VECEDNlK POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI ■HHBI 1 Loto XIV. j Štev. 201 TELEFON UREDNIŠTVA: 25-€7 UPRAVE; R-CT m 28-67 POSLOVALNICA CELJE. Prešernov* 3. tel. 280 TELEFON LJUbLTTnAj Maribor, četrtek 5. septembra 1940 NAROČNINA NA MESEC Preleman v opravi ali po poiti M din. Dostavljen at dom 16 dto. tnIiM SO din. POSTNlr ČEKOVNI BACUMt 1!.** Cena din 1.— | Strahotno stopnjevanje letalske vojne Nemiki bombniki bombardirali val za valom angleške vojaške naprave, posebno letališča, angleški pa so uničevali vso noč nemške naprave — Požar v skladiščih pri Calaisu — Nemški gozdovi v plamenih Nemška nožna bombardiranja Anglije NEW YORK, 5. sept. Ass. Press. Tekom včerajšnjega dneva in zadnje noči se je letalska vojna med Angleži in Nemci stopnjevala do srditosti, kakršne doslej še Skoraj ni dosegla. Ves dan in vso noč so nemška letala strahovito obmetavala z bombami angleška letališča in druge naprave, kakor tudi mesta. Angleška letala so pa uničevala nemške vojaške naprave in skladišča, posebno tovarne orožja in zaloge bencina. Razni znaki kažejo, da se bo silovitost letalske vojne v prihodnjih dneh še stopnjevala, da M se s tem pripravil teren za poizkus nemške invazije, katero zlasti italijanski Usti odkrito napovedujejo. Včerajšnje nemško vojno poročilo BERLIN, 5. sept. DNB. Nemško vrhovno vojno poveljstvo je izdalo včeraj sledeče uradncf vojno poročilo: Nemške podmornice so potopile več britanskih trgovskih ladij. Tudi naša bojna letala so potopila več ladij. Skupno je bilo potopljenih ladij za 51.507 ton, med katerimi je tudi pomožna križarka »Duvagan Castle«. Včeraj so nemška letala izvršila napad na letališča v južni Angliji in vrgla z uspehom bombe na hangarje in druge-naprave. Povzročenih je bilo veliko požarov. Pri napadih na britanski otok je prišlo do letalskih spopadov, v katerih so nemška letala imela velike uspehe. Nemška bojna letala so metala bombe na pristanišča, vojaške naprave in letališči v Liverpoolu, Avenmouthu, Brlstolu, Portlandu, Rochestru in Midlesboroughu. Po* vsod so nastali požari. Nadaljuje se polaganje min pred britanskimi pristanišči. Angleška letala so letela ponoči med 3. in 4. septembrom nad nekaterimi deli Nemčije. Samo enemu britanskemu letalu se je posrečilo leteti nad Berlinom. Bom- be niso bile vržene. Na Brandenburg in nekatere druge dele Nemčije je bilo vrženih več bomb, ki niso povzročile posebne škode. Včeraj je sovražnik izgubil 62 letal. Od tega je bilo 42 zbitih v letalskih spopadih, eno letalo je zbilo topništvo, 15 pa jih je bilo uničenih na tleh. Deset nemških letal se ni vrnilo domov. BERLIN, 5. spt. DNB. Uradno se objavlja, da so se v teku nečl britanska letala ponovno poizkušala prebiti skozi obrambo Berlina, da da so ti poizkusi MU odbiti. Eno letalo ie bilo sestreljeno. Sa-mo nekaterim letalom je uspelo, da so se prebiH skozi obrambo ter leteli nad notranjim delom mesta. Na dveh krajih so bile vržene štiri bombe. Ena Je padla v Tiergarten ter ubila nekega stražnika. Druga je padla na neki vojni magacin, a ni storila večje škode. Tretja bomba je padla na neko južnovzhodno predmestje ter poškodovala neko hišo. V nekem kraju pri Berlinu je padla četrta bomba te* ubila nekega delavca, enega pa lažje ranila. Siloviti napadi Nemcev na Angliio LONDON, 5. septembra. Reuter. Včeraj so letalski napadi na Anglijo zopet dosegli vatikanski obseg, kakor so ga imeli v prvi polovici avgusta. Že zjutraj Je bil Izveden večji napad kakor sicer, razbil pa se je nad Kentom. Drugi napad popoldne je bil usmerjen k ustju Temze. Tutf ta je bU odbit. Za tem so si sledili navali za navalom brez pres tanka. En val bombnikov je priletel, drugi je odletel. Spremljalo jih je petkrat več zaščitnih letal. Včerajšnji napadi so biH skoro izključno usmerjeni proti letališčem, ki so jih sovražna letala ponekod formalno zasula z bombami, toda vkljub vsem tem naporom sovražnika, ki so ga staH velike žrtve, so blH razriti aerodromi sproti poravnani. V akcijo so namreč stopile takoj specialne čete, ki so z vsemi tehničnimi pripomočki sproti Uzglajevale bom bna žrela, tako, da so bila letaHšča v najkrajšem času zopet v stanu nuditi lastnim letalom varni pristanek za zopetno napolnitev rezervoarjev z bencinom, da so lahko takoj odletela v borbo. Niti en aerodrom id bil trajno onesposobljen. Nemci so uporabljali najnovejše tipe letal, Messerschmidte in Jaguarje. Do 22.30 Je bito sestreljenih že 54 nemških letal. Lastne Izgube so znašale 11 lovcev, od česar se je rešilo 5 letalcev. Vse to so številke do te ure in bodo narastki, ker so se pozno ponoči vnele znova strašne letalske bitke. Silno so se izkazale včeraj kanadske eskadrilje. Nekaj bomb je zadelo poleg zgradb na letališčih tudi nekaj komunikacij in je bil promet na nekaterih progah začasno ustavljen. LONDON, 5. septembra. Olobereuter. (Radiogram). Število sestreljenih sovraž nlh letal je narastk) na 60. Lastne izgube znašajo 11 letal, a 5 pilotov se Je rešilo. LONDON, 5. septembra. Reuter. Letališko ministrstvo je davi objavilo: Kmalu po mraku se je včeraj pričete serija letalskih napadov na najrazličnejših mestih. Neka) teh je bilo tudi izvršenih na London. Vrženih Je bilo veliko število eksplo rfvnlh, še več pa vžigalnik bomb. Več hiš in zgradb je bilo razrušenih in zažganih, posebno v nekem severozahodnem in nekem jugozahodnem mestu. Škoda v Londonu je majhna. V celoti Je škoda sploh izredno majhna. V glavnem pa so bili včerajšnji in sinočnji sovražni letalski napadi usmerjeni na celo vrsto letališč. Vendar ni bilo niti eno onesposoblje- no. število sovražnih spremljevalnih letal je bilo včeraj večje kakor doslej. LONDON, 5. sept Reuter. Po zadnjih vesteh je bUo sinoči po 22.30 uri zrušenih še šest nemških bombnikov, tako da znašajo nemške Izgube tekom včerajšnjega dneva 60 letal. Na neki kraj na jugovzhodu so nemška letala v 5 minutah odvrgla 30 do 40 bomb. Drugod so nemška letala poizkušala s strojnicami obstreljevati žaromete. Protiletalska obram ba je tako streljala, da so se mesta na južni obli tresla. Padlo je več visoko eksplozivnih bomb, ki so poškodovale hiše. Bilo je tudi neka) mrtvih. Angleški letalski naskok na Calais LONDON, 5. septembra. Reuter. — Letalsko ministrstvo je včeraj javilo: Preteklo noč so bombniki RAF izvršili 4urni protinapad na področje okoli Calatea. — Bombardirana so bila letališča Le Tou-quet, kjer je nastalo po eksplozijah 6 požarov, letališče St Omer, kmalu po polnoči tudi letališče Calais, dalje Dignes hi Abeville. Poročrla agencij pa javljajo, da je bil bombni napad nocoj na to področje ponovljen, in edcer, da so bombniki RAF izvršili tri silovite letalske napade, nakar je nastala tako silovita eksplozija, da so se stresle ceio hiše v obmorskih krajih na angleški strani Kanala. Nastal je ogromen požar, nad katerim se je vil gost Cm dim, ki se je Širil na angleško stran Kanala, kamor so padale goste saje, tako, da je bilo davi na angleški strani od teh saj vse črno. Moralo je zleteti v zrak in zgoreti veliko bencinsko skladišče piri Calaisu. Angleški napadi na nemške gozdove LONDON, 5. septembra. Reuter. — Letalsko ministrstvo je sinoči objavilo: Letala RAF so prejšnjo noč zopet napadla kraje v Nemčiji. Opazila so gozdne požare, ki so jih bila zanetila letala RAF še prejšnjo noč. Tudi sedaj so letala RAF zmetala veliko število vžigalnih bomb na razne gozdove v Nemčiji. Tako gorijo veliki deli Schwarzwalda, Hartza, Grunevvalda pri Berlinu ter gozdovi severozahodno od tod. Gozdovi n$o bili zažgani tjaveadan, marveč so bili s tem izvršeni bombni napadi na važne tovarne vojnega materiala, ki jih je sovražnik zgradil v gostih gozdovih v svrho kamuflaže. To dokazujejo tudi velike eksplozije, ki so kmalu po teh požarih nastajale pa teh gozdovih. Ko je neka eskadrilja letela nad nekim gozdom, je naletela na silovito protiletalsko obrambo. To je bil znak, da so vojaški objekti tudi v tem gozdu. Eksplozije, ki so sledile požaru, so to potrdile. Požari so tako siloviti, da so razsvetljena ogromna področja kakor podnevi In so piloti v Diktatura generala Antonesca v Romuniji Gigurtov« vlada odstopila — Kralj in Antonoscu odina odločujoča člnitelja — Nomlrl io niso povsod zatrti — Madžari vkorakali v Transilvanijo BUKAREŠTA, 5. s^pt. ZPV. Nemiri, k| so zavzeH v Bukarešti in po vsej Romuniji čedalje večji obseg la grozili celo z državnim udarom, so prisilili Gigurto-vo vlado, ki ni več obvladala položaja, da je včeraj odstopila. Kralj Karol je odstop takoj sprejel, poklical generala Antonesca in mu poveril nalogo sestaviti novo vlado močne roke. Novi ministrski predsednik je bil že večkrat vojni minister. Pripadal rt nikoli Železni gardi, vendar je z gibanjem simpatiziral. Naloga no-vega predsednika je predvsem ohraniti s pomočjo vojske mir In red v državi ter Izvesti sklep dunajske razsodbe. OSTRI UKREPI OBLASTEV BUKAREŠTA, 5. septembra. CNP. Mi. »istrski predsednik Ion Gigurtu je včeraj podal demisijo vlade zaradi — sicer ponesrečenega poskusa — železne garde strmoglaviti ralja. Kralj Karol je poveril sestavo vlade generalu Viktorju Antonescu, ki je bil vojni minister in je pri- ljubljen pri armadi Na stotine policajev je Izvedlo številne hišne preiskave pri voditeljih in članih Železne garde, ki je včeraj ob polnoči poskušala strmoglaviti kralja. Istočasno kakor bi imel pričet puč v Bukarešti, so nastali podobni poizkusi tudi v Braševu in v Constanzi, vendar je bil poskus upora s tako preciznostjo po- tlačen, da upravičeno domnevajo, d« Je bila vlada popreje posvarjena In informirana. Novi romunski ministrski predsednik general Antonescu DIKTATORSKA MOC ANTONESCA BUKAREŠTA, 5, septembra. Reuter. Romunska vlada je sinoči padla. Kralj je poveril sestavo vlade generalu Antonescu. Ta je vlado davi že sestavil. Ob zori je višini 4300 metrov jasno razbrali številke na urah. Nadalje so bili bombardirani vojaški objekti vzhodno od Badena, elektrarne, letališča ter municijska tovarna blizu Berlina, dalje Ham, Soest, Magdeburg ter Merzig. Dalje ladjevje ob ustju reke Scheide na Holandskem. Letala obalne komande pa so bombardirala prfetaniš ke naprave v Ostendu v Belgiji. NAPAD NA BERLIN BERLIN, 5. sept DNB. Nemška letala so izvršila tekom novoišnje noči uspešne napade na pristanišča v zahodni Angliji. Vržene bombe so povzročfle več požarov. Angleška lovska letala so zaman trudila onemogočiti delovanje nemških bombnikov. Vsa naša letala so se vrnila. LONDON, 5. septembra. Reuter, — Po poročilih nevtralnih dopisnikov je imel Berlin nocoj dveurtn alarm. Tudi nemška poročila javljajo, da so številna angleška letala letela visoko nad Berlinom, škoda pa da rt velika, vkljub številu bomb. izšel dekret, Id razpušča parlament In ukinja ustavo. Kralj si je pridržal nekatere pravice, dočim ima general Antonescu skoro neomejeno oblast Namen nove vade ju upostavtti red v državi In potlačiti upore, v Transilvaniji so včeraj odrekli pokorščino 3 armadni zbori, 2 diviziji pa sta se uprli, da bi se umaknili. Nemiri v Constanzi sat rajali 6 ur in je bilo ubitih 45 ljudi. V zvezi s poskušanlm atentatom na kralja je bOo včeraj aretiranih še 7 mladeničev. V Transilvaniji so nastali spopadi In tudi neki konzulat je precej trpel. Nekega Madžar aso linčali, ko je razobesil madžarsko zastavo. General Antonescu je takoj po sestavi vlade ponovno zatrdil nemškemu hi italijanskemu poslaniku, da bo red upostavlf®n In eva. kuacija v redu Izvršena in da Romunija računa na dane garancije. Nadaljevanje na 2. strani! »Eden od obeh ho moral na kolena" Ja dajal včeraj Adolf Hitler na naslov Angležev, »toda Nemčija gotovo ne bo tista" — Pričetek druge zbiralne akcije za zimsko samopomoč v Nemčiji BERLIN, 5. sept. ZPV. .Včeraj je bilo v berlinski Športni palači slovesno pričeto zbiranje prispevkov za drugo zimsko samopomoč in je ob tej pritoki govoril najprej propagandni min. G o e b b e 1 s in nato še H i 11 e r. Dr. Goebbels je opisal lansko akcijo za zimsko samopomoč, Rdeči križ itd. in navedel, da so dsde te prostovoljne zbirke nemškega naroda nad eno milijardo mark. Vodja Adodf Hitler je govoril o položaju ob začetku vojne lani in nato o nemških vojnih uspehih do danes, ki so tako veliki, da niso presenetili samo nem škili sovražnikov, ampak tudi nemški narod sam. Nemške čete gospodarijo sedaj na ogromnem trikotu med vzhodno Poljsko, Severnim Ledenim morjem in špansko mejo. Vsi sovražniki Nemčije so biti po vrsti premagani, samo Anglije zaradi njenega posebnega zemljepisnega položaja še iti zadela ista usoda. Nemčija je dosegla ogromne vojne uspehe, dasi končne odločitve še ni. Njej se je pa pridružila še Italija, ki je zavzela važne dete angleškega imperija v Afriki in s tem področje zavzetega ozemlja še znatno povečala. Nasproti tem nemškim uspehom *je po- stavljala Anglija samo »uspehe« svoje propagande. Ta propaganda je opisovala vse kot uspeh, poraz Poljske, urnik z Norveške, umik iz Dunkerquea in končno ceik) zlom Francije, češ, da se je s tem fronta za Anglijo skrajšala in bo tako Nemčijo laže premagala. Toda končni uspeh vseh teh »uspehov« bo, da bo nazadnje tudi Anglija padla na kolena, pa naj stori karkoli. Angleži sedaj vprašujejo, zakaj jih Nemci še niso napadli? Na ta vprašanja je odgovoril Hitler: »Bodite mirni, tisti dan bo prišel. Ne bodite preveč radovedni! Prišel bo dan, ko bo svet osvobojen more, ki leži na njegovih prsih ter bo enkrat za vselej konec zlorabe, da en sam phitokratični narod terorizira cel evropski kontinent in še druge celine. Nemški narod s 85 milijoni ljudi ne bo več dovolil, da bi Angleži določali, kdaj sme piti kavo in kdaj ne, ali da bi bil kaznovan v celoti, kadar si to zaželi kak angleški velebogataš. Nemčija in Italija bosta ustvarili nov svet. Angliji vsi njeni »zavezniki«, od Haileja Setessija do de Gaullea, ne bodo nič pomagala. Angleži so napovedovali napad na Nemčijo z »generali«, revolucijo, lakoto, zimo itd. Vsi ti generali Nemčiji doslej niso mogli do živega. Z njimi Angleži vojne ne bodo dobili. »Ko bo napočila določena ura bomo udarili tako, da bo nasprotnik popolnma uničen«. Dalje je govoril Hitler o nemškem letalstvu, kateremu se je zahvalil za dosedanje junaštvo, kakor tudi vsemu nemškemu narodu, ženam, možem in vojakom. Govoreč o angleških piratskih nočnih napadih na Nemčijo je dejal, da se je odločil napraviti jim konec. Odslej bodo nemška letala noč za nočjo odgovarjala na vsak angleški napad. Za vsako angleško bombo, vrženo na Nemčijo, bodo nemška letala vrgla na Anglijo 10 bomb. Angleška mesta bodo zbrisana z zemljevida. Prišla bo ura, ko bo eden izmed obeh nasprotnikov moral na tla, toda Hitler je prepričan, da Nemčija ne bo tista, ki bo morala na kolena. Ob koncu je Hitler govoril še o zimski samopomoči, o nemški skupnosti, o vzgoji novega nemškega človeka ter pozval ves narod, naj žrtvuje po vseh svojih močeh za socialne akcije vojne dobe. S tem naj vsak še bolj pokaže, da Nemčije ni mogoče zlomiti. Nejasen položaj v Indoklni MANILA, 5. sept. CNP. Včeraj je bila francoska Indokina popolnoma odrezana od ostalega sveta. Francoski krogi na Filipinskih otokih mislijo, da je prišlo v ln-dokini do odločitve, ali bo kolonija še naprej zvesta Petainovi vladi, ali pa bo pristopila po zgledu drugih kolonij k narodnemu odboru generala de Gaullea. Vse parniške zveze s Hongkongom so prekinjene. Cenzura tudi nadzira vse telegrame. SA1GON, 5. sept. Reuter. Tu se potrjuje, da so Japonci umaknili- ultimat, ki so ga poslali Indokini, v katerem so zahtevali prehod za japonske čete skozi to francosko kolonijo. Francosko-japonska pogajanja se nadaljujejo v Hanoju. Japonski konzuli so umaknili svoje odredbe o evakuaciji japonskih državljanov iz Indokine. SAIGON, 5. sept. Reuter. Pogajanja med francosko Indokino in Japonsko se zopet nadaljujejo. Vlada USA je dala razumeti v Tokiu, da je interesirana na statusu quo tako v francoski Indokini kakor v Holandski Vzhodni Indiji. Nadaljevanje konference v Cralovi delegati k nadaljevanju posvetov. Bolgarska javnost je zaradi zastoja bila že zelo SOFIJA, 5. sept. Stefani. Kakor se zdi, so pogajanja med Bolgarijo in Romunijo zaradi odstopitve južne Dobrudže nekoliko zastala, ker so nastale diference glede datuma izročitve spornega ozemlja Bolgariji. Obe delegaciji sta sicer še vedno v Crajovi, vendar pa je bil spor o predmetnem vprašanju izročen v razsodbo obema vladama, romunski in bolgarski. SOFIJA, 5. septembra. Bolgarska uradna agencija. List »Večer« javlja, da so se po skoro dvodnevnem zatišju v Craiovi včeraj zopet sestali romunski in bolgarski vznemirjena, posebno ko Je prišla vest o demisiji romunske vlade. Bati se je bilo, da bodo pogajanja v Craiovi sploh zastala. številna poročila o naraščajočih nemirih v Romuniji so to skrb le še povečala, posebno, ko je včeraj bnkareški »Universul« zapisal, da Dobrudža sploh ni bila nikoli bolgarska. Razen tega se je pojavila govorica, da se v Londonu sestavlja romunska protivlada na čelu s Titufescom. Torpedirana nemška ladja GOTHENBURG, 5. septembra. — CNP švedski ribiči, ki so se včeraj vrnili z lova, so javili, da so videli kako so »britanske pomorske enote torpedirale nemško 12.000tonsko transportno ladjo blizu severnega rta Danske. Transportna ladja se je hitro potopila in da je bilo mogoče rešiti le sto nemških vojakov. Vsi drugi so se utopili. LONDON, 5. septembra. Reuter. Neka britanska podmornica je včeraj potopila nemško prevozno ladjo v Kattegatu. Ladja je prevažala 4000 vojakov na Norveško. Skoro vsi so se utopili. Prvi kredit za ameriška oporišča WASHINGTON, 5. sept. Reuter. Minister za vojno mornarico je dal včeraj zastopnikom tiska sledečo izjavo: »Za zgraditev pomorskih in letalskih baz na ozemlju, ki ga je dala na razpolago Velika Britanija, bo takoj porabljena vsota 25 milijonov dolarjev. Ta transakcija bo morda izzvala mnogo komentarjev in bo morda naletela celo na odpor, kakor ,je za časa' bivše svetovne vojne naletel na odpon predlog zakona za uvedbo splošne vojaške obveznosti, toda kongresu je dobro znano, na čigavi strani je javno mnenje-Zedinjenih držav, čital sem sklep vrhovnega državnega tožilca in morem reči, da je solidno pravno utemeljen. Ni res, da' se s sklenitvijo ameriško-angleškega sporazuma približujemo vojni. Ako hna sovražnik namero napovedati nam vojno,; lahko najde za to vzrok kadar koli in* kjer ko« hoče in bi ga bil lahko našel tudi že davno prej.« Minister se mudi na potovanju in bo inspiciral-naprave obrambnega sistema na obalah Tihega oceana WASHlNGTON, 5. sept. Stefani. Po konferenci vodilnih poslancev v Beli hiši je senator Barkley izjavil, da Roosevelt ne namerava kupovati novih oporišč. Najprej bo organizirano oporišče Bermudskih otokov, za kar bo potrošenih okoli prišlo do incidenta zaradi 50 rušilcev. Več republikanskih poslancev je očitalo Rooseveltu diktatorske metode. NE\y YORK, 5. sept. Reuter. Vojni in pomorski strokovnjaki USA potujejo na/ Bermude na neki ameriški križarki. ŠE NOVA OPORIŠČA WASHINGTON, 5. septembra. NBC. Mornariški minister USA Knox je izjavil da 'bodo USA zgradile pomorska letalska oporišča tudi v Zacifiku. Tako je bil že dosežen pristanek vlade Ecuadorja, da odstopi v zakup USA otočje Gallapagos in Kokosovo otočje. Predsednik ameriškega kongresa je včeraj izjavil da je ameriški veleposlanik v Londonu Keune-dy konte tiral z generalom de Gaulleom v svrho odstopa več pomorskih oporišč Ameriki na francoskih otokih v Karibd skem morju. RUŠILCI NA POTI V KANADO NEWYORK, 5. sept. Reuter. Prvi trije rušilci, izmed 50, ki jih so USA odstopile Veliki Britaniji, so včeraj izpluli iz Bostona, verjetno v smeri Kanade. BOSTON, 5. sept. NBC. Včeraj so ve like množice navdušeno pozdravljale od hod prvih treh ameriških rušilcev v Kanado oz. v Anglijo. Koncem tedna pripluje v Kanado že 12 teh rušilcev, morda pa CHURCHILL NOVOZELANDCEM bONDON, 5. sept. Reuter. Ministrski predsednik Churchill je ob priliki včerajšnjega obiska novozelandskim vojakom dejal, da se je vse vojno breme zvalilo nad Anglijo, še pred meseci bi bila neznatna sovražna kopnena vojska spravila obrambo dežele v resno nevarnost, danes pa je Anglija s svojo silno vojsko pripravljena in v stanu sovražniku nuditi vsa možna presenečenja. Pri tem ji po magajo sinovi dominionov. Po tej nevarnosti bo še večje razumevanje za storjeno dolžnost. Novi vpoklici v Rusiji MOSKVA, 5. septembra. Reuter. Sovjetska vojska je sklenila vpoklicati pod orožje med 15. septembrom in 10. okto. brom ves letnik 1920 in del letnikov 1921 in 1922. Vpoklicani bodo tudi vsi začasno nesposobni. Prizadetih je pokfrug milijon mož. Kijev je imel včeraj veliko protiletal. sko vajo. Nad mestom so se pojavila številna letala. Vse prebivalstvo je odšlo v zaklonišča. Vporabili so tudi plinske ma. ske. Delo v zatemnjenih tovarnah pa se je nadaljevalo. Nadaljevanje s 1. strani! ANTONESCU ŽE PRISEGEL BUKAREŠTA, 5. septembra. DNB. — Novi predsednik romunske vlade general Antonescu je sinoči prisegel. S kraljevim ukazom je ukinjena ustava od februarja 1938, razpuščeni sta tudi obe zakonodajni zbornici. Z drugim ukazom se prenašajo na predsednika vlade vsa pooblastila v svrho vodstva države. Kralj Karol si j® pridržal sledeče prerogative: je vrhovni komandant vse oborožene sile, ima pravico kovanja denarja, podeljuje odlikovanja, ima pravico pomilostitve, akreditira-nja diplomatskih predstavnikov v tujini in zamore sklepati mednarodne pogodbe. Imenovanje ministrov in državnih podtajnikov bo odslej vršil kralj ob sopodpisu ministrskega predsednika. Vse ostale funkcije vrši ministrski predsednik neposredno. AVTORITATIVNI SISTEM BUKAREŠTA, 5. septembra. Stefani. Sovi predsednik romunske vlade general Antonescu je dobil pooblastila, ki jih iP mogoče smatrati diktatorskim. Na vsak način se lahko reče, da je Romunija od davi avtoritativna država, na čelu katere stoji general Antonescu. Ko je prejel man dat od kralja, je poskušal sestaviti vlado s sodelovanjem članov Železne garde, ki pa so to odbili z motivacijo, da ne sodelujejo z vlado, ki še bistveno ne razlikuje od prejšnje. Takoj zatem je Antonescu odšel v avdienco h kralju, kateremu je javil, da ne bo mogel sestaviti vlade, razen v primeru, da prejme vsa pooblastila in vso oblast. Kralj je na to pristal in bo general Antonescu odslej vladal na avtoritativen način. MADŽARI KORAKAJO . . . LONDON, 5. septembra. Reuter. Davi so pričele korakati v Transilvanijo madžarske čete. Budimpeštanski radio je javil, da sta na čelu čet regent Horty in ministrski predsednik Teleky. 200 milijpnov dolarjev. V parlamentu je šc več. ANGLEŠKA LETALA ZOPET NAD ŠVICO BERN, 5. avg. DNB. Štab švicarske vojske javlja: Danes ponoči so tuja letala na več krajih okoli polnoči prekršila švicarsko ozemlje. Tuja letala so letela v smeri Klein, Luetzei, Pruntrut in Samt ItrMtter. Ta letala so letela v vzhodni smeri, čez nekaj minut so sc vrnila ter nadaljevala polet v sevemovzhodni smeri. PREKINITEV MED FRANCOSKO IN HOLANSKO VLADO LONDON, 5. septembra. Reuter. Vi-chijska vlada je prekinila diplomatske od nošaje s holandsko vlado. Dasi motivacija za to ni znana, mislijo, da je to storila na željo neke tuje vlade, ki ni želela, da bi funkcioniralo poslaništvo, ki ima zve 1 ze z Londonom. DEMANTIRANA VEST O POLJAKIH LONDON, 5. septembra. Reuter. Zadnje dni so Nemci zaradi dosedanjih nesorazmerno velikih izgub na letalih, močneje zaščitili svoje bombnike z lovci, m sicer v razmerju 5:1. Zato je tudi sorazmerno narastio število lastnih izgub, te pa se krijejo z rapidno naraščajočo letalsko pr° dukcijo. Razen tega sc velik procent pilotov reši s padali. Včeraj je sovražna pr« paganda razširila vest, da so poljski letalci, ki so sodelovali z angleškimi pri napadu na Berlin, nadaljevati pot v Varšavo in izročili Nemcem važne informacije. Ta vest je izmišljena, ker pri zračnih napadih na Berlin poljski letalci niso sodelovali, ker niso še opremljeni z letali s tako velikim akcijskim radijem. Razen tega pa zatrjevano noč ni bil izveden letalski napad na Berlin, ampak na jugozahodno Nemčijo, zlasti na Leipzig. ANGLIJA — RUSIJA ANKARA, 5. sept. Anatolska agencija, čeprav ni zaznamovati v britansko-sov-jetskih odnošajih nobenih sijajnih napredkov, je vendar v naravi stvari same, da bodo osnovni interesi obeh držav služili za postopno izboljšanje medsebojnih od-nošajev. Mariborska napoved. Malo oblačno in stanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura 21.6, danes najnižja 12.0, opoldne 20.0. BORZA. Curih, 5. sept. Devize: Pariz 9.80, London 17.60, Newyork 4.39, Milan 22.15, Madrid 40, Berlin 175-50, Buenos Aires 100. HuuMoiteki, ki boste jutri v Ljubljani pri odkritju spomenika, ne zamudite ogledati si zanimive razstave na Ljubljanskem Velesejmu. Velesejem traja samo še do vključno ponedeljka 9. t- m. grobu. V spominu so nam prizori, koso Mudi kralj ai pragu polnoletnosti Jugoslovani z neomajno vero pričakujejo dan, ko bo Nj. Vel. kraflj IPeter II. zasedel prest©! ......... , l ~ ../vc/vKa^. (uumS/uumSa A<..rn»i*fo Innfo «iQt>nf(V 1 *•’ '*■ ' v. ■ • '' plmah. V štirih letih in štirih mesecih je končal srednjo šolo in položil maturo, vse z odličnim uspehom. že eno leto študira mladi kralj univerzitetne in vojaške predmete. Kralj Je vrhovni zapovednik vojne sile, zato se posveča tudi la-aljevi vojaški izobrazbi največja pažnja. Poleg teoretičnega študija sodeluje tudi pri praktičnih vajah na terenu. Od lanskega oktobra nosi vojaško uniformo gojenca vojaške akademije. Napredoval je že od navadnega redova do narednika. Univerzitetne predmete mu predavajo mladi „ univerzitetni profesorji. Na prvem mestu so tu pravne in ekonomske vede. Spoznava osnovna načela organizacij narodnega gospodarstva in mehanizma gospodarskih dogajanj. Najvestnejše vrhovno nadzorstvo nad njegovo vzgojo vrši njegov stjric Nj. Vis. knez namestnik Pavle. Mladi kralj je tudi neoporečen sin in brat. Odlikuje ga pravo tovarištvo do svojih znancev in prijateljev. Njegovi vzgojitelji poudarjajo njegov velik čut odgovornosti, vestno in marljivo delo, točnost in redoljubje. Njegovo naravno ' nagnjenje je usmerjeno k eksaktnim vedam in modernim iznajdbam. Je konstruktiven in praktičen duh. Prihodnje leto bo postal mladi kralj polnoleten in prevzel kraljevsko oblast. Redki so slučaji, da prevzame oblast kak monarh v taki mladosSi. Narodi Jugosla- Spored svečanosti v Ljubljani SPOKKI) slovesnega odkritja spomenika blagopokoj-•jiemu Viteškemu kralju Aleksandru I. Ze--dinileiju v Ljubljani, G. sep L 19*0. 5. sept. ob 20. slavnostna fanfara raz ljubi jaur skega gradu. .,.. S. sep!. . ob 6. budnice goi^b; ul) 8. izpraznjenje sjavnosiiiefia prosfpra — Kongresnega trga; 8,30 do DS«) Zbiranje- občinstva in organizacij po določenem razporedil; 9.30 do 9.45 prihod'aficietnih predstavnikov držav-■ ntli, ’ vojaških in cerkvenih .oblaslev; 10. svečani čfn odkritja. .1. Uvod: Fanfare naznanijo »ačetek svečanosti. Slavnostna predigra — svira godba !•>. Albrecht — Fr. Ven turi: ,,Kralj .Majaš': .zdr.ižjini , (i^vski ,zbori. 2. '-Stovnnsiiu IgoVor h-^lsednikU. ;:!etena s številnimi uspehi njegove velike osebnosti kot vojskovodje, legendarnega junaka balkanskih vojn, doma in v tujini spoštovanega in upoštevanega državnika ter vladarja, ki je bil naš narodni kralj. Zato pa narod še huje obtožuje podlega zločinca in njegovo morilsko orožje, ki }e prekinilo kraljevo triumfalno pot v Francijo, katera mu je pripravljala zares kraljevski sprejem in ki jo je z največio pozornostjo spremljal ves politični svet. Še so nam v spominu črni dnevi žalo- sti, ko je najpreprostejši kmet jokal ob visokem dostojanstveniku na kraljevem ljudje čitali poročila o usodnih marseille-skih dogodkih kakor sveto pismo in ko so hranili ta časopisna poročila kakor največji in najdražji spomin. Ob njegovem spomeniku v Ljubljani vidimo v duhu množice, ki dan za dnem romajo na Ople nac — božjo pot zavednih jugoslovanskih narodov. In ta Spomin naj bo veličasten venec, ki ga bo jutri položil narod ob spomenik Njega, ki nam je v zadnjih vzdihljajih naročil: »Čuvajte Jugo-slavlio!« iTimui n-imj uivuaa, n a no 2-*vi isj^sova nraora armaua ranosli prenašajo radijske poslajc Ljub-bljaria, Beograd, Zagreb. Besede kralja Aleksandra I. Da sc oddolžijo spominu svojega bivšega vrhovnega zapovednika Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja ob odkritju njegovega spomenika v Ljubljani, bodo izdali naši vojni dobrovoljci zbirko prevedenih kraljevih zgodovinskih govo- rov .manifestov, pisem in izjav kot 3. zvezek svoje »Dobroveljske knjižnice« pod naslovom »Besede kralja Aleksandra I.«. Opozarjamo občinstvo na to zbirko, ki je doslej Slovenci še nismo imeli. Knjižica izide v četrtek 5. t. m. v omejeni nakladi in se bo prodajala na dan odkritja spomenika in pozneje po ljudski ceni din 10.—, Naroča se pri Sresiki organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Frančiškanska ui. 10. Maribor Naloge bodočega velikega Maribora Maribor ima pred seboj velike naloge, predvsem v gradbenem oziru. Hvale vredna je določba gradbenega zakona, po katerem ima mestni gradbeni urad nadzorstvo nad gradbenimi deli v sosednih občinah, ki se bodo prej ali slej združile z mestom, kakor se je to zgodilo pred nekaj leti v Ptuju, Celju in Ljubljani. '• Z okoliškimi občinami prvega pasu, ki meje na Maribor, ima naše mesto dandanes precej nad 50.000 prebivalcev. V 50 letih bo, ako upoštevamo naglo industrializacijo, gotovo nad 100.000 duš. Kot provincialno velemesto bo imel Maribor dokaj več nalog, kot jih ima sedaj. šolskih stavb nam zelo primanjkuje. Predlanskim smo dobili res lepo in veliko stavbo v magdalenskem predmestju, v kateri sta nastanjeni 2. moška meščanska in 2. dekliška ljudska šola. Banovina je sedaj začela graditi v bližini stavbo za 2. realno gimnazijo, ki bo čez dobro leto gotova. Toda potrebujemo gotovo še dvoje modernih gimnazij, vsekakor pa najmanj pet do šest ljudskih šol. Začela se je že akcija za novo gledališko poslopje, načrt pa se ne bo dal izvesti, če ne priskočijo mesto, banovina in država z izdatnimi podporami. Gledališče mora biti prikrojeno za kulturne potrebe velikega Maribora in mora imeti prostora za najmanj 1500 gledalcev. Maribor mora imeti dobro javno glasbeno šolo, zato naj se v sporazumu z Glasbeno Matico omogoči že za bližnjo bodočnost zgraditev potrebnega poslopja, ki mora svrhi tudi popolnoma odgovarjati. Tudi na nove otroške vrtce je treba polagati vso paž-njo. Ni dvoma, da mora dobiti Maribor čim-prej novo magistratno poslopje, kjer naj bodo združeni vsi mestni uradi. Stavba naj bo impozantna in praktično urejena, uradi pregledno razvrščeni, da se lahko vsakdo takoj orientira, čujejo se sicer glasovi, da mislijo Mestna podjetja po- staviti lastno stavbo, vendar bi to ne kazalo, ampak bi bilo želeti, da imajo svoje pisarne v bodoči mestni hiši, da bo vse, kar je občinskega, v eni sami stavbi. Promet na mariborskem kot obmejnem kolodvoru ni skoraj nič manjši kot v Ljubljani. Tam že nekaj let temeljito rešujejo problem novega kolodvora, ki da bo stal nad 100 milijonov. Toda o Mariboru ničesar ne slišimo. Obstaja sicer misel, da bo treba v doglednem času načeti tudi to vprašanje, vendar ni še prav nobenega konkretnega načrta. Glavni kolodvor mora priti na desni breg Drave, ker se Maribor širi proti jugu. Mesto se širi tja, kjer ima prostora, v Mariboru le proti jugu. Najpripravnejše mesto je pač v trikotu med glavno in koroško progo pri kaznilnici, ki pa jo bo treba premestiti na deželo, ker ne sme ovirati razvoja mesta. Tržnica se bo sicer zidala na Vodnikovem trgu, vendar bo morda sčasoma kazalo, zgraditi še eno v magdalenskem okraju. V kakih 20 letih bo gotovo tudi nova tržnica, ki je še niti nimamo, postala za veliki Maribor premajhna. Jasno je, da mora dobiti Maribor novo oskrbnišnico in hiralnico v obliki več ob- jektov na robu mesta ali v okolici. Dečja zavetišča so že sedaj pretesna in bo treba misliti na nova, zgrajena po načelih sodobnega mladinskega skrbstva. Bolnišnica bo sicer začela sedaj, kakor zatrjujejo, dovrševati veliki paviljon, vendar bo treba prej ali slej misliti na premestitev zavoda na periferijo velikega Maribora, torej nekaj kilometrov iz sedanje sredine mesta. Z zdravstvom je v tesni zvezi temeljita kanalizacija vsega mesta, ki se mora po zgledu velikih mest raztezati tudi na Iz-praznjevanje stranišč. Odpadki pri industriji, v gospodinjstvu itd. so vedno večji, zato je treba misliti na naglo in racionalno uničenje. Kaj, ko bi nam služil za zgled Trst, ki si je že pred vojno sezidal »krematorij« za smeti in odpadke, v kolikor se ne dajo drugače izrabiti za postranske produkte? Žlindra, ki jo dobimo pri sežiganju odpadkov, se da uporabiti za tlakovanje cest, vroči plini, ki nastajajo pri gorenju, pa se izrabijo za kurjenje kotlov za pogon strojev, kjer je to potrebno. Mnogo je še nalog, ki čakaja Maribor v pogledu javnih zgradb, tako bo treba boljšo povezanost mesta s podeželjem. Obrtno gibanje v Mariboru Avgusta so bile izdane te-le obrtne pravice: Senica Ivan, krojač moških oblek, Frankopanova c. 31; Lopuh Štefan, klepar, Tkalska ul. 5; Trgovska poslovalnica Kmetijske družbe, d. z o. z. v Ljubljani podružnica trgovine z deželnimi in kmetijskimi pridelki ter izdelki, kmetijskimi živalskimi in zaščitnimi sredstvi, umetnimi gnojili, kmetijskimi stroji in orodjem in drugimi kmetijskimi potrebščinami na drobno in debelo, Meljska c. 12; Gaiser Angela, branjarija, Pipuševa ul. 6; Schaf-halter Rajmund, podružnica obrla slaščičarjev, izdelovalcev keksov, sladoleda, kan-ditov, bonbonov, Koroška c. 49; Onič Amalija, brivski in frizerski obrt, Meljska c. 3; Rehar Ludvik, brivec in frizer, Orožnova ul. 1. —- (irtane pa so bile naslednje obrti: Uhler Ljudevit, bife, Aleksandrova c. 13; Ivopič Dragotin, trgovina z mešanim blagom na debelo in drobno, Aleksandrova c. 77; Kralj Stanko, brivec in frizer, Meljska c. 33; Cepi Karol, avtoizvošček, Tržaška c. 22; Hergold Albert, avtoizvoščeh, Ktavniška ul. 4; Rehar Matilda, brivski obrt, Tržaška c. 63; Rehar Matilda, frizerski obrt, Tržaška c. 63; Stropnik Edmund mesar, Kneza Koclja ul. 21; Barfus Marija, predtiskanje, ažunranje, vezenje in rob-ijenje perila, Ulica 10 oktobra 4; Žunko Alojz, krojač moških oblek, Frančiškanska ul. 21; Junger Ivan, čevljar, Grajska ul. 2; Marin Cvetko, brivec, Orožnova ul. 2;Fri-gula Franc, mesar, Tržaška c. 1. Tragikomičen konec ljubezenskega sestanka Sinoči je brezposelni šofer Albin Š. obiskal svojo zaročenko, natakarico Julko A. v gostilni Resnik na Meljski cesti 85. Ko se je nekaj sprl z zaročenko, je Albin odšel v njeno sobo ter jo tam počakal. V Julklni sobici se je prepir nadaljeval in užaljeni zaročenec je hotel vreči Julko skozi okno. Klicala je na pomoč, da so prišli ljudje In Albina odstranili iz sobe. Toda ni še odjerijal. Odšel je KRES NA MELJSKEM HRIBU Na predvečer kraljevega rojstnega dne v četrtek, bo Sokolsko društvo Maribor III. Krčevina - Košaki zažgalo na Meljskem hribu kres ter poziva vse svoje članstvo in naraščaj, da se omenjenega dne zbere ob 19. na letnem telovadišču v Aškerčevi ulici, odkoder bo skupen odhod na Meljski hrib. Bratje in sestre! Bodite brezpogojno vsi ob navedeni uri na letnem telovadišču. Zdravo!« DIJAŠKI SEJEM V MARIBORU Vrata šolskih poslopij so se spet odprla in nadebudna mladina je vlila našemu mestu novo življenje. S prihodom dija-štva postane na ulicah mnogo bolj živahno. Zlasti je precejšen direndaj pred šolskimi poslopji, kjer so tako zvani dijaški sejmi. Dijaki prodajajo in kupujejo stare knjige, pri čemer je vedno prijeten riv-žav. SLIKARJI SO POVIŠALI MEZDE Združenje obrtnikov slikarskih in sorodnih strok naznanja, da se je na sestanku, dne 2. L m., sprejel dodatek k sporazumu, da se zvišajo ume mezde za 50 par v vseh pomočniških kategorijah in je prvo izplačilo povišanih mezd v soboto 7. t. m. za ta teden. Združenje poziva vse mojstre, da se točno ravnajo po tem sklepu. MLINSKA ULICA JE POTREBNA POPRAVILA Stanovalci v Mlinski irtic-i se upravičeno pritožujejo nad izredno slabim sta- na dvorišče ter pod dekletovim oknom splezal na visoko drevo in zmerjal. Imel pa je smolo. Stopil je na suho vejo, ki se je zlomila m Albin je padel 4 m globoko pod dekletovo okno ter nezavesten obležal. Dobil je poškodbe na glavi in 'notranje poškodbe. Poklicali so reševalce, ki so ponesrečenca prepeljali v bolnišnico. njem ceste. Kotanja pri kotanji ovira promet, v deževnem vremenu pa je ulica podobna stoterim jezerom. Hišni lastniki, ki so dali osnažiti svoje hiše v tej ulici, trpe škodo, ker avtomobili zaradi mlakuž v deževnem vremenu obrizgajo vse hiše. Zato naprošajo stanovalci Mlinske ulice mestno občino, naj určdi cestišče, za kar ji bodo vsi hvaležni. m Rezervni častniki. Na kraljev rojstni dan 6. t. m. morajo prisostvovali svečanosti vsi rezervni častniki in vojni uradniki. Svečana služba božja bo ob 8. v stalnici. Obleka službena. m Uprava občine Pobrežje prosi vse hišne posestnike, da v proslavitev kraljevega rojstnega dne izobesijo julri zastave. m Družabni večer. Aktivni in rezervni oficirji Mariborske garnizije priredijo v čast kraljevega rojstnega dne družabni večer, 6 .sept. ob 21. v Sokolskem domu (Union). Vabljeni prijatelji in znanci aktivnih in rezervnih oficirjev. Posebnih vabil no bode, obleka tenma. — Odbor. m Napredovala sta v železniški službi za kontrolorja pri dir .drž. žel. v prom! odd. Lovrenc Budihna v Mariboru, za višjega kontrolorja 6. skup. v Mariboru pa Anton Sijancc z Jesenic. m Minister trgovino dr. Andres sc je včeraj peljal skozi Maribor. Vrnil se jc z Dunaja, kjer je prisostvoval otvoritvi jesenskega dunajskega velesejma. m Vpisovanje v šolo Glasbene Matice bo dnevno od 10.—12. ter ponedeljek, torek, četrtek in petek od 15.—16. v šolski pisarni Kopališka 11. m Predstojnlštvo mestne policije v Mariboru poziva vse lastnike motornih vo zil, da v slučaju preureditve svojega vozila na kako drugo pogonsko sredstvo (metan, lesno oglje, nafto) o tem v roku 3 dni obvestijo to predstojništvo mestne poljcije soba št. 4. One, ki ne bi prijavili lake spremembe glede pogonskega sredstva v predpisanem roku, bodo zadele zelo stroge kazni po čl. 243 zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, v vezi s § 44 Vojaško kazenskega zakonika. m Zdravniško dežurstvo OUZD ima v petek, 6. t. m., g. dr. Turin Ivan, Maribor, Linhartova 12, v nedeljo, 8. t. m. pa dr. Horvat Martin, Marilmr, splošna bolnišnica, kirurgični oddelek. Porotni prstani M. Jlgerjev sin. Gosposka ulica 15 mTmmmTTTTTT»mmfTT m Sprememba posesti. Posestnica Ivana Savermk iz Studencev je prodala hišo v Kalohovi ulici 41 posestnikoma Rudolfu in Ivani Karba iz Studencev za 56.000 din. m Odbor Dijaške kuhinje v Mariboru jc prejel od ,,Društva slovenskih odvetniških m notarskih pripravnikov v Mariboru" 300 din v počastitev spomina tragično preminulega advokatskega pripravnika dr. Julija Gabrovška; Kreditna zadruga državnih uslužbencev pa je darovala Dijaški kuhinji 150 din, mesto venca na grob svojega! podpredsednika pok. dvor. svet. dr. Josipa Kronvogla. Obema prijateljema revnega dijaštva iskrena hvala! m Iz kazniliitškc službe. V mariborsko kaznilnico sta bila premeščena paznika Rebernak Franc iz Sremske Mitroviče ter Horžen Ivan iz Stare Gradiške. Iz Maribora pa so premeščeni pazniki Pod-gorelc Josip in Ciglar Josip v kaznilnico v Stari Gradiški, Smiljan Urban v kaznilnico v Lcpoglavi ter Kocijan Mate k okrožnemu sodišču v Belovaru. Na novo je bil postavljen za paznika Podkubovšek Jožef, delavec iz Loč. m. Tihotapca saharina je aretiral preteklo noč stražnik v Slovenski ulici. V njem je spoznal trgovskega potnika Franca M. iz Maribora, ki je nosil v nahrbtniku in kovčegu 5 in po! kg saharina- Izgovarjal se je, da. Je dobil saharin od nek«$ra neznanca z naročilom, naj ga nese v Krško. M. so oddali v policijski zaoor. ni. Mož je izginil. Zasebnica Slava Jorči-čeva s Spodnje Radvanjske ceste je prijavila oblastem, da je pred dnevi neznanokam izginil njen 26 letni mož Josip, ključavničar drž železnic v Mariboru. m Duševno bolni občinski revež jc včeraj napadel na Aleksandrovi cesti neko ženo ter jo dvakvat udaril po licu. Ljudje so se zgražali nad tem, da odgovorni, puste takšnega reveža na ulico. Bolnik je iz marilrorske Mestne oskrbnišnico. m 30.406 litrov štajerskih vin smo izvozili avgusta v Nemčijo. Ves dosedanji letošnji izvoz naših vin znašu 1.072.837 litrov. j t BOŽENA ŠKAPIN Včeraj je po daljši bolezni amiia v cvetu mladosti gdč. Božena š s a p 1 n kandidatinja filozofije na ljubljanski um« verzi, hčerka mariborskega odvetnika g. dr. Karla Škapina. Pokopana bo na mesi nem pokopališču na Pobrežju jutri, v petek popoldne ob 17. uri. SADJE NA TRGU JE PRECEJ DRAGO Letos na trgu ni toliko sadja kakor dru ga leta. Zato so tudi cene precej višje, Jabolka prodajajo po 4 do 6 din kg, hruške so po 8 do 16 din, slive po 8 do 12 din, breskve po 10 do 20 din. grozdje pa po 12 do 16 din. Černič je še precej na trgu, vendar je cena poskočila na 2.20 do 3 din za liter, brusnice prodajajo po 9 do 10 din liter, ringio po 6 din kg ali 3 din liter. Maline še vedno prodajajo po 4 do 5 din liter. KEIt v petek list ne izide, naprošamo cenj oglaševalce, da oddaja velike in male oglase za sobotno številko „Večernika“ še danes! m Junak noža. V Studencih jc bil v nedeljo zvečer pred neko gostilno napaden in zaboden z nožem v pljuča Anton Kovačič iz Maribora. Junak noža je neki 20 letni slikar J. J. iz Studencev. Napadenega Kovačiča so prepeljali v bolnišnico, kjer jc njegovo stanje resno. Napadalec dejanje prizna, izgovai'ja pa se, da ga je izvršil v silobranu. * Dopisna Irgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 16/11., prireja za svoje učence posebno Dvoletno trgovsko šolo ter razne druge tečaje, poleg lega pa uči tudi poedine trgovske predmete (stenografijo, knjigovodstvo itd.) ter tuje jezike (italijanščino, nemščino itd.). Pouk se vrši z dopisovanjem in je zato individualen ter uspešen. Vpiše se lahko vsakdo. Vsa pojasnila pri vodstvu šole brezplačno, * Dr. Lovrec zopet redno ordinira. * Slovensko obrtno društvo v Mariboru vabi obrtništvo in njih svojce na izlet z avtobusom v Varaždin, dne 15. sept. 1.1, Cena vožnje din 65'— za osebo. Prijave sprejema Peter S c m k o, krznarstvo, Maribor, Aleksandrova 13 in tajništvo v Vetrinjski 11/1. do 11. sept. *' Trgovsko učilišče „Chrislofov učni zavod“ Ljubljana, Domobranska c. 15. Ravnateljstvo razglaša: Redno vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj se vrši sedaj redno vsak dan dopoldne in popoldne, Pravica javnosti! (Rodbinske doklade, vozne olajšave, veljavnost izpričeval). Podrobna pojasnila daje vodstvo osebno in pismeno. Na razpolago brezplačno novi ilustrirani prospekti! Največji trgovski učni zavod te vrste! Lastno moderno novo šolsko poslopje, šolnina zmerna. * Gostilničarje in slavno občinstvo se obvešča, da se dobiva specialno temno Laško pivo za isto ceno kakor svetlo. Glavno zastopstvo Gostilničarske pivovarno d. d. Laško, hotel „Orcl“, Maribor, m Nočna lekarniška služba: od 31. avgusta do vključno 6. sept. Mestna lekarna pri Orlu, Glavni trg 12, tel. 25455; lekarna pri Sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Kino • Grajski ktno. Danes izbrani film „Ljudje iz varieteja" zadnji film z znamenito La Jano, Allila Ilorbigcr in Hans Moser. Pride: „Gul baba". • Union kino. Do vključno petku senzacionalni velenapeti film »Življenje za kariero" z Muurice Chevalie-om. • Esplanade kino. Do vključno petka največji češki zgodovinski film »Hajduk Janišek". Film slovanskega dulia, dela in borbe. Državna razr. loterija DIN 30.000.— 39905 DIN 24.000.— 94180 DIN 20.000_______ 3056 36105 52726 57800 74148 DIN 16.000.— 55063 96239 DIN 12.000.— 27907 47444 DIN 10.000.— 444 9105 13289 33311 34546 48081 48562 59469 64685 73355 79392 83142 86162 DIN 8.000.— 1056 2345 9093 12998 25166 39442 40099 40150 41647 63014 93303 99786 DIN 6.000.— 14678 19639 21671 22391 30923 32903 33132 46723 61271 74654 78786 88007 DIN 5.000.— 7929 9690 11540 16109 31763 36637 37289 39536 42753 61894 79801 88276 83402 93621 95905 DIN 4.000.— 75 2127 5860 6246 7226 12778 13904 14795 17738 17792 18432 20658 21258 22221 30890 31385 45665 47543 49073 58008 56715 54598 56173 60571 61467 69005 70658 75011 82210 85076 85151 88152 95276 Bančna poslovalnica BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25 (tet. 20-1)7) Pri zadnjem žrebanju so zadele sledeč* srečke; 73.024 8000 din, 82.650 1030 din. Zanimivosti Obtožnica proti električni razsvetljavi Kako so v Berlinu pred 30 leti sprejeli prve električne svetilke Minulo je trideset let, odkar so se v Berlinu pojavile prve svetilke z električno lučjo. Bito jih je dvanajst in vse so postavili v ulici »Unter den Liirden«. Vzbudile so seveda pri ljudeh pravo senzacijo. Okrog njih se je zbirala množica radovednežev. Toda njihove izjave niso bile ravno najbolj laskave za novo napravo. Po splošni sodbi so daleč zaostajale za plinskimi svetilkami, s katerimi so se Berlinčani že dodobra seznanili. Dolžili so jih vsega mogočega. Nekaterim zakrknjenim moralistom so se zdele celo nemoralne. Obsežno obtožnico proti električni raz- svetljavi je objavil neki berlinski časnik »Električno razsvetljavo je treba ukiniti: 1. Iz teoloških razlogov. To je vmešavanje v božje opravilo. Noč je namenjena temi, katero sme prekiniti samo mesečina. Tej ureditvi se ne smemo protiviti in dosedanji vladajoči red izpreminjati ter preobračati noč v dan. 2. Iz medicinskih razlogov. Radi daljšega bivanja ljudi na ulicah se bo zrahlja- lo ljudsko zdravje. Tako bo lahko dostopno nahodu, kašlju in hripavosti. 3. Iz filozofskih razlogov. Morala pada z nočnim razsvetljevanjem. Nočna razsvetljava razganja temo. Strah pred temo je narav- na ovira, ki preprečuje razne grehe in slabosti. 4. Iz policijskih razlogov. Ulična razsvetljava plaši konje, dviga pa drznost razbojnikov. 5. Iz narodno-gospodarskih razlogov. Tok zahteva velike vsote narodnega denarja, ki odhaja v tujino in tako slabi narodno gospodarstvo.« Toda kljub tolikemu nezaupanju si je utrla električna razsvetljava pot po vseh ljudskih središčih na svetu. V velemestih so se ji pridružile mnogoštevilne reklamno razsvetljene izložbe trgovin in aruge svetlobne reklame. Noč je postala dan. K L U Z Belvederska razsodba je prisodila polovico Sedmograške Madžarom. Sedmo-graška ima več nazivov. Staro latinsko ime je Transilvanija, romunsko Ardeal, madžarsko Erdely, nemško pa Siebenbur-gen. Središče tega ozemlja je Kluž, ki je sedaj pripadel Madžarski. Romuniji je pripadel 1. 1919. Madžarsko ime zanj je Ko-lozsvar, nemško Clausenburg. šteje 100.000 prebvalcev, ki so večinoma Romuni. Nekoliko manj je Madžarov in Nemcev. Nekaj je tudi Židov. To kulturno in gospodarsko središče Sedmograške leži ob reki Mali Samos, na železniškem vozlu proge Veliki Varadin, Predeal, obdano s hribčki pokritimi z gozdovi. Ima gotsko katedralo sv. Mihaela, ki je bila zgrajena že v srednjem veku. Pred njo stoji spomenik kralja Matije Korvina, o katerem pravijo, da se je rodil v Klužu. Mesto ima tudi' univerzo, ki je bila 1924. še razširjena. V mestu je več srednjih šol, trgovska akademija, konservatorij, gledališče, apelacijsko sodišče, nekaj muzejev. Etnografski muzej je nameščen v hiši Matije Korvina. Kluž je sedež pravoslavnega, grško-katoliškega in reformatorskega škofa. Industrija je dobro razvita ter ima mesto tvornico strojev in tobaka. Kluž je stara naselbina. V bližini sečfa-njega mesta je ležala stara rimska naselbina Napoca. že v XIII. stol. se omenja kot mesto za vlade Stefana V. Za časa Sigismunda je postal 1. 1405 kraljevsko svobodno mesto. V XV. stoletju sta upravljala mesto skupno nemški' in madžarski svet. V XVI. stol. je nemški element nazadoval v korist madžarskega, kasneje pa. na korist romunskega, V političnem pogledu je predstavljal Kluž važno postojanko voditelja narodne kmetske stranke Julija Maniuja. ZAKONSKI DVOGOVOR Gospa Micika pravi svojem« možu: »Pomisli, kako bi ženske trpele, če ne bi bilo živali1. Za primer vzemi samo mene. čevlje imam iz krokodilje kože, torbico iz kačje, ovratnik od bizona, ogrinjalo iz srebrnih lisic, muf iz kačjega krzna. Svilo za obleke pa delajo sviloprejke.« »Da, da, le pomisli, koliko živali je treba, da se obleče ena sama gos!« p. rmmmmm milili' Nevesel pogled na popolnoma porušeno četrt francoskega pristanišču Callais „Lady-pajek" obhaja fubiiej Svojevrsten jubilej je obhajala v Hobo-kemu priletna miss Mary Pfeifer. Poteklo je petdeset let, v katerih je pridobila zasluženo svoj priimek »lady-pajek«. Njen poklic je ib.il namreč v tem, da je nabirala pajčevino za astronomske priprave. Pajčevina se raztegne na prozorne membrane in vlaga v instrumente za opazovanje. Tako se razdeli opazovalno polje v več sfer. Nobena vlakna, tudi najfinejša, ki jih izdeluje človeška roka ali stroj, ne morejo nadomestiti pri tem pajčevine. Samo pajek je sposoben za izdelovanje takih tkiv. Njegova so tanka in trpežna. Miss Pfeifer je pri tem opazila tudi važno razliko med pajčevinami samimi. Izdelki hišnih pajkov so predebeli in zato neprimerni. Najprimernejša so tkiva pajkov, ki žive po polju, drevesih, kozolcih in stajah, .posebni oni iz svinjakov. Tudi proslava jubileja »lady-pajek« je pokazala, kak ugled si je stekla s svojim SOletnim nabiranjem pajčevin in kake važnosti je njeno delo za tvornico instrumentov. Tvorniški direktor je priredil za njo banket, na katerem so sodelovali tudi nekateri učenjaki. Vse na obroke — tudi zapor Nekateri so mnenja, da je odplačevanje na obroke eno izmed najznačilnejših pojavov moderne civilizacije. Kmalu več ne ibo poprišča, kjer si ne bi pomagali z »ra-tamk. V tem pogledu je pokazal velik smisel za sodobnost madžarski pravosodni minister. Izdal je pred dnevi uredbo, ki dovoljuje obsojencem na zapor do dveh mesecev odse deva nje v obrokih in sicer pod sledečimi pogoji: v zapor bodo prihajali v soboto popoldne ob 3. in ostali tu do ponedeljka zjutraj. Pravijo, da je hotel na ta način omogočiti siromašnim, da bi odslužili svojo kazen brez izgube služibe ali škode za važen in neodložljiv posel. Tako bodo svojo obveznost likvidirali kar za »weekenrd«, iki ga navadno tako nimajo kje praznovati. Vprašanje pa je, ali se bo pra/ksa obrokov v doglednem Za bogataša je Bog ustvaril zdravila, za siromaka pa zdravje. * če hočemo nekoga pozabiti, je treba nanj samo mnogo misliti. času raztegnila še naprej. Samo takole obročno praznovanje obsojencev na 20 let bi se malo zavleklo. Najbolj bi se prileglo onim, ki so deležni dosmrtne ječe. Mogoče bi iz vestnosti celo primerno podaljšali svoje pozemeljsko pehanje. Vprašanje pa je, ali bi se dali obroki uporabljati tudi pri smrtnih kaznih in bi tako znali doživeti tudi višek obročnih senzacij s smrtjo na obroke. Poznavalci so mnenja, da bi sc dalo tudi to z uspehom izvajati. Nevidne rokavice Na higienski razstavi v Nevv Yorku je bilo občinstvu prikazovana zanimiva novost, ki jo sedaj propagirajo že tudi v ameriški zunanji trgovini. To je kemična tvarina, ki se da na roko in postane v par minutah popolnoma nevidna. Ne iz-hlapeva in ostane na roki kot neviden ovoj, braneč pred vsako umazanijo. Zadostuje pa umivanje rok v topli vodi ali milnici, pa nevidne rokavice izginejo. Novost bo prav koristna v gospodinjstvu, pa tudi v kemiji in zdravilstvu. Grob kulture II II V granitni steni pri mestu Atalanta v USA so izkopali »grob kulture«, v katerem so spravljene vse kulturne ustvaritve človeštva. Poleg slik, filmov in knjig so tam shranjene vsa znana dela klasične literature. Grob smejo odpreti1 šele leta 8113. Svetlobno nalivno pero Velika Britanija je zelo opremila svoje ‘vojake. Imajo vse, kar potrebujejo. Dala jim je celo nalivno pero, s katerim lahko pišejo tudi v temi. To nalivno pero je prav za prav dolga električna žarnica, v katero je vdelano nalivno pero. žarnica osvetljuje tisti del papirja, na katerem pero piše. Seveda je takšno nalivno pero za vojake zelo praktično, posebno pa takrat, kadar iz vojnih razlogov ne smejo prižgati luči. Svetloba opisanega nalivnega peresa je tako neznatna, da se iz nekoliko večje razdalje sploh ne opazi. S PLOČEVINASTIM KROŽNIKOM IN ŽLICO NA MEDVEDA Do Montreala v Kanadi je pripotoval s svojim nenavadnim ročnim vozičkom William Drinkwater. Mož je znamenitost radi stave, s katero si je naprtil potovanje po vsem britskem imperiju. Indijo ima že za seboj in sedaj tudi Kanado. Ta bi mu pa postala kmalu usodna radi medveda. Njegov ročni voziček je bil zgrajen tako, da je mogel v njem ugodno prenočevati. Ko je hotel nekega jutra vstati in pomolil glavo skozi odprtino svoje premične »spalnice«, hoteč presoditi kako bo vreme, je zazrl tik pred seboj ogromnega medveda. Tudi ta se je šele prebujal in je še nekoliko zaspano zrl v svet. William se je takoj skril in začel premišljevati, kaj bi storil. Vedel je, da bo po njem, če ga medved opazi. Končno se je spomnil, da baje medved ne posluša rad nepoznani hrup. Pograbil je za pločevinasti krožnik in žlico, odprl vratca na vozičku in zagnal strašen hrup. Medved je dvignil glavo, se ozrl proti odprtini iz katere je prihajal hrup, nato sc je pa obrnil in se nejevoljno napotil v gozd. Tako je prestal Ahasver britskega imperija svoje najtežje trenutke. Mati je trta, otroci so grozdje; po okusu spoznaš, kakšna je trta. Najkrajši potresi so najstrašnejši O potresih imamo navadno nepravilno mišljenje, da dolgo trajajoči potresi katastrofalno delujejo. Najstrašnejši potresi so kratki, saj trajajo samo nekaj sekund. Seveda so pa tudi potresi, ki trajajo tudi cele mesece — seveda v presledkih — pa ne povzročajo skoraj nobene škode, ker so zelo slabi. Tako je bil v Peruju potres, ki je bil sestavljen iz niza potresnih sunkov. To tresenje je trajalo mesece, ni pa napravilo škode. Najkrajši potresi trajajo 1 do 5 sekund. Ti so najstrašnejši. Potres, ki je uničil Messino, je trajal samo 5 sekund. V tem kratkem času je bilo mesto porušeno, pod ruševinami pa je izgubilo življenje 60.000 prebivalcev. Zadnji katastrofalni potres v Anatoiiji tudi ni trajal dalje, zahteval pa je več tisoč človeških žrtev. V Trstu obnavljajo mSinsko industrijo Od leta 1920 nima tržaška luka nobenega mlina. Tega leta so namreč zaprli zadnji tržaški mlin, ki prav za prav ni bil mlin, temveč luščilnica riža, katero so preuredili v mlin za časa svetovne vojne, ko v Trst niso mogli prihajati parniki z rižem iz Siama in Birme. Ob koncu svetovne vojne je ta mlin prišel v roke neke beneške tvrdke, ki ga je demontirala, ker je imela že svojega in dveh ni potrebovala. V T»f®tu je bilo za časa njegovega vzpona in največje blaginje precej mlinov, o katerih pričajo še dandanes nekatere ulice (via Molin a ve n to, via Molin piccolo, via Molin grande). Takrat je bil Trst velika luka za žito, ki so ga uvažali iz Rusije, Romunije in Turčije, žito pa se ni izvaževalo naprej kot tako, temveč se je pokazala potreba po moki in je tako nastala v Trstu precejšnja mlinska industrija. Moko so izvaževali iz Trsta na Angleško, na Portugalsko, v Španijo in celo v Ameriko, v Brazilijo, ki takrat še ni imela dovolj pšenice kakor danes. Parni- ki tržaškega Lloyda so vozili tja moko, nazaj pa kavo in v Trstu je na ta način nastalo veliko središče za uvoz kave. Številna skladišča so dajala tržaškemu mestu posebno sliko, saj je iz njih daleč naokrog dišalo po kavi. Trst je bil takrat tretja luka za kavo v Evropi. Moka in pšcnica je torej prinesla Trstu kavo. Sedaj je Trst zopet postal izvozišče za žito (iz Madžarske itd.). Vsled tega pričakujejo tržaški trgovski krogi, da se bi pospešila zgraditev novega mlina. Novice »Motorizirana gledališča” v pouk in zabavo podeželja Zagrebško Narodno gledališče ima mnogo razumevanja za popularizacijo gledališke umetnosti med preprostimi množicami. Uvedlo je s tem ciljem celo vrsto novotarij, katere pa so se dobro obnesle. Znane so n. pr. kmetske predstave, ki jih prirejajo že precej časa. Mnogo pobud so dobili od gledališča zlasti kmečki in delavski avtorji, katerih razvoj je krepko podpiralo. Sedaj pa je naredilo spet važen korak naprej. Uspešno izvajan bo zrušil tudi tehnične zapreke, ki so onemogočale, da bi postalo Narodno gledališče res narodno. Hrvatsko gledališko vodstvo je ustanovilo v svojem okrilju posebno igralsko skupino, ki bo kot sestavni del osrednjega hrvatskega odra prirejala gostovanja v podeželju. Repertoar teh gostovanj bo načrtno izbran, ravno tako tudi določene turneje same. Za letošnjo sezono se bodo ta gostovanja mogla vršiti samo v krajih, ki že imajo odire. Predvidevajo pa v prihodnje zgraditev premičnega »motoriziranega« odra, ki bi mogel ponesti gledališko umetnost tudi v zapuščene predele, kjer nimajo še nobenega odra. Vodstvo in organizacija tego oddelka v zagrebškem gledališču je zaupana režiserjema T. Tanhoferju in H. Tomašiču. Mi smo že večkrat opozarja® na potre- bo gostovanj naših gledališč v podeželju in velike propagandne možnosti, ki bi bile s tem dosežene. M ne bi kazalo tudi v tem pogledu malo posnemati hrvatsko delavnost? To bi dalo močnih pobud vsemu gledališkemu udejstvovanju na ljudskih odrih — poživilo bi pa tudi naša ofidelna gledaftšča sama. Boj proti nepismenosti V ministrstvu prosvete je bila tridnevna konferenca, ki se je bavila z vprašanjem ljudske prosvete v Jugoslaviji. Konferenca je sklenila sledeče: 1. V dveh letih ne sme biti v Jugoslaviji več nepismenih. 2. Pri vsaki ljudski šoli se morajo ustanoviti analfabetski tečaji, ki jih bodo obiskovali vsi nepismeni moški in ženske od 14. do 25. leta. V krajih, kjer ni šol bodo vodili analfabetske tečaje pismeni kmetje, duhovniki itd. Za te tečaje bo država zasigurala velike kredite. Prostore za njih, kurjavo, in razsvetljavo morajo preskrbeti občine same. 3. Ministrstvo hoče dvigniti intelektualni nivo širokih plasti ljudstva s pomočjo poseb nih tečajev za, vaške mladeniče, ki bodo z radijskimi aparati poslušali posebne emisije v te svrhe. „Sipad" ustavil delo 2500 DELAVCEV JE OSTALO BREZ DELA Industrijsko podjetje Šipad je ustavilo delo v svojih žagah v Drvaru, Zavidovi-6u in čajnaču, s čimer je izgubilo zaposlitev okoli 2500 delavcev. Po informacijah iz vodstva šipada je moralo priti do ustavljenja obrata, ker je onemogočen izvoz preko Atlantika in Sredozem- skega moraja. šipad je kot ena izmed naših največjih lesnih industrijskih podjetij izvažalo v prvi vrsti v Afriko in Južno Ameriko. Vodstvo Šipada v Beogradu bo razpravljalo o možnosti nadaljevanja dela, da ne bi delavstvo ostalo brez kruha. Z enim parom opank 25 let skozi življenje V ENEM PARU OPANK JE 75 LETNI SLAVONSKI KMET DOŽIVEL DVE SVETOVNI VOJNI Rekord posebne vrste je dosegel v slavonski vasi Jaruga na Savi 75 letni kmet Ivo Živkovič, ki že 25 let nosi en par opank. Kupil si jih je ob začetku svetovne vojne, ko mu je bilo 50 let Jako je pazil nanje ter jih je obul le k vsakoletnemu cerkvenemu proščenju ter za velike praznike. Tako mu je uspelo, da je dočakal s temi opankami nekak srebrni jubilej. Starec rad pripoveduje o njih ter je ponosen, da jih je tako dolgo nosil, a jih vendarle vzdržal v dobrem stanju. Zal mu je le, da ne bo mogel dočakati tudi zlatega jubileja, ker je za -to že prestar, vendar pa ne skriva želje, da bi rad doživel sto let. SPOMENIK PREKMURSKIH KNJIŽEVNIKOV ljudje že dolgo gledajo, čeprav še ni bil slovesno odkrit, pa bi kljub temu že bil čas, da bi uredili prostor okrog njega Vendar o tem še je že precej pisalo. Spomenik stoji in prav bi bilo, da se začne tudi preimenovanje soboških ulic, kar je že stara obljuba merodajnih činiteljev. Zaradi naglega razvoja Sobote je precej brezimenskih ulic in ob odkritju, ki bo nekoč, bi lahko bilo mesto Zvezne, Stare, Križne, šolske in podobnih ulic Trubarjeva, Kuzmičeva, Ivanocijeva in Kocljeva, če se že tako imenuje gimnazija. Dovolj velikih mož imamo v lokalni in narodni zgodovini, ki so vredni spomina. Skavtska slavnost v Litiji V nedeljo so imeli marljivi skavti litijskega staga kralja Matjaža svoj kraznik. Dopoldne so imeli letno skupščino, ki je pokazala, da skavti res neutrudno delujejo zlasti kot vzgojitelji najmlajših, kateri so v industrijskih krajih, kakor je Litija, vedno najbolj izpostavljeni slabim vplivom, in pa kot propagatorji Litije in lepot litijske okolice. Popoldne pa jc Savska četa razvila svoj novi prapor, katerega so zvezlle stegove članice, kumoval pa mu je neumorni starešina litijskih skavtov g. Franc Plesničar. Slovesnega razvitja prapora so se udeležili zastopniki raznih društev, in pa predsednik litijske občine g. Hinko Lebinger ter znani skavtski veteran g. Kunaver iz Ljubljane, ki sta izpregovorila tudi nekajbo-drilnih besed za nadaljnje delo. USPELA SOKOLSKA PRIREDITEV V KONJICAH Preteklo nedeljo je priredil konjiški Sokol veliko ljudsko tombolo, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela, saj so prihiteli ljudje z vsega Pohorja in iz oddaljenih krajev. Na letnem telovadišču je bito toliko ljudi, kakor še nikoli. Glavni dobitki so ostali v domačem okraju. Konja je dobil posestniški sin Petelinšek Martin iz Špitaliča, žensko kolo Josip Kurij, moško kolo Vaupot Bogo, oba iz Konjic, vinogradno brizgalno pa Kragolnik Anton iz Zreč. Čisti dobiček so upo- rabili za nakup 10.000 kv metrov zemljišča, kjer bo postavljen dom konjiškega Sokola. SLADKOR ZA ČEBELE Finančni minister je izdal odlok za nabavo sladkorja brez plačila državne trošarine za prehrano čebel. Vsako čebelarsko društvo, zveza ali zadruga si bo Ihko nabavila za svoje čebelarje sladkor, in sicer največ 5 kg na vsak roj čebel. Sladkor bo izdajala prodajna centrala v Beogradu, dovoljenje za to pa pristojne finančne direkcije. Sladkorbo denaturiran s papriko v razmerju 0.5%. o Grajski kino v Soboti predvaja od četrtka do sobote kot otvoritveno predstavo nove sezone veseli češki velefilm „Vražji študentje". n. Stjepan Ivelja, bivši član mariborskega gledališča, bo v predstoječi sezoni gostoval v Zagrebu v operah »Boheme« in »Rigolet-to«. Ivelja deluje z uspehom v Brnu že tri leta. Lep sprejem je doživel tudi v Pragi, kjer je gostoval v »Rigolettu«. n Sleparijam s poslovnimi knjižicami so prišli na sled v Novem Sadu. Mestni uslužbenec Stevan Matič jih je izdajal tudi osebam, ki nanje niso imele pravice, med drugim tudi tujim emigrantom. n Najboljši sokolski telovadec v Petrov, gradu 30 letni Radiča Jevremov se je smrtno ponesrečil pri telovadbi. n Na planini Vlašič v Bosni so priredili lov na medvede, ki povzročajo kmetom veliko škodo. Pri tej priliki je kmet Selim Delič ubil dva velika medveda. n Cene trboveljskemu in laškemu premogu so povišali v Zagrebu za 2.50 do 4.50 din pri 100 kg... n Mlatilnica se je prevrnila na cesti blizu vasi Cepidlake v občini Sv. Ivan Zabno ter pokopala pod seboj Pavla Medji-morca, ki se je vozil na njej. Ko so mlatilnico dvignili, je bil Pavel že mrtev. n Tako zvani revirni sistem bo upeljan v zagrebških kavarnah iu drugih gostinskih lokalih. Ne bo več plačilnega natakarja za celi lokal, temveč vsak natakar bo v svojem deloikrogu tudi plačilni. Sodarski rod ob vznožju prleških goric OB 60-LETNICI TRDNE SODARSKE OBRTI V SREDIŠČU OB DRAVI Pripravnejši kraj za sodarsko obrt in vse, kar je z njo v zvezi, si je res težko misliti kot je to v Središču, ob vznožju goric in sredi plodovitih sadovnjakov. Tukaj se vedno išče vse vrste vinska posoda, odtod se tudi izvažajo P.Q- •znal sem, da stojim pred uganko, ki je brez Petrikdve pomoči ne bom mogel rešiti. Oddaljila sta se in slednjič izginila za gričem. Dolgo sem gledal za njima in težko mi je bilo v srcu... Čez polja grem, proti gozdu, kjer je naše skrivališče. Hela pripravlja večerjo. Lahko bi jedli v sobi, toda na podstrešju je varneje. Večerjo sem naložil v košaro ter jo nesel na podstrešje. Ko sem vstopil, me je Hrobar pogledal izpod obrvi m se delal, ko da bi spal. — človek božji, kdaj se boš neki naspal? — mu pravim. — No, kaj? Ali naš- čaka delo? Ponoči se zabavam z ženskami, podnevi spim... — Pojdi jest... Jeva z veliko slastjo. Izpila sva tudi steklenico vodke. Nato si prižgeva cigarete. Do večera je še dolgo. — Krisa je bil tu, — pravi Hrobar. “A? w — Nekoliko steklenic vodke in dva tisoč cigaret je prinesel. — Ali je kaj dejal? — Novački so mirni, čez mejo ne hodijo. AInčukovi pa so tebe naznanili, da si jih napadel na cesti iz Rakavega do OlehnOvičev. — To ni mogoče! — Krisa mi je tako povedal. Klel je. Prima! — Saj me vendar niso mogli poznati, Niti besede jim nisem rekel in sploh mc niso videli. — Krisa sodi, da so to storili kar ta Sami iii&) .v&deii, kdo Jih ie okleni pa so prijavili kar tebe. To je Alfredovo delo... Toda zakaj se jeziš? Saj jim vendar živ krst ne verjame, da jim je kdo oplenil blago, ki so ga peljali na postajo. — Pljunem nanje! — sem dejal ogorčeno. — Kar naj prijavljajo na policiji! Prosil bom Kriso, naj poizve, kdaj pojdejo spet čez mejo. Takrat se jim zares osebno prikažem! "P O <*1,‘ ' ' ■» obletnica smrti Preporodovca Ivana Endlicherja Danes je minulo 25 let kar je nehalo biti srce velikega borca za našo Jugoslavijo, poboroika in soustanovitelja pred voinega Preporoda, Ivana En-dli-che rja. Kratko je bilo njegovo življenje, a vendar dovolj -plodno za oznanjevanje jugoslovanske ideje, za katero je daroval svoje življenje. Ivan EndHcher se je rodil v Ljubljani 9. junija 1891, kot sin bančnega uradnika. L. 1898 je dobil oče službo v Zadru »n tafko je Ivam kot sedemletni deček začel obiskovati hrvatsko ljudsko šolo v Zadru. V gimnazijo je hodil prvi dve leti v Zadru, ko pa je oče bil premeščen na Sušak je tam nadaljeval študije do sedme šole. Tu so ga izključili i-z vseh šol pod madžarsko kronovino. Kot osuno-šolec-privatist }e 1. 1913 spet prišel v Ljubljano. Že vsa svoja dijaška leta je sodeloval v razni-h društvih in ko se je v Ljubljani ustanovil »Preporod« je bil med njegovimi prvimi sodelavci. Njegovo idealno delo je vzbujalo vse njegove tovariše. Sodeloval je pri vseli najvažnejših ustvaritvah Preporodcev. Zadnja njegova žrtev za to delo je bila, ko je bii v veleiz-dajniškem procesu 1. 1914 obsojen na sedem mesecev zapora. Po pritožbi drž. pravdnika se je vršila proti njemu in Jan-žetu Novaku ponovna razprava, 19. julija 19t5 so ga odpeljali v graško jetnišnioo in 6. sept. bi se morala vršiti razprava. Ivan Endlicher je ni dočakal. Telesno popolnoma izčrpan je izdihnil v ječi 5. sept 1915. Ni mu bilo usojeno, da bi doživel Jugoslavijo. L. 1923 so prepeljali njegove kosti v Ljubljano in vsaj zdaj je dobil dostojno mesto v Navju, kjer ima svojo grobnico. Danes dopoldne se je ob 11. uri poklonila na grobu Ivana Endlicherja de-outacija Star. org. Preporoda.,V pietet-nem govoru je poveličal pokojnikove zasluge prof. Kolar in položil na grobnico krasen šopek nageloov z državno trobojnico. a Uprava električne cestne železnice sporoča, da lx>do v petek, 6 .sept. dopoldne vozili k Sv. Križu vozovi proge 4, vozovi jroge 2 bodo vozili na krožni progi v tfostc in vozovi proge 1 iz SL Vida in Šiške samo do Ajdovščine in ne do pošte kakor običajno. a Ponovno opozarjamo na veliki koncert, ki ga ljubljanska glasbena društva pripravljajo za slavnostni dan 6. sept t. L, ob priliki odkritja spomenika kralja Aleksandra I. Program izvajajo naša najodličnejša glasbena udruženja v številni zasedbi. Uspeh te prireditve nam jamčijo ime-na dirigentov, Id bodo koncert vodili: v. v. k. Ferdo Herzog, operni dirigent Anton Neffat, v. k. Lojze Smrekar, g. Heribert Svetel in g. Mirko Prcmelč. Vstopnice se dobe v predprodaji v prodajalni Glasbene Matice. na (e- Ceffe Praznovanje kraljevega rojstnega dne Mestno poglavarstvo razglaša: V petek 6. septembra obhaja Jugoslavija rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. kot narodni in državni praznik, šole ta dan ne bodo imele pouka, uradi ne bodo poslovali, trgovinske in obrtne obratovalnice bodo zaprte. V ceilkrvah vseh veroizpovedi bodo slovesna cerkvena opravila. Na vseh državnih poslopjih, kakor tudi na zgradbah javno pravnega značaja bodo razobešene državne zastave. Celjani so vabljeni, da na ta praznik okrasijo svoje domove z državnimi zastavami in se udeleže cer kvenih slovesnosti. Z udeležbo bomo iz kazali ljubezen in vdanost do ljubljenega kralja. Pododbor UROIR v Celju poziva vse rezervne oficirje, da se na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II., 6. t.m., udeležijo v uniformah ali v civilu služb božjih, ki bodo ob 8. v opatiji, ob y.9. v pravoslavni in ob 9. v evangeljski cerkvi, ob 5410. pa v starokatoliški kapeli SMRTNA NESREČA V PEČOVNIKU PRI CELJU Včeraj zjutraj ob 4.30 se je v rudniku »Bohemia« v Pečovniku pri Celju zgodila težka nesreča, ki je terjala življenje mladega rudarja. Pri delu v rovu se je vsula velika plast premoga na tridesetletnega rudarja Rudotfa Stanjka, ki je bil doma iz ptujskega okraja. Reševalna dela se vršijo že od včeraj zjutraj, vendar bo truplo ponesrečenca odkopano šele danes popoldne. Pogreb ponesrečenče-vega trupla bo jutri ob 16. iz rudnika na celjsko okoliško pokopališče. Pokopano bo z vsemi častmi, ki pripadajo žrtvi poklica. Pokojni Stanjko si je zgradil v Zagradi pni Celju hišico. Zapušča ženo in enega otroka. c Rad! tlakovanja bo Vodnikova ulica v Celju od 9. sept. t. 1. do nadaljnjega zaprta za tranzitni promet. Vožnja iz Krekove ccste na Cankarjevo cesto in obratno se vrši začasno preko Gregorčičeve ulice— Miklošičeve oeslc in Kralja Petra ceste, Občasni lokalni promet do hiš v Vodnikovi ulici bo mogoč sporazumno z gradbenim podjetjem, odnosno z gradbenim vodstvom. c Mestno poglavarstvo celjsko poziva izdelovalce kruha, trgovce, posrednike za moko ter pridelovalec in predelovalce pšenice, da prijavijo zaloge pšenične moke po čl. 20 uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom najkasneje do 7. t m. pri mestnem tržnem nadzorstvu. c Začasna državna uprava razlaščenih gozdov v Ljubljani proda 18. t. m., ob 12. v prostorih sreskega načelstva v Celju potom pismene javne dražbe iglasti les iz razlaščenih gozdov Rogla na Pohorju. Pogoji se dobe na mestnem poglavarstvu v sobi 47. c Sokolsko društvo Celje matica ponovno opozarja svoje pripadnike na” obvezni zbor, ki bo drevi ob 1930 na dvorišču mestne osnovne šole pri telovadnici v proslavo rojstnega dne Nj. Veli. _ kralja Petra II. Na sporedu sta godbeni točki, pozdrav državni zastavi in slavnostni govor. Udeležba v civilu z znakom. Pridite vsi in točno. c Sokolska štafeta ic včeraj krenila iz dvorišča pred sokolsko telovadnico. Ob 10.15 so sc zbrali tekači in člani na dvorišču, kjer je bil najprvo pozdrav državni zastavi. Župni načelnik Tone Grobelnik je zbrane nagovoril s kratkim nagovorom, Savezni odposlanec Janko Kavčič je prečita! sporočilo Saveza, Branivoj Majcen pa je prečital poslanico CS2 kralju Petru II. Ob 10.18 je prvi tekač zapustil dvarišče. Tekli so do Levca, tam pa so poslanico predali tekaču Sokolskega društva Petrovče. c Zdraviliško dežurstvo za Mano OUZD ima jutri zdravnik dr. Drago Mušič, Cankarjeva cesta 7. c Raznašalce, pridne in vestne, za mesto Celje in okolico sprejme uprava „Večer-nika“ v Celju, Prešernova ul. 3. Prednost imajo taki, ki imajo kolo. c Umrla sta v celjski bolnišnici 71 letni pos. Luka Soba iz Cerovca pri Rogaški Slatini in 72 letni dninar Fran Mešiček iz Draškovega sela pri Šmarju. c Napad. 40 letni delavec v tovarni Im bro Kunstek iz Ceste pri Rogatcu sc je vračal od dela iz tovarne domov. Na dvorišču sla ga napadla dva moška in ga z nožem zabodla pod srce in v roko. Oddali so ga v celjsko bolnišnico. c Kres na Starem gradu se bo žgal drevi v proslavo kraljevega rojstnega dne. c Pododbor UROIR v Celju poziva vse rez. oficirje, da sc na rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. 6. t. m. udeležijo v uniformah ali v civilu cerkvenih slovesnosti. Llublfana NAVODILA za potrjevanje izkaznic o udeležbi. Izkaznice se bo žigosalo na sledečih mestih: V petek 6. sept.: v Združenju rezervnih oficirjev vestibul Zvezde od 11. do 19. ure, poslovalnica „Putnika“, na Tyrševi cesti, na kolodvoru Ljubljana gl-, v Mestnem domu na Krekovem trgu od 6.30 do 9. Ure na letnem telovadišču Sokola v Tivoli oc. 6.30 do 9. ure, v veslibulu Jugoslovanske tiskarne od 6.30 do 9. ure. — V soboto 7. sept. v pisarni Združenja rezervnih oficirjev (od 8.12. ure in od 15.—18. ure) v Zvezdi, Kongresni trg 1, poslovalnica „Putnika“, na Tyrševi cesti. — V nedeljo 8. sept. v pisarni Združenja rezervnih oficirjev v Zvezdi Kongresni trg 1 (od 8.—12. ure). a V bežigrajsko gimnazijo je bilo ponoči vlomljeno. Vlomilec je računal na bogat plen, saj je bilo na dan vpisovanja vplačanih na tem zavodu okoli 136.000 din-za šolnine. Ker pa je previdni ravnatelj ves denar Sc isti dan oddal na davkarijo, je vlomilec našel v njegovi miznici samo nekaj drobiža. S lem je šel, zdaj ga išče policija. a Šolski odbor strokovnih nadaljevalnih šol mestne občine ljubljanske se je prepričal, da se še veliko vajencev v obrtno nadaljevalne šole ni vpisalo. Z ozirom na to poziva šolski odbor vse delodajalce, da svoje vajence takoj vpišejo pri upravitelj-stvin posameznih šol, ker bodo vsi oni delodajalci, ki svojih vajencev ne bodo vpi sali v šolo. .prijavljeni oblastvu. a Brezmesni dan ne bo v petek, 6. t. nu ker jc ta dan državni praznik. a Upokojen je pri direkciji drž. želcznic v Ljubljani strojevodja 8. skup. Anton Ja ger. a Za člane strokovnega kartelnega so dišča so postavljeni s kraljevim ukazom Ivan Mohorič, generalni tajnik TOI, indu-strijalec Ivan Avsenek in višji tajnik Delavske zbornice Filip Uratnik vsi iz Ljubljane. ZDRAVILIŠČE no- niininniiiiiiiiiniiiiiiiiiiimiiiiiinniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiii Uspešno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, gihta, ishiasa. ženskih bolezni, arterioskleroze itd, Znižane pavšalne cene Zahtevajte prospekte! Kazpored vlakov za udeležence odkritja spomenika v Ljubljani Železniška uprava je ob sodelovanju Delovnega odbora za odkritje spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani odredila razpored vlakov, s katerimi se bodo udeleženci svečanosti pripeljali v Ljubljano ter se vračali. V naslednjem objavljamo razpored za nekatere važnejše proge na Štajerskem: ZA POTOVANJE V LJUBLJANO Udeleženci vstopnih postaj na progi Zagreli—Radeče pri Zid. mostu potujejo s posebnim vlakom, ki odpelje iz Zagreba ob 2.15 ter prispe v Ljubljano ob 5.10. Udeleženci proge Prevalje—Limbuš potujejo 5. sept. z rednim vlakom, ki od- haja iz Prevalj ob 18.40 ter prispe v Maribor ob 20.35 Udeleženci proge Št. lij—Pesnica potujejo 5. sept. z rednim vlakom, ki od- haja iz St. lija ob 20.60. Za udeležence iz Maribora ter priključnih prog Prevalje—Maribor in St. lij—Maribor vozi posebni vlak z odhodom iz Maribora ob 2.-18. Poleg tega vlaka vozi iz Maribora še drugi posebni vlak z odhodom iz Maribora ob 3. Ta vlak ima postanek v vseh »stajah in postajališčih od Maribora do Pragerskega. Ker bo ta drugi vlak v glavnem sprejemal potnike s proge, se priporoča udeležencem iz Maribora, da se poslužujejo prvega posebnega vlaka. Udeleženci vstopnih postaj proge Murska Sobota—Ormož se vozijo z rednim vlakom, kiodhaja iz Murske Sobote ob 18.27. Udeleženci proge Gornja Radgona—Križeve! pri Ljutomeru se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Murske Sobote ob 17.44. Udeleženci yroge Čakovec—Cirkovce sc vozijo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Čakovca ob 2.40 ter ima poslanek na vseh postajah in postajališčih od Čakovca do Celja. Temu vlaku se priklopijo v Ormožu vozovi z udeleženci iz Ljutomera in priključnih prog. V la vlak vstopajo tudi potniki proge Slov. Bistrica—Store. Udeleženci vstopnih postaj proge Ve lenjc—Petrovče potujejo 5. sept. z rednim vlakom do Celja, ki odhaja iz Velenja ob 20.33. Za udeležence iz Celja in priključne proge iz Velenja vozi posebni vlak z odhodom iz Celja približno ob 4.30. Poleg tega vlaka bo vozil iz Celja še posebni vlak z odhodom iz Celja ob 4.53. V ta vlak vstopajo potniki iz Celja in proge do Zidanega mosta. Udeleženci proge Zreče—Spodnje Laže pri Poljčanah odpotujejo z vlakom štev. 8235 oziroma 8237, ld odhaja 5. sept. iz Zreč ob 13.16, oziroma iz Konjic ob 17.47 ter imajo v Poljčanah zvezo na vlak št. 525 za Ljubljano. Udeleženci iz Slov. Bistrice mesto imajo zadnjo direktno zvezo z vlakom, ki odhaja 5. sept. iz le postaje ob 18.15 ter ima v Slov. Bistrici zvezo na vlak štev. 525 za Ljubljano. Udeleženci proge Rogatec—Šmarje pri Jelšah odpotujejo 6. sept. z vlakom št. 2110, ki odhaja iz Rogatca ob 5.15. Udeleženci proge Zidani most—Zalog po. tujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 5.55 in prispe v Ljubljano ob 7.19. ZA POVRATEK IZ LJUBLJANE Za povratnike iz Maribora ter Koroške in šentiljske proge bosta pripravljena ob 15. v postaji Ljubljana dva posebna vlaka Opozarjamo občinstvo, da se v prvi vrsti poslužuje teh dveh vlakov, da ne bo pri kasnejših rednih vlakih prevelikega navala. Povratniki proge Ljubljana—Celje in priključne proge za Velenje naj uporabijo vlak štev. 637, ki odhaja iz Ljubljane ob 18.15 ler vozi ta vlak ia dan do Celja. Povratniki proge Zidani most—Maribor ter priključne proge Grobelno—Rogatec naj uporabijo redni vlak z odhodom iz Ljubljane ob 18.45 ter posebni vlak, ki bo odpeljal iz Ljubljane ob 19.15. Za povratnike proge Zidani most—Zagreb odpelje iz Ljubljane ob 18. posebni vlak ter ob 19. redni osebni vlak. Opozarjamo, da prvoimenovani posebni vlak nima postanka na nobeni postaji do Zidanega mosta, drugi vlak pa ima postanek samo v Litiji. Udeleženci proge Poljčane—žreče, Slov, Bistrica mesto ter Ormož—Murska Sobota sc morajo vrnili najkasneje z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.30, ker s kasnej. Šimi vlaki la dan nimajo več priključka, Ker ne bo mogoče v postaji Ljubljana upostavili vseh vlakovnih garnitur za odhod iz peronskih tirov, bodo gotovi vlaki odpeljali tudi s skladiščnih tirov' ob Ma-sarykovi cesti. Radi tega naj sc vsakdo pozanima pri kolodvorskih uslužbencih za odhodni tir svojega vlaka. Organizacije, ki so prispele v Ljubljano v sklenjeni skupini, naj se tako po možnosti ludi vračajo. Soort Ali že tekmujete v nagradnem natečaju? Naš razpis nagradnega tekmovanja je že pri prvem kolu ligaških tekem našel mnogo odziva med čitatclji našega lista. Sodelujejo tekmovalei iz vseh delov Slovenije, zastopniki vseh mogočih poklicev in stanov, saj ni potreba za to nikakc posebne strokovne ali druge izobrazbe, temveč v prvi vrsti dober „nos“. Tekmovanje samo je takšnega značaja, da lahko vsak udeleženec, ki jc več kol zamudil, ostale tekmovalce še dohiti ter dobi prvo nagrado. Ako pa se mu to tudi ne posreči bo vendarle prišel na svoj račun. Prvič bo mu tekmovanje nudilo svoj ozabavo, drugič pa bo na razpolago veliko število nagrad ,ki bodo ob koncu jesenskega dela tekmovanja razdeljene med udeležence. Objavili smo že, da je Tiskovna zadruga, Maribor, Cankarjeva 1, darovala 10 vrednih knjig, danes objavljamo zopet tri nagrade: Tvrdka Pinler & Lenard je darovala lepe smuči (dobitnik bo na željo mesto njih dobil tudi sanke), modna trgovina itedžet Avgust fino srajco s samoveznico, mariborska tujsko prometna zveza „Put-nlk“ pa bo enega izmed naših natečajni- kov brezplačno povabilo na krožno potovanje po Slovenskih goricah. Prihodnji teden bomo objavili tri nadaljnje nagrade. V nedeljo so na sporedu tekme: Mari* bor—Kranj, Mars—železničar, Amater— Ljubljana, Brutstvo—Olimp. Odločite se čimpreje za sodelovanje. Oddajte do sobote zvečer ob 18. v nabiralnik Mariborske tiskarne svoje prognoze s kuponom, ki je bil objavljen v torkovi številki, ali pa jih pošljite do lega časa po pošti. Za tekmovalce izven Maribora priznamo tudi rešitve, ki jih bomo prejeli v ponedeljek zjutraj s sobotnim poštnini žigom. s Mariborski plavalni klub, službeno. Za dvoboj s SK Marathonom v Zagrebu 6. t. m. so določeni: Braniseli, Gala, Go-lob, Knop, Miliorko, Pelek, Steiner, Tomažič, Voler, Zimic, Zlatič Devetak, Mi-horko I., Mihorko II. Sestanek ekipe ob 4.45 uri pred glavnim kolodvorom. Kapetan moštva Zimic. Ponesite klubov dres m topla oblačila. Het v petek Ust ne izide, naprošamo cenj. oglaševalce, da oddajo velike in MALE OGLASE za sobotno številko „Ve£ernika“ sedam! m LOKAL SOBO ODDA PRIDELKI ŽENSKI KOTIČEK ŽENITBE - DOPISI RAZNO V SLUŽBO IŠČE OBRT - TRGOVINA DVOSOBNO STANOVANJE se odda s 1. oktobrom. Gosposvetska 19. 17403-5 NALIVNA PERESA s prozbiinim držalom, zla.o pero. z desetletnim jamstvom dobite od din 60.— naprej samo pri Jugopaiem, Ljubljana, Dvoržakova ul. 8 Ogled T?rezobvezen, Iščemo zastopnike^ ________________17133-2S NEKADILEC POSTANETE v treh dneh z našim zanesljivim. popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«. Velika steklenica din 70.—, mala din 60.—, pošilja po povzetju »Jugopatent«, Ljubljana, Dvor žakova 8- Iščemo zastopnike. _____________________ 17131-28 Izredna prilika za nabavo kurjave! Cisto blizu Maribora dovolim zastonj izkopati BUKOVE ŠTORE. Ponudbe pod »Dobra kurjava« na ogl. odd. lista 17331-28 POČITNICE DOMA Letos ni pravega vremena-Sončite se doma z našo patentirano ultravioletno obse-valko. Original Rub. Po par obsevanjih dobite lepo športno rjavo polt. Zahtevajte prospekte! Jugopatent, Ljubljana, Dvoržakova 8. Sprejmemo zastopnike. 17134-1 VELIK LOKAL za mesečno najemnino 1200 din in stanovanje odda Kmetijska družba. Meljska c- 12. 'el. 20-83. 17007-10 ZGUB!-. SE JE PES iazbečar >-Konig«. Odda nai se proti nagradi v Čopovi ul. 8. 17-372-27 šolske torbice, nahrbtnike, ak tovke, peresnice v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos. Maribor, Aleksandrova 13. 16944-13 3-4-SOBNO STANOVANJE po možnosti z vrtom in garažo. išče za 1. oktober notar dr. Grobelnik, Sodna ulica 1. 17371-6 POSOJILA dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni pogoji. Vloge obrestujemo p 5 odstot koV. Vsi varčevalci brezplač no zavarovani. Zadruga »Moj Dom«, Ljubljana, Dvoržakova 8- Iščemo poverjenike. 17135-12 ANT. RUD. LEGATOV Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, Maribor, Vrazova ulica 4 Vpisovanje dnevno dopoldne in popoldne, ob nedeljah in Praznikih samo do-poldne. — Šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9 septembra. 17291-21 NEMŠČINA ITALIJANŠČINA FRANCOŠČINA po lahki, hitri metodi- Individualen pouk. Zajamčen uspeh. Gregorčičeva 3. pritličje, desno (nasproti realke). 17402-21 v velik' izbri vedno na razpolago samo po din 35'- SOSTANOVALKA se sprejme v celo oskrbo. — Bergman, StroBmajerjeva 9. ____________________17383-7 DIJAKINJA se sprejme na stanovanje in vso oskrbo blizu kolodvora. Vprašati: Meljska cesta 3-11» desno. 17367-7 Večje industrijsko podjetje v bližini Maribora sprejme takoj SAMOSTOJNEGA STRUGARJA. Ponudbe pod »Sl.« na ogl. odd. »Večernika«. 17391-2 2 ČEVLJARSKA POMOČNIKA sprejmem takoj- Plečko franc, Tezno, Ptujska c. 19. 17384-2 i!a»no osumi! a Kartat. (Heine: & Herold Zahtevajte brezplačne sezname KUPIM STARO POHIŠTVO čevlje, obleke in vsakovrstno. Starinarna Osebek, Aleksandrova 60. 17325-17 POSTELJE in nočne omarice poceni na prodaj. Slovenska ulica 28, mizarstvo. 17386-17 SOBO S ŠTEDILNIKOM oddam. Tržaška cesta 54. __________________ 17376-8 OPREMLJENA SOBA se odda dvema dijakinjama. Razlagova 20. 17370-8 JABOLKA po 2 din oddaja na drobno Kmetijska družba, Meljska cesta 12. 17008-23 ČEVLJARSKI POMOČNIK se sprejme. Dogša, Ulica 10. oktobra. 17363-2 IŠČEM VINIČARJA Zg. Voličina-Sv. Rupert. Informacije daje vratar Mestnega avtobus, podjetja. Plinarniška ul. 9, Maribor. _____________________ 17360-2 MLADO DEKLE lepega obnašanja dobi takoj službo med 7. in 13. uro k»3-letnim deklicam- Turnerjeva ul- 32-1._____________17368-2 Sprejmem takoj HIŠNEGA HLAPCA srednjih let. Nekrep. gostilna »Zlati konj«, Maribor. 17398-2 FRIZERKO dobro ondulerko, sprejmem takoj. Služba stalna, plača po dogovoru. Vprašati pri Sever Vlado, Studenci pri Mariboru, Pušnikova 18. za Rapi-dom-__________________17397-2 SLUŽKINJO pridno, zanesljivo in preprosto mladenko, ki je zmožna vseli gospodinjskih opravil, po možnosti tudi nekoliko kuhanja, sprejme pekarna Čebokli. 17394-2 AVTOGUME vseh dimenzij, motorne in za kolesa, nove ali rabljene, nabavite najceneje pri Ivan Golob, »Jugopromet«, Celje, Kre kova cesta 10. 17293-22 mmmmmmmm mmam Za vkuhavanle sveže, prvovrstne in NOGAVICE rokavice, perilo, trikotaža, volna, pletenine, Oset »Mara« Koroška 26. poleg tržnice. _____________________ 16799-is DAMSKI FRIZERSKI SALON TEKAVEC FRANJO trajni kodri ter železna in Tržaška c. 63. Prvovrstni vodna ondulacija. Se vljudno priporoča cenj. damam. 17346-18 ^Bedisal na hiše in posestva obrnite se na Bančno kom. zavod Aleksandrova cesta 40 'KOPALNA SOL ZA NOGE PROTI POTENJU UTRUJENOSTI IN BOLEČEMU VNETJU NOG,TRDI KOŽI, KURJIM OČESOM IN OZEBLINAM DIN S.- tf.-iN 12.-DROGE RIJA v gajbah po 15 do 18 kg oddajam in pošiljam tudi po železnici po dnevni ceni Josipina Bole sadje In zelenjava en gros, Maribor, Koroška cesta 20, dvorišče. 1058 B. M. VV. MOTORNO KOLO s prikolico, 750 ccm. v odličnem stanju, prodam. Vprašati pri poslovalnici »Večer-Hika« v Celju 6238-22 OPEL 1.1 I, dostavni vozf‘nov, proda Ivan Golob, »Jugopromet«, Celje, Krekova cesta 10. 17294-22 POSREDUJEAIO MOŽITVE IN ŽENITVE najsolidneje. najdiskretneje in najuspešneje. Velika in [dvovrstna izbira DAM in GOSPODOV iz - vseh družabnih slojev kot: Državni in pri vat ni uradn., lekarnarji, sodniki, industrijci, trgovci, posestniki in drugi. Dame z in brez dote. Obiščite nas neobvezno. Ponudbe pošiljamo proti nakazilu din 10— v znamkah. Ffdes, Zagreb, Vlaška 66-II, 1 __________________ 17005-19 Enoletni trgovski tečaj Kovač s pravico javnosti Maribor, Tyrieva ul. 14 Štipendij: razdelilo se bo din 6000.—. Prošnje ravnateljstvu. Olajšave: Draginjska doklada.. Popust na železnici. Spričevalo nadomešča vajeniško in 2 leti pomočniške dobe. Biro za posredovanje službe. Učni uspeh v šolskem letu 1939/40: 31 absolventov z odličnim, 32 s prav dobrim in 13 z dobrim učnim uspehom. Mnogi so že nastavljeni. Vpisovanje dnevno, tudi ob nedeljah. MOTORNO KOLO 350—500 ccm, kupim. Ponudbe s točnim opisom in ceno poslati na ogl. odd pod »Novejši tip«. 17379-22 Kupim dobro ohranjen, globok OTROŠKI VOZIČEK Ponudbe z naslovom pustiti v ogl. odd. »Večernika«. _____________________ 17335-22 ŽENSKO KOLO dobro ohranjeno, prvovrstne znamko se proda. Naslov v odd. »Večernika«. 17390-22 Iščem s 15. avgustom OPREMLJENO SOBO v centru mesta. Naslov pustiti v oglasnem oddelku »Veternika«. 6152—C GOSPODIČNA IŠČE opremljeno sobo s posebnim vhodom v centru mesta. Ponudbe na ogl. odd. pod šifro »Čista soba«. 17369-9 SLIKARSKE IN PLESKARSKE POMOČNIKE zanesljive in dobro izvežba-ne, sprejme takoj Mihael Dobravc, Celje, Glavni trg 15. 17396-2 LEP STAVBENI PROSTOR v centru mesta Maribora po ugodni ceni na prodaj (2660 m3 cel ali polovica). Ponudbe na ogl. odd. »Večernika« pod »Celje M. M.« 17393-11 HIŠA z vrtom se odda 15. ali 1. oktobra v najem. Studenci, Kralja Petra cesta 174. 17389-11 Produ se -jAtJfiftrirrre Va VIJOLINA ......... v dobrem stanju s torbo za REVMATIZEM dijake. Cvetlična ul. 21-1, i5>jas> nevralgijo, zamaščenost desno. 17362-30 uspešno zdravite z našim --------------------------—- masažnim aparatom »Vibra- Proda se tor«. Izboren tudi za nego ČELO lepote. Cena din 420,— Jugo- kitara m % violina zelo patent, Ljubljana, Dvc^žafco- ugodno v gostilni Felič, Tez-jva 8. Iščemo zastotfiike-no. 17342-201 17132-28 Prodaja v Mariboru SCHHEIDEB in sinova Jurčičeva 8 Takoj ali pozneje grem kot POMOČNICA GOSPODINJI. Radi daljšega službovanja vajena vsega dela. Naslov v ogl. odd. »Večernika« 17364-3 ZAGBEB. NIKOtlČEVA IO IjdllVCTlJfttffliMlllItižlIil PRODAMO POSESTVA od 50.000 do 1,700.000. — Hiše od 40.000 do 1,500.000 din. »Triglav«, realitetna pisarna, Maribor, Aleksandrova c. 12, Telefon 25-34. 17377-11 HIŠO •z malim posestvom (3-4 jut.)’ v bližini Drave, kupim. Ponudbe pod »Plačam v gotovini« na ogl. odd. »Večerni-ka«.________________17374-11 KUPIM LEPO HIŠO V bližini Celja. Točne ponudbe poslati podružnici Celje pod »60.000—70.000« 17395-11 VINOGRADSKO POSESTVO blizu Maribora, krasna lega, 14 oralov vseJi kultur, din 240.000. — Krasna vila v Ma riboru, din 350.000.—, proda Realitetna pisarna Maribor, Meljska cesta 3-1. 17400-11 LEP VINOGRAD IN SAD(> NOSNIK gosposka hiša in viničarija, z vsem komfortom prodam brez posredovalca za 400.000 din. Dojtfsi poa »Ugoden n? kup« na ogl. odd. »Večernika«. 17401-11 Nakupite si pravočasno mako in volneno perilo za odrasle in otroke, nadalje čedne jopce in puloverje ter raznovrstne nogavice v znani cen«nl trgovini F. Kramaršič Maribor, Gosposka ul. 13 V cvetu mladosti se je za večno združila z Bogom zlata hčerka in sestra naša nad vse ljubljena Boženka Globoko žalujoči: Dr. Škapin Karel, Malči, starši, Sonja, Boris in Vaško, sestra in brata, rodbina Vokačeva, Dr. Kamuščlčeva in Ogrinčeva.