Zarja izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18' , polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za Inozemstvo K 30*— — Naslov: Upravništvo »Zarje* v Ljubljani. Šelenburgova ulica St. 6, II. nadstr. Uradne ure za stranke od H.—12. dopoldan In j. od 6.—7. zvečer.________________:: Posamezna številka 6 vinarjev. Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino In in ser ate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratomt Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslovi Uredništvo »Zarje” v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure ta stranke od 9.-12. dop. In od ‘/26.—1/27. zv. — Reklamacije poštnine proste. Štev. 26. V Ljubljani, v četrtek dne 6. julija 1911. Leto I. Vljuden poziv! Na ogled pošiljamo mnogim prijateljem in znancem dnevnik „Zarjo“ že nekaj dni. Prepričali ste se lahko sami kako stvaren, kako resen in kako temeljit in poučen je naš list. Lahko trdimo z vsem ponosom, da je „Zarja“ najboljši in najprikupljivejši slovenski dnevnik, v katerem najde vsakdo, kar ga zanima. Z našim listom hočemo uvesti dostojnost v javno življenje in to naše stremljenje podpirajte tudi Vi s tem, da postanete naročnik. Le z dobrim časopisjem se bije uspešen boj za pravice našega zatiranega ljudstva. Vstopite torej v vrsto bojevnikov tudi Vi! To zahteva čast vsakega samostojnega poštenjaka. Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina celostna ..... K 18*— polletna.........................9*— četrtletna......................* 4-50 mesečna............................ 150 za Inozemstvo celoletno „ 80*— in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej. Posamezna številka (> vin. v administraciji in tobakarnah. Naročnina se pošilja pod naslovom: Upravništvo „Zarjeu v Ljubljani. Kakšni so socialisti. Kaj so pravzaprav socijalisti ? Nikar se ne čudit**, ljudje božji, če vprašujemo tako sedaj, ko je v pratiki zapisano leto 1911 po Kristusovem rojstvu in ko že vsak baron misli, da ve, kaj so in kaj hočejo socialisti. Saj je še milostljivi gospod knezoškof Anton Bonaventura Jeglič, ki je prespal štirideset let izza odprave konkordata, prepričan, da sega njegova znanost tako daleč, zakaj drugače ne bi mogel v svojih pastirskih listih tako drastično opisovati rdeče groze iu klicati nebes in pekla na pomoč zoper Hune in Tatare naših dni. Sploh se ne da tajiti, da je število samozavestnih *pozu avalcev** socializma in socialne demokracije silno naraslo tudi oa Slovenskem, kjer včasi niso mislili, da je sploh treba poznati take reči. Ali ravno to veliko število dela velike težave. Toliko jih je, ki tolmačijo socializem in opisujejo socialiste, vsak po svoje, da se zdi človeku, kakor da bi se mu vrtel mlinski kamen v glavi in tema se mu dela pred očmi. Cankarjev zlodej, ki ga je Peter pripeljal v dolino šentflorijansko, ni mogel biti v večji zadregi, ko so mu težki dušni dvomi začeli narekovati znameniti monolog. Kolobarji nasprotij iu protislovij bi se dali še nekako ustaviti in raztegniti v ravne črte, Če bi vsaj Janez vedno govoril kakor Jauez in Pepe vedno pel kakor Pepe. Toda kaj naj ti pomaga logika iu vsa druga učenost gor do katoliške matematike, Če ena reč v enih ustih ni dva dni enaka in kam naj se dene ubogi razum, če se mu dimnikar pred očmi spremi-ja v mlinarja in če plešejo vse mavrične barve kankan ? Dr. Krek pripoveduje v pondeljek, da prepričan kristjan ne more biti socialni demokrat, v sredo zatrjuje, da je za vsakega marksista prostora v Slovenski Ljudski Stranki, v petek hvali socialno demokracijo, da je značajna stranka, v nedeljo pa obžaluje ob sentimentalnem pritrjevanju dr. Šušteršiča, da je samo rep liberalne stranke. Socialni demokratje so pošteni člani slovenskega naroda, obenem pa zločiuski izdajalci slovenskega naroda. Pred volitvami so socialisti ljudje, ki poznajo prave politične naloge, dan po ožjih volitvah so najveČii tepci pod slovenskim solncem. Dopuldne pošteni delavci, popoldne judovski hlapci. Človek res ne sme preveč razmišljati o vseh sodbah in interpretacijah te vrste, zakaj eno samo prernajhuo blaznico imamo na Kranjskem in še te ne h\ ali.jo prav preveč. Kdor se hoče izogniti nevarnosti, ki izvira iz tega nedostatka deželnega' go-podarstva, mora energično reči »amen1* in se zahvaliti za vsak tak pouk od klerikalne in od liberalne strani. Potem si mora ogledati socialistični program in delovanje socialne demokracije in če mu je pamet zdrava, bo našel odgovor. Najprej pa naj še pomisli, da bi se moralo res začeti solnce sukati okrog zemlje, kar je že od Galilejevih časov odpravljeno, da bi mogli biti liberalci ali klerikalci ali pa slogaški narodnjaki zadovoljni s socialno demokracijo Nasprotnik, ki se ujema z menoj, naj se gre solit. Stranke se ločijo zato. ker so njih iute-resi, nazori, cilji različni. Kadar je ovca volku všeč, je navadno slabo za ovco in zategadelj je tudi za socialno demokracijo bolje, da ni všeč drugim strankam. Ne liberalni, ne klerikalni želodec ne bi mogel biti zanjo prijeten dom. Ce smo to prevdarili, tedaj bomo vedeli vsaj toliko, da niso socialisti ne liberalci, ne klerikalci, ne nacionalci in sploh nobeni alci, ampak pač samo socialisti. S tem spoznanjem smo že nekaj pridobili, zakaj kdor hoče čitati kujige, mora poznati črke. Še starega testa- M AKSIM GOBKIJ: Mati. Socialen roiuan v dveh delih. Poslednja leta je živela v trajnem pričakovanju nečesa važnega, dobrega. Krog nje se je hrupno in smt-lo gibala mladina, iu pred njo je zmerom stalo resno obličje njenega sina, gospodarja in stvaritelja tega nemirnfega, a le pega življenja. A zdaj ni njega in vsega je konec. Medlo je potekal dan, prečuta noč m še medlejše naslednji dan. Pričakovala je nekoga, a njega ni bilo. Prišel je večer, prišla je noč. Po zidu je vzdihoval in šaral hladen dež, v dimniku je tulilo in pod podoip se je premikalo nekaj semintja. S strehe je padala voda in njen tožni glas se je spajal s tiktakanjem ure v čudno šumenje. Bilo je, kakor da se ves dom tiho ziblje in kakor da je vse naokrog odveč in da umira v bridkosti ... XIV. Tiho je nekdo potrkal na okno .., enkrat ... dvakrat,.. Mati je bila vajena tega trka nja, ni je ^eč prestrašilo, in sedaj je zatrepetala od lahkega, radostnega zbadljaja v srce. Nejasna nad* jo je spravila urno C£> poge. Ogrnivši šal okolo pleč je odklenila duri.. . V hišo je vstopil Saraojlqv ip za njim še nekdo — obraz mu je zakrival ovratnik površnika in čepico je imel pomaknjeno preko obrvi. — Zbudila sva vas ? — je vprašal Samoj- lov, ne da bi pozdravil, nenavadno mračen in ves v skrbeh. — Nisem spala! — je odgovorila in molče opazovala gosta s pričakujočimi očmi. Spremljevalec Samojlova je težko in hripavo sopel, snel čepico, dal materi svojo široko roko s kratkimi prsti in ji prijateljsko, kakor star znanec, dejal: -nr Zdravstvujte! Ali me niste spoznali? — Ah, vi? — je vzkliknila Vlasovka vsa razradoščena. — Jegor Ivanovič? — Jaz sam 1 — je odgovoril in je pripognil svojo veliko glavo z dolgimi lasmi kakor psalmist. Njegovo polno obličje se je dobrodušno smehljalo, drobne, sive oči so gledale na materin obraz ljubeznivo in jasno. Samo-varju je bil podoben — prav tako okrogel, ni zek, s tolstim vratom in kratkimi rokami Obraz se mu je svetil in lesketal, glasno je dihal in v njegovih prsih je nekaj neprestano godlo in hropelo ... — Stopite v izbo, takoj se oblečem! — je prosila mati. — Prošnjo imava do vasi — je fes v skrbeh dejal Samojlov in izpod čela pogledal na njo. Jegor Ivanovič je vstopil v izbo in dejal: — Danes zjutraj, moja ljubi, se jB vaš snanea Nikolaj Ivanovič vruil iz ječe ... — Ali je bil zaprt ? — je vprašala mali. — Tii mesece in enajst dni... Vi(jel je MiaJoruea. — Sporoča vam poidrave, in Pavla, ki vas tudi pozdravlja io prosi, da se ne vsne<-mirjate ia da vam povemo, da sluti ječa na menta ni mogoče brati brez poznavanja abecede. Podkovani s to sicer čisto pohlevno učeč-nostjo lahko opazujemo socialiste dalje. Kaj bomo opazili ? Socialisti so ljudje . . . hm, tudi tukaj se ustavlja pero, kajti slišali in čitali smo tudi nasprotno trditev. Pravili so, da so socialisti živina, zverine, hudičevi otroci, sinovi coprnic. Ali morda so bile te trditve izrečene v tisti strasti, ki učinkuje kakor prevelika doza alkohola, ali pa so bile bolj pesniške figure. Kar smo v življenju poznali socialistov so bili vendar vsi tako ustvarjeni kakor tisto bitje, ki ga prirodoslovje imenuje „človek”. Zato je nemara tudi brez posebuih dokazov dovoljena beseda, da so socialisti ljudje. Aii kakšni ljudje? Ker nismo vaj enaki, bo že treba povedati še kaj več. Socialisti so torej taki ljudje, ki nočejo verjeti, da sta bila v paradižu dva Adama in da je enemu njegova Eva porodila kapitaliste, grofe in škofe, drugemu pa njegova ubogo delavsko paro. Socialisti si ne dajo dopovedati, da je Bog oče ukazal Rothschildom in Rockefellerjem: „Vaš bodi ves denar na svetu“, aristo-kratičnim in nearistokratičnim veleposestnikom: „Vi imate pograbiti vso zemljo**, delavcem pa: KV\ boste garali in se mrcvarili, da se bo posvetni in cerkveui gospodi dobro godilo na zemlji". Socialisti mislijo, da človek nima oči zato, da bi bil slep, ušes, da bi bil gluh in razuma, da bi bil neumen. Zdi se jim, da niso samo delavčeve roke ustvarjene za delo in samo bogatinska usta za piske in torte. Taki ljudje eo to, ki pravijo, da se svet ni izpreminjal in razvijal, le dokler niso seda-uji bogatini nagrabili svojih bogastev, ter da ni nobenega zakona, da bi se moral zdaj naenkrat ustaviti ves razvoj, i Tudi ljudje so socialisti in njih duše so polne nezadovoljnosti. Pa še tega jim ne vtepete v glavo, da je nezadovoljnpst greh, zločin, ati pa vsaj strašna nesreča. Narobe 1 Pravijo, da je zadovolinost brez povoda velikanska ne-umuost in jQ.celo smatrajo za zlo. Taki so. Kam jih vodi večna nezadovoljnost, bomo pa še videli. Kdor hoče z nami vred spoznavati socialiste, naj pa pridno čita „Žarjo“. Ta mu bo povedala marsikaj o njih. Nekoliko parlamentarne statistike, Bazmerje strank se je v avstrijskem parlamentu tekom let močno izpremenilo, na kar so deloma vplivale volilne reforme, deloma pa razvoj sam. V 24 letih je dobila zbornica po-slancev popolnoma drugo lice in izpremembe so v vsakem oziru zelo zanimive. Tako je n. pr. jako zanimivo da so imeli Nemci 1. 1907. lavno toliko poslancev kolikor 1. 1873., namreč 231. Razlika pa je velikanska, če se jemlje v poštev, da je bilo leta 1873. vseh poslancev 353, leta 1907. pa 516. Leta 1873. so imeli Nemci več kakor dvotretjinsko večino, pred štirimi leti so prišli v manjšino. Zbornica poslancev je leta 1873. štela: 61 Cehov, 61 Poljakov, 231 Nemcev. Poljaki in Cehi ni-o bili ločeni po strankah, Nemci so imeli 200 liberalcev, 5 radikalcev in 25 klerikalcev. Leta 1885. je bil položaj sledeči: Vseh poslaucav 353. Med temi 66 Cehov (137 staro-čekov, 62 mladočehov, 17 veleposestnikov), 58 Poljakov, 4 Rusini. 19 Jugoslovanov, 114 nemških liberalcev, 23 nemških nacionaleev, 38 nemških klerikalcev, 15 Italijanov, 6 Romunov. Vseh Slovanov je bilo 147, vseh Nemcev 185. Leta 1897. je naraslo število poslancev vsled 5. kurije na 425. Mrd temi je bilo 79 Cehov (60 mladočehov in 19 veleposestnikov; staročehi so izginili iz zbornice); 59 Poljakov, 11 Rusinov, 29 Jugoslovanov, 77 nemških liberalcev, 42 nemških nacionalcev, 80 krščanskih socialcev, 43 nemških k'erikalcev, 19 Ita-lijauov, 6 Romunov, 14 socialnih demokratov, dva Bdivjaka“. Vseh Slovanov je bilo 187, vseh Nemcev 199 Leta 1901. je bil volilni red enak, število poslancev je ostalo 425. Zdaj je bilo med njimi 84 Cehi v (53 mladočehov, 19 veleposestnikov, 6 agrarcev, 9 radikalcev) 71 Poljakov, 10 Rusinov, 27 Jugoslovanov, 66 nemških liberalcev, 21 nem. radikalcev, 50 nem. nacionalcev, 26 krščanskih socialcev, 4 nemški agrarci, 33 nemških klerikalcev, 18 Italijanov, 5 Rumu nov, 10 socialnih demokratov. Vseh Slovanov 192, vseh Nemcev 200. Prvič so se pojavili poleg nemških tudi češki radikalci. Leta 1907. je volilna reforma napravila 516 mandatov. Od teh so jih Cehi dobili 108 (20 mladočehi, 29 agrarci, 9 radikalci, 6 staročehi, 17 klerikalci, 2 realista), 79 Poljakov, 82 Rusinov, 87 Jugoslovanov, 21 nemških liberalcev, 17 nem. radikalcev, 28 nem. nacio-nalcev, t)6 krščanskih socialcev, 18 nemških agrarcev, 30 nem. klerikalcev (ti so Be potem v parlamentu prelevili V krščanske socialee, tako da jih je bilo 96), 19 Italijanov, 6 Ru-munov, 87 socialnih demokratov, 5 ciooistov, 4 Bdivjaki“. Vseh Slovanov 256, vseh Nemcev 231. Razdelitev v stranke je bila leta 1907. že velika, pač največja med Nemci in Cehi, pri katerih je gospodarski razvoj največji. Tako so prvič prišli cionisti kot posebna stranka v par- —- ■ ' njegovi cesti človeku za oddih — tako je uredila naša skrbna oblast... Sedaj pa prihajam k stvari. Ali veste, koliko ljudi so včeraj zaprli ? —- Ne l Razen Pavla — še koga ? ... — je vzkliknila mati. — On je — devetinštirideseti! — ji je Jegor Ivanovič mirno segel v besedo. — In pričakovati je, da jih gosposka še nekaj desetin zagrabi I Tega gospoda tudi... — Mene tudi! — je mrko dejal Samojlov. Vlasova je začutila, da la^je diha . .. — Potem saj ni sam! — ji je šinilo po glavi. Ko se je opravila, je stopila v izbo in se bodro nasmejala. — Dolgo ga gotovo ne pridrže, če so jih toliko pobrali. . . — To je res! — Je dejal Jegor Ivanovič. — Ampak če jim sedaj pokvarimo to južino, ostanejo bedaki. ., Stvar je ta: če prenehamo sedaj z brošurami in letaki* se orožniki oprimejo tega žalostnega pojava in ga obrnejo zoper Pavla in tovariše, ki so jih vrgli z njim v luknjo... — Kako to ? Zakaj ? — je nemirno vzkliknila mati. — Prav enostavno, moja draga! — je mehko dejal Jegor Ivanovič. — časih tudi policijo sreča prava misel*. Premislite: dokler je bil Pavel prost — so bile knjižice in listki; ko Pavla ni — ni ne knjižic, ne listkov I Ii tega sledi« da je on sejal knjižioe, kajne? No, in potem pojedo vse od kraia... Ti žandarmi se lotijo človek« tako, da ne ostane od njega drugega kot besede in žalosten spomin ... ' — Razumem, razumem ! — je mati bridko dejala. — Oh, moj bog! Kaj pa sedaj? Iz kuhinje je zadonel glas Samojiova: — Skoro vse so polovili, da bi jih vrag vzel! . ,. Sedaj je treba, da nadaljujemo stvar, ne le zaradi stvari same ... temveč tudi da otmemo tovariše. — Ampak človeka ni, ki bi dejal! — je pristavil Jegor in se nasmehnil. — Spise imamo izborne ... sam sem jih sestavil. .. ampak kdo naj jih nese v tovarno, tega ne vem. — Na vratih preiščejo Vsakega 1 — je dejal Samojlov. Mati je čutila, da od nje nekaj želita in pričakujeta, in zato je naglo vprašala: — Torej, kaj je? Kaj? Samojlov je obstal pri durih ia dejal: — Vi, Pelageja Milovna, ste znani f branjevko Korsunovo . . . — Znana sem! In kaj potem ? — Govorite ž njo, če jih ona vtihotapi t tovarflo ? Mati je z obema rokama odklonila. — To ne pojde! Baba je klepetava... Ne, to ne pojde! Ce izvedo, da sem jaz... : ic te bajte .. . Ne, ne l In kakor da bi jo nenadoma prešinila dobra ! misel, je radostno in tiho nadaljevala: — Dajte jih meni I Sama oskrbim . .. sama najdem poti Marjo naprosim ... da m« vzame za pomočnico! Živeti moram in delatiI Hrano bom nosila v tovarno. . . Vse oskrbim 1 _______________________ (Dalje.) lament. Krščanski socialci so prišli na vrhunec kot najštevilnejša stranka. Tudi ostale narodnosti so bile ločene po strankah. Socialni de-mokratje so nastopili kot številno druga stranka, če se ne bi bili nemški klerikalci že po volitvah združili s krščanskimi socialci v eno stranko, bi bili socialni demokratje najmočnejša stranka. NOVICE. Sodrug Vitij k izvoljen. Ožje volitve na Gališkem so prinesle socialno demokratični stranki še en uspeh. V kmečkem okraju Drohobycz je izvoljen rusiuski sodrug Semen V i t i j k. Sedanji parlament št^je torej 82 socialnih demokratov. Zaradi bornih 5 mandatov, ki so jih združeni nasprotniki pridobili z vsem naporom in z vsem nasiljem, se baronu Bienerthu res ni izplačalo razpuščati parlament, tem manj ker je ravno združitev nasprotnikov in neuspeh Bienerthove volilne parole le povečal moralno moč socialne demokracije. Sicer so se gališke volitve zaključile s tem, da je propadel bivši poslanec Markov in z njim vsa carofilska stranka. Markov je bil tovariš Hribarjev na njegovem potovanju v Peterburg. Da je ta skrajno nazadnjaška stranka popolnoma propadla, je tudi političen napredek. * Poslanec L8wcnste1n, ki je po krvavih dogodkih pri volitvi v Drohobyczu izjavil, da odloži svoj s krvjo poškropljen mandat, je že drugih misli. Pravi, da ga je narodno demokratična stranka naprosila in da je dobil toliko zaupnic, da se čuti vsled tega zavezanega obdržati svoj mandat. * Kako znajo na Hrvaškem prepovedovati shode. V Karlovcu je socialno demokratična organizacija za nedeljo sklicala shod z dnevnim redom: ..Militarizem in volilna pravica." Ta shod je vodja okrajnega glavarstva prepovedal s sledečim famoznim odlokom: Na prijavo z dne 26. junija, s katero je priglašeno obdržavanje javnega ljudskega shoda na vrtu pred Zorindomom ob 11. dopoldne z duevuim redom „Militarizem in volilna pravica" nahaja podpisani kr. policijski urad na podlagi § 6. zakona z dne 14. januarja 1878 prepovedati obdižanje tega shoda. Bazlogi: Ob času ko bi se imel vršiti shod, t. j. ob 11. dopoldne, se opravlja v karlovških cerkvah obeh krščanskih veroizpovedanj služba božja, obdržavanje takih shodov ob času službe božje pa ni dovoljeno. Upravitelj : Matanič. Hrvaška je takoj onstran Sotle in še tostran Sotle se noben okrajni glavar ni domislil tako famoznega razloga za prepoved shoda. Ali treba je vedeti, da se na Hrvaškem pripravljajo na nove volitve, pa je vse razumljivo. * Brata Zsillnszby, ki sta bila v Bekeš Gyuli tožena zaradi umora kmečkega poslanca Achima, ali od častivredne madžarske buržoazne porote oproščena, sta zdaj izginila brez sledu. Državni pravdnik je bil proti oprostilni sodbi naznanil ničnostno pritožbo, junaška brata pa menita, da vendar ni pametno čakati na kakšno drugo poroto, ki bi utegnila imeti o kavalirskih umorih drugačno muenje. * Odkritje velikega tihotapita s saharinom Pred kratkim je bila tržaška carinska oblast obveščena, da se je vtihotapila v Trst iz Švice velika množina saharina, ki je bil v obliki na tovarniški način zavitih vrvi poslan na spedicijsko tvrdko »Adriatica". Na podlagi omenjene ovadbe je bila včeraj v skladiščih »Adriatica" izvršena preiskava, pri kateri seje res razkrilo, da so bile v sredi teh zavitkov dolge škatlje, v katerih so bile maujše škatlje, polne saharina. Bilo je skupno 12 meterskih stotov saharina, ki tvori vrednost najmanj 120 tisoč kron. * Italijanski ženski kongres v Rimu je sklenil resolucijo, ki zahteva, da se odpravi iz šole veronauk, ki naj se prepusti cerkvam. Nadalje je kongres zahteval izpremembo tiste točke ustave, ki postavlja katoliško cerkev pred druge konfesije. Ti sklepi so povzročili pravo senzacijo, ker so doslej v Italiji smatrali ženske za najmočnejšo oporo klerikalizma. * Proti koleri. Avstrijko trgovinsko ministrstvo je z ozirom na nevarnost, ki grozi po koleri, ukazalo tržaški mornariški oblasti, da morajo zdravniki preiskati vse potuike, ki se pripeljejo iz italijanskih pristanišč, osobito iz Neapelja. Umazano perilo se mora brezpogojno razkužiti, ostale stvari pa po potrebi. Pet dni se morajo opazovati potniki in mornarji. Predpisi glede na okužene ali sumljive ladje se morajo strogo izvajati Opazovanje se mora izvesti tudi, če je slučaj zgolj sumljiv. Due 8. in 4. t. m. so dobili v tržaškem lazaretu tri zdrave nosilce kolerskih bacilov. Bapič iz Topuska na Hrvaškem. Anton Siegl in Sterm Manin. Nosilce bacilov so takoj izolirali. Tudi ostali potniki parnika »Oceania" so še vedno v lazaretu, mornarji tudi ne smejo zapustiti ladje. * Roparski napad. Na srednjeamurski železnici v bližini Albasina je dvajset roparjev napadlo blagajnika; enega izmed spremliajočih orožnikov so roparji ustrelili, dva nevarno ranili. Od roparjev je eden mrtev obležal na licu mesta, ostali pa so ubežali — z dvauajst tisoč rublji. Klerikalna delavska organizacija na Slovenskem. V nedeljo, dne 25. junija je zborovala v »Ljudskem domu" klerik. »Jugoslovanska Strokovna Zveza", ki je bila ustanovljena z namenom, da bi delala konkurenco socialno demokratičnim strokovnim organizacijam. Pa kakor se vidi, se želje klerikalcev niso uresničile; zato je pa tudi umevno, da klerikalno časopisje o podrobnostih tega zborovanja molči in se omejuje zgolj na splošne fraze, ki so pa seveda brez vsakega pomena. »Slovenec" je sicer obljubil, da izide obširno poročilo, toda »Naša Moč" od pretečenega tedua omenja zborovanje le toliko, da se ne more reči, da je dogodek popolnoma prezrla. Kot socialne demokrate nas mora zanimati vsak pojav, ki utegne ovirati zdrav razvoj delavske organizacije. Preziranje ali podcenjevanje nasprotnika se ni še nikdar obneslo; izkušnje nas namreč uče, da ima nasprotnik najbolj ugodna tla tam, kjer je delavska brezbrižnost uajvečja. Ker nam klerikalue objave ne podajajo dovolj jasnosti, zato ne bo napačno, če sami napravimo bilanco na podlagi številk, v kolikor so nam te na razpolago. Odgovornost za resničnost temeljnih podatkov prepuščamo poštenju klerikalne žurualistike. Poročilo o občnem zboru »Jugoslovansko Strokovne Zveze" pravi, da »s o bili zastopani po svojih zastopnikih malone vsi člani in članice" ter našteva 22 skupin, ki so odposlale delegate, članov šteje zveza baje 2000. Okrogle številke so bile še vselej sumljive, toda smatrajmo, da to pot niso zlagane. Delegatov je bilo 95, od katerih vsak je zastopal povprečno 21 članov. Na podlagi tega ter števila delegatov posamez-n h podružnic se da izračunati, kakor trdne so posamezne klerikalne „delavske" postojanke, čemur naj služi sledeči pregled: Skupina število odpo- število zasto- elancev panik članov Tobačna tovarna 22 — 465 Ljubljanska prediniea 14 — 296 Litijska predilnica 7 — 147 Jesenice 6 — 126 Trst 6 — 105 Ljubljana »Nada" Kamnik Šturje-Ajdovščina Javornik Sorica Trbovlje Osobje Kat tisk. društva' Ljubljana Loški potok Selo Tonniesova tovarna v Ljubljana Tržič Ljubljanski pazniki Vrhnika . K kodelski dom" v Ljubljani Podgora pri Gorici Tovarna za lep v Ljubljani Pletarice v Ljubljani 4 — 84 4 — 84 3 _ 63 3 — 63 3 — 63 3 — 63 3 63 3 — 63 3 — 63 8 _ 42 2 — 42 2 — 42 2 — 42 1 — 21 O 1 1 1 Z1 21 1 — 21 Skupaj 95 — 200 J Mogoče je, da so posamezne podružnice močnejše, lahko so pa tudi manjše, ker je gotovo, da so bile zastopane tudi take, ki štejejo manj kakor 21 članov, več jih pa sploh ni odposlalo zastopnikov. To je torej tista »ogromna armada", o kateri smo čuli neprenehoma peti. Kaj je 2000 članov v primeri z velikansko četo agitatorjev po farovžih iu pa z ozirom na celo šumo klerikalnega časopisja I V resnici pa bo ta „voj-ska" veliko manjša, ker, kakor rečeno: za okroglimi številkami tiči največkrat — laži Sumljivo je nadalje tudi, ker obsega poročilo kraje, kjer sploh ni nobene industrije ali ubsežuejše obrti, vsled česar ni izključeno, da so v zvezi tudi ljudje, ki pravzaprav ne spadajo vanjo. Načeluje ji deželni odbornik in zdravnik dr Ivan Zajc, tajnik je deželni uradnik dr. Tomažič, blagajnik po profesor D e r m a s t i j a ! Iu taka organizacija naj vodi boj za delavske interese? Da je »Jugoslovanska Strokovna Zveza" na šibkih nogah, sledi že iz teudencijozne spremembe pravil. Vedno bolj postaja podobna pogrebni bratovščini; zato pa obeta vodst.o zveze, da bo vodilo mezdue boje — z božjo pomočio! Kakšna je ta božja pom č, pa smo videli že v mštetih slučajih, 'kjer so se delavci nanjo zanašali. Saj še klerikalci pravijo: Pomagaj sl sam, in šele potem ti bo bog pomagal! Naloga delavske organizacije je da vodi boje iz lastne moči, da druži delavce v razredni zavesti, ne pa da lovi kaline z raznimi obljubami in brezj oraembuimi frazami. To so simptomi, ki pričajo, da gre s klerikalno organizacijo na vzdol Spričo vsega tega pa bi bilo napačno, če bi se roke križem držale. Ni vseeno, ali gre stvar hitro naprej ali počasi. Delati je treba, da se izbrišejo črne točke, ki večkrat nav dežno brezpomembne zavlačujejo pohod socialistične misli za desetletja. Nobena trdnjava ni nepremagljiva. Sistematično in vztrajno naskakovanje poruši uajtrduejše zidovje. Najzanesljivejše orožje naše pa je naše časopisje I Razširjajmo naš dnevnik povsod, kje.r imamo pristop I Prigovarjajmo delavcem, da se naroče, da razširjajo »Zarjo" od moža do moža, od družine do družine. Naš dnevnik se mora tako ukoreniniti, da bo sramota za vsakogar, kdor ne bo naročen nanj. Le če bomo razširili svoje delavsko časopisje, bomo napredovali tako, da bo prišla socialistična misel tudi med slovenskim delavstvom do zmage. Z delom za svoj dnevnik po-vdignemo svoje organizacije, si zboljšamo svoj gmotni položaj ter pospešimo padec uajvečjega sovražnika delavcev: — klerikalizma! _________________________________ D M. Ljubljana in Kranjsko. Potrjena konfiskacija. Včeraj popoldne je bila pri ljublianskem deželnem sodišču vzklicua obravuava proti zadnji konfiikaci i »Zarje", katera je bila za- segla dve notici, eno iz Idrije, drugo iz Trsta. Razprava se je imela pričeti ob polu 5. popoldne, toda vsled neke druge obravnave, ki je bila od dopoldneva preložena na popoldne, se je začetek zavlekel do polu 7. zvečer. Verjamemo, da to ne veseli sodnikov, ali tudi za stranke velja pregovor, da je čas denar in za ljudi, ki imajo dela, ni prijetno, če morajo zapravljati čas. Ce pride stranka dve minuti prepozno na obravnavo, zapade kontumacirauju. Kje je kompenzacija za stranke, če morajo cele ure po nepotrebnem čakati . . . ? Senatu je predsedoval deželnosodni svetuik V edernjak, konfiskacijo je zagovarjal državni pravdnik dr. L u s c h a n , vzklic pa s. dr. Tomšič. Predsednik je prečital obe inkriminirani notici, konštatiral, da je deželuo sodišče našlo v njih objektivne znake pregreška po § 302 kaz. z. in potrdilo konfiskacijo ter ustanavlja, da je bil vzklic pravočasno vložen. Državni pravdnik priznava listu pravico, da priporoča te ali one tvrdke, toda to ne sme presegati tiste meje, kjer se pričenja bojkot. Postavlja se na stališče, da se obe notici, ki sta izšli v eni številki, medseboj izpopolnjujeta. Komur prva ne pove vsega, ta pa iz druge izve, kaj se pravzaprav hoče. Država ne more trpeti, da bi se politična nasprotja prenašala na gospodarsko življenje, kar se — po njegovem mnenju — namerava z omenjenima noticama. Predl iga, da se vzklic zavrne kot neutemeljen. Dr. Tomšič naglaša, da se pri inkriminiranih noticah ne more govoriti o bojkotu, ker je za ta pojm potrebna neka sila, o kateri pa v zaplenjenih noticah ni nobene sledi. Ci-tateliem se nekaj priporoča, ne izvršuje pa se nanje nikakršna presija. Notici sta druga od druge popolnoma ločeui, ena v rubriki »Kranjsko", druga v rubriki »Trst". Neosnovana je trditev, da se spolujujeta. Da je stališče državnega pravduištva napačno, se takoj vidi, če se čita notica »Svoji k svojim", kjer »Zarja" konstatira, da nasprotniki razglašajo to geslo iu kaže, kako ga dejanjsko izvršujejo proti socialnim demokratom. Notica vsebuje obrambo; če priporoča, naj se podpirajo tisti, ki podpirajo naša stremljenja iu nam ne nasprotujejo, je to priporočilo, ne pa bojkot. Iz vsega izhaja, da je to agitacijska notica za »Zarjo" in ni vredno o tem polemizirati. Prva notica iz Idrije pa je taka, da prav gotovo ne more v nikomer zbuditi misli na kakšen bojkot. Tu so navedeni naročuiki na »Zarjo" in somišljenikom se priporoča, naj v prvi vrsti podpirajo te obrtnike. Kje naj bi tu bil pregrešek po § 302 ? Dan prej je drž. pravdnik pusti! ueza-plenjen članek v nekem ljubljanskem listu, ki izrecno poživlja na bojkot. Posebno neprijetno dime dejstvo, da se v enem kraju plenijo nedolžne notice, dočim se v drugem kraju države dovoljujejo naravnost besni bojkoti, kakor n. pr. »Deutsche Wacht“, iz katere govornik citira odstavek v dokaz svoje trditve. — Diž pravdnik protestira, češ da nima on s tem nič opraviti. Dr. Tomšič nadaljuje: če bi imelo obveljati stališče državnega pravdnika, bi se moral konfiscirati vsak inserat, zakaj vsaka reklama obsega enostransko priporočilo. Predlaga, da se konfiskacija razveljavi. Sodni dvor odhaja na posvetovanje. Potem razglasi predsednik sodbo, da se vzklic zavrne in zaplemba v polnem obsegu potrdi, češ, da so v inkriminiranih noticah prekoračene meje dopustne agitacije in da so v njih objektivni znaki pregreška po § 312 kaz. z. — Llubljanski elegantni svet je bil včeraj popoldne čudno presenečen. Kadar s« občuti prvi večerni pihliaj, zapuščam dame ir gospodje, katerim je usoda naklouila več prostega časa kakor skrbi, razbeljeno notranje LISTEK. Horace Traubel. Kri mučenikov. Razdiralcu slava, stavitelju preziranje in zaničevanje 1 če koraka po cesti krdelo vojakov z bobni in trobentami, tedaj vam utriplje srce in vaša duša zavriska. Ako pa srečate krdelo delavcev, se obrnete brezbrižno v stian. Kidelo vojakov, odhajajočih na vojsko. Krdelo delavcev, ki gredo v stavko. Prvi ogrožu-jejo svobodo, slednji se zanjo bore. Vojak s svojo puško je slavljen, delavec s svojim orodjem je hudodelec. Z grozo zrete na bojišče. Ali ne glpdate z enako grozo na podzemeljske rove? Tu je pošten boj brez sovražnika, brez moritve. Boj s pečino. Tu ne grabi za orožje brat zoper brata. Iu vendar, tudi ta boj zahteva žrtev. Vi pa gledate površno in brez misli, zrete doli v podzemeljsko globino in vaša srca se ne zganejo. Obračate se na cesto, pa srečate bataljon vojakov in ogenj bojuega razpoloženja zapleniti v vas. Ali ste ob pamet? Mož, ki umori svojega bhžujika, je junak. Mož, ki vzdržuje njegovo živ'jenje, je suženj. Vojak ubija, Vi penzijouirate njegove rane, njegovo smrt. čim več je ubijal, čim izdatnejši je bil njegov rop, temvečja pokojnina, tem sijaj nejše proslavljanje. Delavec ohranjuje, Vi preklinjate njegove raue, njegovo smrt prezirate. Njegovi družini ni pokojnine ; zanjo je beraška palica. Vi součite svoje vojake. Delavce svoje skrivate v senci. Pa vendar bi morali baš pred možmi dela sneti klobuk, motriti jih s spoštovanjem; videti bi morali bliščeči sijaj, ki v resnici žari iz njih umazanih rok in obleke. Ti mučeniki so resnični mučeniki. Ničesar nimajo pričakovati za svoje mučeuišcvo, ne dostojnih plač in ne prijazne besede od delodajalca. To je trpljenje, o katerem zgodovina molči, samozadovoljno trpljenje, ki ne prejema nobenih častnih priznanj. Vojak pa se zopet pojavlja v salonih in v parlamentih, z grbi in redovi. Delavec pa hiti po najkrajši in najtemnejši bližnjici v pozabljenje ... Nekateri možje umirajo, da vi živite; eni na morišču, eni na križu, eni na bojiščih, eui v rovih. Zakaj naj bo rov manj posvečen kot križ. Pod skalo zmečkan leži delavec. Pobrali so ga. Njegovo obličje je bledo, pa zadovoljno. Vaše orjaško mesto ne bo ustavilo svojih grmečih korakov, da si ogleda njegov neznani obraz. Pa vendar je ta neznanec otel naše mesto. Da ga ni bilo, bi bilo vaše mesto morda razdejano. Vse delavstvo leži pogaženo v tem truplu brez žitja. Pridite ven iz svojih cerkiš, vi vsi, in molite! Ustavite svojo vero! Tu je vere dovolj 1 Tu molite 1 Tu je vere dovolj 1 Mara Gregoričeva: Za birmo. Okoli kamenite mize pred vaško krčmo sedi par kmet-kih možakariev. Dasirarno so v mlajših letih skupno obdelovali zemljo, se dandanes ob vsaki priliki nazivljajo drug drugega »gospod", ker se po njihovi para*ti pač tako spodobi, odkar so postali sodnijski sluge, cestni pazniki ali celo krčmarji. — Pa sede šopirno in z nedostojno razkoračenimi nogami pred čašo kristalnorujnega, dočim jim poigrava desnica s paličico — pi-halko — s svinčnikom ... In približa se jim človek, ki je po rojstvu in izobrazbi ravuo tako priprost, ko oni sami . . . »Dober večer, možje I Pa ne zamerite mi, ako vas motim v pomenku. Prihajam s toplo prošnjo do enega ali drugega izmed vas. Fantička imam in rad bi ga birmal, ali boter... boter ... ta misel mi prizadeva preglavico .. . Nadejam se pa, da me sprejmete kakor narodnjaki — narodnjaka in rešite iz te zagate! . . . — Ali ste čuli potepina? — Bodite zadovoljen, da imate delo v naši vasil — — Kdove odkod se je priklatilo v našo faro, pa naj mu postanemo nekaki sorodniki ? He, he! — — Marš! — Osramočeno in s škripajočimi zobmi, da m dal duška solzam, je odhajal zaničevani delavec ... Pa o Binkoštih je vendarle birmal svojega i-iučka iu boter mu je bil signor Vene-rando . , . Pa so prijadrale »volitve" v deželo in nekdanji zavedni narodnjak je napisal na glasovnico: Giorgio Maldiui ... Pa se je pričelo vpisovanje v ljudsko šolo in zavrženec je velel šolskemu voditelju: Scuola italiana! . • ■ mesto, pa gredo iskat sence in hladila r La-termannov drevored, v tivolski park in v gozd. Vse brige ostajajo za njimi; od prvega zelenja dalje je njihovo samo razvedrilo. Sooči pa so se jim nenadoma približale postave, kakoršnih ob tem času niso navajeni na svojih promenadah. Bili so pekovski delavci, ki so izprehajajo-čim delili letake o svoji stavki. Marsikdo je vzel list, misleč da gre za kinematografsko ali pratersko reklamo. Navadno se vzame tak letak v roko, se površno pogleda in vrže proč. Ali s pekovskim letakom je bilo drugače. V kratkem času se je čital po vseh klopni), pro- menirajoči so ga brali, drugi so ga lepo zlo- žili in vteknili v žep. Iustiktivno je srečnejši svet občutil, da gre za nekaj resnega in važnega ter da se beseda bojujočih delavcev ne more meni nič tebi nič prezreti. Pekovski pomočniki so lahko zadovoljni z uspehom svoje akcije; kos resnice si je včeraj izkrčil pot. — Trgovska In obrtniška zbornica za Kranjsko ima v petek, dne 7. julija t. 1. ob polu 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo. Na dnevnem redu je med drugim tudi volitev zborničnega zastopnika v odbor obrtuo-nada-daljevalne šole v Krškem, volitev zborničnega zastopnika v odbor gremialne šole v Ljubljani, predlog za imenovanje zborničnih zastopnikov in zapisnikarja v volilni komisiji za zbornične volitve, izjava o vprašanju priklopitve obrtnih nadaljevalnih šol za mehanično — tehnične in stavbne obrte v Ljubljaui k državni obrtni šoli. — Agro-Merbur pred sodiščem. Včeraj se je začela pred deželnim kot trgovskim sodiščem v L)ubljani razprava proti Agro-Merkurju. .Zveza slovenskik zadrug", katero zastopa dr. Tavčar, toži namreč Agro-Merkurja za štiri zneske v okrogli svoti 25.000 kron. Dr. Sajovic, upravitelj konkurzne mase A*rro-Merkurja, izpodbija vse zahtevke, posebno s tem, da „Zveza slovenskih zadrug" nima pravice do tožbe, ker sta obe zadrugi, čeravno posebej v registru registrovani, ena in ista oseba in je „Zveza" Agro-Merkurja večkrat označila za svojo .filijalko" in „blagovni oddelek". Zaslišanje prič in razprava je preložena na 16. november. — Kajn lu Abel. Brata Franc iu Anton Bogel na Boženbergu pri Veliki Loki sta se že dalje časa ljubila kakor Kajn in Abel. V pondeljek zvečer je prišel Franc Rogel k hiši svojega brata, razbil več oken in metal pest debelo kamenje v izbo, kjer je spala bratova žena z otroci. Vsled strahu je žena z otroci zbežala k sosedovim, mož pa se je z vilami v roki postavil svojemu besnem bratu po robu. V spodpadu ga je lopnil z vilami tako močno po glavi, da je brat nevarno ranjen omahnil in padel na tla; na tleh ga je obdeloval s kamnom in mu na več mestih prebil čepinjo, da je kmalu nato izdihnil. Po storjenem činu se je Anton podal k svoji materi, živeči pri pri omoženi hčeri, ji razložil ves dogodek in prosil svaka, da naznani zadevo orožnikom; orožuiki so morilca še tisto noč odvedli v trebanjske zapore. — Podzemeljske skrivnosti na Kranjskem. Društvo za preiskavanje podzemeljskih jam na Kranjskem je izdelalo obsežen delovni načrt, po katerem namerava raziskati kranjsko podzemlje. V prvi vrsti namerava posvetiti svojo pozornost vodnim jamam v okolici Cerknice, Planine in Postojne, ki vzlic zanimivim pojavom, ki so ž njimi v zvezi, ge dosedaj niso dodobrega preiskana. Naj poprej pa namerava prodreti v tajnosti, ki jih skiiva L ubnik nad Škofjo Loko. Na južnem obronku te gore je vhod v podzemelisko votlino, ki je skoro še nepreiskana; sodeč po tem, da ondotno prebivalstvo imenuje bližnjo okolico .Medvedjo dolino" in „Volčjo jamo", je opravičeuo pričakovanje, da se v jami nahajajo okostja jamskega medveda, ki je bil v davnih časih na Kranjskem zelo domač. Nova odkritje so tem verjetnejša, ker so v kamnolomu nad Škof o Loko svoj čas našli kosti in zobovje predpotopnih prežvekovalcev, ki so že davno izumrli. R*12' iskavanje podzemeljskih jam je za znanost zelo važno ker je možno na podlagi najdeuin, •ki tvorijo nekak izrezek iz davnine, dobiti v grobih obrisih celotno sliko o živalskem in rastlinskem življenju iz pradobe, o kateri nimamo nobenih direktnih poročil. . ~~ Smolo po Izvršeni tatvini. Vrečo tujega premoga si je prilastil neznan dolgo-prstuež v torek zvečer ter jo nesel ob 10. po V 8m*“1r* 0£1 državnnega kolodvora proti skladišču petroleja tvrdke Kastner Zasledovan od revirnega stražuika I. ljubljanskega z a v o d a z a s t r a ž e n j e i n z a k 1 e p a-n j e se je spustil v tek, končno pa vrgel vrečo od sebe ter odnesel pete. Vreča z okroglo 15 kg angleškega premoga leži sedaj na drugi dunajski mitnici. Tak ang eški premog rabi drž. železnica za svoje velike lokomotive. — Delavski riziko. Pri zgradbi dr. Dergančeve hiše v Komenskega ulici se je podrla lesena lopa za orodje in težko poškodovala 62letnega delavca Franca Jenka na glavi, obrazu in rokah. Jenka je policijski zdravnik za silo obvezal, nakar so ga prepeljali v deželno bolnico. Lažje poškodbe na glavi je dobil tudi neki tesar. — Goljufao tehtnico je zaplenila policija neki branjevki v Sv. Jakoba predmestju. Ko je prišla uradna komisija v branjarijo, so ravno tri kmetice kupovale riž. Komisija je pretehtala riž in izkazalo se je, da manjka pri poltretjem kilogramu več dek. Tehtnico in uteže so izročili na državno pravd-ništvo, branjevka pa se bo morala pred sodiščem zagovarjati zaradi goljufije. —- Deček, ki vidi belo miši in rdečega hudiča. Ljubljanska policija je pridržala deset- do dvanajstletnega dečka, ki se je priklatil iz Gorenjskega. Deček, ki govori koroški nemški dialekt, pripoveduje, da se je iz Javornika napotil v ljubljansko otroško bolnico; obnaša se v splošnem normalno, pač pa zatrjuje, da vid) bele miši in rdečega hudiča. Policija poizveduje, a doslej se ji še ni posrečilo dognati fantovega imena. — Viška nedeljska komedija, o kateri so klerikalci ropotali cele tedne, je bila deloma tercijalska romarija, deloma pa sirova krokanja. Ker ni imela smešna parada v resnici nič opraviti s kakšnimi svetimi nameni, so tem bolj silili v cerkev, misleči da bodo sa mega Boga prevarili v svojih pravih ciljih. Mašo, pridigo, litanije — vse so imeli; Človek bi bil mislil, da so sami svetniki skupaj. In dr. Krek jim je .ginljivo" pripovedoval o nebeškem domu, ki ga delavec seveda le tedaj zasluži, če se da na zemlji odirati in izkoriščati. Ko pa je bilo .odkritosrčne" pobožnosti konec, je tudi ta sveta družba začela popolnoma posvetno, tako da so bili pobožni katoličani kar divji, ko je prišla policijska ura iu se je bilo treba posloviti od litrov. Naj nek ški aspiranti nikar ne mislijo, da jim zamerimo, če hočejo uživati življenje. Ali če so sami krvavi pod kožo, naj ne delajo tako, kakor da imajo že peruti, .Slovenec" pa naj ne išče neprenehoma pezdiriev v tujih očeh. — Iz Šiške. Letošnje leto bo zopet v Šiški priraslo nekaj novih hiš kakor vsako leto. Veliko več bi jih še zraslo če bi zemljišča ne bila tako draga. V Zgornji Šiški je opažati prav tako vedno nove stavbe; vasica se veča pred očmi. Svet je še malo cenejši! — Iz Šiške. Pišejo nam : Shoda v Zgornji Šiški, ki se je vršil v nedeljo 2. t m. in je bil prav imenitno obiskan, se je udeležilo tudi nekaj nas iz Sp Šiške Malo sicer, samo mala deputacija. Ko je pa govornik sodrug Auton K r i s t a n govoril o čudnem postopanju slavne c. kr. deželne vlade pri imenovanju gerentov v občinah v Idriji in Sp. Šiški — klerikalcev, nam je bilo žal, da nas ni prišlo več, da bi tudi mi še enkrat prc testirali proti dejstvu, da imamo za gereuta klerikalca in da so pri postavljanju gerentstva popolnoma prezrli socialne demokrate. Na sploh nam je pa ugajal shod v Zgornji Šiški, ker to domačini z vso pozornostjo poslušali izvajanja sodrugov govornikov. Le večkrat tako — in kmalu bo jasno, kje je luč, kje tema. — Moste. Uspeh pri zadnjih državnozborskih volitvah, ko je soc. dem. stranka do-, bila skoro brez všake agitacije 140 glasov, je vplival na delavce, stanujoče v občini Mostp, da so si osnovali odsek .Vzajemnost", ki mu stoje na čelu sodrugi: Mavser, Kamnikar, Rejc, Lipovž, Oop, B i tt n e r predsednik, Dobrca-nec, Pohleven in Hauptman. Odsek ima začasno svoj sedež v gostilni I. Podobnika. Omislil pa si bo lastno stanovanje, kjer si uredi čitalnico in kujižnico. Da pridobi gmotnih sredstev za to, priredi moščanski odsek .Vzajemnost" veliko delavsko veselico na prvo nedeljo meseca avgusta, katere čisti dobiček pripade v namene knjižnice in čitalnice. — Pristop v odsek Moste društva .Vzajemnost" priglasi lahko vsak pri gori imeno-vauih sodrugib, ki bodo dali tudi v vsakem oziru rade volje vsa potrebna pojasnila. — Dolžnost vseh delavcev nove občine pa je, da redno Čitajo naš delavski dnevnik .Zarja". — Iz Most nam pišeio: Naš župan Ora-iem razpisuje piesto obč. tajnika, ki naj stopi v službo že 1. avgusta. Prav je to. Sedauji tajnik tako ni bil za rabo. Kdor je imel z njim kaj opravka, se je jezil. V uradu ni bil posebno rad, kadar je pa bil, se je pa norčeval iz ljudi. Ko 60 ob državnozborskih volitvah nekateri reklamirali svoje volilno pravo, se je nad njimi zadiral: saj Vam nič ne koristi, če tudi prejmete volilno pravo, izvoljen bo tako naš dr Šušteršič. Zato bi sedaj priporočali, da se vzame v obč. Moste za tajnika takega moža, ki bo imel več takta in pa zmisel za urad. Obč. urad ni strankarska pisarna, ampak sedež poglavarja občine in njegovih uradnikov. — Iz zelene jame nam pišejo: Pri nas raznaša pisma možakar, ki smatra službo pismonoše za službo agitatorja v klerikalni stranki. Okoli žensk se suče iu zabavlja zoper socialne demokrate. Zlasti .voditelje soc. dem. stranke" ima na .piki". Svetujemo možu, naj bo dober pismonoša, svojo neumno agitacijo naj pa opusti, drugače mu ne bo dobro. — Na Jesenlce-Suvo. Vsled nenadanih okoliščin se vrši v nedeljo le člansko zborovanje na Jesenicah; ono na Savi pa se je preložilo na mesec avgust. — Ob 8. v nedeljo 9. julija pa je vseeuo sestanek vseh odbornikov in nadzornikov na Savi pri Jelenu. Pristo.i pa imajo tudi vsi drugi člani. Na tem sestanku bo podano poročilo likvidatorjev o likvidaciji .Konzumnega društva za Jeseuice in okolico". — Popoldne izlet čez Vintgar na Bled, če bo lepo vreme. Odhod z Jesenic ob 12. Idrija. — Županske posle mesta Idrije opravlja od 3. t. m. novoizvoljeni župan sodrug S t r a u s. Uradna ura za sprejemauje strank je od 11. do 12. ure dopoldne. — Smeti v Nikovo metati je županstvo strankam v polletnem času strogo prepovedalo To zadevna prepoved se razglasi še v nedeljo pred cerkvijo in se bo potem na to strogo pazilo; vsak prestopek bo kaznovan. Smeti naj se dcvajo v zato določene pori nas jako dobro obiskan ljudski s h o d , ki se je vršil ob pol 4. uri pop. na vrtu gosp. ErŽenB. Sodrug Mrak je na Bhodu poročal o izidu državnozborskih volitev in o delovanju prihodnjega parlamenta. Govornik nam je v poldrugournem govoru opisoval iadnjo volilno borbo, iz katere je socialna demokracija proti vsem združenim sovražnikom izšla s sijajno zmago. To naj nas pa vendar iie uspava, kfcr tudi največje zmage ne opravičujejo brezdelja. Nasprotno moramo na novo delo. Pred vsem naj delavstvo uvažuje to, da bo delovanje parlamentarne naše delegacije uspešno šele tedaj, kadar bo ta delegacija imela tudi trdno oporo v mogočnih političnih in strokovnih organizacijah. Za to velja za za-, vedne delavce po volilni borbi edina deviza : Okrepinio in učvrstimo naše organizacije s tem, da jitn pridobivamo zmeraj novih članov 1 K drugi točki‘je govoril sodrug Malovrh, ki je v obširnem govoru utemeljeval nujno potrebo dnevnega socialističnega časopisja., Vsak dvlavec naj_ smatra za svojo častno dolžnost, storiti vse, ' k&r je^ v ‘njegovjh močeh, da seJ dvigne naša „Zarjau na tisto stopnjo, da bo lahko vsestransko izpolnjevala -svojo nalogo, da bo pa tudi kos nksprotniškemu časopisju. Zaključno besedo je imel še sodrug Mrak, ki, je poživljal zborovalce na vztrajno agitacijo za baš delavski list „Zaria“, rekoč da slovensko delavstvo gotovo ne bo pustilo na sebi te sramote, da ne bi moglo vzdržavati svojega dnevnika. — Takoj po shodu se je priglasilo kakih 20 novih naročnikov. Torej, sodrugi, le na fielo za naš tisk 1 — Samonmor v Trbovljah, Dne 8. t. in. so našli na kljuki v lastni sobi, v hiši g. A BožiČia v Trbovljah, obešenega delavca N. Kranjca iz folzele. Vzrok samoumora je nbzAan. — Umor zaradi ljubosumnosti. Svojo nevesto, Mici Nik iz Kočevja, prodajalko v konzumni prodajalni trboveljske rudokopne družbe je dne 4. t m. med opoldansko uro po kbsilu V svoji Sobici ustrelil s samokresom ženili Jofcf Veit, paznik v Trbovljah. Vrgel jo je na posteljo, nastavil samokres in jo počil v prsa, sam je potem ubežal skozi okno. Nevesta Malo reklame Veliko izbire v* vN* je bila tekom pol ure mrtva, njega pa je orož-ništvo ujelo v Bevškem Kakor je ženin orož-ništvu in drugim osebam pripovedoval, je nastal med njima vsled tega prepir, ker si je z novim bratovskoskladuičnim zdravnikom dr. Huppertom dopisovala, kateri jo je vabil k sebi. Veita so odvedli v preiskovalni zapor v Laško. Delavsko gibanje. = Gibanje zidarjev v Gorici. Pred kratkim se je v Gorici ustanovila zidarska organizacija, da se zidarsko delavstvo dokoplje ž njo do boljšega položaja Neznosna draginja je napotila zidarsko organizacijo, da je pred me-secom predložila zadrugi zidarskih podjetnikov v Gorici spomenico, v kateri je zahtevala vpeljavo plačilnega tarifa pri vseh stavbinskih podjetjih Pred štirinajstimi dnevi je potekel čas, da podjetniki odgovori na spomenico; ali vse čakanje je bilo zaman 1 Ampak nekaj druzega se je zgodilo med tem časom; izvolili so nov odbor „Zadruge stavbinskih mojstrov" in v vodstvo so poklicali — brez volilnega boja — Jakoba Trombetta (zagrizenega italijanskega narodnjaka in predsednika društva „Benefici-enza italiana") ca predsednika; Andreja Penco za podpredsednika, Josipa Mozetiča za odbor nika in Ivana Žnidaršiča za odbor, namestnika. S tem so italijanski in slovenski mojstri pokazali, da so nerodne fraze dobre za delavstvo, da pa podjetniki v dejanju mnogo bolj spoštujejo svoj profitarski žep, kakor vse narodne programe , . . Po preteku danega roka niso takoj izvajali posledic, ampak podaljšali termin do 30. junija. Potekel je 80. junij, ali o odgovoru ni bilo duha ne sluha. Končno pa se je delavstvo naveličalo prezirljivega molčanja, sklicalo je shod v petek dne 80. junija zvečer na dvorišču Delavskega doma, na katerem je proglasilo stavko s 1. julijem oziroma z naslednjim dnevom. Solidarnost delavstva je bila vzorna. Ko so delodajalci videli, da delavstvo ne dela šale, so takoj premeniii taktiko ter se prišli pogajat z deiaVci. ' J ■ V ponedeljek "sveŽef se je vršil mnogoštevilno obiskan shod vseh stavb, delavcev v prostorih Delavskega doma, kjer sta poročala podr. Petejan iti ;tWr. Tuntar o pogajanjih med delodajalci fn med odborom stavke;, kjer so se delodajalci obvezali., da zvišajo sedanje mezdte ta 8 odstotkov. Poročevalca — ozirajoč se na vse okolščine — sta, priporočala sprejem tega poviška, ksr znači za mlacjp organizacijo in za njen prvi boj ’sijajno Zn5^o; : obenem sta priporočala, da je organizacijo okrepiti, Wi; bo v bodočih bojih, ki Se jim ne bb dalo izogniti, kos vsem svojim velikim nalogam. Shod se je pridružil predlogu obeh poročevalcev in zidarji so se 8. julija v smislu tega sklepa vrnili na delo. Sodrugi v Trstu dobe „Zarjo" tudi v kavarni „Unione“. ZADNJE VESTI. Otvoritev državnega zbora. Dunaj, 6. julija. Ministrski predsednik baron Gautsch se bo prihodnji teden posvetoval z voditelji parlamentarnih Strank o programu poletnega zasedanja. Popolno razsulo nemškik klerikalcev. D u a a j, 6. julija. Ne le nižjeavstrijslii poslanci kmečkih občin so ustanovili v krščansko socialni zvezi svoj lasteB khjb, sedaj so jim sledili tirolski krščanski socialci, ki so si izbrali za svojega načelnika posl. S c h r a f fi a. Balkanska nevarnost. D vi n a j , 0. julija. Mobilizacija podgo-riške divizije, ki jo j« odredil* črnogoreka vlada, je diplom&tične kroge močno osupnila. Ta korak utegne ne Je obnoviti vstajo Mali-sorjev, temveč prav lahko povzroči najresnejše spore med črno goro in Turčijo, ker se črnogorsko vojaštvo bojuje na strani vstašev. — Vest, da je avstrijski poslanik GeiBl odpotoval iz Cetinja, se ne potrjuje. Spravna pogajanja med Cehi In Nemci. Praga, 5 julija. Danes je odpotoval namestnik knez Thun na Dunaj; njegovo potovanje je v zvezi s češko-nemškimi spravnimi pogajanji, ki se jesepi zopet začno. V poučenih ; %rogiih Wete, da je -delovanje češkega deftelnega abota zagotcrvljetiro. mu je poslanska zbornica sprejela proračun. Glede volilne reforme se je ministrski predsednik iz vijal s praznimi frazami. Izrazil je upanje, da se bo zbornica vkratkem pečala z volilno reformo, vendar ni navedel nobenega roka, do krdaj namerava vlada zbornici predložiti svoj projekt. Tovarna za topove na Ogrskem. Budimpešta, 5. julija. V današnji seji poslanske zbornice je Khuen-Hedervary izjavil, da je ustanovitev ogrske tovarne za topove sklenjena stvar. Tovarno nameravajo zgraditi v Diosgy6r z delniškim kapitalom 10 milijonov kron. Sodelovanje Jnsthove stranke z narodnostmi. Budimpešta, 5. julija. Včeraj je bil v hupjadskem okraju s pomočjo Justhove stranke izvoljen za namestnika velikega župana Bumunec dr. Avrelij Vlad. Med Justhovo stranko in narodnostmi obstoji tajen pakt glede boja proti brambni in za volilno reformo. Bnmnnske narodne barve. Budimpešta, 5. julija. Ministrski predseduik grof Khuen je izdal Odlok, da so rumunske narodne barve na ogrskih tleh dovoljene, če ne zasledujejo demonstracijskega namena. Ker so vzlic temu odloku orožniki nadlegovali v posledn.em času nekaj žensk zaradi rumuuskih barv, so se narodnostni poslanci pri ministrskemu predsedniku pritožili; Khuen jim je zagotovil, da vztraja na izdanem odloku. Vojna nevarnost zaradi Maroka. Pariz, 6. jrlija. Razburjenje, ki ga je povzročil korak nemške vlade, se je nekoliko poleglo. Predsednik Fallieres in vnanji minister de Sel ves sta se napram diplomatom izrekla zelo optimistično o svetovnem položaju. London, 6. julija. Angleški krogi smatrajo alžesiraško pogodb.' vsled samovoljnega nastopa Nemčije za pokopano. — Del sredozemskega brodovja je dobil povelje, da se poda pred Gibraltar. Dunaj, 5. julija. Avstrijski in italijanski poslanik sta Nemčiji zatrdila naklonjeno stališče obeh vlad glede maroškega vprašanja. Požar v Lloydovem arzenala. T r s t, 5. julija. Danes zjutraj ob 8. je nastal v kotlarski kovačnici Lloydovega ar2e-nala ogenj, ki je uničil streho v obsegu 800 kvadratnih metrov. Pri gašenju se je poškodovalo 6 oseb. Skoda znaša 40.000 K. Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaja in zalaga založba Zarje. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Trgovina žita in deželnih — pridelkov ==.-• • Kmet & Slivar Ljubljana, Marije Ter. cesta 8. Zastopstvo in zaloga valjčnih mlinov Vinko Majdič, Kranj, Peter Majdič, Jarše. „Zarja“ se prodaja v Ljubljani po 6 vin. v naslednjih Južni kolodvor, na pferonu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovie, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. ^ivoll, na žel. prel. pri Nar. domu. ubič, Miklošičeva cesta, enk, Resljeva cesta. Kane, Sv. Petra cesta. Treo, Kušar, “‘odboj, travs, Škofja ulica, tizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. § vete k, Zaloška cesta. Češark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica. tobakarnah: Picbler, Kongresni trg. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleitistein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Suštiik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florijanska ulica. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Te 1 en te, Gradaška ulica. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška* Likar, Glinoe. Dr. Ivan Dimnik naznanja vljudno, da je otvoril svojo odvetniško pisarno v Krškem i C Finančni zaton na Ogrske rtu - B«4 i m .p e.i t a , 4. julija. V aismaSnji seji, v "kateri je govoril tudi Khuen-He3ervary, v Ljubljani, Stari trg št. 30, L nadstropje. ObrestujeTiranilne vloge po 4rhVn. Sprejema viojge na t^ofi afra, Posočje jna osebni 4neflit An K;