List 45. Tečaj LIX. os i f \ ne I U V r Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 ljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema npravništvo v Blasnikovi tiskarni plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — po vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub- 0'glase (inserate) vzprejemlje npravništvo Dopisi naj se pošiljajo nredništvu „Novic* V Ljubljani 8. novembra 1901. Politični oddelek da se ne bo zopet oglasil kak dr. Gregorec v parlamentu in plediral za nemški državni jezik. Sedanje pravno stanje jezikovnega vprašanja Zopet jezikovno pravo Najaktuvalnejši del iz tistega kompleksa problemov ki se skupno in na kratko imenujejo „avstrijsko narod dobro in vsestransko pojasnjeno v knjigi 'V __• __i- _ o___-i. ___i,; » das reichische Sprachenrecht » ki jo je spisal dr je oster- Alfred Fischl in v kateri ie zbran ves tozadevni materijal in » kateri je povrh dodana zgodovina jezikovnega boja v nostno vprašanje « î gotovo oni del j ki se nanaša na naši državi Knjiga seveda pisana v nemškem smislu * jezikovno ravnopravnost v šoli, v uradu in sploh v javnem življenju. Ves boj zadnjih let se suče skoro izključno okrog tega vprašanja in dozdeva se nam, da bo avstrijskim Slovanom prestati še težke boje in silovite persekucije, predno se to vprašanje povoljno reši — ako se to sploh kdaj zgodi, kar še nikakor ni gotovo. Kar so avstrijski slovanski narodi v zadnjih tridesetih letih dosegli glede jezikovne ravnopravnosti, to jim je bilo dano naredbenim potom. Odločilni krogi so stali na stališču, da uredba tega vprašanja spada v delokrog eksekutive in da so zakonodajni faktorji že rešili, kar spadalo v njihov delokrog, s osnovni zakon sprejeli člen 19., a kritičnemu čitatelju bo vender znatno koristila. tej knjigi najdemo vse cesarske patente » ukaze 7 zakone in naredbe, kar jih je bilo izdanih od leta 1527 in iz teh zakonov in naredb izvaja pisatelj, da je zahteva nemškega binkcštnega programa, naj se jezikovno vpra šanje zakonito reši, nesmiselna i češ 1 da je to že dognana stvar in da je nemški državni jezik ne samo po večstoletni navadi ampak tudi s pozitivnimi zakonodajnimi akti uve- členu 19. državnega omejen po tem da so v državni ljavljen ter da osnovnega zakona. Pravno se da to stališče brez težav izpodbijati, kajti člen 19. državnih osnovnih zakonov je sam po sebi s katerim se vsem razveljavil vse poprej izdane patente in zakone, ki se z zikom jamči ravnopravnost v šoli, v uradu in v javnem življenju. njim ne strinjajo Nasprotno pa je gola istina, da de janski zavzema nemščina vse predpravice w državnega Tudi Badenijevo ministrstvo se postavilo na to stališče i ko izdalo znane jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. Nemška revolucija je dosegla, da so bile te naredbe preklicane. Zmagalo nemško stališče, da zika in so pravice druzih jezikov poleg nje tako neznatne, da sploh ne pridejo v poštev. Prav ker je to stanje neznosno, se je začel sedanji utesniti krivične predpra jezikovni boj; čigar smoter izvršitev člena 19. državnih osnovnih zakonov ne spada v delokrog eksekutive, da člen 19. obsega samo načelo, da pa se mu mora potem legislative udahniti šele življenje in sicer z izvršilnim jezikovnim zakonom Era jezikovnih naredb vice nemškega jezika in razširiti primerno potrebam dotičnih narodov in načelu ravnopravnosti in jednakovred-nosti veljavo druzih jezikov. Boj proti temu stanju se mora prav v sedanjem s tem končana. Na mesto času voditi s posebno odločnostjo, ker vidimo pri vsakem jezikovnih naredb naj stopi jezikovni zakon, ali pot do » tja je pač še dolga. Dr. Herold nemški državni jezik, ki ga zahtevajo nemške stranke prava pravcata bomba, ki bo razgnal parlament. Stvar je vsekako zelo važna in zasluži najintenzivnejšo pozornost ter najresnejši studij, zlasti od strani političnih voditeljev, koraku, kako se vlada in birokracija na vso moč trudita dobro rekel, da je v nasprotju z načelom ravnopravnosti utesniti dosedanjo itak sramotno-klaverno veljavo nenemških jezikov ter Kar se v razširiti veljavo nemščine kar najbolj mogoče, tem oziru počenja, presega že vse meje, to je krnto nasilstvo, ki se ne meni niti za najvitalnejše interese prebivalstva in proti kateremu se mora nastopiti z naj- vlada Kôrberjevo odločno v Čehom in sploh Slovanom nasprotnem večjo brezobzirnostjo. duhu viti proračun Že danes je gotovo, da se Korberju ne posreči, spra- pred Božičem pod streho, a vse kaže, da bodo Rudarji pozor! Meseca oktobra lanskega leta ustavile so rudarske skemu odseku. prihodnji dnovi silne važnosti za daljno prihodnjost. Poslanska zbornica je v ponedeljek pozno zvečer dognala prvo branje proračuna in je bil isti odkazan proračun- zadnji seji sta bila izmej proračunskih go zadruge (Knappschafts-Berufsgenossenschaften) v Bochumu na Pruskem zavarovalno rento (penzijon) vsem tistim po nezgodah v pruskih rudokopih prizadetim inozemskim rudarjem in njihovim vdovam in sirotam, kateri so se bili vrnili v svojo domovino, da bi tam vživali zavaro- dobil čas za prvo branje proračuna, za njimi vorov važaa samo dva : Woliov in Heroldov. Wolf je razkladal svoj program in se delal velikega avstrijskega patrijota. Herold pa je vladi očital, da je izzvala boj s tem. ker ni držala slovesnih svojih obljub. V prihodnjih sejah se bodo rešili različni nujni predlogi, ki so bili pomaknjeni v toliko, da se je pa pride na valno rento. Takih rudarjev je tudi,^aIibog, med Slovenci precejšnjo število. Zdravi in čili so se ločili od nas, v vrsto zakon o kmetijskih zadrugah. Iz državnozborskih odsekov. ali ministrstva se Čehi hoteli, bodo ■ » Usoda parlamenta odloČi v proračunskem odseku. Ako bodo lahko zadrževali posvetovanja o proračunu pruskih rudokopih zadela jih ie nesreča, in vrnili so se pohabljeni, ako niso celo življenje zgubili. Pruski rudokopi so ustavili rento z ozirom na novo nemško obrtno zavarovalno postavo proti nezgodam, po so Čehi že dosegli znatno zavlečenje. Prisilili so odsek, da se dokler bodo hoteli in ne bo proračun do Božiča gotov, kakor je Korber obljubil cesarju. V prvi seji proračunskega odseka kateri se mora podeljena zavarovalna renta vživati v v sv°ji drugi seji ni bavil s proračunom, ampak s predlogo ) nemški državi, in miruje plačilo za inozemce tako dolgo dokler prebivajo v inozemstvu (torej tudi v domovini). Pritožbe na razsodišče v Dortmundu so se zavrnile in tudi naš konzul v Kolnu obvestil je prizadete delavce, so to storile, bodo imeli Čehi povod, nastopiti z obstrukcijo. » zastran dijurnistov, katera predloga se je naposled po dolgi debati vrnila pododseku Za četrtkovo sejo je bila naznanjena važna bitka. Vladne stranke so nameravale v nasprotju z opravilnikom preprečiti generalno debato s proračunom. Ako da bodo ostale vse pritožbe brezvspešne, ker je državni zavarovalni urad (Reichsversicherungsamt) v Berolinu kot najvišje sodišče o zavarovalnih rentah izdal okrožnico, naj se v inozemstvu stanujočim inozemcem zavarovalne rente ustavijo na podlagi novega obrtnega državnega za- da se terminska kupčija na žitni borzi čulo se je tudi mnenje, da vlada sama hoče potisniti Čehe v obstrukcijo, da bi imela vzrok, zaključiti zasedanje državnega zbora — Narodnogospodarski odsek se je v sredo bavil s terminsko kupčijo na žitni borzi. Poročevalec dr. EMoj je izdelal obširno poročilo Vlada pa se je postavila na stališče, ne sme do cela oi- varovalnega zakona. Veliko prizadetih rudarjev in njihovih družin se je torej podalo nazaj na Prusko, kjer se jim je po prihodu zavarovalna renta zopet izplačevala. Dosti pa jih je ostalo v domovini brez rente. praviti, kakor zahtevajo vsi pravi kmetski zastopniki, ampak hoče to kupčijo reformirati. Poljedelski minister Griovanelli je to vladno stališče obrazložil v dolgem govoru, ki se splošno obsoja Stvar utegne, ako pride na razpravo, imeti še posle- Micà Žikovšek dice za ministra Giovanellija, ki sekcijskega šefa Becka. je pa orodje v rokah » rudarjeva vdova v Rofeugozdu, okraj Italijansko vseučilišče v Trstu. Na vseučilišču Laško î se sicer tudi podala nazaj na Prusko, kjer do biva zopet prej ustavljeno zavarovalno rento, vložila pa # je pravočasno in morda tudi edina rekurs proti ustav-Ijenju na državni zavarovalni urad po svojem zastopniku gosp dr. Josip Kolšeku, odvetniku v Laškem trgu. In v Inomostu so nemški visokošolci šiloma preprečili italijanska predavanja nekega novoimenovanega profesorja. Nastopili so šiloma proti utrakviziranju „nemškega" vseučilišča in dosegli tudi uspeh. Italijanski dijaki in italijanske občine so se seveda hitro oglasile z zahtevo, da naj se v Trstu ustanovi italijansko vseučilišče. In glej Čudo ! Dočim vlada v se slišati neče o res je ugodil državni zavarovalni urad v Berolinu vlože tem, da bi se v Ljubljani ustanovilo utrakvistično vseučilišče, nemu rekurzu ter nedavno obsodil rudarsko zadrugo dočim Čehom na Moravském neče dati dvojezičnega, kaj še v Bochumu v plačilo vseh zaostalih ustavljenih mesečnih zavarovalnih rent. samočeškega vseučilišča, je brž pripravljena ugoditi zahtevi Italijanov in je minister Hartel se ze izrekel, da se v dveh ali treh letih ustanovi v Trstu italijansko vseučilišče. Da je to sodbo je priznana pravica avstrijskih rudarjev, s tem ubito vseučilišče v Ljubljani, tega menda vlada ne opazi vživati v domovini zavarovalno rento pruskih rudokopov * Francija Iz privatnopravnih vzrokov v korist ne- ako se jim zavarovrlna renta podelila pred oktobrom leta 1900, na kar naj bodo vsi slovenski prizadeti rudarji opozorjeni. Politični pregled katerim francoskim špekulantom je že pred nekaj meseci nastal mej Francijo in Turčijo konflikt, ki je zdaj zadobil jako resno obliko. Francija je namreč združila z rečeno privatnopravno zahtevo tuli celo vrsto političnih zahtev, ki merijo vse na to, povzdigniti ugled in veljavo Francije v Orijentu. Ker se turški sultan tej zahtevi ni udal, je Francija odposlala posebno bro- Notranji položaj. Nasprotje mej Čehi in vlado dovje, je okupiralo otok Mytilene. Sodi se sicer, da se bo ie znamenito poostrilo ves politični položaj. Nemci so nekaj časa zasmehovali govorice o ministrski in parlamentarni krizi ter sultan udal, ali vzlic temu ni izključeno, da provzroči korak, ga je storila Francija, mejnarodne komplikacije. Vojna v južni Afriki. Angleži imajo vsaki dan se rogali poročilom, da odstopi minister Rezek, ali dr. Kra- več smole. Doživeli so že zopet ohčuten poraz Pri mara ostri govor v proračunski debati Ie pokazal, da so te so bili zopet hudo tepeni. Buri so zgrabili polkovnika Bethelu Ben- govorice bile več kakor utemeljene. Vlada je svoj čas dala sona in mu jeden del armade popolnoma uničili. Sam lord Ki- čehom pozitivne obljube, a svoje besede ni držala in zato so tchener poroča o tem porazu v London, da je v tej bitki padel Čehi zaželi proti nji boj. Storiti so morali to tembolj, ker sam poveljnik Benson, 58 mož, osem častnikov, 156 mož pa bilo ranjenih. Buri so vgrabili tudi dva topova. Značilno gospodarstvo. Borze so torej, kakor barometer, na ka- za vrednost angleških vojskovodij je tudi to, da je list „Times" malo prej silno hvalil Bensona in njegovo „vojno taktiko", ki terem lahko opazujemo gospodarski in politični položaj kakor tudi napredek narodov. Večji del ljudstva ve o borzah jedino le to, da se vojno taktiko", a zares konec vojne najbrže še ne bo tamkaj izdavajo tečajnice (Coursblatt), obvestila o trgovini je tako izborna, da bode baš ista omogočila hiter konec vojne. Zdaj pa je pač „konec vojne" za polkovnika Bensona in njegovo tako brž, kajti Buri sami pripovedujejo o tem, da vojna ne bo končana tako dolgo, dokler je še en Anglež na transvaalskih in da se tam trguje. Te trgovine pa ne razumejo In to tleh. Buri pripovedujejo, da jih ta vojna prav za prav ne stane več nego življenje svojih rojakov. Angleži jih namreč nehote preskrbujejo z vsem, ker jim Buri ne ugrabijo samo živeža, ampak tudi orožje, konje, obleko in druge potrebščine, ti predmeti ne prinašajo na borzo; nadalje se fiksirajo je jeden od glavnih vzrokov, da trgovina pri • nekaterih narodih ne napreduje. Na borzah se trguje z vsakovrstnim blagom, menjicami in drugimi efekti, če prav se Buri streljajo le še z angleškimi puškami in streljivom, topove pa, Buri ker so jim pretežki, večinoma zakopljejo ali jih uničijo. imajo na bojišču še 20 — 25.000 vojakov, kajti njihovi premije za prevažanje in zavarovanje blaga i kakor tudi mladeniči so že v svojem 15 letu izborni bojevniki. vse za gospodarstvo in trgovino važne postave. Glede na različnost, predmetov, s katerim se trguje razlikujemo: borze za promet blaga in efektov (Waaren ) •AAA A>ift A A AAA AAA A AAA A A A A A A A A 31 t { * f I i ř I * ( I ' ' ^ 1 I I » • • • ^«T* ' a * If' » j ' ' j A » jt~ y '* • s ' % v » r^ ~ » I1 \ und Effecten-Borsen), borze za promet blaga (Waaren Borze in borzni posli. Spisal Albert Žnideršič. Bôrsen), borze za promet efektov (Effecten-Borsen) in borze za promet z domačimi pridelki (Special-Borsen). i . t Avstro-Ogrski imamo borze za promet efektov na Dunaju, v Budimpešti in v Pragi, za promet blaga v Trstu, v Lvovu, v Gradcu, v Lineu, v Budimpešti, na dvajsetem stoletju gotovo ni več kakega trgovca, Dunaju, v Pragi in v Črnovcih. Specijalne borze so na pr. v Pragi za sladkor, v Liwerpolu za volno, v Lipskem kateri ne bi bil slišal o borzah. Ker je pa veliko ljudij katerim so borze in njih uredbe uganjka in tajnost in ker se današnje moderne velike trgovine ne more mi- za knjige itd. sliti brez njih î hočem tukaj podati čitateljem sliko o Borze se nahajajo v velikih, krasnih palačah î z borzah, kakor tudi o poslih, kateri se tam sklepajo. Kaj je toraj borza? Borza se zbirajo trgovci v interesu svoje mesto, na katerem obrti, govoreč o velikimi dvoranami, katere so razdeljene na več delov. Eden del je samo za mešetarje in agente, imenuje se: trgovskih prilikah splošno in sklepajo trgovske posle. parket (innerer Schranken); v drugem delu se zbirajo borzijanci in špekulanti, to so: kulise (áusserer Schrán- íme samo je vzeto kakor jih večina misli od trgovske ken) » in v tem delu imajo zopet večji kapitalisti posebne obitelji Van der Beurse iz grada Briigge v Holandiji oddelke. interesu vsakega trgovca da marljivo obi J ker so v njihovi hiši imeli takšne sestanke. Drugi zopet skuje borzo, ali če mu to ni mogoče » da pogo mislijo i da j e ime prišlo od palače v gradu Amsterdamu j na kateri so bile oklesane tri denarne mošaje (borse) Kakor se dandanes misli, so bile prve borze ure stoma bere obvestila borz, ker na ta način spozna različne cene blaga, ponudbo in povpraševanje po trgovskih predmetih, gospodarske in politične prilike, katere vpli- jene 1531. v Brugge in Antwerpenu; nekoliko let vajo na ceno in špekulacijo To veliko gospodarsko pozneje so bile že tudi na Francoskem, na Nizozemskem in v Hamburgu. V prvem začetku se borzah jedino le z navadnim blagom. delalo na teh Borze so brez dvoma centrum gospodarskega in važnost borz so spoznale tudi države in so monopolizirale uredbo teh institutov; izdale so borzne zakone in uredile javno kontrolo nad posli, kateri se tam sklepajo. Borzne starešine, katere imenujejo borzijanci med seboj, so od- trgovskega prometa in njih položaj je važen za razvitek narodnega gospodarstva. Kakor so se borze do danes razvile, ne moremo brez njih v trgovini, posebno v denarnem in kreditnem prometu niti pomisliti na napredek, ker je na borzah zjedinjena ponudba in povpraševanje po blagu, katero obojno je z ekonomičnega stališča naj- govorni > da nobeden član ne dela proti štatutom. Splošna vsebina borznih zakonov je naslednja : Borzo smejo redno obiskovati samo člani borznega zbora, kakor tudi drugi trgovci in tujci, če plačajo vstopnino. Prepovedano je priti na borzo trgovcem v konkursu, .bankro- terom, ženam in osebam pod kuratelo. 8igurnejši regulator za fiksiranje cene kakemu predmetu. Posli se na borzi sklepajo vsaki dan, razven nedelj Jasno je, da razmerje med ponudbo in povpraševanjem in praznikov, navadno od 11.—2. uré popoldne. Borzni ni stalno, ali vkljub temu se splošni promet ravna po štatuti govorijo nadalje o pravici in dolžnosti mešetarjev i potrebi. o načinu likvidiranja trgovskih poslov o publiciranju Borzni dogodki ne vplivajo samo na življenje in službene tečajnice po vsaki obdržani borzi. — Ti štatuti srečo onih, kateri delajo na borzi, marveč se dotikajo so merodajni samo za oficijelno borzo, katere poslovanje druge borze od tudi političnega in trgovskega organizma države in na- nadzoruje vladni komisar, za razliko rodov. Indirektno vplivajo borze na vsakega pojedinega (Nachbôrse), katero obdržavajo borzijanci v posebnih v državi, čeravno ljudje tega ne vedo, marveč čutijo dvoranah, ko konča oficijelna borza. — Razun teh dovo- samo njih vpliv po koristnih in škodljivih posledkih na Ijenih sestankov so še takšni, kateri so prepovedani, ter se obdržavajo v kavarnah in sličnih lokalih ; to so im v finSBK n UlfjflBJ CfciCof r MBBlk-u ■. jTbKJL ' sLHTba. B^h^j*, >x ufffl Mul rt1 f n' . ^ iIht™ Bil ■ kotne borze (Winkelborsen). za Ni vedno mogoče » da trgovci osebno sodelovali pri trgovini, ter so rad5 tega prisiljeni ) vzeti na pomoč mešetarje ali borzne agente, katerim so vse trgovske prilike natančno znane. Jedni od njih mešetarijo samo z blagom, drugi zopet z efekti in menjicami položaju j dolžnosti in delokrogu javnih in zapriseženih mešetarjev govore trgovski zakon in borzna pravila. Izven javnih mešetarjev so tudi privatni, kateri lahko ravno opravlj posle razlika med njimi je samo ta tako da za nje niso mešetarska pravila merodajna vsakem skle njenem poslu izdajo stranke ali mešetarji pisma (Schluss-brief), katera so slična kupnoprodajni pogodbi in morajo biti spisana na posebnih, za to pripravljenih blanketih. novejšem času trgujejo in špekulirajo trgovci tudi s pomočjo bank in komisijonarjev. (Bank-Commissions- adno sledeči : potreba Geschâfte). Način poslovanja na borzi je na^ Će želimo skleniti na borzi kupčijo ali prodajo je priti na borzo v uradnih urah, poiskati agenta in mu naročiti, da bi on kupil ali prodal za naš račun izvestni predmet. Dalnji razvitek posla ni več naša skrb, ker nas mešetar o vsem obvesti in pošlje nam popoldne zaključna pisma (Scblussbrief) v podpis. Dolžnost trgovca je, vse, kar je važno, zapisati kronologično v borzno knjigo, katera je za njega trgovska knjiga in kot takšna v vsakem oziru zelo važna. Dolžnost trgovca je tudi, zapisati plačano provizijo mešetarja v mešetarsko knjigo. (Dalje sledi.) Nekaj kompostu ali mešanem gnoju Spisal J. Vuk. Pri nas je to gnojilo, žalibog î premalo In kako lahko si napravljali gnoj po ceni poznano. ko so druga gnojila tako draga in manj zaležejo kakor mešanec Pri vsakem gospodarstvu odpade namreč mnogo t^arin ki se puščajo brez vsake koristi sem ter tja ležati » če tudi bi nam, predelane v gnoj j veliko zalegle Vsi snovi v sebi zato odpadki imajo namreč nekaj gnojilnih jih je treba zbirati in mešati, da se primerno razkrojé. mešanjem različnih odpadkov dobimo gnoj, kateri je bogat na vseh različnih snoveh. slimo rabiti. Sicer pa je najboljše, da ga imamo pri gnojišču, torej blizu gnojnice, ker je treba večkrat zalivati. Prostor za kompost mora imeti tudi nepredirna tla, da se ne more gnojnica izcejati v i % ~ emljo Prirediti tedaj prostor tako, da je spodaj glina; dcbro je, ako napravimo okoli komposta jarke ali rove, da ga ne more deževnica kvariti. Kompost napravljamo tako, da spravljamo prej na- štete tvarine nakup in sicer plastoma spodaj denemo na pr. zemljo ali blato, na to plevel, potem pepel, na to zopet blato itd. Sploh znašamo na kup, kar nam pride v roke, vselej pa razgrnemo vkup spravljeno tvarino po vsem kupu. Posebno se priporoča, da primešamo kom- postu tudi straniščni gnoj, kadar izpraznujemo straniščne Straniščni gnoj obogati kompost na vseh redilnih jame. snoveh; razun tega pa še najbolj pomaga da različne tvarine hitreje segnijejo in sprstene Na kompost se nakladajo različni odpadki tako » dolgo, da je kup k večjemu P/2 metra visok. Dobro je ako je kup na vrhu nekoliko vglobljen ali jamčast, da se pri zalivanju z gnojnico le ta ob straneh ne odceja. Kompost je treba zategadelj zalivati, da je dosti vlažen, in potem ga vsako četrtletje prekopati ali premešati Radi premalo časa se navadno prekaplje vsako jesen in pomlad, ko še ni za drugo delo. Pri takem prekopavanju je najboljša prilika da dodajamo kompostu plastoma dober tudi straniščnoga gnoja, ako pa tega nimamo, hlevski gnoj. Kup se mora odrezavati od vrha do tal tedaj navpično mer » kajti tako se najbolj pomešajo različne tvarine. Če kup večkrat prekopljemo, bo dozorel pred gotovo že v poldrugem letu Če pa ne, moramo čakati tudi tri leta Pri tem pa se moramo držati na slednjega pravila: Kompost je tedaj dober za rabo i kadar so vse tvarine sprstenele v črno prst. rekah, potokih in ribnjakih nahaja se včasih dosti blata, ki se da izvrstno porabiti za gnoj blatu je primešano mnogo rastlinskih in . Temu živalskih ostankov, kakor listja in korenin, povodnih rastlin, raznih nahaja tudi Da jo od- mrčesov itd. svežem takem blatu se mnogo kisle črne prsti, katera je škodljiva pravimo in pretvorimo v sladko črno prst, moramo tako blato v jeseni iztrebiti in spraviti v kupe, da med dobro prozebe. zimo Da pa se hitreje razkisa, pridenemo ji plastoma vapna in pepela. Kompost rabimo za gnojenje travnikov, pašnikov i dober ker Kompost napravimo » ako mešamo sledeče kakor cestno blato, blato iz jarkov î mlak j vinogradov in sadnega drevja. Za njive ni ima preveč plevelnega remena v sebi. Debel in še pre-tvarine, mai0 razkrojen kompost kaže pred porabo presejati skoz ribnikov in mrežo, kakoršno rabimo za presevanje peska. Presejen luž, sip iz starega zidu, smeti z dvorišča, skednja in kompost porabimo za gnoj kar ga pa ostane to stran stanovanja, pepel 1 kosti » drob j kri. dlako » perje rogove, mreže, to pa še ostane dalje kot nezrel kompost Za parklje, kebre, črve, plevel, straniščni gnoj teri se je topilo milo (žajfa) vanju i. t. d. 1 vodo i v ka m sicer pri pranju » umi po hektar travnika rabimo 100—120 voz komposta, težkih meterskih centov. Ako gnojimo s kompostom, mo- ramo ga jednakomerno raztrositi in dobro povlačiti z brano. Za kompost izberemo najprej primeren prostor Evo vam toraj malo navodil pripravljanju me- Njega je dobro imeti blizu tistega mesta j kjer ga mi- šanca. Bližnja prihodnjost nas bo učila, kako dobro in -ri } -. ' t éà - ■ I! - 1 " t 1 Jrar po ceni je to gnojilo, posebno sedaj, ko ni potrebnega denarja za nakup druzega gnoja. Ker pa brez gnojenja Parcela dandanes ne opravimo ničesar, moramo gnojiti m to dobro gnojiti. Denarja primanjkuje, kar pa je največ krivo nepotrebno lišpanje deklet in fantov, tudi gospodarji in gospodinje niso izvzeti. To pa stane denar, ako ga hoče ob nedeljah in praznikih gospoda špilati, za gnoj pa potem manjka. . nepognojena in nepovlečena II. pognojena in nepovlečena . III. nepognojena in povlečena . IV. pognojena in povlečena . . Ta števila govore dovolj jasno naj si to dobro zapomni. pridelek sena 7-45 . 16 65 15-50 3126 n » J vsak kmetovalec še Zato priporočamo brananje travnikov in pašnikov enkrat kot potrebno gospodarsko delo i ki naj se Ali je dobro travnike spomladi prebranati? Na travnike se pri kmetijstvu vse premalo gleda, omisliti opravlja z dobrimi travniškimi branami za mab. Ako si mali posestnik iz gmotnih ozirov take brane ne mora » če prav bi bilo to zelo potrebno, zakaj kmetovalec za hteva od njih od leta do leta več doneskov, in celo za htevati mora, da dobi potrebne krme za svojo živino Priprosto in lahko sredstvo doneske travnikov povišati pa naj s svojimi sodrugi pri društvu skrbi za to, da jo kupi kmetijsko društvo in jo oddaja v splošno porabo. » če jih spomladi prebranamo je tovalci o tem koristnem Žal j da še mnogi kme delu nočejo niti vedeti, zakaj manjka jim razumdosti, ker menijo, da je tako delo ne- Kmetijske raznoterosti. Kumare, kako jih ohraniti za zimo? obče potrebno ali škodljivo. Nastopne vrste naj bodo v pouk vse priljubJj o tem važnem opravilu. znano, kako priljubljena jed so kumare, zlasti za zdrav želodec. Kot prikuha gospodi, kot mala južina kmetskim ljudem je čez veku malo časa v letu samo žal, da ta rastlina daje svoj užitek člo dober mesec v jeseni jih vživamo Prebranajo naj se travniki in pašniki v zgodnji spomladi, takrat, ko so se tla otalila da se zemlja ne prijemlje brane. m pa že mine ta zelenjad. Gnjiloba in mraz sta ji vzela rast in življ toliko posušila, porabiti, skuSali so ljudje na več načinov jih shraniti. Omenim Da bi se v dolgotrajni in pusti zimi dalo kaj tacega Delo naj se opravi skrbno. Da pa je to mogoče ) je seveda potrebna dobra brana; najbolj pripravna v to da ne more zrak do kumat svrho travniška brana za mah, kakoršne se dobivajo k,et na temen Pastor po tvornicah za kmetijske stroje, celo tudi pri ključavničarjih in kovačih. Za silo je porabna tudi navadna njivska brana. Zastran brananja bodi povedano, da za lahka tla jih samo par. Nekateri napravijo kumare zrezane in kakor navadno na mizo pripravljene v močan glinast lonec, katerega ob robu z pergamentnim papirjem ali pa z mehurjem zavežejo, Lonec se potem postavi v hladno čaka do porabe. Seveda se mora, kadar se odjemlje, vsakikrat posoda zopet močno zavezati z omenjeno obvezo. Da se kumare ne pokvarijo, treba jih vzeti sveže in nepokvarjene, dodati dosti popra, čvrstega kisa, navrh shraniti j»a precej dobrega olja. kumare na drugi način se še celo v spomladi lahko uživajo. Odberi svežih, nepokvarjenih mladih kumar, deni jih lepo osnažene v lonec, položi med nje nekaj rožičkov paprike, nekaj popra v zrnju so pa travniki močno porasteni z ter zraven priloži še par vršičkov kopreca ali kopra (Anéthum in dobro oskrbovane travnike zadostuje, če se enkrat po dolgem povlečejo. mahom ali s plevelom, se priporoča dvakrat branati in grav&>lens, Gurkenkraut), kar vse 9 i i t v» . « sicer po dolgem in povprek, da je izdatnejši uspeh brananja tem dobro hladnem prostoru. Tako pripravlj celo leto zalij z močnim kisom obveži z pergamentnim papirjem in shrani v kleti na i kumare lahko počakajo m Korist brananja pa je ta, da se travniška ruša Da les dalje časa traja, ga je dobro namakati v vodi zrahlja, plevel, mah izruje in rani, krtine in mravljišča raztopljene modre galice (bakrenem vitrijolu). Navadno se rabi poravnajo. Tudi se more na ta način mešanec in umetni gnoj i ki se je poprej raztrosil » oziroma semenje i se se gnoj je posejalo, spraviti pod zemljo; vsled tega poprej razkropi, seme pa zanesljiveje kali. zemlji pa zrak in toplota ugodneje vplivata in voda glo do 5 kg modre galice na 1 hl vode. V tej raztopini naj se pusti les 8 do 14 dni in trajal bode gotovo trikrat dlje časa, Ker so koli in drug vinograd- nego če ga ne namakali niški les drag, gospodari vsakdo slabo, zrahljani prostega dela. ne opravi tega pri- Da se řeznice boljše primejo, vtakni jih za štiri bokeje prodira v tla. To pa zopet stori, da sestavine do osem dûi do Polovice v vodo. Na ta način vidiš, ie predno zemlje bolje preperevajo in se rastlinske redilne snovi razkrajajo. jih zasajaš, ali imajo še življenje v sebi ali ga nimajo. Če gornje oko ne poganja, ne sadi reznic, ampak rajši počakaj tem še za nekoliko dnij. V vodo pa postavi trte šele tedaj, ko se » da se nekoliko rastlin izruje, dobijo ostale ^ .bati mraza> kaJti prerano bi trte ne poganjale, pa pomladanska slana zamorila prve poganke, ako tudi jim več prostora za svojo rast in se morejo čvrsteje in buj-neje razvijati. Pri brananju ranjene rastline poganjajo večkrat (na pr. detelje) tem bolj in rastejo čvrsteje. Iz řeznice celih'deset dnT na vročem vsega tega pognale. To delo priporočam vsem vinogradnikom, ki zasa-jajo řeznice (kolči). Iz lastne skušnje znam, da so se parile solncu in ker sem se bal, razvidno, da dajo z brano obdelani trav- da so se posušile, vtaknil sem jih pred saditvijo nekoliko dni niki tudi več pridelka Da to res tako, dokazal je* proiesor Anderegg s skrbno prirejenimi poskusi, katerih uspeh je bil naslednji : v vodo. Nato skoraj nobena ni pogrešila. Zalivajte vinsko posodo! Dasi se ta opomin vedno bere v kmetijskem časopisju, vender je prav malo gospodarjev, se za njega tudi menijo. In vender je to prvi korak umnega lïO dárloč smo torej pri nas v vinarstvu zaostali iz tega prav lahko. Zakaj pa je treba zalivati? V sod vidimo ni v napolnjen z vinom, prihaj zrak razvoj kana ali cveta na vinu. Brez zraka se ta ne Zrak pa pospešuj more Zagotavljal me je, da jim bo vsaj toliko zalegla, ko izlet na deželo. To me je prepričalo. Bil je lep večer, in šel sem vijati kar naši Ta cvet pa ne da vinu duha, kakor n. pr. rožin cvet z Jimom. y m 9 r * kmetje dostikrat mi IE vinska bolezen, ker napravlj ogljenčevo kislino. Za cvetom se priseli navadno v vino še hujši sovražnik, namreč ocetne gli potrebujejo zraka. Ker naši Ko sem bil zopet doma, sem se slekel, nadrgnil si inskega alkohola vodo in telo z vinskim cvetom, vtaknil noge v vrelo vodo, si marveč ta cvet prava ga skisajo. Tudi te kmetje, dostikrat tudi naši gospodje, vina ne zalivajo, zato se pri nas toliko kisleca popije jatelj. ,kaj ti pomaga tvoj še tako velik.trud v vinograda Pri ji. w k namazilil prsa z ženofovim oljem, pojedel skledo ovse-novke, popil kozarec groga, si namazal nos z lojem ter legel spat. če Ta hitra in krepka metoda zdravljenja ter praviš s svojo nemarnostjo v nekoliko dneh ves svoj že trdna narava sta me ohranili pri življenju. moja moja spravljeni pridelek ! ? A « obleka! Bog pomagaj, to ni bila več obleka, ampak ne kako blatno capo. • . In kako sem bil vesel, te obleke. to ravno. vselej i kadar sem imel kako stvar posebno rad pri kot deček sem imel nekoč vremenu (Konec.) t Naš sosed ima navado hoditi v zakotni del vrta ter pravi, da tlom nezmerno koristi i petila se jej je nesreča. pitano podgano. Ljubil sem to žival, kakor more deček ljubiti staro povodno podgano. Necega dne pa je hladil v žival. namreč vreme padla v skledo ribezlovega kompota, ki se kuhinji. Nikdo ni vedel, kam je prešla uboga » ne njegova pot v zakotni del vrta. On se sicer na dokler niso prinesli drugič na mizo. i to čisto nič ne razume; a odkar je lansko poletje obdelaval gredico kumar, nastopa jako rad kot umen poljedelec in rabi neke čudne izraze. mestu sovražim deževno vreme. A mokrota sama TwBfl^^^^FIF JHVI -"ÉM» MHÍM^BHPÍ * I* MB»: i 1 ja^jatf' l*w ,pt JPjfc^' 4 1 : Y Í T ; na sebi mi ni tako zoprna, kot ona umazanost. Ne vem ki naj naše ulice mnenje da se peča obudili pri prebivalcih C s kmetijstvom. kako to 1 da imam za nesnago tako privlačno silo. Če resno Upam 1 da ga ta pot obvelja in da bo vreme v resnici komu koristilo da povzročuje meni toliko škode. Uničuje se deževnega dne le prikažem na ulici, se skore zadušim v blatu. To ima človek od tega, če je preveč vabljiv, Drugi kakor rekla ona dama, katero strela zadela. moje obleke in mojo dobro volj Zadnje še prebolel ljudje se lahko po cele ure sprehajajo v žju ne da » ker dobre volje imam hvala Bogu še precej v zalogi, srce me boli, ko gledam, kako izginjajo v vetru in snegu moji ljubi klobuki in nepozabne hlače med prezgodnjo starino. enkrat oškropljeni. Meni je treba iti le čez ulico, bili da se vrnem kakor vreča nesreče (tako so imeli navado i ► reči moja ljuba ranjka mati, ko sem bil še deček). In če Tudi moji pomladanski obleki se ni bolje godilo. bil v celem Londonu le en kupřek blata, prepričan Í* u . 7 it ga To vam je bila krasna obleka » a sedaj visi tam za vratmi, oškropljena z blatom gledati. » da si ne upam po i da •i Sicer pa to Jimova krivda. Jaz sam ne bil sem, da bi bil izmed vseh tekmecev jaz edini, ki postal deležen. « » Jaz bi rad vračal to naklonjenost, pa bojim se mi ne bo nikdar prav mogoče. Meni se naravnost gnusi, kar se navadno razume pod besedo „pravi Londcnčan". deževnem vremenu se zdim samemu sebi cel dan ne- oni večer nikdar zapustil sobe i da me ni on napravil, srečen in moker. Pomirim se šele, ko se slečem in ležem Ravno sem jo poskušal, ko je vstopil. trenutku » ko spat. slabem vremenu se vse proti meni zakolne. Kaj jo je zagledal j vrgel z divjim vsklikom kvišku roke je temu vzrok, ne vem gotovo; pa mislim, da je v dežju ter vpil, da Jo" je zopet srečal. vedno več ljudi » p80V i otročjih vozičkov, kočij in velikih pa Vprašal sem ga, če se mi zadej dobro poda. „Krasno, izborno, stari dečko" ! je odgovoril. Potem izrekel željo, da bi šel vozov na cesti, kakor sicer, in vse to pride človeku na pot m vsi so tako grozno neuljudni, razven mene; njim. se protivil, a ta vrag me je pre- vt li^AJ ff žPmK^Bflr1 ' ^TKMJTfcťL ' * % 4yMiflHHBc^Ti EiBKIJK^BKÎ^KMBX -A MS^CÁi . Vf ijfflí1'! o / • T > -5V * A'HS govoril. Trdil je, da mož v taki obleki nima pravice prvega sem potem pa naj človek ne zdivja. In ono čudno naključje, da imam v dežju vedno več nositi, kakor o suhem vre- menu Če * Y •» . pa nosiš pod eno pazduho tri zavitke in držiš ostati doma. » Vsak državljan, je dejal » ima nasproti i družbi gotove dolžnost?. Vsak posameznik mora prispe vati občemu blagru i kolikor mu dopuščajo njegove * * moči. Pojdi in žrtvuj se enkrat za dekleta". Jim rabi jako krepke izraze. Ne vem} kje jih do biva. Pri meni gotovo ne. v drugi roki poleg vsakovrstnih raznoterosti tudi časopis še dežnika ne moreš odpreti. Zdaj mi je prišla na misel neka druga vrsta vremena, katere ne morem trpeti, namreč aprilovo — tako imenovano, ker se začne vedno v maju. Pesnikom se zdi zelo poetično. Ker ne ve pet minut zaporedoma, kaj prav za prav hoče ? » Ali res misliš » da jim napravila moja obleka veselja « sem ga vprašal. primerjajo ženskam ter ljubko opevajo. Jaz za svojo osebo ga nisem znal nikdar prav ceniti. Na dekletih, ne rečem, tu so take bliskovite spremembe lahko prav prijetne. Gotovo je čez vse dražestno imeti gonja za klobukom, katere se kmalu udeleži s strastnim opraviti z osebico, ki je v tem trenutku z vsem svetom navdušenjem mal psiček, smatrajoč klobuk za divjačino. gotovo posrečilo preko- zadovoljna, in se v prihodnjem ravno zaradi tega razjoče, Pred koncem gonje pa se ki se zdaj smeje, potem zdihuje, ki zna je udana, slabe volje in razposajena i biti strastna odurna in picniti tri ali štiri nedolžne otročiče v cestno blato o in mirna, njih materah raje molčim treščiti debelega priletnega mrzla, stroge in laskava, in vse to v eni minuti. (To gospoda na streho otročjega vozička in nagnati celo vrsto seveda ni moje prepričanje, pač pa pesnikov, ki imajo v nežnih inštitutk v objem mokrega cestnega pometača. tacih stvareh baje odločilno besedo). Toda pri vremenu primeri s temi nezgodami se ti zdi neumna veselost gle so slabe strani tega sistema mnogo obiutnejše. Ženske dalcev in žalostna podoba ulovljenega klobuka malen solze nikogar ne premočijo, pač pa dež. Ženska mrzlota kostnega pomena ne povzročuje kašlja in revmatizma, kakor ga burja. No » Če se prav pomisli, ni vetřeni marc, deževni april proti pravilnemu dežju se človek še lahko zavaruje; a jn brezcvetni maj po mestih nič prijetnega. Pomladi na boriti se z uspehom proti raznovrstnim vremenskim spre- deželi vso čast, a po mestih z več nego desettisoč pre- membam ie s par krajcarji skoro nemogoče. Zameni bivalci bi se morala odpraviti. V temnih mestnih delav kmalu kaj neprijetnejšega, kakor gledati nad seboj jasno nicah kakor otroci, na nepravem mestu. Nobeden nebo, ko moram letati okoli o----------------' " j^Î ™ ---— ------ --------- premočen ; in kako se po izmed obeh ne more uspevati v prahu in hrupu. Žalostno takem nenadejanem, kratkem dežju smehlja solnce izza je gledati male umazane črvičke, ki bi se radi igrali po oblakov, kakor bi hotelo reči: CZ* boga, lepo vas prosim! hrupnih dvoriščih in nečednih ulicah. Ta uboga človeška Saj vender ne boste rekli, da ste mokri? Jaz sem na- bitja, za katera se nikdo ne briga, nikdo ne skrbi, niso To ie bila vender samo šala, ne 9 ravnost presenečeno! dolžna šala" ! Človeka kar grabi togota. Angleški april ne da človeku nikdar otroci. Otroci so vender bistrooki, polnolični, boječi. To časa y da bi uveli odprl ali zaprl svoj dežnik namreč dežnik, ne april. » posebno če je avtomat i Nekoč sem si kupil aprila meseca avtomat No i doživel sem ž njim lepe stvari. Bil sem potreben dež nika in stopil sem v neko prodajalnico na obrežju, si ga omislim. so žolti, kričeči pritlikavci, njih drobni obrazi bolehni in njih smejanje surovo in hripavo. Življenja pomlad in pomlad leta, obe bi se morali uživati y želenem naročju narave. Vam meščanom prinaša pomlad le svoje mrzle vetrove in prčeči dež. Iskati da je moramo po brstečih gozdih » med robidovjem » po „Takoj gospod, kake vrste dežnik pa želite" Dejal sem, da bi želel dežnik, ki bi me izvolil dovem polju, po tihih gorskih višinah, če hočemo okusiti nje krepčilni dih, čuti nje nemo govorico. Tam se kaže pomlad v svoji divni svežosti. Hiteči oblaki prosto braniti pred dežjem in kateremu ostati v vozu mestne železnice. bi ne prišlo na misel ozračje, sumeči vetrovi in vedro jasno nebo poji nam dušo z neznano močjo in upanjem. Življenje — kakor » Poskusite avtomat". pokrajina krog nas i se širi in odpira pred nami Kaka stvar to vam to a krasna iznajdba", je trdil mož z ginjenim navdušenim glasom, „avtomat je dežnik, ki se sam odpira in zapira". mavrična steza, vodeča do nepoznanih ciljev. Skozi sre brne odprtine, vijoče se po nebu, žare nam v dušo Kupil sem avtomat, ter se kmalu prepričal » da služi popolnoma brez napake. Res se je kar sam odpiral in zapiral. Ka je začelo deževati ono leto skoro vsacih pet minut žarki upanja in neskončnosti, ki obdaja malo trepetajočo zemljo, in dih njene vonjave je privel do nas na perutih burnega pomladanskega vetra. Tuja nepojmljiva čustva bude se nam v srcu. Gla- in to se zgodilo sem ga navadno po- sovi nas kličejo na veliko, silno delo. A njih pomena ne moremo razumeti in skriti odmev v našem srcu, ki hoče skušal odpreti. A ni se ganil. In tako sem stal sredi odgovoriti, zmeden, nerazločen in zamolkel. trotoarja, se mučil z vragom, ga tresel in preklinjal na vse mogoče načine, med tem ko je lilo Kakor otroci stegujemo roke proti luči j hrepene kakor iz škafa. po nekem nevidnem. Naše misli so kakor misli dečka y trenutku pa » ko dež ponehal, odprl se moj pesmi j dolge nerazločne misli, gubeče se y avtomat z glasnim treskom in se ni dal več zapreti. pod jasnim, modrim nebom z Tako sem moral letati dežnikom nad glavo po ulicah ter si želel dežja me ljudje ne imeli za blaznega. i da oni danski neskončnost. Pa drugače ni mogoče. Vse misli, ki se dvigajo nad našo materijalno omejeno vsakdanjost, morajo biti temne in nerazločne. Misli ki so nam jasne, so zelo ■ , JHg • J™ frjflfl ' H® 12 Ç'1 - ■} ■ éJ' ~è' H Ko se je zaprl, storil je to ravno tako nepričako- vano in mi zbil klobuk z glave Ne vem. kako to a gotova resnica je, da ne dela nič človeka tako smešnega, kakor zguba klobuka na cesti. Oni občutek bednega položaja, ki preleti člo- veka po hrbtu, ko zapazi, da je gologlav, je izmed naj majhne misli: dve in dve je štiri; kadar smo lačni, nam jed diši; poštenost je najfineja uljudnost. Vse višje misli so za naše uboge otročje možgane temne in velikanske. Le temno vidimo skozi meglo, ki obdaja otok našega življenja ; skončnosti. iz daljave pa se čuje šumenje morja ne i i hujših bolečin te solzne doline. Potem se pa začne divja Podporno društvo za slovenske visokošolce na Dunaju ima v četrtek dne 14. novembra svoj 13. občni zbor v dvorani „Slovanske Besede" na Dunaju, I. Bráuner- Osebne vesti. Po umirovljenji v Litiji izpraznjeno mesto okrajnega glavarj titularni okrajni gl gosp. Viljem H adalj vodj prezidijalne pisarne pri deželni vladi gosp. M. Grilla je dobil dosedanji pa ostane še Okrajni strasse 7. Začetek ob šestih zvečer, vabi odbor. temu zborovanju uljudno Važna vest. Hrvatsko-slovenski klub je na predlog svojega načelnika dr. Ivčeviča sklenil predlagati, naj se skličejo vsi trije jugoslovanski klubi na posvetovanje glede glavar v Logatcu, gosp. Ivan Tek a v či č pride v Litijo, vodstvo združenja vseh teh skupin v jeden sam klub, potem • i i _ ■ okrajnega glavarstva v Logatcu pa prevzame deželnovladni stopil v ožjo dotiko z maloruskim klubom. tajnik gosp Oton Det Rudniški eleve gosp. A Danietka je imenovan rudniškim mojstrom v Idrij Promocija. Dne 29 m. m. Umrli. V Ljubljani je umrl v precej visoki starosti knjigovodja firme Souvan, ugledni in spoštovani narodnjak g. Ferdinand Kersnik. — V Radovljici je umrl ondotni višji ie bil na graškem davčni nadzornik in slovenski vseučilišča promoviran doktorjem prava gosp. Sladko Ker-mavner, davčni nadzornik v Litiji. Čestitamo! pisatelj gosp Janko Kalan. f ^ • • L L nije , Marij Poročil se je na Dunaju bivši predsednik „Slove gosp. profesor Josef R e i s n e r, Ogrinčev o. Trstu ie umrl bivši ljubljanski trgovec gosp. J. Sušnik. Zapustil je za revne vdove 10 000 gld. Poneverjenje na pošti. Na c. kr. pošti na Pra-s slovensko igralko gdč. gerskem poneveril je poštni ekspedijent Friderik Niederle I IH « Za Prešernov spomenik. Odboru za postavlj Prešernovega spomenika, oziroma gospodu županu Ivanu b kot njega načelniku, došel je od obrtnika neče biti imenovan, znatni prispevek dveh t k s pnpomnjo i da daruje ta znesek kot hvaležno priznanje velikih slug katerih si je pridobil gospod Župan za pospeševanje obrtništva. Štirje bratje — doktorji. Přetečeni teden je napravil gosp. Robert Kermavner izpit za doktorja vsega prava na Graškem vseučilišču. Dr. Robert Kermavner je torej četrti, kateri je postal doktor, ker trije bratje so vže doktorji. Vsi so sinovi v Gradcu gosp. prof Kermav kateri je sedaj umirovlj pa Ljubljančan in je bil svoj čas profesor na ljubljanski gimnaziji. Za univerzo v Ljubljani. Velika nevarnost, preti južnim Slovanom od ustanovitve italijanskega vseučilišča Trstu je vzpodbodla jugoslovanske poslance, da hočejo zahtevati z nujnim predlogom, naj se za južne Slovane ustanovi v Ljubljani posebno vseučilišče. Slovenski visokošolci so se že oglasili. Na Dunaju se jim je prepovedalo, prirediti shod, na katerem so hoteli protestirati zoper ustanovitev laškega vseučilišča v Trstu ter zahtevati južnim Slovanom namenjeno vse- čilišče v Ljublj vršil v četrtek popoldne zastopi ganejo Gradcu čas tak bil dovoljen se bil da se tudi naši občinski f Promet na lokalnih železnicah je bil meseca oktobra dokaj živahen, vender tovorni ne tako obil kakor meseca septembra. Tržaški škof. Češke „Kat. Listy" pišejo, da vlada noče imeti ne Laha, ne Hrvata, vender pa takega kandidata, bi poznal oba jezika. Vlada se že baje pogaja z monsig- norom dr. KordáČem v Litoměřicah, laški govori in kakor čeh bi se hrvaščine kmalu priučil. jezik gladko Tržaški vodovod na to da bi Trstu se že nebroj let dela se Bistrica z Notranjskega napeljala v Trst Leta 1896. je tržaška občina dobila dovolj da to izvrši, a postavil se jej je rok petih let. Ta rok je potekel, ne da bila tržaška občina kaj storila. Zdaj je prosila, naj se ta rok podaljša zopet za pet let Okraj glavarstvo v Po stojni je pa dovolilo samo triletni rok s pristavkom, da se ta rok sploh ne podaljša in da mora biti vodovod v tem času zgrajen, sicer izgubi tržaška občina dobljene pravice do vode. Vedno isti sistem. V Pulju, ki spada k poreško puljski škofiji, je izpraznjeno mesto prošta. Dasi škofija 5000 kron ter pobegnil. Ravno pri tem poštnem uradu pred kratkim poštni uradnik, ko je nekdo slovenski zahteval dvojezičnih tiskovin, osorno zaklical: „Govorite nemški! Tu je nemški poštni urad, govorite nemški ali pa pojdite" ! No, nemški ekspedijent Niederle pa zdaj ni govoril ne nemški, ne slovenski pač pa se je poslovil po francoski". Z zvonika je padel na vernih duš dan 161etni Avgust Šusteršič v Trnovem na Notranjskem, ter razbito črepinjo. obležal z Ogenj v Zadvoru. Na dan Vseh svetih popoludne ogen) Štirim so v Zadvoru, občina Dobrunje, otroci zanetili posestnikom so pogorela poslopja. Škode je 12.000 kron. Iz zapora v Žužemberku je pobegnil 161etni France P e t s ch e, je bil zaradi tatvine zaprt. Nesreča. Ogljenčev kisik, ki se razvija pri novem vinu, je umoril te dni pri Sv. Juriju ob Pesnici viničarico Reitter. Njen mož je šel v klet pogledat k moštu, a ogljenčev kisik ga je omamil, da je obležal v kleti. Žena ga je šla iskat, ker ga predolgo ni bilo nazaj ; ko pa je prišla v klet, kisik zadušil, da je obležala mrtva. Došli možje so pa moža rešili še živega iz kleti. Otrok zgorel. Draženbergu pri Sv. Ani na Krembergu se je nekemu šestletnemu otroku, sedečemu pri ognju, užgala obleka, in kmalu je bil ves v plamenu. Mati je šla med tem po vodo hudih opeklin. studencu. Otrok je umrl vsled Samomor. V Celju je skočil dne 1. t. m. z okna 391etni trgovski potnik gosp Avgust Pogačar, rodom iz Ljubljane, in se je tako poškodoval, da je naslednji dan umrl. Trgovina Avstro-Ogrske. Uvoz v Avstro Ogrsko je meseca septembra t. 1. znašal 132 5 milijonov kron, torej za 11*2 milijonov kron več, nego meseca septembra preteklega mili-sep- leta, izvoz pa je meseca septembra t. 1. znašal 167 jonov kron, torej za 3 milijone kron več nego meseca tembra preteklega leta Ruski učenjaki na Hrvaškem. Iz Petrograda se poroča, da je petrograjska akademija znanosti sklenila, da pošlje prihodnje leto na Hrvaško, v Slavonijo in Dalmacijo komisijo učenjakov, ki bodo imeli nalogo, izvršiti ondi historične in etnografične študije. Petrograjska akademija znanosti bode potem izdala delo o Hrvatih in Srbih. Velika nesreča z automobilom. Iz Madrida se poroča: V bližini Escurial se je prigodila velika nesreča z pretežno hrvatska, dasi ie že škof sam vnet Lah, se postavi automobilom. Nekemu avtomobilu je odpovedala zavora in av-na mesto puljskega prošta zopet Lah, in sicer duhovnik iz tomobil je zavozil z vso silo v steno bližje hiše. Učinek druge škofije, namreč bivši državni poslanec Z am et ti Fiumicela na Furlanskem. iz bil grozen : od oseb, so sedele v avtomobilu, bili ste dve mrtvi, dve drugi pa sta bili težko ranjeni. 4000 učiteljev brez kruha premišljuje sedaj v hoče imeti velike črke. Poseben stroj bode spravljal karte v Rusiji, kako si bodo ohranili življenje po odstranitvi grščine skupnost, fotografiral vsako vrsto iz srednjih šol. Ruska vlada jim je dovolila samo posebej in dotično enoletno porival naprej toliko časa, dokler ne bo polna ploščo Nato se izvrši mirovnino, drugo leto se jim že ista zaustavi. Učitelji so žrtve nadalnj delo v temni sobi. V 30 minutah sistema, po katerem se je mladina pitala samo s staro kla- Na ta način bi se potrebovali vse delo gotovo v za „tiskarne" še siČno hrano. Narodnosti na Dunaju Po ejši ljudski prostori No mnogo manjši morda pa vender ne pojde tako hitro in lahko štetvi je izšlo ravnokar poročilo o štetvi. Posameznih narodnostij na Dunaj bilo 1890 od 1000 prebivalcev Nemcev 94*56 da 1900 pa 927 5, torej se je število Nemcev zmanjšalo 1000 prebivalcev je prišlo 1890 51-8 Čehov Na 1900 pa torej se je število Čehov povišalo. Na ostale narodnosti £8 0, se je štelo 1. 1890 na 100 prebivalcev 2 6, 1. 1900 pa 4 5 izpodriniti umetnost Guttenbergovo. Velika konvencijonalna kazen. Listi javljajo, je dunajski mestni svet radi 87 slučajev nespolnjevanja voznega reda naložil stavbeni in prometni družbi na Dunaju visoko konvencijonalno kazen v skupnem znesku 480.000 K. Novi reglemênt za vojaške vežbe, pod načel- petem okraju dunajskem je petina prebivalcev spada češki narodnosti. Nemškonacijonalno časopi , da radi stvom nadvojvode Frana Ferdinanda, izdeluj posebna komi tega neugodnega izida psuje dr. Luegerj sija. Prvi čas za vežbanje rekrutov bo osem tednov. Takozvani paradni korak bo prepovedan. Sploh se ne bode gledalo več Zastrupljena igralka. Primadona ogrskega ljud- toliko na paradni nastop, ampak na to da bode vojak za skega gledališča, gospa Hegy se zastrupila z lepotilom. vojno dobro izvežban Velika nesreča Imela je na obrazu malo rano, preko katere se je namazala z Malom Dubu je nastal nedavno lepotilom. Igralka mora biti sedaj v popolnoma temni sobi. Češke Lipe poročaj pr Najden rokopis Sv, Petra Hrvatski list n Grl as posestniku Hloucu požar. Mej tem, ko je skušala rešiti Hloučeva žena živino iz gorečega hleva so Naroda" prinaša zanimivo notico, glasom katere se zadušili njeni trije otroci v hiši se je baje napolnj z dimom. Tudi mati se našel prestari rokopis Sv. Petra v kolibi nekega puščavnika hitela svojim otrokom na pomoč pozneje zadušila je bila , ko je na gori Getsemani. Ta pusčavnik z imenom Kore umrl Razstava krasnih žensk. Vseh različnih zabav 13. julija t. 1. v Jeruzalemu, kjer je živel zadnja leta. Starčka naveličan, sklenil je parižki veliki svet, da priredi prihodnj v starosti 100 let poznali so po celem mestu ter ga imeli za zimo razstavo ženske lepote. V to svrho so se postavili pod jako svetega Živel do adnjih let v popolnej samoti na odbori, kot zastopniki glavnega odbora v Parizu, in sicer v gori Getzemani v mali skalnati zpoki nikomur ni občeval vseh ečjih mestih, kakor: v Berolinu, Dunaju, Petrograd ker je bil nem Ker oblastva do smrti tega človeka niso čisto Novem Jorku, itd., na katere se bode morala ena ali druga nič znala o njem, odšlo je posebno poslanstvo, da preišče onih žen ali devojk obrniti, ako se misli predstaviti razstav prejšnje bivališče njegovo. V kamnati votlini našli so revno nemu odboru v Parizu. Razume da bodo one dame morale bivališče puščavnika in pod posteljo iz živalskih kož našli so biti dovršne lepotice, ker je namenjena nagrada 10.000 frankov uhod v nižjo luknjo, kj V kovčegu bil mali, z železom okovani kovčeg, samo jednej tekmovalki ]e bilo precej denarja, francoskega in turškega, nega, da jo dobi pa bode že morala biti kaj poseb večinoma starih novcev. Pod denarjem na dnu kovče ležal rokopis, pisan na papirusu in zavit v zeleno sukno, ki se je pa vsled starosti popolnoma razsulo. Rokopis pa je Čuden samomor. Angležkinja Mis Wilard podala se cel pisan s hebrejskimi črkami v starožidovském jeziku ter se iz svoje domovine v Ameriko da dopad Niagare ogleda slavni vo- Tam pa sklenila, da napravi vratolomni glasi n Jaz Peter ribič Jezusa, sina Marije, propovednik nje- gove vere, govorim celemu svetu po Gospodovi zapovedi v poskus, vreči se v vodo in pasti v njo iz neznanske višine. napraviti sod, ves v železji, znotraj pa obit z mehkim Njegovem Imenu". Rokop podpi čisto razločno Jaz Peter ribič v Imenu Jezusa v 50tem letu svojega življenja, napisal sem one reči iz ljubezni na dan tretje velike noči po smrti svojega Učitelja Jezusa Kristusa, sina Marije, v koči Beljevi pri svetišču Gospodovem". Papirus je vzlic svoji starosti dobro ohranjen. Rusi in Poljaki Varšave ajo „Kuryeru Poznanjskemu", da bode v najkrajšem času imenovano veliko število Poljakov na razna šolska mesta v poljski kraljevini, tudi profesor Julijan Kosinski, ki je bil odstranjen pred nekaj leti od profesuře na varšavskem vseučilišču. To kaže, da se razmerje mej Poljaki in Rusi znatno zboljšuje. Benzin pri pranji. Posebno dobro sredstvo, napra- ši blagom V ta sod dala se je zapreti, rekši, da poskusi to za stavo. Pred mnogim ljudstvom spustili so sod po vodi, a ko so ga na nedoločenem kraju zopet vlovili, bila je Angležkinja mrtva v njem. Zadušila se je vsled hitrega padca v vodo. Sodi se, da je storila to ne za stavo, temveč z namenom, usmrtiti se Goljufija s pomočjo brzojava brez žice. V današnjih časih je skoro ni praktične iznajdbe, da ne bi je poskusili goljufi in sleparji izkoristiti za svoje namene. Tako se je tudi že zgodilo z Marconi-jevim izumom brzojavljenja brez žice. Ta izum so izkoristili neki odlični sleparji na jednem londonskih dirkališč. Ta družba sleparjev, o kateri je že več časa šel glas, da imajo posebno isreco pri najvišjih stavah, izpraznila žepe celemu številu visokih stavcev, vsled česar viti perilo lepo belo benzin namočenej obleki se pridene so ti začeli stvar zasledovati. In res so zasledili, da se oni pol Četrt litra benzina na večer in se pusti stati čez noč sleparji v svoje namene poslužujejo Marconijevega izuma. Sle- Zjutraj se ga opere kot po navadi in pridene še nekoliko ben- parji so namreč z daljnogledom na višku v bližini dirkališča predno se ga kuha časa in način, ker se perilo mnogo rajši opere Najnovejše o tiskarstvu. Tiskarske neki mila prihrani se na ta izpazili številke najboljših dirkačev ter jih potem brzojavili na določen kraj. Zasledili so pa te sleparije na ta način, da so v bodočnosti odpravljene, tako prorokuje tipke nemški Knjige in Časopisi se bodo v bodoče po novi iznajdbi bodo list. potom postavili na določen kraj Marconijev aparat, poročila sleparjev. je prejemal fotografije izvrševali Ta iznajdba je Koristen pes. V Londonu ima neka stara ženica nekaj vanju slik po fotografij. Na mestu sedanjih težkih črk bodo od njega davek. slična razmnože- psa. Po zakonu bi ga morala oddati konjaču ali pa plačevati Ker starka 3 cm visoke karte, na čika. katerih bode napravljena posamezna javnost, naj ne more plačati, je naprosila • m JI Te karte s črkami se bodo plača davek, kajti brez psa ne more živeti, potem sestavile, da bodo on je njeno edino veselje in edini prijatelj. Občinstvo je takoj tvorile besede, stavke itd., na kar pride na delo fotografična nabralo 60 funtov šterlingov, ki so v hranilnici, tako da more kamera, katero se nastavi blizu kart, ali pa daleč, kakor se starka ugodno živeti od obresti. Starka je nevarno bolna. Otok milijonarjev. V atlantskem oceanu nahaja se mali otok, kake dva kilometra oddaljen od luke Brunsvick državice Georgia, z imenom Jekil - Island. Ta otok so kupili milijonarji mnogo več kot jeden milij in ga hočejo imeti čisto za-se. Stal jih ni ravno da ga vrede za svoje bivanje Vsako leto enkrat snidejo se ti milij na otoku ter pre ondi nekaj lepih dnij. Da imajo ondi za vso zabavo pre žive skrbljeno, se razume, saj jih spremlj na otok vse, kar po trebuje milij da se zabava ki Malo je tacih. V Novem Jorku živi mlad milijonar šele pred kratkim podedoval svoje veliko premoženje Toda on ga ne vporablja za zabave in gostije, temveč potuj' 3i. Pogo po deželi in se po eh druži z navadnimi delav varja se ž njimi o njihovem položaju, posluša njihove tožbe in skuša skrivaj manjšati njihovo socijalno bedo. Nikdo ne sluti, da ima milijonarja pred seboj, ko mu toži svoje nadloge. Nedavno je ustanovil glavnico 240.000 kron za siromake v državi St. Louis. Oblači se v popolnoma navadno delavsko obleko ter cepi drva za malo plačilo in brano ne poznajo, Ljudje ga čudijo se samo radi tega, ker hoče imeti vedno popolnoma čisto in fino srajco pod delavsko obleko ter si jo preoblači vsak dan. Je pač milijonar, ki ne zataji svojih navad ! Loterijske srečke. V Lineu dne 2. novembra t. 1. V Trstu dne 31. oktobra t. 1. V Pragi dne 6. novembra t. 47 i o 5, 64, 54, 74. 4, 80, 70. 35, 11, 18, C' *J 62. Tržne cene. V Ljubljani dne 8. novembra 1901. Pšenica K 8.40 h, rž 6 60 h, ječmen h, oves K ajda JA. 6 50 h, proso K 7.- h, turšica K 6.50 h, leča K 10.- h, fižol K 8.50 h. Vse cene veljajo za 50 kilogramov. usta j »ve Podpisana zbornica razpisuje za leto 1901. osemnajst cesar Franc Jožefovih ustanov » po 50 kron in 10 po 20 kron za one mogle obrtnike vojvodine Kranjske, in cesarice Elizabete ustanov po 40 kron za onemogle uboge vdove kranjskih obrtnikov. Prošnje naj se pošljejo trgovski in . obrtniški zbornici v Ljubljani do 20. novembra t. L Pri- loži naj se lim od župnijskega m občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj obrt sa mostojno ne more izvrševal da sedaj zaradi onemoglosti v vec delati in da je ubog, oziroma da je prositeljica onemogla udova bivšega samostoj nega obrtnika. V Ljubljani, dne 29. oktobra 1901 Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. tO A Ravnokar je izšla y zalogi J. Blasnikovih naslednikov y Ljubljani Velika in Mala » \ • S 'j i za navadno leto ki ima 365 dni. • . Na svetlo dala c. kr. kmetijska družba i r m J. Blasnikova „Velika Pratika* in „Mala Pratika" katero izdaja c. kr. kmetijska družba že nad pol stoletja in katera izhaja od svojega rojstva že čez sto let, je torej edino le prava, starodavna „Pra- tika", katero je toliko let skrbno vreial rajni prvoboritelj Slovencev, dr Janez Blei weis in v. č. g. župnik Blaž Potočnik ter razni drugi učenjaki duhovskega in svetnega stanu Ta „Pratika" ima na prvi strani podobo sv. Jožefa kot uradno potrjeno varstveno znamko. Zatorej zahtevajte le zmiraj Blasnikovo „Yeliko Pratiko" ísako » zavrnite, kot nepravo drugo Odgovorni urednik: Avgust Pucihar Tisk in založba Blasnikovi nasledniki