na vsakega občana. Te je minimum, če upoštevamo, da imajo v nekaterih velemestih (na pr. Hamburg) že po 7 kv. metrov vadbene površine na osebo.
Nekaj koristnih misli za izboljšanje zdravstvenega stanja mladine je podal tudi tov. Henrik Zdešar (Ljubljana). Zahtevo po zdravju je postavil na prvo mesto in svetoval, da bi nudili učiteljem več izobrazbe s področja pozitivne zdravstvene in socialne zakonodaje. kakor tudi s področja
Tekmovalna komisija II. nogometne cone je zavrnila protest Nove Gorice proti verinkaciji prvenstvene tekme z Odredom (1:3).
Disciplinski odbor nogometne cone je kaznoval naslednje igralce: Krajnika s 4 meseci, Kuzmina (oba N. Gorica) s 3 ter Klančišar-ja (Gdrea) z 2 meseca prepoved, igranja. Omenjeni igraici so bil: izključeni na prvenstveni tekmi Nova Gorica : Odred.
Francoska nogometna federacija predlaga, da bi meddržavno srečanje med Jugoslavijo in Francijo, ki bo ll. novembra v Parizu, vodila ekipa italijanskih sodnikov.
Bivši član zagrebške Lokomotive Zlatko Papec, ki je zdaj odslužil kadrovski rok, se je prijavil za mostarski Velež.
Meddržavno nogometno tekmo B reprezentanc Bolgarije in Romunije, ki bo danes v Sofiji, sod: naš znani mednarodni sodnik Leo Lemešič iz Splita.
Nogometni reprezentant Ivica Horvat vzlic lažji poškodbi ne bo mogel igrati mesec dni. Državna enajstorica bo potemtakem nastopila proti Irski in Avstriji brez Dinacnovega srednjega krilca.
Na svetovno prvenstvo v sabljanju, ki bo od 9. do 21. t. m. v Rimu in na katerem bo nastopilo nad 400 sabljačev iz 30 držav, potuje tudi naša reprezentanca v sestavi Vasin. Jovanovič, Bajič. Ziv. kovič. Kržišnik in Toinauer. Jugoslovani bodo nastopili samo v ekipnem in posameznem tekmovanju z mečem.
NAMIZNI TENIS TURNIR DESETERICE
LJUBLJANSKIH IGRALCEV
Ker je Grafičar iz Zagreba odpovedal nastop v Ljubljani, je NTK Odred pripravil za danes turnir desetorice ljubljanskih igralcev v dvorani El. gimnazije na Rakovniku. Turnir se začne ob 15. uri. Nastopili bodo vsi najbolj znan; zastopniki te šooitne panoge v našem mestu.
*
NTK Odred vabi mladinke in pionirke v svojo namiznoteniško
njatijevo se Je po mirni igri agii. čai remi. V dvoboju Moschini— Sucba je Čehinja prekoračila čas v sicer težki poziciji. Američanka Graser je igrala zelo dobro proti Cilejanki Budinich in dobila. Ostale partije tega kola so bile prekinjene.
Po IV kolu vodita Lazarevičeva in Graserjeva s 3,5 točke, za njima pa so Nedeljkovič in Borisenko 3. wol-pert 2.5 (l) itd *
Po odločbi Šahovske zveze Jugoslavije bo ekipno tekmovanje klubov n. lige v Cačku. Prej določeni termin je bil spremenjen, ker bodo tedaj republiška ekiipna tekmovanja, tako da bo turnir v Cačku od 21. do 25. novembra. Sodelovalo bo osem društev s po osmimi igralci in dvema rezervama.
higiene in telesne vzgoje. Povsod, kjer gre za vzgojo mladine, bi morali oskrbeti prikupne prostore oziroma vadišča za telovadbo m špon.
Vrsta govornikov na kongresu za zaščito otrok je nastopila tud: proti alkoholizmu, in nekateri so predlagali radikalne ukrepe, kar kot športnik: toplo pozdravljamo. Polkovnik dr. Kraus je izjavil, da spada alkoholizem med tiste činitelje. ki zavirajo izgradnjo socializma.
šolo. ki prične delati prihodnji ponedeljek ob 15 uri v zgornji dvorani klasične gimnazije, kjer se tudi sprejemajo prijave.
•
Hude kazni za nedisciplino
Disciplinski odbor Rokometne zveze Jugoslavije je strogo kaznoval funkcionarje treh zagrebških rokometnih klubov, k: se niso udeležili finala za državno prvenstvo v malem rokometu. Sekretar »Prvomajske« V:dovič je bil kaznovan s prepovedjo izvajanja vseh funkcij v rokometnih organizacijah za dobo enega leta, enako tudi član uprave tega kluba Jurak. Nekaj drugim so bili izrečeni opomini. Predsednik tega društva Marjan Govekar je bil kaznovan z doživljenjsko izključitvijo od opravljanja vseh funkcij v rokometnih organizacijah.
Disciplinsko sodišče Nogometne zveze Jugoslavije je kaznovalo nogometno društvo Napredak iz Kraševca z denarno kaznijo 30.0CO dinarjev, društveno upravo pa z ukorom, ker moštvo na določeni ian ni odigralo pokalne tekme z zagrebškim Dinamom. Leto dni n» bo smel »ura vi j a ti nobenih funkcij član uprave Napredka Vasič, ker je žalil Nogometno zvezo Jugoslavije.
S štirimesečno prepovedjo igranja na vseh tekmah sta bila kaznovana Jusufbegovič (Sarajevo) in Tenamovič (Željezničar) zaradi medsebojnega fizičnega obračuna po končani tekmi na dan ll. septembra.
Spored cb Titovi cesti
Kakor smo že opozorili včeraj, bo jutrišnji športni spored razdeljen na dve igrišči, in sicer zaradi dvojnega nogometnega sporeda, ki ga ne kaže združiti na eno.
Na Stadionu ob Titovi cesti bodo jutri naslednje prireditve:
Ob 8. uri prvenstvena rokometna tekma žensk;h ekip zagorskega Proletarca in Odreda, ob 9. ur: pa prvenstvena rokometna tekma moških ekip Krima in Odreda.
Od 10. do 31.30 ure kakor tudi popoldne pred glavno nogometno tekmo in v odmoru bo zanimiv atletski program, ki ga bedo ;z-polnili člani in članica vseh slovenskih atletskih klubov.
Ob 11.30 uri se bo začela prva nogometna prireditev, in sicer prvenstvena tekma mladinskih ekip Kočevja in Odreda. Drusa predtekma ob 13 uri bo imela za nasprotnika prvo moštvo Koče rja In B moštvo Odreda, prav tako Za prvenstvo Prvenstvena in glavna tekma dneva med Treš-njevko iz Zaereba in domačim Odredom bo ob 15. uri.
Vstopnina za popoldansko orire-ditev je po 80. FQ in 50 din. Vstopnice so vnaprej napredaj v društveni pisarni. Kidričeva 9.
Zjutraj dò 8. uri bo na stranskem igrišču ob Vodovodni ces*i še Prvenstvena pionirska tekma med Krimom in Odredom.
Prvenstvena nogometna tekma fjuhl.jansko-orlmorske lige med «liri io in K ritmom bo jutri ob 10. uri na girišču Krima s pred e-kmo ob 8.30.
TURNIR KANDIDATINJ V MOSKVI
Mesši dve med prvimi štirimi
Delovni kolektiv
lesno industrijskega kombinata - Šoštanj
Z
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
čestita vsem svojim dobaviteljem, odjemalcem in delovnim ljudem Šaleške doMne k občinskemu prazniku 8. oktobru
Izdeluje:	vse vrste sobnega in kuhinjskega pohištva in stavbna dela. vse vrste
lesne galanterije za izvoz in domači trg, lesno' volno in lesne vrvi po želji, žagan les trdih listavcev in igla cev po naročilu.
Kupuje: hlodovino vseb vrst listavcev in iglavcev, celulozni in gradbeni les. Cenjenim strankam se priporoča!
■«»
%
♦
♦
♦
t
♦
t
Z
i
♦
->
♦
%
z
>
<>
♦
*
z
♦
z
%
»Pojdi čez, kaj čakaš!« je zaklical ljudem pod nosili tovariš, ki ga je poslal komisar iz zasede Bili so kmetje Ì2 okolice Ribnika, mobilizirani za to priliko Morali bi prenerti ranjence do podgrmeške bolnišnice. Bili so ljudje srednje starosti in vsakdo izmed njih je imel koga med partizani Bili so naklonjeni partizanom in njihovi borbi, vendar pa niso bili vajeni ognju iz bližine Prenašanje ranjencev so smatrali za svojo dolžnost, v težavnih okoliščinah pa so se mu izogibali, ker so se bali za svojo kožo Včasih se je tudi pripetilo, da so v večji nevarnosti zapustili ranjence in pobegnili pred sovražnikom na vse strani Pred samim odhodom jih je komisar opozoril, kako se morajo ravnati ako bi na cesti počili streli »Bolje, da izgubite glavo, kakor pa zapustite ranjence: Ali ste slišal1 'judje?«
»Krogla v čelo. da veste!« jim je zagrozil Djordje.
»Nikar tako!« mu je zašepetal komisar v uho. »Nikar, to so naši ljudje — Ribničani!«
»Čeprav bi bil moj oče. bi ga s kroglo sred: čela, ako bi zapustil ranjenca.« je rekel Djordje nekoliko glasneje, tako ia so slišali kmetje.
»Ima prav!« je rekel starejši kmet izmed nosilcev ranjencev. »Ne daf «-»c, da bi zaDustil ranjenca!«
Kmetje so se spomnili nedavnega razgovora o tem. in ko jih je tovariš pozval, so odločno krenili z nosili čez cesto
Djordje, Batos in ostali iz zasede so ležali v jarku skriti poleg ceste. Slišali so tudi oni rezgetanje konj in jok Zorkinega otroka.
»Oh, če so v bližini Švabi, bo slabo!« je dejal Batos.
»Tudi jaz pravim tako!« je potrdil Djordje Rezgetanje konj se je kmalu nato poleglo, otrokov jok pa so nekaj časa slišali čedaije močnejši, končno pa je začel poganjava ti.
Na cesti so se od nekod pojavile tri človeške postave. Bila je nemška patrulja, ki jo je poslala njihova zaseda, postav-Ijena kakih 200 m od njih. da pogleda, kaj se dogaja na cesti
»Nemci1« ita rekla v istem hipu Djordje in Batos šeneta> ko sta zagledala obrise vojakov pod čeladami Nagonsko sta prislonila orožje Batos je pogledal po cesti v smeri, kjer bi morali priti ranjenci. Videl ni ničesar, ovinek mu je zastira5 razgled
»Dobro je, ker je tukaj ta ovinek « je pomislil Batos nakar se je obrnil k rekonvalescentoma, ki sta ’ežala v jarku poleg njega »Tovariša, ne streljajta, dokler ne rečem Pustili jih bomo, da pridejo pred cevi!«
V mraku, dobro skriti, so bili neopazni za sovražnika.
Nemci so šli neoprezno kljub otroškemu |Oku. ki so g i slišali Verjeli so. da gre za kakšne zakasnele potnike, civiliste ali morda begunce, ki so zašli in ki so v dneh ofenzive '->eža'i na vse strani.
2e od daleč, ko so Nemci še šli proti njim je Batos določi5 razpored V sredi med dvema, precej manjšima, je šel visok Nemec, ki je vlekel noge po cesti in šepal zaradi nečesa na desni nogi.
»Ta v sredi je moj, vidva pa opravita z onima dvema!« je
zaš ' -tos v mrak' čim tišje
Nemci so šli molče proti njim Naenkrat je visoki Nemec obstal Zamrmral je onima dvema nekaj, česar bržkone nista razumela.
»Was? Was?« so prodrle do Batosa pretrgane besede, katerih pomena ni poznal
Nemci so nekaj časa šepetali, menda so premišljali, ali naj gredo naprej ali ne. Obotavljali so se nekoliko, potem pa so krenili naprej.
Spodaj na cesti so kmetje, ki so nosili ranjence, šli čez cesto v razdalji nekaj korakov drug od drugega Četrto nosilo se je sredi ceste prelomilo. Ranjenec se je nagnil na stran in je s svojo težo povlekel še nosilce Utrujeni ljudje so se spod-taknili in ranjenec je padel z nosila.
»Oh.mati moja'« je zategnjeno zastokal. Nočno tišino je
'•’’o stokanje ranjenca Kolona se je pretrgala Nosilci "anjenca, ki jp padel, so se zmedli Nastala je kratka zmešnjava ’n zaslišale so se psovke V noč so se razlegli glasovi.
Nemci so obstali Strojnice, ki so jim dotlej ležale na prsih, so dvignili za strel
»Vžgi!« je tiho zapovedal Batos in potegnil za sprožilo. Vsule so se krogle Nemci so popadali na cesto, zadeti iz neposredne bližine Eden izmed obeh manjših vojakov je edini ustrelil, druga krogla je tudi njega utihnila Batos je psoval:
»Razbili so mi stegno, da bi jih vrag!«
Od zgoraj, nad njimi so s ceste zaropotali nemški Šarci. Od gora je odmevalo Ogenj nemške zasede jih ni dosegel Bili so v mrtvem kotu Nemci so na slepo tolkli v smeri strelov iz ou”k ki so jih nekoliko r j zaslišali Posluževali «e fosforne municije Svetleči se izstrelki so frčali kakor brezkončni valovi kresnic
Ljudje so med kratkimi presledki ognja stekli drug za drugim če2 cesto. Težke ranjence so že prenesli na drugo stran
Komisar je zapustil svojo zasedo in odposlal dva borca, la.i	a tudi gornjo do [zrahliaioč mrtvi kot in
.-ta	njib
»Pojdimo, končano je!« sta jih pozvala
»Ali je bil spodaj kdo zadet?« ju je vprašal Djordje.