Zabodel 6(MeUega Do zazidalnih parcel Celjana po čudnih postopkih Stran 14 Stran t Št. 78/ Leto 61 / Celje, 3. oktober 20D6 / Cena 150 SIT - 0,63 EUR O O Q □ Odgovorna UTBdnicaNT: Ta^ansGvIm ' 9770353734020 Kl Kiail Zločince pred sodišče Na Teharjah je bila v soboto slovesnost v spomin na žrtve povojnih pobojev v tamkajšnjem taborišču, ki sta jo pripravili Nova slovenska zaveza in teharska župnija, maševal pa je celjski škof Anton Stres. Nä slovesnosti so se zbrali svojci več tisoč žrtev, večinoma domobrancev, ki so jih takoj po drugi svetovni vojni, maja in junija 1945, brez sodbe pobili v teharskem taborišču in njegovi okolici. Tine Velikonja iz Nove slovenske zaveze je teharski zločin primerjal s tistim v Srebrenici in dejal: »Medtem ko pobiü leta 1945 še danes niso uradno mrtvi in nimajo groba ter nihče od njih ni bil postavljen pred sodišče, so deset let po Srebrenici mrtvi pokopani, resnica napisana, zločinci pa odkriti in. razen tistih na begu, kaznovani.« Celjski škof Anton Stres je dejal, da tudi zadnja odkritja prikritih grobišč, kakršno je bilo v Breznu pri Konfinu, dokazujejo, da se komunistična, totalitarna in revolucionarna strategija ni ustavila pred nobenim dejanjem. »Preiskava zločinov je,« poudarja Stres, »predvsem dolžnost slovenskega pravosodja, ki ima samo eno izbiro, ali stori vse in poišče, poimenuje in obsodi prave krivce ali pa bo božja in človeška sodba padla enkrat tudi nanj. Pravico in resnico je treba terjati, ne zaradi maščevanja, temveč zaradi naše moralne zavezanosti spoštovanju človeškega dostojanstva in življenja,« je še dejal Stres. STA, foto: SHERPA Tehnopolis od sanj do resničnosti v Regionalni razvojni agenciji (RRA) napovedujejo za 26. oktober slavnostno otvoritev prve stavbe bodočega Tehnopolisa, ki so jo zgradili v rekordnih šestih mesecih, za zadnje dni oktobra. Stavba, graditi so jo pričeli 15. marca, bo imela 5 tisoč kvadratnih metrov površin in 4 tisoč kvadratnih metrov podzemnih površin, namenjenih 130 parkirnim mestom. Po projektih arhitekta Boruta Preglja je stavbo na degradiranem območju stare cinkarne gradilo podjetje Vegrad, za zunanjo ureditev je poskrbel CMC. Stavba je prvi konkretni projekt za nastanek, razvoj in rast novih podjetij v Savinjski regiji. Jože Lorbek, ki v RRA vodi projekt, je povedal, da so že pred otvoritvijo uspeli oddati tri četrtine prostorov. V njih bo več Prvo Stavbo Te gospodarskih podjetij, 12 inkubatorjev, v naslednjih dneh pa bo jasno, kaj bo s prostori, ki so jih namenili mednarodni univerzi oziroma eni od njenih bodočih fakuhet. bodo slavnostno odprli konec oktobra. Naložba bo presegla vrednost milijarde in pol tolarjev, v njej pa so sodelovali RRA s sredstvi dokapitali-zacije (400 milijonov tolarjev], družba Tehnopolis, Mestna občina Celje, ki je vložila komunalno opremljeno zemljišče, pridobili pa so tudi 500 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev Evropske unije. BRST Foto: NATAŠA MÜLLER iLB Leasing d.o.o. :enova 1, Celje : 03/490 0172 ^hko imate več kot 3ieD«! jßßHImtt. Sgodna ponudba leasinga za nakup nepremičnin. NLBÖ Leasing BIEMWA TEDNA Predvolilna? »Za vsakim uspešnim moškim stoji ženska, ki zavija z očmi.« Moderator Franci Podbrežnik Partnerstvo Pohorje-Dravinja Občini Vitanje in Zreče sta se že odločili, da pristopita k pogodbi o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje Pohorje-Dravinja. Enako odločitev pričakujejo tudi od Občine Slovenske Konjice. Območje Pohone-Dravinja, ki ga sestavljajo te tri občine, je geografsko, turistično in razvojno zaključena celota. Občine so se tudi že do sedaj povezovale pri razvojnih projektih, vendar imajo še številne skupne probleme, za katere verjamejo, da jih bodo najlažje rešile v območnem razvojnem parmerstvu. To naj bi jim prineslo posebno obravnavo znotraj Savinjske regije, v katero so po veljavni zakonodaji umeščene. Predstavljajo namreč njen manj razviti del in bi büe pri dodeljevanju regionalnih spodbud prizadete. Pričakujejo, da bodo po oblikovanju območnega razvojnega partnerstva in skupnega območnega razvojnega programa imele boljše izhodišče pri dodeljevanju regionalnih spodbud, s tem pa tudi več možnosti, da zmanjšajo razvojni zaostanek, MBP CERO v gradnji Na odlagališču odpadkov v Bukovžlaku je pravo gradbišče. Delavci Nivoja hitijo z gradnjo objektov prve faze tega sodobnega območnega centra za ravnanje z odpadki, katerega gradnjo sofinancira 25 sodelujočih občin, država in evropska skupnost iz ko-hezijskih sredstev. Gradnja napreduje po načrtih in trenutno opravljajo gradbena dela na vseh objektih. »V gradnji je novo odlagališče, za sortirnico in demontažo kosovnih odpadkov postavljajo temelje, urejajo pa tudi teren za kompostarno,« je povedala vodja projekta, Milka Le-skošek. Kaže, da bodo vsi objekti v funkciji poskusnega obratovanja že proti kon- cu prihodnjega leta, kot je tudi načrtovano. Tik pred začetkom so tudi priprave na gradnjo druge faze centra, ki vsebujejo objekt za mehansko-biološko predelavo in toplarno. Za prvega je bil v začetku septembra objavljen razpis za izvajalca del. »Rok za oddajo ponudb se izteče 17. oktobra,« je povedal direktor Javnih naprav Marko Zidanšek. Še dalje so postopki za gradnjo toplarne, kjer so zadnje dni avgusta že javno odpirali zbrane ponudbe za izbor izvajalca del. »Na razpis sta se prijavila dva ponudnika, postopek pa je v fazi izbora izvajalca,« je povedal Janez Peterman iz celjske Energetike.' BRST Foto: GREGOR KATIC Kraški izvir označen v okviru prireditev Praznika kozjanskega jabolka, ki ga praznujejo v Kozjanskem parku, bodo danes, v torek, slovesno otvorili označeni kraški izvir Davjek. Prireditev ob izviru v vasi Dekmanca v občini Bistrica ob Sotli bo ob 13. uri. Izvir Davjek, ki ga domačini uporabljajo kot kuliso velikih božičnih jaslic, so ti sami oči-stüi ter postavili klopi. Kozjanski park pa je poskrbel za označitev ter nadaljno promocijo. Gre za osameli kras, v litotamnijskem apnencu in to v plitvi kotanji, pomaknjeni v strmejše pobočje. BJ «t •^■i mm?: Razstava habitatov na sliki Mojca Tomažič in Gregor Kalan >2 zavoda za varstvo naravne dediščine Kjer bivajo živa bitja Zanimiva predstavitev habitatov v Mercator centru Združeni narodi so že leta 1985 prvi ponedeljek v oktobru razglasili za svetovni dan habitata, z željo ozavestiti ljudi o pomenu in soodgovornosti vseh za ohranjanje človekovega življenjskega prostora ter kot opomin človeštvu, da je naše življenje odvisno od ostahh življenjskih okoUj, v katerih sobivamo z drugimi bitji. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave j e ob svetovnem dnevu habitata v okviru projekta LIFE v Mercator centru v Celju z razstavo fotografij, plakatov ter živimi maketami habitatov in ha-bitatnih tipov pripravil zanimivo predstavitev različnih življenjskih okolij. Strokov- no vodstvo po razstavi in predstavitev projekta LIFE sta bila včeraj, razstava pa bo na ogled do nedelje, 8. oktobra. Habitat je bivališče ali življenjski prostor, kjer bivajo živa bitja. Habitatni tip pa je rastlinska aJi živalska združba kot značilen del eko sis tema, povezana z neživimi dejavniki na prostorsko opredeljenem območju, Eden od evropskih mehanizmov ohranjanja habitatov je Natura 2000. To je evropsko omrežje ekološko pomembnih območij narave. Natura 2000 je eden izmed stebrov varstva narave v Evropi. Za Slovenijo sta značilni izjemno visoka biotska raznovrstnost in ohranjenost narave. Pri nas REPUBLIKA SLOVENUA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni lisi RS, št 110/02, 8/03 - popr. In 58/03 - ZZK-1) 1. PROSTORSKO KONFERENCO a območje Šmartinskega jezera 11. oktobra 2006 ob 13. url Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave državnega lokacijskega načrta za območje Šmartinskega jezera. Na prostorsko konferenco so vabljeni zlasti predstavniki nosilcev urejanja prostora, lokalne skupnosti, gospodarstva; interesnih združenj ter organizirane javnosti. Osnutek programa priprave in povzetek za javnost sta na vpogled na Ministrstvu za okolje in prostor, Direktoratu za prostor. Dunajska 21, LJubljana, vsak delovni dan med 13.00 In 15.30, na sedežu Mestne občine Celje. Oddelku za prostorsko načrtovanje in evropske zadeve, Prešernova 27, in sicer v času uradnifi ur, na spletni strani Ministrstva za okolje in prostor ter Mestne občine Celje Metka ČERNELC GENERALNA DIREKTORICA DIREKTORATA ZA PROSTOR Pika podira relcorde s svečanostjo na velikem odru vT\iristično-rekreacij-skem centru Jezero se je v soboto končal 17. Pikin festival. Na največji slovenski otroški prireditvi so letos našteli kar sto tisoč obiskovalcev. Vodja festivala Matjaž Čer-novšek je na zaključni prireditvi dejal, da je festival letos resnično prerasel slovenske meje, saj je v Velenje prišlo veliko gostov iz Italije, Avstrije, s Hrvaške, iz Nemčije ... Zadovoljstvo nad organizacijo festivala, pri katerem je sodelovalo več kot šeststo ljudi, je izrazil tudi velenjski župan Srečko Meh, ki mu je Pika Nogavička na zaključni svečanosti le vrmla župansko lento. Navdušena le bila častna pokroviteljica 17. festivala, plesna koreografinja Mojca Horvat, po novem tudi Pikina ambasadorka, ki je obljubila, da bo premiera predstave Martin Krpan potekala prav v Velenju. Festival, katerega rdeča nit so bile letos uganke, so v organiziranih skupinah obiskali učenci več kot polovice slovenskih osnovnih šol. Tudi letos je festival skupaj z OŠ Gorica gostil učence in njihove spremljevalce iz Sarajeva, ki so priredili prijeten sarajevsko-slovenski večer. Gostje festivala so bili tudi umetniki iz partnerskega mesta Schiedam na Nizozem- srednje ija, so ;alska . De-Üa-žlatp je bilo tudi letos o prizorišče dogajal podeUU najvišja festiv priznanja, zlate Pike. vet devetletnih deklic nie Pikine žirije, Piko za najbolj pikastp predstavo dodelilo Studiu Anima iz Medvod za predstavo Nerodna Avguštip^'. Zlato Piko je prejelsi^Üi Ajda Njegovec iz Ši^ja pri Jelšah, zmagovalka-Pi^ kine jadralne regate, ki je v soboto potekala na Velenjskem jezeru. Za zmagovalko literarnega nateča-Moja uganka pa so na za- kljuČE sili Adiso Strado' Antona Aškerca i se pojavlja 109 vrst p Direktive o pticah ti evropsko pomembnih tatnih tipov in 140 vrst rast-hn in živah s seznamov Direktive o habitatih. Zato je bilo določenih kar 26 območij za varovanje ogroženih vrst ptic in 260 območij za varstvo ogroženih ali redkih rastlinskih in živalskih vrst ter habitatov. V omrežje Natura 2000 je tako vključenih kar dobrih 35 odstotkov slovenskega ozemlja, od tega četrtina leži znotraj narodnih, regijskih in krajinskih parkov ter Dva pomembna habitata imamo tudi na celjskem območju. Na območju potoka Ličenca in njegovih pritokov je veliko mokrotnih habitatov, kjer so se mnoge redke vrste rastlin in živali ohranile do danes. Petehnjekjedel območja ob enem od desnih pritokov Ličence. Ob potoku so šdrje ribniki in obrežna mokrotna življenjska okolja, Najpogosteje so to jelšev-je in vlažni travniki. V teh habitatih živijo živalske vrste, ki imajo evropski pomen zaradi svoje redkosti ali ekološke vrednosti. Najpomembnejši so kačji pastirji in metulji, ki so vezani na vlažne travnike. Boletina pri Ponikvi je eno od dveh danes znanih rastišč velikonočnice v Sloveniji. Zaradi velikega šte- Zdravilišče Laško začelo graditi V Zdravilišču Laško so v petek podpisali glavno izvajalsko pogodbo za gradnjo Termalnega centra Term Laško. Izvajalec za gradbeno obrtiilška dela in zunanjo ureditev je velenjski Vegrad. Vrednost podpisane pogodbe znaša brez davka nekaj več kot 4 milijarde tolarjev. V tem mesecu bodo opravili še izbor izvajalcev za izgradnjo savn in pomične bazenske kupole. »Hkrati smo z Aban- ko Vipa podpisali pogodbo o dolgoročnem kreditu in na ta način skupaj s predvideno do-kapitalizacijo podjetja, odobrenimi nepovratnimi evropskimi sredstvi in pogodbo z ministrstvom za gospodarstvo tudi zaključili finančno konstruk-d|o celotnega projekta,« je v sporočilu za javnost še zapisal direktor zdravilišča Roman Matek. Prva faza Term bo predvidoma zaključena septembra prihodnje leto, Z njo bodo v Zdravilišču Laško pri- dobili termalni center z bazeni s skupno 2.200 kvadratnimi meu-i vodnih površin ter savna center na 700 kvadratnih metrih. V nadaljevanju piujekta načrtujejo Se giadnju wellness hotela, kongresnega centra ter ap^majskega naselja, Celoten projekt, ki pomeni veliko obogatitev ponudbe na področju wellness storitev v Sloveniji in velik razvojni korak za Zdravilišče Laško, naj bi M končan v letu 2010. BA vstopom Slovenije sko unijo je rastišče postalo del evropskega ekološkega omrežja Natiua 2000. Varovanje življenjskega okolja in primerno upravljanje omogočajo dolgoročen obstoj rastišča. GK, foto; AŠ Nove laške terme naj bi pr m MM fiSNII V bankah znova loti^ a z novimi pogoji Zgolj kredit ni dovolj za rešitev stanovanjskega problema s tem tednom je v izbranih bankah po treh letih premora znova mogoče skleniti pogodbe za varčevanje v nacionalni stanovanjski shemi, pri čemer so pogoji tokrat malo spremenjeni. Zgolj ugoden kredit pa ponavadi, sploh za mlade, ni dovolj za rešitev stanovanjskega problema. Vplačila niso nujno mesečna, čas varčevanja se lahko na željo podaljša do deset let. Premija, ki letno pripada varčevalcu, je tokrat nižja in namesto 1/12 znaša le 1/24 letnih vplačil, dobi pa jo le tisti varčevalec, ki bo zbrani denar namenil za v zakonu naštete stanovanjske namene. Posojüo je prvič tako izrecno namenjeno izključno rešitvi stanovanjskega proble- Najnižji mesečni obrok ostaja 12 tisoč tolarjev ali en lot. Glede na to. da so prejšnje sheme »zacementirale« obrestno mero, banke pa so vzporedno s spremembami na finančnih trgih nižale obrestne mere stanovanjskih posojil, se bosta zdaj obrest- STARA NSVS SPREMENJENA NSVS OBRESTNA MERA ZA VARČEVANJE NA 5 LET TOM + 1.65% ="4,03% 3.2% DOBA VARČEVANJA OD 5 DO 10 LET, gibljiva KREDITI Z 0DPLAČIU4O DOBO 10 LET TOM + 2,45% ="4,83% 4,2%oz.1 odstotno točko nad varčevaino obrestno mero SPREMEMBA OBRESTNIH MER ZA VARČEVANJE - ČAS VARČEV/«WA ZA 5 LET TOM + 1.65% ="4,03% ZA 10 LET: TOM + 3,00% =~5,38% 3.2%, NEODViSNO OD DOBE VARČEVAriJA, SKLEP VLADE - ZA ENO LETO SPREMEMBA OBRESTNIH MER ZA KREDOIRANJE - ČAS ODPLAČEVANJA ZA 10 LET: TOM + 2,45% =~4.83% ZA 20 LET: TOM + 3.80% ="6,18% 4,2% NEODViSNO OD DOBE KREDiTIRANJA. SKLEP VLADE - ZA ENO LETO jem kredita letno na podlagi donosa državnih vrednostnih papirjev spreminjah. Varčevalna obrestna mera tako za letošnje leto znaša 3,2 odstotka, kar sicer presega večino bančnih ponudb za rentno varčevanje, vendar je v primerjavi s prejšnjimi shemami nižja. Bolj ugodna pa je obrestna mera za kredit, ki je za odstotno točko višja od varčevalne, torej še vseeno med najugodnejšimi na trgu. V nacionalno varčevalno shemo so se izmed bank, ki imajo poslovalnice tudi v Ce- V vseh dosedanjih petih razpisih varčevanja v nacionalni stanovanjski varčevalni shemi je bilo sklenjeno slabih 93 tisoč varčevalnih pogodb. Do danes jih je uspešno zaključenih 43.570, akUvnih pa je še dobrih 33 tisoč pogodb. Po zaključenih pogodbah (5-letno redno varčevanje) so varčevalci privarčevali (glavnica, obresti in premije) malo manj kot 87 milijard tolarjev. ski skiad Republike Slovenije) lju, vključUe Abanka Vipa ter Banka Koper s po 2 tisoč dodeljenimi loti. Banka Celje z 1.200 loti. Nova Ljubljanska banka z največ, 6 tisoč loti ter SKB banka s 3 tisoč loti. Višina posojila glede na privarčevana sredstva se med bankami razlikuje. Pri SKB banki in Banki Koper lahko dobite kredit v dvakratni vrednosti privarčevanih sredstev, pri ostalih bankah pa Še desetino več. Odplačilna doba ostaja nespremenjena - enaka je dvakratni dobi varčevanja. Prisiljeni ostati pri staršili Se pa kljub ugodnejši obrestni meri za najem kredita mnogi sprašujejo, ali je varčevanje v stanovanjski shemi za mlade, čemur naj bi bile prvenstveno namenjene, sploh smiselno. Zgolj varčevanje ni dovolj, za rešitev stanovanjskega problema je treba imeti še kup denarja, saj so cene nepremičnin previsoke za mlade, ki so za nameček ponavadi zaposleni zgolj za določen čas. Kot je povedal nepremičninski posrednik Kapi tola Jože Zorko, so se cene stanovanj in g-adbenih zemljišč samo v zadnjem letu v povprečju dvi^e za 20 odstotkov »Rabljena stanovanja dosegajovrednost tudi do 1100 evrov za kvadratni meter, zemljišča na bolj iskanih lokacijah tudi do 120 evrov za kvadratni meter.« Mladi v povprečju dolgo živijo pri starših, za selitev »na svoje« pa ponavadi iščejo manjše bivalne vikende, vredne od 10 do 12 milijonov tolarjev, ali manjša stanovanja. ROZMARI PETEK Do konca leta Hofer še enajstkrat Minuli teden je diskont-nik Hofer odprl novo trgovino v Šentjurju. Do kon- še enajst novih trgovin, od tega tri v naši bližini. V novo odprti poslovalnici v Šentjurju so zaposlili 12 delavcev, v prihodnosti jih nameravajo še približno 2 tisoč. Srednjeročno namreč namerava imeti Hofer kar 80 svojih ti^ovin po vsej Sloveniji, še v letošnjem letu jih bodo med drugim odprli v Velenju, Rogaški Slatirti in Slovenskih Konjicah. Predsednica uprave Elkroja Štefanija Glušič pred novo trgovino Elkrojev outlet Ob stavbi nazarskega Elkroja so poleg stare trgovine na novo odprli trgovino Outlet Elkroj. V njej bodo sezon pod ugodnejšimi plačilnimi pogoji. Outlet je uveljavljena oblika vmodnem svetu in se širi v Evropi, tudi po Sloveniji. Kakor je prepričana predsednica uprave Elkroja Štefanija Glušič, je tovrstna prodaja že poznana med kupci. »V naši prodajalni bomo prodajali visoko kakovostna oblačili, v stari trgovini pa še naprej sledili modnim trendom.« V Elkroju, kjer izdelujejo že oblačila za kolekcijo pomlad/poletje 2007, so zadovoljni s prodajo. »Prodaja izdelkov nenehno raste, vsako sezono prodamo skoraj petino oblačil več,« je omeniU Glušičeva. Sicer je podjetje na pol poti prestrukturiranja, - Št. 78-3. do katerega je pripomogla tudi vladna pomoč, vendar Glušičeva pravi, da bodo o konkretnih številkah in podatidh govorili kasneje. Za letos v Elkroju še pričakujejo izgubo: »Stvari se v poslovnem in finančnem svetu ne spreminjajo tako hitro, vendar lahko rečem, da bo poslovni rezultat v primerjavi s prejšnjimi obdobji zagotovo bolj- Čaicanje na Teieicom zlahk< Potem ko so pretekli teden borzni pos to presegli milijardo tolarjev dnevno sli se je v zadnjem tednu trgovanje na Ljubljanski borzi precej umirilo. Šele v drugi polovici tedna je bilo opaziti nekoliko prebujeno povpraševanje in tečaji prometnej-ših delnic so takrat tudi začeli pridobivati na vrednosti. Delnice Krke, ki so cel teden zdržale nad nivojem 170.000 tolarjev, so sredi tedna za dan izgubile tla pod nogami, vendar pa so se potem kupci hitro prebudili in ob koncu tedna je cena delrtic znova podirala rekorde. Te delnice so tudi tiste, ki so najbolj zanihale, kar dejansko pomeni, da o bistveni korekciji ne moremo govoriti. Samo za primerjavo; povprečna dnevna sprememba ruskega indeksa RTS, na katerega močno vplivajo razmere na naftnem ti^u, je v preteklem tednu znašala krepko čez 2 odstotka v eno ali drugo smer. Za ruski trg nič posebnega. Največji skok glavnega slovenskega indeksa v letošnjem letu je 2,7 odstotka v za-četicu julija, ko so se delnice Petrola v enem dnevu povzpele za skoraj 8 odstotkov. Petrol je tudi delnica, ki je v drugi polovici leta največkrat poskrbela za napenjanje malih sivih celic borznih vlagateljev Vendar pa v zadnjem tednu mdi ni vzbudila prevelikega zanimanja, tako da je enotni tečaj ob pomanjkanju povpraševanja sredi tedna zdrsnil za odstotek, a se je cena ob koncu tedna vrnila nad mejo 104.000 Doi^ Ima Enotni tačaj Promet v «iSlT %spr. CiCG Ciniorna Cslje 24.437.36 39,59 ■0,49 CETG Cetis 21.000.00 0,00 CHZG Comet Zreče 2.055,00 2,00 GRVG Gorenje 5,412,92 97,99 -2.22 PILA Pivovarna Laško 1 8,247,45 108,73 JTKS Jutel($ 27069.02 16,02 0.21 ETOG Etol 48.934,78 9,34 ■0.13 Med delnicami borzne kotacije, so največji sk( jkdo Živele delnice Aerodroma Ljubljana, ki jim je v petek uspelo pridobiti več kot 2,5 odstotka, tedenski vzpon pa je še odstotno točko višji. Vendar s tem cena delnic niti ni dosegal najvišje vrednosti v septembru, kar je uspelo dehiicam Save. ki so se v preteklem tednu podražile za dobra 2 odstotka. Skupina Sava pospešeno razvija dejavnost turizma, v tem tednu pa je njena hčerinska družba, ki je nekoč tudi kotirala na Ljubljanski borzi, odprla nov luksuzni hotel. Pozitiven vpliv na dehiice Save bi lahko imela tudi objava prodajnih uspehov Merkurja, ki je letos za četrtino povečal prodajo. Sava je namreč petinski lastnik prenjskega trgovca. Tečaj delnic Merkurja se kljub objavi v tem tednu praktično ni spre- menil, res pa j( kot ob začetku leta. cena delnic okoli 20 odstotkov višj Najslabše so je pretc------------------- so se tudi ob »pomoči« enega izmed član odločil prodati velik delež naložbe, pocenile kar za 2,5 odstotka. Mešane občutke vlagateljev so verjetno povzročdi tudi namigi o dokapitalizaciji družbe, saj je zaenkrat še premalo znano, kako bo to vplivalo na dobičkonosnost delnice Gorenja- Cena delnic je bila ob koncu tedna vredna le še nekaj nad 5.400 tolarjev, kar je najmanj v zadnjem mese- Ta teden na borzo vstopajo delnice Telekoma. Ker je pričakovati veüko zanimanja, velja vlagatelje opozoriti na določeno mero previdnosti, da se ne bo ponovila »zgodba Petrola« izpred meseca ali pa Autocommerca z začetka leta, ko so se začetna pričakovanja vlagateljev izkazala za preop-timistična. KAREL UPNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.novitednik.com NOVI fEIIII »Plemenitenjefc občine ali računov posamezniicov? Kako je kmetijsko zemljišče nad Vojnikom postalo zazidalno - Splet naključij ali namerno oškodovanje? Kdo je imel največjo korist od naslednje zgodbe, ki jo razkrivamo, boste morda izluščili sami. Posamezm-kov, ki bi lahko na lahek način prišli do bajnih zasluz-kov, je namreč več, vse pa ščitijo zakonsko pregledm dokmnenti. Le eno lahko zagotovo trdimo - tudi v tej zgodbi sta »nasrkala« dva preprosta, bolj revna kot bogata posameznika. Zgodba se ježe pred leü »skuhala« vVojniku. Zakoncem Pov-še s Prelogovega hriba blizu centra Vojnika je dovozna sta že več let delala sive la Ker je v strmini, jo je že rahel dež spral in iz nje naredil »kraterje«. »Najhuje je bilo takrat, ko smo morali bolno teto, pa taščo in nazadnje še moža, ko si je zlomil kolk, nositi do glavne ceste, saj rešilni avto ni upal po takšni cesti do hiše. Tudi vojniški gasilci so se bali, da bodo uničiti vozila, ko bi nam pripeljali vodo, zato so jo nam vozili celjski, dražji gasilci,« pripoveduje Jožica Povše o časih, ko na cesti še ni bilo as-falme prevleke. Zakonca se sedaj vozita po asfaltu, a sta ga, kot bo razvidno iz nadaljevanja, precej dražje plačala, kot je sprva kazalo. »Ze več let sem prosjačila prižupanu, naj mi pomaga pri rekonstrukciji cesfe. Bil je sicer vedno razumevajoč in je obljubil, da bo občina nekaj prispevala, a naj vsaj začne-va,« razlaga Jožica. »Tako sem potem prišla na idejo, da bi cesto speljala okoli hriba in tako naredila krožno pot. Del stroškov bi si pokrila s prodajo delazemlje, a ker sem brezposelna, mož pa ima nizke dohodke, bi še vseeno potrebovala občinsko pomoč, zato sem se znova obrnila na župana. Obljubil je, da se bo k nam kmalu oglasil gospod Prelož-nik, ki ima v občini te stvari čez. Kmalu sta se pri nas res oglasila dva občinska moža -Tbne Preložnik in Bojan "ft-kaj. Ogledala sta si, kje nameravam speljati traso ceste, nato sta za trenutek stopila na Hrib. s katerega se vidi do Ceija, so razparceiirall in na njem naj bi zrasle hiše. stran, se nekaj dogovorila, in mi predlagala: >Glejte, vi boste za ta del kmetijske zemlje težko našli kupca. Kaj, ko bi ga mi poiskali, kupnina za zemljo pa bo namenjena asfaltiranje vaše obstoječe ceste?«< Rečeno, storjeno. Cesta je na veliko veselje Povšetovih kmalu dobila dostojno prevleko, zemljišče v izmeri dobrih 70 arov in pol pa novega lastnika - kmetovica, ki je po naključju (ali pa tudi ne] Prelož-nikov brat. Maja leta 2002 je ta na račun CM Celja nakazal 800 tisoč tolarjev, v pogodbi pa podpisal izjavo, da bo na kupljenih zemljiščih kmetijsko proizvodnjo prilagodil ekološkim in talnim razmeram in ne bo spreminjal namembnosti kmetijskih zemljišč. No, namembnosti ta lastnik res ni spreminjal, pač pa je zemljišče »še toplo« konec istega leta prodal naprej, in sicer le 2a sto tisoč tolarjev več, kot ga je kupil sam. Trifazni tok za ovce? »Midva dolgo sploh nisva vedela, da Preložnikov brat ni več lastnik zemlje, čeprav je bilo malo čudno, da o ovcah [govorilo se je namreč, da bo imel rejo ovac) ni bilo ne duha ne sluha. Šele pred dvema letoma, ko so na zemljišče pripeljali trifazno elektriko, se mi je vse le zazdelo malo sumljivo. Ker so električarji začeli kopati še po naši zemlji, sem se malo razburila in jih vprašala, kaj vendarle počnejo, Pa so dejaii, da imajo vsa obän-ska dovoljenja, saj bodo tukaj zrasle stanovanjske hiše. Od tu se je začel najin križev pot. Na kogarkoli sem se obrnila, nihče ni nič vedel ali pa s tem ni imel nič več. Tako je na primer odgovoril Preložnik. Tudi novi lastnik. Drago Košeni-na, je bil sprva ohol, nato pa mi je enkrat vmes navrgel, da saj so tudi njega >okoli prine-sli<. Kdo natančno, ni povedal,« pripoveduje Jožica. »Po spletu naključij sva prišla do dokumentov, iz katerih je jasno razvidno, da bo nad nama zraslo vsaj pet stanovanjskih hiš, dve sta celo zarisani na parceli, ki je še v najini lasti, lastna hči pa si je morala zazidalno parcelo kupiti v Vitanju!« Ker krivica, ki se ji je zgodila. Jožici le ni dala spati, je še naprej drezala na občini, čeprav zdaj do nje niso bili več prijazni, pravi. Končno se je letos aprila Preložnik oglasil pri zakoncih in jima predla^, da jima Košenlna vme tri zazidljive parcele, skupaj ar velike, le da bosta dala mir. Nič ne vemo o hkrati tudi zanikal, da se je letos z novim predlogom oglasil pri Povšetovih, Bojan Trkaj je korektno pripravil časovno zaporedje postopkov. Leta 2002 je bilo zemljišče po takrat veljavnim prostorskim planom opredeljeno kot dru-gokategorno kmetijsko zemljišče, so pa bileomenjene parcele predvidene za izdelavo prostorsko izvedbenega akta. Leto kasneje je bil zato po naročilu podjetja Oder (v lasti Dr^ Košenine) izdelan prostorsko izvedbeni akt, ki omogoča gradnjo stanovanjskih in gospodarskih objektov. Vsi postopki so bili torej izvedeni v skladu z veljavno zakonodajo, je zapisal Trkaj. No, o tem zadnjem nismo niti malo dvomih, pač pa v moralo vpletenih, ki so vedeli, da je na območju možno gradili, pa tega niso povedali zakoncema Povše. Razumeli bi tudi, če bi zakonca »okrog prinesh« čisto običajni, zaslužka željni ljudje, a zakaj so pri tem sodelovali občinski možje? »Če je delovna napaka občine ta, da se trudi pridobiti investitorje za gradnjo liiš, kar pomeni tudi osem komunalnih prispevkov za proračun,« komentira žup^ Beno Poder-gajs, »potem bi nam lahko kaj očitali. Ta investitor je v to območje veliko vložil, na vrh je pripeljal cesto, elektriko. Jaz sem vesel, če se najde kakšen tak, da v občino pripelje nove stalne prebivalce. V tem ne vidim čisto nič slabega,« -odločno pravi. »Sploh pa, kje vidite tukaj kakšno korist od preprodaje, če je bila parcela naprej prodana za borih sto tisoč tolarjev več?« Kdo je torej pri zgodbi tisti, ki si je najbolj napolnil žepe? Je Preložnikov brat sploh kaj kupoval in prodajal ali pa pri vsem tem, razen podpisa (pa še ta je vprašljiv, na pogled se brata enako podpisujeta), ni imel nič, razmišljata Povšeto-va. Je možno, da je po pol leta Preložnikov brat enostavno opustil idejo o reji in pač zemljišče prodal naprej? Dokumenti kažejo na brezhibno ravnanje dveh občinskih mož, pa vendar, tudi če pripovedovanju oškodovanih ne verjamete, je naključnih povezav v zgodbi kar preveč. Med njimi tudi to »naključje«, da se je stara zgodba razvedeia ravno v vročem času pred volitvami, čeprav je zanjo svetnik Milan Dečman vedel že od vsega začetka? ROZMARl PETEK I CASINO FARAON CEIJE j NAGRAJl^E jn-ko'velyiw Z4 - % je zlsilika'lalil^ vaš» Takole je bodoče naselje videti na papirju. Toliko zakonca Povše. Želeli smo preveriti tudi dn^o plat zgodbe pri tistih, ki sta jih omenjala kot najbolj vpletene, na primer pri Tbnetu Pre-ložniku. »Glejte, oni so prodajali preko o^asne deske, že drugič, kolikor vem. Jaz tukaj nisem imel nič zraven in me mdi prav nič ne zanima,« je bil kratek Preložnik, ki je - Št. 78-3. oktober 2006 KONČNO BO NASTOPIL ODLOČILNI TRENUTEK. V SOBOTO, 7. OKTOBRA SE ZAKLJUČUJE NAŠA NAGRADNA IGRA IN VELIKA NAGRADA BO KONČNO DOBILA SVOJEGA LASTNIKA. IGMLNI SALON C ^sj Vq. Vj ' f IZ »I J v Šentjur odslej skozi krožišče v Šentjuiju so v petek tudi uradno v uporabo predali novo krožišče, prvo v mestu in drugo v občini. Pred tem so z odkritjem spominske plošče obeležUi tudi komunalno opremljanje industrijske cone Šentjur - južni del. Občina je s pomočjo nepovratnih sredstev, ki jih je pridobila na razpisu Agencije RS za regionalni razvoj iz Evropskega strukturnega sklada, v industrijski coni že lani začela s komunalnim opremljanjem. V tem času so tako na območju pri Bobor-ju ob Voglajni že zgradili meteorno in fekalno kanalizacijo, kanalizacijski kolektor, vodovod, plinovod, energetski vod, javno razsvetljavo, telekomunikacije in dovozne ceste. Gre za 350 milijonov vredno investicijo, za ka- tero so iz evropskega sklada pridobili 210 milijonov tolarjev. V petek so s slovesnostjo obeležili tudi izgradnjo prvega krožišča v mestu. Lotili so se je predvsem zaradi poslabšanih voznih razmer na križišču Ljubljanske ceste in Ceste Valentina Orožna, ki so nastale ob izgradnji obvoznice. Iz križišča, zdaj že preurejenega v krožišče, pa je tudi vstop v obrtno poslovno cono Anderburg, ki še dobiva svojo končno podobo. Promet se je še povečal po vselitvi stanovalcev v stanovalski kompleks Livada. Lani se je občina s projektom izgradnje krožišča zato prijavila na razpis za sofinanciranje iz naslova regionalnih razvojnih programov, letos pa še iz naslova lokalne infrastrukture. Vladna služba za lokalno sa- moupravo in regionalno politiko ji je odobrila sredstva v višini 57 milijonov za gradnjo krožišča ter 20 müijonov za dokončanje ceste A v obrtno poslovni coni Andenburg, razliko do 100 milijonov tolarjev je prispevala občina. Krožišče so dokončno ur^ dili še z ocvetličenjem ter postavitvijo šestih skal, ki po besedah predsednika KS Šentjur - mesto Florjana Cveta Erjavca simbolizirajo šest mestnih četrti. Vodomet, ki vodo zliva po skalah, pa naj bi ponazarjal enotnost mesta. Prireditve ob odprtju so se udeležili številni krajani, ki jim je spregovoril tudi direktor urada za lokalno samoupravo in regionalno politiko Rudolf Rome, s' krožišče pa so zatem zapeljala še starodobna vozila. POLONA MASTNAK Novo za ženske Od včeraj ginekološka ambulanta na Dobrni ni več zgolj samoplačnlška. Ordinacija Marije Ocvirk je na Dobrni sicer izvajala predvsem programe zdravljenja neplodnosti in rehabilitacij po operaciji na rodilih in dojkah, vendar brez pogodbe z zavodom za zdravstveno zavarovanje. Jvdarija Ocvirk je do leta 2005 delala v celjski porodnišnici, nato je dobro leto dni imela ginekološko ambulanto v Termah Dobrna. Poleg zdravljenja neplodnosti, reha- i6 modno z lUlodo V«el|ski prodajalni Modaje is-toäoKisko ti^vsko podje^e v . laMa za jesai in ztmo v sezo-Bi 2006/2007. ; Škrajni čas je že, da ^ garde-Tdbnifa omarah luredinio pro-^ za jonska in zimska obla-.-^ä. Kaj bomo nosile to sezo^ fiip? K|e dobili kaližen trov kos, y pravno nam pisan na kožo? vsa vprašanja je svoj odgo-: trgovsko^- . i^e MtšJa in pripravilo modno / -. IS^V naJateii so predstavili ob-«^^iro^egaprotzvajalcažen-. Oehnod. Greza vrhun- sko:Jp:ovt»t, iztwane mataiale in dorai^ive kreacije, ki pa so hkrati nosljivfefeT^tabne za vs^ piilcö-tto^ toT^^daa. Dohiti jih je thogiče v I prodajalni Moda v sariiem jedru Celja, fikrati pa so organizatcajt z Kiodno revijo želeli zapolniti prazniiio, kiv me-stu vlada na tem področja, s^ tcwrst-ni dogodki niso ravno pc^osti. Modni izdelki Delmoda so namöijeni predvsem poslovnim žatskatn, \ Modini prodajalni pa imajo na to-Ijo kar okoli 600 njihovih art&tov. Ker pa so želeli popestrai dogaga-j nje v središču mesta, so na mtrf-no revijo povabili še pevko Ser-gejo, na pisb pa postaväi tudi le-, tošnjo Miss Universe Sloven^a-Natašo Pinozo, Videü je bilo mogoče več izhodov, predvsem pa je . Modi uspelo za nekaj trenutkov zaustaviti mimoidoče in pritegniti njihov pogled. Podobne prireditve zato načrtuj^o tudi v prihodnje, do takrat pa predvsem za - ^avi orkestra pa sta p^Darja Švaj-ča in aktivno saleluje vsaj na ger in Juan Vasle, stivdu narečne p{^ke v Mm- Letos je kot predstawiik sloven-. fKini,kj»>r je v šestih letih štirikrat skaj^aila^ev2a pihalne orkestre /criag.il. Ifita 2002 je Jerca Mrzel z^pal®»enijo na dnevih sbven-. ,feredknJegovoUsodad^te.ki .^«^sbevSchladmin^'vAysöfL je dobila navado obOos^va, leta Emilov! gMieni n^ so veli-2004 je Lid^a Kodrič zapda IVo- ki... »Izziv M je sodelovanje na je t^ice, W jo je nap'adila stro- Slovenski popevki, kjer še nisem ............I ter da bi napisal muzikal.« Za- iMienje o - - . . ".^^eš zapeti, to ni popev^^ to Ä - žal - ni popevki nobe- Kako ustvarja Emil Glavnik? »likof«. Malica, ki je bila vse prej kot skromna, saj so se gospodinje ves večer pridno smukale s kuhahiico po kuhinji, se je prilegla in jih nekohko tudi ogrela, saj znajo biti septembrske noči že presneto hladne. Gospodinja Štefka Hohkraut, ki je imela v kuhinji glavno besedo, čeprav ji je pomagalo še nekaj parov pridnih rok, je spekla kar nekaj hlebcev kuha, mlin-čevko, potico in druge dobrote, marsikdo pa si je prste oblizoval tudi po slastnih krhkih flancatih, da o drugih dobrotah ne izgubljamo besed. Gospodar Polde Hohkraut je bil presrečen, da so se v tolikšnem številu »kožuhači« pod njihovim kozolcem zbrali že peto leto. »Koruza je bila letos lepa in ker je je büo za v silos preveč, smo se odločili, da jo spravimo v late,« nam je zaupal in dodal, da so veseli, da koristno združijo s prijetnim. »Naj tudi naši otroci vidijo, kako je bilo včasih,« nam je dejala ena od vaščank in pokazala na gručo kakšnih dvajsetih otrok, ki so se zabavali po svoje, vmes pa tudi malo pomagali. Kakšno leto, dve kasneje se jim bodo zagotovo pridružili tudi sami. MOJCA MAROT kovna komisija in obäostwa, letos pa je Emu Glavnik u^jeh po- nimivo je tudi novil, spet z Lidijo Ko^ to to- popevki. »Ce^e: račnico FcKza. &!šta[, ki ^ je na- \ ' ' gradila strokovna komisija. Sicer bilo na pa se Emil <^nik lahko pohvali ne prave, z že najmai^lriintridesettmi raz-liäiimi nagradami, ki jih jeakAil' »:»Vzornik mi je Bojan AcTamič On z mnogim znč^an ju^tovaiBki- je delal vse. Tb J^kušam tudi sam, mi pevci al? dit^imi izva^d lu predvsetQfi^vsako ddo viiesero festivalih v l^g-adu, SpUtuy Za- . slovenski n^os. Ta je taks bogat in prepdŠ0ven, da bi ga:biio škot? poza-' ^Äu, Opat^ in drugje. Emil Glavnik je osemnajst let da pozabiti, kot igral ¥ pihalosn'ln protokolar- bili Srbi.' n^ sdonskem orkestru, ki je Rad se ^hodi po Celju ali ob a in v tujini spremljal pred- Savinji, sic^pa veliko ustvarja in i Tita. »GostovaU smo v A:^, Aziji. Evropi in drugje ter biK povsod izjonno sprejeti, saj bo. ki olso. mogli verjeti,- da kljub na- laiča v. šim »železnim« čaKMn po- vöino se bo vrač< pulamoameriškoglartffi^zate^je,dabiobupak(in)opustilasredi v uvodu. Pa a )e Udija zaželela dan poti,« je äejala Minka, jo opazKSvää, IffežiTCti z vojaki in jo ta dan dmia še niso kako se trudi. »Težko je, reč moči bi morala vsi p(^reSali. A l(aj hitro bi se znalo zgoditi üneä.« je dejala Lidija A so ji pri izvl^ po- ttÄJtaj takšnega. »Pri njej človek mkdä ne magali vš. Damjan Stnid. namestnik poveli- ve. Ko vidi vojake se }i zaiskrijo oä,« pravi nika ji je svetoval, kako pravilno pojavi- sestra AfitOca, Id nam je zaupaklidijino že- ti sc^ m zgornji te!«sa l«; so opieij Pa smo odäli v celjsko voja«inico,natanč^ 2 ntoi. da bi äo lažje, neje v 20. motorizirani bataljon, ki se uspo- Pa ie Mö in končno sraoitočakaL slastno ma-sablja za odhod na mirovno mi^jo>B»Koso- lico, Id je pnjetno tekniki'»^k}r^ sem se pod-va novembra tetos^Lidga je v TOjaäktuoifor- kr^, saj ne vem, kaj vse me Še Čaka,« nan je na s svojimi »sofaord«samozavestoOf««ma- v naglia dejala. »Sedaj se boste preizkusür v gala dan in resno razmišljala o tem, da bi se vkrcavan^ in izkrcavanju iz transpcHtne^,^ tfflB Še kdaj znašla... zda,« jo je seaianil poroäi& ft)^)revc. Lidja Točno ob 7.30 un so nas spr^elj v mioomet- je pndobiia samozavest, saf je bila vožnja skozi ni četi 20. motonziranega baüljona. Domen mestodoBežigradakotpnzorizvojnegafilma, Ci^ež, poveljnik tete. le Lidijo seznanil s t.L kot le dei^ Z valukom, kot se imenuje oldep-časovnicoirLdej^ckseboskupajzvojaklin no tran^rtno vozdo m s čeladami m ^m dvetaa voiakintaina usposabliala smo se v gostem prometu pretajali do Bež^-tvom vodnika Tintorja- Najprej si jeMopo- da. Taaj^ je lidiiaskup^z Mkik) presedla v trebno.obleči vojaško unüormo, sev^jKirfjh, kar 4.5fone težko vojaškoToziio »hamvi« m teäca je.« je komennrala ladija. »imaittflb«^- sledila je vožnja čez dm m stm. «Pet mmut do tek, da bom dol^paÄa ...«le vsmehu ifeifa. enih je čas za postro},jasnol Enota, mimokje Zatem msmo nič oklevali m se hitro ter do- ukazal poročnik Pogorerc -- ■ ■ siedno lotih dela. Najprej se je Lidija lotila Ud^o le ob vrmtvi v vojašmco čakala kon-čiščeuja osebiu^ 111 akupuiskt^ orožja, kjer dicijska bojna vadfaa. vadba v uniformi. »Cev-se je naučila razstaviti m ponovno se^viü av- Iji so me ožulili,« je dejala skozi zobe, ko se je tomatsko puško MTO. »To je osnovna stvar, ki že pošteno utrujena terprgwtaia prebijala jo.mora zaan opravin TOjak« nas jev strogem zadnji krog teka. Zadnji C^ torej, da je pnšla « poduäl jjoročnik Ivan Pogorevc. na vi^ osebna higiena in Udijmo slovo od a je izvleka ranjenca, kjer je ime- vcqak«.i^apomo m super obenem,« je zala največ težav. Raiyeno sovoiakirqo je bilo dovoljno dejala, treba izvleči na varno. Pa m m m šio... Tbda MATEJA JAZBEC , loto- ALEKS STERN Tudi korakati je bilo treba.., »Leva, desna, ena, dve, pa spet leva, desna, ena, dve,« je odmevalo po vojašnici. Vožnja kot prizor iz vojnega filma. Sledilo je le še slovo od»! Št. 78-3. oktober 2006 m štiri zmage našiii v uvodnem krogu lige prvakov so poleg celjstdh rokometašev slavili tudi Aleš Pa-jovič s Ciudad Realem, Gregor Lorger z Val-ladolidom (oba vzgojena v celjskem klubu) in Velenjčan Vid Kavtičnik s Kielom. Celjski stroj je v Sandefjordu mlel brez napake. Sredi prvega dela je razlika znašala že osem golov, najvišja pa je bila v 46. minuti (17:30). Varovanci treneija Kasima Kameni-ce bodo najbrž težje delo kot na Norveškem imeli v sredo v Zlatorogu, a so tudi v domačem derbiju proti Gold Clubu veliki favoriti. Ka-meničin veter z vseh smeri je na severu Evrope zapihal s precejšnjo močjo, pred Florijani pa naj bi bil še udarnejši. V drugi tekmi skupine F je imel Gummersbach v Rekyaviku ob odmoru le gol prednosti, potem pa je prevladal. Že pojutrišnjem bodo Nemci gostili Norvežane. DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ 1. krog sicupine F lige prvaicov Sandefjord - Celje Pivovai 26:37 (12:20) ■a Laško SANDEFJORD - Dvorana Jotun, gledalcev 400, sodnika Nordine Lazaar in Laurent Reve-ret (Francija). Delegat Marek Szajna (Poljska). SANDEFJORD: Walstad 10 obramb, Johansen; Moen 3 (1), Hansen I, Wivestad 2, Jomaas 2 (1), Bekkelund, EUingsen 8 (1), Johnsen, Augensen 1, Sandnes 3, Nordby, Vildalen 6. Trener Oystein Havang. CELJE: Podpečan 7 obramb. Škof 13; Sulič 4, Gajič 2, Bnmien 6, Lesjak, Špoljarič 3, Špiler 3, Harbok 5, Kozlina 3, Gorenšek 1, Stojanovič 1, Natek 3, Kokšarov 6 (2). Trener Kasim Kamenica. Sedemmetrovke: Sandefjord 6 (3), Celje 2 (2). Izključitve: Sandeflord 4, Celje 12 minut. Bistveni potek rezultata: 1:0, 1:3, 3:6, 4:12, 8:17, 12:20; 12:22, 15:22, 15:25, 17:30, 21:30, 23:31, 25:33, 26:37. Matjaž Brumen je navdušil v protinapadih proti Noivežanom. Izidi 1. kroga LP - skupina A: Portland - Fotex 34:27, Povazska Bystrica - Bosna 29:31; B: Szeged - Ciudad Real 20:25, Schaffhausen - Meškovo 30:20; skupina C: Wisla - Crvena zvezda 31:19, Chambery - Kolding 26:32; D: Flensburg - Zagreb 35:28, Cehovski mraivedl - Metalurg 41:25; E: Banik - Constanta 31:34, Gudme - Kiel 28:32; F: Sandefjord - Celje Pivovarna Laško 26:37, Fram ■ Gummersbach 26:38; G: Gold Club - Barcelona 26:29, Hammarby - Panellinios 37:23; H: Bregenz lier 17:29, Portovik - Valladolid 28:33. Montpel- Zač v soboto se je tudi uradno začela nova košarkarska si zona. Odprli so jo v Jadrai ski ligi, kjer je kar nekaj sprememb v primerjavi z nulo sezono. Liga se namreč zdaj imenuje po nov sponzorju NLB, kar je iz2 lo precej jeze na H^aškem in v BiH zaradi dolgov LB. predhodnice sedanje NLB. V hrvaških medijih so tako na primer to ligo imenovali tudi »liga opeharjenih hrvaških vi čevalcev LB«. A za klube to i ti ni pomembno, če sponzorji krijejo vse stroške tekmovanja tako kot v vseh petih dosedanjih sezonah. Vli^ razenzdvo-ranami klubi nimajo nobenih stroškov. Po novem sistemi točkovanja klubov iz posame^ nih držav bodo upoštevali zadnji sezoni, od katerih bo odvisno, koliko klubov bo predstavljalo določeno državo, Glede na lansko slabo sezono slovenskih klubov se bo trojica Olimpija, Slovan in Helios morala letos pošteno potruditi, da naša država ne bo izgubila še enega mesta v tem tekmovč nju (za Pivovarno Laško). No- Majhna zaloga Velike »luknje« v Gorenje-vi obrambi so botrovale nizki prednosti na prvi tekmi 2. kroga pokala pokalnih zmagovalcev proti švicarskenu Wacker Thunu. Veienjčani so pred tekmo napovedali zanesljivo zmago, jo ob koncu sicer dosegli, a potek srečanja tudi tega ni zagotavljal. Varovanci Larsa Waltherja so vodili do 22. minute z največ tremi zadetki, nato pa so Švicarji izenačili, tik pred koncem polčasa tudi povedli in na odmor odšh z golom zaostanka. V prvem polčasu je 11 strelov zaustavil Morten Seier, v nadaljevanju pa le enega, zato je dal Wallher priložnost Matevžu Skoku, ki je ob vstopu v igro obranil nekaj pomembnih strelov. Vsaj deset odstoticov reierv v nadaljevanju so domači sicer dobro krenili, v 39. minuti vodili za štiri zadetke, nato pa so gostje z južnokorej-skim reprezentantom Hyo Chi Chojem na čelu napravili delni izid 4:0 in v 48. minuti prvič v nadaljevanju uspeh izenačiti (27:27). Dve minuti kasneje so tudi povedli z 29:28 in vodstvo držali do 55. minute. VelenjCani so se v končnici le zbrali, stopili skupaj tudi v obrambi in si z golom Branka Bedekoviča ter dvema Pavla Baškina priigrali prednost treh zadetkov pred povratno tekmo, ki bi ob boljši obrambi morala zadostovati. »Prejeli smo preveč golov iz protinapadov, gostje so veliko tekli in presenetili so nas s svojo igro. Na prejšnjih tekmah smo se hitro vračali v obrambo, danes pa nam je to delalo probleme. Menim, da se tudi nismo borili po najboljših močeh, lahko bi daü še kakšnih deset odstotkov več od sebe. Premalo smo jih spoštovali in iz tega smo se tudi nekaj naučili. V tem tednu se bomo še bolj skušali pripraviti na njih in če se želimo uvrstiti naprej, bomo morali veliko delati,« je po srečanju dejal Lars Walther. Na drugi strani je bil z igro predvsem v prvem polčasu zadovoljen švicarski trener Peter Bachman: »Glede na trenutne razmere tekmo ocenjujem kot dobro, še posebej do 48. minute, ko smo držali aktiven rezultat. Vzadnjih 12 minutah nam je zmanjkalo moči in ni nam uspelo izvleči rezultata, ki smo ga pričakovali, Pričakujemo pa zato zelo vročo povratno tekmo doma. Glede gledalcev lahko povem, da bo vzdušje v naši dvorani podobno velenjskemu. Trije goli razlike ne pomenijo veliko, vemo, da se da nadoknaditi tudi 13 golov!« Boštjan Kavaš je dosegel pet golov; »Vedeli smo, da ekipa Wacker Thuna ni tako slaba. Ob koncu smo zmagali za tri gole, kar je mogoče tudi dobro in se tako v Švici ne bomo zanašali na prednost. Danes smo dobili veliko golov iz hitrih protinapadov, slabo smo se vračali v obrambo in te stvari moramo na povratni tekmi popraviti.« Matevž Skok je dodal: »Švicarji so pokazali res dobro igro, odhčno so se upirali na tujem terenu. Obrambni igralci nama s Se-ierjem niso kaj dosti pomagali, zato upam, da bo v Švici bolje in da bomo štrli njihov odpor predvsem z menjavami.« Povratna tekma bo v soboto (17,30), JASMINA ZOHAR Foto: SHERPA Odlično izpeljana Celjska milja Celjski osnovnošolci so se pomerili v teku, imenovanem Celjska milja. Štart in cilj sta bila pri Vodnem stolpu, kajti prireditev je bila namenjena mednarodnemu projektu Dnevi evropske kulturne dediščine. Pot je tekače vodila po Savinjskem nabrežju (levem), Muzejskem trgu. Trgu celjskih knezov ter Gledališki, Linhartovi, Lilekovi, Gubčevi in Kocenovi ulici. V cilj so po štirih minutah in 50 sekundah skupaj pritekli David Ropotar iz IV Osnovne šole Celje, ki je tudi odlično pripravila tek, ter Robert Živko iz OŠ Hudinja in Vid Bajec iz III. OŠ Celje (na sliki z leve). Ciljno prizorišče so obiskali tudi znani športniki, bivši učenci IV OŠ, kegljavki Rada Savič in Sabina Koljič, judoist Matjaž Ceraj in aüet Alen Topo-lovčan. Celjska milja naj bi postala tradicionalna. DEAN ŠUSTER Foto: ALEKS ŠTERN Mestni derbi Sankakuju V drugem krogu 1. državne lige za judoiste je bil turnir treh klubov v Celjtii. Obe naši moštvi sta ugnali mariborskega Branika Brokerja. Medsebojni obračun mestnih tekmecev pa je pripadel Sankakuju, ki je Ivo Reyo ugnal s 4:3 (33:25). Zmagali so Tadej Zalaznik, Vladi Drakšič, Maüja Erjavec in Damjan Lupše, pri poražencih pa so točke priborili Branko Holer ter brata Edis in Denis Imamovič. Sankaku si na lestvici deli drugo mesto, Ivo Reya pa je osmi izmed devetih moštev. Zanimivo je, da sta pri Sani^uju manjkala tako odlični Toni Drakšič kot tudi prvi trener Marjan Fabjan, ki sta na pripravah v Brazihji. DEAN ŠUSTER elo se je tudi. da e bo več z vost je ključnega turnirja osmerice, temveč se bo igralo na izpadanje od četrtfinala in vse do velikega finala. In to s po dvema tekmama med nasprotnikoma. Predstavitev domačega prvenstva v Ljubljani so predstavili slovensko ligo, imenovano UPC Telemach. Čeprav se bo prvenstvo za večino klubov začelo 14. oktobra, bo prvo srečanje odigrano že jutri, saj bodo dvoboji Slovana in Helio-sa v NLB ligi šteli tudi za domačo ligo. Najpomembnejša novost je vsekakor izpad zadnjega moštva po drugem delu sezone, medtem ko bosta morali deseto in enajsto moštvo v dodatne kvalifikacije za obstanek v ligi proti drugo- in tretjeuvTŠčeni ekipi iz 1. B SKL. Ta četverica bo odigrala mini ligo, v kateri ne bodo smeli igrati tujci, kar bo vsekakor prednost za ekipe iz B lip. Novost je tudi, da v drugi del tekmovanja, torej v ligo za prvaka, napreduje sedem ekip, pridružila pa se bo Olim-pija, ki prvega dela domače lige ne bo igrala. Ob tem sponzor lige pripravlja še nekaj novosti, med ostalimi tudi sprotno spremljanje poteka rezultatov preko Interneta, kar naj bi dvignilo sicer slabo zanimanje za državno ligo. udi < ugi Brolih v Zrečah Novost, da bosta imeli še dve ekipi ob prvaku možnost napredovanja v 1. A ligo, je spodbudila zreško Roglo, da se še dodatno okrepi v želji, da se čim prej vrne med slovensko elito. Za Zrečane je namreč podpisal tudi mlajši ob bra- tov Brolih, Primož, ki se je kar nekaj časa pogajal tudi s šentjurskim Alposom Kemo-plastom. Brolih ima sicer v pogodbi (enako kot lani) pripis, da lahko ob dobri ponudbi iz tujine odide iz Zreč, bo pa vsekakor dobrodošla okrepitev Zrečanov, ki merijo visoko v 1. B ligi. Glede na sestave ekip za novo sezono naj bi bila prav Rogla, ob polzelskih Hopsih in Gorici, najresnejši kandidat za prva tri mesta. Odškodnine za Dejana Hohlerja ljubljanska Olimpija še ni plačala. Ve se, icatera je višja liga Minuli teden so bila odigrana prva srečanja 2. kroga slovenskega pokala (povrame tekme bodo jutri). Ekipe iz 1. B lige, ki so se vključUe v tekmovanje, so pokazale drugoliga-šem, da je razlika med ligama Še vedno velika, seveda v korist prvih. Rogla si je z zmago doma proti Rogaški s 107:78 praktično že odprla pot v tretji krog. Enako velja tudi za Celjski KK, ki je doma visoko premagal Terme Olimia z 92:65. Tlidi Hopsi so pokazali, da imajo močno ekipo za novo sezo- no. Zlahka so namreč odpravi- čanju v Slovenskih Konjicah Ii Ruše s 114:75 in so praktično branil štiri točke naskoka. Do-že napredovali. Banex je pre- dajmo še, da se A ligaši vklju-tekmovanje v 4. krogu. JANEZ TERBOVC senetil 80:76 ii zmago v Trbovljah z čijo bo na povratnem sre- Celjanke začnejo v Beogradu Košarkarice Merkurja so nastopile na turnirju v Gos-piču, že jutri pa bodo štartale v Ugi NLB, ki bi se lahko imenovala tudi Balkanska (prej Jadranska). V polfinalu hrvaškega turnirja so izIočOe Venezio. Dvajset sekund pred koncem tretje četrtine je bil izključen italijanski trener, ki pa je reagiral tako, da je svoje varovanke predčasno poslal v garderobo. Do tedaj so Celjanke dosegle 40 točk, Benečanke pa 36. V finalu so bile boljše domačinke z 82:69. Ob odsotnosti poškodovane Maje Erkič je Lucija Čonkova skupaj dosegla 29 točk, Miljana Maganjič pa 27. Z Gospičem se bodo spet pomerile'v soboto, ko bo šlo zares, jutri pa s Crveno zvezdo v Beogradu. Poleg omenjenih ekip bodo v ligi sodelovali še Jedinstvo Bijelo Polje, Šibenik, Hercegnovi, Jedinstvo Hizla, Vojvodina Novi Sad, Budučnost Podgorica, CSKA Sofija, Raguza Dubrovnik in Željezaiičar Sarajevo. Cüj Ceijank je zaMjučni turnir četverice, kar pa bo zahtevna naloga. DEAN ŠUSTER Niti icančlca sreče Sobotni večer in nedeljsko jutro sta si b Ena ali dve napaki sta bili pogubni za boljše, Uko v Areni Petrol na štajerskem nogometnem derbiju kot tudi na dirki formule 1. V Celju ga je polomil vratar Publikuma, v Šang-haju Renaultovi misleci, kar pa so izkoristili mariborski nogometaši ter spretni in srečni Michael Schumache Celjski trener Jani Žilnik n ma niti kančka sreče. Maribor-je zmagal s 3:1, a ni bil boljši, tudi z dvema igralcema več ne. Vratar le oplazil žogo A je pač celjski vratar Amel Mujčinovič storil napako v 21. minuti, ki jo je kaznoval Da-mir Pekič, vprotinapadu je zadel še Dimitri Malaiev, ko je Drago Kos. lovec na nepravilnosti predvsem izven štadionov. V Ljud-sKem vrtu m se od taKsnem sojenju prelevil v tarča. >zaplaval« IVavner, pred odmorom pa je znižal Danijel Bre-zič s strelom s precejšnie razdalje. V drugempolčasu pa sta kmalu pordečela celjska bra-nüca Jure Ttavner in Un>š Komu, tik pred drugo izključitvijo pa bi sodnik Drago Kos lahko pokazal na belo točko ob prekršku nad Simonom Seš-larjem. Slednji ni ovinkaril: «Seveda je bil nad mano storjen prekršek. Večina sodnikov bi pokazala na belo točko. Pravzaprav bi, glede na preteklost, takšno sodniško odločitev lahko tudi pričakovali ...« Ko je mera polna glede sodnikov - tudi rdeči karton Koru-nu je precej sporen - in ko je stanje na lestvici porazno, pa le potrebno priznati, da so celjski nogometaši pustili srce na Igrišču. Z emm in kasneje še z dvema igralcema manj so si priigrali pet strelov s kotov fskupaj 12). Vijoličasti so si resmci na ljubo v dnigem delu 45. stajerskega derbija (bo-nh šest celiskih zmag) pripravili nekaj zrelih priložnosti, a jih niso izkoristili in izenačenje je - presenetljivo - viselo v zraku. Sešlar je bodril ostale in razleteli so se za Mariborčani. končnega učinka, ko bi izenačenje bilo ovrednoteno kot zmaga, pa ni bilo. Sebastjan Gobec je z nabreklo ustnico potrdil naša opažanja, da ga je s komolcem po obrazu mahnil Pregelj, kar je ostalo nekaznovano. Marijan Pušnik, bivji trener Celjanov, sedaj na krmilu vijolične ladje, je ostal dosleden svojim načelom. Sicer se je veselil zmage, a izjemno objektivno ocenil potek dogodkov in okrcal svoje varovance, Jani Žilnik pa je zagrenjeno spregovoril o težavah, ki ga tarejo. Negativno Trud Simona Sešlarja bi se sl(oraj izplačal, a je sodnik menil drugače. energijo čuti okoli sebe, in tudi pri medijih. Ti nimajo prav nič pri smoli, ki se drži Publikuma, in ne kaj veliko pri od- Izidi 12. ktt)ga I. SNL: CMC Publikiiin - Maribor Pimvama Laško 1:3 (1:2); Brezič (45); P^ kič (21), Makriev (41),Rakič (90), Belü kmjiiia - Koper 2:2, Rictor -Nafta 1 ;4. Dram - Primorje 0:2, HIT Gorica- Domžale 0:0. LESTVICA 1. SNL t i • ftai Izidi 8. kroga 2. SNL: Rudar -ß()ra/i'fai2:4; Javoriiik (34,58); Volaš (12,63), Šmon (20 - Ilm), Pepelko (33), Dravinja - Aluminij 4:0; Roj (24, 42 - Ilm), Vidojevič (51), Čerenak (78). Vrstni red: Bonifika, Uvar 19, Krško 14, Šenčur 11, Rudar 10, Dravinja, Mura 9, Zagorje, Triglav 8, Aluminij 5. Izidi 8. kroga 3. SNL: Kovinar Štore - Črenšovci 0:2; For-jan (31), Kavaš (.83), Šentjur -Stojnd 3:1; Ekmečič (32, 77), Blaževič (72): Murat (82), Šmarje pri Jelšah - Veržej 1:4; Baler (51),Puhar(65,82),Ivanič (73); D. Firšt (89). Vrstni red: Zavrč 17, Malečnik 16, Odrand, Veržej, Kovinar 15, Šentjur 13, Črenšovci 11, Šmarje, Dravograd 10, Paloma 9, Pohorje, Železničar, Stojnci 8, Tišina 1. Izidi 8. kroga Štajerske lige: Ger^a vas - Šampion 1:0, Šoštanj - Šmartno 3:2, Mom Claudius • Peca 3:1, Zreče - Op-btnica 3:1, Bistrica - Rogaška 1:3. Vrstni red: Rogaška 22, Zre- sportCSnt-rc.si PANORAMA nosih znotraj kluba. Žilnik pa oni njega. V takšnih razmerah si bo moral priznati: nevošč- pa je težko delati... Ijivcev ni uspel premagati. To DEAN ŠUSTER še ne bi bilo usodno, če ne bi Foto: GREGOR KATiC če 19, Šendlj 13, Šmartno 12, Oplotnica, Jttrovski Dol 11, Bistrica, Gerečja vas 10, Sampion 9, Ormož, Peca, Šoštanj 8, Pesnica, Möns Claudius 7 Izidi 3. kroga L SLMN: Kb-barid ■ Živex 1:1 (0:0); Kurin-čič (31); Kroflič (30), Dobovec - Beion 0:2 (0:1); Horvat (3), Adrinjek (23). Vrstni red: Beton, Gorica 9, Puiitar 7, Litija, Ajdovščina 6, Dobovec 3, Tomi 1, Živex, Kobarid 1, Maribor 0. Izidi 12. kroga I. lige malega nogometa občine Štore.' Tbr pedo ■ Cene sokoä 3:5, Laška v(Ls - Stopar 3:6, Štore Sted - Pe-čovje 4:3, Storkom - Marinero 0:2. Vrsmi red: Cene sokoli 36, Marinere, Pečovje 25, Laška vas 19, Štore Steel 16, Stopar 15, Storkom 6, Torpedo 0. (JŽ) ROKOMET Pohal pokalnih zmagovalcev 2. krog, prva tekma: Gore-nje - Wacker Thun 36:33 (13:12); Baškin 10, Kavaš, L. Dobelšek 5, J. Dobelšek, Mlakar 4, Bedekovič 3, Sirk, Rez-niček 2, Vukovič 1; Schwander 8, Zbinden 7. 1. SL - ženske 3. krog: Celje Celjske mesnine - Škofja Loka 31:17 (14:5); Potočnik 8, Šon, Jan-kovič 5, Stipanova 4, Novak 3, Skutnik, Majcen, Kikano-vič 2; Cerar 4, Breznik 3, In-na Dolgun - Celeia Žalec 26:29 (12:11); Oven 9, Krhli-kar 7; Čerenjak 11, Kobal, Ka-divnik 6, Bojovič 3, Jeriček 2, Curko 1. Vrstni red: Krim, Celje Celjske mesnine 6, Kočevje 5, Ptuj, Olimpija, Brežice 4, Zagorje, Celeia Žalec, Škofja Loka 2, Inna Dolgun 1, Krka, Izola 0. ^ ŠPORTNI KOLEDAR SREDA,4.Ipr ROKOMET I. SL, 4. krog: Celje Pivovarna Laško - Gold Club (18.30), Velenje: Gorenje -SVIŠ (19). NA KRATKO Nadaljujejo tradicijo Vojnik; Društvo za karate Celje je organiziralo 14. turnir v spomin na preminule člane Zdravka Paulie, Petra Paveliča in Darka Bla-gojeviča. Na tekmovanju je sodelovalo 150 tekmovalcev. Celjani so osvojili 6 zlatih, 4 srebrne in 3 bronaste kolajne, Iza in Petra pometil z vsemi Eindhoven: Člani ŠK Hyong so se na mednarodnem turnirju ITF v tekvon-doju na Nizozemskem odlično odrezali. Izabela Hoh-njec in Petra Zagoričnik sta v svojih kategorijah osvojili 1. mesti, Nika Kozlevčar je bUa2., Anže Dimec 3., Saša Lubej in Špela Šalamon pa sta osvojiU 4. mesti. Odlični rezultati so dobra priprava pred svetovnim prvenstvom v Španiji, ki se bo začelo 25. oktobra. Žalčani s štirinaj^imi odličji Žalec: Na drugi tekmi za pokal Slovenije v karateju za dečke in deklice, na kateri je sodelovalo 200 tekmovalk iz 32 slovenskih klubov, je nastopilo tudi 15 mladih žalskih karateistov. Osvojili so 14 odličij, od tega 3 zlate. (JŽ) 14 NOVI TEDNIK Zabodel ga je v petek zvečer so v mlaki krvi našli 60-letnega Vinka Višnarja iz Celja -Napadel ga je eden njegovih obiskovalcev v petek zveCer okoli 22. ure je bilo v Prešernovi ulici 11 v Celju slišati glasne, rjoveče glasove. Sosedje so postali pozorni in kmalu ugotovili, da prihajajo iz stanovanja 60-letnega Vinka Višnarja. Mlajši moški, ki ga je sosed v temi, a le v hrbet, videl odhajati, naj bi Višnarja večkrat zabodel. Šlo naj bi za 24-letnega Celjana, zoper katerega bo sledila kazenska ovadba in privedba k preiskovalnemu sodniku. »Medtem ko je mož odnesel ven smeti, je na dvorišču zaslišal čudne glasove in postal pozoren, od kod prihajajo,« pripoveduje Višnarje-va soseda. Zatem je na balkon prišel tudi drugi sosed, pokadit zadnjo cigareto pred spanjem in zato lev spodnjem perilu, ter se začudil glasovom, ki so prihajali iz smeri Višnaijevega stanovanja. »S sosedom sva takoj odhitela tja, saj sva se ustrašila, da ga je zadela kap in potrebuje pomoč,« pravi njen mož. A so ju zaustavila zaprta vrata, zato sta ga nekajkrat na glas poklicala po imenu, vendar je bilo izza ograje, Višnar je namreč vhodna vrata še dodatno zagradil z leseno ograjo, slišati le glasno rjovenje in krike. Sosedu zato ni preostalo drugega, kot da prepleza ograjo, »jaz pa sem odhi-tel poklicat reševalce in policijo,« še pripoveduje sosed o petkovem večernem dogajanju v Prešernovi ulici, v strogem mestnem jedru. V mlaki krvi V Višnarjevo stanovanje je bilo v petek zvečer težko priti in še težje karkoli videti skozi okno. Imel je ne le zaklenjena vrata, temveč tudi spuščene skorajda vse rolete. Pri tem seje skozi okno z malce dvignjenimi roletami in v soju televizijske svetlobe videlo, kot da nekdo skače po Višnarju. Pred tem je najbližja soseda Prešernova 11. kjer se je v petek zvečer nad 60-letnii slišala glasno ropotanje in nekakšno prerivanje. To naj bi bOo tako glasno, da je s stene celo padlo nekaj ometa. Sosed, ki je zagledal omenjeni prizor, je stekel do svojega stanovanja z namenom, da se obleče in prihiti nazaj Višnarju na pomoč. Ko je stopil iz stanovanja, pa je v temi in le še v hrbet videl iz njegovega stanovanja odhajati mlajšega moškega. Sosed, ki je medtem odšel poklicat pomoč, se je zgrozil ob prihodu v Višnarjevo stanovanje. »V dnevni sobi je bila mlaka krvi, sredi nje pa Vinko, ki se je iz nje kmalu uspe! sam pobrati,« pove. Na U-ebuhu, prsih in delu hrbta je bilo videti več vhodov. »-Rešilo ga je njegovih 120 kilogramov,« še pove, čeprav so Višnaija nato odpeljali v celjsko bolnišnico. A je medtem uspel sosedu še naročiti, naj medtem ko ga ne bo, popazi na njegovo stanovanje. Višnar-jev nečak Danilo Hribemik, ki ga je Višnar pooblastil, da v primeru bolezni skrbi zanj, ga je v teh dneh obiskal vcelj- ski bolnišnici in v nedeljo sosedom povedal, da je njegov stric izven življenjske nevar- Fantje so prihajali Sosedje še povedo, da je Višnar živel sam, nikoli ni bil poročen in je imel težko otroštvo. Bil je nezakonski sin, zato je moral kmalu od doma in že kot otrok izkusil pomanjkanje ljubezni, v mladosti naj bi bil tudi večkrat lačen kot sit. Zato naj bi imel razumevanje do ljudi, predvsem mladih. Z njimi naj bi se rad družil in jim pomagal. »Večkrat jim je kaj enostavnega skuhal, posojal denar in cigarete,« pove soseda. Vzorno naj bi tudi skrbel za okolico, v kateri je živel že več kot trideset let. »Skrbel je za rože, popravljal streho in ostale stvari,« še slišimo. Pri tem so k njemu pogosto prihajali mlajši fantje, stari dvajset let in več. Večinoma naj bi šlo za problematične fante, brezposelne, Skrtano urejen balkon in lesena ograja, za njo pa vhodna vrata, ki se bila nekateri so bih tudi odvisniki, ki so nato pri njem našh zatočišče in topel dom. Vi-šnai naj bi zanje lepo skrbel in jih skušal spraviti na dobra pota in njihove zasvojenosti z mamili ni odobraval. »Veliko se jih je nato pobralo in so mu še danes hvaležni,« pripoveduje sosed. Govori se, da naj bi bil Višnar naklonjen družbi mlajših, a sosedje tega ne komentirajo. »Poznamo ga kot dobrega in prijaznega soseda, kaj pa se je dogajalo v njegovem stanovanju, ne vemo,« povedo. Višnar naj bi si tudi vodil nekakšen spisek ljudi, ki so ga obiskovan ali bivali pri njem. V tem naj bi bilo zapisano tudi ime fanta, za katerega obstaja sum, da se je v petek zvečer znesel nad Višnarjem. 24-letni osumljenec in Višnar naj bi se poznala že več let in sta se na Višnarjevem domu dobila zaradi dogovora o posojilu. Zal pa je med njima prišlo do nesoglasja, kar je osumljenega 24-letnika tako razjezilo, da je z nožem večkrat zabodel 60-letnika ter nato pobegnil iz stanovanja. Med begom je odvrgel nož, ki so ga kasneje tudi našli. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC Trgovina z orožjem Celjski policisti so ovadili več oseb, ki naj bi bile vpletene v kazniva dejanja, povezana z nedovoljeno proizvodnjo in s prometom z orožjem. Gre za obširno kriminalistično preiskavo, ki je trajala več mesecev, celjski kriminalisti so sodelovali tudi s hrvaško po-Üdjo, zasegli pa so več kosov orožja. Več o tem bo znano danes, v torek, ko bodo na celjski policiji podati izjavo za javnost. Nova tožba Zupančeve Na delovnem sodišču vCe- Li se je včeraj nadaljevala obravnava, v kateri razr^e-na direktorica javnega zavoda Regijsko študijsko središče (RŠS) v Celju Adrijana Zupane toži omenjeni zavod zaradi nezakonite razrešitve z mesta direktorice. Dodala pa je še eno tožbo. Zavod toži še zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove. Glede nove tožbe, ki jo je vložila 6. julija, so včeraj opravili poravnalni narok, ki pa ni uspel. Obe tožbi so tako združili. Sicer pa so včeraj največ govorili o plači Adrijane Zupane. Njena plača, kije po pogodbi znašala 953 tisoč tolarjev bruto, je dolgo časa burila duhove. V aneks k njeni pogodbi o zaposlitvi so kasneje zapisali, da lahko njena bruto plača znaša največ 720 tisoč tolarjev bruto. Kot smo lahko slišali včeraj, so Zupančevi potem, ko je svet zavoda sprejel sklep, da bodo Zupančevo raz- rešili, ko bo večina ustanoviteljic dala k temu sklepu soglasje, plačo znižali. Zupan-čeva zdaj zahteva plačilo razlike v plačah. Kot so pojasnili iz RŠS, je bila njena plača znižana zaradi vladne uredbe. Zupančevi lega niso posebej obrazložili, dodali pa so še, da bi za uredbo morala vedeti, saj je bila objavljena v uradnem listu še v času, ko je bila Zupančeva direktorica RŠS. Predsednica senata sodnica Irena Testen je na včerajšnji obravnavi želela zaslišati tako Adrijano Zupane kot tudi v. d. direktorja Staneta Rozmana. Zupančeve zaradi bolezni na sodišče ni bilo. Kot je pojasnila sodnica, je težko zagotoviti isti senat, bilo pa bi dobro, ko bi senat slišal oba naenkrat- Zaslišanje Zupančeve in Rozmana je tako prestavila na prihodnjo obravnavo 30. oktobra, ko bo sodišče zaslišalo tudi nekatere člane sveta zavoda, ki jih bo izbralo izmed predlaganih prič. ŠO Preprečili žetev Za rešeticami se utegneta znajti 31-letni Žalčan in 34-letnik iz Šmarja pri Jelšah, ki so jima policisti minuli teden odvzeli prostost, ker naj bi se omenjena ukvarjala z neupravičeno proizvodnjo in prometom z mamili. V zadnjih mesecih naj bi na območju Šentjurja gojila 408 sadik konoplje, 26. septembra pa sta jo namerav^ posekati, pri čemer pa so ju presenetili celjski policisti. IDvojica je policistom že dobro znana, saj naj bi na vesti že imela podobna kazniva dejanja. »34-letnik je bil v preteklosti že večkrat kazensko ovaden za kazniva dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z ma-miti,« pravijo na celjski pohciji. 31-letnik je policiji znan tudi zaradi nasilništva. Po odkritju prejšnjega nasada konoplje je namreč ustrahoval in grozil večjemu številu oseb na. območju Žalca. Poleg orrienjenega odkritja je bilo ha območju Policijske uprave Celje v zadnjem meseoa öämtih več nasadov konoplje. Tako so zasegli na območju Laške^ 150 sadik, na območju Šmarja pri Jelšah 64 in na območju Mozirja 160 sadik, so še sporočili s celjske policije, HALO, 113! Padel s traktorja v soboto se je v gozdu nad Matkami med spravljanjem lesa zgodila hujša delovna nesreča. 36-lctni domačin jc po skušal ustaviti traktor, vendar je le-ta zdrsnil po pobočju in po prevračanju trčO v drevo. 36-letniku, ki je med prevračanjem padel s traktorja, so poleg reševalcev pomoč nudili tudi gasilci, V bolnišnici so kasneje ugotovili, da je voznik v nesreči dobil hude telesne poškodbe. Skrljte avtoradie Minuli konec tedna sta brez avtoradia v vozilu ostala dva lastnika jeklenih lepotcev. Neznanci so najprej vlomüi v osebni avto na parkirišču v Aškerčevi ulici v Celju m s tatvino povzročili za 70 tisočakov škode. Avtoradio, vreden približno 30 tisočakov, pa od nedelje pogreša tudi lastnik avtomobila, parkiranega na Skalni kleti v Celju. Avtomobih so biti tarče vlomilcev še v Ložnici pri Žalcu in Štorah, iz vseh so prav tako izginili avtoradti. Po Stebričke za prometne znake v petek ponoči so neznanci iz ograjenega skladiščnega prostora gradbišča avtoceste na Ljubečni odnesli približno 260 gradbenih plošč in lastnika oškodovati za več kot pol milijona tolarjev Medtem ko policisti še vedno iščejo tatove, se ubadajo še z vlomom v vilo v Kraigherjevi ulici v Velenju, od koder so v soboto neznanci odnesli šest LCD-monitoijev, vrednih približno 400 tisočakov Iz prostorov na Šaleški cesti je v isti noči zmanjkala še glasbena oprema za 60 tisoč tolarjev. Sicer pa še vedno ni znano, kdo je konec minulega tedna vlomil v skladišče v bližini gasilskega doma v Pečovniku in odnesel kar 50 stebričkov za prometne znake, izdelanih iz aluminija. Škode je za milijon tolarjev NOVI TEDNIK 15 Strašljiva družina in Princesicin dnevniic Izžrebali smo prvih pet, ki bodo dobili knjižne nagrade. Pika Nogavička je za eno ieto zapustila Velenje, ne pa tudi naše glasovnice. Spet je dobila največ glasov, vendar pa to ni absolutna zmagovalka. Glasove smo namreč združili tudi z glasovnicami, ki ste jih oddali v knjižnicah. V okviru akdje Moja najljubša knjiga je ta mesec največ gla-sovdobila knjiga Strašljiva družina avtorice Klare Madejew-ske, med zbirkami pa trenutno vodi zbirka Princeskin dnevnik pisateljice Meg Cabot. Kot smo vam obljubili, smo izžrebali pnnh pet na^ajencev knjižnih nagrad. Knjige, skupaj s čisto novimi skodelicami, bodo v Knjižnici pri Mišku Knjižku v Celju od sobote, 7. oktobra, naprej dobili T^aša Klančar, Nejc Oblak in Nika Seme iz Celja, Maja Malic iz Štor in ttrban Golčman iz Vojnika. V Knjižnici pri MiŠku Knjižku bodo knjižničarke glede na vašo tali, ki smo vas že izžrebali, boste potrdilo o nagradi dobili po pošti. Kajbialiv oktobru? Obljubili pa smo vam tudi, da vam bomo vsak mesec pred- Tamara Djukic stavili nekaj novih in tudi tistih knjig, ki ostajajo prezrte. Ida Kreča iz Knjižnice pri Mišku Knjižku tokrat priporoča dve pustolovski, če že ne kriminalni knjigi. Prva je povezana z elektronsko pošto in nosi naslov Strup po elektronski pošti. »Govori o skupini treh najstnikov, ki so detektivska agencija, imenujejo se Trije??? Najstniki odkrivajo problem, ko nekoč neki gospe v računalnik pridejo meduze inji pojejo vse programe, v zgodbi pa je tudi zaklad, potopljen čoln... Zgodba se odvija hitro, zanimivo in je vsekakor prijemo branje,« priporoča Ida Kreča in nadaljuje z drugo, še bolj kriminalno zgodbo, ki je izšla vzbirki Krimi, z naslovom To je res pravo! »V tej knjigi je ^vna »oseba« pijača kokakola. Skrivnost mešanja kokakole je samo v glavah treh naj pomem-bnejših mož velike korpora-dje. Te može skrbno čuvajo, pazijo nanje, ker kaj bi se zgodilo, če bi ti trije možje nekoč izginili. Se pa na žalost zgodi ravno to. Te najpomembnejše glave kokakole ugrabijo. Na drugem koncu sveta živi deček Fizzer, ki ima izjemno sposobnost, prirojen dar izrednega okušanja. Okus ima ta- Michele Kovač ko dobro razvit, da je sposoben ugotoviti, kje je bila kokakola, ki jo pije, nalita, če je sploh prava kokakola in podobno. Deček in velika kor-poracija se seveda povežeta in temu sledi zanimiv razplet.« Ida Kreča predstavlja še eno knjigo, ki je sicer ni novost, jo {M mladi bralci ne vzamete velikokrat v roke. Gre za knjigo Kolo na šolski strehi, ki jo je napisal ameriški pisatelj nizozemskega rodu Meindert De-jor^, ki je tudi Andersenov nagrajenec. »Zgodba se dogaja v ribiški vasici Shora na Nizozemskem. To vasico od morja ločuje velik nasip, da bi jo ob- varoval pred velikim in nemirnim morjem. V tej vasid je šola, ki premore samo šest učencev. Deklica Lina nekoč napiše spis o štorkljah. Po tem spisu cela vas začne živeti za štorklje. Shoro namreč spomladi preletijo jate štorkelj, ampak nikoli se nobena od štorkdj ne ustavi. Kaj bi büo treba nare-diü, da bi štorklje opazile to vasico in da bi se tam tudi ustavile. postane ^vna skrb vseh. Na koncu najdejo rešitev in v Shon gnezdijo tudi štorklje,« zaključuje za ta mesec s predstavitvijo knjig Ida Kreča. Priporočilo otrok Da pa ne bodo knjig priporočale le knjižničarke, smo vprašali mdi dva sedmošolca IZ IV. Osnovne šole Celje. Mic-hele Kovač prisega na stripe. Najraje bere stripe Mikija Mu-stra, stnpi pa so mu zanimivi predvsem zato, ker je v njüi veliko dogodivščin. Tamara Djukič rada bere pustolovske knjige, predvsem take, ki popeljejo bralca v preteklost. Najbolj so ji všeč knjige iz zbirke Časovni stroj, v njej pa knjiga, v kateri so iskali kraj, kjer izvira reka Nil. To knjigo bi Tamara priporočala vsem. Priporočala pa bi tudi knjige iz zbirke Princeskin dnevnik, čeprav Tamara pravi, da so te knjige namenjene bolj dekletom. Je pa Tamara vsem dala še nasvet: »Otrod naj berejo veliko različnih knjig. Sama nisem tako rada brala, zdaj pa sem kar začela. Veliko namreč spoznaš o svetu.« Še vedno vas vabimo, da pošiljate glasovnice z naslovi vaših najljubših knjig. Tüdi prihodnji teden bomo namreč izžrebali nekoga, ki bo dobil nagrado. Do takrat pa srečno in upamo, da vam bodo današnji bralni namigi polepšali jesenske večere. ŠO -BEREM MCOA NAJUUBŠA KNJIGA je: Ime In priimek: Naslov: DovoliuiM<,da»ti»ti Zdravo, srček! Še vedno ser pri mami. Ne pozabi 5-l,«ldain.H.lünl41S94- NUDIMO POSOJILA na osnovi OD ali pokojnine 034925956. 031862J4p PRODAM MOTOK skvter prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5794-316. Š1161 OI^L astro 1,6 si, letnik 1994, registilron no novo, z veliko opreme, prodom. Telefon 051 301-611. Š1162 OPEL ostro 1,6, letnik l99S,5vrat,servo, centralno zaklepanje, lepo ohranjen, prodam. Telefon 031 887-664. žsi5 FIAT bravo 1,6 16 vv, letnik 1997, lepo ohronjen, radio, dodatno opremo, ugodno prodam za 540.000 SiT.Telc^ fon 040 425-722. 6140 STBOJT"^ PRODAM TRAKTOR Imt 539 delnks, letnik 1988, 2230(lelovnili ur,skobino,za 890.000 SITin čelni nokladač Imt,sčelnimzopi-ranjem, prodam za 180.000 SIT. Tele-fon04l79M91. Š1167 CEUE, lohovno. Stavbno zemlpšče, 812 m-ziizidolni nočrivi stanovanjsko stavbo, prodoma zo 12.700,000 SIT/52.996,16 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 a, Celje. n Mestna občina Celje sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Doigo polje I in CRC Golovec ki bo v sredo, 11. oktobra 2006, ob 14. uri v spodnji stranski dvorani Narodnega doma v Celju. I^amen prostorske konference je pridobiti priporočila, usmeritve, predloge, pripombe in legitimne interese lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj in organizirane javnosti ter uskladiti interese pri izdelavi Sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta Dolgo polje I in CRC Golovec. Pobud za nove prostorske ureditve, ki teriajo spremembo veljavnega tPA, Je več: - ob vojašnici v vogalu Mariborske ceste in Stare Dečkove ceste gradnja trgovskega objekta Hofer - vogalu med Staro Dečkovo cesto in Dečkovo cesto vseve-rozahodnem vogäu območja športno rekreacijskega centra Golovec gradnja večstanovanjskiti nadstandardnih objektov - ob robu športno rekreacijskega območja Golovec je podalo pobude za spremembe veljavnega IPA tudi več drugih lastnikov zemljišč znotraj obravnavanega območja. Prostorsko urejanje območja Je določeno z Odlokom o zazidalnem načrtu Dolgo polje I in CRC Golovec. Območje je opredeljeno kot športno rekreacijski center Golovec, namenjeno pa je predvsem sejemski dejavnosti. Del obravnavanega območja, kjer naj bi stal objekt Hofer, pa je v veljavnem IPA opredeljen kot del funkcionalnega zemljišča' ' ' ' Udeleženci prostorske konference, ki zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, morap ob registraciji udeležbe priložiti pisno pooblastilo. Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot Nil fWIIK 21 Aac MARKETING, d, o. o., Žalec V STEČAJU objavlja POPRAVEK za DRUGO JAVNO DRAŽBO Premoženje bo prodano na javni dražbi, ki bo v sredo, 11. oktobra 2006, ob 8.30 url v sobi št. 236/11 Okrožnega sodlščavCelju. Prešernova ulica 22, 3000 Celje. Natančni podatki o predmetu prodaje, pogojih prodaje In pravilih javne dražbe so bili objavljeni v časopisu Novi tednik 29. 9. 2006. DIMUE, F1.lov.r|<. «nnrod, 810 m", prodam. KII(llepopol[laR,lelefon 051 SOUlI. 81182 ŠEIITJUII,ol>ojlii.ZGildolnilo,il6 m', prodimo za 5.500.000 SIT/ 22.951,0) tUHItlelon 04131M25. PgPll.pr.iilinii»,D.brtr.G23.,C.li.. [EÜL Parccdo ZD gradnjo vrstne hiše, 440 m", prodamo zo 10.100.000 SIT/ 45.067,60 EUR. Telefon 041368-625. Pgr Nepromlrnine, Dobrova 23 0,4. [EUE,Kennlkava.*peslovnlnhlzarei» flim perklTiüem prodamo obnovljene poslovno prostore, pisarne, 116 m',(flna 275.5S6SITalllTS0E0l^m'.Telefon 041 36^625. P)P Nepremitnine, Do. brova23o,(jilje. ŠENTJUR, Hn hl!.,853m',iv zireionoH91,obo.lieno2003,(..a 36.000,000511 OL 150.600 EOR, Telo-Fon 041708.198. Svetovonje, Ivan A», droj Kil»vac, s.p., Genta piiŠmoilnem 57 I, Celje; bllp://svelovan|e.gni. bo.net U5KD,(es1avDebro.5tnnoinniskohišoY grodnil,p,ibllž.ol80in'blvolnep.vr-šme|slovbal40m',dvenšie446m', gorožo z delovnito približno 80 m^], prodamo la 21.900.000 SIT ez. 112.251,71 EUI.Tele(oi041 701T98. Svelovanje, Ivnit Andrej Krbnvec, s. p.. Gorita pil Šmartnem 57c,Celje;bl1p// svelovanje.gajbo.nel. n Ma^až Lesjak, dr. med. Šlandrovtrg40 3310 Žalec tel. 041 736 252 I Akupunktura, psihotera-pevtsko svetovanje, sprostitev ■ Oberon 4021 (CE 0086): računalniško vodeni pre- . Sola zavedanja: -Ne spreminjaj sveta, ampak sebe.« Od novembra 2006 do pomladi 2007. Vpis do konca oktobra. Info: 041 736 252 http://users.volja.net/ lesjakml/index.html no 1997, cena 39.050.000 SIT oz. 162.952,76 EUR.TMn (03) 4927-523, 041 708-198. Svetovonie, Ivon Andrej KHxivac, s. p., Gorka pri Smoilnein 57 c, (elie;h«p//svelovanie.gDiba.«t. n ODDAMO ŽALEC, (enter. Oddomo pisarniški prostor, 25 m^esečno najemnino 200 EUR/ 47.928 SIT, in poslovni proslor, 60 fli', storitveno, semsna ali podobno dejavnost. Mesečna najemnino 720 EÜR/ 172.540,80 SIT.Telefon 041 368-625. vo 23 o, Celje. PRODAM STANOVANJE, Cesto no grod 62, Celje, 67 m',IJet,gotoio,prodomMl6niioSIT. Telefon 051 331-877. 6ias m^nahojasevstoITaToWvWju, prodam. Telefoii041 615-701. 6133 lakot,pro(lomo.Telefan041 368425. PgP Nepremičnine, Dobnjva 23 o, (elje. COMET, Umetni brusi in nekovine, d. d. Flex razpisujemo tri prosta delovna mesta: RAZLAGALEC/RAZLAGALKA Od kandidatov in kandidatk pričakujemo končano osnovno šolo ali skrajšan program. Zaželeno je, da ima kandidat: - izpit za upravljanje dvigal - izp it za u pravljanje vi ličarja - izprt za upravljanje ročnega viličarja - vozniškiizpitB-kategorije. Pisne ponudbe pošljite na naslov: COMET, D. D., Tovarniška 5, ZREČE, 3214, »za razpis RAZLAGALEC/KA«. datiewi28,vseliivolakoj,66,9m',pn^ damo zo 17.000.000 SIT. Telefon 041 6^82. Š1170 V KASAZiUl oddam v nojem enosobno opremljeno stanovanje. Telefon 041 961-882. 2630 ŠENTJUR. HBodvojöik. pobrä, iäA 2001, modemi, razgibani bivalni prodori, 90 m', s teroso, dve parkirni mesti, vsi priključki, prodamo za 30.000.000 SIT/ 125.188 EUR. Telefon 04136t62S.PgP Nepremičnine, Dobrova 230, Celje, n ŠENTJUR. Stanovanjsko hišo, letnik 1925, delno obnovlieno leto 2004, porcelo 1036 m^ vsi priključki, ogrevanje no plin, javna kanalizacija, prodamo za 24.000.000 SIT/100.150,22 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Celje. n UBOJE. Vikend, letnik 1981, pr^ižno 40 m' uporobne povnine, pardo 2336 m', no lepi, sončni legi, prodamo lo 9.500.000 SIT/39.643 EUR. Telefon 041 368425. PgP Nepremičnine, Dobrovo 23 o. Celje. ŽAlfC, Gohijo. Prodoniostanovonisb hi», 221,50 m'z garažo, 19,20 m^, 582 m' nje in kopalnice v Celju, lahko kaj pomogom. Telefon 051 680-042. EMOnO» -I, dni I.lefonl3163IH3l. S02S PIČ na yo gorivo Mpp KuppeiW, mole loblione, pieilam. Telelen 041 226-247 BI«! PRODAM DVA blkio, goro M dni, lellike, K M ktlžonil belilisko plava i ime Uo, prodani.Ielefon579-!!4S. Sues 1[llC0šniea1alke,bnio7nn»(evlnd>n bikca, (rno belo,200 kg, p[odam.Iete. fon041131-190. L1113 nOllniailn,vt.nieseiabieie9T,dia|e. go teleta in telico slmentolko, staro 13 mesecev, prodaoi-Telefon 5441-162, 031094-926. 6130 PMŠIU, 200 k), prodan,-Telefon (03| 734-7673. L1114 IEUČI(Ogn»ntolko,sraioB tednov, pre-dani.TeMon54l8417ll. ei<8 KIIVO, 10 lakol, prodam ali aieniamzn blko.TolefonOll 594.793. ew ni bikce in tellike, slmentolci, stori od 15 do 20 dni, prodorno. Telefon 031 247-541. ODDAM DVEdoaraökr>tkodlakrmad,ielvevlnnsllb In tlgrestib botv, stori štiri mesete. Iščete dom pri odgovorni liabilelllb močk. Pokilöte 041539.351, Donljel. 6159 ENO, eaoinpol oil dvosobno sionevonje, v Wpetru, Žolču ali Petcovčab, nojo-n.eni.Ie1efon031 7164145. , KMETIJSKI lim-nliil PRODAM PRODAM D11VApredam.Ie1efea5736<13. Lmz 7do«. in od 20. do 21. are, 741.2303. U10LKAiaoilniilco,iaboi 1000 511, pro. dom. Telefon 031 490-822. 6106 1 bo siložne koruze, v Wpetcu v 5avin|skl dota, proilam za 200.000 SIT.Telefon 031428i24. 6112 MEŠANA iebolko zo prešoiio prodamo. Telefon 5795-592. 6,22 GROZDJE in rdeče vino prodam. Možnn dostava.TcJefon041312.735. 611B «EČlOkolianninbolkbobovocugodiepm. domo.Telefon{03]5794-Z24. 6137 511A2NE bole prodom. Telefon 041 398. 727. L1122 GliaZDJEnabra|dl,100k),prodam.Telo-fen 041 3314)00. 6I65 GROZDJE, laški rizling, šipon, sllvonec, pro. dom oll meoiom za koroze. Telefon 041 793.134. 6163 IM^il^liVilÜ PRODAM 100 kg lebmico z utežml, železna, prodam. Telefon 031719T47 6123 5IISKAlN1C0zasadie,50lindvarablieno soda, ogodao prodam. Telefon |03| 5442.117,Zogrnd 1310. 6124 RlBUENOtritln 6D skupnih je tulo res takih. Z lepo beiedo se , ,,|iserÜt*-' J življenje v dvoje je vedno polno izzivov. Morda bi sliU, preden bi si nadeU Mlu>n»« Jarem» A Olga in Ru-doHsepoM okle Letoc med devetimi sinovi je < ti nevesto, Pri7" »Igica, ki Jo je poanl 2e ®e Svljenje še i2«skih klopi: je biJd Rudiju Ž£ dol^o Ko niorsi vvo^^^, so s€ZdČ6l3 čustva sramežljivo razkrivati v pismih. In vse, kar si Je na koncu Olga želela, je bilo, da se nieo ljubi S» in zdrav vrne domov. Rudi se je vmil, a kot invaüd. Dan po oklicih pa se je ni^Gvo zdravje še bolj posi^jMo. Bö je pr^ričan. da je i'ft^ec in da si to n|egova lepa mlada nevesta i^rak k)^ drug^. A izkazalo se je, da ga inm (Xga zaradi vs^ si^-paj še bolj rada. In tako sta se 5. novei^ra leta 1945 poročila. Takrat so bile ceremonije drugače odmerjene kot da- življenje. »Inresjebilotsko. Kerjeöilmcy 0iožbolcffi»sem še posebej pazila, da nisem bila nikoli ^oba, v njegovi naravi pa tako ni nič takega, da bi lahko bil hud name. In s prijazno besedo se reši vsaka težava.« Očitno se je res, saj -Sta dobro krmarila vse življenje, čeprav sta se preävljala izključno z delom svojih rok na majhni kmetiji. Dandanes sta ponosna na svoj odnos, na sina Rudija, hčerko Marto, snaho Veroniko in Še posebej na oba vnuka, Dejana in Jerneja. Pred več kot desetimi leti sta obele- i žila zlato porsl^. »Hotela sva praznovati. Saj naslednje tako ne bova učakala. sva si ir^slila,'« pravita. In zaradi bolezni je lani jeseni res slabo kazalo, zato sta vse odložila. Letos septembra pa se je zdravje spet povrnilo Hv-njun dan pri sv. Rozaliji je bil čudovit. Z veliko prijateljev, sorodnikov, sosedov, hrane in pijače. Ter seveda odličnimi muzikanti. Hjuna vBuka s»"namreč člana ansambla Veseli svatje in ža 60 bisernih tet so zaigrali tako,tot se spodobi. Na ves meh. verjetno ludi tokut gorela, mimo in spokojm), kot Olga in Rudolf živfta svoje ' ' : - STO Tokrat na poročno potovanje Zakonca Kroflič iz Marija Dobja sta požlahtnila pet skupnih desetletij in stopila pred isti oltar kot na poročni dan. No, bil je en sam dan zamika. Marija in Matija Kroflič sta se poročila 25. avgusta leta 1956, zlato poroko pa sta obeležila in praznovala letošnjega 26. avgusta v kraju, kjer od vsega začetka živita skupaj in kjer so se jima rodili trije otroci. Žal jima je prvorojenec v desetem letu starosti umrl zaradi bolezni, naslednjič sta Krofličeva zibala leta 1963, ko se jima je rodila hčerka Etka, nazadnje pa v letu 1970, ko je Marija povila sina Hermana. Da si bosta stala ob strani v dobrem in slabem, sta vedela že kar kmalu po tem, ko sta se spoznala in ugotovila, da je posredi ljubezen in da sta za skupaj. Mama ah Marica, kot jo vsi kliCejo, je svojega bodočega moža spoznala na neki prireditvi v rojstnem Marija Dobju, ko je igrala godba na pihala, katere član je bil tudi Matija. Poroka na Marijinem domu je bila skromna, primerna času in potnemu stanju v petčlanski družini na majhni kmetiji. Po poroki se je Matija zaposlil v tovarni emajli-rane posode v Celju, kjer je delal vse do upokojitve, Marija pa je ostala doma ter skrbela za dom in otroke. Šele po svojem petdesetem letu si je tudi ona našla službo in učakala skromno pokojnino. Vmes sta hčerko in sina spravila do kruha; Etka je frizerka, Herman mizar. »Vsega je bilo po malem, bili so lepi. manj lepi in hudi Časi, a s trdim delom in odrekann je le nekako šlo. Inhvalabogu. sva še vedno oba pri močeh, da lahko delava, pomagava. Sm živi z nama, on bo najm naslednik na kmetiji, ki premore nekaj zemlje in vsega osem glav živine v hlevu ter enega prašiča,« Priprave na svečanost so bile dolge, a o tem Marija in Matija nista vedela ničesar. Vse je bilo v rokah drugih in kar težko je bilo skrivati, se ne zagovorili. To sta bila njuna otroka, vnukinja Ines in njen fant Robi, pa obe sestri, nečaki, nečakinje in drugi sorodniki, pomembne organizacijske in pogostitvene naloge pa so imeli tudi sosedje. Lastnost, ki jo Marija pri svojem Matiji najbolj ceni, »Zlata« zakonca Ahrija in Matija Kroflič. je poštenost, Matija pa je ponosen na svojo Marijo, ker je skrbna, redoljubna, ljubeča. »Pa marsikaj je treba potrpeti, odpustiti, razumeti,« doda zlatoporočenka. Obred v domači cerkvi so opravili kar trije: drameljski župnik gospod Milan Stnn-šek. ob njem pa sta bila še gos- pod Alojz Kačičnikii _ Franc Bred. Na slavju je igral ansambel Frajerji in zapele so članice vokalne skupine Aktiva kmečkih žensk občine Šentjur, katerega članica je tudi slavljenka Marija. O kakšnem poročnem potovanju pred petdesetimi leti Marija in Matija niri pomi- slila nista, so bili pač drugačni časi, si bosta pa zdaj privoščila zlatoporočno pot v Izolo. In kakšne želje imata za prihodnost? »Želiva si samo zdravja, za naju in najine najdražje. Pa da bi bili vsi srečni,« smo dobili odgovor. MARJELA AGREZ Šestdesetletnica prve povojne mature Na I. Gimnaziji v Celju so se te dni zbrali na šestdeseti obletnici sošolci, ki so prvi matorirali po drugi svetovni vojni. Od štiridesetih maturantov jih živi še 31, na srečanje pa jih je prišlo 18. Sedbiji ravnatelj Jože Zupančič jih je pozdravil pred gimnazijo, opisal uspehe in pogoje dela šole, ki se pripravlja na do^aditev prostorov. Po ogledu šole so jubilanti obujali spomine v enem od celjskih gostišč. DM Paradižnik Icot rolcometna žoga Na domačiji Milice Krajnc in Silvestra Javornika na celjski Lopati je letos paradižnik tako dobro obrodil, da ga z vrta odnašajo kar z vedri. To sicer še ne bi bilo nič posebnega. Bolj zanimivo je to, da so sadeži tako veliki, da spominjajo že na rokometno žogo. Največji - čeprav spet ne tako očitno večji od ostalih - je tehtal kar 1,37 kilograma, z njim pa je mogoče pripraviti slastno večerjo za kar šestčlansko družino. »Zgodaj poleti sem se bala, da ne bo s paradižnikom letos nič, saj je s sadik cvetje odpadalo. Zdaj pa poglejte,« je pridelek ponosno razkazovala Milica. Sosedje in prijatelji za njo pravijo, da ji na vrtu tako ali tako vse »rata«. Tudi »polnočna frajla«, sicer roža oziroma največ grm, ji je zrasla v čudovito cvetoče drevo. Nanj je ponosen tudi Silvester, čeprav je sam bolj specialist za suhomesne izdelke, kot se moškemu in zagnanemu »jagru« spodobi. Milica je seme za paradižnike dobila pri svoji sestri Mariji Polšak iz okolice Loke pri Žusmu, zdaj pa ga vsako leto pridela sama. »Kar nekaj težav je s tem, saj je sorta tako mesnata, da ima le malo semen.« Letos ima na vrtu osem sadik, ki jih je pognojila s hlevskim gnojem, potem pa jih je skrbno pokrila. In ker so tudi v drugi polovici septembra sadike še povsem zelene in obložene s plodovi, je očitno to pravi recept za odličen pridelek. BRST