PRIMORSKI DNEVNIK PoStmna plačana v gotovini *-> 4 a i. Abb postale I gruppo “ L6D3 4U lil* NOV VOJAŠKI UDAR V ARGENTINI Leto XXII. Št. 152 (6439) TRST, sreda, 29. junija 1966 KONČNO PO DOLGIH 21 LETIH Vojska je včeraj odstavila predsednika Illio Dva sotln,a 11 Nemčije n . . . . .. raziskuieta zloane v Rižarni uen. Ungania imenovan za novega predsednika V pretekli noči so se dogodki naglo razvijali - Udar je potekel brez prelivanja krvi Predsednika so odpeljali neznano kam - Vojaški odbor razpustil vse stranke in parlament BUENOS AIRES, 28. — Argentinska vojska je odstavila Predsednika Illio in prevzela oblast. General Carlos Ongania je bil imenovan za novega predsednika republike. Začasno vlado sestavljajo trije vrhovni poveljniki vojske. Predsednik IUia je zapustil predsedniško palačo «Casa Rosada» ob 7.37 (ob 13.37 Po italijanskem času) v spremstvu vojakov in je odpotoval neznano kam. Vrhovni poveljnik vojske general Pistarini, ki pa j® bil predsednik Illia odstavil, je objavil po radiu sporočilo, v katerem je rečeno, da je predsednik Illia od-•topil jn da je on prevzel oblast. Sporočilo pravi, da je vojska nastopila, da zajamči red ter da vojska v celoti nadzoruje položaje. Vsa argentinska letališča so pod nadzorstvom vojaškega letalstva. Sporočilo se nadaljuje: »Predsednik Illia je ponudil svojo ostavko s'noči ob 21. uri po krajevnem času (davi ob treh po italijanskem času) vrhovnim poveljnikom mornarice in vojaškega letalstva. Pozneje je protislovno stališče, ki ga la zavzel Illia, prisililo poveljstvo, na začne varnostno akcijo.* . Dogodki so se v zadnjih 24 urah !zredno naglo razvijali. Sinoči je '[rhovni poveljnik vojske general pistarini objavil po radiu sporoči-i°.v s katerim je javljal, da je razrešil poveljnika drugega armadnega zbora generala Čara in ga dal •retirati. Dalje je javil, da ne priznava več oblasti ministra za vojsko generala Castra Sancheza. Končno je javil, da so vsi vojaki v vojašnicah ter da bo obveščal I Prebivalstvo o dogodkih. .General Pistarini je dal aretirati generala Čara, ki je vnet zagovornik zakonitosti, češ da je Prekršil obveznost, da se ohrani enotnost in strnjenost vojske. V Potek se je general Caro sestal Z bratom in z drugima dvema parlamentarcema, ki pripadata justi-ClaHstičnemu gibanju, ki ga dru- |ače imenujejo »peronizem brez barona*. Pistarini je izjavil, da ''Uro ni bil pooblaščen iti na ta •ostanek, poleg tega pa ni poročal, 0 čem se je govorilo. Baje sta na •ostanku bila tudi dva člana vla-uo, in sicer minister za vojsko general Castro Sanchez in minister zdravstvo. Pistarini je zatem •Poročil, da ne priznava več oblaki ministra za vojsko. N predsedniški palači se je vlila nujno sestala na posvetovanje Pod predsedstvom Illie. Navzoči •o bili vsi ministri in državni tajski. Po seji se je Illia sestal s E°veljniki treh sektorjev vojske. rakoj nato so sporočili, da je pred •odnik Illia sklenil odstaviti ge-Porala Pistarinija in da je oseb-Po prevzel poveljstvo vojske. . Istočasno pa se je govorilo, da Je vlada podala ostavko, in kma-zatem je bilo javljeno, da voj-*ka ni hotela izvršiti ukaza o od-•tavitvi generala Pistarinija in da ške palače ter zakričal časnikarjem in množici: »Vojaki nam grozijo, da nas izženejo s silo, če ne odstopimo. Toda predsednik je sporočil, da bo vztrajal.* Toda čez nekaj minut je 16 agentov v uniformi vdrlo v predsedniško palačo. Cez četrt ure so predsednik Illia, zunanji minister Zavala Or-tiz in senator Vesco zapustili palačo. Zavala Ortiz in Vesco sta zavpila: »Živela ustava Vrnili se bomo.* Takoj nato so objavili poročilo, ki so ga podpisali vrhovni poveljniki vseh treh sektorjev vojske in ki je javljalo, da je prevzel oblast odbor vrhovnih poveljnikov, kj so general Pascual Pistarini (vojska), admiral Benigno Varela (mornarica) in generalni brigadir Teodoro Alvarez (letalstvo). Nekaj minut po odhodu predsednika so oddelki vojske zasedli predsedniško palačo. Predsednika je pred palačo pozdravila velika skupina i njegovih sodelavcev, ki so ga čakali pred glavnim vhodom. Illia je vstopil v vojaški avtomobil, ki iiiHiiHiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiJiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiiiiiuiimiimimiiiiiiiiiiiimiiiiiMiiiimimii Hanojski odposlanci v Moskvi in Pekingu? Upor ameriškega bataljona v Južnem Vietnamu Tri Kuang nadaljuje gladovno stavko se pripravlja, da prevzame oblast. Medtem je vojska zasedla vse radijske postaje, glavno pošto in druge važne položaje. Vojska je baje dala predsedniku Illii rok do šeste ure po krajevnem času (do 12. ure po italijanskem času)', da zapusti predsedniško palačo. Palačo je vojska pozneje obkolila in v bližini so zavzeli položaje tudi tanki. Eden glavnih voditeljev državnega udara general Julio Alsogaray je odšel z nekaterimi polkovniki v u-rad predsednika Illie, kjer se je z njim dolgo pogovarjal. Medtem pa je bil trg pred palačo močno zastražen. Okoli 7. ure se je tajnik urada za tisk pojavil na oknu predsedni- LONDON, 28. — Po diplomat- skih poročilih, ki so jih dobili v Londonu, je baje sevemoviet-namska vlada poslala svoje najvidnejše voditelje, med katerimi samega predsednika Hošiminha v i jih so no od Hanoja. Eno ameriško letalo je bilo sestreljeno. je odpeljal proti središču mesta. Bivši minister za delo je izjavil, da je predsednik zastražen v rezidenci svojega brata. Zatrjuje se, da je takoj po odhodu predsednika Illie policija u-porabljala solzilne bombe pri razganjanju demonstrantov, ki so se bili zbrali pred palačo. Govori se, da bodo predsednika konfinirali na otoku Martin Garcia ob ustju reke La Plata. Prebivalstvo Buenos Airesa ni v veliki večini nič vedelo o državnem udaru. Sinoči so bili kinematografi in gledališča odprti. Tudi radijski in televizijski program je bil normalen. Več ur so premiki čet ostali neopazni. Vojaško poveljstvo je zvečer v največji diskretnosti dalo zasesti radio, glavno pošto in sedež kongresa ter je okrepilo straže v glavnih javnih poslopjih. Vojaški triumvirat, ki začasno vlada, se je namestil v palači ministrstva za vojsko, ki je nasproti predsedniški palači. Govori se, da je bii minister za obrambo Leo-poldo Suarez aretiran v svojem u-radu, podpredsednik Carlos Peret-te pa je baje pribežal v Urugvaj. Vojaški udar je bil izvršen brez prelivanja krvi. Iz vse države poročajo, da vlada popoln mir. Letališča in pristanišče v Buenos Airesu so odprta. Začasno so prepovedali samo polete netrgovskih letal Vhod v parlament, ki so ga zasedli vojaki, je poslancem prepovedan, Prav tako je vojska obkolila sedež občinskega sveta Včeraj so bile zaslišane prve priče med katerimi: dr. M. Stock kot predsednik židovske skupnosti in dr. C. Schiffrer kot zgodovinar - Prizadeti naj se prostovoljno prijavijo za priče Jugoslavija in prihodnja j gen. skupščina OZN Kakor je bilo pred nekaj meseci že napovedano, sta predvčerajšnjim prišla v Trst iz Frankfurta ob Maini deželni sodni svetnik Bach in državni pravdnik Varld, ki s sodelovanjem italijanskega preiskovalnega sodnika in po privoljenju pravosodnega ministrstva zaslišuje priče za proces proti esesov-skim zločincem, ki so zakrivi- Pred predsedniško palačo, ki so jo zasedli častniki, podčastniki in .,- --- -------„---- vojaki, so trije tanki s topovi na- V Južnem Vietnamu je bila v i perjenimi proti trgu. Pred poslop-zadnjih štiriindvajsetih urah voja- j jem ,r?i"‘strs,tya za v°is'ko straži-ška dejavnost manjša. Na več kra-j J0, odi....................... B DANES ■ ' Po enaindvajsetih letih se je vte-taj končno začela v Trstu preiska-o zločinih v zloglasni tržaški Rl-^rni. iz Zahodne Nemčije sta pri-namreč dva sodna uradnika, ki sta začela zasliševati priče, da bi •brala potrebno gradivo za proces ®roti odgovornim nacističnim Zlobcem. * » * V Buenos Airesu je argentinska v°jska z vojaškim udarom odsta-v>la predsednika Illio in imenovala *a novega predsednika republike ®eherala Onganio, ki je bil nekoč 'rhovni poveljnik vojske, a je v za-£*tku leta odstopil. Vojaški odbor, ** je prevzel posle vlade, je razpu-®lil kongres in pokrajinske zbomi-lp- odstavil podpredsednika in 22 Pokrajinskih guvernerjev; razpustil •* Vse politične stranke in odredil •Iknje pripravljenosti. Udar je bii •vršen brez prelivanja krvi. Vojska J* zavzela vse strateške položaje, bdar se je pripravljal že več dni, dokler ni predslnočnjim vrhovni po-v*Unlk vojske gen. Pistarini odrekel Poslušnost ministru za vojsko gene-^U Sanchezu, katerega je dal vče-fki aretirati. Pred tem je bila seja JWe, na kateri je predsednik II-J* sklenil odstaviti Pistarinija, to-ta ga je prehitel, in Illia je baje J*0kj konflniran na nekem otoku. 0 njegovi odstavitvi je množica Pped predsedniško palačo demontirala, policija pa jo je razgnala. jaj namerava vojaški odbor in kak-*n je njegov program, še ni znano, ydl pa se, da je hotel z udarom Preprečiti »peronizem brez Perona*. y*rdnarodnc telefonske zveze z Argentino so prekinjene. Tudi v glavnem mestu brazzavil-kega Konga je vojska zasedla glav-P* Položaje in deloma uničila sedež prodnega revolucionarnega gibanja b »e z njegovimi pripadniki »pojila. To gibanje je edina dovolje-p stranka. Toda vlada je gospodar pložaja, ki se normalizira. Vse ka-.*■ da gre za upor nekega plemena, *r je bil neki njegov pripadnik — "ic,r degradiran. To nepotrjenih vesteh se nekaj ,?v*ga dogaja v zvezi s posvetova-,J1 *a konec vojne v Vietnamu. Po ."bdonsklh diplomatskih vesteh je *Hj* hanojska vlada poslala samega ®lpdsednika Hošiminha v Peking in ■ Moskvo, ker Kitajska noče sode-°vatl v skupni akciji socialističnih Jžav, da bi pomagala Severnemu ‘etnamu. Baje je zavrnila poskus romunskih voditeljev, da bi dovolila tranzit vojaškega materiala, ki ga pošiljajo Severnemu Vietnamu Sovjetska zveza in druge vzhodnoevropske države. Najznačilnejša novica iz Južnega Vietnama pa pravi, da se je neki ameriški bataljon uprl in ni hotel oditi na operacijo proti partizanom, tako da so ameriški častniki ustrelili tri uporniške vojake. Bombardiranje Severnega Vietnama se nadaljuje vedno bolj, spopadov pa je bilo včeraj v Južnem Vietnamu nekaj manj. Medtem se nadaljuje tudi zasedanje SEATO v Avstraliji; največ razpravljajo o Vietnamu in tudi o tem, kako naj Anglija uporabi svojih 50 tisoč vojakov, ki jih bo iz Malezije umaknila. Jutri bodo podpisali francosko-sovjetsko izjavo o razgovorih z de Gaullom v Sovjetski zvezi. Francoski predsednik je včeraj obiskal Volgograd. teklo noč pa so partizani napadli z možnarji sajgonsko postojanko v Kam Lo 650 kilometrov severno od Sajgona. Sajgonska vojska je utrpela precejšnje izgube. Davi so strateški bombniki «B-52» bombardirali nekatera področja, kjer domnevajo, da se zbirajo oddelki osvobodilne vojske. Sevemovietnamska tiskovna a-gencija je javila, da se je en ameriški bataljon uprl in ni hotel oditi na operacije proti osvobodilni vojski. Ameriški častniki so ustrelili tri uporniške vojake. V Sajgonu nadaljuje budistični voditelj Tri Kuang že dvajset dni gladovno stavko, ki je noče prekiniti kljub pozivu vrhovnega patriarha vietnamske budistične cerkve. Hranijo ga z injekcijami dek-stroze. V Sajgonu je bil sestanek, na\ katerem so razpravljali o social- j nih vprašanjih v Sajgonu. Navzo-1 čih je bilo dvesto profesorjev, so- j cialnih asistentov in pisateljev. E- j den od udeleženih je izjavil, da so j sedanje razmere v Vietnamu «pri-! pravile prebivalstvo do tega, da vse prodaja, vštevši žene, otroke, sorodnike in prijatelje.)) Ugotovil je, da je to posledica revščine in obupa med večino prebivalstva. opremi. Po ulicah prestolnice pa ni patrulj. Ljudem je prepovedano približati se predsed-niški palači. gania prevzel predsedniško oblast ob 17.20 po italijanskem času na podlagi sklepa vojaškega ouuora. General Ongania je bil svoj čas vrhovni poveljnik vojske, v začetku leta pa je odstopil, ko je predsednik Illia imenoval generala Ca stra Sancheza za ministra za vojsko. li toliko grozodejstev in umorov v tržaški Rižarni, zlasti pa proti esesovskemu Sturmbahn-jurerju Allersu, enemu izmed komandantov Rižarne. Včeraj dopoldne se je na tržaškem sodišču, v sobi št. 295, začelo zasliševanje prvih prič. Kakor smo zvedeli, so bili zaslišani nekateri preživeli Židje, ki so bili zaprti v Rižarni, med katerimi je tudi dr. Mario Stock, predsednik židovske skupnosti v Trstu. Zaslišali so tudi prof. Schiffrerja kot zgodovinarja. Zasliševanje prič bo trajalo še nekaj dni. Upati je, da bodo preiskovalni organi zaslišali čim večje število preži- ! BEOGRAD, 28. — Odbor za zu- | nanje zadeve in mednarodne od- i noše zveznega sveta zvezne skupščine je na današnji seji razpravljal o pripravah za prihodnje zasedanje generalne skupščine OZN in o aktualnih vprašanjih, ki bodo na dnevnem redu svetovne organizacije. Uvod v razpravo je podal stalni zastopnik Jugoslavije pri svetovni organizaciji Danilo Lekič, ki se je posebno zadržal na vzrokih, ki otežkočajo konstruktivnejše delovanje svetovne organizacije (vietnamska vojna, gospodarska vprašanja, vprašanje razorožitve, neokolonializem, rasna diskriminacija in druge), in je izrazil mnenje, da bodo nevezane države na letošnjem zasedanju imele realne možnosti za še večjo dejavnost v reševanju novib vprašanj, ki bodo na dnevnem redu. ...............................•••••>...................................'e""..miiiniimini...... ŠE NEKAJ DNI ZATIŠJE V ITALIJANSKEM POLITIČNEM ŽIVLJENJU velih prič o grozodejstvih, ki so jih esesovci in njihovi pomagači zakrivili v Rižarni. Po končani preiskavi bo v Frankfurtu ob Maini proces, če bo po zasliševanju prvih prič o-čitno, da so žive še druge priče in da je njihovo pričevanje potrebno, bo verjetno sledilo še dodatno zasliševanje. To pa je odvisno od zanimanja in za vesti prizadetih. Dolgo let po vojni niso bila javnosti znana imena glavnih krivcev strašnih zločinov v Rižarni, dokler nismo njihovih imen objavili v jubilejni številki našega dnevnika 16. maja lanskega leta. Takrat smo objavili tudi seznam do sedaj ugotovljenih žrtev ter seznam Predlogi o razprave načinu parlamentarne o petletnem načrtu Izjava Pieraccinija in predlog La Malte - Sestanek med sindikati in ministrom za reformo državne uprave - FNOOMM zahteva pogajanja o položaju zdravnikov RIM, 28. — Predsednik vlade Moro je skupaj z zunanjim ministrom Fanfanijem v Nemčiji, parlament pa v zvezi z ju-.trišnjim praznikom na nekajdnevnem dopustu, tako da je v j italijanskem političnem življenju že več dni zastoj, med kate-Zvedelo se je, da je general On- rim pa se Že pripravlja dolgo-•-1- -----' ’ ‘ '' trajna «bitka» za odobritev pet- letnega gospodarskega načrta. Trenutno gre za uvod v to razpravo, saj ni povsem jasno, kako naj sploh načrt odobrijo, odnosno na kakšen način naj o njem razpravljajo. Povrh pa tudi o tem vprašanju ni enakin Prvi ukrep, *i ga je sprejel ge- stališč v okviru vladne koalici- neral Pistarini takoj po vojaškem j je, ki Se Še ni dogovorila za udaru, je bila prav odstavitev ge- j skupen predlog, nerala Sancheza. Odredil je tudi i razpustitev kongresa in pokrajin- t Danes Je minister za proračun stavljanju vprašanj, skih zbornic, odstavil je podpred-1 pieraccini dal v tej zvezi novinar- Glede postopka je Pieraccini sednika in 22 pokrajinskih guver-ljem krajše izjave. Vprašali so ga, mnenja, da gre za popolnoma nov nerjev. Razpustil je vse politične če se bo po razgovoru s predstav- pojav, ki ga predstavlja načrt m stranke in odredil stanje priprav- I nikom MSI Robertijem sestal tu- I ki zahteva tudi nov postopek N; Ijenosti. > -----' ----— ;----- Pieraccini je odgovoril, da se bo prav gotovo v prihodnjih dneh sestal tudi z Malagodijem. Vpr.: »Ste mnenja, da bo opozicija pričela obstrukcijo med razpravo o proračunu?* Odg.: »V vseo dosedanjih razgovorih o postopku ni nouen predstavnik opozicije, z desne ali leve, govoril o taki politiki, temveč so vsi tak način razprave zanikali. S tem pa se seveda niso odpovedali svoji pravici do diskusije, do poglobljene razprave in za- 1 di s posl. Malagodijem mogoče zahtevati, da bi nova i vprašanja reševali s tradicional- iiiiiiMiimiiiiiniitiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiitiiMiiiii nimi sredstvi. | Pieraccini je zanikal potrebo po i začasnih ukrepih, ker se je vlada I ze obvezala, da bo načrt sprejela j in bo načrt veljal za razdobje od j 1966-70, kar je normalno za več-j letne načrte, ki jih tudi v drugih „„ „ , . 1 vega leta veljavnosti. Končno pa VOLGOGRAD, 28. — General de I danes z letalom iz Tirane v paki- j državah odobravajo v sredini pr-Gaulle je prišel danes popoldne stansko prestolnico, kjer se bo se- gre tudi za usklajevanje evrop-iz Kijeva v Volgograd. Spremlja | stal s predsednikom Ajubom Ka-!skih g°spdarskih načrtov, saj so De Gaulle v Volgogradu CANBERRA, 28. — V avstralski prestolnici se nadaljuje zasedanje SEATO. Davi pred sejo sta se a-meriški in britanski zunanji minister sestala na posvetovanje. Posvetovala sta se o Vietnamu, o Maleziji in o angleški obrambni politiki. Pozneje se je začela tajna seja SEATO. Zvedelo se je, da je Dean Rusk govoril izključno o Vietnamu in ponovil, da nameravajo ZDA nadaljevati vojno, »ker Hanoj noče upoštevati možnosti mirovnih pogajanj*. Zvedelo se je, da bo angleška vlada skrbno proučila možnost, kako naj uporabi svojih 50 tisoč vojakov, ki so sedaj v Maleziji, ga predsednik vlade Kosigin. Med potjo z letalom, ki je trajala dve uri, sta de Gaulle in Kosigin nadaljevala politična posvetovanja. V neuradnih krogih govorijo, da so sklenili napeljati trdeč.) telefon med Kremljem in Elizejsko palačo. Podpisali bodo tudi konzularni sporazum, ki za sedaj ne določa, da bodo odprli nove konzulate. Odprli jih bodo, če se bo pokazala potreba. Francosko • sovjetsko izjavo bodo podpisali v četrtek zvečer in bo vsebovala dolgo določbo o postopku za posvetovanja med obema državama. Čuenlaj v Pakistanu RAVALPINDI, 28. — Predsednik kitajske vlade čuenlaj je prispel Muro, lan tuni, Erhard lu bchioeder v Bonnu nom. Včeraj sta se Čuenlaj in Enver Hodža udeležila v Tirani velikega javnega zborovanja. Kakor poroča agencija ATA, sta oba ostro napadla Sovjetsko zvezo. Čuenlaj je izjavil, da so ameriške mirovne ponudbe glede Vietnama sleparija, in je dodal, da «sovjetski revizionisti nameravajo izdati Vietnam, s tem da usmerijo vietnamsko vprašanje na tir rusko-ameriškega sodelovanja*. Zatem je Čuenlaj izjavil, da je kitajska komunistična stranka zaplenila bogastvo reakcionarnih bur-žujcev, «toda ni mogla zapleniti njihovih idej*, ki so ostale in pred-stavljajo stalno nevarnost povratka h kapitalizmu. Zaradi tega so sprožili «veliko kulturno revolucijo, ki stremi za tem, da odpravi ostanke buržoaznega vpliva*. Govornik je pripomnil, da Kitajska ni še Izvedla »popolne in odločilne izkušnje, kako naj prepreči morebitni uspeh prevratnega delovanja buržoaznih elementov, imperialistov, revizionistov in drugih reakcionarjev*. Enver Hodža Je tudi ostro napadel »hruščovske revizioniste*, ki »zaman skušajo ovirati težnjo svojih zaveznikov po neodvisnosti*. SZ Je pripravljena »sporazumeti se v Evropi z imperialisti in s tem izdati varšavski pakt*. Hodža je dodal, da Albanija ne pričakuje, da bo povabljena na prihodnje zasedanje varšavskega pakta, katerega je še vedno dejanska članica, «kljub vsem diskriminacijam Sovjetske zveze proti njej.* BEOGRAD, 28. — Jugoslovanske gospodarske in turistične organizacije se bodo prihodnje leto aktivno vključile v proslavo jubileja mednarodnega turističnega leta. To je sklep današnjega sestanka zastopnikov turističnih, potovalnih, gostinskih in drugih organizacij, občin, turističnih zvez in društev iz raznih krajev Jugoslavije v zvezni gospodarski zbornici. Sestanka so se udeležili tudi: član zveznega odbora za turizem Miljan Neoričič, podpredsednika zveznega izvršnega sveta Boris Kraigher in Jakov Bla-ževič, zvezni tajnik za finance Ki-ro Gligorov in drugi. Na seji so sprejeli sklep, da se ustanovi nacionalni odbor, ki bo skrbel za pri. pravo proslave. tehniki v Bruslju že izdelali načrt, za katerega prav tako predvidevajo razdobje 1966-70. Glede potrebe spremembe člena 85 pravilnika poslanske zbornice je Pieraccini dejal, da ne gre za potrebe hitrejšega postopka, temveč da bi o načrtu razpravljali v ožjem krogu, s čimer pa seveda ostane v polni veljavi suverenost skupščine. Predsednik skupine republikanskih poslancev La Malfa pa je poslal vsem načelnikom skupin poslancev pismen predlog, da bi pri odobritvi načrta uporabili običajni postopek, ki je v veljavi pri razpravi o proračunu. La Malfa je mnenja, da je treba načrt odobriti kot zakon, ker drugače ni mogoče upoštevati finančnih obveznosti, ki izhajajo iz načrta. Vendar pa je proti posebnim postopkom in je mnenja, da je najboljša čim širša razprava v poslanski zbornici brez posebnih komisij. Iz omenjenih stališč izhaja, da celo republikanci in socialisti niso povsem složni glede načina odobritve proračuna, čeprav se strinjajo glede bistvenega vprašanja ,'n predvsem, da je treba načrt odobriti kot poseben zakon in da ne zadostuje resolucija ali priporočilo poslanske zbornice. Minister za reformo državne uprave Bertinelli je danes obrazložil sindikalnim predstavnikom okvirni načrt, ki ga Je pripravilo ministrstvo glede reforme Javne uprave in v tej zvezi zlasti glede kvalifikacij in ud-govornosti uslužbencev. Na sestanku sta bila tudi ministra Colombo in Pieraccini. Glede preureditve javne uprave in položaja uslužbencev je minister ugotovil, da morajo vsi ukrepi težiti k večji funkcionalnosti uprave in istočasno znižati stroške. V tem okviru je treba tudi upoštevati potrebe petletnega načrta. V tej zvezi je minister napovedal ustanovitev posebne komisije, v kateri bodo sindikalni predstavniki, predstavniki finančnih ministrstev, urada za proučitev, zakonodajnega urada predsednika vlade, urada za reformo in trije strokovnjaki za upravna in gospodarska vprašanja. Na prvih zasedanjih bodo prisotni tudi finančni ministri. Po sestanku so dali vsi trije tajniki vsedržavnih sindikalnih orga nizacij, ki so se udeležili sestanka, dokaj ugodno oceno, češ da so resne osnove za nadaljnjo razpravo o reformi državne uprave. Danes je pričela delo 'losebna komisija INAM, ki mora sestaviti nov pravilnik o odnosih med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami. Proti tej komisiji in načinu dela je ponovno ostro protestirala FNOOMM, čes da gre za enostransko dejanje, ki je v nasprotju z zakonom o ustanovitvi zdravniških zbornic, kot .udi z zakonom o tarifah. FNOOMM vztraja, da se normativna in, tar.f-na vprašanja, odnosov med zdravniki in zavarovalnimi ustanovami lah ko uredijo samo na osnovi svobodnih pogajanj in sporazuma med zavarovalnimi ustanovami ter zdravniškimi zbornicami. CGIL. CISL in UIL so proglasile novo 72-urno stavko uslužbencev Alitalia, ki niso neposredno zaposleni na letalih med poleti. Stavka bo trajala od 23.30 jutri do iste ure 2. julija. Tudi ta stavka k • proglašena v zvezi z za-htevaru za obnovitev delovne pogodbe. U Tant obišče Moskvo NEW YORK, 28 — Tajniitvo Združenih narodov javlja, da bo glavni tajnik OZN U Tant odšel 25. julija na uraden obisk v Moskvo na vabilo sovjetske vlade. Obisk se bo končal 28. julija. Do sedaj nima U Tant v načrtu ustaviti se v drugih prestolnicah med svojim potovanjem. osebnih izkaznic, ki so jih našli v Rižarni po begu esesov-cev. V prvem seznamu so imena umorjenih, v drugem pa i-mena oseb, ki so jih Nemci a-retirali in poslali na prisilno delo, spadali pa so pod komando Rižarne. (Tudi med temi je precej ljudi, ki so bili zaprti v Rižarni.) Seznam esesov-skih komandantov in njihovih pomočnikov ter sezname žrtev in izkaznic smo našli v Inštitu. tu za zgodovino delavskega gibanja v Ljublfani. Iz omenjenih seznamov sledi, kakor smo že lani prvič poročali, da sta bila komandanta Rižarne SS Obersturmfiihrer Oberhauser in SS Sturmbahnfiihrer AUers, drugi pa so bili: SS Ober- scharfiihrer Hachenhold, Mei-ster der Schutzpolizei Schnei-der ter Polizeimeister OttoSta-dy, SS Fritz Kočevsky, Shulz Mates Adolf, Plicher in Moi-mas. V Rižarni pa je bila tudi skupina italijanskih esesovcev, med katerimi je eden imel celo čin esesovskega kapetana, drugi čin esesovskega poročnika, nekateri pa so bili esesov-ski podoficirji. Zal, je o Rižarni zbranega še premalo zgodovinskega gradiva, večino dokumentov pa so Nemci uničili pred svojim porazom, ko so uničili tudi krematorij. Računa se, da je bilo v Rižarni umorjenih nad 2000 oseb, Slovencev, Hrvatov in 1-talijanov ter Zidov, aktivistov, ujetih borcev in osumljencev. Rižarna je bila kraj trpinčenja in mučenja in tam so sežigali tudi osebe, ki so bile prej zaprte v Koroneju, v esesovskem bunkerju na Trgu Oberdan itd. Krematorij, edini v bsej Italiji, je začel delovati v noči med 21. in 22. junijem, ko so umorili in sežgali 40 aktivistov, u-jetih borcev in talcev; deloval pa je nepretrgoma do zadnjih dni pred osvoboditvijo Trsta. Rižarna je bila tudi zbirališče za transporte v nemška tabori, šča smrti in je skozi njo šlo približno 20.000 oseb. Zato ie bila lani proglašena za narodni spomenik in bo kot taka tudi urejena. Zaradi pravice, ugotovitve zgodovinskih dogodkov in določitve odgovornosti zločincev, je torej popolnoma pravilno in potrebno, da se, čeprav po 21 letih, napravi temeljita preiskava in da se krivci kaznufe-jo. A. B. iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiliiiiiiiiniiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiiitmiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniiMMiiiiii ZAKLJUČEN POLITIČNI DEL OBISKA MORA V NEMČIJI ENAKA STALIŠČA 0 EVROPSKI VARNOSTI IN OBRAMBI Drugi dan obiska so razpravljali predvsem o dvostranskih vprašanjih BONN, 28. — Drugi dan obiska predsednika vlade Mora in zunanjega ministra Fanfanija v Zahodni Nemčiji so nadaljevali dopoldne razgovore med vožnjo po Renu na ladji «Mainz». Vožnja je trajala tri ure. Razpravljali so predvsem o dvostranskih vprašanjih v prisotnosti zunanjega ministra Schroe-derja in strokovnjakov. Popoldne pa so zaključili politične razgovore ob prisotnosti kanclerja Er-harda. Po zaključku razgovorov Je predsednik vlade Moro odgovarjal na vprašanja okoli 200 prisotnih italijanskih, nemških in drugih novinarjev. Ugotovil je, da spada njegov obisk v okvir normalnih odnosov med prijateljskimi in zavezniškimi državami, kot sta Italija in Zahodna Nemčija Nato je na kratko orisal vsebino razgovorov, pri čemer je pričel z atlantskimi vprašanji in NATO ter poudaril tesni sporazum med Bonnom in Rimom glede ciljev, da se prebrodi evropska kriza. O obisku je bilo objavljeno tradicionalno zaključno poročilo, ki poudarja enaka stališča med Rimom in Bonnom ter polno zaupanje integriranemu obrambnemu sistemu. Pomočnik vzhodnonemškega zunanjega ministra je kritiziral Mo-rov obisk v Berlinu, ki je v programu. Izjavil je, da za voditelje Zahodne Nemčije pomeni uraden obisk v zahodnem Berlinu, da predsednik vlade, ki je na obisku, priznava zahtevo Bonna, da predstavlja vse nemško ljudstvo. Dodal je, da je prepričan, da prav tako kakor drugi narodi tudi italijanski narod želi mir na starem kontinentu. Neredi v Brazzavillu BRAZZAVILLE, 28. — V prestolnici brazzavilskega Konga so se danes spopadli oddelki vojske in pripadniki narodnega revolucionarnega gibanja. Zatrjuje se, da je vojska uničila glavni sedež te stranke, ki je edina dovoljena v brazzavilskem Kongu. Vojska je zasedla glavne položaje v prestolnici. Prekinili so tudi promet med Brazzavillom in Kinšaso (Leopold-vlile) po reki Kongo. Predsednik vlade Ambroise Nou-mazalay je pozval vojsko, naj se umakne v vojašnice, prebivalstvo pa je pozval, naj bo mirno. Poročilo pravi, da so nerede povzročili «nekateri ekspatriiranci* in da so ((plemenske podlage*. Potrjujejo tudi, da je vojska deloma uničila sedež narodnega revolucionarnega gibanja. Sedaj pa vlada obvladuje položaj, ki se postopoma normalizira. Zamenjali so vrhovne poveljnike vojske Napetost je nastala iz protesta proti degradiranju kapetana Goua-bija. Sporočilo javlja, da bo glede tega častnika stranka našla zadovoljivo rešitev. Zatrjuje se, da je častnik odklonil novo mesto, ki so mu ga bili ponudili, in njegovo pleme se je uprlo. Predsednik vlade poudarja, da je v odsotnosti predsednika republike nosilec «politične in državne oblasti* ter poudarja, da morajo vojaki predvsem položiti orožje ter se javiti v vojašnicah v uniformi. Predsednik republike Alphonse Massemba Debat in številni ministri so na Madagaskarju na neki konferenci. Vreme včeraj: najvi&ja temperatura 27,8, najnižja 20.5, ob 19. uri 26.8; zračni tlak 1003.9 pada, vlaga 50 odst., veter jugozahodnik 15 km na uro, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 25 stopinj. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 29. junija Peter in Pavel Sonce vzide ob 5.18 in zatone ob 20.58. Dolžina dneva 15.40. Luna vzide ob 17.56 in zatone ob 2.36 Jutri, ČETRTEK, 39. junija Emilija SEJA DEŽELNEGA SVETA Poročilo odbornika Marpillera o razgovorih delegacije v Rimu Delegacija ni zadovoljna s predlogi IDI - Okrog 80 milijard za veliko tovarno motorjev, železarni, tržiško ladjedelnico itd. Na včerajšnji seji deželnega sve-1 rih letih 15 milijard, tako da bi ta je deželni odbornik za industri-1 lahko gradili v njih ladje z več jo in trgovino Marpillero podal' kot 140.000 tonami. IRI bi nadalje poročilo o razgovorih deželne dele-1 dal na razpolago 2 milijardi za gacije v Rimu. Razpravo o tem pa so odložili na soboto. Poleg te- zgraditev suhega doka v Trstu, ki bo stal skupno 10 milijard, tako da bo morala prispevati država 8 milijard. Ta dok, ki bi ga zgradili predvsem v zvezi s potrebami, ki nastanejo z gradnjo naftovoda, bo v okviru Arzenala zaposlil kakih 300 do 400 delavcev. V Genovi bodo združili vsa iadjedelska podjetja IRI. V Trst pa bodo premestili Center za študije ladijske tehnike (CE. TE. NA.), ki bo skupno s Tržaškim Lloydom, univerzo in ministrstvom za znanstvene raziskave izdeloval velike načrte v zvezi z dejavnostjo IRI. V Trstu bodo ustanovili družbo »Grandi Motori«, ki bi osredotočila vso italijansko proizvodnjo motorjev »Diesel,>. IRI predlaga, naj bi osredotočili gradnjo motorjev na turbino v Genovi (10 odst.) motorjev Diesel pa v Trstu (90 odst.). Pri tem bi bila soudeležena IRI in Fiat. Gre za eno največjih tovarn v Evropi, ki bi ime-, la zelo visoko proizvodnost in bi lahko konkurirala s svojimi proizvodi na mednarodnem trgu. Proizvodnja bo šestkrat večja kot je v Tovarni strojev pri Sv. Andreju in štirikrat večja kot je v vsej Fincantieri. Izdatki za zgraditev to. varne in za prve stroje bodo znašali 42 milijard, delovati pa bi začela po treh letih. Tovarna »Grandi Motori» bo popolnoma avtonomna ter bo zaposlila v Trstu od 2.100 do 2.200 delavcev in tehnikov. K temu bo treba dodati še od 300 do 350 zunanjih sodelavcev za razne servisne službe itd. IRI predvideva nadalje, da bo do konca leta 1970 spopolnila tudi železarno Italsider v Skednju s 14 milijardami izdatka za zgraditev druge visoke peči in livarne. Skupno bi torej IRI naložil v letih 1966-1970 na področju Trst-Tržič okrog 80 milijard lir. Na sestanku v Rimu so deželni in tržaški predstavniki izjavili, da ne morejo sprejeti rešitev, ki jih predlaga IRI. Delegacija je priznala, kar je pozitivnega v teh načrtih, je pa izjavila, da ne morejo zadovoljiti našega prebivalstva. Zato je zahtevala večjo vodilno vlogo v vodstvu ladjedelstva, upoštevajoč izvrstno proizvodnjo naših ladjedelnic. Zahtevah so, da se ne sme zaradi preureditev skrčiti delovna sila ter da ne. sme spre-, jeti vlada nobene končne odločitve, preden se ne bi posvetovala s krajevnimi predstavniki. IRI pa je izrazil pripravljenost, da svoj načrt ponovno prouči, upoštevajoč razne plati v položaju podjetij IRI pri nas. Pri tem pa se ne more odreči osnovnim kriterijem, ki so ga navdihovali pri sestavljanju načrtov (gospodarnost, konkurenčnost, integracija v EGS, mednarodno tržišče). Zato so si voditelji IRI zaradi nepremostljivih zahtev trži- j in deželni predstavniki pridržali šča preurediti ali nadomestiti. ! pravico do proučitve celotnega Marpillero je nato naštel bistve-! vprašanja. Na vsak način bo vlada ga pa se je včeraj končala splošna razprava o zakonskem osnutku o ustanovitvi deželne finančne družbe, v katero so posegli še svetovalci Gefter-Wondrich (MSI), Moro (PSI), Pellegrim (KPI) in Gi-naldi (KD). Predstavnika leve sredine sta v bistvu pohvalila zakonski osnutek, pri čemer je Moro polemiziral s trditvami liberalca Bertolija. Misovec je rekel, da oni kritizirajo osnutek, da pa načelno niso proti ustanovitvi finančne družbe. Svetovalec Pellegrini pa je poudaril predvsem važnost nadzorstva, ki se mu ne zdi dovolj zagotovljeno, ter rekel, da bi morali demokratizirati sestavo upravnega sveta družbe. Na seji je tudi svetovalec Del Gobbo postavil neko kmetijsko vprašanje, ki se je tikalo predvsem Furlanije in na katero mu je odgovoril pristojni odbornik. Odbornik Marpillero je v svojem poročilu najprej dejal, da so vesti o usodi ladjedelnic IRI upravičeno povzročile protestne manifestacije. Zato je deželni odbor menil, da se takoj informira pri vladi in IRI ter seznani s položajem deželni svet, da lahko izreče svojo oceno v zvezi s perspektivami, pove- j zanimi s tako življenjsko važnim gospodarskim sektorjem v naši deželi. Med svojimi stiki v Rimu je delegacija predvsem ugotovila, da nista niti vlada niti IRI sprejela še nobenega dokončnega sklepa o podjetjih z državno udeležbo v naši deželi. Doslej smo le pred vrsto tehniških predlogov, ki predvidevajo preureditve ladjedelstva. Predsednik IRI Petrilli je poudaril, da v evropskem in mednarodnem sistemu, v katerem deluje Italija, zahtevajo perspektive zdravega gospodarstva splošno preureditev ustroja podjetij z državno udeležbo. Ta preureditev terja osredotočenje ladjedelstva, sestavljanje načrtov ladijskih gradenj in gradnje motorjev Diesel. Predstavniki IRI so tudi poudarili, da se ne da preureditev in specializacija ladjedelstva več odložiti, saj bodo lahko ladjedelnice le na ta način gospodarno proizvajale in saj je Italija sprejela dolgčene obveznosti do EGS. Od 1. januarja 1967 namreč ne bo mogja država prispevati več kot 10 Odstotkov za gradnjo ladij. Zatem je Marpillero o-menil že znane načrte o koncentraciji ladjedelstva v Genovi. Toda IRI je upošteval važnost, ki jo ima ladjedelstvo za Trst in posebne gospodarske in socialne potrebe naše dežele, tako da bi zagotovili zlasti Trstu bolj trdno dejavnost od tiste, ki jo je treba Vsekakor pa ne preostaja sedaj drugega, kot zavreči argumentacijo IRI, ali pa sprejeti zamisel, da so nekatere preureditve nujne, hkrati pa zahtevati od vlade, da pride do preureditve, ne da bi utrpela ladjedelnica Sv. Marka škodo. Deželni odbor je mnenja, da je treba upoštevati stvarnost, hkrati pa postaviti določene pogoje, da se zagotovita stalnost in razvoj deželnega gospodarskega sistema. Vlada in IRI morata upoštevati, da bi preureditev Sv. Marka pomenila hudo žrtev za Trst tudi mimo gospodarskih razlogov, kar kaže tudi strnjen protest vsega mesta v preteklih dneh. Deželni odbor predvsem poudarja, da se mora zagotoviti avtonomija podjetij CRDA, da se ne sme zmanjšati število zaposlenih in da se ne sme znižati ladjedelski potencial v deželi. Odbor se obvezuje, da bo nadaljeval pri vladi svojo akcijo v obrambo deželnega gospodarstva ter se bo pri tem držal ocene in smernic, katere bo sprejel deželni svet. STATISTIČNI PREGLED TRGOVINSKE ZBORNICE Pristaniški blagovni promet dosegel v maja 626.841 ton Občutno povečanje v primerjavi z lanskim majem Napredek tudi v prometu po železnici Iz rednega statističnega pregleda trgovinske zbornice za mesec maj je razvidno, da je pristaniški blagovni promet dosegel v obe smeri 626.841 ton; od tega je bilo 476.057 ton dovoza, 135.895 ton odvoza, ostalo pa je odpadlo na promet, ki se nanaša na preskr-bovanje ladij (gorivo, prehrana za posadko, itd.). V primerjavi z i-stim mesecem lanskega leta, kaže letošnji promet občutno napredovanje, saj so lani zabeležili le 590 tisoč 938, predlanskim pa le 391 tisoč 160 ton prometa. V razdobju januar-maj je bil pomorski promet letos naslednji: 1.928.143 ton dovoza, 638.464 ton odvoza, skupaj 2.620.607 ton, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lanskega leta 2.404.308, predlanskim pa 2.342.323 ton. Majski promet po železnici je dal 74.800 ton dovoza in 122.062 ton odvoza, skupaj torej 196.062 ton v obe smeri; lanski promet ie znašal 144.890, prejšnje leto pa le 116.823 ton. V prvih petih mesecih letošnjega leta je promet v obe smeri dosegel 827,994 ton, ter je bil za približno 160.000 ton višji od prometa v istem razdobju lan- skega leta (ko je znašal 671.007 ton), a za 92.000 ton nižji od prometa v istem razdobju predlanskega leta (ko je dosegel 920.371 ton). Delo deželnih komisij Včeraj se je sestala tretja deželna komisija za javno šolstvo, delo, socialno skrbstvo, higieno in zdravstvo, ki je nadaljevala razpravo o zakonskem predlogu svetovalcev Ribezzija, Pittina, Ginaldija, Urlija, Zanina, Ramanija in Volpe-ja ter samega predsednika komisije Bertolija o ukrepih v prid umsko zaostalim otrokom. Včeraj se je začela v komisiji splošna razprava, med katero so spregovorili svetovalci Bergomas, Morpurgo, Urli in Zanin. Zatem sta odgovorila razpravljalcem poročevalka Fit-tino in odbornik za zdravstvo Nardini. Poročevalka je dejala, da je ukrep zelo potreben ter je dala nekatera pojasnila. Odbornik Nardini pa je rekel, da bodo s tem ukrepom zapolnili široko vrzel na tem področju. IIIIlinilllllllllllUIUlIllimilllllllllllllllllllllllllllllllllMilllllllllllTIIIIIIIIIIIIIlllllllUIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllllllMIUIIIIIItlllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII VČERAJŠNJI DAN NA VELESEJMU Drugi Danes mednarodni dan kave zasedanje o bananah Zasedanju o kavi je predsedoval tržaški industrijec dr. Illy Ogled modernih naprav za manipulacijo banan v pristanišču V prisotnosti predstavnikov tržaške občine, vladnega komisariata, ministrstva za Zunanjo trgovino, trgovcev in uvoznikov kave ter strokovnih odposlancev iz držav članic Evropske gospodarske skupnosti, Avstrije, Švice, Švedske in Kameruna, se je včeraj dopoldne v okviru velesejma pričel II. mednarodni dan o kavi. Zasedanju je predsedoval tržaški industrijec dr. llly, kot gost pa je bil prisoten predsednik organizacije World Coffe Promotion Organisa-tion g. Tobur. je za kavo. Govornik je izrazil mnenje, da je organizacija, ki so jo ustanovili leta 2962, v občutni men pripomogla k ustalitvi cen kave v mednarodni izmenjavi. Zadnji ukrepi, ki jih je mednarodna organizacija prevzela v o-kviru svojih prizadevanj v to smer, so priporočilo državam pridelovalkam. da naj po možnosti skrčijo kavine plantaže, proučitev možnosti za uskladitve pridelka posameznih vrst, ter najetje posojila 5.5 milijona dolarjev pri World Coffee Promotion Commit-tee. ne predloge IRI. Za okrepitev trži- j prevzela odgovornost za dokončne ških ladjedelnic bi porabili v šti- odločitve. sanje zakonske ureditve mednarodnega tržišča s kavo ter se posebej zadržal ob francoski zakonodaji. Iz govornikovega poročila je zvenela predvsem potreba po čedalje širši potrošnji kave na svetu. Italijanski strokovnjak dr. Mas sa je v tej zvezi poudaril, da je italijanska zakonodajo na tem pod roč ju razmeroma zelo stara in ne ustreza več sedanjemu stanju na tržišču. Sledilo je poročilo drugega francoskega izvedenca, g. le Chevaliera, ki je orisal ustroj in delovanje Mednarodne orgamzaci- liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiiiii SEJA TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Sprejeta sklepa v korist občinskih mezdnih delavcev Upokojitev s 60. letom starosti in znižanje delovnega urnika od 8 na 7 ur dnevno - Resolucija KPI o sporu med zdravniki in ustanovo INAM Na dnevnem redu je bilo dalj- Včeraj dopoldne je obiskal sej-tišče ravnatelj kitajskega (formo, škega) trgovinskega urada v Milanu Keng Nien Wan, ki ga Je na ogledu paviljonov spremljal glavni tajnik velese jemske uprave dr. Chiaruttini. Formoški strokovnjak se bo udeležil tudi ju irišnjega zasedanja o bananah, včeraj popoldne pa je prisostvoval delu II. mednarodnega dneva r kavi Zasedanje o bananah se bo pričelo danes dopoldne ob 9. uri, in sicer v kongresni dvorani na velesejmu, kjer se bo razvila razprava o posebnem, položaju, ki ga ima Trst v trgovini s tem žlahtnim sadežem, popoldne pa se bo '•o kongresa nadaljevalo, in st-j cer na nekoliko širši podlagi, saj j bo diskusija obsegala celotno ita-! lijansko notranje tržišče. Na spo-1 j redu je tudi ogled pristaniških na. j ! prav in posebnih transportnih tra ! j kov, ki so jih Javna skladišča j j pred časom nabavila prav z na-! menom, da bi olajšala manipula-; mjska dela in skladiščenje banan j v pristanišču. Razstavo na Montebelu si je med j drugimi te dni ogledal tudi glav-i ni ravnatelj zagrebškega velesejma Ivan Bačun, ki sta ga pred ogledom paviljonov sprejela predsednik velesejma dr. Slocovich in glavni tajnik dr. Chiaruttini. Predsedniki pa bodo po svoji strani poskrbeli za umestitev članov in namestnikov nadzornih odborov. Te ceremonije bodo v Vidmu 4. julija, v Trstu 5. julija, v Pordenonu 6. julija in v Gorici 7. julija. 4. julija bo tudi ceremonija umestitve osrednjega nadzornega odbora, ki ima svoj sedež v Vidmu in mu predseduje deželni odbornik Vicario. Dobitki na velesejmu Za dnevne dobitke na velesejmu so bili včeraj izžrebani' naslednji obiskovalci: 1. Daniela Samero, Vicolo Sca-glioni 19 — izbor knjig (Bompiani); 2. Ondina Venturini, Ul. Alfieri 6 —• aparat za sušenje las; 3. Dino Tur-cino, Ul. E. De Amicis 2 — zaboj piva King’s Bier; 4. Grazia Malli, Ul. Rossetti 23/1 — 2 škatli Dixan in 10 Persil (Henkel Italiana); 5. Danilo Birsa, Ul. Giulia 15 — (zaboj piva Oranjeboom in kuharsko knjigo); 6. Elda Tausani, Ul. D’A1-viano 3 — (steklenice Isolabella in publikacija TCI); 7. Livio Saranz, Ul. C. Colombo 12 — (škatla keksov Alsacienne biscuit).. IZREDEN TORKOV VEČER SLOVENSKEGA KLUBA KRASEN KONCERTNI VEČER SOPRANISTKE DOLORES IVANCHICH Simpatična rojakinja is ZDA, ki se v solopetju izpopolnjuje v Ljubljani, je s svojim petjem osvojila poslušalce - Mojstrska spremljava prof. M. Lipovška Koncert, ki nam ga je sinoči, na zaključku letošnje kulturno-p rosvetne sezone, posredoval Slovenski klub v mali dvorani Kulturnega doma, je bil dogodek, ki nam bo še dolgo ostal v spominu. Na njem se nam je predstavila simpatična slovenska rojakinja iz ZDA, sopranistka Dolores Ivanchich, ki je dokončala študij so-lopetja v ZDA in se sedaj izpopolnjuje v solopetju na akademiji za glasbo v Ljubljani. Pri klavirju jo je spremljal prof. Akademije in priznani slovenski skladatelj ter pianist Marijan Lipovšek. Sopranistka Dolores Ivanchich je brez dvoma izjemno kultivirana pevka, ki v svojem petju ne išče nobenih lahkih učinkov, temveč poje čisto in dognano, lahko bi rekel šolsko vzorno, pri čemer je dejansko šolska samo študijska senoznost njenega petja, interpretacija in plemenitost glasu pa sta ji že povsem zreli umetniški svojstvi. In če k tem njenim lastnostim dodam še čistost njene slovenske dikcije, kar nikakor ni malo spričo dejstva, da se je pevka rodila in šolala (razen zadnjih dveh let) izključno v ZDA, ter prikupnost njenega nastopna z izredno komunikativnostjo v pevskem smislu, potem nam je lahko jasno da smo poslušali pevko z izrazito individualnostjo in nevsakdanjo umetniško močjo, pevko z blestečo koncertno bodočnostjo, kajti očitno je, da je prav koncertna zvrst solopetja tista, ki se podaja barvi in obsegu njenega glasu. V prvem delu svojega repertoarja nam je sopranistka zapela vrsto solospevov Benjamina Ipavca, Antona Lajovica, Lucijana M. Škerjanca, Marijana Kozine, Pavla Sivica in Marijana Lipovška. Težko bi se odločil, katerega je podala lepše. Pri vseh je bila in-tonančna čistost res vzorna in interpretacija smiselno in čustveno prilagojena vsebini in značaju speva. In če se naj le odločim za nekatere med njimi, katerih izvedba se mi je zdela še posebno vsestransko dognana, potem bi ti lahko bili Ipavčeva »V spominsko knjigo», Lajovčeva «Bujni ve-tri v polju«, Kozinovi »Mak« in «Pamlad». obe na partizansko temo (kam lepše in primernejše počastitve spomina pred dnevi umrlega skladatelja!), ter Lipovškova »Pesem Ajše«. V drugem delu nam je pevka najprej zapela štiri črnske duhovne -pesmi: e v katerih je tako po melodiki kot po ritmu in čustvu dosegla nenavadno močno u-činkovitost. Zlasti je pri teh pesmih prišla do izraza lahkotnost njenega petja in sposobnost vsebinsko interpretacijskega poglabljanja, saj ie dejansko vsaka od štirih pesmi zaživela v svojem posebnem čaru. Sledile so tri prekmurske oziroma prleške narodne v priredbi Nika Štritofa, ena lepše zapeta od druge (Hodi, da, Minka, Pa kaj to more biti, in Micka bi rada Jurka dobila), nato pa še šest slovenskih narodnih, ki so zaradi svoje domačnosti, svoje topline in Tržaški občinski svet je na sinočnji seji sprejel dva važna sklepa v korist občinskih mezdnih delavcev: prvi določa upokojitev s 60. letom (sedaj so upokojeni s 65. letom), drugi pa skrajšanje delovnega urnika od 8 na 7 ur dnevno. V obrazložitvi prvega sklepa je odbornik dr. Gasparo poudaril, da so sedaj občinski mezdni delavci upokojeni s 65. letom starosti. Ugotovljeno je bilo, je dejal odbornik, da so mezdni delavci zaposleni pri težkih delih in morajo v zadnjih letih službe vršiti delo, ki je za njihove fizične sposobnosti prenaporno. Nadalje je odbornik izjavil, da je primerno In potrebno, da ostane še vedno v pristojnosti občinske uprave, da ne upokoji pred 65. letom tiste delavce, ki so po 60. letu starosti sposobni za opravljanje službe, ali pa ki jih lahko zaposlijo na drugem delovnem mestu. Zato namerava občinska uprava sprejeti pravila, ki ji bodo omogočila, da lahko upokoji mezdne delavce pred 65. letom starosti, vedno pa po 60. letu. seveda v primeru, da so prizadeti dosegli pravico do upokojitve. Za upokojene delavce pred 65. letom bo občinska uprava plačala pokojninski sklad, ko da bi delali do 65. leta starosti. Upoštevajoč povprečno visoko starost sedaj zaposlenih mezdnih delavcev, se bodo s tem sklepom vrste delavcev pomladile in bo dosežena večja učinkovitost dela. Glede znižanja delovnega urnika od 8 na 7 ur dnevno pa je odbornik poudaril, da je pridobitev v skladu s pridobitvijo delavcev v drugih ustanovah ln tudi v mnogih zasebnih podjetjih, kjer jim je bil že priznan 42-urni tedenski delovni čas. Oba sklepa, ki sta bila soglasno odobrena, je občinska uprava sprejela po sporazumu s sindikalnimi organizacijami. Med drugimi upravnimi sklepi je občinski svet z večino glasov odobril tudi sklep o določitvi treh novih stalnih mest za taksiste, in ^icer na Senenem trgu, v Ul. Combi' in v naselju S. Serglo, kjer bodo na razpolago javnosti po štirje avtomobili. Občinska uprava bo zato zaprosila pristojno ministrstvo dovoljenje za izdajo 12 novih licenc za nova določena mesta taksistov. Sklep je bil odobren po dolgi razpravi, med katero so se samo misovci in liberalci izjavili, da se ne strinjajo s predlo- tudl glasovali proti. Sinoči se je v občinskem svetu začela tudi razprava o resoluciji, ki sta jo predložila komunistična svetovalca Arturo Calabria in Laura Weiss v zvezi s sporom med zdravniki in bolniško zavarovalno ustanovo INAM. V resoluciji je rečeno, da se je kriza, ki že obstaja v organizaciji zdravstvenega zavarovanja in v vsem zdravstvenem sistemu, s sedanjim sporom še bolj zaostrila na škodo delavcev. Resolucija izraža željo, da, bi prišlo čimprej do poravnave spora med zdravniki in INAM. Nato poziva občinsko upravo, naj prispeva, da bo prišlo do sporazuma, ki mora prinesti Izboljšanje zdravniške oskrbe in napraviti korak naprej na poti zdravstvene reforme. Ob zaključku je v resoluciji rečeno, naj občinski svet, r pričakovanju pozitivnega zaključka spora, sklene posredovati pr! prizadetih u-stanovah in organizacijah, da se odpravijo stroški in težave, ki sedaj bremenijo delavce in njihove družine. Resolucijo je obrazložila svetovalka Weiss, nakar je spregovoril še demokristjanskl svetovalec dr. Ad-dovasio. Razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji. V začetku seje so bili na vrsti odgovori odbornikov na vprašanja svetovalcev. Komunist Padovan je vprašal pristojnega odbornika, kdaj bo občina poskrbela za asfaltiranje vaških cest v Trebčah. Odbornik za javna dela Mocchi je izjavil, da so lansko poletje že asfaltirali trg v omenjeni vasi in del poti do pokrajinske ceste. Za ostale poti v vasi pa da bodo poskrbeli v okviru določenega nakazila 50 milijonov lir za cestna popravila v mestni okolici. Isti svetovalec se je zanimal tudi za popravilo in asfaltiranje cest v Gropadi, nakar mu je odbornik zagotovil, da bodo poskrbeli tudi za ta dela. i 45-letna Gerda Fak iz Ul. Luciani št. 12. V avto je trčil Na nevrokirurški oddelek bolnišnice so včeraj zjutraj s prognozo okrevanja od 9 do 15 dni sprejeli 20-letnega Marina Saplo Iz Ul. Caravaggio 8, ki je malo prej postal žrtev prometne nesreče. Ko se je navzdol po Ul. Giulia peljal na vespi TS 30424, je na Trgu Volontari Giuliani trčil v fiat 600 TS 81406, fom občinskega odbora in so zato | ki ga je proti levi začela obračati Z avtom zavozil s ceste Iz še nepojasnjenih razlogov je včeraj popoldne 31-letni Benedetto Godina iz Ul. dei Giardini 15 s svojim avtom TS 67762 pri štramarju zavozil s ceste v obcestni jarek. Pri nesreči se je poleg Godine ponesrečil tudi 53-letni Giovanni Destro iz Ul Baiamonti 11, ki se je peljal v avtu. Oba ponesrečenca so z rešilnim avtom prepeljali v bolnišnico, kjer se bosta morala na nevrokirurškem oddelku zdraviti po 8 dni zaradi več ran In udarcev Iz vagona je padel Na delu se je včeraj zjutraj ponesrečil 58-letni pristaniški delavec Renato plisco od S.M.M. Spodnje 65, uslužben pri podjetju «ex Scaramelli«. Okrog 11. ure se je Plisco pripravljal, da bi izstopil iz železniškega vagona, ki je stal pred skladiščem št. 65 v Novem pristanišču. Pri tem je nenadoma izgubil ravnotežje in padel z višine približno enega metra. Pri padcu si je na dveh mestih zlomil levo nogo. Z rešilnim avtom so ponesrečenca odpeljali v bolnišnico, kjer se bo moral na ortopedskem oddelku zdraviti 45 dni Sporazum z Madžari Na sedežu Javnih skladišč so sinoči podpisali novi sporazum o tranzitu madžarskega blaga skozi naše pristanišče. Pogajanja so trajala štiri dni; zadevne listine sta podpisala glavni ravnatelj podjetja Masped in izredni komisar pri Javnih skladiščih gen. Battaglieri. Umestitve nadzornih odborov Na osrednjem sedežu v Vidmu in na pokrajinskih sedežih deželnega odbomištva za krajevne ustanove se vneto pripravljajo na to, da začne delovati pet odborov, ki bodo nadzirali sklepe krajevnih u-prav. Ti odbori bodo začeli delovati 1, julija. Včeraj zjutraj je v pokrajinskem uradu krajevnih ustanov v Ul. Manzoni v Trstu deželni odbornik Vicario umestil predsednika pokrajinskega nadzornega odbora za Trst odv. Fazzinija-Giorgija. Jutri bo odbornik Vicario z enako ceremonijo umestil predsednike nadzornih odborov ostalih pokrajin. ZVEZA PARTIZANOV NA OPČINAH priredi v nedeljo, 3. julija 1966 L partizanski tabor I:::::::::::!:!:! na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah z otvoritvijo ob 9. uri. Glavna slovesnost in kulturna prireditev se začne ob 16. uri. Otvoritveni in glavni govor bo imel Danilo Stubelj. Sledili bodo pozdravni govori raznih partizanskih predstavnikov. KULTURNI PROGRAM: Koncert godbe na pihala mestne milice iz Ljubljane. Nastop pevskega zbora Prosek - Kontovel. Nastop pevskega zbora iz Repna in s Padrič. Deklamacije openskih amaterjev ter recitacije članov SG iz narodnoosvobodilne borbe. Sledi ljudsko rajanje s PLESOM do 24. ure. Obilna preskrba z domačo kapljico ln raznovrstno jedačo. ODBOR ZVEZE PARTIZANOV OPČINE iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiimiiuimiii HUDA PROMETNA NESREČA PRI SV, JAKOBU Pri trčenju z lambreto v avto si je motorist prebil lobanjo V predsmrtni nezavesti so ga sprejeli v bolnišnico s strogo pridržano prognozo Sinoči se je v Ul, San Giacomo in Monte blizu stavbe štev. 2/1 pripetila huda prometna nesreča, katere žrtev je postal 30-letni uradnik Carlo Ganzenua iz Ul. C. Colombo štev. 14. Ganzenua se je na lambre-ti TS 32483 peljal proti Ul. P. Ve-ronese, ko je nasproti z avtom «bianchi» TS 57489 privozil 56-letni uradnik Giorgio Viezzoli iz Ul. Ca-pello 8. Trčenje je bilo neizbežno in zaradi močnega sunka je Gan-zenuo vrglo s sedeža lambrete, da je padel naprej in pri tem z glavo udaril v sredino prednjega odbijača avtomobila. Udarec je bil tako močan, da si je nesrečni Ganzenua prebil lobanjo in desno sence. Ponesrečenca so nekaj minut kasneje hitro odpeljali z rešilnim avtom RK in ga v bolnišnici v predsmrtni nezavesti nujno sprejeli na nevrokirurški oddelek s strogo pridržano prognozo. Na kraju nesreče so medtem opravili vse potrebne formalnosti agenti prometne policije letečega oddelka. Tatovi v Sesljanu Policisti s komisariata v Devinu so predvčerajšnjim Imeli precej de la. že navsezgodaj se je na komisa riatu zglasil Carlo Castelreggio, last nik Istoimenskega lokala in pove dal, da so tatovi ponoči vdrli v nje gov lokal ter ukradli 50.000 lir. Neznanci so blizu vhoda v restavracijo sneli steklo z okna ter ga položili na tla. Stopili so v restavracijo, kjer so odvili vijake na ključavnici vrat, ki ločijo jedilnico od bara In se končno znašli pri točilni mizi. Tam so s silo odprli zidno omaro, kjer so našli 20.000 Ur, v predalu točilne mize pa so našli še 30.000 Ur. Neznanci so se nato oddaljili, ne da bi se dotaknili drugih predmetov. Tatovi imajo sedaj krasne priložnosti še posebno v Sesljanu, kjer je vse polno turistov. Predvčerajšnjim dopoldne so neznanci okradli dva nizozemska turista, 27-letnega Antonyja De Volfa In Eduarda Dan-nena. Nizozemca sta se okrog 10. ure z avtom volkswagen 7430—AS (NL) zapeljala do SeslJanškega zaliva, ker sta se hotela kopati. Toda ob morju ni bilo niti enega parkirnega prostora. De Volf je zato zapeljal navzgor po cesti in nekaj sto metrov više končno našel prostor. Turista sta pustila avto ln odšla k morju. Okrog 13 ure sta se namenila na kosilo, toda veliko Je bilo ntuno presenečenje, ko sta ugotovila, da so ju tatovi prehiteli. Ne- znanci so s silo odprli desni de-flektor avta in iz notranjosti ukradli dva fotografska aparata in dve snemalni kameri z vsemi pritiklinami in filtri, translstorski magnetofon in 200 nemških mark. Poleg omenjenih predmetov so tatovi odnesli tudi kovček z osebnimi stvarmi in fotografski aparat Dannena. Turista sta tatvino prijavila na komisariatu v Devinu in povedala, da so jima tatovi povzročili nad 450.000 Ur škode. Včeraj-danes ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 28. junija se je v Trstu rodilo 11 otrok, umrlo pa je 12 oseb. UMRLI SO: 61-letni Vi-ttorio Fle-go, 94-letna Rosalia Covacich vd. Ci-gon, 75-letni Ettore Di Luca, 74-let-na Cristina Btloslavo por. Cherti, 64-letni PMippo Paulina, 94-letna Regina Riosa vd. Sbisa, 66-letna Annunziata Chicco por. Štolfa, 43-letna Alba PuT-fich por. Degasperl, 80-letna Gisella Comici, 88-ietoi Giuseppe lob, 12 dni stari Massimo Manzini, 27 dni stara Gabriella Benedettl. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Giusti, Ul. Bonomea 93 (Greta), dr. Rossetti, Ul. Combi 19, dr. Signori, Trg Ospedale 8, Tamaro in Neri, Ul. Dante 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 9.30) Godina, Trg S. Giacomo 1, Alla Minerva, Trg S. Francesco 1, Al Due Mori, Trg Unitš 4, Nicoli, Ul. di Ser-voia 80 (Skedenj), £ Slovensko dobrodelno društvo v Trstu obvešča, da bo odhod deklic v kolonijo v Devinu v soboto, 2. julija ob 10. uri. Otroci naj bodo na sedežu SDD v Ul. MacchiavelU 22 ob 9. uri točno. LADJE V PRISTANIŠČU Irma, Olimpia, Belluno, San Giorgio, Carso, Stelvio, 1111 nla, L. Lauro, Aquilela, Poiluce, Saipa II, Euro, Lucrino, Adige, Maria Benlinglerl, Corona Australe, Hierax, M. Scotto, Negrita (It.); Opatija Rlsnjak, Ulja-nik, I. Mazlranič. Vis, Bosna, Bled (Jug.); Leon, Alexandra (Gr.); Old Oak. I Trader, Vlndex, Elvira (Pa.); Marmara (Tu.); Haruna Maru n. 3 (Jap.); H. Lage (Braz.); Parana (Li.); B. Wesoh (Z. N.). miline pevkinega Podajanja doživele pri poslušalcih naravnost prodoren uspeh. Tiste prekrasne, »Lipa zelenela je«, že dolgo nisem slišal tako lepo zapete, čeprav je morda pevka hotela vliti vse svoje domorodno čustvo v večno lepo koroško »Nmau čez izaro«. Klavirska spremljava Marijana Lipovška je bila umetnost zase na tem krasnem večeru, le da je morda zaradi svojstvene akustičnosti dvorane in intimnega podajanja pevke, bila na nekaterih mestih malce premočna. Koncertanta je v začetku z nekaj besedami pozdravil in predstavil v imenu Slovenskega kluba dr. Robert Hlavatg. ki se je po koncertu gostoma tudi zahvalil s toplimi besedami in mladi simpatični rojakinji iz ZDA zaželel na njeni umetniški koncertni poti še mnogo uspehov, kar je v ostalem 'tudi naša iskrena želja in voščilo. Občinstvo pa se je koncertantoma in zlasti pevki, zahvajevalo z dolgotrajnim aplavzom po vsaki pesmi in predvsem na koncu, ko se aplavz kar ni hotel po leči. j. k. Mala matura na srednji šoli v Dolini Na srednji šoli v Dolini so uspešno zaključili zrelostni izpit (malo maturo) naslednji dijaki: Valter Bet, Viljem Kermac, Marij čuk, Nerino Mocor, Boris Pangerc, Adri-jan šik, Boris Zobec, Nevija Berdon, Eleonora Corradini, Nevenka Cosi-na, Almira Kermec, Anamarija Lavriha, Sonja Lavriha, Andreina Ota, Marta Sancin, Nadja Slavec, Ame-lia Stefančič, Ada štrajn, Neva štrajn, Dobrina štrajn in Klara šturman. Popravne izpite ima 23 dijakov, eden pa je bil odklonjen. Nagrajeni slov. dijaki Na znanstvenem in klasičnem U-ceju so bili v sobota nagrajeni najboljši dijaki z denarnimi nagra. dami. Za najboljši učni uspeh v slovenščini sta prejeli nagrado po 20.000 lir Neva Lukeš iz II. razreda znanstvenega liceja ter Alenka Mihelič iz IV. razreda višje gimnazije, kot najboljša dijaka na šoli pa sta prejela nagrado po 20.000 lir Aleksander Župančič iz III. razreda znanstvenega liceja in Rada Košuta iz I. razreda klasičnega liceja. Nagrade so- podelili iz šolske blagajne, čestitamo! POLETNI URNIK URADOV PREDSEDSTVA DEŽELNEGA SVETA Predsedstvo deželnega sveta sporoča, da je poletni urnik (od 15. junija do 15. septembra) njegovih uradov v Palači Modello, Ul. del Teatro št. 5 v Trstu naslednji: od ponedeljka do petka od 8.30 do 13. in od 17. do 19.30. Miramarski park Danes hadaljeva- nje predstav »Luči in zvoki)). 0° 21.30 v nemščini «Der Kaisertraum van Miramare« in ob 22.45 v ital -janščini .Massimiiiano e Carlotta«. Ob torkih tedenski odmo-r. Izredn vožnje avtobusa «M» od barkov-ljanske postaje. * * • Nazionale 16.00 «1 predoni del Sahara« Technicolor. Excelsior 16.00 «Jerry Land cacciato-re di spie» Eastmancolor. Prepovedano mladini pod 14, letom. Fenice 16.00 «La capanna dello zi® Tom« Technicolor. Eleonora °oss Drago, O. W. Ficher. Eden 16.00 »Danza di guerra per R'n" go;> Technicolor. Stevvart Granger, Macha Merrill. Grattacielo 16.00 »Spionaggio ‘nler' nazionale« Technicolor. Robert Mit* chum, Ingrid Thulin. Alabarda 15.00 «A. 001 operazione Giamaica« Technicolor. Larry rt nell. Filodrammatico 14.30 «Merletto mezzanotte« Doris Day, Rex Ha son, John Gavin. Technicolor. Aurora 16.00 21.45 «La caduta it Impero Romano«. Crlstallo 16.00 «Le avventure * pe' ter Pan« Barvne risanke. Garibaldi 16.00 «Insieme a Parlf Technicolor. VVilliam Holdenn, A drey Hepburn. Capitol 16.00 »Missione sabbie r oven ti» Technicolor. Hovvard Cross Impero 16.00 «Onibaba» Prepoveda mladini pod 18 letom. Vittorio Veneto 15 00 «La mandrago* la» Rosanna Schiaffino, Toto. pr povedano mladini pod 18 Moderno 16.30 «La magnifica snM' Technicolor. Kirk Morris, Dian Astra'16.00 -Colpo g-rosso a Ga-late Brigge«. Ideale 15.00 «La montagna di Technicolor. Richard Harrison. Abbazia 16.00 «Do-ringo» Technicolor. Tom Tryon, Senta Berger. Astoria Počitek. LETNI KINO Satellite 21.15 — blagajna ob 2030 (Marinad, topless e guai« Tech color. Ernest Borgnine, Joe Fiyn • Arena Diana (Ul Revoltella) . blagajna ob 20.30 »Strani compas® di letto« Technicolor. Rock Hudso . Gina Lollobrigida. Prispevajte za DIJAŠKO MATICO Dr. MILAN STARC bo odsoten od danes do 1. avgusta t.l. Mali oglasi TRGOVINA čevljev «ROIANO» v jami, Trg Tra i Kivi 2, tel. 31-* išče vajenko. TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. sv. Frančiška 2« lelelon «1-79* Novo: VValtari: Egipčan Sinuhe 3300 Hr KINO PROSEK-KONTOVEL predvaja danes, 29. t.m. ob 16. uri zabavni film: IIgiorno piu corto (NAJKRAJŠI DAN) Sodeluje 88 slavnih igralcev POLETNI KINO «SATELLITE» (Borgo S. Sergio št. avtobusa 19-20-21) predvaja danes, 29. t.m. ob 21..15 (prvi del se ponovi) briljantni barvni film: MarinaU topless e guai (MORNARJI, TOPLESS IN NEZGODE) Igrajo: E. BORGNINE, JOE FLYNN in TIM CONWAY miwna MMM* predvaja danes, 29. t.m. ob 16. in 21. uri na prostem Metrocolor film: ROBERT VAUGHN o*iu pni* d< MR, SOLO' PATRICIA CR0WLEY Fritz Weaver VVilliam Marshall Will Kuluva Oavid McCallum Ivan Dixon ton It p»rtnpinon* LUCIANA PALUZZI ' * tu«'« i« »itiMID i, *»M'9 «< Sun Rotit Norman felton Don Mtdtord ln METROCOLOR Spionaggio n Wasbington (VOHUNSTVO V VVASH1NGTONU) Igrajo: Robert Vaughn, Patricia Crowley, Fritz Weaver in drugi K1HO «1811» PKOSEČ predvaja danes, 29. t.m. ob 16. url barvni avanturistični filmi Operazione Zanzibar (OPERACIJA ZANZIBAR) Igrajo: STEVE COCHRAN, HILDEGARD KMEF ln VIVI BACH metro tatini-1 Šolske razstave Otroci od Briščkov so pripravili lepo razstavo in si jo z zanimanjem tudi ogledujejo Razstava ročnih del in risb v Saležu Ena izmed razstav na katinarski šoli Bogata razstava del openskih otrok Pogled na lepo razstavo v Trebčah Tudi na slovenski šoli pri Sv. Ani so se izkazali Pogled na razstavo ročnih del v škedenjski šoli Vrnitev Francije na evropsko torišče in njeni «dve generaciji» v orožju Francoska strategija temelji tudi na večjih ekonomskih možnostih I IZ UMETNOSTIMH GALERIJ \ Bul fon in Davide v Občinski Te dni je de Gaullov obisk v Sovjetski zvezi najpomembnejši mednarodni politični dogodek. Ta obisk pa je hkrati posledica dolgotrajnih političnih sprememb v Franciji. Del svetovnega javnega mnenja se za ta dogodek ogreva, drugi del pa ga kritizira. To je tudi razumljivo, kajti nova francoska politika marsikomu meša štrene. Da bi mogli to razumeti, si moramo ogledati tudi strateško politiko, ki jo je v zadnjih letih ubrala Francija. V dobi, ko je bila osnovana atlantska zveza (1949), so ZDA povsem prevladovale nad zahodom m to posebno na račun svojega gospodarskega stanja. Washingto-nu je tedaj bilo lahko vsiliti svoje vojaško-politične koncepcije zahodnoevropskim deželam, ki so jih pritiskale politične in gospodarske težave. Hkrati pa so ZDA evropskim državam vsilile tudi obveznosti, ki zahodni Evropi danes jemljejo svobodo svobodne akcije. Tedanja uradna Francija se ni mogla zoperstaviti ameriškemu in-filtriranju v celotno življenje zahodne Evrope. Njen položaj je bil tem težji, ker je vse od konca vojne pa do pred nekaj leti imela kolonialne vojne, ki so jo sproti črpale. Ko pa je ponovno prišel na oblast predsednik de Gaulle, je peta republika vnesla v svojo splošno politiko določene popravke, ki so se nujno odražali tudi v njeni zunanji politiki in strategiji. Izhajajoč iz analize znatno spremenjenih razmer na svetu, še posebej v Evropi (nagli vzpon jedr-sko-raketne tehnike, gospodarski preporod Evrope, razpadanje kolonializma itd.) in po naukih iz lastnih in tujih izkušenj so francoski voditelji mnogo bolj realno kot mnogi njihovi predhodniki uvideli, da se na svetu nekaj premika in so hkrati uvideli tudi vlogo, ki bi jo v teh premikih mogla imeti Francija. Eden prvih zaključkov, do katerih so prišli, je bil ta, da se mora Francija obrniti k Evropi in tu najti ter zavzeti mesto, ki ji pripada. Zato je bilo nujno prenehati z vojno v Alžiriji, kar so storili 1962. leta, nato so smatrali za potrebno reorganizirati svoje oborožene sile. Vrnitev Francije na evropsko torišče so spremljale ostre kritike vojaške politike ZDA in notranjih odnosov v NATO. Francoski vojaški in politični voditelji so obso- .........m.. Bivši borci se bodo srečali v Tomačevici Poseben odbor pripravlja na željo preživelih borcev III. bataljona Južnoprimorskega odreda tovariško srečanje, ki bo 3. julija ob 10. uri v Tomačevici na Krasu v rojstni vasi narodnega heroja Antona šibelje • Stjenke. Te dni smo obiskali bivšega namestnika politkomisarja Južno Primorskega odreda Josipa Bolje-Jamnika, da bi nam povedal kaj več o nastanku in borbah te enote. — Začelo se je v tistih nepozabnih dneh po 8. septembru leta 1943, ko je naše ljudstvo začutilo Prvi dih svobode, — je začel pripovedovati tovariš Bolje. — Dne 10. septembra sem na trgu v Štanjelu imel miting, ki se ga je Udeležilo kakih 500 ljudi iz Štanjela in okoliških vasi. Na tem mitingu je vladalo posebno razpoloženje. Ljudje so mislili, da je že konec vojne in so vsevprek Vzklikali: «2ivela svoboda! Živela nova Jugoslavija!« Povedal sem jim, da vojne še ni konec, da imamo pred seboj še hudega sovražnika in da morajo vsi, ki so za to sposobni, prijeti za orožje. Še isti večer je prišlo k meni 14 ali 15 borcev, dne 11. septembra pa smo že sestavili četo, ki je imela v svojem sestavu kakih 60 mož. Rekli smo ji «Prva kra-ška četa«. Tudi v naslednjih dneh so se fantje in možje množično javljali pod orožje. Nekatere sem zadržal v sestavu te prve kraške edinice, ostali so z vlakom odhajali proti Prvačini, proti Goriški fronti. Dva dni pozneje, 13. septembra, sem dobil ukaz, naj se na tem območju formira kraški bataljon, ki naj bi štel okrog 150 borcev. Odgovoril sem, da toliko borcev že imam in bataljon je bil še isti dan formiran v svojem polnem sestavu. Novi borci so še vedno kar v Skupinah prihajali in nastajale so bove enote. Dne 22. septembra smo od štaba cone dobili ukaz, haj se iz kraških bataljonov formira brigada «Srečka Kosovela«. Dne 24. septembra je Ivan Turšič - Iztok sklical v Gabrovici sestanek vseh komandantov teh bataljonov in formiral brigado. Komandant brigade je bil Iztok, politkomisar Mirko Bračič, namestnik komandanta je postal Stanko Kralj, namestnik komisarja brigade pa sedanji generalmajor Rudi Kodrič - Branko. Štab brigade — ki je bil imenovan od štaba cone — je imenoval tudi štabe bataljonov. Prvi teh bataljonov je imel takrat svoj sedež v Štanjelu, drugi nad Velikim dolom, tretji pa nekje pri Škrbini. Tretji bataljon so pozneje preimenovali v četrtega in iz tega se je 27. decembra 1943 formiral Južnoprimorski odred s tremi četami. Komandant odreda je postal Karel Nardin - Jakec, za njegovega namestnika jč bil imenovan Anton šibelja - Stjerika, ža komisarja Lado Švigelj . Mojzes, za namestnika komisarja pa jaz. štab je še isti večer določil vsaki izmed čet njen operativni sektor. Tako je prva četa operirala na predelu Štanjela, Rihem-berka in Gornje Vipavske tja do Nanosa; II. četa na predelu Štanjela, Divače, Sežane, Postojne; III. pa na sektorju Štanjela, Nabrežine, Doberdoba in vse tja do morja. Odred je na tem ozemlju preprečeval vzpostavljanje sovražnikove oblasti in ščitil ljudsko oblast, preprečeval dovoz hrane v sovražnikove postojanke, preprečeval ropanje naših vasi s strani sovražnika, rušil proge, ceste, mostove. Obenem smo v odredu novačili in vežbali novince za druge partizanske formacije. Čete so kmalu prerasle v bataljone, ki so imeli vsak do 180 borcev in pozneje je bil k odredu priključen tudi italijanski jurišni bataljon, «Battaglione triestino d’assalto», ki je operiral v Furlaniji, v okolici Gorice in vse tja do Temenice in Kobjeglave Iz III. čete je nastal III. bataljon Južnoprimorskega odreda. Med številnimi akcijami, ki jih je vodila ta enota v času njenega obstoja, moramo omeniti predvsem znani napad na sovražno kolono na Ravni med Branikom in Komnom, ki ga je vodil Stjenka, napad na Nemce in Mon-golce v Skopem, ter napad na Kettnerjevo specializirano SS formacijo, ki je štela kakih 120 mož. DUŠA FERJANČIČ dili ameriško strategijo ((elastičnega odgovora«, kot neučinkovito in nevarno. Francoski voditelji menijo, da ta politika upošteva samo interese ZDA, hkrati pa izpostavlja nevarnosti in negotovosti evropske članice NATO. Francoski voditelji ne verujejo, da bi ameriška vlada, zaradi pomoči evropskim zaveznikom, bila pripravljena postaviti na kocko obstoj ZDA. Ne krijejo strahu, da bi na račun ZDA mogla biti Francija vpletena v vojno, ki si je ne želi. V zadnjem času je francoska vlada usmerila puščice svoje kritike na odnose v NATO. Pri tem je trdila, da sedanja organizacija NATO ne ustreza več spremenjenim pogojem v Evropi in izven nje. Te kritike je spremljala vrsta sklepov o vedno manjši angažiranosti Francije v NATO. Odpovedano je bilo gostoljubje tujim vojaškim silam in ustanovam, ki so doslej stacionirale na njenem o-zemlju. Postavljajoč se proti koncepciji ((elastičnega odgovora«, so Francozi začeli še pospešeno razvijati svoje samostojne jedrske sile in ustvarjati lastno vojaško strategijo. Sedaj se končuje priprava tako imenovane «prve generacije« strateških jedrskih sil Francije. Te sestojijo iz bombnikov «Mirage 4» z dvojno zvočno brzino, ki so oboroženi z jedrskimi bombami s silo kakih 60 kiloton. Do konca letošnjega leta bo francoska letalska industrija dobavila še zadnjih 65 letal vrste «Mirage». «Druga generacija« strateškega jedrskega orožja, ki jo sedaj pripravljajo, bo sestavljena iz treh podmornic na jedrski pogon in oboroženih z balističnimi raketami z jedrskimi glavami. Načrt predvideva, da bodo te sile bile operativne leta 1973. Hkrati Francija razvija tudi lastno balistično strateško raketo zemlja-zemlja z dometom 3.000 kilometrov. Te rakete — nosilke jedrskega orožja — bi morale izpolniti praznino med prvo in drugo generacijo strateškega jedrskega orožja (1968-1973). Ostale komponente francoskih oboroženih sil («sile za manever in intervencijo« ter «sile za operativno obrambo ozemlja«) prav tako doživljajo pomembne spremembe. Poudarek je pri tem na zmanjšanju njihovega številčnega stanja, na povečanju ptemičnosti, na modernizaciji oborožitve in na krepitvi sposobnosti za preživitev v vseh mogočih okoliščinah vojne. Za posege na čezmorskih področjih ima Francija manjše garnizije v Afriki in lahko divizijo v metropoli, ki pa je pripravljena za nagel transport z letali. Nadalje ima še dele vojne mornarice, ki so specializirani za to vlogo. Formiranje in krepitev sil za posege na čezmorskih področjih očitno govorita, da se francoska politika še ni povsem odpovedala kolonialnim zahtevam in to kljub vsem pozitivnim spremembam, ki smo jim priča zadnjfe čase v Franciji. Velik pomen, ki se daje «silam za operativno obrambo ozemlja« se more morda spraviti v zvezo tudi z napori vlade, da bi razpolagala z oboroženo silo, ki bi ji tudi v dobi miru in ne le v času vojne jamčila notranjo trdnost družbene ureditve. Vojaška strategija Francije temelji na postavki, da bi vsaka vojna v Evropi nujno bila jedrska in da je to treba dati na znanje nasprotniku, da bi ga to ((odvrnilo« od morebitnih skušnjav, da bi s silo skušal uresničiti svoje politične cilje in spremeniti obstoječi odnos sil v svojo korist. Neki francoski vojaški teoretiki zastopajo mnenje, da le mnogo-nacionalni značaj jedrske strategije ((Odvračanja« jamči, da bo M/ 7/////J Radio Trst A 8.00 Koledar; 8.30 Orkester Helmut Zacharias; 9.00 Maša; 9.50 Praznična matineja; 10.50 Simf. plesi; 11.30 Mali ansambli; 12.15 Pomenek s poslušalkami; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba iz filmov in revij; 14.45 Harmonikarja Scarica in Corino; 15.00 Kreislerjeva in Rombergova glasba; 15.30 «Božji mejniki«, povest; 17.05 Popoldanski ples; 18.00 Ne vse, toda o vsem; 18.15 The Eu-ropean Ali Starš; 18.30 Klavirska glasba; 18.50 Motivi, ki so mladim všeč; 19.30 Zbor Slovenske filharmonije; 20.00 šport; 20.30 «1 Cardinali« in «Club 5»; 21.00 Simfonični koncert; v odmoru: Misli in nazori. Koper 7.15 Jutranja glasba; 8.00 Prenos RL; 8.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Prenos RL; 10.30 ((Festival prijateljstva«; 10.45 Glasbeni spored; 11.00 Pesmi; 11.15 Plošče; 11.30 Današnji pevci; 11.45 Glasbeni zmenek; 12.00 in 13.00 Glasba po željah; 13.50 Bučarjevi Belokranjski akvareli; 14.15 Tretja stran; 14.40 Operna panorama; 15.00 Vrtiljak; 16.45 Slov. narodne; 17.15 Pevci lahke glasbe; 18.00 Operni zbori; 18.45 Ital. narodne pesmi; 19.00 Prenos RL; 20.00 Šport; 20.30 Prenos RL; 23.15 Orkester; 23.35 Brahmsova sonata štev. 3. Nacionalni program 8.30 Jutranji pozdrav; 9.10 Operna antologija; 9.55 Popevke; 10.10 SREDA, 29. JUNIJA 1966 Nabožna oddaja; 13.30 Solisti lahke glasbe; 14.00 Kanadske narodne pesmi; 14.30 Iz operetnega sveta; 15.15 Orkester Casamassima; 15.45 Tucci in njegov ansambel; 16.00 Spored za najmlajše; 16.30 Mednarodni festival jazza v Pragi; 18.40 Plesna glasba; 20.25 Do-nizetti: «Lucia Lammermoor«. II. program 8.00 Jutranja glasba; 8.30 Mali koncert; 9.00 Poje Dalida; 9.35 Nove plošče; 10.35 Glasba za praz nični dan; 11.55 Pevci; 12.30 Or kestri; 14.05 Glasba za dve celini 15.00 Ital. zbori; 15.15 Izbrani motivi; 15.30 Harfistka N. Zabaleta; 16.00 Rapsodija; 17.00 Plošče; 17.18 Tour de France; 17.30 Pianistka Dora Musumeci; 18.35 Vaši izbranci; 19.50 Tour de France; 20.00 Nogometna tekma Italija-Mehika; 21.00 Lahka glasba; 21.40 Orkestri; 22.10 Lahka glasba. III. program 18.30 Pregled francoske kulture; 18.45 Couperinove skladbe; 19.00 Irski uporniki; 19.30 Koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Beethovnove skladbe; 21.30 Blochov koncert za violino in orkester; 22.10 Francoska avantgarda; 22.45 Nova glasba. Slovenija 7.00 Jutranji dnevnik; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 A. Popovič: Mali bon-ton; 10.15 Kaj so se naučili otroci; 10.30 Godala v ritmu; 11.15 Sopranistka Ondina Otta in baritonist Anton Prus; 11.45 Človek in zdravje; 12.00 Turistični napotki; 12.15 Nimaš prednosti!; 13.05 Mali opoldanski koncert; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Srbske in dalmatinske narodne pesmi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Lahka glasba; 15.35 Naši poslušalci čestitajo; 16.30 Pihalna godba Jindrich Bauer; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Obisk pri A. Dvoraku; 19.00 Aktualnosti doma in po svetu; 19.15 Iz naših studiov; 19.50 Naš razgovor; 20.05 Glasbene razglednice; 21.00 Klavir v ritmu; 21.10 G. Gershwin: «Por-gy in Bess«; 23.50 Literarni nokturno — Macourek: Basni; 24.05 Plesni orkester RTV Ljubljana. Ital. televizija 11.00 Nabožna oddaja; 17.00 Tour de France; 17.30 Dnevnik; 17.45 Spored za najmlajše; 18.55 Nogometna tekma Italija-Mehika; 20.45 Dnevnik; 21.10 Zdravstvena oddaja; 22.10 Mednarodna manifestacija lahke glasbe; 23.05 Dnevnik. II. kanal 21.00 Dnevnik; 21.15 A. Beme-de: «Belfagor»; 22.15 Cantagirin-giro; 22.30 športna sreda. Jug. televizija 19.40 Poročila; 19.45 Potopisne skice — Studio Sarajevo; 20.00 Moški zbor RTV Sarajevo; 20.15 Turistična oddaja; 20.40 Cikcak; 20.45 Obzornik; 21.00 Dnevnik; 21.30 Studio ena; 22.30 Kulturna panorama; 23.30 Poročila. jedrsko orožje imelo svojo ((miroljubno« vlogo in preprečilo vojno. Oni gredo tako daleč, da trdijo, da edino jedrsko orožje s svojo vlogo ((odvračanja« more rešiti človeštvo pred lastnim uničenjem. Po mnenju tvorcev francoske strategije more takšno vlogo imeti tudi dežela z razmeroma majhnimi količinami jedrskega orožja, ki bi bilo uperjeno na glavna mesta in industrijske centre morebitnega nasprotnika. Z drugimi besedami, omejene strateške jedrske sile dopuščajo Franciji, da se uvrsti med vodilne sile sveta. V ozadju teh strateških razglabljanj Francije se javno vidijo želje po neodvisnosti v zunanji politiki, kar so v ZDA, v Zahodni Nemčiji in v nekaterih drugih deželah NA TO obsodili kot škodljivi nacionalizem, poskus razbijanja ((enotnosti« Zahoda in avanturizem, ki da bo privedel Francijo do izolacije od ostalega ((svobodnega sveta«. Ker temelji na večjih ekonomskih možnostih in na vidnih znanstvenih dosežkih Francije, je ta strategija izraz novih teženj Pariza, posebno v Evropi, ter v pogumnem iskanju novih poti za reševanje mednarodnih sporov. Ce se osvobodi iluzij, da je jedrsko orožje vsemogoče, če se osvobodi neke negativne zapuščine preteklosti, bo Francija dejansko v stanju, da te svoje težnje tudi uresniči. B. BADURINA * V Mario Bulfon, ki razstavlja v Občinski galeriji, nam je že dobro znan po odličnih, svojstveno dovršenih akvarelih, ki jih je razstavljal v galeriji Lonza. Kot takrat, nam tudi to pot podaja mnogo široko zajetih notranjščin več ali manj znamenitih cerkva. To pa ni naključje niti enostranskost njegovega slikanja. Bulfon je namreč cenjen restavrator in naravno je, da mu je zato cerkveno okolje zelo blizu. Se pa sedaj te vrste slike od nekdanjih izostreno podanih arhitektonskih perspektiv pričenjajo razlikovati po večji sproščenosti, ki meji ponekod že na drznost dojemanja zelo napredne umetnosti. Da pa Bulfon ni ostal brezbrižen nasproti novim oblikam slikarskega ustvarjanja preteklega desetletja, temveč jih je kar u-spešno presajal v svojo oblikovnost, nazorno kažejo listi, v katerih ponazoruje naravo. V njih zasledimo lepote abstraktnih in informalnih osnov, sprejemljivo obdelane in prekvašene v še razumljivo spoznavne kraške skale, stene pod Škocjanom, poti na Prosek itd., do uspele slike kur-nika s perutnino, ki mu pa je le pretveza za abstraktno igro navpičnic in vodoravnih črt in barvnih peg. Vse pa je kljub navidezni lagodnosti pretehtana u-stvarjalnost zrelega umetnika, ki morda preskromno ceni svoje sposobnosti in vrline. Povsem drugačna so olja precej mlajšega Corrada Davida. Je to njegova prva osebna razstava v Trstu po nekaterih skupnih razstavah tu, v Rimu. Milanu, Benetkah in Sanremu. Davide je sicer promoviral v tujih jezikih in književnosti, se uspešno ukvarjal s športom, ampak ljubezen do slikarstva kaže v njem prevladovati. Razstavlja pokrajine, marine in cvetje in še čolne na produ. Poleg novejših slik, ki so drzne v zamahih potez, rezke v barvah širokih površin in hoteno poenostavljene v podajanju predmetov, razstavlja tu v primerjavo tudi starejša olja bolj impresionističnih vzorov. Narav športnika, navajenega odločnih dejanj, ga gotovo sili v sedanji način, ki je bolj oseben, a ni še v celoti izoblikovan. Pravilno mu je zapisal v katalog Campitelli. «Davide je relativno mlad; zato se pred njim odpira pot prosta in široka. S svojo ljubeznijo in voljo pa bo gotovo dosegel širše uspehe, vredne njegovega duha.» MILKO BAMBIČ NEW YORK, 28. - Mihail Romm bo režiral sovjetsko-ameriški film o velikem skladatelju čajkov-skem. Glavno vlogo — Cajkov skega — bo v filmu igral sovjet ski umetnik Inokentij Smoktunov-ski, ki se je dobro obnesel tudi v sovjetskem filmu «Hamlet». Kot smo povedali, bo film so-vjetsko-ameriška koprodukcija, vendar ga bodo v celoti snemali v Sovjetski zvezi. Ameriško filmsko industrijo bo v tem filmu zastopala družba Warner Bros, točneje njen delničar glasbenik Dimitrij Tiomkin, ki je tudi ruskega porekla in bo v tem primeru nastopil kot izključni producent. NORILSK, NAJBOLJ SEVERNO MESTO NA SVETU Kljub neznosnemu mruzu živo družubno življenje Mesto je nastalo pred 35 leti, ko so našli bogata ležišča rud Polarna noč traja dva meseca, prav toliko poletni dan Norilsk je najbolj severno mesto na svetu. Začelo je nastajati pred .35 leti, leži pa ob 70 vzporedniku, to se pravi onstran arktičnega polarnega kroga. Tu so v zelo odročnih krajih polotoka Taimur geologi odkrili bogata ležišča rud, predvsem nikljeve rude. Dežela pa je tedaj potrebovala veliko niklja in zaradi tega je v puščavski tundri na področju večnega ledu začelo nastajati mestece. Norilsku še vedno pravijo, da je mesto mladine. Čeprav je mesto začelo nastajati pred 35 leti, znaša povprečna starost njegovega prebivalstva komaj 25 let. Med mladimi ljudmi, ki so tu že tako rekoč doma, srečamo veliko inženirjev in tehnikov. Toda svoje šolanje so ti ljudje opravili drugod, v drugih središčih Sovjetske zveze, kajti tu u-niverze in višjih šol ni. V Norilsku pa ne živi le ((avtohtono« prebivalstvo, ker se je sem priselilo tudi okoli 30.000 ljudi z moskovskega in leningrajskega področja v dobi, ko je organizacija sovjetske komunistične mladine v letu 1956 in 1957 pozvala mlade komuniste, naj se odzovejo vabilu za preselitev v Norilsk. Čeprav smemo reči, da so se ti Moskovčani in Leningrajčani priselili sem gor povsem prostovoljno in pod vplivom čarov, ki jih ima življenje na skrajnem Severu, je tudi res, da so se mnogi mlajši ljudje iz bolj razvitih predelov Sovjetske zveze priselili v to skrajno severno mesto zaradi višjih plač, višjih zaslužkov, ki jih imajo tu. Vendar pa smemo reči, da prebivalstvo Norilska ni vse doseljeno, kajti mnogo je tu že mladine, ki se je tu rodila in ki danes šteje že 18 pa tudi 20 let. V Norilsku se čuti izredna potreba po delovni sili. Rekli smo sicer, da so se mnogi mladi komunisti odzvali vabilu svoje organizacije, toda rudniki bi potrebovali še več delovne sile, ki je pa ni. Zato je vsa proizvodnja v rudnikih in tudi v drugih delavnicah in predelovalnih podjetjih mehanizirana in do skrajnosti avtomatizirana. Za to pa je potrebna visoko specializirana delovna sila. Zato v Norilsk še vedno vabijo inženirje in tehnike. Toda tudi mladi sovjetski državljani, ki so se priselili sem brez višjih šol in posebnih kvalifikacij, se morejo strokovno u-sposobiti tudi tu. Res je, da tu ni univerze, zato pa je zavod za večerne šole organiziral večerne tečaje, na katerih predavajo strokovnjaki, ki morejo usposobiti mlade ljudi kar za 200 poklicev. Večerni tečaji so seveda brezplačni, kajti država sama vzdržuje te tečaje, podjetja pa nudijo bolj podjetnim delavcem-študentpm plačane počitnice, da se temeljiteje usposobijo. Poleg tega imajo mlajši meščani Norilska možnost, da se preselijo za časa študija tudi v druga mesta osrednje Sovjetske zveze na šolanje, za kar dobijo ustrezno pomoč. Sicer pa je statistično ugotovljeno, da vsak tretji prebivalec Norilska študira, in si- cer ali v normalnih šolah, ali v večernih tečajih, ali pa na višjih šolah drugod. Mesto Norilsk, ki je tako rekoč na pragu Arktike, nudi mlademu človeku vse možnosti, da preizkusi svoje sile, svoj pogum, svojo podjetnost. Sloviti raziskovalec skrajnega severa Nansen je težnjo mladega človeka, da se preizkusi tudi na skrajnem Severu, takole označil: ((Arktika privlačuje mladega človeka in le mladina more premagati polarno noč«. V Norilsku traja noč — dva meseca. In tudi poletje, v kolikor bi mogli o poletju govoriti, je le en dva meseca dolg dan sivosinje barve. V zimskih mesecih pogosto zabeležijo tudi 50 stopinj pod ničlo. Takšen je tukaj mraz, ki ga pogosto spremljajo tudi snežne nevihte. Toda še nobenemu fotoreporterju ni uspelo posneti takšne snežne nevihte v Norilsku: pri 40 stopinjah pod ničlo filmski trak odpove ... In vendar je življenje v tem mestecu kar znosno, skoraj bi rekli prijetno. Tudi v najhujših zimskih mesecih je mesto prevozno v vseh ulicah. Posebna u-stanova skrbi za borbo proti snegu in ima na razpolago 200 strojev, ki so vedno pripravljeni, da očistijo mesto snega, kolikor ga pač pade. Omenili smo polarno noč, torej dobo dveh mesecev, ko se na obzorju sonce niti ne pojavi. Dva meseca teme pa nista majhna stvar. Zato se je v Norilsku ustanovil «svet mladinei, katerega naloga je, da se bori proti polarni noči. Toda polarne noči ne more premagati, zato se omenjeni odbor ukvarja z dejavnostjo mladine, da bi olajšala življenjske pogoje mladini, da bi organiziral zabave in kulturne prireditve meščanov, predvsem mladine, v času, ko niso zaposleni. V Norilsku je družabnost morda tista značilnost prebivalstva, ki je nekaj posebnega za to mesto na skrajnem severu. Prebivalstvo mesta se zelo pogosto sestaja v najrazličnejših klubih, kavarnah, na družinskih sprejemih, v gledališču, bibliotekah. Tudi v dneh, ko divjajo snežne nevihte, se razne prireditve redno vršijo. Tudi v dneh, ko zaradi prenizke temperature v določenih delavnicah in podjetjih delo ustavijo, je gledališka dvorana polna občinstva. Prireditve, ki jih prirejajo v domačem gledališču in ki jih dejansko vodi skupina mladih diletantov, kot tudi tečaji krajevne ijudske univerze zvabljajo vedno veliko občinstva. Iz tega sledi, da je družabno življenje tu visoko razvito. Seveda vse to ne more nadomestiti tiste ((svobode gibanja«, ki jo nudijo prebivalcem drugih mest v zmernejših klimah povsem drugačne vremenske razmere. Zato ni nič čudnega, da se prebivalci Norilska veliko posvečajo branju. Po opravljenem delu se v dolgih, jesenskih in spomladanskih večerih, da ne govorimo o polarni noči, posvečajo knjigi. Kakor pravijo statistični podatki, ga ni v Norilsku doma, kjer bi ne bilo knjižnice z najmanj 200 pa tudi s 500 knjigami. Z ostalim svetom pa so ti ljudje povezani s številnimi revijami znanstvenega in poljudnega značaja. V povprečju je vsaka družina naročena na tri do deset publikacij. Kljub temu, da je v Norilsku na domovih toliko čtiva, razpolaga mesto še s sedmimi javnimi bibliotekami, katerih največja je biblioteka za mladino. Vodja te biblioteke 23-letna Nina Ermilova je o dejavnosti in življenju v Norilsku rekla: «Borba s prirodnimi elementi otežkoča življenje nad 69 vzporednikom, hkrati pa ga osvobaja monotonije vsakdanjega življenja in utrjuje prijateljstvo med ljudmi in medsebojno odgovornost. Ce se kdo izmed nas med kako snežno nevihto ne vrne pravočasno domov, ga začno iskati najprej njegovi sosedi, nato se požene v iskanje vsa okolica, končno, če je potrebno, vse mesto. Ljubimo naše delo in ljubimo naše mesto. Naša mladost poteka v okolju, kjer beležimo temperaturo 50 stopinj pod ničlo, kljub temu je naša mladost vedno na stopnji vrelišča.« NOVOSTI iitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiimiiiiiiimnnuimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiimuuiiiiiiiiiiu HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Nekaj bo manjkalo, da vaš uspeh ne bo popoln. Prijetne vesti od sorodnikov ali znancev. BIK (od 21.4. do 20.5.) Neka stara napaka se bo maščevala. Več družbe, kajti sicer se boste preveč zaprli vase. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Možnost lažjega zaslužka, vendar ne bo šlo vse tako, kot si želite. Ne igrajte se preveč s srečo. RAK (od 23.6. do 22.7.) Svoje ekonomske trdnosti ne spravljajte v nevarnost. Preživeli boste dokaj kritično uro, pa ne bo hudo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Zanimive priložnosti za sklepanje novih poznanstev. Neka neznana oseba vam bo veliko pomagala. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Cas je, da svoje težave razčistite s poslovnimi kolegi. Primerno razpoloženje za nove čustvene zveze. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) V rokah imate vse možnosti, da se uveljavite. Na vas je, da izberete pravilno. Ne bodite ljubosumni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Dobili boste pomoč pri delu, vendar vas bo ta veliko stala. Izogibajte se prepirom, tudi manjšim. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Preveč ste zaupljivi in to bi vam znalo škodovati. Reševati boste morali prijatelja v zagati. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Delo v skupnosti ne bo lahko. Prilagoditi se mu bo treba. S kapri-ciozno osebo boste morali biti popustljivi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Proti vam bodo vsi, vi pa boste vse ugnali v koš. Prijetne perspektive, ki bi jih ne bilo vredno zamuditi. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Odločno se lotite dela, ki vam bo tokrat uspelo. Vse okoli vas se vam ' bo zdelo rožnato. Pazite. — 4 — 29. junija 1966 POLEC VSEH OSTALIH TOČK DNEVNEGA REDA Številni svetovalci predložili interpelacije o važnih vprašanjih K Pl, PSI in K D zahtevajo odpravo omejitev v maloobmejnem prometu • Avto cesta VUlesse-Gorica • Poobčinjenje mestne prevozne službe Občinski svetovalci iz Gorice so poslali županu 9 interpelacij ter po eno vprašanje in predlog, v katerih obravnavajo vsa važna vprašanja goriške javne uprave, na katere bo odbor moral odgovoriti. Liberalni svetovalec je zastavil vprašanje o dosedaj opravljenem delu pri izdelavi načrtov za avto cesto Villesse - Gorica - Ljubija ra, arterije, ki naj bi naše mesto vključila v italijansko in mednarodno cestno omrežje ter bi nas spravila iz materialne in psihološke osamljenosti. O cestnem odcepku Villesse-Go-rlca so zastavili interpelacijo tudi trije demokristjanski svetovalci. Komunistična svetovalca Battello in Bonnes sta naslovila na župana Interpelacije o mestni avtobusni službi, o kršenju videmskega sporazuma z omejitvami obmejnega prometa ter o stanju v zavodu Le nassi. O omejevanju obmejnega prometa s strani carine sta vložila ločeni interpelaciji tudi socialist Zu-liani in demokristjan Ciuffarin. Zadnja seja GPA Pokrajinski upravni odbor pri go-riški prefekturi je imel sinoči svojo zadnjo sejo ker bo s 1. julijem prevzel njegove funkcije nadzorovanja nad krajevnimi organi pokrajinski kontrolni odbor, ki je bil imenovan v okviru deželne uprave. Pred zaključkom seje Je prefekt dr. Prindvalle izrekel zahvalo članom za njihovo pomoč ter zaželel Gorica VERDI. 15.30: «Jerry Land, caccla-tore dl spie». W. Preston In E. Sommerfleld; kinemaskopskl film v barvah. Mladini pod 14. letom vstop prepovedan. C0R80. 15.00: «New York chlama 11 drago«. R. Danton in M. Lee; ameriški film v barvah. MODERNISSIMO. 14,—22.30: «1 bu-canieri«. Yul Brynner in Charlton Heston; ameriški barvni film. VITTORIA. 15.00: «1 cacciatori dl Indiani«. Kirk Douglas in Diana Douglas; ameriški barvni film v kinemaskopu, zadnja ob 21.30. CENTRALE. 15.15: «L'avventuriero della Tortuga«. Guy Madison in Inge Schoner; italijanski barvni film. Iršič AZZURRO. 15 —22.: »Mata Hari — agente segreto H 21». Jean Mon-reau, Jean Luis Trlntingnan. EXCELSIOR. 14.—22.: »Fantomas minaccia 11 mondo«. Jean Marais, Milena Demongeot; v kinemaskopu in barvah. PRINCIPE. 15.-22.: «Stato d’allar-me». Richard Widmark in Sldney Poiter. MARCELLIANA. 14,—21.30: «11 sen-tlero della violenza«. Van Heflin in Dab Hunter; v kinemaskopu in barvah. SAN MICHELE. 14.30—22.30: «11 gran lupo chiama«. Gary Grant in Leslie Caron; v barvah. Ronke RIO. 16.-22.: «11 guerrlero«. Charlton Heston; v kinemaskopu ln barvah. EXCEL8IOR. 16.—22.: «Amore ln 4 dimensioni«. Silvia Koscina. novemu odboru uspešno delo pri izvrševanju njegovih nalog v okviru določb republiške ustave. Urnik trgovin danes Danes, na praznik sv. Petra in Pavla bodo trgovine ves dan zaprte. Izjemo tvorijo mesnice, ki bodo poslovale od 6.30 do 11. ure, trgovine s sadjem in zelenjavo od 8. do 12. ure, cvetličarne od 8. do 13. ure, pekarne in mlekarne, ki bodo odprte v dopoldanskih urah samo za razdeljevanje kruha in mleka. Zaradi med tedenskega praznika ni obvezna poldnevna zapora trgovin za tedenski počitek. tem ko so izravnali klanec «Pri kamnu«. Ker je na gradbišču težka mehanizacija, dela hitro napredujejo. Interpelacija PSIUP Pokrajinski svetovalec PSIUP Po-letto Je poslal pokrajinskemu predsedniku interpelacijo v zvezi s Pe-trillijevimi izjavami o usodi Sv. Marka in CRDA ter zahteval izredno sklicanje pokrajinskega sveta. VESTI IZ DOBERDOBA Urediti in zavarovati pokrajinsko cesto pri Selcah V RAZSTAVNEM PROSTORU V PASAŽI, ki je pod upravo Pro lo-co iz Gorice, je še vedno odprta razstava slik in kipov umetnika Maria Vilharja iz Ljubljane. O njegovih delih so se zelo pohvalno izrazili številni obiskovalci, ki so se podpisali v spominsko knjigo. Razstava bo odprta še danes in jutri. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj v Gorici najvišja dnevna temperatura 26,3 stopinje ob 12.15 Ko je gradbeno podjetje Fratto-lin pred letom začelo graditi avto cesto Trst-Videm, je zaradi novega podvoza, ki je bil v načrtu, moralo kakih 300 metrov glavne ceste, ki pelje iz Doberdoba v Selce, speljati po drugi, začasni trasi, kar je v veliki meri oviralo promet. Sedaj, ko je avto cesta na tem delu že dalj časa dokončana in tudi podvozna cesta izročena prometu, ima, žal, ta cesta še vedno začasni značaj, ker se nihče ne potrudi, da bi jo asfaltiral ali vsaj odstranil kamenje in zasuli luknje. Zato ni nič čudnega, če se njeni uporbaniki pritožujejo, ker je težko prevozna in zlasti neprimerna za kmečka vozila, s katerimi ravno sedaj vozijo domov žito, razne pridelke in krmila. Menim, da ne bi bilo napačno omeniti še drugo skrb kraškega prebivalstva o tem cestnem odseku. Za izgradnjo podvozne ceste so morali odstraniti del hriba, sestavljenega iz krhke skale, ki se vzpenja nad novo cesto. Podjetje je zavarovalo le spodnji, manjši del stene, zato obstaja nevarnost, da se bo zgornji del krušil, kamenje pa padalo na cesto. Posebno ob deževnih dneh in po zimskih zmrzalih bo ta cestni odsek dokaj nevaren, zato bi bilo nujno potrebno sprejeti primerne ukrepe, da se zaščiti varnost prometa in tudi varnost ljudi. J. 90-letnik Ivan Cotič najstarejši v Sovodnjah Urejevanje pokrajinske ceste proti Sovodnjam Pričela so se dela za razširitev ln asfaltiranje pokrajinske ceste v Sovodnjah. Po vasi so položili odtočne cevi in podrli ograje. Cesto so razširili tudi v vsej dol-1 in najnižja 16,3 ob 6.05 uri; povpreč žini pred tekstilno tovarno, med-1 na vlaga 60 odst. .............................. ................................m POLICIJSKA KRONIKA Tri mladoletnike prijavili sodišču zaradi tatvin v Gradežu in Gorici Pijan je drve! z avtom po ulicah - Iz Rima so vrnili na Gradu ukradeno sliko m lv!v!v!'l,.,.v.v.v m J MEDNARODNI NOGOMET DREVI V FIRENCAH Mehika ■ zadnja preizkušnja za italijansko reprezentanco DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je odprta v Gorici lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. Goriška policija je včeraj zaslišala in jih prijavila sodnim oblastem tri goriške mladoletnike, ki jih Je imela že dalj časa na sumu, da Izvršujejo manjše tatvine. Gre za dva mladeniča po 18 let, B. C. in P. C. ter za komaj 15-letnega C. J. Vsi trije so lz Gorice. Presenetili so Jih v Gradežu, kjer so kradli oblačila ln drugo blago iz šotorov in kabin ter vlamljali tudi v avtomobile in odnesli iz njih, kar se Je odnesti dalo. Pri prvem zaslišanju so svoje prestopke deloma že priznali in prišlo je na dan, da so kradli tudi v Gorici Aretirali so tudi 23-letnega Alfreda Cereggiolija iz Ul. Prato 3, ki ga Je nočna policijska izvidui-ca presenetila, ko je zelo naglo vozil avto fiat 1500 po gorišklh ulicah. Ali so za njim in ga ustavili v nekem baru v sred‘Sču mesta, kjer so ga aretirali, kc so ugotovili, da je vozil avto v pijanosti ln tako ogrožal varnost meščanov. Tudi njega so prijavili sodnim oblastem. Rimska policija Je poslala Goriški kvesturi sliko Janeza Krstnika, ki jo je 31. januarja letos ukradel v goriškem grajskem muzeju 21-letni Roberto Danlzlo iz Rima, ki Je bil takrat na obisku pri svoji zaročenki v našem mestu. V Rimu so, kot smo že pisali, na opozorilo goriške kvesture izsledili tatu In dobili pri njem tudi sliko, katere vrednost cenijo na preko pol milijona lir. Sedaj so prijavili sodišču tudi njegovo takratno zaročenko, s katero se je med tem časom poročil, 21-letno Franco Sfiligoj iz Gorice, pod obtožbo sodelovanja pri tatvini v dvorani »Del Capltanl« na Goriškem gradu. Da-mizio, ki Je po poklicu natakar, Ima stalno bivališče v Rimu, Ul. Bergamo 54. Goriška policija je vrnila sliko občinski upravi, ki je poskrbela, da so jo zopet postavili na njeno mesto v muzeju. Lekarno v Ločniku bodo danes odprli Po večletnem sodelovanju so prebivalci Ločnlka, Madonnine in drugih sosednjih krajev dosegli, da jim bodo danes odprli novo lekarno v tem kraju. S tem jim bo prihranjena pot v središče mesta, kar bo zelo prav zlasti v nujnih primerih. Lekarno bo vodil Tržačan dr. Giorglo Bertoli, ki je zadnjih 25 let vodil neko lekarno v Trstu. Lekarniško službo pa o-pravlja že 47 let. Nova lekarna bo opravljala dnevno, nočno in službo ob praznikih ter bo dajala zdravila tudi zavarovancem INAM Uradna otvoritev ob prisotnosti oblasti bo danes opoldne. Sindikalna kronika Tri sindikalne organizacije so včeraj povsem nepričakovano oklicale osemurno stavko v industrijskih obratih CRDA, OET in SEM-Detroit v Tržiču, s katero so protestirale proti prekinitvi pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Obenem so pozvale delavce, ki bodo v Benetkah popravljali ladjo «Eugenio C.», naj se ravnajo po navodilih tamkajšnjih sindikalnih organizacij. Sodijo, da bo odšlo v Benetke okoli 600 delavcev. Federacija Jestvinarjev, včlanjena v CISL, sporoča, da Je komisija za delo pri senatu sprejela dopolnilo k delovni pogodbi, v kateri imajo peki pravico do tedenskega počitka, kadar pečejo dvojno količino kruha. Gre za dopolnilo zakonskega osnutka de Marzija; o njem se mora izreči še poslanska zbornica. VČERAJ POPOLDNE so na goriškem pokopališču pokopali Emmo Bernot, roj. Miseri, ženo goriške-ga urednika «U Piccolo« Tulila Bernota. Na zadnji poti od bolnišnice v cerkev na Placuti ter dalje na pokopališče so jo pospremili številni sorodniki, znanci in kolegi prizadetega soproga; prizadeti družin izrekamo naše sožalje Nesreča v tekstilni tovarni Na delu v podgorsiu tekstilni tovarni se je včeraj opoldne ranila s čolničkom 17-letna Onorina Vi-sintin iz Zdravščine, Ul. 4. novembra 58. Porezala se je po obrazu in desnem zapestju. V bolnišnici so jo pridržali na zdravljenju, okrevala bo predvidoma v 15 dneh. Alarmirani gasilci zaradi mačke Včeraj zjutraj ob 9.45 je nekdo poklical goriške gasilce v Ul. Ga ribaldi, kjer se je neka mačka sprehajala po žicah elektrovoda Gasilci so takoj odšli tja ln v resnici opazili mačko, ko se je sprehajala po elektrovodu na hiši št. 18. Poskušali so jo s klicanjem prepričati, da bi stopila z žice Ker pa je bila mačka gluha za vse pozive, so odšli v stanovanje, ki je nad žico, odprli okno in ter z naglo operacijo ujeli mačko v vrečo, ki so jo prinesli s seboj. Vsa operacija Je trajala komaj četrt ure ln brez večjega Incidenta. Ni vsakemu dano da bi dočakal 90 let življenja, zlasti ne v naši nemimi dobi, ko je moral tak očanec prestati tegobe in nadloge dveh svetovnih vojn, poleg vsega drugega, kar mu je življenje nasulo neprijetnega v čašo življenja. Pa-vendar so zlasti med našimi ljudmi še kar pogosti taki jubileji. Danes 29. junija je dosegel to lepo starost tudi znani goriški gospodarstvenik in podjetnik Ivan Cotič iz Sovodenj, ki je še vedno zelo priseben, čeprav so mu v zadnjih letih noge nekoliko odpovedale ln se mora voziti. Ivan Cotič se je rodil leta 1876 v Mirnu pri Gorici. Se kot mlad fant je šel med kamnarje v Nabrežino, kjer se je izučil te obrti in ji potem posvetil vse svoje življenje. Kmalu potem je ustanovil v Mirnu kamnoseško zadrugo, ki je imela že od samega začetka pet članov ter prenesla svoj sedež v Nabrežino. Leta 1908 pa se je osamosvojil in ustanovil svoje lastno kamnoseško podjetje v Sovodnjah, kjer obstaja še danes pod vodstvom njegovega sim dr. Vilka. Podjetje se je lepo razvijalo in pri Devetakih so imeli kamnolom, ki tudi še danes obratuje. V času največjega razmaha je bilo pri njem zaposlenih do 160 delavcev. Leta 1902 sta se poročila z Jožefo iz Mirna ter imela osem otrok. Od teh sta ostala živa samo še sin Vilko in hči Slavica; drugi sin Srečko je izginil med vihro dru ge svetovne vojne teta 1913 m se ni več vrnil Z ženo sta praznovala leta 1927 srebrno poroko, leta 1943 pa le umrla in ostal je sam z otroki V mladih letih je bil naš jubilant prepričan socialtst ter se je mnogo družil z dr. Tumo. Pa tudi s Cankarjem se je srečal v Mirnu, ob priliki volilne kampanje leta 1907, ko le bil Cankar za kandidata. Med drugo svetovno vojno bi kmalu prišel pred sodišče zaradi razžalitve cesarja. (Dejal je da je cesar stari; rešil se je v rusko ujetništvo pri Premislu. Po vojni je mdaljeval s svojim delom ter si med drugim pridobil glavno zaslugo za napeljavo elektrike leta 1927 v Sovodnje. Tudi drugače se je udeleževal javnega življenja, kolikor ga je še ostalo pod fašizmom. Med drugim ie bil član domače posoiilnice Kot rečeno je dočakal 90 Let in postal s tem najstarejši sovodenj-ski občan. Po duhu je še vedno zelo živahen in z izjemo nog tudi telesno Se vedno kaj gospodari okrog hiše in delavcev ter očituje svojo veliko življenjsko energijo. Družina, znanci in prijatelji mu ob tem lepem jubileju želijo še mnogo let zdravja in življenja. Njim se pridružuje tudi uredništvo Primorskega dnevnika. FIRENCE, 28. — Tehnični komisar italijanske nogometne reprezentance Edmondo Fabbri se bo moral končno le odločiti. Noče priznati sicer, vendar je logično, da mu bo morda jutrišnja trening tekma z mehiško reprezentanco razčistila še zadnje dvome. Ni izključeno torej, da bo prav jutrišnja italijanska ________________________________________ enajsterica podlaga za sestavo mo- štva, ki bo na svetovnem prvenstvu nastopilo v skupini s Čilom, Sovjetsko zvezo in Severno Korejo. Po tekmi z mehiškimi nogometaši bodo plavi igrali še tekmo v Kjo-benhavnu proti Danski (6. julija). Jasno je, da bo tekma zgolj formalnega značaja in bo služila bolj za ohranitev forme, ker bo mogel tedaj Fabbri že razpolagati samo z 22 igralci. Sicer je res, da je Fabbri odločil, da bo odpeljal v Anglijo 24 igralcev, šele na kraju svetovnega prvenstva bo izločil dva in bo sestavil seznam 22, ki ga bo moral predložiti vodstvu FIFA. Fabbri je seveda zahteval dovoljenje za odhod 24 igralcev v Anglijo od predsednika FIGC dr. Pasqualeja in podpredsed-nika Franchija. Jutrišnja tekma bo morala razčistiti Fabbrlju pojme o igralcih, ki jih bo uporabljal v vlogah levega krilca, leve in desne zveze, kakor tudi za morebitne zamenjave v zvezah, kjer bosta kot titularca nastopila Bulgarelli in Rivera. Italijani so že najavili postavo, ki bo jutri zvečer igrala na občinskem stadionu v Firencah proti Mehiki. Italija bi morala nastopiti v postavi Albertosi, Burgnich, Fac-chetti, Rosato, Salvadore, Lodetti, Meroni, Bulgarelli, Mazzola, Rivera, Pascutti. V primeru, da Bugnich zaradi bolečine na nogi ne bi mogel nastopiti, ga bo zamenjal Landini. Zelo verjetno bo vratar Anzolin v drugem polčasu zamenjal Albertosi-ja. Iz Montecatini Terme je vodstvo mehiške reprezentance najavilo postavo, ki bo: Calderon, Chai-res, Pena, Nunez. Hernandez, Diaz, Ruvalcaba, Padilla, Cisneros, Fra-goso in Jara. Za rezerve bodo Car-bajal, Del Muro ln Munoz. « * * KJOBENHAVEN, 28. — Vodstvo danske reprezentance je že najavilo postavo, ki bo 6. julija igrala proti Italiji. Ta je naslednja: Leif Nlelsen, Henning Helbrandt. John Worbye, John Petersen, Bir ger Larsen, Niels Moeller, Finn Laudrup, John Steen Olsen, Henrik Klin, Tom Soendergaard, Tommy Nlelsen. Joergen Henriksen, Ove Larsen, Bent Hansen ln Leif Soerensen bodo rezerve. ........J SEUL, 28. — Telegrafski urad v Seulu je opozorilo Benvenutijevega prokuratorja Amaduzzija, da telegrafski urad New Yorka ni izročil v soboto zvečer pritožbe AVBA, ker naslov ni bil točen. Amaduzzi je brez odlašanja naročil telegrafskemu uradu v Seulu, naj pritožbo, ki leži v New Yorku, pošljejo direktno predsedniku AVBA Deskinu v Las Vegas. Tajnik italijanske boksarske zveze Gilardi je pred odhodom v Hong Kong Izjavil, da bo tudi zveza sama poslala protestno noto, in sicer vodstvu AVorld Bozing Council, kjer je Italija, v nasprotju z AVBA, včla- - rtu w*i RIM, 28. — Madžar Jozsef Csi-kany je danes dosegel na medna-rodnem plavalnem mitingu «sedmin gričev« najboljši rezultat dneva. Madžar je 100 m dolgo progo preplaval v hrbtnem slogu v 1'02"2 (evropski rekord pripada sovjetskemu plavalcu Makanovu z 1’). Anghel Soptereanu pa je na 200 m prsno izboljšal z 2’35”2 lastni državni rekord. Na 100 m hrbtno J Ljubljančan Vrhovšek zasedel z 1 in 04”2 tretje mesto, medtem ko J" bil Tržačan Del Čampo z 1U( ° osmi. . w V okviru mitinga je tudi zens” dvoboj Italija—Nemčija. Po prvem dnevu vodijo Nemke z 22 točkami, medtem ko so si jih Italijanke na-bral© 19 V tekmovanju v skokih v vodo Italija—švedska so švedinje v voo-stvu 8:3, v moški konkurenci pa vodijo Italijani 8:3, tako da je rezultat po prvem dnevu 11:11. nemiren in je najmanj štirikrat poskusil presenetiti oba najnevarnejša tekmeca. Altig in Anquetil pa sta vselej silovito odgovorila na napade in s tem dokazala, da sta v Izredni formi. Sedaj se približujemo Plrenejem, kjer bo Nemcu trda predla. Na njegovo srečo pa ima okoli sebe zelo borbeno ekipo (Molteni) in trdovratne sodelavce, ki mu bodo tudi na vzponih v izredno pomoč. Od vsega začetka so kolesarji ostro pritisnili na pedale ln že po 5 km je Anquetil pobegnil v družbi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiui m iiiiiiiiiiiiiihiiiiihii,umil,,in ,,,iIII,IUIiiI,m,im KOLEDAR TEKEM MOŠKE ____________________________________IN ŽENSKE REPREZENTANCE Boris Kristančič trenei* APU Snaidera RIM, 28. - zvezni svet italijanske košarkarske zveze je na današnji seji potrdil vpis v odbor zveznih trenerjev (CAF) Jugoslovanov Borisa Kristančiča (APU Sna:dero) in Borislava Stankoviča (AP Oransoda Cantu) ter Ceha Jarosia-------------------- njena. OSMA ETAPA TOURfl DE FRANCE Planckaert na čelu številne skupine Nemec Altig še vedno z rumeno majico BORDEAUX, 28. — Nemec Rudi Altig je tudi danes ohranil rumeno majico najboljšega. Današnjo etapo so kolesarji prevozili s hitrim tempom, zaradi česar je bilo, še posebno, ker je bila proga zelo kratka, nemogoče izvesti kak učinkovit napad. Danes so se izkazali trije kolesarji: Rudi Altig, Anquetil in Poulidor. Posebno slednji je bil va Sipa (Candy Bologna) Odbor je razpravlja) tudi o mednarodnih nastopih moške ln žensse reprezentance ter je potrdil naslednji koledar: MOŠKA REPREZENTANCA 23. do 28 avgusta 1966 — Porto San Giorglo — evropsko luniorsko prvenstvo. od 31. avgusta do 4. septembra — v Brindislju — turnir Trofeja juga (B reprezentanca under 21). od 14. do 20. septembra — tur neja po severni Evropi (Nemčija tn Finska) — A reprezentanca (poskusna). od 11. do 16 novembra — Chal-ienge des Natlons — Trophee Paul Geist (Muenchen ln Pariz) A reprezentanca. od 15. do 30 maja 1967 — v Mon tevideu — 5. svetovno prvenstvo ŽENSKA REPREZENTANCA avgusta 1966 (med » In 12.) Italija B - Jugoslavija B v Bardlghe-rl ln Savonl. od 16. do 18 septembra — v Skopju — Balkanske igre (A reprezentanca) od 1. do 10 oktobra — v Cluju — 10 evropsko prvenstvo drugih. Altig In njegovi sodelavci pa so takoj odgovorili In francoski as se je moral sprijazniti s predajo. Pri 54 km je Poulidor poskusil bežati, s čimer je potegnil poleg drugih tudi Anquetila za seboj. Ker slednji ni hotel sodelovati in ker je Altig odgovoril, se je tudi ta poskus, kot so se tudi vsi kasnejši, ponesrečil. Na cilju, kamor je privozila številna skupina, je bi! najhitrejši Belgijec Planckaert, ki je tako zabeležil že drugi etapni uspeh na letošnjem Touru. Vrstni red 8. etape Royan-Bor-deaux (137,500 km): 1. Planckaert (Bel ) 2.58'26”, s povprečno hitrostjo 46.235 km 2. Karstens (Hol.) 3. Janssen (Hol.) 4. Van Looy (Bel.) 5. Sels (Bel.) 6. De Roo (Bel.) 7. Reybroeck (Bel.) 8. Grain (Fr.) 9. Nijdam (Hol.) 10. Benet (Fr.) 11. Beuffeuil (Fr ), 12 Wolfshoh! (Nem.), 13. Vranken (Bel.), 14. Van Dongen (Hol.), 15. Depauw (Bel.), 16. Vandenberghe (Bel ). 17. Sehleck (Luks.), 18. Boucquet (Bel.), 19. B'J-di Altig (Nem.), 20. Boons (Bel ), vsi s časom zmagovalca. SPLOŠNA LESTVICA 1. RUDI ALTIG (Nem.) 39.31’2l" 2. Van Vlierberghe (Bel.) * zB' ostankom 47” 3. Re.vbroeck (Bel.), Janssen (Hol.)> Sels (Bel.), Dcn Ilartog (Hol.), H*-rings (Hol.), De Pra (It.) 52”, 9-Brands (Bel.) 1’, 10. Karstens (Hol-) 102”, 11. Planckaert (Bel.), IVlome-ne (Sp.), De Rosso (It.), Van Den Bosche (Bel.), lluysmans (Bel.), Ah-qoetil (Fr.), Foucher (Fr.), Vranken (Bel.), Ra.vmond (Fr.), Van Looy (Bel.), Gubica (Sp.), Kund« (Nem.), Poulidor (Fr.), Aimar (Fr.)* Van Springel (Bel.), Lebaube (Fr.) 103”, 28. Simpson (VB) 124” JURIJ KOROLJKOV 19 V Človek, za katerega ni bilo skrivnosti Roman o znamenitih sovjetskih obveščevalcih Sorgeju in Vukeliču «Ne, ne,» je zavpil Sorge, «rajSi Imam kitajščino aid angleščino, še najbolj pa nemščino...« «No, pa se pogovorimo v kateremkoli od teh Jezikovi« Doi-hara se je nasmehnil samo z ustnicami, ki so razkrile neravne zobe. Obraz je ostal brez smehljaja. Nekaj minut so se pogovarjali, potem pa so se ločili. Ott je povabil Dciharo, naj se kaj oglasi na veleposlaništvu. Očitno sta bila zelo tesno povezana. Ko sta odšla, je Ott rekel: «Tale človek govori trinajst jezikov, na Kitajskem je šivel petnajst let...« Richard je pokazal začudenje, čeprav je vse to dobro vede'.. Na sprejemu se je Sorge seznanil tudi z generalom Itahaki Sejslro, prav tako obveščevalcem visokega razreda kot Je bil Doihara. Ce bi samo vedeli, koga Je pripeljal na sprejem nemški vojaški ataše Itahaki je delal kot načelnik štaba kvantunške armade ln je priletel v Tokio skupaj z generalom Slgeru Honzljem ter uskladil svoj prihod z datumom razglasitve novih oficirjev. Imeli so namreč nenapisan zakon, da so vsi učenci akademije, pa čeprav so šolo končali pred štiridesetimi leti, enkrat letno prišli pod njen krov, potem pa se napotili v restavracijo Aka bana na Kosimati, kjer so v mladih dneh oficirji preživljali svoj prosti čas. Generala Itahaki ln Dodhara sta bila človeka, katerih prihod Je veliko pomenil za kraj, kamor sta prišla. Ali en sam, ali oba — obvezno sta se pojavila prav na tistem mestu, kjer naj bi se začela agresija: v Mandžuriji, na Kitajskem, na me J) Mongolije ali Sovjetskega Zabajkala. Organizatorja mednarodnih provokacij, diverzij in političnih umorov, intrig in zarot, sta bila Itahaki in Doihara največja reakcionarja med ak tivisti vojaško-fašistične japonske klike. Sorge Itahakija ni osebno poznal, toda dobro Je vedel zanj že zdavnaj in mnogo bolje, kot številni izmed teh, ki so se bili zbrali na sprejemu v akademiji generalnega štaba. In zdaj je omenjeni genera! stal pred Sergejem z ugaslim nasmehom porcelanaste figuri ne in na njegovem brezizraznem obrazu ni bilo moč prebrat, prav ničesar. Negibne so bile njegove obrvi in ploski, gosti brki kot bi bili narejeni iz črnega papirja in nalepljeni pod no som. Široki koren nosu in prilepljeni uhlji kot pri konju, k: je pripravljen ugrizniti vsak hip — vse to je še dopolnjevale njegov profil. Razgovor z Itahakijem ni bil še niti končan, ko so vsi ne nadoma odhiteli nekam, pa sta Richard in Ott tudi krenila skozi množico oficirjev k izhodu na vrt. Noč je bila topla, zadušljiva in v tej prozorni svetlobi so bili ljudje videti kot ploskve, kot. sence v starem kitajskem gledališču. Pred poslopjem so bili madeži na kratko pokošenih travnikov, drevje pa je odšlo dalje ter je bila pred vhodom samo ena visoka kriptomerija. Pod njeno široko krošnjo se je zbralo mnogo oficirjev, ki so se zabavali tako, da so skušali z roko ujeti najnižje veje na drevesu. Pri tem pa so se te sence razbežale, poskakovale, dvigale roke kvišku ln od daleč je bilo vse to podobno nekakšnemu ritualnemu plesu. Stari generali, ki so stali na vhodnem stopnišču, so prijazno opazovali mlade oficirje, če pa se Je komu izmed njih posrečilo ujeti zeleno ve :ii:!i:::::!!!i:ii!ii:iHi!!i:i:iii-:l!!UlBiii.:iiiii!i:!:i:i;iiiii;iiiiii:ii!iliii:ni:iiii:iHI!:i!!!-!:;i!iH;i!:nii!i!lt!i!ii!i!iii;ii;i::H!iliiii:>ll:i-ilil!i;!i:!iiiil!!lilill!]i!ii!i!iiiliUl!!!liD-^ nih prednikov Aztekov, katerih kri Je tekla v njenih žilah. Pi* jatelji so ji v šali pravili Montesumova hči. Bila je človek 8 ponosno dušo, žalitev ni trpela, bila je energična, z močno voljo, hkrati pa tudi resnična ženska. Kot ženska naprednih pogledov je sodelovala pri delu ameriških levičarskih organizacij. Neki uradnik, predstavnik kali fornijske oblasti, ji je nekoč rekel: «Vi niste Američanka, A-gnes Smedley...» Pokaral jo je zaradi pomanjkanja patriotizma-Mlada ženska je z negodovanjem pogledala uradnika, oči 80 se ji zasolzile in odgovorila je: «Da nimate morda slučajno sebe za pravega AmeričanaV Moji predniki so branili kontinent pred konkvistadorji in j»z hočem nadaljevati borbo s potomci konkvistadorjev, z vami* ki ropate ljudstvo...!« Agnes Smedley je bila prisiljena zapustiti svojo deželo. Živela je zdaj v Angliji, zdaj v Nemčiji, toda za svojo drugo domovino je smatrala Kitajsko, ki jo je odlično poznala in 1° prepotovala podolgem in počez. Mnogo let je Smedleyeva prp' živela v kitajski rdeči armadi, sodelovala je v njenih težkih pohodih, veliko je pisala o njej in ni prikrivala svojih simpatij-V Šanghaju je imela ameriška novinarka odlične zveze, priJ9' teljica je bila književnika Lu Sina, srečavala se je z Bernardom Shawom, ki je prihaja) na Kitajsko, ter z naprednimi japonskimi novinarji. Agnes Smediey je vpeljala Richarda Sorgej9 v svoj krog — v krog naprednih ljudi Mnogo let pozneje je Richard, ko je delal bilanco svoje?9 življenja, pisal: ((Prizadevali smo si, da bi ugotovili, katere plasti in razredi prebivalstva podpirajo nankinški režim ln detanskl značai sprememb, ki so se razvijale v socialnih temeljih vlade... Zbirali smo podatke o vojaški moči, s katero je vlada razpolaga'9 o reorganizaciji, ki je potekala pod vodstvom nemških vojaških svetovalcev. Razen tega smo pozorno spremljali premestitve v vrhovnem vojaškem poveljstvu, prav tako pa tudi sprememba v oboroženih armadnih enotah in utrdbah... tNadaljevanje sledil jo, niso več zdržali in začeli vpiti «Banzaj! Hako Ito.» Oficirska zabava se je sprevrgla v demonstracijo privržencev agresivne smeri. Ott |e dvignil rokav paradnega plašča, pogledal na uro, čas sprejema, natisnjen na vabilu, se je bil iztekel in treba se je bilo posloviti od gostiteljev. Polkovnik je bil točen. Tudi ostali so tako storili. Razhajati so se začeli in si po vojaško popravljali čepice ter si med hojo zategovali sablje. Srečanje z generaloma Itahaki Sejslro in Doiharo Kenzi Jem je vzbudilo v Sorgeju vrsto spominov. 2e zdavnaj jih je poznal — te generale obveščevalce, nosilce in izvajalce milita rističnih idej in vedel je, da prav z njimi začenja tajni dvoboj. Richard se je spomnil na Kitajsko Sorge Je pripotoval v Šanghaj 1929. leta. Tisti, ki ga je spremljal, se Je čez pol leta vrnil v Moskvo. Pri odhodu je rekel: »Starca bom obvestil s čistim srcem — lahko delaš!« Od takrat je Sorge začel delati samostojno. V začetku se je nastanil v hotelu v ulici Nankingroad, v samem središču Šanghaja Okna njegove sobe so gledala na široko obzidano obalo, na brezkončno Huanapo — reko delav ko, ka se je ob zori budila med škripanjem dvigal in klica no sačev ter zamrla Sele globoko ponoči. Hotel je bil last bivšega tihotapca Sachaina, trgovca z opijem in orožjem za kitajske generale, ki so se med seboj sovražili. In prav zavoljo tega je postal bogat tihotapec Sachain. Vendar pa so nastopili negotovi časi in sodil je, da je bolje pridobljeni kapital vložiti v zanesljivejše podjetje. V istem hotelu je živela ameriška novinarka Agnes Smed ley, ki je na kitajskem zastopala vplivni frankfurtski list. Ri chard je bil o njej že veliko slišal v Nemčiji, bral je njene knjige in članke ter pognal njeno napredno prepričanje. Hvaležen je bil slučaju, ki mu Je omogočil, da se je seznanil z Agnes Smedley. To je bila štiridesetletna ženska prijetnega obraza in blestečih, sivih oči. V njej Je bilo nekaj potez njenih dalj- UKEIINIAIVO: rRST - UL MONTEOCH1 #, M, TELEFON V3-MN in 94-K3M - poštni predal 559 - IMHKUŽNK.A: GORILA: Ulica Silvio Pellloo 1 11., Telefon 33-82 — UPRAVA: TRSI — UL. SV FRANČIŠKA St 20 — Telnrnn