Naročnina mesečno 25 Din, sa inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, ta inozemstvo 120 Din Uredniitvo je v Kopitarjevi »i. <>/111 HUP"1 VENEC Telefoni nredništva ln oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-04 — Izhaja vaalc dan sjotraj razen ponedeljka in dneva po praznike Cokevalračun Ljubljana številk« 10.650 is 10.34* sa inserate, U prevai Kopitarjeva nlica itevilka b. Slovenski kmet je spregovoril Konferenca v Kodanju: Preteklo nedeljo so od vseh strani naše slovenske zemlje prišli v staroslavno Celje izvoljeni in pooblaščeni zastopniki našega prvega stanu, da na občnem zboru Kmečke zveze svoje impozantne stanovske organizacije spregovorijo tudi svojo besedo. Kmečki človek malo govori, kadar pa spregovori, je njegova beseda premišljena in tehtna. Nekako pred desetimi leti so se začeli za slovenskega kmeta izredno težki čusi. Gospodarsko se je pogrezal v vedno večjo revščino; z ohromitvijo posojilnic in z nesrečno kmečko zaščito so ga takratni oblastniki od leta 1932 dalje hoteli spraviti na kolena. Ni mu bilo dovoljeno, da javno izpove svoje težave in zahteva pomoči. Sam vase zaprt je naš kmet, do skrajnosti zagrenjen, začel obupovati nad svojo bodočnostjo. Začuli so se v tistih letih usodni glasovi z dežele o malodušju kmečkih ljudi in o nevarnem udajanju v usodo: »Bo že kako.c V to duhovno in gospodarsko zmedo je posegla Kmečka zveza, ki so jo vodilni kmečki borci v prenovljeni, docela stanovsko in gospodarsko podzidani obliki poklicali k življenju. Potreba je bila velika! Danes, po komaj dobro triletnem delu, je Kmečka zveza brez dvoma prva in najvažnejša, pa tudi najštevilnejša slovenska organizacija. Njeni občni zbori so zmagoslavje zdravega kmečkega poguma in ponosa, njeni tabori pa izraz nove vere kmečkih ljudi vase in v svojo bodočnost. Zadnji občni zbor je podčrtal zlasti tri važne in velike vodilne misli. Prva je bila izražena v enodušnem hotenju vseh zastopnikov Krajevnih kmečkih zvez, da slovenski kmet hoče živeti. Nobenih prednosti ne zahteva, čeprav je temeljni stan in brez njega drugih stanov sploh ni; pač pa je močno odjeknil njegov klic po novem, zdravem gospodarskem življenju, ki se otresa maloduš-nosti prejšnjih let in hoče take gospodarske politike, da bo njegova zemlja varna in da bo rod na njej mirno gledal v bodočnost. Zato tako močna zahteva po samoupravni Sloveniji, v kateri vidi kmet poroštvo za svoj obstanek in razmah. V slovenskem kmetu je po zaslugi Kmečke zveze zrastla nova vera in nov pogum: ne samo to ohraniti, kar ima — novih prilik hoče, da sprosti svojo življenjsko moč, ki je mlada in elementarna. Nove zemlje hoče, Ha jo bo ljubil, nove izobrazbe želi, da bo iz te zemlje izvabil čim več dobrin za narod in državo. Celjski veličastni zbor Kmečke zveze je potrdil prvinsko moč kmečkega stanu, iz katere se napajajo vsi sloji slovenskega naroda. Prav pa je, da poleg te silne volje našega kmeta po samoohranitvi sliši vsa naša slovenska in jugoslovanska javnost tudi njegov klic po pomoči. Komur je mar naše narodne in državne bodočnosti, se bo ob tem pretresljivem klicu zavedel svoje dolžnosti, da kmečkemu stanu gospodarsko in socialno pomaga tam, kjer si sam pomagati več ne more. Druga krepka misel je izzvenela v željo, du se kmečkemu človeku da prilika za izobrazbo. Toda ta izobrazba naj bo zajeta v lastnem izviru in mora rasti iz pristne slovenske kulture, ki jo ohranja in ustvarja kmečki stan. Naš kmet hoče, da se prepad med mestom in vasjo zasuje: ne samo v podeželskih, ampak tudi v mestnih višjih in najvišjih šolah naj tvorijo temelj vse izobrazbe one kulturne narodne prvine, ki rasto iz kmečkih hiš. Na ta način naj bi tudi bodoče slovensko iz-obraženstvo črpalo najžlahtnejše sokove svoje izobrazbe iz tistih koreninic, ki segajo v kmečko življenje na vasi. Kmečka zveza nikakor ni le interesno, zgolj strokovno društvo kmečkih ljudi; je tudi velik in važen kulturni činitelj v našem narodu, s katerim je treba izdatno računati vsem, ki jim je pri srcu narodna izobrazba in kultura. Tretja ideja, ki jo je občni zbor živo in soglasno postavil, je izražena v sklepu, da je za dosego obeh navedenih vodilnih misli treba v kmečke vrste vključiti kmečko mladino. V tuko velikih časih ne sme stati ob strani sto tisoč in več naših kmečkih fantov in deklet: za vse je dela dovolj, vsi pa tudi potrebujejo prave smeri v svojo bodočnost, ki ne sme biti izražena v geslu: proč od zemlje, marveč v trdni volji: nazaj k zemlji. Zato je izredno važen sklep, da se v bodočem letu povsod ustanovijo odseki Mladinske kmečke zveze, kjer jih še ni. Kmečki oče in mati hočeta, da jima v boj u za ohranitev doma in za čuvanje svetinj tega doma stoji tesno ob strani tudi mladi rod. Ta rod pa mora biti vzgojen po načelih in idealih, ki so tisoč tri sto let dajali kmečkemu ljudstvu dovolj notranje in vnanje sile, da je ohranilo vero, jezik in zemljo. Kmečki stan hoče imeti mladino, ki bo trdno zakoreninjena v zemlji in v kmečkem stanovskem etosu. Iu njegova volja je tako enodušna in močna, da jo mora slišati in upoštevati vsa naša javnost, ki hoče dobro svojemu narodu. V te tri zahteve in sklepe se je strnila v glavnem volja slovenskega kmeta na letošnjem občnem zboru Kmečke zveze. Naj bi našla povsod odprta ušesa in srca. kajti v sebi nosi kali za boljše dni vsega naroda. Pa tudi zato, ker danes in v bodoče ne bo mogoče iti v našem gospodarskem, socialnem in kulturnem zivljen j u nikomur na dnevni red. ne da bi upošteval organizirano voljo slovenskega kmeta, ki Severne države bodo branile svojo nevtralnost Skušale bodo posredovati, da se vojna med Finsko in Sovjeti čimprej konža Kodanj, 26. februarja. AA. Reuter. Posebni dopisnik agencije Reuter javlja sledeče: Izvedelo se je, da so se Danska, Norveška in Švedska odločile, da bodo razpravljale o možnosti posredovanja v sovjetsko-finskeni spopadu. Večerno sporočilo govori o »globoki želji« nordijskih narodov, da bi se mirno rešil sovjetsko-finski spopad, ki bo »ohranil j>ojx)lno neodvisnost Finske«. Še ni mogoče reči, kakšna bo oblika posredovanja, vendar pa lega posredovanja ne bodo prevzele skandinavske države. Posredovanje bi n. pr. mogla prevzeti Nemčija. Nada »o pravičnem in trajnem miru« med Nemčijo in zavezniki se tukaj ne smatra kot napoved za poskus posredovanja v tej večji vojni. Očividno je, da soglasna akcija, ki jo omenja komunike, zahteva neposredno posvetovanje, čim bi prišlo do kakega pomembnega dogodka. Po medsebojnem sporazumu bi sila, ki je neposredno zainteresirana, dobila pomoč od drugih dveh držav pri vsakem koraku, ki bi ga storil kdorkoli od vojskujočih se držav. Treba je računati, da bodo ta postopek sedaj uporabili pri incidentu z Altmark, pri čemer bi Danska in Švedska podprli Norveško v njenih (>osvetih tako z Veliko Britanijo kakor z Nemčijo. Napovedujejo, da je eden od teh predmetov, ki ga utegnejo pretresati na konferenci, tudi vprašanje pravilne identifikacije nevtralnih ladij ker obstoji mnenje, da so bile nevtralne ladje pomotoma bombardirane ali torpedirane. želja za sporazum med Finsko in Sovjetijo London, 26. febr. t. Reuter. Angleški diplomatski krogi poudarjajo posebno to dejstvo, da so bili vsi sklepi na konferenci v Kodanju sprejeti v popolni tajinstvenosti in da so se severne države skrbno zaščitile pred vsem takim, kar bi se lahko tolmačilo tako, da se hočejo v tej vojni jasneje opredeliti. Značilen je najbolj samo listi odstavek, ki govori o sklepih severnih držav glede vojne med Finsko in Sovjetsko Rusijo. V tem oziru so severne nržave še bolj podčrtale vzajemnost, ki veže vse severne države. Toda to so vse štiri severne države povedale že v oktobru lanskega leta v Stockholniu, ko Finska še ni bila napadena. Jasno so se o vojni med Finsko in Sovjetsko Rusijo izrazile severne države samo v tem smislu; da^ so izrazile željo, da naj pride do sporazuma med Finsko in Sovjetsko Rusijo in da naj se vojno stanje čimprej zaključi. i Kodanj, 26. febr. t. Reuter. List »National Ti-dende« poudarja, da so na konferenci severnih držav v Kodanju največ govorili o dveh dogodkih: o izvršbi nad nemškim parnikom »Altmark« v norveških vodah in o napadu sovjetskih letal na švedsko obmejno mesto Pajalo. List poudarja, da so severne države sklenile ostati nevtralne v vojni med Finsko in Sovjetsko Rusijo, prav tako pa bodo varovale svojo nevtralnost v vojni med Nemčijo in zavezniki. Prav iskreno pa žele severne države, da bi se zopet vpostavil mir v Evropi. »Politiken« tudi piše, da severne države žele, da bi se končala vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo. Prav tako se morajo severne države zavarovati pred tem, da bi še kdo napadal njihova ozemlja ali pa si na njihovem ozemlju izbiral bojišča. Če bi se to še nadaljevalo, tedaj bi se kaj lahko vojna raztegnila tudi nad severne države. Kodanj. 26. februarja. A A. Reuter. Preden je zapustil Kodanj in odpotoval v Stockholm je dal švedski zunanji minister Giinther sledečo izjavo: »Bojim se, da so pomen konference v neki meri pretiravali, čeprav jc naravno točno, da smo mi razpravljali o vprašanjih, ki so življenskega pomena za naše tri države. Giinther je pristavil, da ni mogoče ločiti gospodarskih vprašanj od političnih vprašani pri razpravi, ker so vsa ta navedena vprašanja ined seboj neločljiva. Stvarno bomo morali biti nepristranski v enaki meri do Velike Britanije kakor tudi Nemčije. Načela švedske politike Stnckholm, 26. februarja. AA. Havas. V švedskih političnih krogih opozarjajo posebej na sledeče odlomke govora švedskega ministrskega predsed nika. 1. Nevtralno stališče švedske potrjuje voljo za obstoj svobodnega in neodvisnega naroda in predstavlja sklep države, da se bo v primeru potrebo branila z orožjem. 2. Legitimnost tega stališča ni bila nikdar ogrožena in tuji tisk ni imel nikdar vpliva na nas. 3. Kar se tiče Finske, je večina držav zadovoljna s politiko vlade. Opozicija, ki zahteva bolj učinkovito pomoč od sedanje vlade, ne upošteva dejstva, da to pomeni prav isto kakor vojaško intervencijo. V političnih krogih poudarjajo dejstvo, da Finska pri vsem tem dobiva mnogo večjo pomoč iz Švedske kakor iz tujine, kjer prirejajo samo manifestacije iz simpatij. V istih krogih poudarjajo izjavo predsednika vlade, da je vlada zmerom razpravljala o možnosti dajanja podpore Finski celo takrat preden so se začele tam vojne sovražnosti. Nemško vojno brodovje na severu Pariz, 26 febr. t. Havas. Francoski mornariški krogi izjavljajo, da so angleške vojne sile resnično v severnih vodah in sicer križarijo v bližini Mur-manska in Petsama. Zavezniško vojno brodovje je moralo odpluti na sever, ker so ugotovili, da tam križarijo nem-. ške vojne ladje in verjetno tudi nemške podmornice! Te vojne ladje iir podmornice hi se naj zadrževale v zalivih blizu Miirinanska in Petsama na Te nemške vojne ladje bi naj spremljale nemške parnike, ki bi iz severnih ruskih pristanišč, prav tako pa tudi iz norveških, odvažali sirovine v Nemčijo. Podrobno delovanje zavezniškega brodovja ni pojasnjeno, pač pa izjavljajo, da bodo zavezniške vojne ladje morale najbrž dalj časa ostati na severu. Prelepa manifestacija jugoslovansko-bolgarskega bralstva v Sofiji Jugosto v.-bolgarska trgovinska zbornica v Sofiji - ustanovljena Slovesnosti se je udeležila skupi na jagoslovan. gospodarstvenikov Sofija, 26. februarja. Včeraj ob 10.30 dopoldne je bila v veliki koncertni dvorani »Blgarije« svečana otvoritev bolgarsko-jugoslovanske gospodarske zbornice v Sofiji. Svečanosti se je udeležil odposlanec kralja Borisa general Tanev, dvorni minister Hadiijev, dvorni inšpektor Krasukanov, jugoslovanski trgovinski minister dr. Andres z delegacijo 45 gospodarstvenikov, ki so prišli iz Jugoslavije na to svečanost in zunanji minister g. dr-Popov, jugoslovanski poslanik Milanovič s posiani-škim osebjem. Prav tako se je svečanosti udeležil bivši predsednik vlade Cankov, bivši ministri Gu-nev, Obov, Zaharijev, bivši predsednik sobranja in predsednik jugoslovansko-bolgarske lige v Sofiji, sofijski župan Ivanov, predstavniki bolgarskega gospodarskega življenja in Se 1200 drugih osebnosti. Svečanost se je začela z jugoslovansko in bolgarsko himno, katero je odigral kraljevski simfonični orkester. Dvorana je bila okrašena z jugoslovanskimi in bolgarskimi zastavami. Svečanost je začel predsednik začasnega odbora Velev. Na koncu govora je vzkliknil, naj bi jugoslovansko-bol-garsko sodelovanje bilo plodonosno. Živela Jugoslavija! Vsi navzoči so z burnimi vzkliki pozdravili in vzklikali Ziviol V imenu predsednika ju-goslovansko-bolgarske zbornice v Belgradu je govoril podpredsednik Pelkovič, ki je dejal, da ustanovitev teh zbornic pomeni prav za prav ostvaritev naše skupne ideje, ki so jo naši rodovi s trdo-vratnostjo in vztrajnostjo desetletja propovedovali. Prvi temelj za bratsko in sistematično sodelovanje na vseh poljih je sodelovanje na gospodarskem polju. Z ustanovitvijo obeh zbornic se uveljavlja tista ideja, ki je prišla do izraza že o priliki prvega srečanja jugoslovansko-bolgarskih gospodarstvenikov leta 1913. Današnji sestanek in oni pred 14 dnevi v Belgradu sta dokaz, da smo odločeni do skrajnosti uveljaviti naše načrte. Govor Petko-viča je bil burno pozdravljen. Govor bolgarskega trgovinskega ministra Nato je spregovoril bolgarski trgovinski minister dr. Slavčo Zagorov in med drugim dejal: Minilo je samo 15 dni od otvoritve jugoslovansko-bolgarske gospodarske zbornice v Belgradu, kjer smo bili vzhičeni gledavci in ie danes dojemamo odmev tega svetlega dogodka v odnosih med dvema bratskima narodoma• K nam so prišli bratje Jugoslovani na čelu s spoštovanim ministrom dr. Andresom, da bi se udeležili teh naših svečanosti pri ustanavljanju bolgarsko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Sofiji. Naše delo v Belgradu in v Sofiji ima na splošno isti cilj. Prva naloga je v tem, da delamo skupno za ustvaritev gmotnih dobrin za boljši duhovni napredek, druga naloga pa jo s Kmečko zvezo energično stopil v naše javno življenje in bo v njem odločilno sodeloval. je časovna. To je rezultat naših želja, rekel bi neobhodnih, da se podpiramo in na la način laže prelivimo to vojno, ki sedaj besni v Evropi. Poglavitno naše delo bo povečanje izmenjave gospodarskih dobrin med Jugoslavijo in Bolgarijo. V ta rezultat nam ni treba dvomiti. Dejansko imata obe naši državi isti gospodarski ustroj. Toda to nas ne ovira, da ne bi ojačili naših gospodarskih zvez. Tako kmetijstvo kakor tudi industrija se razvijata danes v Jugoslaviji in Bolgariji v različnih smereh. V tem razvoju so skrite še neznane možnosti za gospodarsko sodelovanje. Dovolj je, če navedem predloge, ki sla jih jugoslovanska in bolgarska industrija ie postavili druga drugi v tem smislu, da bi Bolgarija izdelovala bombaž za Jugoslavijo, Jugoslavija pa bi predelovala bakreno rudo za Bolgarijo. Po tej poti moremo ob vzajemni pomoči in skupnih naporih doseči velike uspehe samo tedaj, če ne bomo pustili niti sa trenutek, da bi v nas ugasnil ta plamen čustev, ki nas ta trenutek navdušujejo. Tisto, kar smo mi preživeli v Belgradu in tisto, kar, sedaj doživljamo v Sofiji, nam odkriva veliko resnico. Ta resnica je, da sta ideja in želja po sodelovanju objele ne samo vse gospodarske delavce, temveč sla tudi globoko pro-nikli v najširše ljudske plasti tako v Bolgariji kakor v Jugoslaviji. To je glejte zaradi česar z radostjo pozdravljam v imenu bolgarske vlade predstavnike jugoslovanske države in jugoslovanskega gospodarstva z dobrodošlico. 'Želim tako njim kakor tudi članom jugoslovansko-bolgarske trgovinske zbornice uspeli pri njihovem delu za blagostanje obeli bratskih narodov. Govor ministra Andresa Ko so se ti glasovi in vzkliki polegli je stopil burno pozdravljen na govorniški oder minister dr. Andres in govoril: Zelo sem srečen, da se mi je ponudila ta priložnost. da bom kakor pred 14 dnevi v Belgradu tudi sedaj v Sofiji priča te lepe svečanosti, ki naj služi kot temelj za tesno sodelovanje in zblizanje dveh bratskih narodov in sicer na področju, m predstavlja trdni temelj vsakdanjega življenja naših narodov. To ni prvi korak, ki bi ga vodile ideje vzajemnosti in sodelovanja dveh slovanskih narodov na jugu Evrope. Poskusi so se vrstili drug za drugim že več desetletij in vrste najboljših umov obeh narodov sta delovali na to. Vse to pa je tako in popolnoma naravno če pomislimo na tesne vezi krvi, jezika in običajev, ki nas med seboj združujejo. 1 'oda zgodovina nas je razdvajala proli naši volji in nam tuje m sovražne s,le so skozi stoletja znale zatreti celo tudi. sledove našega skupnega življenja. Toda prisil so leps. dnevi za vse nas. Potrebno je bilo obnov.ti stare vezi in utirati poti za nov močnejši pohod vzajemnega sodelovanja. Toda Žal dolgoletno ločeno življenje nas je vrglo na razne strani in na razna druga območja. V dušah je ostala samo misel, ki jo izražajo ista čustva in ista miselnost. Dolgo- i > , v ln iiohrariln nn.ohnn illlp. letno luceuu iivijciijc jo ................ resne sfere zajednic, ki so jih prepogosto neupravičeno smatrali za divergentne. Da bi te težave mogli odstraniti in da bi odklonili vse predsodke o nasprotovanju interesov posameznih političnih zajednic, zato je treba daljšega izkustva, ki pa se pridobi samo z dolgoletnim sodelovanjem v posameznih življenjskih popriščih dveh narodov, pa najsi bosta še tako blizu po naravnih bratskih vezeh. Nenavadno sem vesel, da smo mi izbrali to pot za stik in vzajemno sodelovanje na poprišču gospodarskih odnosov tako med seboj kakor tudi s tretjimi državami. Pri gradnji novega gospodarskega reda v Evropi so se pokrajinski sporazumi pojavili kot načelo, ki dobiva čedalje večji pomen. Jugoslavija in Bolgarija, ki sta državi z relativno majhnima gospodarskima področjiina, sta navezani pri ohranjevanju svojih naeionalno-gospodar-skih zajednic na to, da iščeta izhod iz tega v pokrajinskih sporazumih, kateri jima omogočata razširitev temelja za njuno gospodarsko delavnost. Toda v tej smeri morata razmotriti možnosti vzajemne ureditve svojih gospodarskih odnosov na širši osnovi. Vsekakor obstoje v tem pogledu ugodni upi ne samo za bolgarsko-jugoslovansko sodelovanje na poprišču proizvodnje v tretje države, temveč tudi na poprišču medsebojne izmenjave med Bolgarijo in. Jugoslavijo. Naša trgovinska pogodba od leta l')37 predvideva ustanovitev skupnega mešanega gospodarskega odbora. Ta odbor more v sodelovanju z že ustanovljenimi skupnimi gospodarskimi institucijami, kakor je bolgar-sko-jugoslovanska gospodarska zbornica dosti pomagati^ h pripravam za pogodbo v najširšem obsegu in k zagotovitvi skupnega dela za gradnjo lepše gospodarske bodočnosti obeh bratskih držav. Z vero v to bodočnost in v veliko vlogo, ki jo lahko gospodarsko sodelovanje med Bolgarijo in Jugoslavijo odigra v korist obeh bratskih narodov vas jaz pozdravljam in želim popoln uspeh jiri začetnem delu. Holgarsko-jugoslovanska zbornica naj živi, rasle in cvelet Govor jugoslovanskega ministra dr. Andresa je bil spontano pozdravljen s ploskanjem in odobravanjem vseh prisotnih, ki so vzklikali 'Živela Jugoslavija! Živela Bolgarija! Ural Minister Andres je po uradnem govoru pristavil še naslednje besede: Dovolite mi bratje Bolgari, da tudi jaz povem nekaj besedi iz srca k srcu. Mi Hrvati in Srbi imamo ljudski pregovor, ki pravi, da kri ni voda. In to smo mi občutili včeraj ,lco smo prispeli na obmejno posilijo Dragoman in ko smo stopili na svela bolgarska tla. Naj mi bo dovoljeno, da na teh svetih bolgarskih tleh, na katerih se križajo jug, vzhod in zahod, na teh zgodovinskih tleh vaše zgodovinske preteklosti in vaše še večje bodočnosti izrečem zahvalo ne samo v svojem in v imenu jugoslovanske vlade, temveč tudi v imenu 16 milijonov Slovanov iz bratske Jugoslavije. Tedaj je ministra prekinilo navdušeno vzklikanje vseh navzočih kralju Petru II. in vsej Jugoslaviji. Dalje je minister Andres rekel: Dovolile mi, da izrečem tudi te besede: Zvestoba za zvestobo in ljubezen za ljubezen. .laz sem dragi bratje Bolgari prepričan, da bo Bolgarija podala živ dokaz svoje bratske in resi. ine ljubezni. Živela Bolgarija! (Nadaljevanje na 2. strani) Zemuaska vremenska napoved: Ohladilo se bo na severni polovici. Prntežno oblačno bo v vsej tv-lj-irjiii, zlasti na severozahodu. Politično gibanje v Srbiji Ribnikarjev »Večernik« fantazira Ribnikarjev »Večernik« je včeraj zagreiil nekaj, kar je na las podobno knki »Jutrovi« fantaziji. Poroča namreč, da je dr. Stojadino-vič ustanovil svojo stranko, ki se bo imenovala »Srpska radikalna stranka«, nakar tej novici, ki niti ni več nova, prilije nekaj sokov svoje fantazije, ko pravi, da po Belgradu govore, češ da se bo dr. Korošec s svojo siranko združil s Stojadinovičevo. In ta »novica« se Večerniku zdi celo »verjetna«, kakor pristavlja. Ker imamo g. Ribnikarja ne le za norm-ilnega, temveč celo za pametnega moža, sodimo, da mu je tisto fantazijo v njegovem listu podtaknil kak protislovenski in protiklerikalni fanatik, kakršnih baje tudi v njegovem listu ne manjku. Pol leta sporazuma »Hrvatski Dnevnik« prinaša v nedeljski .•številki uvodnik o polletnem sporazumu. Moti drugim navaja zgodovino vseh bojev ter na koncu pravi: »Dr. Maček je želel s tistimi, k) je šel z njimi skupaj na volitve, deliti tudi skrb za državno upravo. Njegovo prizadevanje pa se je razbilo ob nepruktičnosti, in kakor zdaj vidimo, tudi ob ozkosrčnosti enega dela združene opozicije. Ni kazalo drugega, k"kmr porabiti tak izh6ti iz položaja, kakršen je bil sklenjen dne 26. avgusta 1939. Ustanovljena je banovina Hrvatska, s čemer je nastopilo znatno olajšanje, vendar ne še končno ponurjenje, ker Hrvatska je teritorialno le krna in nima še niti svojega sabora niti svoje finančne samostojnosti, kakor je določeno v sporazumu. Banska oblast izdeluje preračun izdatkov, čeprav se še ne ve, kaki in koliki bodo njeni dohodki. Vendar pa je v popolni lojalnosti treba priznati, da je pokazala polno skrb za ljudske potrebe. Iz banskih dvorov piha nov veter naše samosvojosti. Ko Hrvatska dobi svoj naravni obseg, ko se končno in pravično uredi vprašanje njenih financ in ko bo v njeno življenje stopil sabor, takrat bo šele v polni meri čutiti sadove dosedanjih bojev hrvatskega naroda ter dosedanjih prizadevanj predsednika dr. Mačka, da dosežemo tisto, česar še nimamo.« »Potreba uvidevnosti« Belgrajska »Samouprava« prinaša uvodni članek, kjer med drugim piše: »Vse opozicijske skupine naglašajo, da so za sporazum, zahtevajo pa, naj se ta že došeženi sporazum ukine ter naj sc z njimi sklene drugi. Mislijo, (la bi ta drugi sporazum vsekakor njih pri-vedel na oblast. 'I o jih je toliko zaslepilo, da ne vidijo, kako nevarno je podirati stvar, ki o njej tudi Hrvati verujejo, da so po njej dosegli svoje posebne pravice... Govoriti, da bi bilo treba s silo uničiti ta sporazum, ki je Hrvatom priznal posebne pravice v državi, pomeni načenjuti nov boj, ki bi rodil popolno nezaupanje. Kam pa bi to privedlo, naj dobro premislijo gospodje iz opozicije. Resnica, nekateri iz opozicije priznavajo, da je tudi ta sporazum dober, le da ga je treba v nekaterih točkah popraviti... Ni pa . trefia razvijati šovinističnega boja zaradi napak v tem sporazumu, marveč je treba po tem sporazumu ustvarjati ozračje popolnega zaupanja, da bi bilo tako najlažje mogoče popraviti napake na eni in drugi stra- Razmere v srbski demokratski stranki Markovičevo glasilo »Delo« ima članek, kjer ,Cap-Worthc. To vilo mu je podarila koroSka deželna vlada za zasluge, ki si jih je pridobil za časa koroškega plebiscita kot ».Arlnn/lnib 11 a 11 i a na i.-a dplpcrnriia z mednarodni j;i cuouvinin i»«i.ju..—v —-m—- plebiscitni komisiji. Belgrad, 26. februarja, m. Včerajlnja nedelja je bila v političnem pogledu zopet močno razgibana. V Belgradu in v notranjosti države je bilo vse polno shodov, ki so jih sklicale posamezne politične skupine. Precej zborovanj Je imela, Kakor navadno, tudi včeraj JRZ. Predsednik vlade in predsednik stranke Dragiša Cvetkovič se je mudil včeraj v Nišu ter je sprejel več prvakov JRZ iz niškega okraja. Z njimi je imel daljši razgovor ter jim je dajal potrebna navodila za delovanje na terenu. G. Cvetkovič je ostal v Nišu tudi danes ter se nocoj vrača v Belgrad. Ministra inž. Beslič in Jevrem Tomič sta*imela uspešno zborovanje v Crepaji. V svojih govorih sta oba zboro-valcem pojasnjevala politiko narodnega sporazuma. Dopoldne sta imela sestanek z občinskimi svetovalci v Novem Sadu ter sta se tudi udeležila otvoritve zasedanja banskega sveta donavske banovine. V Skoplju je imel včeraj sestanek banovinski odbor JRZ za vardarsko banovino. Namesto zadržanega predsednika banovinskega odbora Cvetkoviča je vodil zborovanje prvi podpredsednik senator Jovan Altiparmakovič. Zborovanje je trajalo ves dan. Na njem je bila sprejeta resolucija, v kateri banovinski odbor JRZ za vardarsko banovino odobrava sporazum, ki sta ga napravila predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček 26. avgusta 1939, ter smatrajo, da se je s tem sporazumom udaril temelj novi dobi v življenju naše domovine, osnovane z ljubeznijo Srbov, Hrvatov in Slovencev nasproti državi. Glede končne preureditve države banovinski odbor JRZ prepušča proste roke vodstvu stranke. Kakor znano, je v tem vprašanju glavni odbor JRZ na svojem zadnjem sestanku že zavzel znano stališče, da je treba pred volitvami izvesti državno preureditev v celoti. Nadalje banovinski odbor v svoji resoluciji izraža kot načelo za normalen razvoj političnega življenja v teh krajih imperativno zahtevo, da mora politično življenje temeljiti na principu absolutnega sodelovanja z narodom brez zablod. V nadaljnih točkah resolucije banovinski odbor JRZ obravnava lokalna vprašanja vardar-ske banovine. Poleg JRZ so včeraj zborovale tudi druge politične skupine. Zemijoradniška skupina, ki jo vodi kmetijski minister dr. Branko Čubri-lovč, je imela včeraj zborovanje v Višincu pri Belgradu. Na zborovanje je prišel tudi dr. ču-lirilovič, ki je bil na svatbi v tem kr^ji^jpri nekem zeml jeradniku. V Arancijelovcu so zborovali pristaši demokratske levice za orašački okraj. Zborovanje je vodil odvetnik Čedomlr Plečevič, ki je bil svo-ječasno skupno z dr. Ribarjem in Smiljano-vičem izključen iz demokratske stranke. V svojem govoru je Plečevič zagovarjal sedanji sporazum s Hrvati in politiko nevtralnosti, ki jo vodi sedanja vlada. Med drugim je g. Plečievič poudarjal, da demokratska levica nima nobene zveze z akcijo dr. Dragomira Ikonjiča in Milo-vanoviča Bene. Kakor znano, je dr. IkoUjiča zaradi te akcije izvršilni odbor demokratske stranke izključil iz stranke. Zborovanje so imeli včeraj tudi radikali. V Sarajevu se je mudil pravosodni minister dr. Laza Markovič, ki je časnikarjem izjavil, da je namen njegovega potovanja predvsem- inšpekcija sarajevskih sodiš,č. Vsekakor pa ima dr. Markovičevo notovanje po Bosni tudi informativni značaj. Na večerji, ki so mu jo priredili sarajevski radikali, je imel dr Markovič daljši govor, y k aterem je branil sedanji sporazum s HrVeti. Glede nadaljne preureditve države pa je dr. Markovič izjavil, da se bo tako, kakor je bila ustanovljena banovina Hrvatska, izvedla tudi celokupna preureditev. Toda o tem odločujejo tisti odgovorni faktorji, ki so po ustavi za to pooblaščeni. Prvaki radikalnega glavnega odbora so pa zborovali v več mestih v Vojvodini. Večje zborovanje je bilo v Veliki Kikindi, kjer so govorili Krsta Miletič, Bobič, Stojan Špadier ln blvii poslanec dr. Mirko Kosič. V svojih izvajanjih je bil posebno oster Spadier, ki je poudarjal, da vsi tisti, ki «o se izneverili radikalni stranki, ne bodo dobili v njej nobene funkcije več. Večji krivci se pa v stranko sploK ne bodo mogli povrniti. Demokratska stranka, ki je še vsa pod vtisom smrti bivšega šeia Ljube Davidoviča, včeraj ni imela političnih sestankov. V Belgradu in v notranjosti države so posamezne organizacije demokratske stranke priredile komemorativne sestanke. Včeraj je imel večje predavanje v Vranjem vseučiliški profesor belgrajske univerze Djordje Tasič in dr. Jovan Djor- djevič. Dr. Tasič je predaval o uredbi o banovini Hrvatski. Poudarjal je, da je on pri izdelavi te uredbe sodeloval samo kot strokovnjak ter da je bila njegova vloga čisto tehnična, to se pravi, da je tvoje znanje dal na razpolago politikom. Dr. Tasič je poudarjal, da uredba o banovini Hrvatski predstavlja najvažnejši trenutek v notranji politiki naše države po zedinjenju. Pojasnil je odnos banovine Hrvatske do države kot celote ter je pftudarfal, da državna suverenost in življenjski interesi države niso prav nič ogroženi, temveč da je nujna stvarnost dobila svojo stvarno in pravično obliko. ' Prof, dr. Jovan Djordjevič le imel predavanje »Demokracija in federalizem«. Predavatelj smatra, da hodita demokracija in federalizem vzporedno in da si drugega brez drugega ne moremo misliti. Včeraj je imel v Belgradu zborovanje tudi vodja zemljoradniške levice dr. Dragoljub Jovanovič. Na njegov poziv Je prišlo v Belgrad 30 zastopnikov njegovega gibanja iz 25 okrožij. Po daljšem razpravljanju so vsi navzoči zborovalci sklenili, da bo odslej zemijoradniška levica, to je skupina dr. Dragoljuba Jovanoviča. v bodoče nastopala samostojno ter bo ustanovila svojo novo politično stranko, s čemer "je povzročila razkol v zemljoradniški stranki. Na včerajšnjem zborovanju je bil izvoljen posebni odbor, ki bo v najkrajšem času izdelal program in pravila politične stranke, na kar se bodo najbrže v prvi polovici marca sešli delegati dr. Jovanovičevega pokreta v Belgradu ter sprejeli pravila in program nove stranke. Velik shod dr. Kreka v Radovljici V nedeljo zjutraj je prispel z osebnim vlakom h Kranja gradbeni minister dr. Miha Krek v Radovljico v spremstvu tajnika ing. Slapšaka in bivšega poslanca Miloša S t a r e t a. Na kolodvoru so g. ministra pričakovali mestni župan R e s in a n , okrajni glavar dr. Vrečar in bivši poslanec dr. Š m a j d. V dvorani Ljudskega doma je bil ob 11 shod politične organizacije JRZ za radovljiški okraj. Dvorana je bila nabito polna in je sprejela g. ministra z dolgotrajnim vzkli-kanjem. Na shodu so bili med drugimi mestni župan Resman, dekan g. Fatur, okrajni glavar dr. Vrečar, dr. Šmajd in banski svetnik Jan iz Gorij. Shod je začel in pozdravil g. ministra poslanec dr. Šmajd, ki je dal besedo g. ministru, ki je v 1 in polurnem govoru pojasnjeval notranji in zunanji politični položaj naše države. G. minister je v svojem govoru najprej zelo ostro odgovoril vsem onim političnim nasprotnikom, zlasti dr. Kramerju, češ, da slovenski narod nima svojega voditelja. Mi pa vsi vemo, je nadaljeval g. minister, da je bil ravno dr. Korošec tisti, ki je imel in ki še ima ogromno večino med Slovenci in da zato ni treba nobenega Slovenca biti sram take politike, kakršno vodi dr. Korošec. V sedanjem času, ko je vsako narodno vodstvo dvakrat potrebno, smatramo izjavo dr. Kramerja za zgolj nepolitično, ki dokazuje čisto malenkostno gledanje, kakršno more diktirati samo strankarsko politična zavist. G. minister je nato poudaril vse okolnosti, ki dokazujejo, kako ie dr. Korošec v vseh letih svojega političnega delovanja varoval jasno načelo naše slovenske politike, to je čuvanje Jugoslavije in kako ustvariti, da bo zmagovalo v Jugoslaviji drugo načelo, ustvarjanje srečnih jugoslovanskih narodov v njej. Kakor smo se za Jugoslavijo žrtvovali in za njo delali, zato, da bi postala Jugoslavija prava narodna država, zaščitnica Ustanavlja se propagandno ministrstvo ter ministrstvo za vere Belgrad, 26 .febr. m. Kakor smo svoječasno že poročali, misli kraljevska vlada docela preoano-vati svojo informativno in propagandno službo,5 ki jo izvršuje po osrednjem in tiskovnem uradu. Po novi uredbi, ki se pripravlja, bi bila osrednji tiskovni urad ter informativna in propagandna služba združena. Tako preosnovani osrednji tiskovni urad namerava ustanoviti posebno propag. ministrstvo. Istočasno z ustanovitvijo propagandnega ministrstva se namerava ustanoviti tudi ministrstvo za vere. Osrednji tiskovni urad že Uče primerne prostore, kamor bi se vselil. Predvsem se zainma za prostore v bivšem hotelu »Moskva« na Terezijah, katerega Poštna hranilnica preureja in modernizira. Smuško tekmovanje na Pokljuki Ljubljana, 26. februarja. AA. Danes so bile, na Pokljuki smuške tekme v patrolnem teku na 30 km s streljanjem za prvenstvo 4. armijske oblasti. — Tekme so se pričele ob 8 zjutraj v navzočnosti poveljnika armijskega generala Petra NedeljkoViča. poveljnika dravske divizijske oblasti generala Ste-fanoviča, poveljnika savske divizijske oblasti generala Marka Mihajloviča in več višjih častnikov. Jugoslovansko zimsko-športno zvezo je zastopal Joso Goreč, od strani ministrstva za telesno vzgojo pa sta bila navzoča načelnika Milivoje Vuk-Aračič in Drago Ulaga. Tekme je vodil poveljnik 1. planinskega polka, polkovnik Ivan Markulj. Prvo mesto je zavzela patrola 2. planinskega polka (poročnik Kranje Enii, narednik Jazbec Vladimir, kaplar Boltavzar Milan in redov Majnarii Ivan) s časom 3,1,55. Druga je bila patrola 1. planinskega polka (poročnik Crnogori Drago, podnarednik Kranje Anton, kaplar Knez Anton in redov Smole Ivan) s časom 3,6,52. Tretje mesto Je zavzela patrola 1. planinskega polka v Času 3.19,39 v sestavi podporočnik Franc Primotit, podnarednik Viktor Kropej, kaplar Ivan Turk in redov Stanislav Melijo. Četrto mesto je zasedla patrola 2. planinskega polka v času 3,21,6 in peto mesto patrola savske divizijske oblasti v času 4,18,46. Slovesnosti v Sofiji (Nadaljevanje s 1. strani) Po teh besedah Je k ministru dr. Andresu pristopil minister dr. Zagorov in ga toplo objel. Prisotni so pozdravili to gesto obeh ministrov s spontanim vzklikanjem in odobravanjem. Nato je povzel besedo predsednik bolgarsko-jugoslovanske zbornice v Sofiji Dimitrij Valev in predlagal, da se za častnega predsednika zbornice v Sofiji izvoli jugoslovanski poslanik v Sofiji g. Milanovii. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. Nato pa se je poslanik Milanovič zahvalil za svojo izvolitev. Popoldne ob 13 je bil v hotelu Blgarija svečan banket v čast jugoslovanskih gostov, katerega je priredil trgovinski minister dr. Zagorov. Minister dr. Andres pri kralju Borisu Sofija, 26. februarja. AA. Bolgarska telegrafska agencija: Kralj Boris je sprejel danes v avdi-enco jugoslovanskega trgovinskega ministra dr. Andresa in ga pri tej priliki odlikoval z redom sv. Aleksandra Nevskega prvega reda. Sotija, 26. februarja. AA. Trgovinski minister dr. Ivan Andres j« snoči obiskal zunanjega ministra Ivana Popoviča in se pomudll z njim v dve-urnem razgovoru. Okoli 6 je minister dr. Andres obiskal predsednika bolgarske vlade Filipova, malo pozneje pa bolgarskega trgovinskega ministra Za-gorova. Sofija, 26. februarja. AA. Danes ob 10. dopoldne sta sc bolgarska in jugoslovanska gospodarska zbornica sestali v prostorih trgovinske zbornice na svojo poslednjo sejo. Bilo je govora o praktičnih ukrepih ca pomnožitev vzajemnega prometa in skupnega nastopanja na tujih triittili. Naši časnikarji pri predsedniku bolgarske vlade Sofija, 26. februarja. AA. Danes ob 12, je predsednik vlade dr. Bogdan Filov sprejel v svojem kabinetu zastopnike jugoslovanskega tiska v navzočnosti načelnika tiskovnega oddelki Sera-fimova. Predsednik vlade dr. Filov je izrazil za1 dovoljstvo, ker je videl zastopnike jugoslovanskega tiska. V razgovoru z jugoslovanskimi časnikarji je dr. Filov podčrtal, da se v bolgarski zunanji politiki ni nič spremenilo glede prijateljstva do Jugoslavije in stremljenja za čim boljšim razmerjem do ostalih sosed. Pri razstanku z jugoslovanskimi časnikarji jih je dr. Filov prosil, naj jim sporoče njihove prisrčne pozdrave jugoslovanskemu narodu. Sprejem v našem poslaništvu Sofija, 26. februarja. AA. Danes ob 17 priredi jugoslovansko poslaništvo v Sofiji sprejem na čast jugoslovanski gospodarski delegaciji. Ob 20.30 se jugoslovansko gospodarska delegacija s trgovinskim ministrom dr. Andresom ,na čelu vrne v Belgrad. Soiija, 26. februarja. AA. Danes ob 13.30 je v hotelu »Bolgari)« priredil sofijski župan Ivan Ivanov kosilo na čast jugoslovanski gospodarski delegaciji. Kosila sta se udeležila razen delegatov iz Sofije in jugoslovanskih delegatov z dr. Andresom na čelu tudi jugoslovanski sofijski poslanik Milanovič in bolgarski trgovinski minister dr. Zagorov. V svoji zdravici je sofijski župan Ivanov toplo pozdravil jugoslovanske goste. Orkester je zaigral, bolgarsko in jugoslovansko himno, potem je pa povzel besedo Steva Popovič, mestni svetnik iz Belgrada, kl j« v imenu belgrajik« občine povabil sofijskega župana inž. Ivanova in člane občinskega sveta na obisk v Belgrad. Odgovoril mu je sofijski podžupan Stoilov, potem pa ie v imenu Gospodarske sloge govoril Viktor Sedmak. treh narodov, Slovencev, Srbov in Hrvatov, tako so svobodni narodi v njej edina naravna posledica naše moči in zadovoljstva. Nato je govoril o zunanjem položaju ter dejal: Vojne nevarnosti na jugoslovanskih mejah ni. Politika, ki jo vodimo mi, se je pokazala dobra in kaže, hvala Bogu, da se je oblak nad Balkanom in Jugoslavijo razpodil, da tu ne bo toče. (Viharno odobravanje.) Vodstvo države pa bo storilo vse, da se ohrani mir na mejah. Izvajanjem g. ministra so sledili vsi navzoči z veliko pozornostjo in ga večkrat prekinili z navdušenim pritrjevanjem in odobravanjem. Ob koncu zborovanja je narodni poslanec dr. Šmajd predlagal, da se odpošljeta vdanostni brzojavki slovenskemu narodnemu voditelju dr. Korošcu in predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču, kot predsedniku osrednjega odbora JRZ. Brzojavka dr. Korošcu se glasi: Predsedniku senata dr. Korošcu, Belgrad. Zborovalci JRZ v Radovljici Vas prisrčno pozdravljamo, izrekamo svoje zadovoljstvo za vse Vaše dosedanje delo ter izražamo svojo zvestobo in podporo pri vsem delu za blagor Jugoslavije in 6rečo naše Slovenije. Predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču. Belgrad. Z zbora JRZ v Radovljici blagovolite sprejeti naše pozdrave kot predsednik stranke, ki ji pripadamo. Krasno uspelo zborovanje so zborovalci končali s prepevanjem himne »Hej Slovenci«. Srbi na Hrvatskem niso zapostavljeni Zagrebške »Novosti« v članku pišejo, da Srbi na Hrvatskem nikakor niso zapostavljeni, kakor trda nekateri 6rbski listi. V dokaz navaja list, da je hrvdtski ban od prve pošiljke nakazil živeža za pasivne kraje oddal po »Gospodarski Slogi« enake delsže hrvatskim in srbskim krajem. V Zagrebu je ustanovljen od strani Srbov osrednji prehranjevalni odbor za Srbe v banovini Hrvatski. V tem prehranjevalnem odboru so srbsko »Seljačko kolo«, Zveza srbskih kmetijskih zadrug «in »Banovinska zadruga za kemtijski kredit«. Ban je dolo il, naj ta odbor za prehrano srbskih pasivnih krajev dobi 25% V6eh nakazil, kar jih dobi banovina Hrvatska. List konča: »To je le nekaj vzgledov, ki najbolj dokazujejo, kako neopravičeni so očitki, pa naj prihajajo od katerekoli strani, češ, da so Srbi v banovini Hrvatski zapostavljeni ali pa, da so celo preganjani,« Zadeve poštnih uslužbencev Belgrad, 26. febr. m. V Belgradu je bila seja širšega odbora združenja uradnikov služiteljev p. t. t. 6troke za vso državo. Slovensko sekcijo je zastopal njen predsednik Jože Penko, ki je to prililco porabil tudi za razne intervencije, predvsem v poštnem ministrstvu zaradi zboljšanja prejemkov naših poštnih uslužbencev in za pravično rešitev vseh obstoječih vprašanj, ki se tičejo uslužbenstva. G. Penko je posredoval v kmetijskem ministrstvu zaradi tombole, ki jo namerava prirediti mariborski pododbor. Spremembe pri zagrebškem gledališču Zagreb. 26. februarja, b. V gledaliških krogih so se razširile govorice, da bo velika slovenska umetnica ga. Vika Podgrajska odšla iz Zagreba. Vzrok ni znan. Zagreb, 26. februarja, b. Kriza v zagrebški drami traja dalje. Po odstopu direktorja drame dr. Grkoviča je podal ostavko na svoj položaj tudi tajnik drame Viktor Bek. Smrt v kamnolomu Belgrad, 26 fbr. m. V Milanovičevem kamnolomu v vasi Kneževac pri Belgradu se je utrgala velika phst kamenja, težka nad 10.000 kg in zasula lastnikovega sina in enega delavca. Osebne novice Belgrad, 26 februarja, m. Z odlokom pravosodnega ministra je napredoval v 8. skup. Dra-gotin Savli na okrajnem sodišču v Mokronogu; z odlokom prosvetnega ministra je preveden dr. Stanko Cajnkar, profesor na državni realni gimnaziji v Ptuju v 6. skup. Myron Taylor v Vatikanu Vatikan, 26, februarja. A A. Havas: Msgr. Tar-dini, tajnik za izredne cerkvene misije in msgr, Mon-tini, pomočnik kardinala državnega tajnika, sta obiskala zvečer MjTona Taylorja in mu izročila pozdrave kaidinala državnega tajnika Maglioneja. My-ron Taylor bo še danes stopil v stik z vatikanskimi krogi. Na sestanku s kardinalom Maglionom bo določen dan njegovega svečanega sprejema. Čeprav je Taylor osebni predstavnik Rooscvelta in ne prihaja kot diplomatski predstavnik ameriške unije, pa bo vendar užival pravice veleposlanika in bo kot tak tudi sprejet. Norveški parnik izgubljen Oslo, 26. februarja, b. Nerazpoloženje na Norveškem proti Veliki Britaniji se je zelo po.. ' zlasti ker je danes bilo sporočeno, da je norveška ladja »Start« 11200 ton) s 16 mož posadke, iz« gubljena. Višek borb na karelijski ožini: Dva govora Finci so zapustili otoh Kojvisto Finsko vojno poročilo Helsinki, 26. febr. t. Havas Današnje finsko uradno vojno poročilo pravi, da so finske čete danes na karelijskem bojišču zapustile otok Kojvisto. Sovražnik je ves dan nadaljeval z napadi, ki pa so bili vsi odbiti in so imeli Sovjeti veliko izgube. V odseku pri Khumi so Finci odvzeli sovjetskim četam postojanko, ki je bila za nje zelo važna. Ob tej priliki so Finci razkropili vso sovjetsko četo. Zjutraj je bil v Helsinkiju dan alarm, ker so se bližala sovjetska letala. Sovjetska letala so letela nad mestom zelo visoko in so nato nadaljevala svoj polet proti severu. Finska pripravljena skleniti časten mir London, 26. febr. t. Reuter: Zastopnik finskega poslaništva y Londonu je danes izjavil časnikarjem, da bi bila Finska pripravljena skleniti s Sovjeti časten mir. Nikdo pa ne bi mogel posredovati med nami in Sovjeti, če bi hotel doseči naše ponižanje. Zastopnik finskega poslaništva je tudi izjavil, da sedanji umik finske vojske na drugo črto obrambnih utrdb ni prav nič odločilen za potek vojne, ker so se finski oddelki sedaj utrdili na še močnejših odsekih. Finski zastopnik ni maral pojasnjevati borb firi Viipuriju, češ da še nima zadostnih podatkov, zjavil ie, da bodo po zasedbi Viipurija sovjetske čete nekako 12 milj od Helsinkija. Viipuri popolnoma razrušen Helsinki, 26. februarja, t. Havasov dopisnik na .inskem bojišču poroča, da je mesto Viipuri popolnoma razrušeno. Kar pa je še ostalo od sovjetskega bombardiranja iz topov in iz zraka, sedaj gori. Sovjeti so mesto najhuje razdejali z letalskim bombardiranjem. Lahko se reče, da ni od Viipurija ostalo ničesar drugega kot kup razvalin. Pri Siskijaerviju pa finski oddelki obkoljujejo naprej sovjetske oddelke in jih stalno napadajo. Dozdaj je tam padlo nad 600 rdečih vojakov. Ko so Finci v tem odseku prejšnji teden uničili celo 18. sovjetske divizijo, je v bitki padel tudi poveljnik divizije general Borisov. Njegovo truplo so Finci danes z vsemi vojaškimi častmi pokopali. V borbah v tem odseku so Finci zaplenili Sovjetom 16 tankov, 15 vlačilcev za težke topove, 59 oklopnih avtomobilov. Potrjeno je, da so finski protiletalski topniški oddelki sestrelili 5 sovjetskih letal, dvoje letal pa je tudi najbrž bilo sestreljenih, pa so padla na sovjetski del bojišča. Stockholm, 26. febr. t. Havas: Poročila iz finskega vira odločno zanikujejo sovjetska obvestila, da bi bili sovjetski oddelki zavzeli utrdbe okoli Bjorkoja, Irinaruja in Piisarija. Finske čete so povsod odbile vse sovjetske oddelke. Finci priznavajo, da so sovjetski oddelki prodrli do Koivi-sta, vendar pa niso mogli preprečiti delovanje finskega topništva v Bjorkeju. Helsinki, 26. febr. AA. Reuter: Izve se, da so sovjetske čete podvojile ponoči svoje napore, da bi zavzele Viborg, glavno mesto na Mannerheimovi črti. Izve se prav tako, da Sovjeti udarjajo z napadi brez ozira na izgube in da so vrgli nove čete in tanke v borbo, zlasti na odseku med Muolajervijem in Finskem zalivom. Sovjetske čete O Bogu V nemški katoliški reviji »Schonere Zu-kunit«, ki izhaja na Dunaju, beremo v neki anketi o tem, kaj mislijo izobraženi krogi o krščanskem osebnem Bogu, izjavo nekega zdravnika, ki pravi; »Kadar umiramo, mislim, da se sam Bog s posebno močjo predstavlja kot oseba, to je kot duhovno bitje, ki človeka neskončno ljubi, ki s svojim umom in modrostjo vse obsega in ki je obenem neizprosno pravičen. In to bitje nam nikakor ni nekaj tujega. Čutimo tako rekoč, da je naš neskončno dobri Oče, h kateremu bi radi z vsemi vlakni svojega srca poleteli, da v njem najdemo svoj pravi in končni mir. Seveda nas njegovo neizrecno veličastvo prešinja tudi s svetim strahom. Kljub temu pa nam ostane pravi oče, ki nas je vse ustvaril b nas .bo zopet vzel k sebi. Ali potem Bog ni oseba? Vem, da nekateri sodobni modrijani to zanikujejo, toda zdrava pamet jih zavrača. Jaz sem kot zdravnik na deželi mnogim kmetom za-tisnil oči in sem bil začuden nad njihovo globoko vernostjo. Bolj so mi imponirali, kakor vsa razna duhovita predavanja, ki sem jih slišal o Bogu. Vsi ti kmetje dobro vedo, da je Bog neskončno popolna oseba. To, česar smo se že naučili kot otroci, kako je namreč Bog rekel: »Naredimo človeka po svoji podobi« — to smatram za največjo modrost.« (18. februarja 1940, št. 21-22.} Bojišče na Karelijski ožini. Močna črta pomenja prvotno linijo Fincev. Črtkana črta pa nakazuje približnostne finske položaje po tri tedenski sovjetski ofenzivi. bombardirajo brez prenehanja Viborg, ki je popolnoma izpraznjen. Sovjeti skušajo obiti Mannerheimovo črto London, 26. februarja. AA. Reuter: Zahodni del Karelijske ožine je sedaj središče pozornosti vsega sveta. Sovjetske sile, ki so dobile znatna ojačenja, ponovno napadajo in pritiskajo proti Viipuriju. Očividno streme za tem, da bi na tem mestu prebile Mannerheimovo črto za vsako ceno. Po vesteh, ki prihajajo z bojišča, je položaj na tem odseku popolnoma negotov. Velika važnost se pripisuje padcu utrjenega kraja Kojivisto na podlagi vesti, da je glavno poveljstvo sovjetskih čet premeščeno proti Kojivistu. Sklepa se, da skušajo sovjetske čete obiti Mannerheimove črte ob obali Finskega zaliva, kjer so dosedaj imele nekaj uspehov. Vsaka ped zemlje na tem odseku je za Fince važna in zato se Finci tudi ogorčeno bore. Ameriško orožje prišlo na Finsko Washington, 26. febr. t. Reuter: Danes je bilo objavljeno, da je te dni prispelo na Finsko mnogo ameriških pošiljk orožja. Tako so te dni dostavili Finski 50 milijonov nabojev za puške. Ta pošiljka je stala 2 milijona dolarjev. Prav tako je bilo dostavljenih mnogo streliva za topove, oklopnih avtomobilov in topov na motornih vozilih. Podrobnosti se iz vojaških razlogov ne morejo objaviti Finski glavni štab, 26. febr. b. »Exchange Te-legraph« poroča: Navzlic ostremu mrazu in snežnim viharjem so hoteli Sovjeti v teku včerajšnjega dne z vsemi razpoložljivimi sredstvi zavzeti Viipuri in proslaviti uspeh. Že navsezgodaj so napadli trdijavo Konjuvisto, katere topovi in strojnice so napadalcu povzročile ogromne izgube. Častniki in moštvo, ki se borijo v teh trdnjavah proti številčni sovražni premoči, so še enkrat v svojem poročilu poudarili, da je vsaka lidaja- izključena in da se bodo borili do zadnjega naboja in do zadnjega moža. V gozdovih vzhodno od jezera Mole je ponovno prišlo do ogorčenih borb na nož. Pozno po- fiopoldne so finske čete zopet zavzele svoje po-ožaje, Sovjeti pa so pretrpeli krvav poraz. Glavna kolektura Drž. razr. loterije VRELEC SREČE Alojzij Planinšek Ljubljana, Beethovnova ulica 14 javlja izid žrebanja z dne 26. t. m. V. razreda 30. kola: 80.000 din št. 23293, 40.000 din št. 91026. 30.000 din št. 51222, 20.000 din št. 1533, 82116, 16.000 din št. 78817, 12.000 din št. 709, 36843, 64860, 10.000 din št. 19435, 21067, 27644, 39289, 44361, 65192, 67973, 68479, 88541, 93474, 8.000 din št. 3323, 8119, 206G0, 24550, 29073, 30352, 53535, 56546, 58356, 64763, 70413, 87902, 6.000 din št. 2747, 33329, 34884, 43776, 46242, 60037, 60271, 61119, 78882, 89508, 97049, 5.000 din št. 11201, 17870, 25351, 27457, 33789, 40618, 42719, 57568, 72275, 77505, 82811, 95754, 4.000 din št. 1615, 4372, 5445, 10823, 13460, 15082, 23038, 25986, 31987, 32615, 34257, 42108, 42878, 53647, 55682, 56732, 58880, 60880, 61998, 63523, 71596, 74919, 77441, 85287, 89996, 92919. Nadalje je bilo izžrebanih še veliko število dobitkov jk> 1000 din. Ker so .bili dobitki javljeni telefonično, eventualna pomota ni izključena. Srečke so še na razpolago. Prihodnje žrebanje bo v torek 27. februarja. $umn@r Vfelles v Rimu *An, 26. febr. t. Reuter: Državni podtajnik v ameriškem zunanjem ministrstvu Sumner Welles je danes začel s svojim delom v Evropi. Prišel je najprej v Rim in sicer je v Italijo dopotoval na italijanskem veleparniku »Rexu«* V Gibraltarju se je moral ustaviti, ker so angleške kontrolne oblasti preiskale parnik. Za bivanje Sumnerja. Wellesa v Rimu se vsi mednarodni krogi zelo zanimajo. Seveda ga spremlja povsod cela četa časnikarjev, med njimi pa je največ ameriških dopisnikov, ki hočejo sproti obveščati ameriško javno mnenje o vsakem koraku ameriškega državnika v Evropi. Danes dopoldne ob 10 se je Sumner Welles. odpeljal v palačo Chigi, kjer ga je takoj sprejel italijanski zunanji minister grof Ciano. Oba državnika 6ta se pogovarjala skoraj eno uro. O vsebini razgovora 6eveda ni bilo mogoče izvedeti nobenih podrobnosti, vendar pa je Sumner Welle6 sam izjavil časnikarjem na njihova vprašanja: «Izredno sem zadovoljen s sestankom, ki sem ga imel z grofom Cianom. Poudariti moram, da so se najini razgovori razvijali v silno prisrčnem okviru.« Takoj nato je grof Ciano ob 11 sprejel Miroma TayIorja, osebnega zastopnika predsednika Roosevelta pri sv. očetu Piju XII. Pariz, 26. febr. b. Ob prihodu Rooseveltovega odposlanca g. Sumner Wellesa v Evropo poudarjajo francoski listi, da je zavezniško stališče jasno izraženo v zadnjem Chamberlainovem govoru, v katerem je poudaril, da je obnovitev poljske in češke države najmanjša zahteva zaveznikov za vzpostavitev miru. Ako prihaja Sumner Welles v Evropo s kakšnimi drugimi idejami, potem se lahko mirno vrne nazaj v Ameriko. Prepričevanje iz Washingtona, da ima Wellesov obisk le poučni namen, je v redu, vendar so v francoskih krogih trdno prepričani, da bo skušal Welles utreti razne poti za poznejše posredovanje samega g. Roosevelta. Zaradi tega francosko časopisje že sedaj jx>udarja, da ne more sprejeti nobenega kompromisa. V Parizu bodo Sumner Wellesa sprejeli tako, kakor to zasluži Rooseveltov odposlanec. Po mnenju francoskih merodajnih krogov bo prišla vloga Združenih držav do izraza šele po vojni, ko bo šlo za obnovitev Evrope in sveta. V Franciji dobro vedo, da je trajni mir nemogoč brez sodelovanja Amerike. Po govorih Chamberlaina in Hitlerja je položaj bolj jasen kakor je bil kdajkoli prej. Ni slučaj, da sta bila ta govora izrečena ravno ob prihodu Sumnera Wellesa. Najmanjše francoske zahteve za vzpostavitev miru so: 1. Vzpostavitev Poljske v njene prejšnje meje, 2. vzpostavitev Češkoslovaške, 3. povrnitev škode, ki jo je Nemčija povzročila z vojnim uničevanjem. Sumner Welles pri Mussoliniju Rim, 26. febr. t. Reuter. Danes popoldne je bil Sumner VVelles sprejet pri Mussoliniju. Sestanek se je vršil v palači Venezia. Sumner Welles odpotuje iz Rima zvečer v torek in sicer naravnost v Berlin. Popolna brezbrižnost v Rimu Rim, 26. febr. t. Reuter. Po obisku pri Mussoliniju je v Rimu zavladala popolna brezbrižnost za obisk Sumnerja Wellcsa. Tako vsaj je bilo jasno opaziti takoj, ko je popoldne Sumner Wellcs zapustil palačo Venezio. Po dopoldanskem razgovoru se je grof Ciano takoj odpeljal k Mussoliniju in pol ure poročal o razgovoru z ameriškim državnikom. Mnenje nemškega generala: fNemčija mora kmalu nastopiti' Berlin, 26. febr. t. Reuter: Povsod je vzbudil izredno pozornost članek, ki ga je napisal general von Metsch v glasilu »Deutsches Handelsblatt«. V tem pomembnem članku pravi general, da bo Nemčija izgubila svojo prvo veliko bitko in mogoče vojno, če bo še čakala, da se bodo medtem zavezniki lahko popolnoma pripravili za svoj protinapad. Nemčija mora namreč posebno računati z vsem tistim, kar zavezniki dovažajo iz kolonij. Ta presežek, ki ga mi ne moremo več dovolj točno preračunavati, bi lahko bil odločilen v borbi proti nam. Nemčija mora torej na vsak način preprečiti zaveznikom nadaljrtje njihove priprave; če bi se zavezniki prvi pognali v napad, tedaj se lahko zgodi, da bi odločili prve spopade v svojo korist. Zato mora Nemčija odločno kmalu nastopiti proti temu in izsiliti odločitev v svojo korist. V svojem članku pa svari general vse Nemce tudi nred orevelikim optimizmom, Prsv "otovo n2 ne sme biti ta optimizem tak, da bi slepo prezrli razne okoliščine zaupajoč preveč svojim sijajno izj>opolnjenim vojnim sredstvom. Prav tako poudarja von Metsch v svojem članku, da trgovinska jx>godba med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo ne bo mogla koristno vplivati na nemško gospodarstvo poprej kot šel čez nekaj mesecev, Vsekakor drži, da bodo še poprej morali Nemci izpolniti ogromno in težko nalogo. Podmornica ujela nemški parnik Pariz, 26 februarja, b. Francoska podmornica je ustavila nemško ladjo »Chemnitz« na odprtem morju in jo prisilila, da odpluje v francosko luko Prvič v tej vojni se je zgodilo, da se je francoski podmornici posrečilo ladjo zapleniti. Ladja »Chemnitz« bo v najkrajšem času uporabljena v francoski službi, velik tovor, ki je bil asnsesjea Nemčiji, pa bo Francija sama uporabila. | Istega dne, ko sta dospela v Neapelj Sumner Welles in Myron Taylor, sta imela angleški ministrski predsednik Chamberlain in nemški vodja Hitler govor, v katerih sta odkrila nekoliko bolj točno kakor dozdaj, kakšni &o vojni cilji oziroma pod kakšnimi pogoji bi pristali na mir na eni strani Anglija, na drugi Nemčija. Zveza med obema političnima dogodkoma je očividno ta, da sta hotela zastopnika obeh vojskujočih se taborov pojasniti evetu ti6to načelno stališče, od katerega ne moreta odstopiti nc Anglija, ne Nemčija, da ne bi kdo precenjeval, kaj bi mogel odposlanec predsednika Roosevelta doseči, da se pripravijo tla za trajen mir in nov red v Evropi Ne bomo se spuščali v prikazovanje ali razglabljanje ideoloških 6mernic, ki vodijo eden in drugi tabor. V tem oziru nista ne Chamberlain, ne Hitler povedala, niti mogla povedati ničesar, česar ne bi bili že opetovano slišali. Sedanja vojska v Evropi je prav tako kakor minula, pa sploh vse, ki so pretresale našo celino, na kateri menda nikoli ni minulo več kot 20 let, da se ne bi spoprijela v krvavem sporu dva naroda ali več, v svojem bistvu borba za politično moč ali nadmoč enega nad drugim in je v tem oziru položaj od samega začetka popolnoma jasen. Vprašanje je le, ali bo6ta oba nasprotnika šla do zadnjega, tako da bo uničen eden ali drugi, ali pa bo mogoče doseči kakšen kompromis in na kakšni podlagi bi to bilo mogoče. In drugo vprašanje je, ali bi po tej poti prišli do trajnega miru, ki bi v resnici ustvaril nov red na naši celini, ali pa bo ta mir samo Večji ali manjši premor v zgodovini najbolj nemirnega in bojaželjnega, pa obenem najbolj omikanega dela sveta, ki se imenuje Evropa. Ministrski predsednik Anglije, kateremu pripisujejo ali podtikajo, da hoče nemški narod uničiti, oziroma Nemčijo razkosati podobno, kakor je bila razkosana pred 292 leti v Westfalskem miru, je izjavil, da to ni res, ampak da se Anglija bori samo proti nemški nadvladi na svetu. Ta nadvlada, ki ogroža, kakor se je pokazalo, V6e manjše in male narode — je dejal Chamberlain — se mora 6treti, da bodo V6i narodi v Evropi odslej lahko živeli rešeni nevarnosti, da bi jih kdo podjarmil. Najprej se morajo popraviti krivice, ki so v tem oziru bile storjene in zato Anglija zahteva konkretno: 1. da se obnovi neodvisnost Poljakov in Čehoslovakov in 2. da se to stanje za-jamči tako, da ne bo nikoli več ogrožena svoboda kateregakoli naroda in države v Evropi. Ta jamstva bo mogoče doseči le, če Anglija in Francija ostaneta solidarni ne samo do konca vojske, ampak tudi za naprej, da ustanovita tak trden položaj v Evropi, da se bo dosegel resnični mir in red, ki je potreben za varnost in svobodo vsakogar na evropski celini. Nemčiji pa je dana svoboda, da sodeluje pri tem, toda ona mora opustiti načelo, da je moč nad pravico in 6e tako preusmeriti, da bo vpostavljeno zaupanje med narodi. To pa ni drugače mogoče, kakor če Nemčija sebi postavi drugo vlado, zakaj njenemu sedanjemu režimu ni na noben način mogoče verjeti. Na Nemčiji je torej, da napravi prvi korak na poti k miru, na kar ji bosta Anglija in Francija gotovo pomagali gospodarsko, da 6e iz vojnega stanja porodi stalni mir, v katerem bi bilo predvsem treba, da se države razorožijo. Izjava Chamberlaina je torej zadosti jasna. Anglija in Francija bosta vsekakor, ako se zamisel Chamberlaina uresniči, državi, ki bosta imeli vodilno vlogo pri ustanovitvi tistega stabilnega položaja z namenom varnosti Evrope in svobode njenih narodov, katerega je omenil ministrski predsednik Velike Britanije. Nemčija pa je po njegovih besedah lahko prepričana, da nemškega naroda nihče ne bo razkosal, če 6i izbere popolnoma drug režim, kakor je Hitlerjev in če stopijo na njeno čelo elementi, ki jih je narodni socializem potlačil. V tem slučaju se lahko zanese na gospodarsko pomoč zaveznikov za prehod iz vojnega stanja k miru. Če to, kar je Chamberlain izjavil, stoji, potem bi s-i Nemčija morala odpovedati osvojitvi Poljske in Čehoslovaške, oziroma — ako je treba polagati važnost na to, da angleški ministrski predsednik ni rekel »Poljske in Češkoslovaške«, ampak »Poljakov in Čehoslovakov« — bi se vpostavila neodvisnost poljskega in češkoslovaškega naroda, kar je seveda razlika. Avstrijo Angleži očividno mislijo pustiti Nemčiji, ako se sme to sklepati iz dejstva, da je Chamberlain sploh ni omenil. Istočasno, ko je predsednik angleške vlade razložil svoj bojevni oziroma mirovni program, pa je vodja nemške države Hitler izjavil, da ima Nemčija zelo skromne zahteve, namreč, da ji pripada vodstvo v nemškem življenjskem prostoru, ki je vsa Srednja Evropa. Nemški življenjski prostor je namreč vse to, če6ar niso oplodili 6 svojo krvjo in civilizacijo Angleži, ampak Nemci Vse to je nekdaj bda nemška zemlja in ostane tudi danes njen življenjski prostor, kjer ni bilo nikoli kakšnega angleškega vpliva in ga tudi poslej ne sme biti. V tem prostoru hoče Nemčija živeti in se razvijati in se tu ne da od nikogar izpodriniti. V tem prostoru je ne sme nihče ogrožati in tukaj ne sme biti nobenih političnih kombinacij, ki bi bile naperjene proti Nemčiji. Seveda zahteva Nemčija tudi, da 6e ji vrnejo vse kolonije, katere ji je bil vzel versajski mir. Toliko moremo ugotoviti zaenkrat, ko še nimamo pred seboj besedila Hitlerjevega govora, ampak samo izvleček. Nejasno je, kaj si predstavlja nemški vodja pod življenjskim prostorom Nemčije, ali namreč smatra, da mora ta življenjski prostor biti ozemlje pod popolno nemško suvereniteto in kako daleč se ta prostor »Srednje Evrope« razteza, ali pa meni sodobna Nemčija, da je v Srednji Evropi prostor, na katerem mora biti ona v vsakem oziru 6uverenska, drugi del tega prostora pa je po njenem mnenju tako bitno zvezan z njo, da mora na njem imeti pretežni politični in gospodarski vpliv. Ker nemški vodja pravi, da na tem prostoru ne dovoli Nemčija nobene politične kombinacije, ki bi bila naperjena proti njej, bi se dalo sklepati, da so taki prostori, kjer Nemčija ne zahteva naravnost suvereniteto, pač pa vodilno in odločilno besedo v vseh zadevah, o katerih misli, da se tičejo njenih interesov na prostoru, ki ga smatra potrebnega za svoj obstoj in nadaljnji razvoj. Pravzaprav tudi to, kar je vodja nemške države povedal v tem svojem govoru o nemškem življenjskem prostoru, ni novo. Toda položaj je danes v Evropi tak, da se bo moralo točneje opredeliti, kaj Nemčija razume z besedo svojega »življenjskega prostora«, do kam ta prostor sega, oziroma črez katera druga narodna ozemlja se razteza in do kam smatra, da segajo bodisi njene suverene pravice, bodisi to, kar misli, da je območje njenega političnega in gospodarskega vpliva. Zakaj očividno je, da pritiče v tem oziru beseda svobodnim narodom, ki (ia tem prostoru živijo, ga smatrajo za svojega in so 6i na njem zagotovili svojo svojo svobodo za ceno neizmernih žrtev.. Sodimo, da tako mislijo tudi Združene države Severne Amerike, čijih zastopnik se bo sedaj mudil v Evropi in se bo poučil tudi pri nevtralnih državah, kakšno stališče zavzemajo v sedanji krvavi razpravi v Evropi. Zato bomo gotovo še v kratkem izvedeli bolj točno, kai je in kaj ni »življenjski prostor« Nemčije, ker točna opredelitev tega je nujno potrebna, da se zavzame točno in kunčtio stališče vseh, ki so kot svobodni narodi na tem interesirani. GjOApO>&GJtitVJD Dvoje zborovanj, proti ukinitvi obrtniških združenj Celje, 26. febr. V Narodnem domu v Celju je bil v nedeljo občni zbor Zveze mesarskih društev Slovenije. Občni zbor je bil izredno dobro obiskan, pravijo, da tako lepo obiskanega zborovanja Zveza že dolgo ni imela. Zborovanje je vodil g. Dimnik iz Ljubljane, udeležili pa so se ga tudi štirje delegati iz Zagreba in zbornični svetnik, podpredsednik obrtnega odseka zbornice za TOl, g. Hohnjec Miloš iz Celja. Pred obravnavanjem posameznih točk dnevnega reda je predsednik prebral vdanostno brzojavko banu g. dr. Marku Natlačenu, katerega prosijo, da zaščiti interese mesarskega obrtništva. Tajniško poročilo je podal g. Žan. Po predlogu nadzornega odbora je dobila uprava Zveze razrešnico. Nato je bil sprejet preračun, ki predvideva 13.100 dinarjev izdatkov. K besedi se je oglasil predsednik Saveza hrvatskih mesara i klobasičara g. Werner Ivan iz Zagreba, ki je uvodoma pozdravil zborovalce, se zahvalil za povabilo, nato pa poudaril, da se je zagrebška delegacija za ta občni zbor še posebej pripravila zaradi preteče davčne obveznosti in bližajoče se reorganizacije obrtnih združenj. Poudaril je, da so hrvatski mesarji in klobasičarji v delu složni in povsem samostojni, vendar so vprašanja, ki so potrebna složnosti bratov Slovencev in Srbov. lako vprašanje je zlasti izguba pavšalizacije pri mesarskih obrtih. 80% obrtnikov je pavšalira-nih, neupravičeno so izvzeti le mesarji ter še nekatere stroke. Pridobnina in davek na poslovni promet ubija danes malega obrtnika. Davki so previsoko odmerjeni, tako da jih mali obrtnik ne zmore. Davčni odbori so po večini sestavljeni iz ljudi, ki niso strokovnjaki ali pravi zagovorniki obrti, zaradi česar se obdavčenje vrši po mili volji. Nepravilne ocene so že dokaj obrtnikov spravile v resne položaje in jih tudi uničile. Vsestranska kontrola davkarije je danes presegla že meje. V Zagrebu ima celo pogled v tako imenovano »stoč-no« blagajno. S to blagajno se okorišča okoli 75 obrtnikov in je na ta način država podvzela korake, da do skrajnosti pregleda vsako poslovanje malega obrtnika. Tajnik g. Pire je nato v kratkih točkah podal resolucijo, v kateri zahtevajo, da se zakon o davkih spremeni tako, da istočasno izvrševanje več obrti ne podleže obdavčenju višje stopnje. Čisti dohodek naj se oceni na podlagi konkretnih činje-nic. Pavšalna obdavčitev naj se uvede ponovno za mesarje in klobasičarje. V davčni odbor naj se pritegne tudi mesar-strokovnjak. Občinske doklade in trošarine naj se znižajo, skupni davek naj se ukine. Nato je govoril drugi delegat iz Zagreba g. Čoh. Ta je podal sliko skupnega davka na promet. Zbornični svetnik g. Hohnjec Miloš je podal kratko pojasnilo o reorganizaciji združenj. Izrazil je upanje, da bodo mesarji in še nekatera močna strokovna združenja vendarle uspela, da ne bodo ukinjena. Izvajanje g. Hohnjeca je na razburljive delegate zelo pomirljivo vplivalo in je g. Hohnjec zato žel veliko odobravanje. Zbornični svetnik g. Iglič se je dotaknil vprašanja OUZD, ki nastopa mnogokrat protizakonito. Pravilnik bo spremenjen v toliko, da prvih šest dni bolezni ne plača OUZD nikake hranarine, marveč le mojster. Vsi delegati so soglasno protestirali proti razpustu združenja in prosili, da se pošlieio protestne izjave na merodajna mesta. Združenje čevljarjev v Celja je imelo svoje zborovanje v hotelu »Pošta«. Vodil ga je g. Jager Anton, udeležilo pa se ga je okrog 100 članov. Zborovalci so protestirali proti razpustu združenja, ki obstoja kot samostojno društvo že od leta 1904., ko se je zaradi nesporazuma med čevljarji in krojači, ki so bili skupaj že od leta 1855., ločili in nato uspešno delovali. Čevljarji so razpravljali med drugim tudi o davčnih zadevah. Stan;e živine v Sloveniji V zadnje času je bilo zaključeno uradno štetje živine v Sloveniji. Iz teh podatkov je razvidno, da smo v letu 1939 številčno nazadovali pri govedoreji, ovčjereji, kozjereji, perutninarstvu in čebe-lanstvu. V naslednjem navajamo podrobne podatke o številčnem stanju naše živine po stanju konec leta 1939 s primerjavo z letom 1938. Vrsta živite Število glav I. konji: 1.1939 1.1938 razlika 1. Žrebeta pod 3 leti 4.222 3.976 2. Kobile nad 3 leta 27.425 28.094 3. Žrebci nad 3 leta 505 520 4. Konji nad 3 leta 19.822 20.176 Skupno konj 51.974 H. Osli 181 III. Mezge in mule 48 vIV.,Goyeda: . 1. Teleta pod 1 letom 56.255 2. Junci in telice od 1 leta do 2 let 62-482 8. Telice in krave nad 2 leti 200.428 4. Biki nad 2 leti 2.819 5. Voli nad 2 leti 52.851 52.766 — 792 178 3 66 +. 18 57.962 62.800 203.619 3.160 54.187 Stanje Narodne banke Skupno goved V. Bivoli VI. Prašiči: 1. Prašički pod 1 let. 2- Mrjasci za pleme 3. Svinje za pleme 4. Ostali prašiči n. 1 1. 374.835 381.728 — 6-893 174.032 1.950 74.710 61.130 176.179 1.988 75.912 60.629 VII. Ovce: 1. Jagnjeta do 1 leta 2. Ovce za pleme 3. Ovni za pleme 4. Ostali ovni 5. Ostale ovce v 311.822 314.708 9.096 9-245 18.092 18.883 2.193 2.083 2.063 1.952 2.512 2.179 2.869 33-956 34.342 Kkupno ovc VIII. Koze: 1. Kozlički pod 1 letom 2.621 2.431 2. Koze in kozli n. 1 let. 7.783 8.098 Skupno koz IX. Perutnina: 1. Kokoši 1,155-375 1,168.066 2. Race 17.049 17.813 3. Gosi 14.598 14.884 4. Purani 14.004 14.412 386 10.404 10 529 — 125 Skupno perutnine 1,201.026 X. Cebelni panji: 1- Panji z nepremakljivim satjem 30.598 2. Panji s premakljivim satjem 52.902 1,215.175 -14.149 29.444 55.867 Skupaj panjev 83.500 85.311 — 1.811 Osrednje tajništvo delavskih zbornic V četrtek, 22. febr. se je končalo zasedanje odbora osrednjega tajništva delavskih zbornic v Banja Luki. Dnevni red )e obsegal važne točke. Nekatere točke so bile izpuščene, ker ni bilo navzočih hrvatskih delegatov. Pri obravnavi raznih zadev so posegali v debato Mitič iz Belgrada, Jaški iz Novega Sada, Preželj iz Ljubljane. Bečirovič iz Sarajeva, Hafner iz Ljubljane itd. Seja je obravnavala tudi poslovne zadeve. Ugotovilo se je, da sedanja pravila osrednjega tajništva niso sodobna. Zaradi tega je bil sprejet sklep, da se skliče kongres delavskih zbornic, na katerem se bodo spremenila pravila Ker zbornice iz Splita in Zagreba niso sodelovale kljub temu, da sta še članici, je bila izvoljena petčlanska komisija, ki ima nalog, da se pogaja s Hrvati. O rezultatih pogajanj bo govor v marcu na seji v Belgradu, na kateri bo dokončno določeno »tališče delavskih zbornic zaradi medsebojnega sodelovanja, zaradi delitve SUZOR-ja, zaradi sestave zakonodaje in podobno. Omenkno naj, da Hrvati želijo sodelovati v Belgradu, vendar hočejo spremeniti načela sodelovanja in urediti točno piačiio prispevkov za osfedojo tajništvo. Stanje Narodne banke za 22. februar t. 1. je bilo sledeče (v milij. din, v oklepajih podatki v primeri s predzadnjim stanjem): Aktiva: zlato v blagajnah 2.016.3 (+7.5), zlato v inozemstvu 10.8, devize izven podlage 838.9 (+42.7), kovan denar 482.9 (+39.8), posojila: menična 1.814.2 (—12.8), lombardna 74.1 (—0.6), eskont bonov državne obrambe 1.544.0 (+21.0), razna aktiva 2.339.0 (—13.8). Pasiva: Bankovci v obtoku 9.911.9 (—10.2), obveznosti na vpogled: terjatev države 66.0 (+6.7), žirovni računi 1.065.1 (+188.2), razni računi 1.098.2 (—11.6), skupaj obveznosti po vpogledu 2.229.4 (+79.3). Obtok bankovcev in obveznosti po vpogledu znašajo 12.141.3 (+69.0), skupna podlaga po dejanski vrednosti pa 3.243.4 (+12.1). Zlato v blagajnah je po dejanski vrednosti znašalo 3.226.2 ( + 12.2). Kritje bankovcev je znašalo v primeri s celokupno podlago 26.71% (26.76%), kritje v primeri z zlato podlago pa 26.57% (26.62%). Stanje naših kiiringov Stanje naših kiiringov je imelo 22. f. m. v primeri z zadnjim stanjem sledeče spremembe: Med aktivnimi kliringi so narasle naše klirinške terjatve proti Nemčiji, češko-moravskemu protektoraiu, Franciji in Turčiji. Saldo naše terjatve proti Nemčiji je narastel za 1.3 milij. mark na 11.6 milij., saldo terjatve proti protektoratu je narastel za 8.9 milij. na 75.6 milij. kč, proti Franciji za 0.2 na 1 milij. frankov in Turčije za 0.9 na 1.2 milij. din. Naši klirinški dolgovi so se pa povečali in sicer proti Italiji za 4.6 na 45.3 milij. din, proti Madžarski za 4.3 na 25.4 milij. din, proti Romuniji za 1.6 na 14.9 milij. din in proti Slovaški za 0.8 na 2.7 milij. din. Važnejše posestne spremembe v Ljubljani Zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča je do 24. t. m. zaznamoval že 126 kupnih pogodb za celotno kupno vrednost 13,157.600 din. Letošnji februar odnese napram prejšnjim letom svoj rekord, kajti lani je bilo vpisanih v zemljiški knjigi februarja 61 kupnih za vrednost okoli 5,000.000 din. V naslednjem navajamo le važnejše in večje kupne transakcije, tako: Tvrdka I. Knez, komanditna družba v Ljubljani je prodala Pokojninskemu skladu nameščencev Mestne hranilnice ljubljanske v Ljubljani dve vrtni parceli št. 150/5 in 132 k. o. Kapucinsko predmestje (ležeči v bližini evangelijske cerkve na vogalu Puharjeve in Gledališke ulice) za 3,750.000 din. Prenos lastninske pravice je bil v soboto izvršen v zemljiški knjigi. ^ Kirbis Josip, posestnik v Celju je prodal Tonetu Vcrbiču, tovarnarju in posestniku in sopropi Ivani Verbičevi, tovarnarjevi soprogi, oba Sinja gorica št. 28 pri Vrhniki hišo z vrtom št. 9 na Cesti v Rožno dolino, spadajočo pod vlož. št. 394 k. o. Gradiško predmestje za 300.000 din. Mestna hranilnica ljubljanska je prodala mag. pharm. Robertu Murmayer-jn in soprogi Malki, lekarnarju na Sv. Petra cesti št. 78 nepremičnino vi. št. 944 k. o. Petersko predmestje I. del, obstoječe iz stavbe in dvorišča za 450.000 din. Jelenič Jernej, posestnik. Ljubljana, Stara pot št. 1 je prodfd Borisu Globočniku, Železniki pare. štev. 37 k. o. Brinje nji^n v izmeri 8315 m2 za 120.000 din. Zaznamovanih je še več drugih preosnov. O teh pozneje. • Vpis v trgovinski register! Imprex, d. z o. z., Ribnica, nakup drogov, impregniranje ter prodaja itd., glavnica 200.000 din, poslovodji: dr. inž. Herman Gevvecke, inženir v Berlinu, Rudež Marko, industrijec v Ribnici. Občni zboris Saturnus, d. d, za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani 16. marca 1940, Ko-linska tovarna hranil, d. d. v Ljubljani 12. marca ob 10.30 v Kreditnem zavodu. Nova zadruga, V zadružni register je bila vpisana Kletarska zadruga v Ljutomeru, z. z o. jamstvom, prvi član uprave Dunaj Alojz. Ukinjenje uvozne carine na staro železo. Da se olajša preskrba naše železarske industrije s starim /. c I c t. o rn, j g ministrski svet sklenil, da se ukine uvozna carina na staro železo ter odpadke bele jeklene pločevine. Nadalje ostaja v veljavi zmanjšana carina 0.50 dinarja za uvoz sivega livniškega železa, kadar ga uva-žajo livnice, do 1. julija 1940. Minimalna mezda v Belgrada. Upravnik mesta Belgrada objavlja naredbo, s katerim ugotavlju mezdo v Belgradu za nekvalificirano delavstvo 3 din na uro, za nekvnlificirano delavstvo izpod 18 let starosti pa 2.25 din. Zakup soli in tobaka. Samostojna mono-polska uprava razpisuje za 1. marca že tretjo ofertulno licitacijo za nakup veleprodaje tobačnih izdelkov in cigaretnega papirja za 1. marca. Nadalje je razpisana že druga licitacija za nakup veleprodaje soli za 6. marec. Srbsko zadružništvo dviga ceno živine. Belgrad, 24. februarja. AA. Zaradi vojnih razmer in zaradi ugodne konjunkture se je povečal izvoz naše živine. Kar pa je najvažne)še, je to, da prihaja za izvoz sedaj v poštev tudi živina slabše kakovosti, katere do sedaj v tujino ni bilo mogoče prodati. Živino pošiljajo živo in zaklano. Navzlic velikemu povpraševanju je velika tudi ponudba zaradi pomanjkanja živinske krme. Položaj živinorejcev pa je postal še težji zaradi nizkih cen živine v državi, katere ne odgovarjajo, cena, ki jih dobe v tujini. Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug je z glavno kmečko živinorejsko zadrugo in industrijo mesnih proizvodov v Zaprešiču sklenila, da bo od svojih zadružnikov kupovala živino na javnih trgih zaradi povečanja cen novih in da bi na ta način prisilila tudi ostale kupce, da bi plačevali boljše cene kmetom za njihovo živino. Glavna kmečka živinorejska zadruga je začela pred 10 dnevi z odkupom na trgih v Pomoravju, nakar bo začela odkupovati živino tudi v ostalih krajih, in sicer še ta teden v Resavi in Lepenici, nato pa okrog Kruševca, Aleksinca in Požarevca, 24. t. m. pa bo odkupovala v Svilajncu, Zaječaru, Paračinu in Ljubi, 26. t. m. pa v Dobrljinu. Nato bo kupovala 2. marca v Negotinu, 5. marca pa v Knjaževcu. Glavna živinorejska zadruga bo nadaljevala z nakupom živine tudi v drugih krajih, Bosne, Sandžaka in povsod drugod, kjer so nizke cene. S to akcijo zadružništva se je doseglo ne samo organizirano vnovčevanje živine, temveč tudi višje odkupne cene, ki so se dvignile za 0.25 do 0.50 din pri kilogramu. Akcija glavne zveze se bo načrtno razširila tudi na druge kraje naše države in bo postopno zajela vse vrste živine in živinskih proizvodov. Borze Dne 26- febiuarja 1910. Denar Ameriški dolar 55.— Nemška marka 14.70—14.90 Devizni promet je znašal na zagrebški borzi 7.68 milij. din, na belgrajski borzi pa 5.5 milij. din. Promet v vrednostnih papirjih na belgrajski borzi je znašal 120.000 din. Curih. Belgrad 10, Pariz 9.985, London 17.62, Newyork 446, Bruselj 75.30, Milan 22.52, Amsterdam 237.15, Berlin 178.80, Stockholm 106-20, Oslo 101.35, Kopenhagen 86.125, Sofija 5.50 pon., Budimpešta 79.5 pon., Atene 3.30 pon., Carigrad 3-55 pon., Bukarešta 3.35 pon., Helsingfors 7.50 pon., Buenos Aires 104.125 pon. Ljubljana — Uradni tečaji: London 1 funt..............174.77— 177.97 Pariz 100 frankov.......98.80— 101.10 Newyork 100 dolarjev ...» 4425.00—4485.00 Ženeva 100 frankov..........995.00—1005.00 Amsterdam 100 gold. ..... 2353.25—2391.25 Bruselj 100 belg............747.75- 759.75 Ljubljana — Svobodno tržišče: London 1 funt.......215.90— 219.10 Pariz 100 frankov............122.10— 124.40 Newyork 100 dolarjev , . . , 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov . , , . . 1228.18—1238.18 Amsterdam 100 gold. ..... 2906-41—2944.41 Bruselj 100 belg............923.50— 935.50 Ljubljana — Zasebni kliring: Berlin 1 marka ....... 14.70— 14.90 Zagreb — Zasebni kliring: Grški boni...... . . . 31.65— 32.35 Belgrad — Zasebni kliring: Grški boni......... 31.15— 31.85 Bolgarski čeki ...... . 92.20— 93.80 Vrednostni papirji Volna žkoda: v Ljubljani 427.50—429 v Zagrebu 428 —430 v Belgradu 429.50—430.50 Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98.25 do 99.25, agrarji 51—53, vojna škoda promptna 427.50—429, begi. obveznice 77—78, dalm. agrarji 71—72, 8% Blerovo posojilo 98—99, 7% Blerovo posojilo 89.50—91.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. posojilo 95—97. — Delnice: Narodna banka 7600 -7800, Trboveljska 245—255. Zagreb■ Drž papirji: 7% inv. posojilo 98 den., agrarji 52 bi., vojna škoda promptna 428—430, šumske obveznice 68 den., begluške obveznice 77 do 78, dalm. agrarji 71.50 bi., 4% sev. agrarji 50 do 52, 8% Blerovo posojilo 98-99, 7% Blerovo posojilo 89.50 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 100 den., 7% stab. posojilo 95 den. — Delnice: Narodna banka 7600 den, Priv. agrarna banka 198 den., Trboveljska 243-245 (245), Gutman 55-60, Sladk. tov. Osijek 170 den., Isis 25—30. Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. posojilo 98—99, agrarji 53 den., vojna škoda promptna 429.50 do 430.50 (430), begluške obveznice 76.75—77, dalm. agrarji 70.75—71-50 (71), 4% sev. agrarji 50.75 do 51.50 (50.75), 8% Blerovo posojilo 97.50 den., 7% Blerovo posojilo 89.50 den., 7% posojilo Drž. hip. banke 100.50 den., 7% stab. posojilo 97.50 den-, šumske obveznice 69.50 — 70.50. — Delnice: Narodna banka 7800 den, Priv. agrar. banka 207.50 den. 2itnl trg Pšenica bač. okol- Novi Sad 201/06, srem. 201/03, slov. 202/04. gornja ban., gornja bač. 204/06, bač. ladja Tisa 208/10. — Oves bač., srem., slav. 160/62. — Koruza bač., bnč. pariteta Indjija 135/36, bač. parit- Vršac 133/34. — Moka bač., ban. 310 - 320, 290 - 300, 270 - 280, 250 - 260, 220 do 230, 142.5-147.5, srem., slav. 305-315, 285 do 295, 265-275, 245-255, 215-225, 142.5-147.50. — Otrobi bač., srem. 132.5-135, ban. 130 132 5. — Tendenca Čvrsta. Promet srednji Prenehanje veljavnosti nemških mark. Kakor smo ie poročali, so bili vzeti iz prometa v Nemčiji kovanci po 2 marki, ki imajo na eni strani hrastov venec in številko 2, na drugi strani pa državnega orla. Te kovance, ki so bili v Nemčiji vzeti z 31. decembrom iz prometa, je mogoče, v kolikor se nahajajo v inozemstvu, zamenjati pri nemških konzulatih do 31 marca t. 1. za nemške kovance, ki so še v veljavi Kovanci dveh mark, ki imajo na eni strani lik feldmaršala Hindenburga, na drugi 6trani pa državnega orla s kljukastim križem, pa ostanejo še naprej v veljavi.' Živinski se|ml Živinski sejem v Semiču dne 19. febr. 1940. Dogon: 386 volov, 80 krav in 114 juncev. Prodanih je bilo domačim kupcem 74 volov in 2 kravi. Cene: voli od 4.50 do 5 din, junici od 4 do 5 din in krave 2.50 do 3 din za kg žive teže. Živinski sejem v šmartnem pri Litiji dne 20. febr. 1940. Cene: voli 5.50 do 6.50 din, teleta 7 din, klavni biki 4.75 din, klavne telice 6 din, klavne krave 5 din do 6.25 din, krave za pleme 5 din in telice za pleme 5.50 din za kg žive teže. Ovce 120 din do 160 din za glavo. Cene živine in kmetijskih pridelkov Cene kmetijskim pridelkom v Mariboru dne 24. februarja 1940. Pšenična moka št. 0 in 00 3.40 din do 3.75 din, črna pšenična moka št. 6 2.50 din do 3 din, govedina 6 do 12 din, tele-tina 10 do 12 din, svinjina domačih prašičev 15 do 18 din, svinjina hrvaških prašičev 12 do 14 din, svinjska mast 18 do 20 din, sveža slanina hrvaških prašičev 14 do 15 din, prekajena slanina 15 din do 25 din, fižol 6 do 7 din, suh grah 8 do 14 din, leča 14 din, krompir 1.50 din no 2 din, sladko seno 1.35 do 1.40 din in pšenična slama 0.65 d-n za 1 kg. Sladko mleko 2 din do 2.50 din in jajca 10 komadov 10 din do 17.50 din. Cene kmetijskim pridelkom v Ptuju dne 24. febr. 1940. Črna pšenina moka 2 75 do 3 din, bela pšenična moka 0 3.75 din do 4 din, govedina 7 do 11 din, teletina 9 do 12 din, svinjina 5 do 12 din, svinjska mast 22 din, sveža domača slanina 14 do i5 din, prekajena slanina 25 din, fižol 6 din, leča 12 din. krompir 1.25 do 1.50 din, seno 1 do 1.25 din, slama 0.35 do 0.45 din, ječmen 2 din za 1 kg. Mleko 2 din za liter in jajca 10 din do 12.50 din za 10 komadov. Cena surovih svinjskih kož. V naših zadnjih tržnih poročilih smo prinesli, da znaša cena surovih svinjskih kož 16 din za en kilogram. Po prejetih informacijah je pa cena, ki jo kupci svinjskih surovih kož plačujejo za 1 kg, sedaj nižja. Cena 16 din je bila nekaj časa ob višku sezone, od tedaj pa je padla in se trgujejo sedaj I. svinjske kože na bazi 12 din za 1 kg. ŠPORT Skakalne tekme v Mojstrani (Glej poročila na 8 sfrani.) _ _ Mojstrana, 26. febr. Krasen zimski dan in ostre napovedane borbe med našimi elitnimi skakalci so privabile v Mojstrano celo vrsto gledalcev in mnogo skakalcev. Zastopani so bili klubi: Bohinj, Bratstvo, Celje, Ilirija in domači klub. Tekmovalcev je bilo 43, med temi 8 seniorjev, 13 juniorjev in 22 mladine. Da bo boj za prvo mesto hud, se je videlo že pri poskusnih skokih. Vodstvo je imel v rokah znani športni delavec, častni predsednik mojstranskega kluba Josip Zupan. Skoke sta sodila upravitelj šole Serajnik in učitelj Mazi, nadzornik skakalnice pa je bil Lah Gregor. Čutil se je jug in skoki so bili težki. Po dokončanem žrebanju je prvi startal Novšak, nato seniorji, juniorji in mladina. V konkurenci sta bila dva skoka. Tehnični rezultati; 1. Pribovšek Franc (Ilirija) 28.5, 28 m (151.4 t.), 2. Novšak Albin (Bohinj) 28, 28 m (151.3 t.); 3 Jakopič Al. (Mojstrana) 26, 26.5 m (144.8 t.); 4 Klančnik Gr. (Mojstrana) 23 5, 24.5 m (136.91.); 5. Ranzinger T. (Bratstvo) 23, 25 m (134.1 t.) i Juniorji: 1. Mežik J. (Ilirija-Rateče) 26, 28 m (145.2 t.); 2. Polda Janez (Mojstrana) 25.5, 26 m (142.1 t.); 3. Brun Berti (Bratstvo) 24.5, 25 5 m (135.3 t.); 4. Brutar Jože (Bratstvo) 23.5, 25.5 m (124.41 ); 5. Valentar SI. (Ilirija-Jav.) 23.5, 22 m (124 t,), Mladina: 1. Petrič Jan. (Ilirija-Rat.) 22.5, 23 m (136.7 t.): 2. Makovec J. (Ilirija-Rat.) 21, 22.5 m (136.11.); 3. Urbas K. (Mojstrana) 20.5, 21.5 m (132.6 t.): 4. Lichtenegger J. (Mojstrana) 20.5, 19.5 (131.5); 5. Mežik L. (Ilirija-Rat.) 20, 20.5 m (130.6 t.). Ostra borba je bila med Novšakom in Pribov- škom. Pribovšku se je videlo, da je na mojstranski skakalnici doma, saj se je prav trudil v prvih skokih in je zmagal danes v ostri borbi za eno dese-tinko točke. Borba med juniorji in mladino ie bila zelo zanimiva. To je že uspeh, če je izmed 129 skokov bilo le pet padcev. Po tekmah je Mojstrančan Jakopič v krasnem stilu dosegel 32 metrov. Novšak in Pribovšek pa sta nas zadivila z dvoskokom. Elita naših skakalcev je pokazala, da ie že dozorela za svetovno skakalnico Po današnji]} rezultatih se lahko sklepa kako ostra borba bo v nedeljo za državno prvenstvo v skokih. Mojstrani čestitamo na vzorni prireditvi. Tekmovalci so zelo zadovoljni odhajali na vlak, zmagovalci pa so se veselili krasnih častnih in praktičnih daril. + V neizmerni žalosti nas je zapustil za vedno po kratki bolezni moj ljubljeni mož in prezlati očka, gospod Anton Preveč davčni uslužbenec v pokoju Na njivico božjo ga spremimo v sredo ob 16 iz hiše žalosti Gor. Logatec 33. Gor. Logatec, dne 26. februarja 1940. Marija roj. Zajec, soproga; Mara Umnik, Tončka, učiteljica, hčerki; Marija Ko-man, Ivanka Meden, sestri; Janko Umnik, zet; Marica in Verica, vnukinji Naš kmet zahteva slovensko samoupravo Lepo uspelo zborovanje Kmečke zveze v Celju V Celju so 86 preteklo nedeljo v velikem številu zbrali zastopniki slovenskega kmečkega ljudstva, organiziranega v mogočni Kmečki zvezi, ki so do zadnjega kotička napolnili veliko dvorano Ljudske posojilnice. Redni letni občni zbor Kmečke zveze je začel predsednik g. B r o d a r , ki je pozdravil vse delegate in prijatelje slovenskega kmečkega stanu, posebno gg. senatorje dr. K u -lovca, Smodeja, dr. Schaubacha in M i -helčiča, zastopnika g. bana, načelnika kmetijskega oddelka banske uprave g. inž. P o d g o r -n i k a, okraj, načelnika g. dr. Zobca, celjskega župana g. dr. Voršiča, predsednika Kmetijske zbornice g. Steblovnika, inž. M u r i j a in druge. Z velikim navdušenjem so zborovalci sprejeli pozdravno brzojavko našega voditelja dr. Korošca, kmetijskega ministra Cubriloviča in gradbenega ministra dr. Kreka. Val navdušenja je zajel dvorano, ko je bila predlagana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Zborovalci so navdušeno vzklikali kralju in kraljevskemu domu. Pozdravne brzojavke so bile poslane predsedniku senata dr. Antonu Korošcu, kmetijskemu ministru Čubrilo-viču in banu dr. Natlačenu. Predsednik g. Brodar je v svojem govoru omenil posledice gospodarskega prevrata v nevtralnih državah, ki jih čuti tudi slovenski kmet. Upravičene so pritožbe o propadanju kmečkih gospodarstev, kmečka mladina beži od doma, kjer vidi le delo brez zaslužka. Treba bo naše kmetijstvo načrtno pospeševati in to vse panoge, ki so pri nas važne. Agrarna reforma se mora izpeljati do konca. Ogromne površine zemlje leže v naši deželi neizkoriščene, ker jih slovenski kmet ne sme obdelati, zakaj last tujcev so- Nad 50.000 novih kmetij bi bilo potrebno ustvariti za slovensko kmečko mladino. Spremeniti bo treba vse zakone, ki škodujejo kmečkemu stanu, predvsem pa naš davčni sistem, po katerem je kmet s številno družino najbolj obdavčen sloj naroda, ker potrebuje največ življenjskih potrebščin. Govornik je prosil oblast, da priskoči kmetu pri njegovih težnjah na pomoč, saj je slovenski kmet v zgodovini mnogo žrtvoval za naš narod in bo ostal še nadalje temelj naroda in države. Od svoje zahteve po avtonomiji ne odstopimo! Navdušeno pozdravljen je nato govoril senator g. S m o d e j, ki je obširno razpravljal o problemih naše države v zadnjem času. Zborovalci so z viharnim in dolgotrajnim vzklikanjem in odobravanjem pokazali popolno soglasnost z njegovimi izvajanji. To odobravanje se je še stopnjevalo, ko je govornik izjavil, da od svoje zahteve po slovenski avtonomiji ne bomo nikdar odstopili in da zahtevamo takojšnje uresničenje svoje ie dvajsetletne zahteve. Govornik je potem poudarjal, da moramo zaupati treznemu in preudarnemu vodstvu dr. Anionu Korošcu, ki je v vseh, tudi najtežjih časih, znal varno krmariti naš narodni čolniček v dobro ne samo Slovencev, ampak tudi Srbov in Hrvatov in vse naše države. (Veličastne manifestacije našemu voditelju dr. Korošcu.) V imenu g. bana dr. Marka Natlačena je pozdravil občni zbor g. načelnik kmetijskega oddelka inž. Pod gornik, v imenu mesta Celja pa župan g. dr. Alojzij V o r š i č. Tajniško poročilo Zoročilo o delovanju Kmečke zveze je podal tajnik g. Fine. V preteklem letu se je Kmečka zveza vsestransko razmahnila in razširila. Število krajevnih edinic se je povečalo, po vseh okrajih delujejo sedaj tudi okrajne Kmečke zveze. Novi člani stalno pristopajo. V minulem poslovnem letu je KZ priredila lepo število odborniških tečajev, v nekaterih krajih jih pa bo še priredila. Organizirala je velike kmečke tabore, posebno v Celju ob 90 letnici osvoboditve kmečkega stanu, blagoslovitve praporov Mladinske kmečke zveze in druge prireditve krajevnih edinic in odsekov. Vodstvo Kmečke zveze je imelo v preteklem letu 16 sej. Predvsem pa se je v preteklem letu Kmečka zveza posvetila delu za splošne koristi. Neštetokrat je posredovala za uveljavljenje zahtev in nujnih potreb slovenskega kmečkega stanu. O strokovnem listu »Oraču« je poročal g. P u š. »Orače se je preosnoval in razširil v strokovni stanovski list slovenskega kmeta. Kmečka zveza se je dolgo časa prizadevala, da bi našla pot in način, kako ustreči vedno pogostejšim željam po dobrem strokovnem listu. Ker je nekaj podobnega želela tudi Kmetijska zbornica, kjer zastopajo slovenskega kmeta itak člani in zaupniki Kmečke zveze, je prišlo meseca oktobra 1939 do skupnega posvetovanja, ki so te ga udeležili zastopniki Kmečke zveze, Kmetijske zbornice, Zadružne zveze in ZAKŠ-a. Kmečka zveza si je zagotovila v listu stalno prilogo na štirih straneh. »Orače se tiska sedaj v 17.000 izvodih. Gosp. Puš je nato govoril o potrebi organiziranja kmečke mladine v Kmečki zvezi. Poudaril je, naj vsak delegat smatra za svojo dolžnost, da v svojem kraju ustanovi mladinski odsek. O Ženski kmečki zvezi je bilo prebrano poročilo predsednice g. Brodarjeve. Zaradi raznih zaprek Ženska kmečka zveza doslej še ni mogla začeti s svojim delovanjem. Dne 3. marca pa bo občni zbor, na katerem se bo vse potrebno uredilo, nakar bo ZKZ začela delovati. Po poročilih se je razvila debata, v katero je poseglo več članov- Gosp. Senegačnik iz Vojnika je poudaril, da je Kmečka zveza še vse premalo udarna in preveč popustljiva. Gosp. Al. Novačan iz Vojnika je izrazil željo, naj bi »Orač« prinašal bolj udarne članke o zahtevah kmečkega stanu, kakor to delata »Domoljub« in »Slovenski gospodar«. Gosp. Glinšek iz Kozjega je poudarjal, da bi bilo našemu kmetu potrebnih več kmetijskih šol. Predsednik Brodar je omenil, da je »Orač« strokovno glasilo, ki ne more biti tako udarno kakor kak političen list. Šef kmetijskega odseka g. inž. Muri je ugotovil, da banska uprava rada sprejema kmečke sinove v kmetijske šole, če se le priglase. Član nadzorstva g. Alojzij Rigler je predlagal odboru razrešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Volitve odbora Pri volitvah je bil soglasno izvoljen naslednji odbor: načelnik Brodar Janez, Hrastje pri Kranju; I. podnačelnik Špindler Jože, Sv. Ana v Slovenskih goricah; II. podnačelnik Štrcin Janez, Kaplja vas, p. Komenda; III. podnačelnik Prelog Franc, Za-gojič, p. Sv. Marjeta pri Ptuju; blagajnik inž. Muri Lambert, Ljubljana; tajnik dr. Voršič Josip, Ljubljana; vodja MKZ Puš Ludovik, Ljubljana; voditeljica ZKZ Brodar Frančiška, Hrastje pri Kranju; odborniki: Bogovič Alojz, Loče 10, p. Dobova, Nemanič Jožef, Želebej, p. Metlika, Kavaš Jurij, Odranci, Steblovnik Martin, Šmartno ob Paki, Novak Nande, Nevlje 25, p. Kamnik, Prijatelj Alojz, Vince, p. Sodražica, Kuk Anton, Pristava 1, p. Konjice, Cencelj Ivan, Tremerje pri Celju, Starman Alojz, Šmartno pri Litiji, Sluhec Alojz, Križevci pri Ljutomeru, dr- Kulovec Franc, minister v p., Ljubljana, dr. Lavrič Joža, Ljubljana, Munda Martin, Ormož, Potočnik Ivan, Dobračevo, p. Žiri, Šimenc Anton, Podgora 18, p. Dol pri Ljubljani, Koban Franc, Zg. Polskava, p. Pragersko, Novak Ivan, Martjanci, Brulc Franc, Hrušica 11, p. Šmihel-Stopiče, Šinkovec Ivan, Ambrus, p. Zagradec, Pra-protnik Jakob, Prezrenje, p. Podnart, Čas Ivan, Turiška vas, Sevčnikar Stanko, Zabrdo, p. Velenje, dr. Kocjan Leo, živinozdravnik, Škofja Loka, Turk Ivan, Lešje, p. Šmarj? pri Jelšah, Peterlin Anton, Hrastno 10, p. Št- Rupert na Dolenjskem. — Namestniki: Šifrer Janez, Zabnica, p. Stara Loka, Rajh Jakob, Ljutomer, Jerovšek Ivan, Stara Nova vas, Šketa Jožko, Jarenina, Sušnik Jože, Brod 1, p. Radovljica, Pere Stanko, Kozje, Lepšina Jože, Cundrovec, p. Brežice, Marinček Anton, Zupeča vas, p. Cerklje na Dolenjskem, Stare Anion, pom. okr. kmet. ref., Črnomelj, Malešič Janko, šolski upravitelj, Mekinje, Stritar Jože, Velike Lašče, Burgar Joža, Smlednik, Deželak Matevž, Lože, Rimske Toplice. Rebov Martin, Čret, p. Celje, Ko-lenko Ivan, Črenšovci. — Preglednika računov: dr. Valenčič Vlado, bančni uradnik, Ljubljana, Rigler Alojz, mag. svetnik, Ljubljana. Po živahni debati, v katero so posegli številni delegati, je bila soglasno sprejeta naslednja Resolucija Na današnji glavni skupščini delegatov 330 slovenskih krajevnih kmečkih zvez dne 25. februarja zbrani zastopniki kmečkega stanu zahtevamo: Takojšnjo ustanovitev banovine Slovenije. Država mora biti tako urejena, da poslovanje ne trpi zaradi pretiranega, z ničemer utemeljenega centralizma in da se Slovenci, Hrvatje in Srbi čutijo v tej državi popolnoma enakopravni, na svoji zemlji svoji gospodarji. Zemlja naj bo last tistega, ki jo obdeluje! Državna in samoupravna oblastva morajo posvečati življenjskim koristim kmečkega stanu vso pozornost in v sodelovanju z njim storiti vse, da kmečki stan na slovenski, tisoč tristo let z njegovim znojem in žulji ohranjevani zemlji, ne bo ogrožan v svojem obstanku, ampak da se bo mogel kulturno, socialno in gospodarsko razvijati in napredovati. Nadalje zahtevamo, da se naslednje važne zahteve slovenskega kmeta takoj upoštevajo, izvedejo, oz. pričnejo reševati: 1. Zemlja mora biti last tistega, ki jo obdelava. Zato naj se takoj onemogoči prehajanje kmečke zemlje v nekmečke roke. 2. Na zemljo, ki ni v lasti kmečkega, delavskega ali maloobrtni^kega stanu, naj se naloži posebna davščina, ki naj se uporablja za ustanavljanje novih kmečkih domov. 3. Ukinejo naj se prenosne, zlasti dedne takse za manjša kmečka posestva, zaostala pa znižajo. 4. Agrarna reforma naj se dokončno izvede. 5. Zaščitijo naj se kmečki domovi z uzakonitvijo stalnih dednih kmetij. Za načrtno izobrazbo kmečkega stanu Zahtevamo, da oblastva začno po načrtu in temeljito pospeševati splošno in strokovno izobrazbo kmečkega ljudstva: 1. Ljudska šola naj nudi kmečki mladini čim največ temeljne izobrazbe. 2. V vseh šolah (ljudskih, srednjih in visokih) naj temelji izobrazba na pristni slovenski narodni kulturi, ki je kmečka. Na ta način se bo dorašča-joči^rod seznanjal z vrednotami, ki jih ohranja kmečki stan in spoznaval pomen tega stanu v narodnem občestvu. V vseh šolah naj se goji več socialne in zadružne zavesti. 3. Na ljudske šole v kmečkih krajih naj se pošiljajo le učitelji, ki bodo na posebnem tečaju pridobili potrebno znanje o kmečkem stanu, njegovem življenju ter kulturi in o njegovem pomenu za narod in državo. 4. Vpeljejo naj se obvezne dvoletne kmetijske in kmetijsko-gospodinjske nadaljevalne šole za vso kmečko mladino. S podporo oblastev naj se za nadaljevalno šolo izdajajo poljudne, kmetijsko-strokovne knjižice o vseh panogah kmetijstva in o vseh vprašanjih, katerih poznavanje je kmečki mladini potrebno. 6. Da se omogoči poslušanje radia tudi kmečkemu ljudstvu, naj pristojni činitelji poskrbijo za cenene ljudske radijske sprejemnike, naročnina za te aparate pa naj se zniža. 7. V čim večjem številu naj se organizirajo kmetijski strokovni in kmetijski gospodinjski tečaji. Socialne in zdravstvene razmere naj se izboljšajo Prehranjevalne in zdravstvene razmere med slovenskim kmečkim ljudstvom so potrebne znatnega zboljšanja. Zato smatramo za nujno, da se pospeši gradnja vodovodov in sploh preskrbi podeželje s pitno vodo, ker je to za mnoge predele slovenskega podeželja življenjske važnosti. V tej zvezi je tudi podpreti asanacijo kmečke vasi in hiše in gradnjo zdravstvenih domov na podeželju. Kmečki stan ima sam voljo, da pri teh delih v prvi vrsti sam po svojih močeh sodeluje, zahteva pa najodločnejše in od tega ne bo odnehal, da se mu da v to svrho cenejši cement in odpravi državna trošarina nanj. Nadalje zahtevamo, da se takoj prične s pripravami za socialno zavarovanje kmečkega ljudstva, posebno kmečkih poslov. Trošarine na sladkor in življenjske potrebščine naj se znižajo. Uredijo naj se cene za kmetijske pridelke Cene naših kmečkih pridelkov naj se spravijo v sklad s cenami industrijskih in obrtnih proizvodov. V tem pravcu je treba usmeriti vso našo industrijsko in agrarno politiko. Posebej naj oblast po načrtu podpira in pospešuje proizvajalno id blagovno zadružništvo, ki bo skrbelo za ceneno dobavo kmetijskih potreb- Boguslav Knczynski: 25 Beg iz Varšave »Hudič naj vzame tak red!« je rekel rezervist. Klel je in si izmišljal. »Noge sem si polomiL Nikjer ne dobim zdravniške pomoči, v bolnišnico me ne vzamejo.« Pa to še ni bilo vse. To je bilo samo za začetek. »Čez Vislo smo prišli...« jc govoril čez hip že vsemu avtomobilu. »In biti bi se morali pod Maciejovicami. Toda gotovo so naši zbežali. Lublin je že zaseden in Sokolotv tudi. Predmestja Varšave so že vsa zasedena.« »Kaj govorite,« ga je opozorila gospa pol-kovnica. »Čez Vislo sploh še niso prišli. Tudi Lublin še ni vzet in ne Varšava. Most hočejo graditi čez Vislo, to je res, toda čez ne bodo prišli.« Tiho in nežno je govorila, kakor da govori sami sebi. »Odkod jo poznam?« je pomislil Stachovviak, glasno pa je rekel: »Prosim vas, gospod, nikar ne razburjajte ljudi in ne delajte panike.« »Eh, kaj!« je zopet začel. »Čez pet minut bodo zavzeli že Lukow. Vsak hip lahko but-nimo v sovružne čete, vi pa vame s svojo paniko!« »Prosim vas, ne razburjajte nas!« je nejevoljno ponovil Stachovviak. Govoril je tako čustveno, da je sam zapadel v paniko._ Tega vojaka pa je skušal opravičevati sam pri sebi: »Mož je bolan, padel je v neurejene zadeve, zapuščen je in zato je tak...« Oni pa se je tiho pogovarjal z napol vojaško žensko in damo, ki je sedela ob nji. Ta je nemirno gledala po avtu, sprejemala vse poglede, jih vračala m sc vsakemu nasmihala. Tako: ti dva, ta napol vojaška ženska in ženska z vojaškim. plaščem, so bili novi v avtomobilu. Čutili so se še negotove. šoferjeva žena, debela in velika ženska pa dobrodušna in preprosta, je rekla polkovnici: »Z Grojca so mi poklicali moža. Avto je moral vzeti s seboj in zato je nas malo potegnil s sabo. Ranjence je vozil v Lukow. Ker pa mu je zmanjkalo bencina, je moral ostati tu.« Polkovnica se ji je nasmehnila z željo, da bo že vse dobro. Šoferjeva žena pa je končala: »Tedaj nas je srečal gospod polkovnik in nas povabil, da se peljemo skupaj. Kam?« Ti dve visoki in slabotni deklici, ki sta sedeli na sprednjih sedežih, sta njeni hčerkici. Lahko je bilo to dognati že zaradi podobnosti, ki je bila resnično velika. Sedeli sta tesno skupaj in kazali spodnjo obleko iz nepristne svile. »Dobro se nam je godilo,« je začela zopet šoferka. »Mož je imel svoj lastni avtomobil, stanovanje smo imeli lepo in otroci so se dobro učili v šoli.« Dekleti sta obračali glavi, ko je mati govorila o njima. Mati pa je bila vesela nad vsakim gibom, ki sta ga storili deklici. Očetu sta govorili »papa«. Ta papa pa je bil ves zaposlen pri volanu in pazil samo na to, da vozi lepo in se kam ne zaleti. Molčal je in delal. Mi se pa, da je bil poln skrbi samo o tem, kdaj mu poide bencin in olje. Razen tega je mislil še na družino, kje jo bo spravil pod streho, še bolj pa ga grizla skrb, če ga morda ne bodo vojaške oblasti smatrale za begunca, dezerterja, ker se ni javil pri polku. Tolažil se je s tem, da ga je povabil drug polkovnik s seboj. Seveda, bilo mu je milo, da je polkovnik v avtu. Na ta način je odgovornost vrgel s sebe. Bencina bo tudi imel še za nekaj ča«a, družino pa bo že kako prenočil, čeprav je prav dobro vedel, da v vsej Poljski v tem hipu ni noben prostor zagotovo varen. »Zdaj se vozimo proti severu,« je rekel polkovnik svoji ženi. »Čez Bjalo, Brest in Ko-bryn.« To, da se jim je posrečilo dobiti avtobus in bencin, je povzročalo veselo razpoloženje. Res da bencina ni bilo veliko, toda sreča jim le gre na roko. In če je šla enkrat, bo šla tudi drugič. »Tu ustavimo!« je rekel polkovnik in šofer je ustavil avto. Šli so precej vstran od avta in se malo od-počivali hode po bližnjih stezicah. Čudili so se, da še niso naleteli na noben zračni napad. Dan se je lepo začel in obetalo je biti mirno. Res da je ura šele deset, pa vendar — dozdaj je bilo še vse kar najboljše. Počakali so še malo, se zopet odpeljali po cesti ter kmalu zavozili na stransko pot skozi gozdiček in majhno vasico, kjer so se ustavili. »Ali bomo dolgo čakali?« je vprašala polkovnica. »Toliko, da minejo prvi napadi. In tudi nekaj hrane moramo dobiti.« Videti je bilo, da polkovnik res ni bil bogvekaj spreten in odločen, kajti po nekaj minutah je že spremenil odločitev. »Poženite!« je rekel, šofer je že sedel pri volanu. Ni pomislili!, da še niso niti vsi v avtomobilu. Da še ni debelega rezervista in ne tiste ženske v vojaški munduri brez odznakov. Od-zadaj je sedela samo ženska v vojaškem plašču. Ni niti stopila iz avta. Doslej še ni povedala, kako je prišla sem. Šele sedaj je rekla: »Vozila sem se z motorjem, pa se mi je pokvaril. Ni bilo časa za popravilo. Ker me je gospod polkovnik povabil, sem pustila motor na cesti in šla v avto« ln ničesar drugega ni več rekla Samo poglede je skušala po svoje vzbujati in sprejemati ter se vsakemu samo sniciuiu, uu bi vzbujala v njem simpatijo. %f vzemite 1 — 2 ASPIRIN (BA?ER\ tablete ^R^/ Ni drugega zdravila po imenu „Aspirin", temveč edino-le ,,B a y e r" - j e v Aspirin. Ogl. ••g. pod S bf. 57692 od 22. XII. im ščin in ugodno vnovčevanje kmetijskih pridelkov. Poostri naj se kontrola nad gibanjem cen, važnih življenjskih potrebščin in prepreči verižništvo in špekulacija z njimi. Brezpogojno naj se uvrsti tudi galica med predmete, katerih cene se kontrolirajo. Za izboljšanje kmetijskih pridelkov _ Zahtevamo učinkovitih ukrepov za povečanje in izboljšanje naših kmetijskih pridelkov. 1. Oblastva naj podpirajo izboljševanje kmečkih zemljišč (melioracije, zložbo itd.), ter obdelavo do sedaj neobdelane zemlje. 2. Enako naj se poskrbi, da bodo kmetom na razpolago prvovrstna semena; zato naj se trgovine s semeni strogo nadzorujejo. 3. Takoj naj se uvedejo tečaji za izobrazbo ži-vinozdravniških pomočnikov, ki bodo nudili prvo pomoč pri obolenja in nesrečah domačih živali. Za ubožne in male kmečke posetnike naj bo živino-zdravniška pomoč brezplačna. 4. Ne odnehamo od zahteve po spremembi lovskega zakona, da se zavarujejo koristi kmeta. Končno prosimo oblastva pomoči še v naslcil-. njih zadevah: 1. Vojaška oblastva prosimo, da pri vpoklicih obveznikov in živine na orožne vaje upoštevajo, da je za redno obdelovanje kmetij potrebno gotovo število za delo sposobnih ljudi in vprežne živine. 2. Kraljevsko bansko upravo prosimo, naj z vsemi silami pospeši elektrifikacijo vsega kmečkega podeželja. 3. Pri plačevanju obrokov Privilegirani agrarni banki naj se upošteva dolžnikovo gospodarsko stanje. 4. Uvedejo naj se spet obvezna občinska razsodišča in z njimi onemogočijo nepotrebne pravde, ki uničujejo naše kmetije. 5. Davščine na male kmečke žage in mline naf se ukinejo; davščin naj bodo prosta tudi kolesa, ki so važno prometno sredstvo. Predlagajoč te resolucije merodajnim činiteljem izjavljamo trdno voljo kmečkega stanu, da od naših zahtev ne bomo odstopili. Občni zbor je končno sklenil, da se spomladi priredi velik kmečki tabor v Prekmurju- Pri slučajnostih so se oglašali številni delegati in je trajal občni zbor do 3. popoldne. Vse je že bilo nekoč ... Da se živila razdelijo na izkaznice, ni nobena iznajdba te dobe. Že Babilonci so razdelili živila po merah, če so imeli slabo letino. Nakaznice so bile iz opeke, v katerih je bilo zaznamovana količina živil. V davnem Rimu so sleherno leto razdelili 20.000 revežem uvoženo pšenico; a ker so začeli nekateri z njo kupčevati, je vlada dala žito zmleti in odtlej so vratarji bogatih hiš delili revežem hlebce kruha. Celo bogato mesto Florenca je v dobi najbuj-nejšega razcvita poznala krušne karte, kakor poročata v zapiskih Leonardo da Vinci in Michelangelo. Francija je imela prve krušne karte v dobi revolucije 1. 1794. Navzlic krušnim kartam je tedaj Francija vendarle zmagovala. Vozili so z veliko hitrostjo. Čez eno uro so bili že v bližnjem mestecu. Ustavili so se na glavnem trgu. Polkovnik je šel iskat župana, da bi preskrbel zalogo bencina, polkovnikova služabnica in vse tri gospe pa so šle kupovat hrane. Stachowiak je šel za njimi. Tedaj se je spomnil na ono žensko, ki je z otroci potovala v Brest. Kmalu se je ločila, da poišče prenočišče. Stachovviaku je bilo kar mrzlo, ko je pomislil na njen daljen cilj in pot. V vsaki ulici je srečal koga od družbe: ali majorovo ženo, kateri se še ni predstavil, ali nolkovnikovo ali kapitanovo, ali pa polkovni-kovo služkinjo. Marta in kapitanova gospa sta iskali cigaret. Stachovviak je kupil dva majhna krožnika želatine in ponesel v avto. »To naj bo za otroke,« je rekel in začel pripravljati zanje sandviche. Potem pa ga je bilo sram, ker bi kdo mislil, da si hoče na ta način pridobiti njihovo ljubezen. »Samo čas tratimo,« ie reke. . likovnik. »Župana ni in verjetno tudi ne bo prišel.« Nekaj časa so še počakali, potem pa jc polkovnik odločil. »Naprej!« še parkrat so se ustavili, ko so prileteli nadnje aeroplani. Ljudje so sicer stali na sredi ceste in dvigali roke. Toda polkovnik že ni več dajal pozornosti takim prošnjam. Samo ko sta dva^častnika stoječa pri avtu, dajala znamenja, je ustavil avto. Bila sta dva strelca. »Ali je morda pri vas kakšen mehanik?« sta vprašala. »Imamo ga.« je rekel polkovnik. »Kaj se je zgodilo?« »Avto se nama je pokvaril,« je rekel častnik in pokazal na svoj Fiat. »Rezervoar.« Temu se ni dalo pomoči. Počakali so trenutek. Šofer se je z njima spustil v pogovor. »Gospod polkovnik,« je rekel. Ta dva imata bencin « »Dosti?« »Sto litrov.« novic rz Koledar Torek, 27. februarja: Matilda, devica; Viktor (Zmagoslav). Sreda, 28. februarja: Gabriel od Žal. M. b.; Baldomir. Novi grobovi t Dr. Emil Stare ^Včeraj popoldne so na pokopališču pri Sv. Križu pokopali odvetnika iti posestniku v Ljubljani dr. Emila Stareta, ki je v solx>to nenadoma umrl, star 63 let. Kajni se je rodil v Dobit pri Domžalah. Po končanih Študijah jo bil nekaj času v sodni praksi, nato pu se je posvetil odvetništvu Bil je znan kot odličen pravnik in ljubezniv družabnik. Zapušča šest otrok, tri sine in tri hčere. Nuj počiva v miru! Žalujočim naše iskreno sožalje! f Ivan Vrančič Podpredsednik stola sedmorice v pokoju g. Ivan Vrančič je šel v nedeljo s svojim sinom na izlet na Polževo. Med potjo od Višnje gore proti Polževu pa mu je nenadoma postalo slabo in se je zgrudil na tla. Zadela pa je srčna knj> in je kmalu izdihnil. Truplo so prepeljali z avtofnrgonom v Ljubljano, kjor bo pogreb danes ob pol petih popoldne. Rajni Ivan Vrančič se je rodil v Ljubljani leta 1875. Po končanih študijah je leta 1900 stopil v sodno službo. Služboval je v Kamniku, v Kostanjevici in Ilirski Bistrici, kjer jo bil predstojnik sodišča. Po prevratu je postal svetnik deželnega sodišča v Ljubljani. I.eta 1932 je bil imenovan za predsednika višjega deželnega sodišča v Ljubljani, čez dve leti pa za podpredsednika stola sedmorice v Zagrebu. Rajni zapušča soprogo in dva sinova. Naj mu sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! * f V Ljubljani je v 85. letu starosti mirno v Gospodu zaspal gospod Ivan Magister. Pogreb lx> danes ob 2 jiopoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu. t V Ljubljani je umrl gospod inž. Matko Kolarič, višji svetnik poštnega ravnateljstva v pokoju. Truplo so prepeljali v Poljčane, kjer bo jx)greb danes ob 4- popoldne. + V šmaniti pri Starem trgu pri Rakeku je umrl gospod Matevž. Kočevar, nadlovec graščine Snežnik v pokoju. Pokopali so ga včeraj ]>opoldne na pokopališču v Viševku. Naj jim sveti večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje! Osebne novice — Duhovniške vesti iz Iavantinske škofije. Po stavljen je za provizorja župnije Galicija g. Stemad Janez, kaplan v Novi cerkvi. Prestavljena sta gg. kaplana: Klančnik Emest od Sv. Marka niže Ptuja na Muto; Žolnir Alojzij iz Mute v Novo cerkev. Začasno nezasedeno ostane kaplansko mesl6 pri Sv. Marku niže Ptuja. Lepo priznanje begunjski fari Čeprav je fara Begunje nad Cerknico razmeroma majhna, saj šteje le okrog 1300 duš, 6e vendar lahko ponašajo družine, ki tam žive v trdem delu in v hudi borbi z nehvaležno kraško zemljo, z velikim številom otrek. Najbolj nevarna in tudi najbolj žalostna bolezen modernega časa še ni zašla v te kraje in družinski očetje in matere gledajo, kako se jim množi družina in v zaupanju na božjo pomoč vzgajajo svoje otroke, ne da bi se bali, da jih ne bo mogoče spraviti do kruha Tako živi v tej fari 23 družin, od katerih ima vsaka nad devet živih otrok, 12 j>a je takih družin, ki imajo nad U živih otrok. Zato tudi župan in član banskga 6veta za logaški okraj Jakob Kranjc ni hotel zaostati za svojimi občani. Njegova vrla in pridna žena Angela je pohitela, pa mu je pred nedavnim časom povila zdrava dvojčka — devetega in desetega otroka. G. ban dr. Marko Natlačen je prav zaradi tega, da bi dal priznanje vsem tistim družinam, ki se ne boje otrok, prevzel botrstvo nad dvojčkoma in je v nedeljo ob 4 popoldne v farni cerkvi v Begunjah osebno botroval otrokoma. Č. g. župnik Viktor Turk je opravil v farni cerkvi in ob krotnem kamnu krstni obred ob navzočnosti botre Škerlj Terezije in babice Antonije Rode. G. ban dr. Marko Natlačen pa je držal malčke, ki sta dobila pri krstu ime Marko in Antonija. Bila sta namreč fantek in punčka, kaj ljubek parček in sta tudi med knstom sicer po svoje, a ko-rajžno prepevala. Zanimivo je, da ima župan eedaj pet 6inov in pet hčera in da je njegov najstarejši otrok dvanajstletni sinko. Najmlajša farana sta dobila od botra po krstu lep dar, verna in poštena družina g. Kranjca pa je najlepši porok, da mali Marko in Antonija tudi potem, ko bosta odrasla, ne bosta delala sramote svojemu visokemu gostu. Kaj je meningitis? Posebno hrvatsko časopisje v zadnjem času opozarja na meningitis, nalezljivo bolezen, tudi pri nas so se nekateri že po nepotrebnem ustrašili, da nam grozi ta epidemija. Da ne bo strah prevelik, prinašamo nekaj pojasnil o tej bolezni. Nalezljivo meningitis ali vnetje možganske mrene povzročujejo mikrobi, ki jih je znanost krstila meningokoki. Prvotni sedež teh klic je ekuznica zgornjih dihalnih organov, tako nosa, grla in požiralnika. Klice se širijo največ po zraku na ta način, da bolniki pri kašljanju izmetavajo drobne kapljice sluze, v katerih je vso polno me-n i n g k okov. Prav tako bolniki trosijo klice, kadar govorijo, se smejejo, kihajo itd. Drobci sluze s klicami lahko ostanejo v zraku eno uro in če jih v tem času udihne zdrav človek, lahko naleze s tem bolezen. Treba pa je poudariti, da je človek v splošnem precej odporen proti meninokokom, tako da si tako hitro bolez.ni ne naleze. Po dosedanjih izkustvih se od 500 ljudi, ki so vdihavali meninokoke, loti bolezen le enega. Vsi drugi večinoma sploh ne zapazijo, da so si nalezli bolezen, vendar pa raznašajo bolezenske klice. Zanje velja, da so navidezno zdravi. Zbolijo kvečjemu tako, da imajo hud nahod, ali angino, torej na kratko, prehlajeni eo, ali kar je sedaj moderno, imajo ne preveč hudo gripo. Posebno mnogo takih zdravih bolnikov je v neposredni bližini Človeka, ki je v resnici zliolel na meningitisu. Ce je pa pri človeku zaradi daljšega prehlada, telesnega ali duševnega napora, nezgode ali prevelikega uživanja alkohola odporna moč telesa popustila, pa ie mogoče, da bolezenske klice, ki so se naselile v grlu ali v nosu navidez zdravega človeka, začno prodirati naprej v telo. Ko meningokoki j>ridejo v krvni obtok, jim je odprta pot tudi v možgansko mreno, kjer povzročijo gnojno vnetje, Iti pa zdravniška veda imenuje meningitis. To se zgodi, kakor smo videli, le v redkih primerih in zato moramo smatrati meningitis kot izredno redko koplikacijo vnetij v grlu ali v nosu. Prav zaradi tega se meningitis tudi prav redko pojavi kot epidemija. Značilno za meningitis je tudi to, da nastopa sedaj tu, sedaj tam v redkih posameznih primerih. Največkrat se še pojavi proti koncu zime, al> v prvih pomladanskih mesecih. Ti nastopi meningitisa so skoraj vsako leto redni in zato tudi letos ne moremo govoriti o kaki epidemij!, ampak le o sezonskem nastopu te bolezni. Je pa resnica, da meningitis v .zadnjih letih pri nas sicer počasi, a redno narašča. Kljub temu pa te bolezni ne smemo smatrati kot kake velike nevarnosti in bo meningitis med nalezljivimi boleznimi vedno ime! podrejeno vlogo. Pred to boleznijo se človek enostavno lahko zavaruje na ta način, da se v času, ko bolezen bolj pogosto nastopa, varuje vseh tistih ljudi, ki trpe na kakršnem koli prehladu, gripi ali kašlju. Za primer bolezni je velikega pomena, da čimprej poklicani zdravnik ugotovi bolezen, ker so dana številna sredstva, tako tudi serum za cepljenje. Kot preventivno sredstvo pa priporočajo zdravniki izplakovanje grla s 3% vodikovim preokisom. Za podrobnejše zdravljenje pa je seveda potreben zdravnikov nasvet. Zaprtost, lenivost črev sta vzrok mnogih bolezni. 1—2 Artin dražeje dr. Wanderja vzete zvečer, omogočajo zjutraj lahko izpraznjenje 2 kom. Din 1.50, 12 kom. Din 8.—, 60 kom. Din 27.— Reg. S. br. 7724/S4. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ — Slovenski železničarji zapuščajo Cakovec. Med premestitvami, ki so se začele takoj, ko je zagrebško žel. ravnateljstvo prevzelo postajo Cakovec in njene proge, je sedaj nenadoma prišla premestitev našega dolgoletnega prijatelja in tovariša, prometnega uradnika Seibitza Viljema, ki je že odšel na svoje novo službeno mesto v Zidani most. Tukajšnji Slovenci, predvsem pa njegovi stanovski tovariši ga bodo zelo pogrešali, ker je bil najbolj vztrajen in neustrašen borec za pravice železničarjev, zlasti nižjega osebja, ki se je največ zatekalo k njemu kot vodji poverjeništva železničarjev JRZ. Kot Slovenec in pristaš JRZ je imel široko polje dela, ki ga je obvladal kljub težki in naporni železniški službi. Celo njegovi politični nasprotniki iz hrvatskih in lastnih vrst so ga zaradi njegove delavnosti in neustrašenosti spoštovali. Bil je in ostane vedno trden in dosleden katoliški Slovenec. V imenu vseh v Cakovcu ostalih Slovencev, zlasti železničarjev, se tovarišu Seibitztt za njegov trud in nesebično delo iskreno zahvaljujemo. Morda ni odveč, če trdimo, da je bil prav on tista vez med nami, ki nam je bila potrebna, da slovenska skupnost pride do izraza; saj je bil on tisti, ki je bodril, podžigal in tudi grajal vsakogar, če ni bilo kaj v redu. Saj se ni ustrašil nikogar, čeprav je bilo treba načenjati težka vprašanja pri merodajnih gospodih, pa bodisi zaradi težke službe, nastavitev, razvrstitev, števila osebja, zboljšanja voznega reda, stanovanj, snage in reda na postaji itd. 2elimo mu na njegovem novem službenem mestu še nadaljnjih uspehov ne samo v službi, marveč tudi na kulturno prosvetnem polju, za katerega so njegove sposobnosti že dobro znane. Kakor smo izvedeli, bodo v kratkem tudi drugi slovenski železničarji zapustili Cakovec. Do sedaj je od 38 slovenskih uslužbencev prosilo 26 za povratek v Slovenijo. Ostali bodo do junija t. 1. sle;, dili. — Seibitzu in njegovi zvesti družici, ki ga spremlja na novo službeno mesto, želimo mnogo sreče in uspeha. — Slovenci iz Cakovca. — Vreme v Sloveniji. Sv. Matija je, tako so vremenarji prepričani, odgnal iz naših krajev mraz. Jutranja temperatura se počasi vedno bolj bliža ničli ter je v nedeljo odnosno včeraj ponekod že zjutraj dosegla najnižje stanje nad ničlo. Tako je imel Rakek v nedeljo zjutraj na postaji +3 »C, včeraj 0 »C. Kamnik je imel v nedeljo še —3°, včeraj pa že +I.°C. Splošno je bila včeraj jutranja temepratura v Sloveniji od 0° do —6 "C. Najnižjo temperaturo so zaznamovali ti-le kraji: Kranjska gora (—6), Ljutomer (—6) in Brežice (—6). Bled je v nedeljo še imel —10, včeraj zjutraj pa —5»C. — Na Posavju je bilo včeraj 18 »C. Od preteklega petka naprej, ko je še mraz pri-tiskul in se je zima še trdo držala, je nastalo toplejše valovanje in so bili dnevi prav topli in sončni. Sončni žarki dobivajo iz dneva v dan večjo moč. Sneg se dokaj naglo taja. Podnevi toplota naglo narašča in dosegu prav znatne višine. Transformatorska postaja pri Črnučah je včeraj zjutraj zaznamovala najnižjo temperaturo —7 °C, v Ljubljani na glavnem kolodvoru je bilo —2". Opoldne je toplomer pri transformatorski postaji dosegel -t-18°C. Bilo je zelo toplo na sončnih straneh. — Zajci napravili velikansko škodo po sadovnjakih. V letošnji hudi zimi so napravili zajci po vseh sadovnjakih in drevesnicah v ljubljanski okolici velikansko škodo. Vse mla-do drevje je močno objedeno. Sadjarji šele sedaj vidijo, kasno škodo jim je napravil divji zajec. Ko je bil visok sneg, so zajci, ki so še približevali sadovnjukom in drevesnicam, oglodali mlado drevje visoko nad koreninami. Nekatero drevje je za več cm na debelo povsem oglodano. Kdo bo sadjarjem povrnil škodo? Kmetijski strokovnjaki sedaj ocenjujejo škodo, ki jo je napravil zajec v tej hudi zimi in mrazu sadnemu drevju, žkoda presega več deset-tisoč dinarjev samo v ljubljanski okolici. — Zadeva »Intercosme« rešena. G. Vilko Ileger, šef reklame instituta »Intercosma« v Parizu nam sporoča, da je tvrdki uspelo pred sodiščem dokazati korektno poslovanje te tvrdke in je državno tožilstvo v Belgradu umaknilo obtožilo. Oni, ki so doslej uporabljali izdelke td tvrdke, se obveščajo, da se bo izvršila revizija vseli zdravljenj. Vsi klienti in klientin je, ki so prekinili negovanje ali kako drugače niso bili zadovoljni z usjiehom preparatov, bodo brezplačno negovani in jim je na razpolago toliko preparatov, kolikor jili b hn lu,. trebnih za popoln uspeh. Pismo pravi, da noben odjemalec v Jugoslaviji ne sme ostati nezadovoljen iz kateregu koli razloga, razen ako se ni ruvnal po navodilih ali pa ni uporabljal pravilno predpisanih preparatov. Pismu naj se iiošiljajo zaenkrat na naslov: Vilko Ileger, Beograd, Krimska ulica 4/V. — Pri saprtju, motnji v prebavi, vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Kranz-Josetc grenSice. — Nemška Industrija avtomobilov in motornih koles razstavlja na Dunajskem pomladnem velesejmu. Zveza nemške avtomobilske industrije je sklenila, da dovoli nemški industriji avtomobilov in motornih koles razstavo na Dunajskem pomladanskem velesejmu 1940. Ta sklep je storjen z ozirom na posebne potrebe jugovzh. drža, za katere nemotena proizvodnja moč nemške avtomob. industrije znači predpogoj za nadaljevanje njihove motoriza-cije. Posebnemu položaju Dunaja v prometu z jugovzhodom in pomembnosti Dunajskega ve-1 esejma odgovarja, da nemšku industrija avtomobilov in motornih koles razstavlja na Dunajskem pomladanskem velesejmu v posebno velikem obsegu. Sklep »Zveze nemške avtomobilske industrije* bo zatorej ravno v inozemstvu našel veliko zanimanje za obisk tega velikega nemškega eksportnega velesejma. po dhžavi * V vodnjaku, ki ga je sam izkopal, je našel smrt. 30-letni kmet Nikola Vidakovič iz Tovarnika pri Šidu v Slavoniji je na pristavi svojega soseda izkopal precej globok vodnjak. Pretekli petek je poklical k sebi hlapca Jovana Vuksiča, hoteč mu pokazati izkopani vodnjak. Pri tem sta bila na-vzočna še dva druga kmeta, ki sta spustila Vida-koviča in Vuksiča po vrvi v globino vodnjaka. Ko sta si le-ta ogledala vodnjak, sta dala znamenje onima gori, naj ju potegneta kvišku. Ta dva sama pa nista bila dovolj močna, da bi potegnila tolikšno težo kvišku in sta poklicala na pomoč še tretjega. Ko so privlekli Vidakoviča in Vuksiča že do štiri metre pod površino zemlje, se je Vidakovič, ki se je dotlej držal Vuksiča z rokama, nenadoma spustil in telebnil v globino, kjer je obležal nezavesten. Brž so spustili v vodnjak Vuksiča, ki je spravil nezavestnega ven. Toda bilo je že prepozno. Cez deset minut je nesrečni .Vidakovič izdihnil. * Živa bakla. V prostovoljskem naselju Nova Grartina v okolici Virovitice se je v družini kolonista Vase Borkoviča pripetila huda nezgoda. 6-letna domača hčerka Milica je sedela v kuhinji in se grela pri štedilniku, medtem ko sta oče in inati delala na dvorišču. Ko je dekletce opazilo, da je v štedilniku zmanjkalo goriva, je naložilo drva na ogenj. Pri tem pa se je plamen prijel njene obleke. V nekaj trenutkih se je deklica spremenila v živo ba>klo. Na njene krike sta prihitela z dvorišča oče in mati, ki sta pogasila ogenj na dekletcu. Milico so prepeljali v virovitiško bolnišnico, kjer pa je že naslednjega dne podlegla hudim opeklinam. * Bratca sta se zadušila v dimu. V Šestin-skem Kraljevcu v okolici Zagreba sta 6e v soboto dopoldne zadušila v dimu brata Ivica in Marko Šumiga, prvi tri, drugi šest let star. Oče in mati sta zjutraj, ko sta dečka še ležala v postelji, odšla, oče na delo, mati pa v trgovino. -Ko se je mati vrnila in odprla vrata kuhinje, ji je udaril v obraz gost dim. Stekla je brž k postelji, kjer sta ležala dečka, toda le-ta sta bila že mrtva. Oblasti so napravile preiskavo, ki je ugotovila, da je iz štedilnika padlo goreče poleno, ki je zažgalo tla, tako da ee je kuhinja napolnila z dimom. Dečka, ki sta medtem še spala, se nista mogla rešiti. * Vlom, ki se je izplačal. V znano tovarno kanditov in čokolade Rulf v Subotici so v eni preteklih noči vlomili neznani lopovi in odnesli iz pisarne veliko \Vertheimovo blagajno, v kateri je bilo 300.000 din gotovine in 12 vložnih knjižic v vrednosti 1,200.000 din. Vlomilci so morali dobro poznati prostore pisarne in so delali tako tiho, da jih ni čul nočni čuvaj. Na dvorišče tovarne, ki so ga poprej posuli s snegom, so pripeljali sani, na katerih so odpeljali težko blagajno. Biti jih je moralo precej, ker sicer ne bi mogli odnesti blagajne. Policija, ki so jo zjutraj alarmirali, je pričela zasliševati nameščence podjetja, ker sumijo, da so morali biti nekateri od njih y zvezi z vlomilci. Polovico vseh nameščencev je policija vtaknila pod ključ, dokler se preiskava ne zaključi. * Angleži ustavljajo jugoslovanske ladje. Že-v torek, 20. t. m. bi moral prispeti v 6plitsko pristanišče jugoslovanski tovorni parnik »Vardar«, ki je last Jadranske plovitbe, toda še do ponedeljka ni prispel, niti nihče ne ve, kje je in kaj je z njim. Zelo verjetno je, da so ga na poti iz Grčije ustavile angleške bojne ladje in ga odpeljale na Malto, kjer je angleška kontrolna postaja za blokado na Sredozemskem morju. »Vardar« je 11. febr. odplul z Splita v Grčijo, da bi zamenjal parnik »Beograd«, katerega je na povratku iz Grčije zadržala angleška bojna ladja in ga odpeljala na Malto. * Razburljiv lov na nevarnega razbojnika. V Bjelovaru so v soboto zvečer doživeli razburljiv lov policije na nevarnega razbojnika Zdjelarja Bolta, ki je, dasi še mlad, že zločinec velikega kalibra. Bil je že večkrat obsojen, v zadnjem času pa se je njegova kriminalHa kronika spet povečala za nove zločine. Pred tremi tedni je vlomil v neko trgovino v Bjelovaru, v svoji hiši je poskusil zahosli trgovsko nameščenko Dragico Čun-ko, nakar je pobegnil in se nekaj dni potepal po vaseh, kjer je zagrešil nove zločine. Bjelovarska policija pa je v sol>oto zvedela, da se je za zvečer zmenil za sestanek s svojim očetom in še z nekaterimi drugimi osebami v gostilni »Amerika«. Osem stražnikov in detektivov mu je postavilo pri gostilni zasedo. Ko se je pripeljal na saneh, so planili nadenj od vseh strani, toda zločincu ee je posrečilo, da je prebil kordon in pričel bežati. Policisti so vdrli za njim, toda ker s« je zdelo, da ga ne bodo mogli ujeti, so pričeli streljati. Bežečega razbojnika je strel zadel v glavo in ga smrtnonevarno ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa menijo, da mu ni več rešitve. * V krstnih knjigah se ne smejo popravljati imena. Pred sodiščem v Stipu sta bila obsojena pravoslavni duhovnik in oče otroka, ker sta spremenila otrokovo ime v krstnih knjigah. Kmetu Djorčičkoviču se je rodil sin. Pri krstu mu je boter izbral ime Branko, čeprav je oče zahteval, naj 1)0 otroku ime Simjon. Boter se je izgovarjal da sme po stari navadi dajati ime otroku, ki'mu botruje, oče pa je ostal nezadovoljen in je stalno nagovarjal pravoslavnega duhovnika, naj v krstnih knjigah ime spremeni. Duhovnik se je nazadnje dal pregovoriti in je v krstni knjigi po očetovi želji spremenil Banka v Simjona. Stvar pa je prišla pred sodišče, kjer sta bila oba kaznovana, ker se je sodišče postavilo na stališče, da v krstnih knjigah nnna nihče pravice samovoljno izvrševati popravkov« i Ljubljana, 27. februarja Gledališče Drama: Petek, 27. februarja: Zaprto. — Sreda, 28. februarja: »Asmodej«. Red Sreda. — Četrtek, 29. februarja: »Praznik cvetočih češenj«. Red B. — Petek, t. marca: Zaprto. — Sobota, 2. marca: »Strahopetec«. Premiera. Premierski abonma. Opera: Torek, 27. februarja: Zaprto. Sreda, 28. februarja: »Lok«. Plesni venček Pie in Pina Mlakarja. Izven. — Četrtek, 29. februarja: »Jolanta«. Balet Hrestač. Red Četrtek. — Petek, 1. marca ob 15: »Nižava«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Radio Ljubljana Torek, 27. februar: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) — 11 šolska ura: Kaj pridela severna Bolgarija (g. Vekoslav Bučar) — 12 Bolgarska glasba (plošče) — 12.30 Poročila objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orkestra —> 14 Poročila — 18 Operetni venčki (plošče) — 18.40 Socialna vzgoja v družini (g. dr. Stanko Gogala) — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura: Ideja carstva v srednjeveški Srbiji (dr. Vladimir Mošin, Belgrad — 19.40 Objave — 19.50 Gospodarska poročila in nasveti (g. urednik Drago Potočnik) — 20 Simfonična glasba (plošče) — 20.20 Tri enodejanke: Seja — Žalujoči potnik — Pes. Priredil Emil Kralj, igrajo člani Nar. gledališča v Ljubljani — 22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert Radijskega orkestra. Prireditve in zabave APZ — 11. marca koncert v Unionu ob 20. Dirigent France Marolt. Vstopnice so v predprodaji na univerzi v vratarjevi loži vsak dan od 8 do 13 in od 16 do 19. Tisti, ki nameravajo priti iz oddaljenejših krajev, naj si vstopnice preskrbijo že zdaj. Krožek S. D. Z. II. drž. deške meščanske šole za Bežigradom priredn dne 3. marca ob 20 v samostanski dvorani v Spodnji Šiški igro »Luč z gora« v treh dejanjih. Vljudno vabljeni. Na ponedeljkovem simfoničnem jubilejnem koncertu Orkestralnega društva bo poleg društvenega godalnega orkestra nastopil tudi pihalni in trobilni korpus Ljubljanske Filharmonije, tega našega naj-odličnejšega simfoničnega združenja, čigar koncerti so vedno privlačna točka v našem koncertnem življenju. Tako predstavlja jubilejni koncert ob 20 letnici Orkestralnega društva pravzaprav simfoničen koncert največjega stila, kar ga premore naše mesto. Vstopnice so v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Ljubljanski kvartet bo izvajal na svojem koncertu v petek, dne 1. marca t. 1. med drugim tudi kvartet, ki ga je komponiral g. Zika, znani primarij istoimenskega češkega kvarteta. Poleg Zikovega kvarteta bodo igrali še en Mozartov in en Dabussy-jev godalni kvartet. Koncert bo v petek, 1. marca ob 20 v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice, Predavanja Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici v Ljubljani mesto, bo v sredo, dne 28. t. m. ob 19 v kemijski dvorani na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici (realki) predaval g. univ. asistent Tomažič Gabrijel o »Spremenljivih in dednih lastnostih rastlin ter njihovem pomenu pri gojenju in izbiranju kulturnih rastlin«. Člani in gostje vabljeni. Vstop prost. Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo, dne 28. t. m. ob 18 bo predaval banski svetnik g. dr. Vladimir Kukman o temi »Ničnost upravnih aktov (§ 135 zup)« v dvorani št. 79 justične palače. Sestanki F. O. šiška. Ima drevi ob 20.15 svoj redni sestanek v samostanski dvorani. Na sporedu predavanje g. prof. Fajdige. Obvezno za člane, vabljeni ostali! Vse člane Prosvetnega društva Ljubljana mesto pozivamo na skupen sestanek, ki bo drevi ob 8 v Bernardovi sobi frančiškanskega konvikta. Na programu je predavanje g. Iva Peršuha. Novinke vabljene! Poizvedovanja Najdena je bila pred cerkvijo sv. Cirila in Metoda v ponedeljek dopoldne škatlica fotografskih negativov (steklo) in se dobi v naši upravi. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9 ; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78. Anekdota Bančnik, ki mu je bilo veliko na tem, da pravočasno zve novice, ki bi lahko vplivale na padanje ali dviganje tečajev, je prišel nekoč k Metternichu, da bi se pri njem informiral, če je resnična vest o smrti angleškega kralja Jurija, ki je takrat krožila. »Prav veselilo me bo,« je dejal državnik, »če vam bo poročilo, ki vam ga lahko dam, koristilo. Nekateri pravijo, da je angleški kralj mrtev, drugi pa trdijo, da še živi. Kar se mene tiče, ne verjamem niti prvim niti drugim. To vam pa povem strogo zaupno in vas prosim, da me ne kompromitirate.« Bankir ni nato ničesar več vprašal Metternicha. * Pobski čuvaj: »Slišite, gospod, ali ne znate brati. Tu je vendar napisano: .Po travi hoditi j» prepovedano!'* " ' ......... u svobodi Zelo zabaven francoski film posnet v zasneženih Alpah. Kako izredno dobro se publika zabava pri tem filmu, doka7uje nepretrgan smeh v dvorani KINO MATICA tal. 21-24 Ob 16 19 in 21 I I Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri zabavna in i flndv Hardy milijonar smehapolna burka. V glavni vlogi M IC K E Y R O O N E Y, liubljenec našega občinstva. KINO MATICA, telefon štev. 27-30 I I Danes poslednji! ob 16, 19 in 21 V KINO UNIONU Tele (o u 21 21 GOSLI VABIJO.. Krasen češki film po Capko-vem romanu in po motivih Dvorakove »Humoreske«. Glasba B. Smetana - A.Dvi rak I Iz sveta delavne krščanske ljubezni Poučen pogled v ta svet je podal vsem udeležencem lepo uspeli občni zbor Družbe sv. Elizabete, ki je bil preteklo nedeljo (25. februarja) v Marijanišču v Ljubljani. Po tajniškem poročilu je imela družba v 1. 1939 15 konferenc; na novo se je ustanovila konferenca za akademičarke v Ljubljani, nekaj konferenc na deželi pa še ni pridruženih centrali. Vse te konference brez akademske so imele v 1. 1939 prejemkov nad din 241.628.57, pa din 226.342,— izdatkov. Ti za naše razmere veliki zneski prav nič ne zaostajajo za lanskimi (229.543.35 din). Sad so neštetih potov, prošenj, posredovanj, osebnih žrtev, ki so nazadnje sad dejavne lju-tezni. In nabrale so se podpore v dneh, ko gine misel za bližnjega. Podpirala pa je družba po teh konferencah: 494 družin, 244 samskih oseb, 15 zakoncev brez otrok, 10 dijakov, raznih 120. O božiču je bilo obdarovanih 605 otrok, 139 družin, 468 drugih oseb. Obračun centrale je pokazal še posebej din 10.000 prejemkov in prav toliko izdatkov. Poročilo je izreklo tudi dolžno zahvalo vsem dobrotnikom, predvsem g. banu dr. M. Natlačenu za 1. december revežem naklonjeni velikodušni dar. Članice so temu poročilu dodale zanimive črtice iz svojih obiskov iz sveta, ki skriva le prepogosto tolike tragike. Iznova se je poudarila važnost hišnih obiskov, ki so veiik blagoslov podpirancem, katerim prinašajo poleg gmotne pomoči tolažbe, nasvete, pa tudi blaginjo obiskovalcem. Obravnaval se je tudi odnos zasebne dobrodelnosti do javne pomoči; ta pri vsej velikopoteznosti pač ne more pogrešati zasebnega sodelovanja. Težko je podpreti vse tudi zares potrebne prosilce; v poštev pridejo predvsem ubožne družine s številnimi otroki, ubožni bolniki, skriti ubožci, stari ubožni ljudje. Občni zbor je nudil vsem navzočim obilo pobude; članice so se razšle z novim pogumom nt delo po geslu, ki ga je dala članica neke karitativne združbe: »Če tudi viharji besne preko sveta, vztrajati hočemo, delati, se žrtvovati.« MLADINSKA AKADEMIJA ZFO 3. MARCA OB II V »UNIONU« 1 Slovesna maša zadušnica za + dr. Alojzija Pollaka bo jutri, v sredo, ob 7 zjutraj v mestni župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. 1 Karitativno predavanje. Drevi ob 8 bo v beli dvorani hotela Union predaval g. prelat univ. prof. dr. K s. Lukman o temi: Sv. Hie-ronim o bogastvu in dobrodelnosti. Karitativna zveza vabi. vse člane karitativnih organizacij in vse prijatelje karitativnega gibanja, da se predavanja udeleže. Vstopnine ni. Bata Kino Kodeljevo te/. 41-64 Danes ob 8. uri dva sijajna velefilma Bandifi divjega zapada DICK FORAN pojoči cowboy Demonske simfonije Jutri in v četrtek: BANDITI - znižane cene zvočni kultumo-zdravstveni film »Sifilis«. Vabljeni so zdravniki in pomožno strokovno osebje. Vstopni- ne m. Primarij dr. Merčun zopet redno ordinira ■" - 1 Popravek. V članku nedeljskega »Slovenca«: »Kako ga je škoda!«, ki ga je napisal J. Jagodic (ne Jadogic), beri v 4. vrstici 3. odstavka: slovesi od domačije (ne Nemčije), ker beseda ni v nobeni zvezi s smislom stavka in bi imela, če bi obveljala, neroden prizvok. Druge napake tiskarskega škrata je čitatelj lahko že sam uganil in popravil. Uredništvo. 1 V spomin blagopokojnega vladnega svetnika Emiliana Lileka. Klub koroških Slovencev v Ljubljani obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo maša zadušnica (črna peta maša osmica) za blagopokojnega klubovega dobrotnika in častnega člana vladnega svetnika Emiliana Lileka jutri v sredo ob 7 pri glavnem oltarju franč. cerkve v Ljubljani. Klubova žalna seja bo v soboto, dne 2. marca 1940. Za sejo bodo razposlana še posebna vabila. 1 Tvrdka »Bayer« bo predvajala dne 27. t. m. ob 18 v šolski polikliniki (Aškerčeva ulica) nov ^Z%/temiši* se pravi z slabovidnimi očm Hi skoz! živl/en/e. Zato ra/e nosita tako/ očala od 1 Tekstilni ostanki vseh različnih vrst, za obleke in perilo se dobijo po starih cenah v Goričarjevi trgovini za Ljubljanico Sv. Petra nasip 29, Ljubljana. Najboljši rožasti krepdi- šini v ostankih meter din 15. Pohitite dokler traja zalogal 30. Dražba koi divjadi na velesejmu 4. marca 1940 "na^riof6 Ljubljana „0lBja Hoža", Veltse)em J Ker je odredila oblast izpraznitev podstrešij in ima marsikdo tam spravljeno staro pohištvo, slike, les, dele oprave in drugo, se obrača uprava Narodnega gledališča na lastnike takih predmetov s prošnjo, naj jih ponudijo gledališču ter z dopisnico ali telefonično obvestijo upravo kdaj, kje in pri kom si jih njen zustopnik lahko ogleda. Iz Julijske Krajine Batuje na Vipavskem. Zapustil nas je za vedno naš dolgoletni cerkveni ključar g. Anton Vetrih. Dočakal je 73 let. Bil je vzgleden krščanski oče in trden gospodar, prava vipavska korenina. S svojo značajnostjo 6i je pridobil velik ugled in spoštovanje. Kot cerkveni ključar je vneto in nesebično skrbel za župno cerkev in je bil zlasti desna roka pokojnega nepozabnega župnika gosp. Ignacija Lebana. Naj mu sveti večna luči — V Selu je umrl odlični kmetovalec Jožef Mrmolja, ki se je rodil leta 1851. Bil je priden gospodar, ki je s svojo delavnostjo ustvaril lep dom. Pokoj njegovi duši I Kozana v Brdih. Poročil se je tukajšnji posestnik J. Peršolja z gdč. Angelo Sirk iz znane Blaževe družine na Višnjeriku. Obilo srečel Pretepen in okraden. Kakor posnemamo po italijanskih listih, je g. Rafael Kobal iz Idrije javil karabinierjem, da so ga, ko se je vračal proti domu, napadli trije neznanci. Grozili so mu z revolverji, ga suvali in mu odnesli listnico z 270 lirami. Po izvršenem ropu so lopovi zbežali. Orož-ništvo jih sedaj pridno zasleduje. Sedem mladeničev oproščenih. Pred dnevi je stalo pred goriškim okrožnim sodiščem sedem slovenskih mladeničev, starih okrog 20 let, ki prebivajo v Pevni in v goriškem predmestju ob obrežju Soče. Obtoženi so bili tatvine, ter da so na območju goriške občine pobirali staro vojno že-lezje in s tem oškodovali mesto. Ker ni bilo dokazov, so bili fantje oproščeni. 16 kokoši in en puran. Kokošnjak Avgusta Terula v Št. Petru pri Gorici so v temni noči obiskali nepovabljeni prijatelji okusne perutnine. V ograjni zid eo izkopali luknjo, s silo zlomili vrata in odnesli 16 kokoši in enega purana. Preplašena žival je dvignila velik hrušč in zbudila gospodarja, toda preden je slednji pritekel do kokosnjaka, so tatinski zlikovci že zbežali v temno noč. Namovetša poročila Ob odhodu iz Sofije: Izjava ministra Andresa Sofija, 26. febr. AA. Danes ob 17 je jugoslovanski poslanik v Sofiji Vladimir Milanovič priredil v prostorih poslaništva svečan sprejem na čast jugoslovanski gospodarski delegaciji, ki je včeraj prisostvovala svečani ustanovitvi bol-garsko-jugoslovanske trgovinske zbornice v Sofiji. Sprejemu so prisostvovali minister dvora general Grujev, dvorski svetnik Stamenov, jugoslovanski minister za industrijo in trgovino dr. Andres, predsednik bolgarske vlade dr. Fi-lov, bolgarski zun. minister Ivan Pojjov, bolgarski minister za trgovino in industrijo Slavčo Zagorov, finančni minister Božilov, poljedelski minister Bagrjanov, člani predsedništvu gospodarske zbornice v Sofiji na čelu s predsednikom Valevom, člani delegacije jugoslov. gospodarskih zbornic na čelu z Vojom Petkovičem in dr. Markom žužičem i. dr. Ko se je srečal bolgarski zunanji minister Popov z jugoslovanskimi novinarji, je izrazil svoje veselje, da bo lahko z njimi še nadalje sodeloval. Naglasil je svoje zadovoljstvo, ko vidi, kako se delo na gospodarskem zbližanju nadaljuje. Zaprosil je novinarje, naj v njegovem imenu j>ozdravijo jugoslovanski narod ter njegove številne prijatelje širom Jugoslavije. Nato je jugoslov. minister za trgovino in industrijo dr. Andres sprejel v posebnem salonu predstavnike bolgarskega in jugoslovanskega tiska ter ostal z njimi v daljšem razgovoru. Ob tej priliki jim je dal sledečo izjavo: Smatram za najprijetnejšo dolžnost zaprositi vas, da izjavite mojo najtoplejšo zahvalo bratom bolgarskim gospodarstvenikom ter vsem drugim prijateljem jugoslovansko - bolgarskega zbližanja, ki so napravili naš obisk v Sofiji nepozaben. čutim potrebo naglasiti tudi to, da ono navdušenje, ki ste ga vi, bratje Bolgari, doživeli v Belgradu in kateremu odgovarja ta sprejem v Sofiji stoodstotno, če ga celo ne presega, izhaja iz iskrenih želja za skupnim sodelovanjem za zavarovanje gospodarskega in političnega sodelovanja ter miru na Balkanu. To je, kar smo videli in kar je na 'obeh straneh prišlo do izraza, ker je to enodušna želja Ker v Nemčiji jako varčujejo z vsemi kovinami, so začeli iz obrabljenega papirja izdelovati posode ?a olje in bencin, ki ga potrebujejo avtomobili. tako vašega kakor našega naroda. To pomembno ugotovitev sem si dovolil sporočiti Nj. Vel. kralju Borisu, ki me je izvolil sprejeti danes v avdijenco. Ne morem si, da ne bi omenil, da sem odšel z avdijence pri vašem suverenu prežet z najglobljimi in nepozabnimi vtisi. Naj nam božja Previdnost nakloni, da se po ustanovitvi jugoslovansko - bolgarske' gospodarske zbornice poglobe tudi ostali naši gospodarski ter tudi politični odnošaji med bolgarskim in jugoslovanskim narodom. Pogoji zato so že dani, je končal svojo izjavo dr. Andres ter se prisrčno poslovil od novinarjev. Odlikovanja Sofija, 26. febr. AA. Ob priliki današnjega sprejema, ki ga je priredil jugoslovanski poslanik Milanovič, jugoslovanski minister za trgovino in industrijo dr. Andres, je predal jugoslovanska odlikovanja bolgarskim gospodarstvenikom. Ob tej priliki je dr. Andres dejai: ... sem srečen, da lahko objavim ukaz Nj. Vel. kralja Petra II. o odlikovanju bolgarskih gosjHHlarstvenikov. Naj bo tudi to dejanje, ki je bilo storjeno na predlog kr. vlade, dokaz iskrenih čustev. Nato je minister dr. Iv. Andres naglasil svojo željo, naj se delo za zbližan je nadaljuje ter naglasil svoje zadovoljstvo, da lahko preda odlikovan ja gospodarstvenikom, ki so sodelovali pri ustanovitvi gospodarskih zbornic v Belgradu in Sofiji. Ko je odlikovancem čestital, je minister dr. Andres izrazil prepričanje, da bo začeto delo rodilo plodove, ker se je začelo z vnemo in navdušenjem. V imenu odlikovancev se je zahvalil za počastitev častni predsednik sofijske industrijske zbornice Sava Dasov, ki 'je zaprosil trgovinskega ministra, naj bo tolmač hvaležnosti bolgarskih gospodarstvenikov pri Nj. Vel. kralju Petru IT., kr. namestnikom in jugoslovanski vladi. Prav tako se je dr. Andresu zahvalil tudi bolgarski trgovinski minister Slavčo Zagorov. Odlikovanih je bilo 20 bolgarskih gospodarstvenikov. Slovo na kolodvoru Sofija, 26. febr. AA. Nocoj ob 20.30 po bolgarskem Času je zapustil Sofijo minister za trgovino in industrijo dr. Ivan Andres skupno z jugoslovansko-bolgarsko delegacijo, ki je prisostvovala svečani otvoritvi jugoslovanske-bolgar-ske trgovinske zbornice v Sofiji. V imenu kralja Borisa se je od ministra dr. Andresa poslovil na postaji svetnik dvorske pisarne Stamenov. Slovesu na postaji so prisostvovali tudi jugoslov. poslanik v Sofiji Vladimir Milanovič, svetnik poslaništva Dragutinovič, vojni ataše polkovnik Dunič ter osebje poslaništva. Dalje so bili prisotni bolgarski zunanji minister Popov, bolgarski trgovinski minister Zagorov, člani odbora Jugoslovansko-bolgarske zbornice, člani odbora jugoslovanske-boigarske lige, predsednik »Junaka« Rasto Atanasov ter mnoge druge ugledne osebnosti. Minister dr Andres se je od vseh prisrčno poslovil Ko je vlak odhaja! s postaje, so priredili BoIg»ri navdušene manifestacije Jugoslaviji in Jugoslovanom. Imenovanfe Sofija, 26. febr. A A. BTA: Ceorgij Seretimov ie imenovan za tainikn ministrskega sveta. Seretimov bo vršil istočasno funkcijo"šcfa kabinet" predsednika vlade. Maribor m Prof. Janko Mlakar preduva v Mariboru. Tokrat bo izjemoma prosvetni večer že v sredo, 28. febr. ob osmih zvečer v dvorani Zadružne go-s|>odarske banke na Aleksandrovi cesti 6, Predaval bo priljubljeni planinec prof. Mlakar. Naslov njegovega predavanja je: >Iz moioaa nahrbtnika«. m Teknut ta šahovsko klubsko prvenstvo se je v nedeljo dopoldne nadaljevala. V II. kolu sta se srečala dva mlada, pa močna mariborska šahovska kluba »Vidmar« in šahovska sekcija SK Železniča rja. Borba se je končala neodločeno 4:4. Vršila se je v kavarni Bristol pod vodstvom Fi-scherja ter je trajala nepretrgoma od 9—16. m Ljudska univerza. V petek, dne 1. marca predava prof. Ivan Rocovič o deželni razstavi v Curihu 1. 1939. ki jo je obiskala skupina Mariborčanov na svojem družabnem potovanju. Lepe skioptične slike ter mnoee zanimive fotografije bodo ponazorjevale potovanje po slikovitih alpskih pokrajinah in najlepših švicarskih mestih. Morebitni čisti dobiček je namenjen Podpornemu društvu za revne dijake. m »Čuvajmo naše zdravje za zdravo potomstvo.« O tej temi bo v sredo, dne 28. febr. v okviru Materinskega tečaja predaval specijalist za ženske bolezni in porodništvo dr. Bogo Skalicky. Predavanje se bo vršilo ob osmih zvečer v prostorih Ljudske univerze na Slomškovem trgu. _ m Dvodnevni tečaj za zasajanje, oskrbo, gnojenje in prccepljanje sadnega drevja se vrši 4. in 5. marca na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Tečaj je teoretičen in praktičen ter traja vsak dan od 8. do 12. in 14. do 18. Za hrano in prenočišče skrbe udeleženci sami. m Bres komentarja. »Spoznali boste šele pravo življenje samo tedaj, ako prečitate roman ,Dora\ ki opisuje pikanterije sedanje družbe.« Ta stavek beremo v oglasu, ki ga je »Večernikc objavil v svoji sobotno-nedeljski številki. m Epidemičen primer meningitisa se je pojavil v Št Janžu na Vinski gori. Zbolela je 13 letna učenka, katere mati je ni hotela |>otem pustiti v bolnišnico, tako da so morali ob asistenci orožnikov priti po malo bolnico ter jo odpeljati od doma. Zdravniške oblasti so zaradi tega odredile, da se pouk na šoli, v katero je dekletce zahajalo, začasno ukine. Gledališče Torek. 27. febr. ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«. Red C. Sreda, 28. febr. — Zaprto. Četrtek, 29. febr. ob 20: »Via Mala«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Celjske novice c O kmečkih uporih na Slovenskem bo drevi ob 8 govoril v veliki dvorani Ljudske posojilnice g. insp. Silvo Kranjc. c 14.000 litrov petroleja je bilo včeraj dopoldne razdeljenega med številne trgovce iz celjskega okraja. Te dni prideta v Celje še dve cisterni. Kljub dobavam petroleja ga bo še vedno primanjkovalo. Dr. Tominšek Viktor specialist za očesne bolezni, zopet redno ordinira, Celje, Cankarjeva 9. c Pohitite z nakupom srečk. Žrebanje efeklne loterije poštnih nameščencev v Celju bo nepreklicno v nedeljo 3. marca ob 3 popoldne v Narodnem domu. Glavni dobitek štirisedežni avto »Opel«, ostali glavni dobitki v celjskih izložbah. Poleg tega še 200 drugih lepih dobitkov. Danes bo Myron Taylor sprejet pri papežu Vatikansko mesto, 26. februarja. AA. Havas. Osebni predstavnik Roosevelta pri sv. stolici My-ron Taylor je imel danes sestanek s kardinalom državnim tajnikom Maglionijem. Sestanek je trajal pol ure. Vatikansko mesto, 26. februarja. AA. Štefani: Myron Taylor bo jutri sprejet v svečano avdienco pri papežu. Spopad med angleškimi in sovjetskimi letali Rim, 26. februarja, b. Dopisnik »Giornale dTtalia« poroča iz Hensinki, da sta dve britanski vodni letali, ki sta se dvignili z neke angleške bojne ladje v pomorski coni pri Petsamu, bili napadeni od štirih sovjetskih letal. Razvila se je borba 12 milj od Murmanska. Za časa spopada je eno britansko letalo padlo v vodo. Protiletalske baterije z britanskih ladij so nato prisilile sovjetsko letalsko eskadro, da se umakne. V zvezi s tem dogodkom je italijanski dopisnik sporočil, da je dobil sledeče podatke o sovjetskem in britanskem brodovju: v zalivu polotoka Kola med Murmanskom in Onego je vsidrana sovjetska križarka tipa »Kirov«, ki je bila zgrajena 1. 1915, popolnoma modernizirana pa 1. 1938. Dalje sta tam dva ruiilca po 1350 ton, dve oklopni manjši obalni križarki po 3385 ton, dve pomožni vojni ladji in ena oborožena ladja za prevoz bencina, nekaj podmornic ter en ledolomilec. Število britanskih vojnih ladij, ki so zbrane v arktičnem oceanu, ni znano, ker je vsako poročanje o britanskem brodovju prepovedano. Kanadski letalci v Angliji London, 26. februarja. AA. (Havas.) Včeraj so prispele v Veliko Britanijo prve ekipe kanadskega vojnega letalstva. Ti oddelki so se tajno izkrcali v pristaniščih na severovzhodu, nato pa so s posebnim vlakom odšli v središče letalskih si! v južni Veliki Britaniji. Kanadski piloti so doma iz 146 različnih krajev in predstavljajo tako vse kanadske province. Vsi do zadnjega so kanadski Francozi, Ladje tonejo Oslo, 26. februarja. AA. (Reuter.) Po poročilih iz Hammerfesta je severno od Skjerveja nase del nemški parnik »Orisaba« (4354 ton). Poročila javljajo, da se je ladja potopila Ta nemški parnik je ena izmed nemških ladij, ki so pred kratkim skušale odpluti iz španske Inke Vigo, da se pretihotapijo v Nemčijo Ko se je vojna začela, je bi' parnik Orisaba namenjen v Zahodno Indijo; mislijo, da je*bil natovorjen z britanskim blagom London. 26. februarja, t. (Reuter.) Švedski t,n»..,; 1. /oo (n »—. :„ i.:i j----. «_. 1 - pui.t.n .vfuinu.-, KnlJ jc OH uttntrrs |rVMf|M|ell v Severnem morju. Na j>arniku je bilo čez 30 mož posadke, rešilo pa se jih je dosedaj samo 12. KULTURNI OBZORNIK Čajkovski: Suita iz baleta Hrestac. Jolanta V spomin stoletnica rojstva Petra Iljiča Čajkov-6kega je uprizorila naša opera dve krajši odrski deli tega slavnega ruskega skladatelja, suito iz baleta »Hrestač« (Sčeljkunčik«) in enodejansko lirično opero »Jolanta«. Obe deli 6ta po svoji krajši obliki in preprostosti uvrščeni v operni program kot nekak intermeizzo med večjimi opernimi deli. — V baletni glasbi »Hrestača« muzicira Čajkovski neprisiljeno in lahkotno z vso ritmično bujnostjo in prav razkošno barvno pestrostjo svoje fantazije, ki tvori posebno in značilno plat njegovega umetniškega obraza. (Saj se ta živa, neproblematična, 6koro bi rekel salonska lahkotnost včasih vrine celo v otožno, tragično vzdušje njegovih simfonij.) Pisana razkošnost glasbe v »Hrestaču« skoro zahteva tudi razkošja na odru. Tega seveda naš oder in naš dokaj maloštevilni baletni zbor ne premore. Pa tudi še v kakem drugem pogledu naš baletni zbor, ki se z izjemo »Punčke« in »Vraga« na vasi. pod Pinom Mlakarjem vsa zadnja leta ni povzpel do kakega večjega napora, bržkone ne bi zmogel »Hrestača« v popolni, celotni baletni obliki. Zato je baletni mojster in koreograf g Go-lovin združil le nekaj plesov v obliki brez tesnejše vsebinske povezanosti Golovinova umetnost je preprosta, večkrat nekoliko banalna, skromna v fantaziji, glasbe same se razen izrazitih ritmičnih mest le prav malo drži (kar je bilo posebno očitno n. pr. v Plesu pred pajkovo mrežo). Morda najde tudi taka baletna umetnost svoje občudovalce, človek z nekoliko razvajenim estetskim okusom ne bo našel v njej Jugoslavica med Madžari | Pravkar je izšla prva dvojna številka domoznanske revije »Dunantiili szemle« (Obzornik Prekdo-navja), katere novo ime označuje samo razširjeno področje dosedanje »Vasi szemle«. Kakor je šestlctni-kov pod 6tarim naslovom prineslo mnogo gradiva o Slovencih in Slovanih, tako je tudi nova revija pod istim glavnim urednikom dr. Avgustom Pavlom ostala zvesta temu zanimanju in delu za medsebojno spoznavanje 6osednih narodov. Tako prinaša prvi zvezek malone 6tran dolgo poročilo dr. A. Pavla o Novakovih »Slovenica med Madžari« v Domu in svetu 1939. Povzema glavne ugotovitve in zaključuje poročilo z željo, naj bi se že oglasila nad planino Peco zlata ptica, da bi zbudila Kralja Matjaža. »Ljudje dobre volje na obeh straneh meje že davno z zadržanim dihom pričakujejo klic čarobne zlate ptice.« Dr. Pavel poroča tudi o podobni publikaciji, ki jo je v madžarščini napisal Balas-Piri Aladar: »Mad-žarsko-srbske književne vezi« (1937). Avtor obravnava v prvem delu o madžarskih vplivih na novejšo 6rbsko literaturo (n. pr. ustanovitev Matice), v drugem pa o madžarskih vplivih na srbsko narodno pesem. Dr Pavel ugotavlja površnost v obravnavi obširnega gradiva, popravlja nekatere napake, v splošnem pa pozdravlja nujno in zato zaslužno delo. V zvezku je še nekaj gradiva, ki se nanaša na južnoslovansko ozemlje. Tako razpravlja T. A. Hor-vath o cehu kovinarjev 1614. 1. v Szombathelyu, ki so prosili od zagrebških obrtnikov pravila njih ceha. Ta latinska pravila so tu objavljena. — V posebni razpravi o čutari išče dr. Nagy L. tuje vezi z madžarskimi izdelovalci čutar. Med prebogatim ilustrativnim gradivom je reproducirana tudi stran balkanskih čutar (4 iz sofijskega narodopisnega muzeja), primeri bolgarskega orodja za izdelovanje čutar, bolgarska delavnica za čutare in več 6kic o njih izdelovanju. Obširno govori o bolgarskih čutarah in njih izdelovanju; saj so jih Madžari dobili v XVII, stol. z Balkana. V ostalem pa je ostala ta ugledna revija vzor vnetega etnografskega in jezikoslovnega zbiranja gradiva ter raziskavanja domačega življenja. Mk. Hrvatski književni večer Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani bo priredilo 8. maroa t. 1. literarni večer, pri katerem bodo sodelovali s čitanjem svojih del naslednji hrvatski pesniki in pisatelji: Dobriša Cesarič, Olinko Delorko, Ivan Goran-Kovačič, Ivo Kozarčanin, Vjekoslav Majer, Luka Perkovič in Dragutin Tadi-janovič. Uvedel bo književnike predsednik društva hrvatskih književnikov dr. Ilija Jakovljevič, urednik »Hrvatskega dnevnika« v Zagrebu. Hrvatski književniki pridejo v Ljubljano na povabilo DSK in bodo nastopili v dramskem gledališču. Obeta s; nam lepa, zanimiva prireditev, ki naj poglobi stike med nami in bratskim hrvatskim narodom. Sercjor čeških jezikoslovcev prof. Pastrnek umrl Dne 17. t. m. je umrl v Pragi slavni jezikoslovec dr. František Pastrnek v 86. letu svoje starosti. Rodil se je 1. 1853 v Kelči na Moravskem ter je 6tudiral gimnazijo v Olomucu in Uherskem Hradištvu, univerzo pa na Dunaju, kjer je bil učenec našega Miklošiča in pozneje Jagiča. Po znanstvenem potovanju po Rusiji se je habilitiral na dunajskem vseučilišču že 1. 1888. Od 1. 1895 pa do 1. 1924 je deloval na praški univerzi, kjer je predaval staroslovanščino, za katere največji poznavalec je veljal v znanstvenem svetu. Iz tega znanstvenega področja ie tudi največ njegovih znanstvenih del. Posebno s? je zanimal za problem svetih bratov Cirila in Metoda, ter je o njima napisal dolgo časa najboljša dela. Napisal je slovnico staroslovanskega jezika, izdal bibliografijo slovanske filologije ter več dialektoloških razprav. Bil je član češke, ruske in bolgarske akademije znanosti. V po-ko) je stopil 1. 1924, nasledil ga je tudi že pokojni prof. Miloš Weingert. S prof. Pastmekom odhaja v večnost senjor čeških jezikoslovcev. Veliko naših profesorjev je bilo njegovih učencev, tako tudi podpisani, ki bo vedno ohranil spomin na drobnega slavista, filologa in jezikoslovca itd. * Pred letom dni je bilo v Skoplju ustanovljeno »Etnološko društvo«, ki je prvo te vrste v naši državi. Namen društva je proučevanje narodnega življenja in navad Srbov in Hrvatov. Kot prvi javni nastop potrebnega društva je treba omeniti znanstveno revijo »Etnologija«, ki jo izdaja društvo in katere prva številka je izšla te dni. Urejuje jo univ. p^of. dr. Milenko Filipovič. List bo tromesečnik. Prva številka prinaša med drugim razpravo prof. Tihomir-je Djordjeviča »Sedmovrata Žiča«, dočim dr. Filipovič razpravlja o mobi (prostovoljnem skupnem delu) pri težkih prenosih v narodu, Danica Jankovič o narodnih plesih v debarski okolici, drobnih poročil pa je več. Urednik dr. Filipovič je obenem tudi predsednik društva. Ker je srbski jug še v marsičem neraziskan, je več ko prav, da se je to potrebno društvo ustanovilo. (Revija stane 60 din na leto.) Miodrag Stajic je izdal drugo knjigo kratkih raz-pravic in člankov z naslovom »Marginalije«. Med drugim govori o Borislavu Stankoviču, o stilu Jo-vana Dudiča. o pokojnem Pavlu Popoviču itd. Srbska književna zadruga je izdala te dni svojo ničesar. — Iz celote »o ugodno izstopale sposobnosti posameznih plesalk (Mohorjeva- Bravničarjeva, Rem-škarjeva itd.), prav tako pa okusna in lepa omamen-talna ui6cenacija g. ing. E. Franza. »Jolanta« je izraz mehke operne lirike Čajkov-6kega, ki je dosegla višek v »Onjeginu«. Zunanja zgradba »Jolante« nima tiste dramatske napetosti kot »Onjegin«, je bolj epizodna, a vendar daje Čajkov-6kemu dovolj prilike, da prepoji vse dejanje z nežnim liričnim občutjem melodioznih arij in mojstrsko zgrajenih ensemblov. — Naslovno vlogo je izdelala gdč. Vidalijeva igralski spretno, deloma v prav su-gestivno močjo, v petju nekoliko preveč zadržano. Tenorsko partijo grofa Vandemonta je s pristno občuteno muzikalno6tjo oblikoval g. Franci, ki je z lahkoto in polno zvočnostjo svojega glasu obvladoval številne višine te precej težavne vloge. Močan v izrazu je bil g. J. Betetto kot kralj Renč, g. Lupša je kot vedno tudi to pot (v vlog: Bertrama) s svojim krasnim mehkim basoin nudil poslušalcu prav poseben užitek. Lepo izdelani 6ta bili vlogi Roberta (g. Janko) in zdravnika Ebn-Jahia (g. Dolničar); slednji je pokazal v tej večji vlogi prav lep napredek. V ensemblih so se lepo spojili v celoto glasovi ge. Špa-nove (Marta), gdč Heybalove (Brigita), ge. Poličeve (Laura) in g. Rusa (Almerih). Celotni okvir dejanja in detajle je soretno izdelal režiser g. D. Zupan. Dirigent g. A Neffat pa je v »Hrestaču« in »Jolanti« znal izvabiti iz orkestra bogastvo izraza in mehki čar Čajkovskega glasbe. dr. VaVo 31. knjigo »Zabavnika«, ki prinaša 6rbski prevod (prevela Bojana Draškovič-Bojovič) znanega romana Aldousa Huxleya »Kontrapunkt življenja«. Predgovor je napisal dr. Vladeta Popovič. Knjiga obsega 600 6trani in stane 50 din. Izšla je druga serija »Svetovnih pisateljev« v založbi profesorske zadruge. Prinaša Jordana Jovkova (Cifluk kraj granice, prevel Simiša Paunovič), Karla Čapka (romana Hordubal, Meteor v prevodu Jarosla-va Malija), Hermanna Hesseja (romana Peter Camer-zind, Damian v prevodu Pavline Lebil-Albale), Fran-coisa Moriaca (Zmiljski 6plet, prev, Pavle Aničič) in Edouarda Estonierja (roman Klice v prevodu Jeli-savete Markovič). Zadnji čas se med Srbi sploh čuti močna težnja za tujimi literarnimi deli. Tako se pripravlja tudi trilogija znane Pearl Back (Dobra 'zemlja, Sinovi, Razrušeni dom) v založbi »Edicija a. d.«. Rade Drainac, nekdaj tako znan po svojem ekstremizmu in bohemstvu, zadnji čas pa pogosti 60-trudnik Srbskega knj. glasnika«, je napovedal Zbrana dela v petih knjigah (Perspektive, Moja putovanja, roman Janče han, Poezija, U vrtlogu veka). Izda založba »Hipnos« v Belgradu. V šesti seriji »Luče« Profesorskega društva sta izšli med drugim tudi dve zanimivi knjigi: A. Petroviča »Klasična metrika u hrvatskoj i srpskoj književnosti« in Božidarja Kovačeviča »Prvi ustanak po ka-zivanju savremenika«. Kolarčeva narodna univerza v Belgradu ji začela izdajati priročne brošure o posameznih književnih delih. Tako so izšle: Alfonse Daudet in Provan.sa (Raško Dimitrijevič), Montaigne: Eseji (Paulina Lebl-Albala), Stopama Hristovim (o Tomažu Kempčanu, napisala Isidora Sekulič), Euripides: Medeja (dr. Miloš Djurič), Alfred de Vigny (dr. Miodrag Ibrovac), Macchiavelli: Mandragola (dr. Stanko Škerlj), Shil-ler: Marija Stuart (dr. Miloš Djordjevič) in O. Čapku (o trilogiji: Hordubal, Meteor. Vsakdanje življenje, napisal dr. Krešimir Georgijevič). . V Pančevu je izšel obsežen roman Ljubiše Jo-ciča »Polomljena kola«, v katerem pisatelj prikazuje podeželsko življenje v predvojni Srbiji. Pisatelj je pokazal precej talenta v 6vojem prvem večjem tekstu. V najnovejši številki »Srbskega knj glasnika« (16. II.) je začel objavljati njegov urednik Božidar Kovačevič zanimivo razpravo o vprašanju, v koliko so Srbi zastopani v bolgarski kulturi, članek se bo nadaljeval. _ — Korpulcntnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzor stvom zdravnika — zdraviti za shujšanje Beg po min soc pol, in n zdr. S-br. 15.485. 25 V. 35 Veliki čas vegelerijancev Malo je ljudi, ki bi se v bojujočih se državah razveselili skrčenja mesnih dni; a ti maloštevilni so: vegetarijanci. V Angliji je njih glavni besednik: G. B. S. — to je slavni in jedki irski pisatelj ueorge Bernard Shaw. Shaw je nekemu angleškemu časnikarju izjavil, da je prepoved mesa velika korist za narod. Pravi, da bi bil vesel, če bi v vsej Veliki Britaniji in Irski sploh prepovedali uživati meso. Ko ga je časnikar zavrnil, da je Anglija postala velika in mogočna, dasi Angleži (oliko mesa pojedo, ga je prekinil Shaw, češ, kako velika in mogočna bi bila pa šele, če Angleži mesa ne bi jedli — »kar mene poglejte!« Holandski parnik >Burgerdijk< na vožnji iz USA v Anglijo. Nemška podmornica je parnik ustavila in ga potopila zaradi propagande proti Nemčiji. ŠPORT šport zadnje nedelje Preteklo nedeljo pa je bil beli šjx>rt že precej močno pomešan z zelenim. Poleg smučarjev so že precej številčno nastopali nogometaši v svojih prvenstvenih tekmah. Najprej si oglejmo smučarske tekme, potem pa še nogometne. Drž. žensko prvenstvo v alpski kombinaciji Rezultati smuka: 1. Pernuš Poldka, »Ljubljana«, 1:49.3 min.; 2. Heim Erika, Skala, 1:50,8; 3. Praček Lojzka, Gorenjec, 2:16,2. Tekme v skokih na Mostecu Seniorji: 1. Nedok Jože, »Ljubljana«, 310.3 točk, skoki: 23, 22, 25 m. 2. Vidic Andrej, »Ljubljana«, 292.3 točke, skoki: 22, 21.50, 24 m. 3. Pogačnik Tone, »Bratstvo«, 274.5 točk, skoki: 22, 21, 22.5 m. Juniorji: 1. Bukovnik Leo, »Bratstvo«, 323.9 točk, skoki: 22.5, 21.5, 24 m. 2. Javornik Ivo, »Ljubljana«, 322 točk, skoki: 22.5, 22.5, 25 m. 3. Lokar, »Ljubljana«, 311.8 točk, skoki: 21.5, 20.5, 22.5 m. Sub juniorji: 1. Dernič Boris, »Mojstrana«, 214.5 točk, skoki: 19, 19, 18.5 m. 2. Jenko Jože, »Ljubljana«, 266.4 točk, skoki: 16, 17, 17 m. 3. Nagelj, »Ljubljana«, 253.9 točk, skoki: 12, 13, 16.5 m. Prvenstvo v alpski kombinaciji LZŠP 1. Mulej Tinček, Ilirija, 554.6 točk. 2. Voler, Ljubljana, 566 točk. 3. Magušar, Ljubljana, 587 točk. Patrolne tekme SK Železničarja Tehnični rezultati so: 1. ISSK Maribor (Fanedl, Šubic, Legvart) 1:11.29. 2. Bralstvo, Jesenice (Stana, Pogačnik, Ranzin-ger) 1:16.53. 3. SK Železničar (Cernčec, Krameršič, Babič) 1:26.31. 4. ISSK Maribor (Stante, Skrget, Sivčič) 1:30.25. Prvenstvo MZŠP v alpski kombinaciji Celje, 25. februarja. Ob lepem vremenu so bile danes smučarske tekme pri Celjski koči za prvenstvo zimskošportne podzveze v alpski kombinaciji. Nastopilo je 25 tekmovalcev. Podrobni rezultati so sledeči: Breznik Joško, SPD, 194.5; Dvoršak Friderik, SPD, 191.6; Krajnc Franc, SPD, 188.45; Skoberne, SK Celje, 184; Gaj-šek Božo, SPD, 182.4. V slalomu je imel najboljši čas Skoberne Friderik. Tekme v srbski ligi Slavija (Sarajevo) : Jedinstvo 6:1, Bata : Jugoslavija 2:1, BSK : Vojvodina 5:0, Bask : Gradjanski (Skoplje) 3: 0, Zak (Subotica) : Zemun 1:0. Tekme v hrvaško-slovenski ligi Slavija (Osijek) : Hajduk 0:0, Corcordija : Hašk 4:0 (1:0), Gradjanski : Bačka 5:0 (2:0), Sašk • Ljubljana 5:0 (3:0). Tabela Hrvalsko-slovenske lige. Gradjanski 12 11 1 0 59:4 23 (1) f,as.k 12 7 2 3 26:19 16 (8) Hask 12 7 2 3 31:24 16 (8) Hajduk 12 6 2 4 27:21 14 (10) Concordia 12 5 1 6 26:28 11 (13) Slavija (Osijek) 11 3 3 5 19:26 9 (13) Split 11 3 1 7 13:25 7 (15) Ljubljana 12 2 3 7 22:54 7 (17) Bačka 12 3 1 8 15:34 7 (17) Slavija (Varaždin) 12 2 2 8 12:24 6 (18) Angleška križarka, ki je 21 Nemcev z japonske ladje »Osama-Maru« odpeljala v Hongkong. ZFO Orodne tekme Kamniškega fant. okrožja Zadnjo nedeljo je imelo kamniško fantovsko okrožje v Dobu svoje prve orodne tekme za okrožno prvenstvo posameznikov, ki so v vsakem pogledu lepo uspele. Prav posebno pa velja to za število tekmovalcev, saj je bilo na tekmah 20 članov in 4 mladci. Tekmovalci so merili svoje sj>osobnosti v lepi orodni telovadbi v obveznih in poljubnih vajah in sicer na drogu, bradlji, konju na šir z ročaji in v poljubni prosti vaji. Za prve orodne tekme, ki jih je organiziralo okrožje v lastnem delokrogu, je bil uspeh prav dober, četudi so tekmovali v lahkih obveznih vajah (nižji oddelek tekem za leti 1940-41). S temi tekmami je napravilo okrožje velik korak naprej na polju orodne telovadbe in mu moramo samo čestitati. V naslednjem prinašamo prve tri rezultate.' 1. Jeraj Franc, FO Vodice, 125.75 očk; 2. Aleš Leon, FO Dob, 113.05 točk; 3. Štrukelj Miha, FO Dob, 102.35 točk. Alpska kombinacija Triglavskega fant. okr. Rezultati nedeljskega tekmovanja triglavskega fantovskega okrožja v alpski kombinaciji, ki se je izvedlo na priznanem Črnem vrhu nad Jesenicami, izgledajo takole: Člani I. razred: 1. Praček Ciril, FO Jesenice, 1:46. 2. Bertoncelj Jože, FO Jesenice, 1:47.4. 3. Žni-dar Emil, FO Jesenice, 1:52. Člani II. razred: 1. Košir Jože, FO Jesenice, 2:25.4. 2. Zalokar Franc, FO Hrušica, 2:30.3. 3. Zakar Jože, FO Koroška Bela, 2:39.2. Mladci: 1. Stare Marjan, FO Jesenice, 1:25. 2. Puc Franc, FO Hrušica, 1:36.6. 3. Vidic Ivan FO Jesenice, 2:11.6. Smuške tekme Zasavskega okrožja V nedeljo je bil drugi del smuških tekem v teku posameznikov in za moštva na 12 km v okolici Dola. To pot je startalo le 10 tekmovalcev in sicer oni, ki so se merili na zveznih tekmah v Mojstrani z žilavimi Gorenjci. Proga je bila dobro izbrana ter je zahtevala'' mnogo truda, volje ter vztrajnosti. Med tekmovalci smo videli oba br. Jermana, Jožeta in Franceta. Slednji je imel smolo v mazanju smuči ter se tokrat ni mogel izkazati. Nadalje br. Vrbinc, Dolinar, Puntar, Vidmar in Pavčnik. V bratih Jermanu Jožetu in Francetu ima naše okrožje dva dozorela smučarja-tekmovalca. V moštvih sta tekmovala FO Sv. Peter in FO Dol, drugi pa so izostali. Rezultati tekmovanja v teku na 12 km posameznikov so sledeči: 1. Jerman Jože, FO Dol, v času 1:12.34. 2. Dolinar Tone, FO Sv. Peter, 1:28.25. 3. Pavčnik Tone, FO Dol, 1:30.40.4. Vidmar Franc, FO Dol, 1:34.07. V teku,moštev pa si je priborilo prvo mesto moštvo FO v Dolu v času 4:17.06. Bratje iz Dola so pokazali, da imajo smisel za zimski šport. Za tekme je bilo veliko zanimanje tudi med gledalci. Tekmovanje je trajalo dve uri. Z. F. O. je zastopal zvezni smuški sodnik br. Reja. Smuške tekme Radovljiškega okrožja V soboto 24. februarja in nedeljo 25. febr. 1940 so se vršile v Radovljici II. okrožne tekme radovljiškega okrožja. S članskim tekom na 12 km za kombinacijo so bile v soboto ob 3 popoldne otvorjene tekme. Startalo je 22 članov in teklo po lepo izpeljani, zaradi slabgea snega, precej težki progi. Prvi je prispel na cilj v lepem času 54.06 min. Kordež Matevž FO Kropa. 2. Finžgar Rudi FO Kropa v času 1.01.03. 3. Jurkovič Franc FO Radovljica v času 1.05.12. Obenem so šfartali tudi mladci v teku na 6 km Tako se je udeležilo 34 mladcev od katerih so bili najboljši naslednji: 1. Pangrc Gabrijel FO Ribno v času 23.20. 2. Ravnik Jože FO Radovljica v času 23.35. 3. Cvenkelj Alojz FO Brezje v času 23.40 V nedeljo ob 9 se je vršil veleslalom čigar dolžina je znašala okrog 2000 m z višinsko razliko 400 m. Proga je bila zledenela in zato jako težka er je zahtevala velikih sposobnosti od tekmovalca, R,Ji £ R, Z asti se 'e °dlikoval Finžgar Rudi FO Kropa ki je prevozil progo brez padca v krasnem času 2.59.1. f 2. Kavčič Filip FO Kropa v času 3.42.4. J. Kordez Matevž FO Kropa v času 4.02.2. v T ?™lne -3- un, so se vršili na skakalnici skokf iS t kK-Za .^mbinacijo in samostojni skok . Uspeh kombinacije je naslednji: 1. Kordež Matevž FO Kroga 230 točk. Finzgar Rudi FO Kropa 193.9 točk. 3. Kavcic Filip hO Kropa 155,6 točk. valov Sl?ke se ie Pr'jaWlo 13 tekmo- valcev, ki S0 pokazali naslednji uspeh: 1. rinzgar Rudi FO Kropa 70 točk (22'A,23). 2. Kordez M FO Kropa 63.1 točk (25,25 K p). f J.ans®.J-'F,° Radovljica 62,5 točk (18^,22^ . 4. Kavčič Fil p FO Kropa 61,7 točk (23* 24 p 5. Mulej Vinko FO Radovljica 54,5 točk (18,18). * Mladce FO Ljubljana-mesto pozivam, da se Sninireirn0,t<-Iova'll,,e' Id bo danes °b 18 v te. wadnict II drz. realne gimn. na Poljanah. q 16 ,telOTadba radi nastopa na akademiji t,™'™ ze.'° vazna. Pozivam vse mladce, da se telovadbe sigurno udeležijo. Vesti športnih zvez, klubov in društev kl,,ha1ff<'.in« udeleže «cje ki fttavlienl nrJ Nenadoma smo »pet po SdTtbiTdo d8rtamar0caakadMn8k0 "rVOn8t™' ki Obenem opozarjnmo vse tckiriovalce ASK a Vi m«l . lanl """verzitoaih moštev bodo "" ----«r.»wuv voniiAM Na Laponskem Drugo viden!« in smrt Prve žrtve boljševigkega napada bodo postali Jinski Laponci. Ze več stoletij so morali ti miroljubni ljudje spet in spet prenašati hude napade. Vendar jih ni bilo moči nikoli povsem iztrebiti. Nikdar se niso pomešali z drugimi plemeni. Živijo daleč od velikih cest in od civilizacije, globoko notri v velikanskem pragozdu razkropljeni. Bil sem tako srečen, piSe dopisnik švicarskega lista (R. Crottet), da sem mogel kar leto dni prebiti pri teh »preproščinah«. Udeleževal sem se njihovega trpljenja in veselja; Polagoma so se mi razodevali globoki zakladi njihove domišljije. Večkrat smo sedevali pri obširnem ognjišču v koči, ki je bila ie malce razsvetljena po luni in severnem siju, in smo klepetali. Časih so bili v tej večni noči pogovori resnejši in tišji. Nenavadni znaki, kakor to, da so se pojavile rdeče podgane ali zaradi kake nenavadne bolezni pri severnih jelenih, so jim dale slutnjo, da bo vojna. Večkrat so mi pravili o tem in ob tej priliki mi je mati družine, ki sem pri njej stanoval, razodela tudi svoje misli o smrti in onstranskem življenju. Te neskončne, samotne daljine in pa večni arktični molk navajajo Laponce, da so prepričani, da ni ločitev med tem življenjem in med tistim, ki pride, baš velika. Ozračje je tako lahko in prozorno, da se človek ne more iznebiti vtisa, da ni tako prav zares na zemlji. Smrt ne pomeni Laponcem nič drugega, kakor da preide še malo globlje v tisto nepojmljivost, ki jo zmeraj čutijo krog sebe. Tako iskreno so vprav prirasli na svojo pokrajino, da so trdno prepričani, da bodo na onem svetu spet na njej. Onstran groba živijo dalje njihovi pragozdovi, njihova drevesa, ki jih časih objemajo kakor svoje prijatelje, in tudi njihove severne luči, ki se ponoči razžarevajo kakor blesteče se rože. Laponci se »onega sveta« prav nič ne bojijo. Tisto neznano, kar nas plaši in ki ga pri nas nekateri zanikavajo, je zanje nekaj bližnjega in zaupnega, ker ga prav za prav že poznajo in občutijo krog sebe. Zavestno in trmoglavo odrivajo sleherno vmešavanje civilizacije. Rajši skromno živijo po svojih lastnih postavah. Zavedajo se, kako da je nevarno, če prirodo izpodrivajo s tehničnimi napravami. Niti malo pa niso žalostni in mrki — nasprotno. Laponci imajo nenavaden smisel za res-ničnostno življenje in za prisrčno šegavost. Najlaže se jim prikupiš, če jih pripraviš do smeha. Ker tako zaupajo v dobrohotne oblasti tega življenja in smrti, zatorej tudi zaupajo drug drugemu. Nikoli' nisem videl, da bi se bili sporekli ali sprič-kali. Če kakega Laponca prvikrat srečaš, ne bo nikoli pomislil, ali si ti bogat ali reven in kakšen poklic imaš, ampak Laponec ti gleda v oči, da bi spoznal tvoj drugi obraz — dušo. To videnje v dušo, ki Laponci slovijo po njem, pa ni nič drugega kakor njihova izredna zmožnost, da znajo človeku videti do dna. Nikdar jih ne moreš nalagati. Nobena krinka ne zaleže spričo njihove zmožnosti, da spoznajo človeka do obisti že kar na pogled. Ta darovitost, ki se je pa prav nič ne zavedajo, se je razvila do najmanjših vla-kenc. Ker nimajo ne telefona, ne radia — hvala Bogul — se sporazumevajo s pomočjo »drugega videnja«. Po stotine kilometrov so oddaljeni drug od drugega, pa se z videnjem ali prividom, ki je zlasti budno v spanju, sporazumevajo, kje se bodo sešli. Zgodilo se mi je že, da sem po kaki dolgi poti skozi pragozd nenadoma vstopil v Iaponsko kočo in sem ondi dobil zase pripravljeno pogrnjeno mizo: oče družine je bil moj prihod videl v sanjah I Nekoč mi je bU celo severni jelen, ki mi je bil več kot prijatelj, tri ure daleč sam prišel naproti. Pa sem bil le tri mesece odsoten. Kakor življenje, tako se razvija tudi drugo videnje; po smrti ostane le to videnje. In tako niso podrte vezi med živečimi in rajnimi. V težkih dneh je dobro poklicati na pomoč tiste, ki so nam bili v življenju blizu in ki smo jih ljubili. Ker jih nič več ne ovira pozemsko oblačilo, je za rajne vse bolj prozorno in oni vidijo bolj jasno, kako bi bilo moči pomagati njih prijateljem. Neka stara Laponka je bila zbolela na raku. Nenadoma se je njena bolezen poslabšala in vse sem storil, da bi ji trpljenje olajšal. Kasneje mi je rahlo očitajoče dejala: »Zakaj si skušal, da bi me pridržal? Jaz čutim, da je mojega .stoletja' konec. Ko bom mrtva, bom svoje otroke dosti laže varovala in skrbela zanje kakor zdaj, ko sem stara in bolehna.« Toda nikar ne mislimo, da si Laponci želijo umreti. Nasprotno. Oni ljubijo življenje, ki se razvija vmes med dvema praznikoma: med rojstvom in smrtjo. Pred sovražnikom ne bodo bežali. Na vso moč se bodo branili. Zavedajo se, da jih v tem boju vodij" njih mrtveci. Ce bo treba, bodo tudi morili, a brez sovraštva in maščevalnosti. Njihovi pradedje so jih učili, da bo tisti, ki Je svoje »stoletje« izpolnil na bojišču, našel na stežaj odprta vrata na oni svet. V teh dneh občudujemo mir in častitljivost finskega ljudstva. Prebivalci v Helsinkih, Viborgu in Kareliji nemara niso tako vkoreninjeni v svojo zemljo kot Laponci, toda če so v nevarnosti, se vedejo skoraj tako kot Laponci. Njih zaupanje v smrt ni fatalizem, marveč izhaja iz vzvišene duhovne sile, ki je ne more nikdar premagati kak napad od zunaj. * Raziskovalec, profesor VainS Tanner iz Helsinkov, ki je veliko hodil po svetu, mi je dejal, da ni nikjer na svetu našel takega čistega plemena kot so Laponci. Nemara bo ta neenaka vojna uničila vse Laponce. Boljševiki bodo preostale od- gnali v mesta in napravili iz njih delavce. In vendar jih ne bo nobena stvar mogla uničiti. Nekoč sem videl severnega jelena, ki je ležal mrtev v snegu. Glava je visela nazaj, oči so bile razprte, začudene, kakor bi se smehljale. V listi veliki arktični tišini se mi je dozdevalo, da je žival še bolj živa kot njegovi tovariši, ki so po snegu brskali s kopiti. Krog njega so stala stoletja stara drevesa, kakršna najdeš le v arktičnih deželah, prav tako so skrivnostno živela in bila bolj gola, bolj razgaljena kakor druga drevesa. Ta drevesa so bila pač drugo videnje gozda. Mogoče bo prišel čas, ko se iz tundre ne bo oglašalo nobeno petje več, ko karavane severnih jelenov ne bodo več tiho stopicljale po snegu v odsvitu severnega sija. Nihče ne bo več sedel pri velikem ognjišču Laponcev. Njihove oči, ki so take kakor oči divjih, nežnih otrok, ne bodo nič več zrle v polarno noč. Nikdar več jih ne bo videti, kako se naslanjajo na drevo ali na nepremičnega jelena. Toda mrtvi Laponci bodo nevidno čuvali to deželo, ki so jo tako goreče ljubili, in ne bodo dopustili, da bi tuje roke skrunile njen obraz. Delo gasilcev na Dravskem polfu Maribor, 20. februarja. V nedeljo je zborovala v gasilskem domu v Mariboru gasilska župa za področje Maribor, desni breg. Navzoč je bil tudi okrajni načelnik ter zastopnik Zajednice Franjo Krainberger. Poročila so podali starešina Josip Klemenčič, tajnik Miran Klemenčič, blagajnik Anton Pšeničnik. Iz teh poročil posnemamo, da je bilo notranje delo v okviru posameznih gasilskih edinic v župi zelo intenzivno ter so se vse čete vežbale in pripravljale za nove naloge, tako za obrambno službo pri napadu iz zraka itd. Na področju župe je bilo lani na malih požarih do 10.000 din škode 10, srednjih do 50.000 din 18, večjih do 100.000 din 4, in velikih nad 100.000 din škode 5. Gorelo je 16 stanovanjskih hiš, 28 gospodarskih poslopij, 4 kozolci, 2 svinjaka, 1 mlin, 1 žaga, 1 kopica slame, 1 stopnišče, 1 čebelnjak s 60 panji čebel, 1 vagon cirkuških atrakcij, 4 požari pa so bili v gozdovih. Vzroki teh požarov so bili: neznanih 13, nepažnja 5, saje 4, 13-krat podtaknjen, lokomotiva je povzročila 1 primer, strela pa 1. Zavarovanih je bilo 29, nezavarovanih pa 8 pogorelih poslopij. Škoda, ki je nastala na zavarovanih objektih, znaša 1,555.980 din, na nezavarovanih 37.100 din, gasilci pa s opreprečili s 6vojim nastopom nadaljnje 4 milij. din škode. Župa šteje 812 rednih, 1719 podpornih in 102 častna člana. Izdatkov so imele čete lani 246.777 din, župa pa 4853 din. V župi je včlanjenih 29 čet, ki imajo vse, razen ene, svoje domove, 24 motork, 26 avtomobilov, 20 ročnih brizgaln, 1 avtobrizgalno, 1 parno brizgalno, 10 vozov za vprego, 2 štirikolne brizgalne, 2 dvo-kolni ter 1 reševalni avtomobil. V imenu Zajed-nice je pozdravil zbor Franjo Kramberger, ki je iinel krasen in globoko zajet nacionalen govor. Okrajni načelnik Eiletz je govoril v imenu državne oblasti ter je čestital gasilcem k plodonosneniu delu. Zaključil se je zbor z volitvami, pri kalerih sta bili predloženi dve kandidatni listi. Izvoljeni so bili: za starešino Josip Klemenčič st., za pod-starešino K. Pšeničnik, za tajnika Milan Klemenčič, za blagajnika Mirko Krajnc, za člane uprave Podbraski, Medved, Kaleh in Kac. V nadzorstvu so Kvac, Samastur, Kovačič, Nigner, Brezovnik. Na francoskem bojišču so tudi Kurdci, Indijci in Avstralci. Na sliki je videti, kako pod strogim nadzorstvom indijskega seržanta tehtajo krmo za mule. Novo mesto Zaradi izrednih prilik, ko morajo krojači, šivilje in modistinje, poravnati svoje obveznosti takoj, ali vnaprej, zato obveščamo javnost, da se vsa dela izgotnvljajo samo proti takojšnjemu plačilu. — Združenje krojačev, krojačic in modistinj za okraj Novo mesto. W» *. ■ '-t i? ,.no >e P°gladila hudobnico po črnih, »Nič! — Toda vi nosite lepe obleke in jaz cape, in kadar ozdravim, bom morala zopet na planino, vi pa smete sedeti doma in vam se ne ubijajo koze.« Tako se je divje srdilo dekle. nA^^/1! L°da .Zamxa,n ,se »e trudila Cirila, da bi vcepila Piji neka, blagega krsčanstva. N.zko čelo ni bilo zmožno sprejeti vzvišenih misli. In ko |i je Cilgija pripovedovala, kako je Katarina Dianti svojemu nečloveškemu mučitelju poplačala z neizmerno ljubeznijo, je Kija sicer navidezno zelo razumevajoče poslušala, nalo pa rekla hladnokrvno: »To je ona že mogla, saj je bila bogata!« Mina ljubezniva misel, ki je kraljevala v šemasti Pljlnl gia^c, je bila popolna vdanost svojemu bratu. Izdajatelj: inž. Jože Sodja Urednik: Viktor Cenčil 1 Sanje o svobodi Zelo zabaven francoski film posnet v zasneženih 1 Alpah. Kako izredno dobro se publika zabava R pri tem filmu, doka'uje nepretrgan smeli v dvorani I KINO MATICA tal. 21.24 Ob 16 16 in 21 | ■ Samo še danes ob 16., 19. in 21. uri zabavna in smehapolna burka. V glavni vlogi M I C K E Y 1 1 AhiIu llaMilu miliiAM«« R O 0 N E Y, ljubljenec našega občinstva. 1 1 flnay narav milijonar kino matica, te^n I I D« ne $ poslednji! ^ ■ ob 16, 19 in 21 Mj 1 V KINO UNIONU U g Telefon 22 21 ^ 0*01 ■ ■ M m m ■ ■ Krasen češki film po Čapko- 1 lllVl 1 "'UPI lil vem romanu in po motivih R Ujll VUDlill___ Dvorakove »Humoreske«. I m VIVIPv ■ ■ ■ G lasba B. Smetana - A. D w rak | Kritih ^UUBLUNA 1 Iz sveta dejavne krščanske ljubezni Poučen pogled v ta svet je podal , vsem udeležencem lepo uspeli občni zbor Družbe sv. Elizabete, ki je bil preteklo nedeljo (23. februarja) v Marijaniščti v Ljubljani. Po tajniškem poročilu je imela družba v 1. 1939 15 konferenc; na novo se je ustanovila konferenca za akademičarke v Ljubljani, nekaj konferenc na deželi pa še ni pridruženih centrali. Vse te konference brez akademske so iinele v 1. 1939 prejemkov nad din 241.628.57, pa din-226.342,— izdatkov. Ti zu naše razmere veliki zneski prav nič ne zaostajajo za lanskimi (229.543.35 din). Sad so neštetih potov, prošenj, posredovanj, osebnih žrtev, ki so nazadnje sad dejavne ljubezni. In nubrule so se podpore v dneh, ko gine misel zu bližnjega. Podpirala pa je družba po teh konferencah: 494 družin, 244 samskih oseb, 15 zakoncev brez otrok, 10 dijakov, raznih 120. O božiču je bilo obdurovauih 605 otrok, 139 družin, 468 drugih oseb. Obračun centrale je pokazal še posebej din 10.000 prejemkov in prav toliko izdatkov. Poročilo je izreklo tudi dolžno zahvalo vsem dobrotnikom, predvsem g. banu dr. M. Natlačenu za 1. december revežem naklon jeni velikodušni dar. Članice so temu poročilu dodale zanimive črtice iz svojih obiskov iz sveta, ki skriva le prepogosto tolike tragike. Iznova se je poudarila važnost hišnih obiskov, ki so veiik blagoslov podpirancem, katerim prinašajo poleg gmotne pomoči tolažbe, nasvete, pa tudi blaginjo obiskovalcem. Obravnaval se je tudi odnos zasebne dobrodelnosti do javne pomoči; ta pri vsej velikopoteznosti pač ne more pogrešati zasebnega sodelovanja. Težko je podpreti vse tudi zares potrebne prosilce; v poštev pridejo predvsem ubožne družine s številnimi otroki, ubožni bolniki, skriti ubožci, stari ubožni ljudje. Občni zbor je nudil vsem navzočim obilo pobude; članice so se razšle z novim pogumom nt delo po geslu, ki ga je dala članica neke karitativne združbe: »Če tudi viharji besne preko svetu, vztrajati hočemo, delati, se žrtvovati .< MLADINSKA AKADEMIJA ZFO 3. MARCA OB II V »UNIONU« 1 Slovesna maša zadušnica za + dr. Alojzija Pollaka bo jutri, v sredo, ob 7 zjutraj v mestni župni cerkvi sv. Petra v Ljubljani. 1 Karitativno predavanje. Drevi ob 8 bo v beli dvorani hotela Union predaval g. prelat univ. prof. dr. K s. Luk man o temi: Sv. llie-roniin o bogastvu in dobrodelnosti. Karitativna zveza vabi vse člane karitativnih organizacij in vse prijatelje karitativnega gibanja, da se predavanja udeleže. Vstopnine ni. mmm Kino Kodeljevo te/. 41-64 — Danes ob 8. uri dva sijajna velefilma Banditi divjega zapada DICK FORAN pojoči cowboy Demonske simfonije Jutri in v četrtek: BANDITI - znižane cene I V spomin blagopokojnega vladnega svetnika Emiliana Lileka. Klub koroških Slovencev v Ljubljani obvešča vse svoje člane in prijatelje, da bo maša zadušnica (črna peta maša ostnica) za blagopokojnega klubovega dobrotnika in častnega člana vladnega svetniku Emiliana Lileka jutri v sredo ob 7 pri glavnem oltarju franč. cerkve v Ljubljani. Klubova žalna seja bo v soboto, dne 2. marca 1940. Za sejo bodo razposlana še posebna vabila. 1 Tvrdka »Bayer« bo predvajala dne 27. t. m. ob 18 v šolski polikliniki (Aškerčeva ulica) nov zvočni kultumo-zdravstveni film »Sifilis«. Vabljeni so zdravniki in pomožno 6trokovno osebje. Vstopnine ni. Primarij dr. Merčun zopet redno ordinira 1 Popravek. V članku nedeljskega »Slovenca«: »Kako ga je škoda!«, ki ga je napisal J. Jagodic (ne Jadogic), beri v 4. vrstici 3. odstavka: slovesi od domačije (ne Nemčije), ker beseda ni v nobeni zvezi s smislom stavka in bi imela, če bi obveljala, neroden prizvok. Druge napake tiskarskega škrata je čitatelj lahko že sam uganil in popravil. Uredništvo. ^^Usle/te miši" seprav/ z slabovidnimi otmi iti skozi življenje. Zato poje nosite • »Lj i-aio raji takoj oci :ata od 1 Tekstilni ostanki vseh različnih vrst, za obleke in perilo se dobijo po starih cenah v Goričarjevi trgovini za Ljubljanico Sv. Petra nasip 29, Ljubljana. Najboljši rožasti kre|>di-šini v ostankih meter (fin 15. Pohitite dokler traja zalogu! — 30. Dražba kot ~~~~ divjadi na velesejmu 4 marca 1840 B'nTnap:iol:e Ljubljana »Divja hoža", Veltstjem J Ker je odredila oblast izpraznitev podstrešij in ima marsikdo tam spravljeno staro pohištvo, slike, les, dele oprave in drugo, se obrača uprava Narodnegu gledališča nu lastnike tnkih predmetov s prošnjo, nnj jih ponudijo gledališču ter z dopisnico ali telefonično obvestijo upravo kdaj, kje in pri kom si jih njen zastopnik lahko ogleda. Iz Julijske Krajine Batuje na Vipavskem. Zapustil nas je za vedno naš dolgoletni cerkveni ključar g. Anton Vetrih. počakal je 73 let. Bil je vzgleden krščanski oče in trden gospodar, prava vipavska korenina. S svojo značajnostjo si je pridobil velik ugled in sjioštovanje. Kot cerkveni ključar je vneto in nesebično skrbel za župno cerkev in je bil zlasti desna roka pokojnega nepozabnega župnika gosp. Ignacija Lebana. Naj mu sveti večna luč! — V Selu je umrl odlični kmetovalec Jožef Mrmolja, ki se je rodil leta 1851. Bil je priden gospodar, ki je s svojo delavnostjo ustvaril lep dom. Pokoj njegovi duši! Kozana v Brdili. Poročil se je tukajšnji posestnik J. Peršolja z gdč. Angelo Sirk iz znane Blaževe družine na Višnjeriku. Obilo srečel Pretepen in okradea. Kakor posnemamo po italijanskih listih, je g. Rafael Kobal iz Idrije javi! karabinierjem, da so ga, ko se je vračal proti domu, napadli trije neznanci. Grozili so mu z revolverji, ga suvali in mu odnesli listnico z 270 lirami. Po izvršenem ropu so lopovi zbežali. Orož-ništvo jih sedaj pridno zasleduje. Sedem mladeničev oproščenih. Pred dnevi je stalo pred goriškim okrožnim sodiščem sedem slovenskih mladeničev, starih okrog 20 let, ki prebivajo v Pevni in v goriškem predmestju ob obrežju Soče. Obtoženi so bili tatvine, ter da so na območju goriške občine pobirali staro vojno že-lezje in s tem oškodovali mesto. Ker ni bilo dokazov, so bili fantje oproščeni. 16 kokoši in en puran. Kokošnjak Avgusta Terula v št. Petru pri Gorici so v temni noči obiskali nepovabljeni prijatelji okusne perutnine. V ograjni zid so izkopali luknjo, s silo zlomili vrata in odnesli 16 kokoši in enega purana. Preplašena žival je dvignila velik hrušč in zbudila gospodarja, toda preden je slednji pritekel do kokošnjaka, so latinski zlikovci že zbežali v temno noč. Oženjen je bil, pa se |e kljub temu na vse strani ienil Maribor. Pred mariborskem okrožnem sodišču je ž}?ila_ včeraj zanimiva razprava. Na zatožni klopi je sedel prevejen knvnlir, ki je znal imenitno živeti na račun žensk. Je to 42-letni železniški kurjač Ivan Kaufman iz Maribora, ki je živel precej času v Murski Soboti. Tam se je seznanil leta 1936. z Rozo Rafael. Četudi je bil oženjen ter je imel otroke, ji je nntvzil, du je še prost ter jo je tako spravil, da je začela z njim razmerje. Koncem leta 1956. je potem odšla Roza Rufael v Francijo nu sezonsko delo. Imela je v svojega zuročenca pojKilno zu-upanje ter mu je verjelu, da jo bo jx> povrat-ku iz Francije poročil. Domenila sta se, da mu bo pošiljala iz Francije ves zaslužen denur, kuterega l>o on jiri nas nalagul v hranilnico, tuko da bosta imela nekaj prilirunkov za poroko. Že meseca decembra 1936. je poslala Roza Rafael prvo pošiljko denarja Kuufmanu. On ji je takoj sporočil, da je morul sicer denur porabiti za sebe, da pu ji ga bo pošteno vrnil, obenem pa ji je priporočal, nuj mu le še pridno pošilja denar in nuj bo tam varčna, češ, du bosta za poroko in za zakonsko življenje rabila potem te prihranke. Ona mu je res sproti pošiljala vse, hranila je, kar se je dalo, on pu ji je v pismih razlagal svojo vročo ljubezen in željo, da bi se čimprej poročila. Na dolgo in široko ji je ojjisovul, knko se pripravlja na ta zakon, kako da je že kupil zu njen denar parcelo z vrtom, nu katerem že gradi hišico, k jer bosta kot mož in žena skupaj živela. Pri tem ji je živo slikul vse radosti in sladkosti zakonskega življenja. Ona pa je še naprej varčevala ter si vse pritrgovala ter čukala, du jo končno pokliče iz Francije, ko bo hišica dograjenu. Tedaj pa je prišlo usodno pismo, katero ji je nekdo od doma poslal. V njem ji je sporočil, da je njen zaročenec v resnici jio-ročen in oče več otrok, hišica pa, kutero zidu z njenim denarjem, pa je last njegove žene. Vsa obupana je potem Roza Rafuel odšlu s tem in z njegovimi pismi v Franciji na naš konzulat ter prosila, da se vsa zadeva preišče. Res so naše oblasti uvedle potem preiskavo, ki je Ktr v Nemčiji jako varčujejo z vsemi kovinami, so začeli iz obrabljenega papirja izdelovati posode za olje in bencin, ki ga potrebujejo avtomobili. sedaj spravila Kaufmana pred sodišče. Mož se zagovarja, da se je nameraval od žene ločiti in slu v naiih krajih. Vsekakor pa je čudno, da uprava »Večerni ka«? sprejme oglase take vsebine. m Brez komentarja. »Spoznali l>oste šele pravo življenje samo tedaj, ako prečitate roman ,Dora\ ki opisuje pikanterije sedanjo družbe.« Ta stavek beremo v oglasu, ki ga je »VeČemik« ol>-juvil v svoji sobotno-nedeljski številki. m Snirlna kosa. V bolnišnici je umrla 35 letna soproga železniškega zvaničnika Tušek Zofija. V visoki starosti 81 let jo umrla na Betnavski cesti 45 zascbnica Cecilija Robnr. Nai počivata v miru. m Nova preiskava. Dne 2. »avgusta je bil umorjen v RošjkiIiu pri Mariboru v svoji hiši posestnik Krebs. Preiskava takrat ni mogla izslediti krivcev. Sedaj jia je zadeva naenkrat prišla v nov štadij ter se bo začela nova preiskava, ker so prišle na dan stvari, ki neke osebe močno obremenjujejo. m Epidemičen primer meningitisa se je pojavil v Št Janžu na Vinski gori. Zbolela je 13 letna učenka, katere mati je ni hotela [Kitom pustili v bolnišnico, tako da so morali ob asistenci orožnikov priti po malo bolnico ter jo odpeljati od doma. Zdravniške oblasti so zaradi tega odredile, da se pouk na soli, v katero je dekletce zahajalo, začasno ukine. m Sumljiva smrt. V Rušah so našli mrtvega delavca v ruški tvornici Antona Poteža. Njegova smrt je nastopila na sumljiv način, da je odredilo državno tožilstvo sodno obdukcijo trupla. Nekateri namreč govore, da je umrl Potež zaradi udarca na glavo, katerega mu je zadal neznanec, drugi pa so spet mnenja, da je umrl od kapi, ki je nastopila kot posledica preobilnega alkohola. Vzrok smrti bo jiokazala obdukcija. Gledališče Torek, 27. febr. ob 20: »Kovarstvo in ljubezen«. Red C. Sreda, 28. febr. — Zaprto. Četrtek, 29. febr. ob 20: »Via Mala«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Celjske novice Koroški borci za priznanje prostovoljstva Celje, 26. februarja. Člani LKB v Celju, ki jih je 825, so se včeraj dopoldne zbrali na svojem zborovanju v hotelu Evropa, da ponovno izrečejo svoje zahteve. Zborovanje je vodil predsednik g. Brišček, ki je v svojem krepkem govoru poudarjal zasluge koroških borcev za severno mejo ter poudarjal pravične zahteve priznanja prostovoljstva. Z zborovanja so bili poslani vdanostni pozdravi Nj. Vel. kralju Petru II., Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ministru za vojsko in mornarico g. generalu Nediču in predsedniku senata g. dr. Antonu Korošcu. Tajniško poročilo je podal g. Mulej. LKB v Celju je priredila ob 20 letnici junaške smrti Srečka' Puncerja in Franca Malgaja spominske slavnosti na Puncerjevem grobu v Braslovčah in na Malga-jevem grobu v št. Juriju pri Celju. Posebno slovesno so proslavili koroški borci 20 letnico zavzetja Črne po celjskem polku. Meseca decembra je krajevni odbor obdaril najrevnejše člane. Blagajniško poročilo geometra g. Jerasa izkazuje 25.331 din dohodkov in 3307 din prebitka. V imenu glavnega odbora LKB je pozdravil zborovalce delegat iz Ljubljane. Z Maistrovimi borci in zagrebškimi tovariši so se koroški borci trudili za priznanje neizpodbitnih zaslug za narod in državo v najkritičnejših trenutkih nastajajoče Jugoslavije. Prvi korak je storjen. Vidni znak, ki ga prejmejo koroški borci v obliki kolajne, je dokaz in temelj priznanja, kateremu mora služiti izpolnitev vseh obljub severnim borcem. Priznanje prostovoljstva je narodno obrambna zadeva. Te rešitve ni mogoče več zavlačevati. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji odbor: . predsednik Brišček Janko, podpredsednika Janko Wagner in Franjo Roš, tajnik Anton Mulej, blagajnika Viktor Kovačič in Bazilij Jeras, odborniki Mikeln Friderik, Pačnik Danimir, Josip Rajhnian in Anton Repnik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni gg. Arnejc Matej kot predsednik, inž. Dušan Rudolf in Ferdo Primec. Med delegati za letno skupščino LKB sta med drugimi gosp. Fazarinc in gosp. šek. Pri slučajnostih se je poudarilo, naj bi oblast, kakor tudi drugi gospodarski in industrijski krogi gledali, da dajejo prednost pri oddajanju služb koroškim borcem. Dr. Tominšek Viktor specialist za očesne bolezni, zopet redno ordinira, Celje, Cankarjeva 9. c O kmečkih uporih na Slovenskem bo drevi ob 8 govoril v veliki dvorani Ljudske posojilnice g. insp. Silvo Kranjc. c Letna skupščina celjske gasilske župe je bila v nedeljo dopoldne v dvorani Celjskega doma. Udeležilo se je je nad 100 zastopnikov, predsednik celjske mestne občine g. dr. Voršič Alojzij, okrajni podnačelnik g. dr. Otrin in zastopniki tiska. Zupan g. dr. Voršič je po lepem nagovoru izročil župnemu starešini g. Oolograncu Konradu diplomo z odlikovanjem Jugoslovanske krone V. stopnje. Po poročilu starešine g. Gologranca Konrada je podal tajniško poročilo g. Bervar. Gasilci iz celjske župe so lani rešili za 13 milijonov ljudskega premoženja in sodelovali pri 49 požarih. Zupa šteje 57 prostovoljnih gasilskih čet. V upravni odbor so bili izvoljeni g. Gologranc Konrad, Ivan Virant iz Zalca^ Bervar Adolf iz Celja za tajnika, za blagajnika P. Dobovienik iz Celja, za odbornike gg. Košir rane, Vinko Jordan, Ernest Tišler in Vrtačnik, v nadzorni odbor pa gg. Anton Kopriva, Jože Kožuh, Ivan Bucej, Ivan Praprotnik in Vinko časi. Delegati so izrazili željo, da bi bil letošnji izlet Gasilske zveze v Žalcu. Žalska gasilska četa bo namreč praznovala 60 letnico. Ob zaključku skupščine je bilo izročenih 11 srebrnih križcev zaslužnim gasilcem. Na skupščini je bilo sklenjeno, da bo 17. marca ob pol 9 dopoldne v gasilskem domu v Celju ekonomsko-administrativni tečaj. Preračun za leto 1940. predvideva 7556 din dohodkov in prav toliko izdatkov. c Pohitite z nakupom srečk. Žrebanje efektne loterije poštnih nameščencev v Celju bo nepreklicno v nedeljo 3. marca ob 3 popoldne v Narodnem domu. Glavni dobitek štirisedežni avto »Opel«, ostali glavni dobitki v celjskih izložbah. Poleg tega še 200 drugih lepih dobitkov. c »Kovarstvo in ljubezen«, znamenita Schiller-jevo dramo bo uprizorilo mariborsko narodno gledališče že v sredo 6. marca ob 8 zvečer v mestnem gledališču, s čimer naše nedeljsko prednaznanilo popravljamo, c V celjski bolnišnici je umrl 59 letni natakar iz Celja Jakob Starki. Naj v miru počiva! c Funkcionarji niso prišli. V nedeljo bi moral biti v Celju občili zbor društva »Volan«, v katerem so organizirani šoferji. Zborovanja pa ni bilo, ker nanj niso prišli odborniki. c 14.000 litrov petroleja je bilo včeraj dopoldne razdeljenega med številne trgovce iz celjskega nl/rail Ta ^ni nrllni. .. r.iln An J... -"'-I-1 .v um IWVIU » V.VIJV SV U»V VlOltl lil. Kljub dobavam petroleja ga bo še vedno primanjkovalo. KULTURNI OBZORNIK Čajkovski: Silita iz baleta Hrestač. Jolanta V spomin stoletnice rojstva Petra Iljiča Čajkov-skega je uprizorila naša opera dve krajši odrski deli tega slavnega ruskega skladatelja, suito iz baleta »Hrestač« (Sčeljkunčik«) in enodejansko lirično opero »Jolanta«. Obe deli 6ta po svoji krajši obliki in preprostosti uvrščeni v operni program kot nekak intermezzo med večjimi opernimi deli. — V baletni glasbi »Hrestača« muzicira Čajkovski neprisiljeno in lahkotno z vso ritmično bujnostjo in prav razkošno barvno pestrostjo svoje fantazije, ki tvori posebno in značilno plat njegovega umetniškega obraza. (Saj se ta živa, neproblematična, 6koro bi rekel salonska lahkotnost včasih vrine celo v otožno, tragično vzdušje njegovih simfonij.) Pisana razkošnost glasbe v »Hrestaču« skoro zahteva tudi razkošja na odru. Tega seveda naš oder in naš dokaj maloštevilni baletni zbor ne premore. Pa tudi še v kakem drugem pogledu naš baletni zbor, ki «e z izjemo »Punčke« in »Vraga« na vasi. pod Pmom Mlakarjem vsa zadnja leta ni povzpel do kakega večjega napora, bržko-* ne ne bi zmogel »Hreslača« v popolni, celotni baletni obliki. Zato je baletni mojster in koreograf g Go-lovin združil le nekaj plesov v obliki brez tesnejše vsebinske povezanosti Golovinova umetnost je preprosta, večkrat nekoliko banalna, skromna v fantaziji, glasbe same se razen izrazitih ritmičnih mest le prav malo drži (kar je bilo posebno očitno n. pr. v Plesu pred pajkovo mrežo). Morda najdi tudi taka baletna umetnost svoje občudovalce, človek z nekoliko razvajenim estetskim okusom ne bo našel v njej Jugoslavica med Madžari Pravkar je izšla prva dvojna številka domoznanske revije »Ounantuli szemle« (Obzornik Prekdo-navja), katere novo ime označuje samo razširjeno področje dosedanje »Vasi szemle«. Kakor je šestlelni-kov pod 6tarim naslovom prineslo mnogo gradiva o Slovencih in Slovanih, tako je tudi nova revija pod istim glavnim urednikom dr. Avgustom Pavlom ostala zvesta temu zanimanju in delu za medsebojno spoznavanje sosednih narodov. Tako prinaša prvi zvezek malone stran dolgo poročilo dr. A. Pavla o Novakovih »Slovenica m;d Madžari« v Dcmu in svetu 1939. Povzema glavne ugotovitve in zaključuje poročilo z željo, naj bi se že oglasila nad planino Peco zlata ptica, da bi zbudila Kralja Matjaža. »Ljudje dobre volje na obeh straneh meje že davno z zadržanim dihom pričakujejo klic čarobne zlate ptice.« Dr. Pavel poroča tudi o podobni publikaciji, ki jo j2 v madžarščini napisal Balas-Piri Aladar: »Mad-žarsko-srbske književne vezi« (1937). Avtor obravnava v prvem delu o madžarskih vplivih na novejšo 6rbsko literaturo (n. pr. ustanovitev Matice), v drugem pa o madžarskih vplivih na srbsko narodno pesem. Dr Pavel ugotavlja površnost v obravnavi obširnega gradiva, popravlja nekatere napake, v splošnem pa pozdravlja nujno in zato zaslužno delo. V zvezku je še nekaj gradiva, ki se nanaša na juž-noslovansko ozemlje. Tako razpravlja T. A. Hor-vath o cehu kovinarjev 1614. 1. v Szombathelyu, ki so prosili od zagrebških obrtnikov pravila njih ceha. Ta latinska pravila 6o tu objavljena. — V posebni razpravi o čutari išče dr. Nagy L. tuje vezi z madžarskimi izdelovalci čutar. Med prebogatim ilustrativnim gradivom je reproducirana tudi stran balkanskih čutar (4 iz sofijskega narodopisnega muzeja), primeri bolgarskega orodja za izdelovanje čutar, bolgarska delavnica za čutare in več skic o njih izdelovanju. Obširno govori o bolgarskih čutarah in njih izdelovanju; saj so jih Madžari dobili v XVII. stol. z Balkana. V ostalem pa je 06tala ta ugledna revija vzor vnetega etnografskega in jezikoslovnega zbiranja gradiva ter raziskavanja domačega življenja. Mk. Hrvatski književni večer Društvo slovenskih književnikov v Ljubljani bo priredilo 8. marca t. 1. literarni večer, pri katerem bodo sodelovali s čitanjem svojih del naslednji hrvatski pesniki in pisatelji: Dobriša Cesaric, Olinko Delorko, Ivan Goran-Kovačič, Ivo Kozarčanin, Vjekoslav Majer, Luka Perkovič in Dragutin Tadi-janovič. Uvedel bo književnike predsednik društva hrvatskih književnikov dr. llija Jakovljevič, urednik »Hrvatskega dnevnika« v Zagrebu. Hrvatski književniki pridejo v Ljubljano na povabilo DSK in bodo nastopili v dramskem gledališču. Obeta s t nam lepa, zanimiva prireditev, ki naj po-globi 6tiike med nami ici bratskim hrvatskim narodom. Senjor čeških jezikoslovcev prof. Pastrnek umrl Dne 17. t. m. je umrl v Pragi slavni jezikoslov2c dr. František Pastrnek v 86. letu svoje starosti. Rodil 6e je 1. 1853 v Kelči na Moravskem ter je študiral gimnazijo v Olomucu in Uherskem Hradištvu, univerzo pa na Dunaju, kjer je bil učenec našega Miklošiča in pozneje Jagiča. Po znanstvenem potovanju po Rusiji se je habilitiral na dunajskem vseučilišču že 1. 1888. Od 1. 1895 pa do 1. 1924 je deloval na praški univerzi, kjer je predaval staroslovanščino, za katere največji poznavalec je veljal v znanstvenem svetu. Iz tega znanstvenega področja je tudi največ njegovih znanstvenih del. Posebno s2 je zanimal za problem svetih bratov Cirila in Metoda, ter je o njima napisal dolgo časa najboljša dela. Napisal je slovnico slaroslovanskega jezika, izdal bibliografijo slovanske filologije ter več dialektoloških razprav. Bil je član češke, ruske in bolgarske akademije znanosti. V pokoj je stopil 1. 1924, nasledil ga je tudi že pokojni prof. Miloš Weingert. S prof. Pastmekom odhaja v večnost senjor čeških jezikoslovcev. Veliko naših profesorjev je bilo njegovih učencev, tako tudi podpisani, ki bo vedno ohranil 6pomin na drobnega slavista, filologa in jezikoslovca itd. * Pred letom dni je bilo v Skoplju ustanovljeno »Etnološko društvo«, ki je prvo te vrste v naši državi. Namen društva je proučevanje narodnega življenja in navad Srbov in Hrvatov. Kot prvi javni nastop potrebnega društva je treba omeniti znanstveno revijo »Etnologija«, ki jo izdaja društvo in katere prva številka je izšla te dni. Urejuje jo univ. prof. dr. Milenko Filipovič. List bo tromesečnik. Prva številka prinaša med drugim razpravo prof. Tihomir-je Djordjeviča »Sedmovrata Ziča«, dočim dr Filipovič' razpravlja o mobi (prostovoljnem skupnem delu) pri težkih prenosih v narodu, Danica Jankovič o narodnih plesih v debarski okolici, drobnih poročil pa je več. Urednik dr. Filipovič je obenem tudi predsednik društva. Ker je srbski jug še v marsičem neraziskan, je več ko prav, da sc je to potrebno društvo ustanovilo. (Revija stane 60 din na leto.) Miodrag Stajič je izdal drugo knjigo kratkih raz-pravic in člankov z naslovom »Marginalije«. Med drugim govori o Borislavu Stankoviču, o stilu Jo-vana Dudiča, o pokojnem Pavlu Popoviču itd. Srbska književna zadruga je izdala te dni svojo ničesar. — Iz celote so ugodno izstopale sposobnosti posameznih plesalk (Mohorjeva- Bravničarjeva, Rem-škarjeva itd.), prav tako pa okusna in lepa ornamen-talna inscenacija g. ing. E. Franza. »Jolanta« je izraz mehke operne lirike Čajkov-6kega, ki je dosegla višek v »Onjeginu«. Zunanja 'gradba »Jolante« nima tiste dramatske napetosti kot »Onjegin«, je bolj epizodna, a vendar daje Čajkov-emu dovolj prilike, da prepoji vse dejanje z nežnim liričnim občutjem melodioznih arij in mojstrsko zgrajenih ensemblov. — Naslovno vlogo je izdelala gdč. Vidalijeva igralski spretno, deloma v prav 6U-gestivno močjo, v petju nekoliko preveč zadržano. Tenorsko partijo grofa Vandemonta je s pristno občuteno muzikaino6tjo oblikoval g. Franci, ki je z lahkoto in polno zvočnostjo svojega glasu obvladoval številne višine te precej težavne vloge. Močan v izrazu je bi) g. J. Betetto kot kralj Re»iž, g. Lupša je kot vedno tudi to pot (v vlogi Bertrama) s svojim krasnim mehkim basom nudil poslušalcu prav poseben užitek. Lepo izdelani sta bili vlogi Roberta (g. Janko) in zdravnika Ebn-Jahia (g. Dolničar); slednji je pokazal v tej večji vlogi prav lep napredek. V ensemblih so se lepo spojili v celoto glasovi ge. Špa-nove (Marta), gdč. Heybalove (Brigita), ge. Poličeve (Laura) in g. Rusa (Almerih). Celotni okvir dejanja in detajle je soretno izdelal režiser g. D. Zupan. Dirigent g. A Neffat pa je v »Hrestaču« in »Jolanti« znal izvabiti iz orkestra bogastvo izraza in mehki čar Čajkovskega glasbe. dr. VaVo 31. knjigo »Zabavnika«, ki prinaša 6rbski prevod (prevela Bojana Draškovič-Bojovič) znanega romana Aldousa Huxleya »Kontrapunkt življenja«. Predgovor je napisal dr. Vladeta Popovič, Knjiga obsega 600 6trani in stane 50 din. Izšla je druga serija »Svetovnih pisateljev« v založbi profesorske zadruge. Prinaša Jordana Jovkova (Cifluk kraj granice, prevel Sirniša Paunovič), Karla Čapka (romana Hordubal, Meteor v prevodu Jarosla-va Malija), Hcrmanna Hesseja (romana Peter Camer-zind, Damian v prevodu Pavline Lebil-Albale), Fran-coisa Moriaca (Zmiljski splet, prev. Pavle Aničič) in Edouarda Estonierja (roman Klice v prevodu Jeli-savete Markovič). Zadnji čas se med Srbi sploh čuti močna težnja za tujimi literarnimi deli. Tako se pri-piavlja tudi trilogija znane Pearl Back (Dobra zemlja, Sinovi, Razrušeni dom) v založbi »Edicija a. d «. Rade Drainac, nekdaj tako znan po svojem ekstremizmu in bohemstvu, zadnji čas pa pogosti 60-trudnik Srbskega knj. glasnika«, je napovedal Zbrana dela v petih knjigah (Perspektive, Moja putovanja, roman Janče ha«, Poezija, U vrtlogu veka). Izda založba »Hipnos* v Belgradu. V šesti seriji »Luče« Profesorskega društva sta izšli med drugim tudi dve zanimivi knjigi: A. Petroviča »Klasična metrika u hrvatskoj i srpskoj književnosti« in Božidarja Kovačeviča »Prvi ustanak po ka-zivanju savremenika«. Kolarčeva narodna univerza v Belgradu je začela izdajati priročne brošure o posameznih književnih delih. Tako so izšle: Alfonse Daudet in Provan=a (Raško Dimitrijevič), Montaigne: Eseji (Paulina Lebl-Albala), Stopama Hristovim (o Tomažu Kempčanu, napisala Isidora Sekulič), Euripides: Medeja (dr. Miloš Djurič), Alfred de Vigny (dr. Miodrag Ibrovac), Macchiavelli; Mandragola (dr. Stanko ŠkeHj), Shil-Ier: Marija Stuart (dr. Miloš Djordjevič) in O. Čapku (o trilogiji: Hordubal, Meteor, Vsakdanje življenje, napisal dr. Krešimir Georgijevič). . v Pančevu je izšel obsežen roman Ljubiše Jo-ciča »Polomljena kola«, v katerem pisatelj prikazuje podeželsko življenje v predvojni Srbiji. Pisatelj je pokazal precej talenta v 6vojem prvem V2čjem tekstu. V najnovejši številki »Srbskega knj. glasnika« (16. II.) je začel objavljati njegov urednik Božidar Kovačevič zanimivo razpravo o vprašanju, v koliko so Srbi zastopani v bolgarski kulturi, članek se bo nadaljeval. < — Korpulentnim in mišičastim, pri katerih se pokazujejo znaki raznih težav vsled nezadostnega izločevanja sokov, iz-borno pomaga večtedensko pitje naravne »Franz-Josefove« grenke vode. Taki ljudje se morejo tudi doma — seveda pod nadzor stvom zdravnika — zdraviti za shujšanje Reg po min, soo pol. In n. tdr. S-br. 15 485 25 V 35 Veliki čas vegelerijancev Malo je ljudi, ki bi se v bojujočih se državah razveselili skrčenja mesnih dni; a ti maloštevilni so: vegetarijanci. V Angliji je njih glavni besednik: O. B. S. — to je slavni in jedki irski pisatelj ueorge Bernard Shaw. Shavv je nekemu angleškemu časnikarju izjavil, da je prefioved mesa velika korist za narod. Pravi, da bi bil vesel, če bi v vsej Veliki Britaniji in Irski sploh prepovedali uživati nieso. Ko ga je časnikar zavrnil, da je Anglija postala velika in mogočna, dasi Angleži toliko mesa pojedo, ga je prekinil Shavv, češ, kako velika in mogočna bi bila pa šele, če Angleži mesa ne bi jedli — »kar mene poglejte!« Holandski parnik »Burgerdijk« na vožnji iz USA v Anglijo. Nemška podmornica je parnik ustavila in ga potopila zaradi propagande proti Nemčiji. ŠPORT šport zadnje nedelje Preteklo nedeljo pa je bil beli šport že precej močno pomešan z zelenim. Poleg smučarjev so že precej številčno nastopali nogometaši v svojih prvenstvenih tekmah. Najprej si oglejmo smučarske tekme, potem pa še nogometne. Drž. žensko prvenstvo v alpski kombinaciji Rezultati smuka: 1. Pernuš Poklka, »Ljubljana«, 1:49.3 min.; 2. Heim Erika, Skala, 1:50,8; 3. Praček Lojzka, Gorenjec, 2:16,2. Tekme v skokih na Mostecu Seniorji: 1. Nedok |ože, »Ljubljana«, 310.3 točk, skoki: 23, 22, 25 m. 2. Vidic Andrej, »Ljubljana«, 292.3 točke, skoki: 22, 21.50, 24 m. 3. Pogačnik Tone, »Bratstvo«, 274.5 točk, skoki: 22, 21, 22.5 m. Juniorji: 1. Bukovnik Leo, »Bratstvo«, 323.9 točk, skoki: 22.5, 21.5, 24 m. 2. Javornik Ivo, »Ljubljana«, 322 točk, skoki: 22.5, 22.5, 25 m. 3. Lokar, »Ljubljana«, 311.8 točk, skoki: 21.5, 20.5, 22.5 m. Subjuniorji: 1. Dernič Boris, »Mojstrana«, 214.5 točk, skoki: 19, 19, 18.5m. 2. Jenko Jože, »Ljubljana«, 266.4 točk, skoki: 16, 17, 17 m. 3. Nagelj, »Ljubljana«, 253.9 točk, skoki: 12, 13, 16.5 m. Prvenstvo v alpski kombinaciji LZŠP 1. Mulej Tinček, Ilirija, 554.6 točk. 2. Voler, Ljubljana, 566 točk. 3. Magušar, Ljubljana, 587 točk. Patrolne tekme SK Železničarja Tehnični rezultati so: 1. 1SSK Maribor (Fanedl, Šubic, Legvart) 1:11.29. 2. Bratstvo, Jesenice (Stana, Pogačnik, Ranzin-ger) 1:16.53. 3. SK Železničar (Cernčec, Krameršič, Babič) 1:26.31. 4. ISSK Maribor (Stante, Skrget, Sivčič) 1:30.25. Prvenstvo MZŠP v alpski kombinaciji Celje, 25. februarja. Ob lepem vremenu so bile danes smučarske tekme pri Celjski koči za prvenstvo zimskošjjortne podzveze v alpski kombinaciji. Nastopilo je 25 tekmovalcev. Podrobni rezultati so sledeči: Breznik Joško, SPD, 194.5; Dvoršak Friderik, SPD, 191.6; Krajnc Franc, SPD, 188.45; Skoberne, SK Celje, 184; Gaj-šek Božo, SPD, 182.4. V slalomu je imel najboljši čas Skoberne Friderik. Tekme v srbski ligi Slavija (Sarajevo) : Jedinstvo 6:1, Bata : Jugoslavija 2:1, BSK : Vojvodina 5:0, Bask : Gradjan-ski (Skoplje) 3: 0, Zak (Subotica) : Zemun 1:0. Tekme v hrvaško-slovenski ligi Slavija (Osijek) : Hajduk 0:0, Corcordija : llašk 4:0 (1:0), Gradjanski : Bačka 5:0 (2:0), Sašk : Ljubljana 5:0 (3:0). Tabela Hrvatsko-slovenske lige. Gradjanski 12 11 1 0 59:4 23 (1) Sask 12 7 2 3 26:19 16 (8) "a?k , 12 7 2 3 31:24 16 (8) Hajduk . 12 6 2 4 27:21 14 (10) Concordia 12 5 1 6 26:28 11 (13) Slavija (Osijek) 11 3 3 5 19:26 9 (13) Split 11 3 1 7 1 3:25 7 (15) Ljubljana 12 2 3 7 22:54 7 (17) ... VJ. x 12 3 1 8 15:34 7 (17) Slavija (Varazdin) 12 2 2 8 12:24 6 (18) Angleška kriiarka, ki je 21 Nemcev z japonske ladje >Osama-Maru« odpeljala v Hongkong. ZFO Orodne tekme Kamniškega fant. okrožja Zadnjo nedeljo je imelo kamniško fantovsko okrožje v Dobu svoje prve orodne tekme za okrožno prvenstvo posameznikov, ki so v vsakem pogledu lepo uspele. Prav posebno pa velja to za število tekmovalcev, saj je bilo na tekmah 20 članov in 4 mladci. Tekmovalci so merili svoje sposobnosti v lepi orodni telovadbi v obveznih in r>oljubnih vajah in sicer na drogu, bradlji, konju na šir z ročaji in v poljubni prosti vaji. Za prve orodne tekme, ki jih je organiziralo okrožje v lastnem delokrogu, je bil uspeh prav dober, četudi so tekmovali v lahkih obveznih vajah (nižji oddelek tekem za leti 1910-41). S temi tekmami je napravilo okrožje velik korak naprej na polju orodne telovadbe in mu moramo samo čestitati. V naslednjem prinašamo prve tri rezultate: 1. Jeraj Franc, FO Vodice, 125.75 očk; 2. Aleš Leon. FO Dob, 113.05 točk; 3. Štrukelj Miha, FO Dob, 102.35 točk. Alpska kombinacija Triglavskega fant okr. Rezultati nedeljskega tekmovanja triglavskega fantovskega okrožja v alpski kombinaciji, ki se je izvedlo na priznanem Črnem vrhu nad Jesenicami, izgledajo takole: Člani I. razred: 1. Praček Ciril, FO Jesenice, 1:46. 2. Bertoncelj Jože, FO Jesenice, 1:47.4. 3. 2ni-dar Emil, KO Jesenice, 1:52. Člani II. razred: 1. Košir Jože, FO Jesenice, 2:25.4. 2. Zalokar Franc, FO Hrušica, 2:30.3. 3. Žakar Jože, FO Koroška Bela, 2:39.2. Mladci: 1. Stare Marjan, FO Jesenice, 1:25. 2. Puc Franc, FO Hrušica, 1:36.6. 3. Vidic Ivan FO Jesenice, 2:11.6. Smuške tekme Zasavskega okrožja V nedeljo je bil drugi del smuškili tekem v teku |X>sameznikoV in za moštva na 12 km v okolici Dola. To pot je startalo le 10 tekmovalcev in sicer oni, ki so se merili na zveznih tekmah v Mojstrani z žilavimi Gorenjci. Proga, je bila dobro izbrana ter je zahtevala mnogo truda, volje ter vztrajnosti. Med tekmovalci smo videli oba br. Jermana, Jožeta in Franceta. Slednji je Imel smolo v mazanju smuči ter se tokrat ni mogel izkazati. Nadalje br. Vrbinc, Dolinar, Puntar, Vidmar in Pavčnik. V bratih Jermanu Jožetu in Francetu ima naše okrožje dva dozorela smučarja-tekmovalca. V moštvih sta tekmovala FO Sv. Peter in FO Dol, drugi pa so izostali. Rezultati tekmovanja v teku na 12 km posameznikov so sledeči: 1. Jerman Jože, FO Dol, v času 1:12.34. 2. Dolinar Tone. FO Sv. Peter, 1:28.25. 3. Pavčnik Tone, FO Dol, 1:30.40.4. Vidmar Franc, FO Dol, 1:34.07. V teku moštev pa si je priborilo prvo mesto moštvo FO y Dolu v času 4:17.06. Bratje iz Dola so pokazali, da imajo smisel za zimski šport. Za tekme je bilo veliko zanimanje tudi med gledalci. Tekmovanje je trajalo dve uri. Z. F. O. je zastopal zvezni smuški sodnik br. Reja. Smuške tekme Radovljiškega okrožja V soboto 24. februarja in nedeljo 25. febr. 1940 so se vršile v Radovljici II. okrožne tekme radovljiškega okrožja. S članskim tekom na 12 km za kombinacijo so bile v soboto ob 3 popoldne otvorjene tekme. Startalo je 22 članov in teklo po lepo izpeljani, zaradi slabgea snega, precej težki progi. Prvi je prispel na cilj v lepem času 54.06 min. Kordež Matevž FO Kropa. 2. Finžgar Rudi FO Kropa v času 1.01.03. 3. Jurkovič Franc FO Radovljica v času 1.05.12. Obenem so štartali tudi mladci v teku na 6 km Tako se je udeležilo 34 mladcev od katerih so bili najboljši naslednji: 1. Pangrc Gabrijel FO Ribno v času 23.20 2. Ravnik Jože FO Radovljica v času 23 35 3. Cvenkelj Alojz FO Brezje v času 23.40 V nedeljo ob 9 se je vršil veleslalom čigar dolžina je znašala okrog 2000 m z višinsko razliko 400 tn. Proga je bila zledenela in zato jako težka ter je zahtevala velikih sposobnosti od tekmovalca, RiJ; FO 14,..Z!asli ^ je odlikoval Finžga; , Kropa, ki je prevozil progo brez padca v krasnem času 2.59.1. 1 2. Kavčič Filip FO Kropa v času 3.42.4. 3. Kordez Matevž FO Kropa v času 4.02.2. v I F™!"' 3- Uri, 50 se vršili na skakalnici skok.za kombinacijo in samostojni skok . Uspeh kombinacije je naslednji: 1. Kordež Matevž FO Kroga 230 točk. o' FinzgarRudiFO Kropa 193.9 točk. 3. Kavčič Filip FO Kropa 155,6 točk. valcev tr™t0'?e S^°ke se Je Pravilo 13 tekmovalcev, ki so pokazali naslednji uspeh: o tinZFa-r ,'MLFO Kr°Pa 70 a na akademiji itu, n 10 važna' Tx>zivam vse mladce, da se telovadbe sigurno udeležijo. Vesti športnih zvez, klubov in društev \,\,.h„ASK' , Vhc odbornike »Akademske«« Sportneita Je dmi«ZbT"i 'iV", brasP"B°Jno udtlože^Veje ki stavHnnf ,!l -AK dmPu\ Nemuloina smo spot po '3'1 m'r,i;iH j Prvaiistvo, ki Z Obenem opozarjamo vse tekmovalce ASK" a ki nameravajo tekmovati, da „e tnkoj Javfjo tov Pln piiiKiCu v AK domu. člani univpr,ltJ.™.' J.1? imun brezplačno oskrbo, ------- moštev