IPREPNISTVO ZARJE ,je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 lukama 1. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. |:opoldne in od 5. do 6. noroldne vsak dan razen nedelj in Ipiainikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo : : f‘ liAROCNINA; celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom xa livftro-Ofrsko in Bosno K 21'M, polletna K 10-80, četrtletna I < t-40, mesečna K 1 '80; za Nemčijo celoletno K 26’40; za 'ofclalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 86*—. Posamezne številke po 8 vin. Stev. 710. V Ljubljani, v četrtek dne 16. oktobra 1913, ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznAU*? ** •* •* ob pol 11. dopoldne. \ •. UPRAVNISTVO ge nahaja v Selenburpovi iiHcf itvv. 6, tL, tfc! araduje za stranko od 8. do 12. dopoldne in od a do 7. ntj&i Inserati: enostopna petitvrstica SO vin., pogojen prostor, poetih ::: in icklcn e 40 vin. — Inserate sprejema nj rovnovo, j Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemV ——— Reklamacije lista so poštnine proste. -- Leto III. Klerikalna kravja kupčija. I Med visoko vlado in našo klerikalno stranko lie doslej še neznan pajk spredel mrežo, v kateri naj se kakor neumne muhe vjamejo kranjski volilci. Visoka vlada ie storila klerikalni stranki neprecenljivo uslugo s tem. da ie razpustila kranjski deželni zbor. Cesarski patent, kije poslal deželne poslance domov in jih rešil bremena ljudskih zastopnikov, je bii za krščanske gromovnike toliko vreden kolikor balzam, ki hladi skeleče rane in vrača bolniku izgubljeno I upanje. Težka skala skrbi se je odvalila gospo, darjem kranjske dežele od srca, ko so Čitali, da se jim z ureditvijo financ ne bo več treba baviti pred sklepom deželnega zbora, temveč da leliko odhode neprijetno zvišanje davkov do tiste dobe. ko bodo mandati že za šest let v žepih. Za to uslugo ima grof Stiirgkh pravico, da pričakuje hvaležnost gospoda Šušteršiča in njegovih pajdašov. Pomoč, ki je prišla klerikalcem v največji stiski z Dunaja, ie bila nenadna, presenetljiva I in navidezno zagonetna. Kdaj je bil še grof Sttirgkh tako ljubezniv napram opozicionalni stranki? Kdaj ie on. ki je znal vedno le jemati, dajal politične darove? ... Ce pa razpust kranjskega deželnega zbora ni darilo, tedaj na-staia vprašanje, kaj se ima s to ceno naplačati? Da se dobi na to kočljivo vprašanje zanesljiv odgovor, ie pa treba premotriti politični položaj in Sturgkbove potrebe. Kranjske deželnozborske volitve so v najtesnejši zvezi s splošno situacijo v Avstriji. Ce bi bili naši klerikalci ostali na tistem opozicio-nalnem stališču, na katerem so bili po svojih trditvah, ne bi bil imel grof Stiirgkh niti najmanjšega povoda, da bi jim ustrezal na Kranjskem Korupcija, ki se ie pod režimom črne i?arde* zajedla v deželo, tudi državi ne more biti v prid, in tudi centralna vlada ie ne more biti vesela. Velika koncesija, katera pomeni predčasni razpis kranjskih volitev, je z državen »stališča nezmiselna. Razumljiva je le tedaj če si grof Stiirgkh z nio olajša položaj. Mi nismo sicer nikdar verjeli v Šusteršičevo opozicionalnost. Grof Stiirgkh ne imenuje resničnega opozfcionalca za deželnega glavarja. ia resnih sitnosti mu niso klerikalci nikdar de-lali. Še v zadnjem državnozborskem zasedanju /riu ]e prišel Šušteršič ostentativno na pomoč, ln fe a0voril za odgoditev državnega zbora, j* • hotela vlada izpolniti zahtev državnih oHniknv in uslužbencev, pa se ie zato hotela znebiti parlamenta, če ne iz ljubezni do držav-% tiranov, katero so imeli klerikalci kvečjemu kdai na jeziku, bi bil moral Šušteršič že zaradi evole opozicije glasovati za nadaljevanje zase-^Inia* kajti opozicionalno delo se opravlja v parlamentu, ne pa v Toblachu. Tudi sedaj ne v stiirgkhu za to, da bi dobil večino za uradniške zahteve. Njegove bolečine so vse dru-račne Militarizem zahteva okorglo miljardo, in zanlo išče ministrski predsednik glasove. Kravja kupčija je očitna. Klerikalci imajo v državnem zboru glasovati za militaristične ra-fune zato pa jim grof Stiirgkh pomaga v deželi Tako imata oba dobiček, plača pa naj ga Ce°bi bilo vsem volilcem jasno, kakšna igra se uganja z njimi, ne bi mogli dobiti klerikalci niti toliko glasov, kolikor jih potrebujejo za en sam mandat. Kdor bo v sedanjem času glasoval za nove vojaške zahteve, zasluži edini naslov ljudskega izdajalca. Vedno ie bilo kruto. kar je pri nas požiral moloh. Zrnirom so bile njegove zahteve skrajno pretirane z ozirom na gospodarsko moč prebivalstva. Državo je pognal v take dolgove, da ljudstvo že sedaj komaj zmaguje obresti. Ali neugodnejšega časa od sedanjega si ni mogel izbrati za nove zahteve. Tudi v najlojalnejših krogih meščanstva, med bogato buržvazijo. pri velikih industrialcih ie povzročil neverjetni izbruh molohovega apetita skrajno nezadovoljnost; delavsko ljudstvo, malega obrtnika, malega kmeta pa mora pognati naravnost v obup. Gospodarski položaj v Avstriji je žalosten, da bi sam Jeremija ne našel dovolj otožnih' glasov, če bi ga hotel opisati. Avstrijska in ogrska vlada sta pritrdili načrtom vojnega ministra gospoda Krobatina, ali odkod naj se vzame denar, da se poplačajo stroški za lanske in letošnje nezmiselne mobilizacije, da se pokrijejo izdatki za nove rekrute., da se nakupijo novi. povečani drednoti in Še drugi čolni, to je menda grofa Stiirgkha in grofa Tisze zadnja skrb. Edina tolažba, ki jo dajeta ljudstvu, je ta. da se miljarda ne bo plačala naenkrat, ampak v obrokih, kakor da bi imel pes manjše bolečine, če se mu odreže rep po malem namesto ves naenkrat. Vsak obrok bo znašal par sto miljonov, naposled pa doseže ves izdatek le celo miljardo. In pri tem ostanejo stroški za povišano število rekrutov trajni, ter bodo leto za letom obremenjevali proračun. Imoviti krogi so razburjeni zaradi teh zahtev. in poudarjajo, da ie padla cena rent na najnižjo stopnjo. Industrijalci upozarjaio. da se je n. pr. izdelovanje volnenega blaga skrčilo za četrtino, da so podobne razmere v predilnicah, v tkalnicah, v tovarnah za svilo, da so steklarne pogasile celo vrsto peči, da je v čevljarski industriji nastala kriza, da ie stavbinska obrt komaj še nad ničlo, da se bankroti katastrofalno množe itd. Ce pojo take melodije oni. za katere nazadnje skorja kruha še ni vprašanje, kaj naj pravijo delavci, ki jih žene kriza v golo bedo? Kaj naj pravijo široki sloji preibvalstva. ki ne morejo dajati otrokom dosti kruha in se morajo bati naravnost beraške palice? Blazna politika naše modre diplomacije, nezmisclni pogoni uniformiranega prebivalstva na meje. odbijanje balkanskih narodov, pri katerih bi bila avstrijska industrija v drugih razmerah našla dobre trge, je izpodkopala narodno gospodarstvo in naprtila ljudstvu tovor revščine. Za odškodnino Pa hoče sedaj iztlačiti še miljardo iz njega, kakor da plavamo v bogastvu, ki se ne da izčrpati. To nezaslišano izkoriščanje širokih slojev naj omogočijo klerikalci s svojimi glasovi v državnem zboru; za to jim ustreza grof Stiirgkh z razpustom deželnega zbora, s predčasnimi volitvami, zato jim hoče še enkrat izročiti kranjsko deželo v popolno oblast. Zato pa so volilci poklicani, da prečrtajo te zvijačne račune. Oospodstvo gospoda Šušteršiča v deželnem dvorcu ni toliko vredno, da bi ga ljudstvo plačevalo s takimi nezaslišanimi stroški, za katere bi moralo sleči ne Ie suknjo, ampak tudi srajco. Stranka, ki ima tako malo vesti, da je v teh težkih časih gospodarske mi-zerije pripravljena navaliti prebivalstvu taka moreča bremena, nima pravice do ljudskih glasov in do gospodstva v deželi. Boj proti taki stranki je sveta dolžnost. Sladkorna pesa in klerikalci. (Dopis z Dolenjskega.) Stari Šuklje — nemirna narav — ki zdaj nima kaj dela. hoče pripraviti našemu s svoje grude bežečemu kmetu večje veselje do nje-eove kmetije Prišlo mu je na misel, da bi pridelavah v naših krajih sladkorno peso. Sladkor ie danes splošno potrebna stvar in se^ izdelava te sladkorne pese. Ideja ie dobra. V deželo pride kaj denarja investiralo se bo precej, če se uresniči ta misel. Dokler je še kai veleposestnega »veta na Slovenskem, bi se pridelovalo na njem 'dosti te pese. če bi bilo v grajskih hlevih tudi več živine kakor sedaj. Za to peso je treba neznansko veliko gnoja. In živalski gnoj je te naj-boliši. vsi surogati ga ne dosezajo. Dosti velemestne zemlje je zdaj pri nas puste ali pa le slfbo obdelane. Brezplačnega delavca-tlakarja ni in veleposestnik je s svojo abecedo pri kraju, če tega ni. Pa tudi večji kmetje bi pridelavali to peso; par oralov njiv bi vsak lahko obrnil v to. Tako bi se v naših krajih dobilo toliko pese kolikor bi je potrebovala kakšna večja tovarna za izdelovanje sladkorja. Nemara bi se privadil naš veleposestnik in večji kmet tako na intenzivnejše obdelovanje svojih njiv. ki stane ik>sti ročnega dela. Rok pa tudi že manjka pri Ms. Pa zdaj se že rabijo za to pripravni plugi za okopavanje in rahljanje zemlje. In razven pr-oranja bi bilo vse dru£0 žensko opravilo. Žensk ie še nekaj doma. Pesa bi nekaj nesla, in zato bi se tudi obdelovanje lahko bolje plačevalo. Nemara bi to koga pridržalo doma. Njive bi se zboljšale. Intenzivnejše obdelovanje bi tudi pridelovanju drugih sadežev, ki se morajo saditi v kolobarenju, dosti koristilo. Nemara bi prišlo kaj odpadkov pese iz fabrike na našo kmetijo nazaj. Železnic imamo sedaj precej. Svinjereja. glavni vir dohodkov naše kmetije v treh četrtinah naših kronovin bi dobila dobro krmo. Nekaj tega. kar bi se vzelo iz zemlje, bi tako zopet prišlo vanjo nazaj. Naš veleposestnik in večji kmet bi tako spoznala boljši način gnojenja, rabila bi nemara tudi umetna gnojila in se tedaj učila zemljiščne kemije, da spoznata, kakšna gnojila je treba pesi. potem pa tudi kako drugim setvam, pa kakšne kemične snovi imajo naše zemlje. Pridelovanje sladkorne pese bi utegnilo naše kmetovanje malo revolucionirati in zboljšati dohodke. Seveda ima to pridelovanje tudi svoje negativne strani. Naš kmet mora gnojiti novi trti. česar prej ni bilo treba. Stari trti se vsaj ni gnojilo z živalskim gnojem. Kmetije so se z ozirom na to urejale v vinorodnih krajih glede na število njiv, travnikov, host. Toliko živine ie moral kmet prehraniti, kolikor je rabil gnoja za njive. Travnikov niso gnojili. Zdaj izpelje naš kmet v vinorodnih krajih od pridobljenega gnoja precej v svoj vinograd, kar občutno manjka v ostali ekonomiji. Tudi travnikom je treba gnojiti. ker je njih zemlja že precej izčrpana. Mali kmet ne bo smel sejati pese; premalo ima zemlje in CToja. In večji bo tudi moral nemara krčiti pridelovanje žita, ker bo treba več krme za žirvino. katere bo moralo s kulturo sladkorne pese več v hlev. Ce pregledamo vse z ene im z druge strani. prihajamo do sklepa, da bo pridelovanje sladkorne pese v naših krajih v raznih ozirih, zlasti Pa za šolanje naših kmetov v boljšem kmetovanju koristno, in stari Šuklje je imel zopet dobro misel. i Stari Šuklje je v vsem za par glav višji od naših drugih klerikalnih politikov. Zaradi tega ga niso mogli, dasi ie molil njihove molitvice, prav trpeti med seboj. Ko pa je tisti, ki ie kot načelnik »Ljudske posojilnice« njen denar porabljal za svoje spekulacije pri nakupu boštan-ske graščine, hotel postati deželni glavar, so Sukljetu kar hitro izgabili življenje med sabo. Danes ga bridko pogrešajo, ker njegov naslednik in vrhovni voditeli nima zmožnosti, da bi vsai nekaj olepšal, opravičil sedanje neumno gospodarjenje z deželnim denarjem, in v hudi stiski, v kateri se nahajata edina klerikalna debaterja — dr. Krek in dr. Lampe — povzdignil obravnave v deželnem zboru na višji nivo. Ker sami niso nič prida zmogli, je njih glavar s prav neumno kloturo vladal in še druge zadrževal, ki bi znali kaj povedati. Res majhni so se pokazali naši klerikalci v letošnjem zasedanju deželnega zbora. Ali še manjše v tem-le nastopu: Stari Šuklje ie zbral odbor, ki bo delal za uresničenje njegove navedene ideje. V ta odbor je bil vzet tudi njegov sin. inženir Milan Šuklje, ki se je v svoji kritiki električnih naprav v Za-vršnici pokazal, da ima očetov pogum. (Mlajša Šušteršiča se nič ne oglašata.) Ta Suklje je našim klerikalcem prizadjal s svojimi spisi v »Slovenskem Narodu« dosti nevšečnosti, pa so postali vsled nijh jako nervozni. In naši veliki klerikalni ljudje so sklenili,*da se ne sme noben klerikalec udeležiti pripravljanja akcijskega društva in. ko bo stvar urejena, tudi ne pridelovanja pese, dokler bo mladi Šuklje v odboru. — Proglasili so to v »Skrvencu< — Različne ljudi redi Bog pri svoji mizi. aH takih nemmo žev. kakršni so oni, pa Menda ne dobt od si-koder drugod. Kako se veikffe- mlad! Šofcg* lahko veseti svojega prvega Javnega debfla, je tako Ji-jcK. ra~Jr *il naše vwfflue klerikalce, da morejo tako malo tozdati svoto iezo! Vsled te neumnosti je zrastel ta mladi inženir pravi znatno v veljavi in stari ga sme biti veseL Božji voleki, s tem ste vendar izjavili, da ima kritik Vašega dela prav, da je zadel ml. Šuklje v črno! Seveda je tudi res. da se naslednik starega Sukljeta v dež. glavarstvu močno jezi, da ni zrasla ideja pridelovanja sladkorne pese na njegovem zelniku; ali celo stranko tako blamirati, to ie res nerodnost! — Mi, ki s klerikalci gotovo ne simpatiziramo, pa nekaj držimo na čast kranjske dežele, smo videli, da je imela Kranjska precej jako pametnih glavarjev in naj so bili katerekoli politične barve. — Drago ie biti bogataš in vrhovni poveljnik in deželni glavar; taka oblast poneumlja. Razloček med starini Šukljetom in dr. Šušteršičem je res velik; gg. duhovniki, treba bo poklicati starega lisjaka Sukljeta nazaj, inženirja, njegovega sina. pa spraviti daleč kam, v Bukovino! Morebiti je že kdo pri tem delu! Za tako delovanje imate klerikalci enega; ki se ogledava v tem delu pred zrcalom ter občuduje svojo ženialnost. Šuklje mlajši naj se odpove imenovanju v omenjeni odbor, pa imamo vse. kar je treba, da se vidi to majhno ljud-stvece. kako bo skakalo od veselja. — Le en migljaj obrvi, in mrtev leži na tleh — bo pa brati na obrazu največjega moža. kar ga ie imela doslej slov. zemlja. Za deželnozborske volitve. Z dnevnim redom: „ Kranjski deželni zbor“ bo v bližnji dobi več volilnih shodov po deželi. SodrugI! Volitve za deželni zbor bodo v najkrajšem času razpisane. Volilna doba bo kratka. Komaj dobrih šest tednov bo časa do prve volilne bitke. Ves uspeh bo odvisen od tega, da se pravočasno začne z delom in da se izvrši vse, kar zahteva položaj. Iz tega sledi, da se ne sme zamuditi noben trenotek. Z nedeljskim impozantnim shodom v Ljubljani je jugoslovanska socialno demokratična stranka otvorila volilno kampanjo, ki jo bo tudi po deželi nadaljevala in dovršila z vso odločnostjo. Od vseh sodrugov pričakujemo, da bodo v tem boju na mestu. Delavstvo ne sme dopustiti, da bi se še enkrat sešel deželni zbor, v katerem bi ostalo brez zastopstva. Delavstvo pa mora tudi napeti vse sile in dokazati, da Je tudi sedanja klerikalna strahovlada na Kranjskem premag. ljiva. Terorizem zmaguje le tam. kjer se ga boje. Stopite mu pogumno nasproti, pa se bo pokazalo, da se ga ni treba bati. Doslej so nam priglašeni sledeči; V SOBOTO, DNE 18. T. M.: NA GLINCAH, v gostilni pri Travnu, ob 8. zvečer; NA SAVI PRI JESENICAH, v gostilni pri »Jelenu«, ob 8. zvečer. V IDRIJI. v pivarni pri »Črnem orlu«, ob 9. zvečer. V LJUBLJANI, pri »Levu« na Marije Terezije cesti, ob pol 10. zvečer. V NEDELJO, DNE 19. T. M.: V TRŽIČU, v gostilni pri Pellerju, ob 3. popoldne. V SPODNJI IDRIJI, ob 11. dopoldne v prostorih g. Štefana Lapajneta. V ŽIREH, v kozolcu g. Kavčiča na Dobra-čavi. ob 11. dopoldne. V ZAGORJU OB SAVI, v Mihelčičevi dvorani. ob 3. popoldne. V ZGORNJI ŠIŠKI, pri Svedraču, ob 3. popoldne. V BOROVNICI, ob 3. popoldne. V PONDELJEK. DNE 20. T. M.; V SPODNJI ŠIŠKI pri Anžoku, ob 8. zvečer. Sodruge v omenjenih krajih pozivamo, da pridno agitirajo za čim večjo udeležbo. USPEH V TEM BOJU JE MOGOČ. Treba pa je. da je od prvega do zadnjega vsa- kdo bojevnik. Prišel je čas. ko se ne sme nihče izgovarjati, da pojde tudi brez njega. Brez nikogar ne gre. Vsakdo mora biti na svojem mestu. Predvsem mora biti vsakdo agitator. Ljubljanski sodrugi so dali v nedeljo sijajen zgled. Skrbite, da bodo tudi shodi po deželi povsod manifestacija ljudske volje. Mislite na to. da gre za zmago, pa Vam bo delo lahko! Dnevne beležke. — Pri sedanjih deželnozborskih volitvah gre za to. da postane kranjska dežela, ki je danes izročena na milost in nemilost klerikalni kliki, dežela vsega kranjskega prebivalstva brez razlike stranke. Ce ima vsakdo — tudi klerikalec — pravico do svojega svobodnega političnega mišljenja, se ne sme politično prepričanje. ki slučajno ne ugaja vladajočim, kaznovati tako kakor ga kaznujejo klerikalni mogotci, ki imajo vso milost za svoje pristaše in vso nemilost za svoje nasprotnike. Politično prepričanje postane le tedai svobodno, če se bodo vse pravice enakomerno delile brez obzira na strankarstvo. Za to pa je potrebno, da pade sedanja klerikalna strahovlada. To ie mogoče tudi če ostane klerikalna stranka najmočnejša v deželnem zboru, ako le izigne njena absolutna večina, iz katere izvira njen absolutizem. Ta uspeh pa se pri sedanjih volitvah prav gotovo doseže, če ne obtiče nasprotniki strahovlade za pečjo. Tistih, ki žele izprememmbo. je dovolj; ampak ostati ne sme pri želji, ki ie popolnoma neplodna. Kdor želi, mora delati. In kdor se ne čuti sposobnega za veliko delo, naj opravlja malo. Agitator v ožjem krogu je vsakdo lahko, tudi če ne more nastopati na govorniškem odru. Na to važno delo vabimo vse prijatelje. Če se ga resnično polotijo vsi. ki imajo dobro voljo, moramo doseči uspeh. Naj se nihče ne izgovarja, da ne ve in ne zna. Kdor potrebuje kakšno pojasnilo, naj prše sodrugu Zoretu, Ljubljana. Šelenburgova ulica 6. Dobil bo vsa potrebna navodila. — Kaj bi bilo življenje brez boja? Dolgočasno tavanje po megli, dan enak dnevu, noč enaka noči, in najslajši užitki bi ob večnem ponavljanju postajali zoprni. Saj bi se človeku še ocvrte piške pristudile. če bi jih moral jesti brez izpremembe. Zdai pa je na Kranjskem krasna prilika za boj. Deželnozborske volitve imamo, ki morajo zanimati vsakega prebivalca dežele. Same mevže ostajajo ob takih prilikah v domačem kotu. Kdor pa je količkaj korenjaka, gre v času boja v boj. In tudi to je užitek, ker imamo boi za pravico in pravičnost, ki mora razgreti kri in razveseliti človeka. Pokažimo, da je v deželi dovoli korenjakov, ki se ne strašijo sile in ne stiskajo pesti v žepu. Boj ie začetek. zmaga Pa konec; kdor hoče zmago, ta gre v boj! — Socialno politični odsek državnega zbo-. ra je bil včeraj sklican na sejo. Toda te ni bilo. ker je bil odsek nesklepčen. Tudi za danes in za jutri dolčena seja odpade, rn prihodnja ima biti šele dne 22. t. m. Socialno politični odsek ima rešiti nekatere delavske zadeve; zaradi tega se pa gospodom očividno ne izplača, da bisevo-ziili na Dunaj. Na dnevnem redu je bil n. pr. zakon o pekovskem varstvu. Ker je pri vladi in v odseku lepa navada, da porivajo take zakone od enega »sveta« do drugega in jih izročalo vsem mogočim podjetnikom v presojanje, sc ni čuditi, da ie zadnifa oblika zakona vsemu bolj podobna kakor resničnemu delavskemu varstvu Od enega sveta do drugega se slabe določbe, ki naj koristijo delavcem, tako da ostane naposled komaj še kakšna borna drobtina reforme Ali meščanski poslanci v odseku nimajo »iti toliko casa in zanimanja, da bi spravili te drobtinice v zakonito obliko, o kateri bi potem mogel sklepi,ti državni zbor. Kruli, ki ga mesijo in neko peki, jedo pač vsi gospodje, in vsi zahtevajo, da naj bo dober, tečen, snažen in zdrav. Ce so razmere, v katerih delajo in žive pekovski delavci, dobre, snažne in zdrave, jim pa ne beli glave, kajti sicer vendar ne bi mogli ostati tako ravnodušni vpričo dejstva, da ima ubogi načrt že Matuzalemovo starost, pa še ni rešen. — Tudi načrt o zavarovanju rudarjev za slučaj nezgod je v socialno političnem odseku. Rudar, Ki danes v Avstriji ponesreči, nima druge odškodnine. kakor beraško miloščino, ki mu jo daje bratovska skladnica. Skoraj vsi ti zavodi so ua pol ali pa popolnoma bankrotni in se neprenehoma »sanirajo« na ta način, da se ubo-gjm starcem in invalidom odščipava še to. kat bi morali dobivati po pravilih. Da za tak poklic, v katerem je nevarnost za delavce tako ogromna kakor v rudništvu, ni zadostnega, re-elnega zavarovanja, je škandal, ob katerem bi morala zardeti vsa država. Desetletja že se bo. tujejo rudarji, da bi jih postava rešila nebratov-sktli »bratovskih skladnic« in jim dala pošteno zavarovanje. Po neskončno dolgem obotavljanju je vlada izdelala slaboten načrt, ob katerem se rudarji še dolgo ne bodo mastili, Ali če se ima odsek baviti z zakonom, je nosklepčen. Kadar državni zbor tie zboruje, ie gospodom Predaleč na Dunaj, če pa stanujejo na Dunaju, jim je predaleč iz kavarne do parlamenta. — Kadar državni zbor zboruje, pa ni Časa za odsekove seje. In tako tiči delavsko, varstvo vedno v blatu, iz katerega v teh razmerah ni rešitve. Delavci pač lehko vidijo, kakšni prijatelji so jim pospodje, ki love ob času volitev ti jih glasove z zlatimi gradovi, katere jim obljubujejo. Kadar ie mandat v žepu, je delavsko prijateljstvo nepotrebna reč do novih volitev. Takrat se pa zopet sipajo obljube it rokava. Saj Je delavsko ljudstvo potrpežljivo! — Vsi ljubljanski zaupniki in funkcionar}! strokovnih organizacij naj se v petek. 17. t. m. takoj po delu zanesljivo zgluse v društvenih prostorih. Klerikalne laži bomo pobiiali z »Zarjo«. Politični boj je pri nas ostuden, gaben vsakemu poštenemu človeku. DemagoSke in lažnjive. opravljive in obrekljive vesti in novice preplavljajo našo javnost. Ni nam vsega tega mogoče zavračati v družbah, ne na shodih, ne z letaki, pač pa gre to s časopisom. Prav zaracfi tega je potrebno, da se naš dnevnik »Zarja« razširja, da se naroči nanj vsak, ki se zanima za politiko, delavska društva, bralna društva in čitalnice, ker nam vendar gre zato, da zvemo resnico iit da uvedemo pošten političen boj. Stori vsak svojo dolžnost* —- Seja kovinarjev se vrši danes zvečer ob 5. v društveni sobi. .. 7~ *z nJa2istratneija gremija. Na včerajšnji sen je magistratni gremij ljubljanski sklenil po deliti trgovcu s papirjem Ivanu Gajšeku koncil« za prodajo šolskih knjig, molitvenikov, podob vtd — Občinskemu svetu se predlaga, naj se nabavijo za policijske stražnice rešilne omarice, ki obsegajo vse potrebščine za prvo r>^j,10(č y slučaju nezgod. Za nabavo se naj dovoli 500 K; za nadomestitev porabljenih snovi 0 t rebri po 50 K na leto. — Mesarju Koprivcu se dovoli v lopi na vogalu Martinove ceste in nsojne ulice prodaja mesa: sosed Marinko, 1 je ugovarjal, češ da bo mesarski obrat ne-URodno vplival na najemščine v njegovi hiši, se odkazuje na pravno pot. — V Krapševi kavarni v bkofti ulici se dovo4i zgradba betonske terase I opručarsketnu polku št. 7.se provizorično dovoli zgradba svinjakov za vojašnico, — Dragotin Hribar je naznanil, da trpi dimnik njegove tovarne zaradi razstreljevanja v Ljubljanici. Komisija je dognala, da je nastavek na dimniku razrahljan. Naroča se tovarnarju, naj odstrani ta nastavek ali pa ga popravi. — Mestna občina prevzame nagrobni spomenik Adamiču in Lundru brez obveznosti v varstvo in ga depo-mra v posebnem oddelku skladišča v mestni farni na Kodeljevem. Dosedanje stroške, kolikor se niso pokriti, naj poplača dr. Kokalj iz sredstev. ki so bila nabrana za spomenik. — Fran ki Ivana Dolšak, stanujoča v Prečni ulici, prosita, naj se jima dovoli 4 do 6 prostorov zj prodajanje pečenega kcstanja. Ker ne gre. da bi se monopoliziral ta obrt. se jima dovolita dva n?>SI0lrx1i'n vi(:er Pred frJŽnim kolodvorom in Pri dekliški šoli pri Sv. Jakobu. — Nekatere Pr°od^T ^faščic- klt>bas itd. se od^ anjajo. Prošnja Petra Kozine, da sme na vseh mostov* napraviti reklamne table za svoje čevlje, se odklanja. — Franu Bartlu se ukazuje, da odstrani nedovoljeno in neestetično reklamno tablo nasproti pcšti. — Alojziju Mate-nadaljevanje plakaterske obrti „2?* ! ' Tudi kk>sk Pred pošto se do- voh. služiti pa sme le za objavljanje plaka- i?ZiIlJSeirrK)ira P° odobrenju načrta. — rošnja fotografa Rovška za kinematografsko koncesno se odklanja. % o ~ Javen *^®Mlčarski shod bo 18. t. m. ob X sa*,anu Pri »Levu«. Marija Terezija sh»d;u poročata sodrug Mtiller Rudolf. *Z ?una^a< in sodrug Kopač iz Trsta. |e.r“®n- Na s^°du bomo razprav-aicalni d°W vlakospremnega in kimlniškcga osobja. Pridite vsi. nihče naj ne manjka! — Narodno - napredna stranka ima nocoj ob 8. javen ljudski shod v veliki dvorani »Mestnega doma«. Na shodu poročajo vsi bivši ljubljanski poslanci o zadnjem zasedanju deželnega zbora. — Mitroviča ]e kolere prosta. Kakor je kr. hrv. slav. d ata*, zemaljska vlada z dopisom z dne 10. oktobra 1.1. sporočila, proglasilo se je mesto Mitroviča glasom člena 9. pariške konvencije z leta 1903 kot kolere prosto, ker ie od zadnjega obolenja, to Je od 25. septembra t. J., prešlo 15 dni, ne da bi se bil v Mitroviči pojavil nov slučaj obolenja ali smrtj za azijsko kolero. *- Ljubljanska' Agentura »Občega pokojninskega zavoda za nameščence« v Trstu se nahaja od 15. t. m. dalje v Pražakovi ulici št. 3. I. nadstr.. ter uraduje ob delavnikih, izvzeinši soboto in dneve pred prazniki, od tri četrt na 1. do tri četrt na 2. popoldne. — Shod c. kr. državnih nastavljene©v bo v nedeljo dne 19. oktobra 1913 ob pol 11. dopoldne v »Mestnem domu«, ki nai najostreje protestira proti nezaslišanemu, brezprimerne-mu zavlačevanju vseh činiteljev za potrebno priznane rešitve državnih uslužbencev iz bede in siromaštva. Ako Vam je na tem. da zakonodaja že vendar končno upošteva Vaše življen-ske interese, ako hočete, da Vaš glas ne ostane klic vpijočega v puščavi, tedaj poznate svojo dolžnost. Vaši zaupniki bodo terjali od Vas malenkostno žrtev. Brez žrtev ni zmage! Ne pričakujte od drugih, ako jih sami niste voljni prinašati. Za slučaj, da ostane ta apel brez odmeva. bi bili Vaši voditelji primorani odklanjati vsako odgovornost. Odločitev je odslei v Vaših rokah! Gg. drž. poslance vseh strank vljudno vabijo na shod Združeue organizacije c. kr. državnih nastavljencev. — Koncert v kavarni pri Krapšu v Škofji ulici. Nocoj prirede bivši godbeniki »Slov. Filharmonije« koncert pod vodstvom koncertnega mojstra g. Bogomila černyja. Začetek ob 8. Vstopnina 40 vin. Za obilen poset se priporočajo godbenki. — Odborova seja »Matice Slovenske« dne 9. oktobra 1913. Seje se je udeležilo 23 odbornikov. oziroma 25. Gospod predsednik se obširneje spominja t dr. K. Glaserja, čigar znanstvena izobrazba in delavnost sta presegali po-r prečnost. Nadalje javi. da se ie pobrigal za literarno zapuščino pisatelja Ogrinca. — Spominska plošča Janezu Trdini se bo razkrila prihodnje leto. — Topla zahvaila se izreče g. odborniku šolskemu svetniku Vlllbaldu Zupančiču, ki je bil odbornik od leta 1878. dalje, a je zaradi bolehnosti sedaj odložil odborništvo. — Poškodbe na Matični hiši. ki so nastale vsled regulacijskih del v Ljubljanici, se ocenijo. Določi se kredit za katalogiziranje Matičine knjižnice. — PoročHo o fondu za Bieiweisov spomenik se vzame na znanje. — Potrde se nasveti in predlogi »Zemljevidnega odseka«. Matica bi morala vedeti, kaj je glede krajepisja ukrenil deželni odbor Kranjski. Koncem tega meseca bo zadnje posvetovanje o sedanjih korekturah zemljevida. — Matica je sprejela zopet nekaj Vošnjakove korespondence. Oeografični opis Štajerske (Slov. zemlja) prevzame g. prof. Vesenjak. — Publikacije zai 1913. leto bodo obširnejše nego zadnja leta ter izidejo v novi umetniški opremi. — Neki beletristični rokopisi se izroče v recenzijo. — Matica izda veliko poljudno jnsano m ilustrirano delo prirodopisne vsebine (v obliki vseučitiških predavanj), ki ga spiše za Matico univ. docent v Wiirzburgu dr. Boris Zarnik. — Matica Je pozdravila odkritje nagrobnega spomenika hrvaškemu pesniku Kranjčeviču v Sarajevu, ki se le vršilo dne 28. septembra t. I. Pri razkritju Medvedovega spomenika v Kamniku je zastopal Mattco njen predsednik. Članov je plačado do zdaj za tekoče leto 1700. — Umrli so v Ljubljani: Anton Krapež, snažilec. 58 let. — Anastazija Beck, žena tovarniškega delovodje. 63 let. — Fort Glince-Vič pri Ljubljani. Z Gline nam pišejo: Glinška fara in glinška šola sta dve bateriji, iz katerih streljajo klerikalci svoj črni smodnik na še precej probujene Glince rn Vič. Streljajo po vseh metodah klerikalne taktike. Pater kaplan je »Musikdirektor« in plesni učitelj, učiteljstvo pa njegova »lajbgarda«. ki priganja na vsa klerikalna zabavljišča pohlevne Glinčane in nekaj bojazljivcev. Ce posvečajo tore! gospodje v farovžu preveč svoje moči v »pregrešne posvetne« namene, če ima klerikalno učiteljstvo preveč brige za uspešno politično delo gospodov patrov, potem ni čudno, da Je glinško-viška šola med domačimi na Jako slabem glasu. Poglejmo nekoliko v šolo. pa takoj opazimo, da službujejo na njej bivši klerikalni deželni poslanec Ravnikar, ki se v deželnem zboru ni upal glasovati za učiteljski stan, dve njegovi hčerki, hči ljubljanskega šolskega nadzornika Mayerja in sestra deželnega odbornika dr. Lampeta, ter še več takih prosvetljenih svetilnikov »moderne« šole. To dejstvo nam vsiljuje logični sklep, da Je tamkajšnja občina premalo odločna in da so Še mnogo bolj premalo odločni Olinčani in Vičani, ki se ne upajo zajeziti s poštenim nastopom klerikaliziranja takega industrialnega kraja, kakor so Glince in Vič. Ne strah, ampak srčnost, ne strah pred klerikalnim nasiljem, ampak boj klerikalizmu je prava pot do rešitve. — Blamirani »Zvezarjl« v Litiji. Ker so Jugoslovani 3. oktobra tako imenitno pogoreli v Trstu, so mislili, da njrh blamaža ne bo popolna, če še na Kranjskem ne dožive poraza. Zato so sklicali za pretečeno nedeljo »shod«, pravzaprav malco, v Litijo. Dnevni red je bil: 1. poročilo o koalicijski seji; 2. stanje naših zahtev; 3. raznoterosti. In kot poseben ocvirk smo brah na vabilu: Poročevalec iz Trsta. Shod je bil napovedan za 4. uro popoldne in udeležilo se ga je tudi nekaj zavednih sodrugov železničarjev iz Zagorja. Litije in s Save. Bili so namreč radovedni, koliko pristašev ima Z. J. Z. v Litiji, ker so brali v »Zarji«, da ie doživela »Zveza« velikanski fiasko v Trstu. In na poročila so bili seveda Še bolj radovedni. Ali. o jej! V restavraciji na »Pošti« v Litiji je precej velika dvorana, pa ie bila razen 3. beri in reci treh. g. Jugoslovanov v enem kotu in šest sodrugov pri drugem omizju, popolnoma prazna. Med temi gg. Jugoslovani je bil sao en železničar. Naši so-drugi so čakali in čakali, da otvori g. Mlakar shod. Čakali so zastonj. Ko je bila ura pet in sedem minut, pa so pobrali gg. Jugoslovani šila in kopita in hajd z brzovlakom nazaj v Ljubljano in Trst. odkoder so prišli. Shod je bil sklican z velikanskim rompompomom in dobil je vsak železničar po pet do deset vabil. In potem takšna blamaža! Vabila so tudi v soboto ............... „ ..... 935 po vsej'progi na vse strani letela, pa oni. ki jih je sejal, se ni pokazal, ker je že morda vnaprej vedel, da bo njegova setev obrodila slabo žetev. Drugič se naj vsaj pokaže, da ga bomo poznali. Zavedni železničarji mislimo, da teh gosp. jugoslovanskih rešiteljev železničarjev menda ne bo več k nam v Litijo, ker so se menda sedai že prepričali, da jim mi ne gremo na limanice kakor so mislili. Torej gospodje jugoslov. zvezarji; če imate kaj sramu, ostanite drugič lepo doma. ker blamaže niso prijetna reč in ker dobite pivo in klobasice tudi v Ljubljani, oziroma v Trstu. Če Vas pa že ravno tako mika Litija, ste nam samo na naših shodili dobrodošli, kjer se lahko prepričate, koliko je že pri nas rdečkarjev. katere bi Vi radi v žlici vode utopili. Zapomnite si torej, da z Vašo »novo rvostojanko« v Litiji, kakor ste se nekoč v Vašem glasilu »Jugoslovanski Železničar« hvalili, ne bo nič. — V mestni klavnici so zaklali od 28. septembra do 5. oktobra 71 volov. 4 bike, 7 krav, 290 prašičev. 190 telet, 31 koštrunov in 11 koz-ličev; vpeljali so 714 kg mesa in 19 telet. — Žepne tatvine na trgu se že dlje časa pojavljajo, a ni bilo mogoče priti storilcu na sled. Tudi včeraj so bile na trgu pri kuretnini ukradene trem ženskam tri denarnice s približno vsoto do 50 K. Tržni stražniki so razne sumljive elemente neprestano nadzorovati, dokler se ni ptiček vendar ujel. Ko so bile tatvine ovadene, je tržni redar zadevo povedal uslužbencu rešilne postaje g. Antonu Zdraviču, ki je bil baš v obHžju. Gospod Zdravič je kmalu zagledal nekega okoli 16 let starega mladeniča, ki se je sumjivo sukal okoli žensk in ga začel nadzorovati. V tem. ko so tržni redarji paziH vsi na svojem mestu, navedeni fant pograbi s kurnika neki kupovalki denarnico ter jo hoče spraviti. V tem ga pa že zgrabijo krepke Zdra-vičeve roke. nakar priskočijo na vrišč tržni redarji — in ptiček je bil v rokah. Tajiti seveda ni mogel, ker je ukradeno denarnico imel še v rokah. Navedenec ie Ivan Bončar iz Št. Vida pri Ljubljani, ki ie nedvomno izvršil tudi prejšnje tatvine. Pri sebi je imel tudi »nravstveno spričevalo«, namreč sodnijsko povabilo, s katerim ga vabi kazenski sodnik zaradi potepuštva. Izročili so ga policijskemu stražniku, da ga je aretiral. — Nesreča na železniški progi. V torek opoldne se je zgodila pri Ležečah velika nesreča. Poštni vlak. ki pride ob treh popoldne iz Trsta v Ljubljano, je pri Ležečah povozit brzojavnega mojstra Franca Gobanca iz St. Petra na Krasu. Zapušča ženo in tri otroke. Ponesrečenec je bil doma iz Vodic na Kranjskem. Idrija. — Javen ljudski shod bo v nedeljo, dne 19, t. m„ ob 9. dopoldne v pivarni pri »Črnem orlu« v Idriji. Na dnevnem redu je poročilo o zadnjem zasedanju deželnega zbora kranjskega, poroča g. E. Gangl.___________________ Sodrugom in sodružicam na Kranjskem! Volitve za deželni zbor so razpisane, in jugoslovanska socialno demokratična stranka zavedajoča se svojih dolžnosti do delavstva. Je nemudoma stopila na plan. Velik boj se ima izvojevati v naši deželi in naša stranka je pripravljena storiti vse. kar ji dopuščajo moči, da povede delavstvo do uspeha. Ker pa črpa vse svoje moči edino iz ljudstva, se obrača v tem važnem času do Vas s prošnjo, da Ji pomagate skovati orožje, brez katerega Je boj nemogoč. Z velikanskim aparatom prihajajo naši nasprotniki v te volitve. Opirajo se na svojo oblast v deželi, na organizacijo cerkvene hijerarhije, na bogate zaklade, ki so jim pristopni. 1 ežak je boi zoper tako silo, ali izvršiti se mora. Poleg žHavosti naših delovnih sodrugov, poleg sile naših argumentov, poleg pravičnosti našega stališča, poleg sodelovanja vseh v agitaciji pa je treba tudi gmotnih sredstev, da bo mogoče pokriti neizogibne stroške tega boja. Jasno je, da se bo lehko opravilo tem več dela, kolikor več bo imela stranka sredstev. Uspeh boja je zelo odvisen od tega. da more stranka do zadnjega vztrajati v borbi in jo razširiti čim bolj po deželi. Zaradi tega Vas prosimo, da po možnosti prispevate za volilni sklad. za vojno blagajno stranke. Vaša požrtvovalnost je edini vir. iz katerega more stranka črpati svoje dohodke. Bcj, ki ga z njim izvrši, pa pride Vam samim v prid. Vse prispevke za volilni sklad sprejema sodrug Anton Kristan, Spodnja Šiška. Deželno zastopstvo jugoslovanske socialno demokratične stranke. * V vseh zadevah, ki se tičejo deželnozbor* sklh volitev, daje pojasnila sodrug Zore, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6; Zlasti se je do njega obračati v vseh zadevah, ki se tičejo volilnih shodov rn sestankov, poročevalcev za shode itd. Idrijski klerikalci tudi »obračunavajo*. V ned. 12. t. m. so imeli klerikalci pri Didiču društven shod. Dasi so na shod vabili z listki ne le svoje pristaše, ampak tudi posestnike, ki pripadajo naši in napredni stranki, je prišlo na shod komaj 70 ljudi. Seveda med temi največ rudniških pisačev, gasilcev ter nekaj naših h radovednosti. Poročala sta dekan Arko in slavni Osvvald. Prvi o razmerah na rudniški ljudski šoli, drugi pa o občinskem gospodarstvu. Dekan Arko je poročal, da se je po dolgih letih otvoril VIII. dekliški razred in sicer glavno po zaslugi S. L. S. Dokler je bil še on deželni poslanec, se Je zavzemal za šolstvo pri vseh merodajnih faktorjih. Od leta 1908. se zadeva ni nikamor premaknila, zato pa napadajo nasprot- niki S. Ll S. kol 'vrotnciUturno Ih nazadnjaško stranko. 2e leta i908 je bilo od ministrstva za javna dela določenih 2500 K za osnti dekliški razred, ko pa je on odšel iz političnega žMje-nja pa se ni nihče več brigal in vsa zadeva fo zaspala do letošnjega leta Po iniciativi, ki Jo je dal katoliški shod v septembru t. L, se )e obrnil sra ministrstvo ter tudi šel osebno k Bil« leku. G. Billek mu je obljubil, da bo po svoft močeh podlpiral žeijo po ovorttvi 8. razreda! kar pa se v istin r-i ukazalo. Ko se Je provt-zorično dovolif 8. ».'uived. ni hotel erar dati nobene sobe za pouk, d?s: iwa toliko hiš in pro-štora na razpolago za veterance m drugo, za šolo pa ne, ker se hoče erar iste otiestt Tako imata torej S. L. S. in dekan Arko za pridobljeni osmi razred vse zasluge. Tako lehko govori dekan na društvenem katoliškem shodu, kjer nima drugi besede kot gg. klerikalci. Zato pa ne bo škodovalo na tem mestu nekoliko stvarnega pojasnila. Evo ga, gospod dekan! Vi ste se za-vzemali za 8. razred, kakor trdite na vseh merodajnih mestih in zasluga gre Vam. Dovolit« nam prav skromno vprašanje. Do katerih faktorjev ste se obrnili m za kakšen 8. razred ste delovali, tega v svojem referatu niste povedali razen, da ste bili pri svetniku Billeku in še to pravite sami, da ni imelo uspeha? Trdite tudi, da se od leta 1908. naprej ni za osmi razred nihče več brigal. Gospod dekan. izvolite se potruditi k m>m in radevoljfl Vam pokažemo dobro utemeljeno resolucijo, ki jo je delavstvo na javnem ljudskem shodu dno 12. decembra 1909 sprejelo za razširitev dekliške ljudske šole v osemrazrednico. ki smo jo potem odposlali na ministrstvo za javna dela, na rudniško ravnateljstvo v Idriji ter klubu socialno demokratičnih poslancev v državni zbor. Poleg tega smo zahtevali v resoluciji tudi povišanje učiteljskih plač, kar je gotovo imelo uspeh v toliko, da se Je učiteljstvu razdelilo vsaj nekaj draginjskih doklad. To resolucijo smo potem obnovili tudi o priliki prihoda sekcijskega na* čelnika Tomana v Idrijo ter potrebo osmega razreda spravili po delegatih rud. zadruge tudi v obravitavo na uradniško delavski seji. kjer so delavski delegati želje delavstva tudi kot delav-ci utemeljili. Vi ste delovali kot poslanec in kot idrijski dekan za osmi razred, to priznamo. Ali ne za osmi razred na rudniški šoli. ampak m samostansko uršulinski v Idriji in ste ga bili tucH dobili ter poučevali toliko časa, dokler se ni od naše strani na pristojnem mestu dokazalo. klošterskega osmega razreda delavstvo v Idpfi ne želi, temveč svetnega na osemrazrednici kjer je rudnik obvezan dajati tudi vse šolske potrebščine učenkam, kar v samostanu ni bil& Da smo mi za osmi razred na rud. dekliški šoli skozi tri leta vztrajno delovali. Vi pa za uršulh^* siki, to je konstatirala tudi »Naša Moč« z dM 3. oktobra 1912., ki piše sledeče: »Osmi razred pri naših nunah ie vlada ** orla edino za to, ker so združeni socialni de«** krati z liberalci na Dunaju delali za odprti* tega zavoda, pa tfrjali osmi razred na rudoBP šoli.« Kako morate g. dekan potem še trditi, d* se od leta 1908. dalje ni za osmi razred nihča več brigal, ker to v svojem listu sami priznavate. da smo istega tirjali. Resnico bi povedi če bi rekli, da ste delali za uršulinski osmi rafr red res na vse pretege le zato. da bi dobil samostan pravico javnosti ter pritegnil potem nt se vse tri višje razrede dekliške rud. šole. in di bi vlekle od države in rudnika nune mastni podpore. V ta namen je tudi delala sestra kate-heta Oswa!da v 50. letu svoie starosti pred dvema letoma izpit na Dunaju, da bi postala učiteljica v samostanu. To naj zadostuje iz zgodovine boja za osni dekliški razred ljudske šole v Idriji, ker nisu« imeli prilike, da bi povedali to na shodu Vam v obraz. O občinskih razmerah je poročal n* shodu in glavno o občinskih proračunih ter 0 svojih rekurzih katehet Oswald. Za poprav* poti. vodovodov itd. je trdil, da moraio vedn« biti načrti in stroškovniki, preden se sklene to* zadeven proračun zato. da se ve. čemu se porabi denar. Doslel se le delalo vse to le površno, zato on rekurira. Tudi to se lepo glasi med štirimi stenami, g. katehet OswaId. Ali Vi poznats gospodarstvo samo v teoriji, v praksi pa ne. Ravno Vaši ljudje in še celo odborniki S L. S Kristan Jakob, Troha Leopold in cela vrsta dr«* gih ne poznajo tega postopanja in so Vaši najboljši učenci, ter zahtevajo med letom vodovode. ceste, stopnice in vse mogoče, dobro vedoč. da ni bilo to sklenjeno pri proračunu. 1" tudi take naprave so včasih tako upravičene, da jih ni mogoče prezreti in čakati celo leto nil odobrenje proračuna. Hiša št. 509 se mora, ste dejali na shoda, na las napraviti po načrtih. 2« ne bo zopet rekurz. Prav na temu shodu pa st« dopustili navzočim gasilcem razpravljati, kakšen naj bo v hišo vhod. da bo prikladnejši & dovoz in odvoz gasilnih brizgalen. Ali naj velja potem načrt ali okolščine. ki pridejo pri tetf v poštev? Za županstvo je merodajen načrt, tako poučite gasilce, ki se zadnje čase oklepal« Vas kot zaščitnika gasilne »Straže«, ki bi se n« smela baviti s strankarskimi zadevami. Kar P* se tiče Vaših rekurzov glede občinskih doklad, trdite, da se mora davkoplačevalce varovati Tudi to je lepo. Ali povemo Vam, da tudi za te« nekaj tiči.. Oprostite, če Vam povemo, kaj. S 6 % povišano občinsko doklado prihranite rudniškemu erarju letno okroglih 10.000 do 12.000 kron. Posameznemu davkoplačevalcu pa sorafo merno 40 do 80 h na leto. Vzemimo, da znašJl zadnje pri 500 posestnikih 400 K. Ugodi pa so željam posestnikov in ostalih občanov pri cestah, vodovodih, periščih in podobnih rečeh Vk 12.400 K. če ie denar; s tem so pač vsi IahMj zadovoljni, če pa erar prihrani na doklada# 12.000 K, primanjkuje za občinske potrebi ravno ta vsota. Ce daje erar od te prihrani vsote večje tantieme, ni to v ljudsko k ampak v korist posameznikov, če dobi m nunski samostan tudi ne. Kvečjem dobi učiteljstvo nekaj kron več draginjskih doklad. « pa tudi niso razdeljene po zaslguah. ampak po prijateljstvu. Vse skup ostane erarju in za taki 50t ak: jj. an Kas .asi KS sdn sed 3 r Mi :ela risi a s sv. eka ola! Sovi ;orj< ■red troti liti I m. se n Sole, •asi m (K trisf mod« fctr feT ačf fabil lar ■ stare (osti ol iinsfc Jalti, 0 fcajvi nlv ni )tors red 6, P *ajP< a. odi G V toži e more poslati sina brez podpore na visoke Sole. torej mu realka nič ne koristi. Plačevati (a sme davek in dolgove za realko, da se v njej zgtojujejo sinovi premožnejših ljudi, katerim t odprta pot na višje šole. Tako sta delavca (ristan in Kavčič svoje tovariše delavce izdala, samo da ostaneta v milosti pri svojih voditelj Tudi Janez Kavčič je bil na tem shodu zelo moder Zahteval je, da naj občina prepove posestnikom ki imajo nove hiše. popravljati poti k iam rn napellavnti vodo. 5e? starim davko-ačevalcem se mora najprej ugoditi. Mož je polji,^ bilo nemogoče, da bi se bila pridružila proslavi še kaka druga stTanka ali druga narod-tiost Še boli žalostno je. da so ital. nacionalci meii" da je položilo svoj venec na spomenik liredništvo revolver-žurnala »La Coda del Dia-Volo« in pa društvo nepoboljšljivih pijancev ‘1 Cavalieri della morte«. Toda. kaj se vse ne totmi v Trstu in kai vse se ne bi moglo zgoditi (kugje, kar se zgodi v Trstu. _ V Skednju je priredila kovinarska podružnica pretečeno soboto poljudno predavanje. >redaval je sodrug Prostoslav Skobi o Balkanu n balkanski vojni. Jasno in lepo je opisa* balonske razmere pred vojno, ki so dovedle do teaa prelivanja krvi. Opisal je vojno in naposled Mene posledice, ki segajo pregloboko tudi v živ-jenje avstrijskega proletariata. Zato se ima avstrijsko delavstvo zahvaliti naši skupni vladi in naši nepoboljšljivi diplomaciji. Za svoja lepa in podučna izvajanja ie žel od mnogobrojnega občinstva ki je napolnilo dvoraino do zadnjega [otička. odobravanje in zahvalo. Za njim ie govoril sodrug Mihevc o organizaciji in o delavcih bojih. Pozval je navzoče, naj se pridno Dklenejo naše strokovne organizacije in nai bridno agitirajo med tovariši. Opčine. V soboto priredi tukajšnja podružnica »Ljudskega odra« predavanje. Predaval bo sodrug Regent o postanku in razvoju delavstva in njegovih bojev. Vstop prost. Zadnfe vesti. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR. Gradec, 15. Na današnji seji, ki se je pričela ob pol 11. so socialistični poslanci začeli z bojem zoper davek na pivo. Pri poročilu finančnega odseka o uporabi pragmatike državnih uradnikov in uslužbencev na deželne nastavljence je posl. Resel priglasil .vo-tum manjšine, ki zahteva, da se upoštevajo pri zboljšanju prejemkov vsi deželni uslužbenci in delavci. Odsek je hotel namreč ravno najslabše plačane izključiti. Poslanec Resel upozarja, da so poročila o pogajanju med vlado in južno železnico zaradi saniranja zadnje že objavljena v časopisih. Nujno potrebno je, da se bavi deželni zbor čim-prej s to zadevo, da ne nastane za kraje ob južni železnici znatna škoda. Ker sta že podana dva nujna predloga od posl. Brandla in od poslanca Ekisprnnerja, predlaga, da se postavi ta predmet kot prvi na dnevni red. Dr. Korošec priznava važnost tega predmeta, predlaga pa. da se postavi kot zadnja točka na dnevni red. Reslov predlog je odklonjen. Niti vlagalci nujnih predlogov sami niso glasovali zanj (!). Posl. Resel: Tako resno jemljete svoje predloge! Posl. Schvvab (Pantzova skupina) predlaga, naj se postavi naklada na pivo z točko »Zboljšanje učiteljskih plač« na dnevni red. Ker čita utemeljevanje svojega predloga, nastane pri nemških nacionalcih velik spektakel. Njegov predlog pa propade. Posl. dr. Schacherl predlaga, da se postavijo učiteljske plače kot prva točka na dnevni red. Socialisti ne priznavajo nikakršnega junk-tima med učiteljskimi plačami in davkom na pivo. Celo Vaša »Tagespost« imenuje to »napačen junktim«. Deželni glavar poziva socialne demokrate, naj takoj naznanijo svoje želje. Socialisti odločno ugovarjajo tej zahtevi m razvije se med njimi in deželnim glavarjem zelo živahna debata, v katero padajo od vseh strani medklici. Večina seveda naposled odklanja predloK dr. Scha-cheria. Posl. Kaan polemizira s Tagespošto. Po mnogih medklicih in dialogih pride Resel do besede in predlaga kot drugo točko draginjsko predlogo. Dr. Kaan naj pove. če ostane deželni zbor sposoben za delo. Kar uganja nemško nacionalna večina, je demagoška politika. Ko je Reslov predlog odklonjen, predlaga dr. Schacherl draginjsko predlogo kot tretio točko. Tudi ta predlog ie odklonjen. Nato jo predlaga Horvatek kot četrto točko in utemeljuje svoi predlog z obširnim govorom. Kolle-ger podpira predlog in priporoča, naj se seja zaključi. Resel pravi, da gre socialnim demokratom za to. da preprečijo novi davek na pivo in da dajo večini časa za razmišljanje. Predlog za konec seje se odklanja. Ob pol 7. zvečer prihaja deželni zbor do dnevnega reda. Preden se prične debata o davku na pivo, pa mine še dosti časa. O tej točki govore poročevalec Foest, potem Brandl. Benkovič, Wol!bauer. Franz. Potem prihaja Schacherl do besede. Ob pol 12. ponoči. ko to javljam, govori še vedno Schacherl. Seja vso noč! Gradec, 16. Seja ie trajala vso noč do tri-četrt na 8. zjutraj. Davek na pivo je sprejet proti glasovom socialistov. CEŠKO-NEMŠKA SPRAVA. Dunaj, 16. Včeraj so se pričela nova spravna pogajanja. Dopoldne so bili mladočehi. staro-čehi in češki agrarci pri ministrskem predsedniku. Navzoča sta bila tudi tudi knez Thuii in minister Heinold. Grof Stiirgkh je dejal, da se ima razpravljati o deželnem redu, o volilni reformi in o jezikovnem vprašanju pri avtonomnih in državnih uradih, če se stranke zedinijo, da se razširi krog predmetov, o katerih naj se razpravlja, ne bo vlada ugovarjala. Krama? je priporočal, nai se povabilo socialni demokratje na konference. Načelniki strank so vzeli Stiirgkhove vesti na znanje in bodo svojim klubom poročali o njih. — Popoldne naj bi bili Nemci prišli k Stiirgkhu. Zadnji hip so pa to odklonili in objavljajo izjavo, da ne morejo priti na nobeno konferenco, katere se udeležuje knez Thun. To so naznanili Stiirgkhu. ki je dejal, da obžaluje to izjavo in da se vlada iz političnih in taktičnih razlogov ne more odreči namestnikovemu sodelovanju. Pacher ie od pol 5. do pol 7. zvečer razpravljal s Stiirgkhom. Za novo kotiferenco ni določen noben termin. RUDNIŠKA NEZGODA V CARDIFFU. Cardiff, 15. Ogenj je zadušen, ali kljub temu bo poteklo še precej časa, preden bodo preiskali vso jamo. ker je rudnik zelo obsežen in ker so rovi zasuti. Dobili so v različnih rovih še mnogo trupel, ki so bila pa taka, da niso mogli dognati identiteto. Rešilno moštvo je dobilo konja, ki ie bil še živ. Rudarji, ki so bili še živi. so bili nezavestni iu so jih z največjo težavo spravili iz rovov. Vse delo počiva v vsem okraju. Rudarji v nedeljskih oblekah spremljajo mrtve tovariše do njihovih stanovanj, kjer čakajo žene. Najmanj 1000 žen in otrok je brez vseh sredstev. PREISKAVA O VZROKIH POŽARA NA »VOLTURNU«. London, 15. Trgovski urad bo uvedel preiskavo o vzrokih požara na parniku »Volturno« AVSTRIJA SE ZOPET VMEŠAVA V ALBANSKA VPRAŠANJA. Dunaj. 16. Oficiozna »Wiener Allg. Zeituiig« poroča, da je dobil avstrijsko-ogrski poslanik v Belgradu naročilo, da povpraša srbsko vlado, kakšno stališče da bo zavzela v mejnem vprašanju Albanije. List tudi poroča, da so srbske čete na albanskem ozemlju in da se ne bo ozirala na sklep londonske konfcrence. Avstro-Ogrska nikakor ne more dopustiti, da bi Srbija stopila na albansko ozemlje, čeprav pod pretvezo provizorične okupacije. Korak v Belgradu. Dunaj, 16. Avstrijski poslanik v Belgradu je dobil nalog, naj zahteva od srbske vlade, da nemudoma zapusti vse pozicije na albanskih tleh. NOVE PUŠKE ZA SRBIJO. Belgrad, 15. Vojni minister ie s privoljenjem vlade vpostavil v proračun vojnega ministrstva za leto 1914 potreben kredit za nabavo 500.000 novih pušk. s katerimi bodo oborožili vso srbsko armado. GRŠKO - TURŠKA NASPROTJA. Atene. 15. Grška brzojavna agentura poroča: V tukajšnjih merodajnih krogih si ne morejo razlagati vzrok razburjenja med Turki, ki ie nastalo ob priliki obiska princa Sabah Edina. Princa so sprejeli v Atenah z vsemi častmi, k; gredo pirncu in nečaku sultanovemu. Turki pozabljajo. da vlada med Grško in Turčijo še vojno stanje. Grška ie Turčiji že večkrat dokazala, da je spravljiva, med tem ko Turčija ne jemlje nobenih obzirov na Grško. Še pred kratkim je pustila turška vlada, da so v Carigradu usmrtili več Grkov, med tem ko grška sodišča niso izrekla smrtne obsodbe nad Turki, ki so bili obtoženi hudih zločinov. Odgovorni urednik Fran Ba r tl. Izdaja in zalaga založba »Zarje«. Ti‘1,0 1’čiteliska tiskarna« v Ljubliani. la mlinarje proda zelo poceni „ Občno konsumno društvo* Idriji*4 1 konipieten Schrotttvvalzen s 4 valarjl t Glattwalzen tudi s 4 valarji ter 1 zgornji mlinski kamen za mlenje koruze. Ogled je vsak dan dovoljen. Pozor! 50.000 parov čevljev! 4 pare črevljev za K 9-—. Zaradi vstavljenja plačil večih velikih fabrik se mi je naročilo, da veliko množino črevljev globoko pod izdelovalna ceno prodam. Prodam torej radi tega vsakomur 2 para mo* Sklh in 2 para ženskih črevljev, z zbitimi podplati, rujavG ali črno usnje, jako elegantna najnovejša fasona, velikost po številki. Vsi 4 pari stanejo le K 9*—. Razpošilja se po povzetju. S. URBACH, izvoz čevljev, Krakov, Avstr. St. 62. Zamena dopustna, tudi denar nazaj. 40 letni uspeh, gSTJfflf Želodčna = — tinktura lekarnarja Piccotija v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekle ničica vel j* 20 vin. Iraf I",™ G. PiCCOll, LjuMjan*. Kdor ljubi dobro Kavo, rabi kot pridatek .pravi zagrabikl :Franck:* z kavinlnt mlinčkom. — Kdor ga ie ne vporabtya* pogrel« najboijie. emp 43/2t>.642 Zensko perilo volnene srajce, spodnje majice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, dokolenke, rokavice, gamaše, kožuhovinaste čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in :; druge predmete za gospode priporoča ::: modna trgovina za gospode P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte. ■■■■■■■■■ • Zaloga pohi- ir* 17 l Ljubljana, Ma- i štva in tapet- j Tf k^niKi rije Terizija j niškega blaga j1 1 * 1>ttPUv3| c. 11 (Kolizej). |imuiiiiHHHimHnunmn«uunH»nnmmuHaHUHMnnun»Hinmuuu»uum»»in 1 Ljubljana, Ma- ■s inNiraianaflNiiaiMHuHiMiMuiiiiHiinaHHini 3 t Zaloga spalnih ter je- ] Zaloga otomanov, di- ■ j dilnih sob v različnih j: vanov, žimnic : j S: najnovejših slogih. : j in otroških vozičkov.: ■ ■ [Spalnica v amerikanskem orehu} 350 kron. ■ ■ j Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en | B ** umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom. * * i BALKAN sped.lcljs3rei in IszorcLljsijsOsisi dLel. djrvn.ž"ba,. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta St. 33. Centrala: TRST. Telefon St 100, mednarodna špedicija, špedicije in zacarhumje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča, kleti. Prosta skladišča za redni užitnini podvrženo blago. Najmodernejša Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke**. Zmerne cen.©. — Toče.«. po*tr»i1©o- Peter Kozina & Ko. I Tovarna čevljev v Tržiču (Gorenjsko) = (najmodernejše podjetje monarhije) 3 0, je otvoril meseca septembra lastno prodajalno LJUBLJANA Breg 20 V*rst"ep* znamke. na drobno JiFPO A\1 na debelo v Cojzovi hiši. Pozor! 3Q£rru3 -—................ Socialistična revija. ------------- gtT na ieto dvanajst številk. Cena: Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K. Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K. Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi »Naših Zapiskov* v Gorici. registrorana zadruga z omejenim Jamstvom j j priporoča svoje bogato zalogo manufaktumega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd. ! ================* po najnižji cenL ================== Vabi se torej cenjene člane, da vse svoie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem poletju. Clan lahko po-j stane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro- - kih do 40 kron. z Načelstvo, h \ ^ H @ glasilo socialist ičnega ženstva @ n Urednica: Alojzija fetebi v Ljubljani. ■j /g* Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane ^ n tl na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin. 1J Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. UP © ® čjjjg 9 t|f za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-::: ložbi »ZARJE*. ::: Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :n vsako leto K 1*—. - Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani. Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi založba »Zarje* v Ljubljani. Pripovedni spisi: Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena Hans K i r ch s te i ger: Pod spovednim 50 vin. pečatom. II. del. Cena 2 K. S. Mach ar: Magdalena. Preložil dr. Anton P. Mi hal ek: Iz nižin življenja. Cena 1 K, Dermota. Cena 2 K. M. G o r k i j: Mati. Cena 4 K. Hans Kirchsteiger: Pod spovednim E. Zola: Rim. Prevel Etbin Kiistan. pečatom. I. del. Cena 2 60 K. Znanstveni spisi: Dr. Drag. Lončar: Politično življenje D r. I v a n P r i j a te 1 j: Prešernov spomenik. Slovencev. Cena 80 vin. Dr. Drag. Lončar: Dr. Janez Bleiweis D r. 1 v a n P r i ja te 1 j: Drama Prešernovega in njegova doba. Cena 1 K. življenja. Cena 40 vin. Abditus: Občinski socializem. registrovana zadruga z omejenim jamstvom Agitacijska izdajanja: --•—Vojna in socialna demokracija. Cena Li b e ra t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v. 30 vin. —'— Razprava VII rednega zbora jugoslo- Program socialne demokracije v Av- vanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin. atriji. Cena 6 vin. Oto Bauer: Narodni ali razredni boj. —•— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. Cena 6 vin. —Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. —Lurška pravljica. Cena 50 vin. Etb-in Kristan: Primož Trubar in slo- Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje vensko ljudstvo. Cena 8 vin. predavanj soc poslancev. Cena 40 vin, Knjižica časopisa »Naprej*. A n t K r i s t a n: Socializem. I. zvezek. Druga KarlKautsky: Kapitalistični razred. Cena izdaja. Cena 20 vin. 8° vin- Ant. Kristan: Socialna demokracija in K*rlKautsky: Proletarijat. Cena 30 v. kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin. Karl Kautaky: Razredni boj. Cena 40 v. Ant Kristan: Zakaj arao socialisti? Cena Karl Kautsky: Država bodočnosti. Ceni 14 vin. M vin. K. M a r x in Fr. E n g e 1 a: Komunistični ma- E t b i n K r i s t a n: Nevarni socializem. Cena niiest. Cena 40 vin. 80 vin. L Wa h rmund: Katoliško svetovno nazi- Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. ranje in svobodna znanost. Cena 70vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih. Karl K a u t s k y: Kdo uničuje proizvajanje Cena 20 vin. v malem. Cina 30 vin. E. Kristan: Narodno vprašanje in Slo- venci. Cena 80 vin. Glavna prodajalna v lastni hiši. Tri filijalke. Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji. Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufaktumega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah. Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost is vinorodnih krajev. Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge -.......— ter jih obrestuje po — -------- Koledarji: Zapet koledar u leto 1918. Cena 1 K- V zalogi so tadi it letniki 1912, 1911 Družinski koledar za leto 1918. Cena 1 K. IMS ia stareJU Zadružni koledar za Ido 181A Cena 10 vin Naši Zapiski Dobt s« po t K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1911. »Zarja*: retaikl a Mo 1911/1« 191*1« mana po M kron Založbo »Zarje* Ljubljani Naročila la piana je naslavljati na