Leto KIV I TELEFON UREDNIŠTVA: 25—4)7 mio Al V. I UPRAVE: 25—67 In 28-67 oo I POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tel. 280 ^*©V. By I »OSTNT ČEKOVNI RAČUN 11.405 Maribor, petek 19. aprila 1940 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po poSti 14 din. dostavljen na dom 10 din. tujina 30 din Cena din 1.— Nemško poročilo o Narviku Nemške pomorske bojne enote so se pri Narviku bojevale do zadnfe granate in zadnie-ga torpeda — Nemci poročajo o odbitju vseh napadov na njihove postojanke na Norveškem — Zavezniki poročajo o strnitvi vojske in gradnji utrjenih položajev BERLIN, 19. aprila. DNB. VRHOVNO NEMŠKO POVELJSTVO POROČA, DA ZAVZEMA BOJ, KI SO GA BILI NEMŠKI RUŠILCI Z ANGLEŠKIMI ENOTAMI PRI NARVIKU, POSEBNO MESTO V VSEJ ZGODOVINI POMORSKIH VOJN. KO SO NEMŠKI RUŠILCI PRIPLULI DNE 9. APRILA V FJORD PRI NARVIKU, STA STALI TAM ZASIDRANI DVE NORVEŠKI OKLOPNICI, KI SE NA POZIV NISTA HOTELI VDATI. VNEL SE JE ZATO Z NJIMA BOJ, V KATEREM STA BILI POTOPLJENI. NATO SE JE IZVRŠILO TAKOJ IZKRCANJE NEMŠKIH ČET V NARVIKU. DNE 11. APRILA SO NAPADLE NARVIK ANGLEŠKE BOJNE ENOTE, TODA NEMCEM SE JE POSREČILO NAPAD ODBITI IN UNIČITI TRI ANGLEŠKE RUŠILCE IN ENEGA TEŽKO POŠKODOVATI. NA NEMŠKI STRANI STA BILA IZGUBLJENA DVA RUŠILCA. DNE 13. APRILA PA SO PREŠLI ANGLEŽI V SPLOŠEN NAPAD. NEMŠKE BOJNE ENOTE SO SE JIM JUNAŠKO POSTAVILE V BRAN. ŠELE KO SO IZSTRELILE ZADNJE GRANATE IN ZADNJE TORPEDE, SO SE UMAKNILE V NOTRANJOST FJORDA, DA REŠIJO KOLIKOR MOGOČE MATERIALA IN IZKRCAJO MOŠTVO ZA OBRAMBO NARVIKA. DA ZADRŽI PRODIRANJE ANGLEŽEV, SE JE POSTAVIL EDEN IZMED NEMŠKIH RUŠILCEV POSTRANI V FJORD IN S SILNIM JUNAŠTVOM ZADRŽEVAL VELIKO ANGLEŠKO NAPADALNO PREMOČ. ŠELE KO SO BILI VOJAKI IZKRCANI SO BILE NEMŠKE ENOTE POTOPLJENE. NEMŠKA VOJSKA IN NEMŠKI NAROD GLEDATA ZATO S PONOSOM NA TA JUNAŠKA DEJANJA. Položaj na norveških bojiščih NEMŠKO POROČILO BERLIN, 19. aprila. DNB. Pri Narviku so bili odbiti doslej vsi angleški napadi na nemške postojanke. Letalski napad na Trondhjem je ostal prav tako brez uspeha. Sovražnik je bil odbit. V Bergenu in okolic! je potekel včerajšnji dan mimo. Savanger so obstrejevale angleške bojne ladje z morja. Nemška letala so odbila angleški letalski napad in zadela neko križarko, ki se je takoj potopila. Zadetih je bilo tudi več drugih sovražnih ladij. Dva angleška bombnika sta bila sestreljena. Na področju Osla so nemške čete i znatno napredovale. Napredovanje od i Kongvingerja se nadaljuje. Nemška letala so napadla dve norveški torpedovki pri Arendalu. Ena je bila nevarno zadeta in je obtičala pri obrežju. V Kategatu in Skageraku aktivnost podmornic. STOCKHOLM, 19. aprila. DNB. List »Snia Dagbladet« javlja, da je pri Varm-landu prešlo švedsko mejo 400 norveških vojakov, ki so bili takoj razoroženi. Nekateri oddelki so pripeljali s seboj tudi topove. Ponekod se javlja med Norvežani prava panika. NORVEŠKO POROČILO STOCKHOLM, 19. aprila. Reuter. Uradni komunike norveške vlade pravi, da se izkrcavanje angleških čet nadaljuje ; na večih krajih norveške obale. Norveške čete so prišle na mnogih krajih dežele v stik z zavezniškimi. Mobilizacija v krajih severno od Trondhjema je končana, poveljstvo norveških čet je prepričano, da se bo poslej lahko uspešno postavilo v bran Nemcem. Nemško napredovanje je po večini ustavljeno. Obrambna črta nad Oslom je okrepljena in utrjena. OSLO, 19. aprila. Avala. Nemški letalci so bombardirali kraj Eidsvoll severno od Osla ter ob tej priliki poškodovali občinsko hišo in cerkev. Važen preokret v Zedinjenih državah Odločne izjave ameriških državnikov o trdni volji braniti ameriške interese na Tihem oceanu in Atlantiku — Manevri na Tihem oceanu LONDON, 19. aprila. Reuter. Stališče, ki ga zavzemajo USA glede statusa quo na THiem oceanu, postaja vedno bolj jasno. Dogodki zadnjih 24 ur mečejo posebno luč na ameriške velike manevre vojne mornarice v Tihem oceanu, zahodno od Havajskih otokov. Manevriranje se izvaja v največji tajnosti in v razdalji od ameriške obale kakor še nikoli doslej. Tudi se minister vojne mornarice še nikoli ni oddaljil tako daleč od. celine. Na ladje niso bili pripuščeni novinarji in fotoreporterji. Cordell Hull je naglasil, da se bo pažnja mornarici še bolj povečala, čim bo zakonski predlog o povečanju kreditov za izgradnjo ladij prešel skozi kongres. ■ V ja t WASHINGTON, 19. apr. Havas. V izjavi, ki jo je dal Cordell Hull v zvezi s statusom quo v Tihem oceanu se posebno naglasa naslednje stališče Roosevci-ta:’I. USA ne bodo trpele nikakega vrne šavanja Japonske v kolonije Holandske v Vzhodni Indiji. 2. Opozori se Nemčija, da USA ne bodo trpele nobene izpre-membe glede posesti Holandske Vzhodne Indije, če bi si rajh drznil vzpostaviti protektorat nad Holandsko. Vlada Zedinjenih držav je trdno odločena preprečiti vsakršno presenečenje, pa naj pride s katerekoli strani. Zadnji dogodki so prepričali Washington, ki je točno opredelil cono, v kateri so interesi USA direktno, v kateri pa indirektno ogroženi. Predsednik Roosevelt je tudi glede Gren landa Izrazil svoje mnenje in ne bo dopuščal vmešavanja v delokrog ameriške celine. V političnih krogih Bele hiše na- Švedska se ne bo dala presenetiti STOCKHOLM,- 19.-aprila. Exchange Telegr. Razyoj dogodkov na Norveškem ^U. Švedsko k pospešenim odredbam za zagotovitev varnosti, Švedska vlada je trdno odločena ohraniti dalje najstrožjo nevtralnost, toda prav tako trdna Je rije-na odločitev« da se z orožjem upro vsa-kemirTJoizkusu pritiska na njo v smeri dovolitve prehoda kake tuje vojske, kakor tudi. vsakemu napadu na njeno oze-*nl|e» V ta nahien so bili izdani te d.ni ^nogi obrambni ukrepi in se izdajajo neprestano novi. Na vseh eksponlra-n*h mejah ih obalah se grade utrdbe in Postavljajo topovi, protiletalski topovi in strojnice. Posebna pozornost se pri tem posveča vsem pristniščem, ki bi mogla eventualno služiti komif za poizkus izkrcavanja tujih čet. V tem oziru Švedska ne bo mogla biti tako presenečena, kakor je bila Norveška. Prebivalstvo je kljub nevarnosti, v kateri je Š.vedska, snirno in gleda z zaupanjem v ukrepe vlade. Tudi razne vznemirljive vesti ljudi ne razburjajo.' Tujci so pričeli zapuščati švedsko ozemlje. Ameriški državjaui so bili uradno poklicani s strani ameriškega zastopstva, da Švedsko zapuste v čim krajšem roku. Kako ]e bit potopljen „Admiral Scheer" i-ONDON, 19. aprila Reuter. Po uspešni napadu na nemško žepno križarko "Admiral Sebeer« se ie angleška podmornica vrnila v angleško luko. Povelj- nik podmornice je dejal, da so prvotno mislili, da imajo opravka z nekim rušilcem, ko so srečali »Admirala Sclicera glašajo, da se tako že kažejo praktične paralele enotnih stališč med zavezniki in USA. Ne vmešavajoč se v nobene obveze do evropskih držav se USA pod pritiskom evropskih dogodkov vendar le interesirajo za usodo nevtralnih držav, na katere hoče Nemčija raztegniti svoj življenjski prostor. LONDON, 19. apr. Reuter. »Times« poudarjajo, da »prihaja v ameriškem javnem in političnem življenju do važnega preokreta. Nasilje nad Dansko in Norveško je pospešilo preokret. Ameriški državljan uvideva, da bi zmaga nasprotnikov demokracije pomenila obenem poraz za USA jn njih nadaljnjo neodvisnost. Iz izjav Roosevelta in Hulla se vidi, da računajo USA že zdaj z ogrožanjem svojih interesov, da jih v nemali meri vskla- nemška ladja večje tonaže, kakor v res-nici. Posadka se je takoj odločila za dejanje. Izstrelila Je torpedo in zadela nem- ZAVEZNIŠKO POROČILO NORVEŠKO-ŠVEDSKA MEJA, 19.- apri la. Vlada je sprejela poročilo poveljnika norveških čet, ki operirajo severno od Trondhjema, da so norveške čete na tem področju že stopile v stik z zavezniškimi oddelki. Norvežani sodelujejo tod z Angleži na kopnem, na morju in v zraku, šesta norveška divizija je zavzela severno od Trondhjema važne postojanke, ki jih je v stanu dolgo braniti. LONDON, 19. aprila. Reuter Norveške čete, ki operirajo severno od Trondhjema, so se utrdile v svojih položajih in stopile v stik z zavezniki. Okrog Osla poteka fronta ob južnem delu jezera Mj6-sen, 55 km severno od Osla, od tod v zahodni smeri k južnemu robu jezera Rands, nato v ostrem kotu k Oslu, od tu pa spet ! dalje na jugozahod, do jezera Sperilin. LONDON, 19, aprila. Reuter. Posebni dopisnik agencije javlja s švedske .meje, da so opazili blizu Storhina, vejikega smučarskega sfediŠča Norveške na progi iz Trondhjema k švedski meji, skupino 200 Nemcev. V bližini je močna skupina norveških vojakov-smučarjev. Doslej še ni prišlo do boja. Storhin leži kot osamljeno smučarsko središče v pusti okolici. Zimski gostje so kraj že pred časom zapustili. dljo z onimi zaveznikov. Na obeh straneh Oceana je tedaj več točk, ki se stikajo v istem cilju, zagotoviti demokratičnim narodom nedotakljivo satnos{oj- no‘št.« VVAHSINGTON, 19. aprila. Havas. Novi preračun je izglasoval senat s 63 pr,iti 4 glasovom. Ogromna, večina dokazuje soglasno željo ameriškega naroda, da okrepi svojo mornarico do stopnje, ki bo omogočala zagotovitev varnosti USA v vsakem pogledu, proti japonski ekspanziji pa še posebej-. WASHINGTON, 19. aprila. Reuter. Senat je odobril zakonski predlog, ki predvideva 964 milijonov dolarjev izdatkov za vojno mornarico. V fiačrtu Je di gradnja bojnih ladij s tonažo nad 50.000 ton. WASH1NGT0N, 19. apr. Havas. Roose velt je poslal kongresu poslanico, v-kateri -zahteva izredna pooblastila za razne proračunske kredite na gospodarskem po lju, ki bi trajala do februarja 1943. ško križarko v polno. Eksplozijo jc bilo čuti v podmornici, ki se je z naglim manevriranjem odstranila. Odmevi naših pogajanj s sovjeti LONDON, 19. apr. United Press. V Lon donu so bile sprejete vesti o pričetku trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo kot dokaz, da se pri. pravlja med obema državama postopna obnovitev normalnih stikov. SOFIJA, 19. aprila. Exchange Tele. graph. V sofijskih političnih krogih pozdravljajo pričetek trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo in pravijo, da je bila to že davno tudi želja Bolgarije. Naglasa se celo, da je Bolgarija igrala pri sklepanju prvih stikov m«d zastopniki Jugoslavije in Sovjetske zveze posredovalno ulogo. Vse ostalo pa je b’lo nato dogovorjeno direktno med obema vladama brez vsakega tujeja posredova-nja. - Švica se bo branila do zadnje kaplje krvi BERN, 19. aprila. Stefani. Komite švicarskega zvezenega sveta je izdal spomenico, v kateri med drugim naglasa, da bo Švica do zadnje kaplje krvi branila svo- Pri drugem opazovanju je bila videti!bodo in neodvisnost domovine. NEMŠKO LETALO NAD ANGLIJO LONDON, 19. aprila. Reuter. Nad Shet landskim otočjem se je pojavil nemški bombnik. Znak za alarm je trajal 22 mi-5 ■■ut. Dvignila so se agleška lovska letala, nemško letalo se je oddaljilo ne da bi od-i vrglo kako bombo. Zavezniška veleposlanika pri grofu Cianu Angleži in Francozi bi radi raze stili vprašanje bodočih namenov Italije — V Londonu ne verujejo, da bi Italija opustila svoje dosedanje stališče, sega'© pa vendar po posebnih ukrepih — Aktivnost v Egiptu in Turčiji — Starana zanikujejo glasove o de itvi interesnih sfer z Nemci na jugovzhodu RIM, 19. aprila. Ass. Press. Francoski in angleški veleposlanik v Rim« sta skupno obiskala italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana. O tem obisku ni bilo izdano nobeno poročilo, vendar-sc domneva, da sta zastopnika zaveznikov storila potrebne korake, katerih cilj naj bi bil razčiščenje odnošajev med zavezniki in Italijo. Dejstvo je, da žele tako v Londonu kakor v Parizu, da bi se sedanja negotovost nehala in bi nastal jasen položaj glede bodočih namenov Italije v sedanji vojni. Kakšen je bil rezultat tega koraka, seveda tudi ni znano. : smejo stati prekrižanih rok ob strani in VESTI O VLOG! BARIJA LONDON, 19. aprila. Exchange Tele-graph. V London prihajajo nove vesti, ki povečujejo domnevo, da bi utegnila Italija opustiti svojo dosedanjo nevtralnost. Med temi je posebno vest, da so Italijani razglasili Bari za vojno področje. Pomorski strokovnjaki sicer pravijo, da je Bari kot vojaško pomorsko opirališče drugovrstne vrednosti, da pa je pristanišče igralo lani pri akciji v Albaniji zelo veliko vlogo. LONDON NE VERUJE V VSTOP ITALIJE LONDON, 19. aprila. Ass. Press. Pisanje italijanskega tislka in polemike, ki so nastale med italijanskim in angleškim tiskom, kakor tudi razne vesti, ki prihajajo glede stališča Italije v London, vse ustvarja razpoloženje, ki sili k razpravljanju in ugibanju o možnostih nadaljnjega razvoja na Sredozemlju. Iz vladnih krogov ni mogoče dobiti nobenih informacij, vendar vlada prepričanje, da ne obstaja vsaj sedaj še prav neriena nevar-onst, da bi Italija v resnici nameravala spremeniti svoje dosedanje stališče ne-vojskovanja. Poučeni izjavljajo, da je pisanje italijanskih listov eno, stališče, ki ga zavzemajo odgovorni činitelji, pa drugo. Kljub temu pa seveda zavezniki ne morajo prav tako seči po raznih ukrepih, ki jim jih nalaga sedanji negotovi položaj. EGIPT JE NA VSE PRIPRAVLJEN KAH1RA, 19. aprila. liavas. Predsednik egiptske vlade Ali Maher paša je naglasil v neki izjavi, ki jo je podal zastopnikom tujega tiska v Kahiri, da je egipt-ska vlada bila z ozirom na to, da moderna vojna ne pozna starih diplomatskih procedur, prisiljena storiti vnaprej za vsak primer razne obrambne ukrepe. Egiptski vojni minister je pa dejal uredniku lista »Moliatan«, da je egiptska vojska dobro pripravljena in razpolaga z vsemi sredstvi moderne bojne tehnike. Na vprašanje, ali bo Egipt gradil tudi moderne • črte na svojih mejah, je minister odgovoril, da z ozirom na puščavski značaj obmejnega ozemlja Egipta utrdbene črte po vzorcu Maginotove niso mo goče in ne bi ustrezale potrebam. Razen tega bi bila gradnja takih utrdbenih črt zelo draga. DELAVNOST ZAVEZNIKOV CARIGRAD, 19. aprila. United Press. Iz Sirije je prispela sem francoska vojaška misija. Takoj nato so se pričela posvetovanja s šefi turškega generalnega štaba. Glavni poveljnik angleških bojnih sil na Bližnjem vzhodu, general Wa\vel je pa odpotoval iz Palestine v Egipt, kjer ima posvetovanja s poveljniki tamkajšnjih angleških čet in zastopniki eg«pt-skega generalnega štaba. Na vsem bližnjem vzhodu se opaža sploh živahna delavnost zaveznikov v zvezi s položajem na Sredozemlju. ITALIJANSKI DEMANTI RIM, 19. aprila. Stefani. Diplomatski urednik agencije piše, da lahko demantira vse vesti o protestu italijanske vlade glede raztegnitve angleške blokade na Sredozemlje in Balkan ter glede ustanovitve britanskega trgovinskega središča v Beogradu. Rimska vlada ni zaradi tega vložila nikakega protesta v Londonu in ^o vesti o tem neresnične. Italija hoče tudi nadalje obdržati najtesnejše zveze in sodelovanje z balkanskimi državami. Senzacionalne vesti o razdelitvi intersnih sfer Balkana med dve velesili, so brez podlage. »Interes nas vseh je, da rešimo Balkanu mir Tehtne izjave podpredsednika vlade dr. Mačka bolgarskim novinarjem o odnošajih med obema sosedama BEOGRAD, 19. apr. Podpredsednik vlade dr. Maček je sprejel včeraj odlične predstavnike bolgarskega tiska in jim med drugim dejal: »Interes nas vseh ?e, da rešimo na Balkanu mir. Zato je treba, da smo složni med seboj, kar je zdaj enostavna stvar. Včasih je izbruhnila na • Balkanu vojna zaradi nesloge balkanskih narodov. Veliki narodi so zato imeli prilik dovolj, da so se vmešavali in tako ogrožali neodvisnost balkanskih držav. Zdaj je treba torej vse razlike, ki še'obstajajo med nami, složno rešiti, da nebo imel tretji razloga, vmešavati se. Če smo na Balkanu složni, je to takšna sila, da jo mora tretji respektirati. To je :deja, kako naj se izvede, ni moja stvar. Začel sem del tega in izravnal diference med hrvatskim in srbskim narodom. Zdaj smo na najboljši poti. Prebrodili smo tričetrt poti, lahko bomo še četrtino te. V najkrajšem času je treba preiti še razlike, ki ločijo Jugoslavijo od Bolgarije.« V nadaljevanju je dr. Maček dejal: »Mislim, da nima nobena država v Evropi liberalnejšega volivnega zakona, kakor je naš novi. Čakamo samo ugodne prilike, da se volitve lahko razpišejo. Hočemo imeti narodno predstavništvo, ki bo izraz svobodne volje naroda. Na Donavi bomo preprečili vse komplikacije. Donava je velika mednarodna reka, po kateri lahko vsak svobodno plove. Vsak s svoje strani smo dolžni svobodo na Donavi zaščititi v skladu z mednarodnim statutom.« Dr. Maček je nato pritrdil mnenju bolgarskih novinarjev, da so skandinavski narodi prišli v krizo zato, ker niso bili dobro organizirani za obrambo svoje neodvisnosti. Zato morajo južnoslovanski narodi, srbski, hrvatski, slovenski in bolgarski pohiteti s svojo organizacijo. Naše prijateljstvo ne sme biti samo v miru, nego tudi v težkih ča- sih, kakor jih zdaj preživlja Evropa*. Bolgarski gostje so naglasili, da je v Bolgariji razpoloženje za sporazum, za re-šavanje vseh vprašanj, da se doseže pravo prijateljstvo z Jugoslavijo. Dr. Maček je na mnenje, da je s strani Jugoslavije premalo iniciative odvrnil: »Skrbite, da bo prišla iniciativa z vaše strani. Z naše strani je bilo nekaj iniciativnosti. Poslali smo za začetek našega trgovinskega ministra v Sofijo. Samo pritisnite malo, da pride tudi nekdo z vaše strani v Beograd, pa se bomo pogovorili,« je dostavil smeje se dr. Maček. Bolgarski gostje so bili z njegovimi izjavami izredno zadovoljni, ter so izrazili iskreno željo tesnejšega zbližanja obeh slovanskih sosedov. Dr. Maček se je zanimal še za trgovinske odnošaje Bolgarije s sovjetsko Rusijo, nakar sc je od novinarjev poslovil. Neposlušnost Indije LONDON, 19. apr. Reuter. Akcijski odbor indijskega nacionalnega kongresa je poslal vsem revolucionarnim odborom po ziv, naj pripravijo deklaracijo za civilno neposlušnost v narodu. Redakciji poziva je prisostvoval tudi Ghandi. Posvetovanja so trajala štiri dni. ČEŠKA »MODRA KNJIGA« PARIZ, 19. apr. Havas. češkoslovaški narodni odbor je izdal »Modro knjigo« o nacističnem režimu na češkem in Moravskem. V GRŠKI VLADI NI SPREMEMB ATENE, 19. apr. Nekatere radio postaje so objavile netočno vest o izpremeni bah v vladi. TRGOVINSKA POGAJANJA NEMČIJA— FINSKA Zavezniki ne bodo ogražali Balkana LONDON, 19. aprila. Reuter. Včeraj je podal ministrski predsednik C h a m-b e r I a i 11 v parlamentu važno izjavo o konferenci angleških poslanikov v državah južnovzhodne Evrope, ki je bila te dni v Londonu v zunanjem ministrstvu. Chamberlain je dejal, da so posvetovanja z diplomatskimi zastopniki nudila najboljši dokaz za zanimanje Anglijo za države evropskega jugovzhoda. Namen posvetovanj pa je bil ugotoviti politiko angleške vlade glede ohranitve miru in varnosti na Balkanu ter Podonavju. Nobena teh držav nima nobenega vzroka, da bi se bala, da bi jo zavezniki ali njihove voj ske kdaj ogražale glede neodvisnosti in integritete. V gospodarskih vprašanjih so potekala posvetovanja na dejstvu, da želi angleška vlada, da se zveze z omenjenimi državami čim bolj utrdijo in da se poveča izmenjava blaga. Chamberlain te prav tako omenil tudi, da so poslaniki, k' so se udeležili londonske konference, že odpotovali in da bodo v kratkem zopet vsak na svojem mestu. Devet dni so pod vodstvom zunanjega ministra lorda Ffa!ifaxa razpravljali o aktualnih vprašanjih v južnovzhodni Evropi. Angleška veleposlanika v Rimu in Moskvi, ki sta se tudi udeležila teh posvetovanj, sta s svojimi poročili in nhsveti izpopolnjevala razpravo. Voditelji posameznih misij so b il' sprejeti v avdienco pri kralju Juriju Vf., a razpravljali so tudi s Chamberlainom in nekaterimi drugimi ministri. Lord Switon jim je dalje raztolmači! tud’ delo trgovinske družbe za južnovzhodno Evropo. BERLIN, 19. apr. DNB. Nemški listi ko. 111 en ti rajo včerajšnje Chamberlainove izjave o jugvzhodni Evropi zelo na kratko. LONDON, 19. aprila. Reuter. Sklepi mednarodne donavske komisije v Beogradu. ki so uredili opravljanje kontrolne službe na Donavi s strani Madžarske, .Jugoslavije, Romunije in Bolgarije, so bili v Londonu z zadovoljstvom vzeti na znanje. Mednarodni krogi pravijo, da je s tem piovba po Donavi zagotovljena. Ta sporazum bo tudi mnogo doprinesel do ohranitve miru na Balkanu. Island bo zastopal Dansko LONDON, 19. apr. Havas. Islandski par lament je sklenil, da do nadaljnjega prevzame sam prerogative danske krone In zastopa Dansko v tujini. Vlada je sklenila ohraniti strogo novtralnost in poskrbeti za vezi med domovino in USA. PO POVODNJI V ARGENTINIJI Trgovinske izgube zaveznikov BERLIN, 19. aprila. DNB. S poostreno blokado so hoteli Angleži odrezati Nemčijo od železnih rudišč na severu švedske. Toda, tudi oni sami so utrpeli nemalo škodo. Po načrtu bi moralo priti letos iz Kirunc na Angleško dva milijona ion železne rude. Doslej so je uvozili zelo malo. Tudi Franclja je po zasedbi Norveške prizadeta, saj je n. pr. 1937 uvozila iz Skandinavije blaga v vrednosti 1673.4 milijona frankov, samo celuloze za vrednost 790.4 milijona frankov. Močan uvoz j iz Norveške v Francijo so tvorile konser-vc sardin. IZ ŠPANSKEGA GOSPODARSTVA MADRID, 19. apr, DNB. Rod predsedstvom ministra za trgovino in industrijo je bilo zborovanje nacionalnih sindikatov Španije. Ob tej priliki je bilo utrjeno, tla se je proizvodnja železa in jekla v zadnjem času zelo dvignila. Država je začela v svoji režiji graditi moderne avtomobile.{ BUENOS AIRES, H), aprila. DNB Vode so jele pojemati, zdaj bo lahko šele preceniti veliko škodo zaradi povodnji. Trpelo je nad 400 hiš. Poplava je terjala več človeških žrtev. Vlada je dala na razpolago za' prvo silo 50.000 pezosov. Vojaštvo pomaga pri popravljanju poškodovanih objektov. Precej škode je tudi v pristanišču, posebno na pomolu vojne akademije. Vojni minister je dal poplavljenemu na razpolago več poljskih kuhinj. Mariborska napoved. Spremenljivo oblačno in nekoliko vetrovno vreme. Včeraj je bila največja toplota 19.4, danes naj nižja 4.5, opoldne 18.5. HELSINKI, 19. apr. Havas. Semkaj bo prispela nemška delegacija na pogajanja za trgovinsko obnovo obeh dežel. ANGLEŠKA SUVERENA V TOVARNAH LONDON, 19. aprila. Havas. Kralj in kraljica sta si v teku včerajšnjega dne ogledala tovarne v Birmanghamu ter sta bila od delavcev navdušeno pozdravljena. ŠEF ROMUNSKE KMEČKE STRANKE IZPUŠČEN BUKAREŠTA, 19. aprila. Stefani. Bivši šef narodne kmečke stranke, ki je bil konfinirau v nekem samostanu, je trii puščen na svobodo. TUJA LETALA NAD BELGIJO BRUSELJ, 19. apnila. Haviais. Več tujih letat je letelo visoko nad belgijskim ozemljem in se oddaljilo proti severu. »HARDYJA« BODO DVIGNILI LONDON, 19. apr. Havas. Angleška ad miraliteta sc bavi z možnostjo dviga po-topljenega rušilca »Hardyja«. POTRES V GRČIJI ATENE, 19, aprila. Reuter. Pri Miso-lungiju in Argynionu je bil manjši potres. Podrobnih poročil še ni. Odnošaji med Romunijo in Rusijo BUKAREŠTA, 19. aprila. Exauge Tclegr. Napetost, ki je nastala po znanem govoru Molotova, v katerem se je dotaknil tudi vprašanja Besarabije, med Romunijo ir: Sovjetsko zvezo, je imela za nasledek zbiranje večjih romunskih čet na sovjetski meji, a na to zbiranje so zopet sovjeti odgovorili s koncentracijo svojih čet. Ta položaj je dajal povod za mnoge vznemirljive korhibnacije, ki so se pojavljale tako v Romuniji sami, kakor tudi v mednarodnem tisku. Po sedaj dobljenih informacijah se je pa položaj temeljito spremenil na bolje, kor je dosežen med Romunijo in Sovjetsko zvezo sporazum, po katerem se tako romunske čete, ki so zbrane vzdolž sovjetske meje, kakor sovjetske čete, ki so zbrane vzdolž romunske meje takoj umaknejo v ozadje za 10 kilometrov. Tudi sicer se opaža v tein delu pomiritev položaja. BUKAREŠTA, 19. aprila. Stefani. Romunski vladni krogi demantirajo vesti o sporazumu med sovjetsko Rusijo in Romunijo, po katerem sta obe državi umaknili svoje čete 10 km od meje. BUKAREŠTA, 19. aprila. DNB. Z odločujoče strani demantirajo vesti o neki sovjetski noti Romuniji, ki vsebuje 1® točk. Pričakovane občinske volitve odgodene Nenadoma je zmagalo stališče, po katerem se občinske voEitve odlagajo ter Jih ni pričakovati v bližnji bodočnosti! Zadnje dni je bilo v političnih krogih mnogo govora o bližnjih občinskih vo-1'tvari. Nekatere skupine so celo vedele Povedati, da bodo volitve razpisane v nekaj dneh. Ko pa se je končnove!javno izvedelo, da bodo občinske volitve na Hrvatskem z javnim glasovanjem, se je Pojavit v krogih opozicijskih strank močan odpor. Ker. so bile namreč skupščinske volitve odložene ter jih ni bilo pričakovati tako kmalu, bi seveda posamezne stranke uporabile priliko občinskih volitev v to, da bi pomerile svoje moči. Tako bi iz občinskih volitev nastala činskih volitev prinesla zelo nepovoljne rezultate. »Da bi takšen razvoj notranje- pravcata tekma med posameznimi poli- j ga položaja bil napačen in zelo nevaren, o tičnimi strankami. Spričo veljavnih za-1 teni ni treba govoriti. Z ozirom na vse konov bi bilo seveda stališče opozicij- to kaže, da je v odločujočih krogih za-škili strank zelo težavno, ker bi ne mogle vladalo mišljenje, da se je treba občinskih nastopiti proti vladnim strankam. Mimo i volitev izogniti. Po teh poročilih vpra-tega pa je tudi splošni položaj tak, Ja je ; šanje občinskih volitev ni več pereče ter treba strniti v državi vse sile ter biti j ni v bližnji bodočnosti misliti, da bi se iz-enotno in složno pripravljen. vedle, kakor se je še pred dnevi pričako- Beograjska »Politika« poudarja, da bi j valo in verjelo.« politična razračunavanja ob priliki ob-1 Koncert vojaške godb© v Slovenjgradcu Maloštevilni plakati so vabili Slovenjgradčane na koncert vojaške god-l>e. Vsi so pričakovali, da bo koncert dobro obiskan, saj je bil to prvi nastop vojaške godbe v našem mestu, a je bil slabo obiskan in sicer v glavnem zalo, ker nekateri niso hoteli na koncert, ker sc je vršil v Sokolskem domu. Iz istega vzroka je menda tudi izostalo poročilo o koncertu v nekem ljubljanskem dnevniku, dasi mu jc bilo pravočasno poslano. Z enourno zamudo je pričel koncert.. "Godbeniki so morati čakati, ker je bito ob času, ko bi se moral koncert pričeli v dvorani le 20 ljudi. Program je obsegal S točk, katere so izvajali godbeniki odlično in sc je poznalo, da so se potrudili, da pokažejo našemu narodu lepoto naše lepe pesmi iii glasbe. Program je otvorila uvertura Davorina Jenka: ..Kosovo" sledile so Puccinijeva fantazija ..Tosca1', Iv. pl. Zajca ..Duet in finale iz opere ..Zrinjski" in Jaklov potpuri ,,Slovenski biseri1'. Po odmoru pa so odigrali še Fr. Schuberta H-mol simfonijo 1. st, Bošnjakovičev potpuri .,lz staroga Bitolja II ", Gounod: A ve Marija, pri kateri so sc odlikovali solisti. Poslednja točka je bil Dvorak:: Slovanski ples št. IV. Občinstvo je sprejelo vsako točko z dolgotrajnim aplavzom in se s lem Oddolžilo vrlim celjskim godbenikom za užitek, katerega so jim nudili z res izbranim programom. Želimo, da ne bi ostalo samo pri teni koncertu in da bi godbeniki, kakor tudi g. kapelnik podporočnik Fa-bjanovič uslišali željo večine: Na l skorajšnje svidenje. pogoreli in je skupne škode nad 150.000 K napredku ..malega Beogradu n V RUŠAH SE USTANAVLJA TUJS KOPROMETNO IN OLEPŠEVALNO DRUŠTVO V Rušah se snuje tujskoprometno in .olepševalno društvo. 'J'a korale napredka naših staroslavnih Ruš je najtopleje pozdraviti. Društvo bo imelo mnogo posla, da uredi predvsem naša sprehajališča. ki so po svoji naravni krasoti nedvomno edinstvena v vsej dravski dolini, vendar pa trenutno zelo zanemarjena. Tudi estetska zunanjost naših ulic in trga n.e odgovarja duhu.časa posebno z ozi- rom na ponesrečeno regulacijo potoka, ki je baš v delu ;ter se da z dobro voljo še marsikaj izboljšati in urediti. Prepotrebno je med drugim tudi javno kopališče, ki ga tudi Rušani sami zelo pogrešamo, kaj pa šele letoviščarji, ki jih prihaja vsako leto več v našo mikavno naselbino. Tudi pospešitev gradnje prepotrebnega vodovoda in še marsikaj ima snujoče se društvo na programu. Csljje Smrtna nesreča na cesti Na cesti med Novo cerkvijo hi Višnjo j vasi se je voz po nesreči zvrnil na rob vasjo se je zgodila smrtna nesreča, rila-1 obcestnega jarka in pokopal pod seboj ■Pec Prane. Šip, uslužben pri posestnika Šipa. Zdrobilo mu je glavo in s.tisnilo ! ranču Žagarju v Škofji vasi pri Celju je j prsni koš. Nesrečni hlapec je bil na me-Peljal z deskami naložen voz od neke ža- stu mrtev, S'e nad Novo cerkvijo. V bližini Višnje SMRTNA NESREČA NA PONIKVI V sredo popoldne se je zgodila na že-!ezniški postaji v Ponikvi težka nesreča, ki je zahtevala človeško žrtev. Pod vlak •ie prišel 35Ietni železničar Vincenc Šlegl. Odrezalo mu je desno roko. dobii pa je tudi težke poškodbe po glavi in ostalem felesu. Ponesrečenca so takoj prepeljali y celjsko bolnišnico, kjer je včeraj pogodbam podlegel. | c S svinjsko pito sc jc opekla. .'15 lelnu | žena posestnika Mastnak Terezija i/. Uali-| negore pri Šmarju je nesla svinjam vrelo ' pico. Med poljo je padla in se polila. Do-j tiita je hude opekline. po celem telesu, j Pomoči je prišla iskal v celjsko bolnišnico. | c Gradbeno gibanje. V Razlagovi ulici »radi tvrdka Bortak veliko trinadstropno stanovanjsko hišo. V Vodnikovi utici pa bo ključavničarski mojster (i. Gradi, dvignil svojo hišo iz enonadstropne v dvonadstropno. , POZOK! Velike in male oj,‘lase sprejemamo v naši poslovalnici v Prešernovi Ulici , c Danes vsi v gledališče! Mariborčani . .uprizorijo veseloigro „Trideset sekund I ju- heZni“. e 5 slanovni občni zbor motosekcije av-‘oi.hiba Ljubljana bo v sredo, 21. t. m., ‘*1J 20. v klubski sobi bolela ,,Evropc“. ho.,pododbor, ki tio v Celju popolnoma ‘'■HiJU,stojno deloval. V sporazum ti bo odslej v Culjii obstajal samo eden klub. 55 letna vdova i/. Pes j ega pri iju oostaj c 5'uirla je v bolnišnici i.udarja' Sušeč Frančiška ■ Velenju. . , c S kozolca je padel 05 letni gostilničar ‘vgusl Kflckl iz Ložnici ''•‘omjl desno nogo. stedite z denarjem davkoplače-VALCEV! Najemnina za prostore okrajnega cestnega odbora v Laškem se poviša z novim proračunom od 5100 din na (SIKH) din, čeprav je z ministrsko uredbo vsako povišanje. nedopustno. Tudi znesek za čiščenje in kurjavo jc povišan od 4500 din na 5/120 din. Sedanji uradni prostori se nahajajo v hiši načelnika okr. cestnega odbora g. Deželaka. V Laškem bi se dobili vsaj taki, naj hrže pa boljši uradni prostori in bi T,e obe postavki ža najemnino in čiščenje skupno lahko znižali za približno 3000 din letno. Priporočljivo bi torej bilo Sledenje z denarjem davkoplačevalcev! ..p V koleno sa .je vsekal ***’<• in and Zamernik \/. Strme prt , c Nesrečni padci. 52 letna žena ■'11101! ‘dl pri Golju in sij t letni dninar Lučah, krojača ivec Rozalija iz Vranskega je pa- ln si zlomila levo nogo. — S j»eči je ■Hiti) 27 letna žena posestnika Kores Ma-Sv. Roka pri Rogatcu in se klit po glavi. - 75 letna - o\ein Celju Čepin Ana •nniida. levo nogo. — Vse '-^tjsko bolnišnico. po- pacientinja v je padla in si tri so oddali v POŽARI NA DEŽELI V prekmurskem naselju pri Treh mlinih blizu Dolnje Lendave je požar uničil štin hiše z vsemi gospodarskimi poslopji v,ed. Zgorelo je tudi 50 prašičev, mnogo perutnine in več glav goveje živine. Škoda znaša preko 200.000 din. Posestva niso bila zavarovana. Gorelo je tudi v Veliki vasi pri Slivnici. Ogenj je uničil Lešnikovo iti Becni-kovo domačijo. Obe posestvi sta do tal PRI VASOVANJU ZABODEN V Zg. Velki je vasoval 201etni Lubej Štefan pri svojem dekletu. Pri vasovanju ga je pod oknom izvoljenke napadel njegov ljubezenski tekmec in mu porinil nož v hrbet. Nevarno ranjenega mladeniča so prepeljali v bolnišico, napadalec pa je pobegnil. AKCIJA ZA USTANOVITEV NOVE ŽUPNIJE OB SEVERNI MEJI Po prevratu 1. 1918 so postali ž državno razmejitvijo razdeljene tudi nekatere obmejne župnije lavantinske :n sc-kovske škofije. Na ta način so dobile nekatere preobsežna področja delovanja, radi česar je nastalo vprašanje ustanovitve novih župnij. Takšna akcija se vodi zadnji čas za ustanovitev nove župnije v Lokavcu pri Zg. Cmureku, pod katero področje bi pripadli kraji: Loka-vec, Rožengrund, Trate, Podgorje, Grabe in Stogovci. V ta namen so zadnji čas pričeli zbirati potrebne prispevke ŠTRAJK ZARADI DRAGINJE Delavci zdravilišča na Klenovniku so zaradi draginje zahtevali povišanje mezde od 20 na 30 din. Ker je uprava zdravilišča njihovo zahtevo odklonila, so vsi delavci složno pričeli 'stavikati. štrajkali bodo tako dolgo, dokler jim. ne bodo povišali plač. o. Sokolska čela na Črešnjevcu pri Pragerskem uprizori v nedeljo igro ..Sin". o Zastrupljena jed. V Šalovcih v Prekmurju je našel stari posestnik Jožef Rerke na svojem oknu skledo s kislim zeljem, svinjskim mesom, steklenico žganja in kos kruha. Starčku se jc zdela večerja sumljiva, vendar je kljub temu poskusil nekoliko zelja. Postalo mu je slabo, iz česar je sklepal, da je jed zastrupljena. Pes je poginil, ko so mu dali meso. Zadevo so prijavili oblastem. Sumijo, da je jed zastrupila in nastavila starčku neka ženska, ■ki mu je že večkrat grozila s smrtjo. o. Ženske so se sleple v okolici Slovenj-gradca. Med pretepom jc dobila nevarne poškodbe, 29-letna delavka Marija Gorju-pova, ki so jo morali prepeljati v bolnišnico. o. Ljutomer. Že od 1931 deluje v zimskih mesecih na tukajšnji ljudski šoli šolarska kuhinja, ki je letos delovala od konca minulega tedna. Dnevno se je razdelilo do 200 toplih obedov učencem ljudske in 20 obedov učencem meščanske šole. Blagodejni vpliv šotar-ske kuhinje se je poznal posebno letos, ko niso imeli naši viničarji zaslužka. Ugotovilo se je, da so prišli učenci v šolo popolnoma tešči, brez vsake hrane in so silili v šolo samo zato, ker so vedeli, da dobijo hrano. Šolsko kuhinjo so podprli ljutomerski trgovci, gostilničarji, mesarji, prispevek je dala kraljevska banska uprava, sreski odbor Rdečega križa. Kljub vsej nabiralni akciji pa je precejšnji primanjkljaj, katerega bo krila občina. — Kuhale so odbornice Kola jugoslo-venskih sester. — Odbor izreka vsem podpornikom in gospem, ki so kuhale, v prvi vrsti gospe Tončki S t a j n k o v i, ki je gospodarica kuhinje, najlepšo zahvalo. n španski minister v Splitu. Te dni je prispet v Split španski pooblaščeni minister Louis Garcia Gualiaro in si ogledat zanimivosti našega Primorja. n S sekiro ubila nadležnega slarea. Riizu Virovitice je bogat starec nadlegoval lepo l(i letno siroto Margito Kremerjevo. Ko jo prišel nekega dne pijan k njej in jo nadlegovat, jo deklica pograbila sekiro in z njo razklala starcu glavo. n. /a t(K).5IIO.WMI din osebnih in tovornih vagonov je naročila železniška uprava v naših domačih tovarnah. V poldrugem letu bomo dobili 15 lokomotiv. II potniških vagonov za normalni tir. 20 potniških vagonov za ozki tir. .‘>0 vagonov cistern. 275 odprtih tovornih vagonov za normalni lir in 80 zaprtih vagonov za ozki tir. Ljubljana DRAGINJA NA LJUBLJANSKEM TRGU Cene še vedno kolebajo, in dasi je trn dobro založen, je vse drago. Po izkazu tržnega urada so se nekatera živila .spel podražila. Slanina hrvaških prašičev .ie zdaj po 20 din, domača pa po 18 din. •— Spričo napovedi o brezmesnih dnevih sc je perutnina že kar vnaprej podražila: povprečno za 4 din pri kili mrtve teže: piščanci 36, kokoši 30, race 28 din. Zelenjava, uvožena in domača, se ni še rne pocenila, cenejša so samo jajca, par i dinar. Krompirja prihaja na trg še vedno veliko in kaže. da se bo pocenil pod 2 din. V špecerijskih trgovinah se je zlasti podražila kava, od 4 do 6 din pri kih. Najbolj pa je gospodinje prizadela podražitev moke. a Male in velike oglase sprejema naša poslovalnica v Frančiškanski ulici ti. NARODNO GLEDALIŠČE V LJl BLHN1 Drama: 1’elek. 19. aprila: Zaprto. Sobota. 20. aprila: Hamlet. Premiera Gostovanje Zvonimirja Rogoza. Opera: Pelek. 19. aprila: Zaprlo. Sobota. 20 aprila: Madame ISullerllv, Gostovanje bolgarske sopranistke Vanje Leve ntove in J. Gostiča. PfMi Pevski koncert pekovskih pomočnikov \ (Incli kulturnih škandalov, kakor n. pr. oni z neobiskanim in odpovedanim reci lucijskim večerom l jubljanskih literatov v Mariboru, nam je bilo v prijetno zadoščenje opaziti, kako lepo je bil izveden v nedeljo, 11. t. m,-pevski koncert mariborskih pekovskih pomočnikov v Ptujskem gledališču. Hiša je bila polna. Občinstvo je bilo po »večini iz delavstva in obrtnikov. Prireditev jc obiskalo tudi par vidnih osel) iz ptujskega glasbenega svela. Manjkalo pa je meščanstvo in tudi mladinska stojišča so bila zelo prazna, kar je razumljivo, spričo lepega spomladanskega popoldneva, ki sc je izkazal kot neprimeren čas za tako prireditev. Da pa je’ la vseeno uspela, priznanje onemu občinstvu, ki za- kulturo tudi nekaj žrtvuje, zlasti, kadar mu jc. blizka Koncert sam je bil pesler in bogat na sporedu. Splošno so ugajale pesmi Aljaževa ..Soči . Mašekovi ,,Mlaliči“ in koro.škti Kcrnjakova .,Ti puabč je ki ra lumpej11. Delavce so pa posebno navdušile njihove borbene pesmi: Zajčeva ..Slava delavstvu". Krnicev ,,Rad-nički marš in Hlobnerjev ..Delavski pozdrav11, ki ga je poslušala dvorana sloje. Izvedba je bila zadovoljiva, četudi je bil zbor nesrečen, ker je bil vsled raznih zaprek v zadnjem trenutku reduciran za kakih -stilni K. trgovskega potnika Štefana Pod-liosLviLa in ga s steklenico udaril p° obrazu ter mu poškodoval levo oko. m. Nočna lekarniška služba od 13. do vključno 19. t. m.: Mestna lekarna pri »Orlu«, Glavni trg 12, tel. 25-85: lekarna pri sv. Roku, vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Kino * Grajski kino. Danes zadnjikrat „Gospa Judita". — Od sobote dalje veiiki monumentalni film v naravnih barvah „10 nastalo je novo carstvo". * EspIanade-kiiJO. Premiera izredno lepega 1'ilma prekrasne vsebine Materina ljubezen". Kalhe Dorsch, Paul Horbiger, TraudL Stark. * Kino Union. Do vključno torka „Pusto-lovšeine Tini Tajlora" II. del, ki v nape; lih slikah riše srečo našega junaka. Nas prihodnji spored je vclezanimiv in poučen film „Okužena kri“. Mariborsko gledališče Petek, 19. aprila: Zaprlo. (Gostovim je v Celju: „Trideset sekund ljubezni".) Sobota, 20. aprila, ob 20.: „Trideset sekund. ljubezni". Znižane eene. Nedelja, 21. aprila, ob 15.: „Cigan baron'.'. Znižane eene. Ob. 20,: ,.Vdova Ro-šlipka". Znižane cene. V korist Združenja igralcev. Konce ledna v mariborskem gledališču- V solrolo se ponovi — prvič ob znižanih cenah — izvrstno uspela rimska komedija „Tride*>ct sekund ljubezni", v nedeljo popoldne pa zelo zabavna in melodiozna opereta „Cigan baron". — Zvečer bo kot prva letošnja predstava v korist Združenja gledaliških igralcev, simpatično sprejeta Golarjeva veseloigra „Vdova Rošlinka • Tudi za obe nedeljski predstavi veljajo znižane cene. Radio Sobota, 20. aprila Ljubljana: 7 Poročila in veseli zvoki; 12 Plošče brez prestauka, brez besed; 12.30 Poročila; 13.02 Plošče; 14 Poročila; 1' Otroška ura; 18 Za delopust igra RO; D Poročila; 20 Zunanjepolitični pregled; 20.30 „Lepa si pomlad zelena", pisan večer; 2-Poročila; 22.15 Za vesel konec. — Beograd: 13.10 Glasba iz zvočnih filmov; 14 Narodne pesmi; 14.30 Koncert donskih kozakov; 18.30 Plošče; 19.40 Narodne pesmi in glasba; 20.10 Prenos iz Užic; 22.50 Plesna g'-— Sofija: 18 Narodna glasba; 18.30 Man-dolinski kvartet; 20 Mali orkester; 22 Plesna glasba. — Praga: 20.55 Filmski triki; 21.20 Lahka glasba; 22.30 Pesmice z lahko glasbo. — London: 20.35 Pcslčr glasbeni spored; 22.05 Plesna glasba. — Radio Faj ris: 18 Prenos iz opere; 23 Popevčice; 24 Lahka glasba. — Milano: 20.30 Simf. glJ 21 Lahka glasba; 22.10 Koncert na violončelu; 23.15 Plesna glasba. — Flrenca: 20.30 Mali orkester; 21 Puccinijeva opera „Dckltf z zapada". — Budimpešta: 19.10 „Igraj cigan!"; 21.15 Popevčice; 22.10 Koncert tramvajskih uslužbencev. — Berlin: 21.30 Lahka glasba. — Bratislava: 19.30 Narodne pesmi; 20.20 Pester glasbeni spored; 22.1J Ciganska kapela. — Bukarešta: 18.17 Slovanska glasba; 20.15 Slovanski plesi; 21.30 Slovanske opere in baleti. — Beromiinslcr: 18.20 Klavir in dve violini; 19.45 Plesna glasba; 20.40 Orkester in mandoline. ..Obmejni dom" na Kobanskem »Kobanski teden« je v Mariboru sprožil več predlogov za ožje stike z obmejnim ozemljem. Že večkrat smo čitali, da je v središču Kobanskega pri S v. D u h u na Ostrem vrhu na prodaj gostilniško posestvo lik župnijske cerkve na najbolj ugodni razgledni točki. Dve hiši s 3 sobami, pritiklinami, inventarjem ter vodovodom v kuhinji in z 29.000 kvadratnimi metri posestva (večinoma gozda, nekaj njiv, vrt, pašnik) . za skupno vsoto 38.000 din, vse to je najboljša prilika, da si kakšno mariborsko društvo ali humanitarna ustanova omisli »Obmejni dom« v osrčju Kobanskega. S tem bi se prvič pokazalo dejansko zanimanje za obmejni živelj. Okrevališče ob robu borovih^ in smrekovih gozdov v višini blizu 1000 m bi bilo lahko urediti. Domači ljudje bi našli s tem konsumente za mleko in druge pridelke, vas Sv. Duh kot stara trdnjava tik meje, pa bi mnogo pridobila na svoji privlačnosti, ki jo sicer kot turistična postojanka še vedno ima, vc. Lir je iz zaledja dokaj pozabljena. V tem domu bi sc zbirala lahko mladina o počitnicah ter bi obmejnemu prebivalstvu nudila pomoč, kakor lani srednješolci v sosednjem Gradišču. Sami bj si lahko popravili in uredili marsikal okoli obeh hiš ter s tem pridobili življenjsko iznajdljivost in uporabnost. Skavtje in gozdovniki bi v obmejneflj ozemlju bili posebno dobrodošli gostje-V »Obmejnem domu« bi ena soba mog‘a služiti kot gledališka dvorana, kjer bi go' stovali odri iz zaledja in razveseljavah ob nedeljah mejaše. Med Mariborčani bi pri »Kobanskem tednu« dozorela misel postala sad, če h' vsak Mariborčan daroval vsaj 1 dinar, oziroma namesto revnih drugi srečnejs1 nekoliko več. Pa bi po mnogih domovih in okrevališčih na Pohorju prišli do p r-v e ga »Obmejnega doma« pri Sv. Duh« na Ostrem vrhu! t S tem bi se Maribor v sedanjih časih najlepše oddolžil poleg CMD šole pri Sv-Treh kraljih, poleg ljudske prosvete na meji tudi resnično plemenitim ožjim stikom meje in zaledja! Prijatelj obmejnih krajev Zantmiv&stk Zavezniško brodovje v boju z nemškim letalstvom Končna odločitev glede Norveške bo izšla iz zmage gospodarja na morju ali v zraku Medtem ko Nemci zanikajo, potrjujejo Švedi iz zanesljivega vira dejstvo, da so se zavezniki izkrcali v Narviku. Nemce je pregnal iz mesta ogenj iz težkih topov angleških vojnih ladij, takoj nato so se pa Angleži izkrcali v Rombak fjordu, od koder obvladajo vse mesto in okolico. Kar je še ostalo v mestu Nemcev, so jih Pregnali z naskokom angleški mornarji. Nemci so se umaknili ■vzdolž železniške proge,' ki vodi iz Narvika k švedski meji, Tu so naleteli na zastražene Prehode sedme norveške divizije, ki se je utegnila medtem Popolnoma mobilizirati. . Angleške čete so se izkrcale tudi na Lofotskih otokih, ki leže pred vhodom v zaliv Narvika. Sosedni fjordi so važnega Pomena za Angleže, ker bi se v njih v primeru nadaljnjega izvažanja železne rude lahko zasidrale nemške podmornice. Angleži se dobro zavedajo, da so zdaj v vojnem položaju, v kakršnem morda še nikoH niso bili v zgodovini. To tudi odkrito priznavajo svojemu discipliniranemu narodu. Posest Norveške bi namreč odprla Nemcem pot do Anglije, intenzivne zračne in podmorniške operacije bi lahko ogražale Veliko-britanske otoke. Prvič v zgodovini bi bili ti otoki v središču operacij kontinentalne Učil je plavanja Lloyda Georgea V Londonu je umrl v 70. letu narodui poslanec Macquisten, ki je bil originalen mož. V 60. letu je naučil plavati angleškega premierja Lloyda Georgea. Nekega dne se je pojavil v parlamentu v kolonialni obleki in z belim »pokrivalom v roki, kar je bilo za ceremonialne poslance nekaj izrednega. — Postal sem politik v 10. letu svoje starosti, ker sem že tedaj čital novine svojemu očetu in razpravljal o vsebini ž njim, je dejal tovarišem. O Američanih je trdil, da jih je tihotapstvo z alkoholom napravilo pomorce. Tako so obrnili hrbet kipu Svobode in se vrgli na morje, kjer so lahko delali, kar so hoteli. Nekoč ga je vprašala neka dama, če je za enakopravnost obeh spolov. — Seveda, seveda, moje dame, se je odrezal veseljak! Vedno sem si želel, postati mati... Politično je bil nasprotnik svojega učenca .v plavanju, Lloyda Georgea, toda ostal je do smrti njegov prijatelj. ČEŠKI VSEUČILIŠKI PROFESORJI NA SLOVAŠKEM Siovaški prosvetni minister Sivak je v svojem ekspozeju izjavil, da ima bratislavska univerza 19 rednih, 9 izrednili profesorjev in 13 docentov slovaške narodnosti, 13 rednih profesorjev je Čehov, 3 so Rusi. Izrednih profesorjev je Čehov 2, privatnih docentov 8, od teh trije redni, 1 Rus. Na visoki tehnični šoli v Bratislavi je 11 profesorjev, od teh so trije Čehi, 1 Rus in 1 Ukrajinec. Minister je izjavil, da je stanje na univerzah v korist Slovakov povoljno. Ostali so le oni profesorji češke narodnosti, ki so se lojalno ponašali proti Slovakom in imajo zanje zasluge ter tisti, ki jih ne morejo pogrešati. Vzpostavitev zračnega prometa z balkanskimi državami proučuje angleška vlada. evropske sile, zato je brez dvoma računati z močnim zavezniškim protisunkom, ki je po presekanju Norveške na dvoje po nemških četah tembolj potreben. Angleži ne bodo tvegali večjih izkrcavanj, dokler ne bo organizacija napredovanja in možnost večjega učinka zagotovljena. Čas dela pa medtem za Nemce, ki se hite utrjevati predvsem v južnem delu Norveške.-Obetajo se še velike bitke, v katerih bosta imeli glavno vlogo vojna mornarica in letala. Angleži zanikajo nemške vesti, da je težka nemška letalska bomba prebila 40 cm oklep »Rodneya«. In če se potrdi, da ostane mornarica letalom nadmočna, bo v nadaljnjih operacijah odločala premoč tako na morju kakor v zraku, kjer se zavezniki tudi naglo obo-rožujejo. Na severu se bo tedaj preizkusilo orožje, v katerega stavita oba nasprotna si tabora največje upanje m ki bo odločilnega pomena za končni izid norveške drame. Poveljnika angleške vojne mornarice, admirala Pounda, ki ga vidimo na desni strani slike z visokim častnikom francoske admiralitete, čakajo na severu še težke naloge. Po pariških vesteh sodeiu-je z angleškim brodovjem v vodah severnega Atlantika 20 francoskih bojnih ladij. Tako je, če ima človek svojega dvojnika Walter Strachan v Rio de Janciro je korekten, ugleden mož, a je vendar imel že SOkrat opravka s policijo. Nekoč so ga zaprli, ko se je policist pridušal, daje aretiranec tisti, ki ga je videl vlomiti in pobegniti. Obsojen je bil na osem tednov zapora. Končno se je našel neki Bole-var, ki je priznal, da je bil on tisti vlomilec. Mož je. bil nenavadno podoben trgovcu, sodniki so zmajali z glavami, kako je mogoče najti na svetu dvoje tako podobnih, pa nesorodnih bitij. Toda Strachan tudi poslej ni imel minu. Vedno znova je padel v roke policiji, ki je menila, da ima v njem pravega krivca. Bolevar je odsedel svojo kazen, ko je pa prišel na sveži zrak, je seveda po starem kradel dalje. Oblastva so se trgovcu sicer opravičila, ko je bila pomota dognana. Toda Strachanu je bilo že vse to dovolj, razpisal je veliko nagrado za onega, ki ujame tatu, njegovega dvojei-ka, da bo imel vsaj nekaj časa spet mir. V Mehiki so odprli nove igralnice Mehiška vlada se je odločila, da bo znova privolila igranje za srečo v raznih kazinih. Pred časom je bila vsaka igra prepovedana, zdaj pa hočejo s tem dvigniti "tujski promet v deželi. Otvor-jenih bo več modernih igralnic, v katerih pa bodo zapravljali denar po večini le tujci, ker se v predpisani frak domačin kaj nerad obleče. Posebno mnogo igral- nic bo nastalo vzdolž vse meje Zedinjenih držav, velik, prvovrstno opremljeni kazino, pa bo tudi v prestolnici, Mexico City. V dvoranah bo prostora za več tisoč igralcev. Zgradili bodo tudi več dirkališč za konje s totalizatorji. Vlada se nadeja, da bo samo od teh prejela do 200 milijonov dolarjev dohodkov na leto. Pijanec je na Finskem redek pojav Finci so bili že od nekdaj znani kot zmerni, trezni ljudje. To se je posebno odražalo v njihovem boju proti pijanstvu, ki je bil tako uspešen, da je bil pojav pijanca v deželi tisočerih jezer — Vidiš, mamica, rekel sem t! že, da }e aparat premajhen, da bi te lahko ujel vanj... nekaj redkega. Med sedanjo vojno je bila poraba alkohola še bolj omejena. Na Finskem sploh ni gostiln v našem smislu. Neomejeno točenje alkohola imajo le prvorazredne gostilne, ki jih obiskuje premožnejše občinstvo. Cene alkoholu so namreč tako visoke, da silijo goste k treznosti. Ostale gostilne prodajajo alkohol po zelo strogih predpisih. Tako so krčme, ki smejo točiti vino šele popoldne, nekatere od njih se odpro šele ob 16. uri. Druge spet lahko točijo predpisano mero samo do 20. ure, ali pa le dopoldne. Krčmar je dolžan paziti na treznost gostov. Vsak pijanec je strogo kaznovan. V plesnih šolah, hotelih, restavracijah in drugih javnih lokalih je točenje alkohola pcepospe-dano. FLORENCE RIDDELL LJUBEZEN NA EKVATORJU ROMAN 51 Da, tnala Liza je bila zelo razumna in preudarna, prav zares! Kako sladko je znala gledati s svojimi lepimi očmi! Za vraga, zakaj ta stari Bill ni znal zapustiti sveta pred dvemi leti! Mrzlo ga je streslo ob tej misli. Ne — to misel mora enkrat za vselej opustiti. Glenison je vendar idealna žena. In Brian — sleherni mož, ki bi ob teh dveh bitjih ne 'bil pošten, zasluži, da ga ustrelijo! Spomnil se je, s kolikim zanimanjem ga je Eliza poslušala, ko ji je pripovedoval o svojem sinčku. O naštetih podrobnostih ga je povpraševala. Pri vseh rogatih — Glen bi bila lahko nekoliko vludnejša do teh ljudi ter jih pozvala radostno na Kilima Nungu! Da, seveda, Glen se je privadila samotnega življenja na farmi. Nekoliko izprerheniti jo bc> moral! Nobenega zadržka torej ni bilo, da bi ne bila z Elizo dobra prijatelja. Resda tau je bilo nekoliko tesno v srcu, ko jo ie prvič po tolikem času spet zagledal toda s koliko lahkoto mu je sama pomagala iz zadrege. Ničesar mu ni očitala, zaradi ničesar se ni pritoževala, n-ti najmanj se ni nanj jezila. Kdo bi se torej imenitno ne počutil v njeni družbi?! Tn kako ji je pristajala ona bela obleka, kot da je odeta v tenek bel oblaček. Toda tudi Glen je tačas preživljala težke minute. Kot vihar so se podile po glavi stotere misli. Sedela je z zaprtimi očmi in samo premišljevala. Ko bi se mogla le za trenutek srečati z Elizo na samem, med štirimi očmi. Poskusila bi jo pregovoriti. Toda ni bilo mogoče, vselej se je kdo vmešal, toliko ljudi je bilo na zabavi, vda ni bilo mogoče ujeti primerne priložnosti. Gotovo je Eliza opazila, da bi rada govorila z njo na samem. Zakaj se je potem stajno izogibala njenemu pogledu, zakaj je vselej pričela s kom drugim razgovor?! Takrat v Mombasi, ko je bila Eliza v stiski, je Glen popolnoma pozabila na ljubosumnost in zavist, ki je včasih razjedala njeno notranjost. Da, celo tako daleč sta se bili takrat sprijaznili, da jo je iskreno pomilovala. Sedaj pa so zakopana čustva spet planila na dan z ne-odoljivo silo. Eliza... ne, sedaj ni več nesrečna in. v stiski. Ponosna in samozavestna je sedaj. Prosta... mlada, lepa, dve orožji... Filip jo je ljubil kot nekdaj... da, niti en sam trenutek ni ljubil svoje žene... Glenison je vso noč preležala brez spanja, v vročici strašnih misli V polsnu je zadremala šele, ko so se jeli krasti skozi okno prvi sončni prameni. 9. Sladka nevarnost Drugi dan je bila Glen zbita in trudna. Vihar težkih misli se je nekoliko polegel. Saj vendar nima smisla, sklepati načrtov, dokler ne izve, kaj je prav za prav na stvari, kaj Eliza namerava?! Vstala je kot navadno, obenem s Filipom, ki je bil videti še precej zaspan in medel. S truščem je odprl vrata koče ter na dvorišču s povzdignjenim glasom klical delavce ter jim odkazovai delo, da so se nato skoraj nekoliko plašni porazgubili vsak za svojim delom. Nato je prišla pestunja oblačit in umivat malega Briana, ki je že radostno kolobaril po svoji posteljici ter vriskal na vse pretege. Navajen je že bil, da ga po umivanju in zajtrku takoj odpeljajo na jutranji sprehod. Všeč mu je bilo jutranje živahno gibanje na plantaži kavovca, kjer so se na grmih lesketale tisočere rosne kapljice. Posebno rad je imel gruče rjavih in črnih ljudi, ki so se gnetli med grmičevjem. Kadar je pripeljala pestunja Briana mimo, so prenehali za trenutek z delom ter se s svojimi belimi zobmi smejali otroku. »Jamba, bwana kidogo!« je že poznal njih običajni pozdrav. »Mazuri sana, m’toto.« Najmanjši iz- med rjavih pobalinov je pritekel k vozičku ter se na široko smejal okoli Briana. »Glej, glej, njegovi lasje so kot samo sonce!« To je bila za črne in rjave otroke domačinov posebnost, ki se ji niso mogli načuditi. »Bvvana, kidogo« — »mali gospod« •— je sprejemal z radostnim obrazom in mahanjem z ročicami njihove jutranje pozdrave. Glenison se je lotila svojega vsakdanjega dela. Šla je čez dvorišče, za kočami hlapcev in dekel je imela svojo imenitno uspevajočo kokošjo farmo. Pogledala je k fantu, ki je pripravljal koruzo za kokoši in v kokošnjake, kjer so kokoši legle jajca. Kmalu nato so pripravljali kosilo. Filip je naravnost pridrvel na kosilo s svojega jutranjega obhoda po farmi, pojedel •je v naglici in z velikim tekom. »Glen, prosim te, skrbno pripravi za jutrišnji obisk!« ji je znenada dejal. »Speci tudi one dobre kolače, ki se tako božansko prilegajo h kavi. Nekaj lahko spečeš že danes, kajne? Pokaži jim, da tudi mi nekaj zmoremo. Pa tudi na dobro večerjo ne pozabi. Danes grem v trgovino in ti prinesem nekaj konserv. Pozanimal se bom tudi, če imajo kaj posebnega.« (Dalje.) Kultura Tridesetletnica pisateljevanja Ivana Albrehta Te dni praznuje pesnik in pisatelj Ivan Albreht tridesetletnico, kar je pričel objavljati svoja leposlovna dela. Bil je tedaj še dijak gimnazije v Ljubljani. Pričel je kot pesnik, pozneje tudi kot prozaist in se po svetovni vojni popolnoma posvetil pisateljevanju. V teh tridesetih letih je izšlo 22 njegovih knjig: pesemskih zbirk, črtic, novel, povesti, romanov, mladinske poezije in proze ter mladinskih iger. Mimo tega je sodeloval skoraj pri vseh leposlovnih časopisih, mladin- skih listih ter tednikih in dnevnikih. Kot prozaist se je uveljavil zlasti v ljudski povesti, v mladinski prozi se je pa naslanjal na narodno blago. Rojen je bil 7. maja leta 1893. v Hotedršici. Po končani gimnaziji je študiral nekaj časa na graški univerzi, toda sredi studiranja je izbruhnila svetovna vojna, ki ga je pripeljala na italijansko fronto, kjer je bil ranjen ter nazadnje celo kot invalid odpuščen. k. Velik uspeh Gena Senečiča v Pragi. Dne Z t. m- je bila v praškem mestnem gledališču na Vinogradih češka premiera najnovejše gledališke Igre mladega hr-vatsk&ga dramatika Gena Senečiča »Nenavaden človek«. Delo Je prevedel In zrežiral znani češki režiser Gabriel Hart, v glavnih vLogah so pa nastopili prvovrstni igralci in igralke, ki so deloma znani iz češkth filmov. Navzočen je bil tudi avtor. »Nenavaden človek«, ki ga že dolgo igrajo v Zagrebu, je dosegel v Pragi naravnost nepričakovano velik uspeh, tako pri občinstvu kakor pri kritiki, ki je ugotovila, da je najboljša socialna drama letošnje sezone v češkem središču. Takoj nato je bil »Nenavaden 'človek« igran tudi v Plznju, sedaj pa polni stalno večer za večerom obe gledališči. Ker napovedano Senečičevo delo »Slučaj z ulice« ni moglo biti v Mariboru vprlzorjeno, bi bilo morda dobro poizkusiti z njegovim »'Nenavadnim človekom«? k. Smrt slavite Igralke Germanove. V nedeljo je umrla v Parizu slavna ruska igralka Germanova, nekdanja članica Hudožestvenefa teatra v Moskvi, ki je kmalu po končani svetovni vojni gostovala z ostalo skupino tudrT5Ti"Tras VlVte^" riboru. Večino emigrantskih let je preživela pozneje v Pragi, dokler se ni .marala zateči v Pariz, kjer je sedaj dokončala turnejo svojega bogatega življenja. k Letošnje knjige Slovenske Matice. Meseca maja bo izdala Slovenska Matica v Ljubljani svoje letošnje 3 knjige, ki bodo obsegale skupno nad 900 strani, vse skupaj 'broširana za naročnino 50, ve zane pa 86 dinarjev. Izšle bodo: Jože P alt or »Matija Gorjan«,: roman iz velikega “upora slOvenšRffi - kmetov proff-fevdalcem 1. 1515. (400 strani); Miško Kranjec »Povest ' o dobrih ljudeh«, zgodba z bregov Mure v Prekmurju (okoli 270 strani); Miroslav Goršek »Doktor Valentin Zarnik«, narodni buditelj, pisatelj in politik izza časov taborov (okoli 250 strani). Z veseljem pozdravljamo, da bodo vsa tri letošnja dela izvirna. k Reprezentativna razstava madžarskih slikarjev v Beogradu. Dne 24. t. m. bo 'odprta v Beogradu v paviljonu »Cvijeta Znzorič« reprezentativna razstava sodobnih madžarskih slikarjev. Razstavilo bo svoja dela 17 umetnikov. Pokroviteljstvo nad razstavo je prevzel Nj. Vis. knez Pavle. k Obisk Visoki Rateški Ponči sredi zime opistrje dr. lng. F. Avčin na uvodnem mestu aprilske številke »Planinskega vestnika,' dodane pa so še tri lepe fotografije. Dr. A. Brilej opisuje zanimivo ttlro^na Nabojs, R. Stefanovič iz Beograda piše o smučanju na romunskih pla* ninaK, V. Modic razpravlja o pravilni vezavi v vrvni tehniki plezanja, dr. A. Debeljak pa o gorski bolezni.^ Sledi obzor-ilfk z društvenimi vestmi. Številko krasi več celostranskih in tekstnih slik. k Zdravniški vestnik objavlja v letošnji 3. številki več 'tehtnih strokovnih razt>?aV,‘ med katerimi naj omenimo razpravo »Novi pogledi na fiziopato)ogijp. in "terapijo pljučnega edema radi bojnih ,strupov,« ki jo je napisal ravnatelj mariborske vojaške bolnišnice, san. major dr. M. S. Tasič. Dr. R. Blumauer piše o ihtrakranlalnih poškodbenih krvavitvah, dr. F. Novak o obsevanju z rentgenskimi žarki iz bližine, dr. M. Avčin pa o meningitisu in meningizmu pri otrocih. Zelo obsežno in zanimivo je tokrat vejališče jstrokovnih besed in izrazov dr, M. Černiča. Biti mu moramo za to delo iskreno hvaležni. Mimo tega obsega snopič še več strokovnega drobiža. Sbifr* Kdo bo drugi zastopnik Maribora v ligi ? ODGOVOR NAM BO DALA NEDELJSKA TEKMA MARIBOR—RAPID NA IGRIŠČU RAPIDA OB 15.30. Zadnja lokalna prvcnstvtuia tekma v sezoni 1930-10 je mnogo pridobila na svoji privlačnosti m o.bčinslv« Kakor UJsli na važuosti za uadaljiije tekmovanje, ker bo no vsCl'vfcrjčtnS&ti odtočila," Rob" 15o poleg Železničarja zastopal mesto Maribor v slovenski . uogometni -ligi; Maribor ali ^ma.hasp^tnikoma. beležijo že po tradiciji veano številen obisk, reševanje gtfrtijegft VpraSartjii pH bo pritegnilo šu nadaljnje trume prijateljev nogometa, le v eni zadnjih številk smo navedli Uglede obeh nasprotnikov kakor Uidi, praktično malo verjetno možngst, da bi sc na drugo mesto prerinil SK Mura. ki ima odigrati Se' 4 tekme. Ker sla prvi dve mesti že definitivno oddani-tet--je' tudi p*...spotlajviu koiMju =luUlice, klicno pričakovali T^cčjerpu, dii bo Mijra za- menjala zadaje mesto z Gradjanskim, je tako na‘vsej tablici neposredno zanimivo le območje 3. ia <1, mesi«, kjer sla scdftj zasidrana llapid in Maribor z istim šlevi-lojii točk. Pod nawdrit*b» ob IdiKJ,' igra reiervnih moštev pa ob 11, . - ,v-. , FINALE' DRI GbRAZREDNEGA PRVEV-»»* --STVA- - : " Na- sladlonir- Z«lertti('-arja 1» v nedoljo ob JO. _važjp iVde . iz kombinacije za prvo mesto. Potemtakem zadošča LCntfavl t*®if‘fTk>liS®'|a"‘ KdTfCriifca že remis. medtem ko_ rabi Slaviia obe totki,-* Trfdi* za to tekirio vlada veliko zanimanje. i . . .. -t.T-- DVE JUGOSLOVANSKI ZMAGI V TAOH-MINI Po končanem' turnirju v Genovi so sodelovali naši Igralci na mednarodnem teni-škehi lurnh’ju v Ttjormini na Sieilijt- Pun-čec in Pallada sla predala svoji igri na- sprotnikoma, Patlada v četrtfinalu Del Dcl-Ju prt stanju 6:3, 15 radi bolezni, Punčec pn^V ftoalu Asbothu pri stanju 9:7, 1:0 za Madžara, ker si poškodoval roko. 'V damskem JinuiiK jv,iK4**a6eva. izpadla- liroli Nemki ■ 'tJQsto>no.vi '„š 3:6, 3:6.. v ploskem dotrblir”sta bila Mneec “tn Pallada v Četrtfinalu črtana iz konkurence, ker nista hotela; v m raku ajadaljevali-?igiu proti paru I\ogers-r>Ji^j»i- pyi stanju 4:6, 4:3. Zma-‘goviiloi slu. Italijana iie Slefajit—Taroni,Jd sta arov sta žmsg&lfl FtorijanbSa—PalJtfdfi v finalu njajlt italijanski>n£p»rofli .MantwLto-~Tio-oiii 6:2^0; l,.dočim sta. Kovačeva—Cucolji izpa«. dfa''% fv'c!eli’innal^.; TOfli' damskC. dpuble se-1e •korterr"z JtagttKlovansko- zmaJtt-Nrasl zastopnici Ko>4l)H *■!!>-! III ... MODERNE STATVE za vezanje perzijskih preprog, “prodam. Vprašati Šiftar Mafija. Vinarska šola. - . „ ,;y. , 3445-4 * OTROŠKI VOZIČEK globok, moderen, poceni' na-PfO&h Jadganska 53, 2446-4 ^tanovaiM^ STANOVANJE trisobno v centru se odda za 1 maj 1940. Vprašati Združenje trgovcev, Vetrinjska 11-1. 2426-5 Lepa namizna MANSARDNO STANOVANJE sobo, kabinet, kuhinjo, pritikline. oddam s 1. majem. Bet navska 39. 2461-5 Službo erobt VAJENCA za krojaštvo obrt sprejmem. Verdonik, Tyrševa 12. 2456-9 Sprejme se .... . KLEPARSKI VAJENEC samo bd poštenih starišev. Kleparstvo Rotrnfi; SriietaHo-va 33. 2358-9 Kam, k jel V nedeljo otvoritev---1—— VINOTOČA Brecelj, Počehova. . 2434-17 PRLEŠKE GIBANCfc v nedeljo v gostilni »Kren« Klemenšak, Pobrežje. £460-17 ter prvovrstna buteljčna in namizna vina nudi po^mernih cenah Banov, vinarska in sadjarska sola v Marlisoru KLOBUKOV zmanjšam, zvečam, kemično čistim, barvam ter fasoni-ram po zadnji modi od din 10-- do 28 Babosek Vladimir klobučar MARIBOR, VETRINJSKA 5 RESTAVRACIJA UNION danes sveže morske in sladkovodne r^be, ribja saiata-. prvovrstno vino. Sc priporoča Alojz Jarc. 2459-17 Citajte„VečerBik 4 Novi vzorci svile se dobe poceni pri Oglejte si izložbe 1 Trpinu OTROŠKI VOZIČEK globok, se proda. Ogled med 11,-do 14, «roi Tamerleva 37. l.,nadstr. ,, : 2448-4., ZA- MALE HARMONIKARJE Radi nakupa hromatične, pro-“ d?in slfPra',nove klubsko,har moniko. Ogleda se lahko od lSHto 15,- ure, Beftiavska' Sl. pritličje- desno.___2421-4 Spomnite se CliDi Haikmišef. Tzšla je iz tiska knjiga LOJZA ŠUŠMELJA tAatoutsIU Matild" 30 izvirnih linorezov, katere prejmete v TUkov-ni zadrugi na Aleksandrovi cesti 13. Tel. 25-45 "m Izdala iti tiroTuj«'" VMfJI.F IUH.N1KAR v Alariborn Tlsko Mariborska tiskarna d 'd., predsuivuil. Sl V\K() UK ILLA > Mariboru - emUu nc vrača jo. — Uredništvo in uprava: Maribor, Kopališka ulica — Telefon ureduiStVa štev. 25-67 b uprave štev. 28-67. — Požtut čekovni račun štet 11