St. 176 - Pisnim i
-V 4,1
(trii trnke« li Hffi)
* Trshi, v
lullja 1923.
Uhaja, izvseraii pondeljek. vAk dan •	u.c^aiitv -U^r^-^ , ^
AsiSkega it 20, L nadstropJe-Vboptel ^e pošiljajo ~ : v * -pisma te se »prejemajo, rok op W te nt vračajo. Izdajatelj in ou* -Anton Gerbec. — Ustnik	Titk tiskarne Edinott Naročala«
znaia za m esc: L 7.—. S mesece LH.iSrfrol leta L 32.— In celo leto L «L—. Za Inozemstvo mesečno 4 Ure več. — Telefon uredniihr« in opfave «t 11-17-
Posatnezna Številka 20 cent.
Letnik XLVIII
Posamezne številke v Trstu In okolici po 20 cent — Oglasi se računajo v Urok osti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent osmrtnice sebvale, poslanice ia vabila po L I.—, oglasi denarnih zavodov mm po L — Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2. — Oglasi, naročnina in reklamacije se pošiljajo isključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv. Frančiška AsiSkega Štev. 20,1. nadstropje. — Telefon arrdnittva in uprav« 11-67.
Poslanec Wilfan za pravice narodnih manjšin
Govor posla dr. Wilfana na seji poslanske ibornlce
od 21. julija 1923.
gre za
< Na 6. strani poročila vlade k načrtu zakona se bere, da izvira (v Čl. 55 izražena) zahteva unifikacije kandidatskih list najmanj za dVe deželi (volilni okrožji), in ne za več njih (!), iz dveh razlogov. Poročilo pravi: «Nismo zahtevali večjega števila, bodisi da ne otežimo izražanja vkoreninje-nih lokalnih .simpatij, bodisi poglavitno, da omogočimo postavitev kandidatskih list drugorodcev, katere bi komaj imele verjetnosti uspeha v več ko dveh deželah.* Komisija se je pridružila tem nazorom vlade.»
«Dovolil sem si predložiti premembo v •obliki dodatka k čl. 55, kateremu se pa morda tako; postavi nasproti prigovor, dla se s to premembo zahtevat za drugorodce poseben, skoraj priviligiran položaj.» (Dodatek bi določal v bistvu, da odpadle glede kar d'idatskih list drugorodnih volilcev Beneškega, ki obsega tudi Južno Tirolsko, in Julijske Krajine zahteva unifikacije dveh list najmanj dveh okrožij). «Da izpodbijem ta prigovor, si dovolim, pridržavši tisti preminjevalni predlog kot podrejenega., postaviti drug preminjevalni predlog, da naj bi se namreč namesto «morajo» stavilo «ifimejo» in da bi se ta odst. čl. 55 glasil takole: «Rimski prizivni dvor je državni osrednji volilni urad. Predlagatelji kandi daiskih list za posamezna okrožja (ne mo-rap-, nego) smejo: njemu v 5 dneh izjaviti unifikacijo sv-oje liste z drugo.» Dosledno bi moral od past i drugi odstavek št. 1-istega člena, ki glasi: «(Državni osrednji volilni urad) izključuje od' glasovanja liste, ki nimajo vsaj za dve okrožji istega znaka in vzajemne izjave o unifikaciji«. Končno bi morala v tretjem odstavku št. 1 istega člena odpasti besede: «Nekvarno> določbam prejšnjega odstavka.»
«Temui mojemu premenjevalnemu) predL logu bi lahko pritrdili vsi, tudi tisti, ki se bojijo pripustiti v zakon določbo, ki, bi po>-menjala izrecno izjemo v korist drugorodJ-cev. In ta predlog bi lahko sprejeli vsi toliko bolj upravičeno, ker govori zanj prav tisti razlog, katerega je tudi vlad'a pripo-znala v svojem poročilu, vzporednot z ozi-rom na drugorodce. Zakaj, kakor izhaja iz citiranega) odlomka poročila, ni bil samo ozir na drugorodce razlog, dk se je sprejela omejitev predmetnei zahteve (glede unifikacije) na sami dve okrožji, nego tudi stremljenje, da se vkoreninjenim. lokalnim simpatijam omogoči izkazati se v bolj cmejenih ozemljih.
Če je vladia že toliko storila, če je dovolila, da se smeta združiti tudi samo dve ■okrožji, mislim, da se lahko napravi tudi še zadnji korak v isti smeri in dbvoli, da se uveljavijo pri volitvah tudi zgolj deželne (regionalne) liste, ki niso unificirane z drugimi listami, z enakimi znaki, v drugih deželah.
To je moj glavni predlog in če bi bil gotov, da bo sprejet, bi se lahko ustavil in ne vztrajal na s vojem podrejenem premeti; 21 valnem predlogu.
Da razvijam ta predlog, bi moral obravnavati vprašnje veliko- bolj obširno z raznih vidikov. Rajši bi tega ne bil primoran storiti. Zato ponavljam, če bi imel kako tipanje, da se sprejme prvi preminjevalni predlog, dia bi rad prihranil zbornici, kar bi moral sicer še reči. Zato, gospod predsednik, če bi se nucgel prej izčrpati prvi preminjevalni predlog...»
Predsednik; «Ne, ne; razvijte jih vse.>
Wilfan; «Drugi predlog je enostaven dodatek, ki se lahko postavi na glasovanje .poseboj, ko bo ves člen odglasovan.»
Predsednik: « Razvijte vse preminjevalne predloge, poslanec Wilfan!
Wilfan: «Pa jih bom.»
«Dva prigovora se mi postavita nasproti, prigovora, ki smo ju slišali že druge krati, v drugih prilikah, tudi iz ust gospoda ministrskega predsednika, ki se mu ni zdelo nevredno si jih prisvojiti-»
«Prvi prigovor bo ta: da je z nami dru gorodci treba postopati enostavno kot z italijanskimi državljani,- ker drugorodnih manjšin kot takšnih sploh ni, da pravno ne ob stojijo, da ne smejo imeti posebnih pra-\ic; in da velja za nas samo načelo enakih pravic in enakih dolžnosti.
«Vsojam si reči, da ta formula enakih pravic in dolžnosli ni samo fraza, kakor sem si bil dovolil odgovoriti gospodu ministrskemu predsedniku prvikrat, ko jo je rabil, nego tudi fraza napravljena za varanje. (Šum na desnici).
Ali se vara tisti, ki jo rabi, ali pa je napravljena za to, da se varajo drugi, ki jo naivno poslušajo.
Razlike po jeziku, po plemenu so očitne, so globoke. Je tudi drugih razlik. Na primer razlike starosti, spola, zdravja, ekonomičnih razmer in druge (Razpravljanje). Ko bi se hotelo načelo enakih pravic in enakih dolžnosti uporabljati nasproti tem razlikam, ki sem jih naštel za primer, tedaj bi se spoznalo takoj, da se njim nasproti enakost pravic in dolžnosti ne more uporabljati na tisti mehanični način, kakor se hoče pa narobe uporabljati nasproti razliki jezika in plemena. Bolnemu ne morete dajati iste hrane kakor zdravemu. (Šum).
Predsednik: Poslanec Wilfan, pridite do
svojega preminjevalnega predksga; tehnično vprašanje.
Wilian: «Oprostite, gospod predsednik, prej sem rekel, da/ bom moral obširno razvijati ta preminjevalni pred!ogt ki se ne tiče prostega tehničnega vprašanja, nego vsega položaja dirugoirodcev. . Predsednik: «Pa o tem hočete govoriti ob čl. 55? Držite se člena.»
Wilian: «Gospod predsednik, povsem se ga držim. Ne morem drugače utemeljiti svojega predloga, nego tako, da razložim vse, kai>. moram reči gjede splošnega položaja drugorodnih manjšin.»
Predsednik: ^Poslanec Wilfan, o tem ste že govorili v splošni razpravi. Zdiaj smo pri čl. 55 in Vi smete samo svoj preminjevalni predlog utemeljevati.*
Wilfan: «Moj preminjevalni predlog zahteva, naj se obema druigorodnima manjšinama, namreč nemški takozvanega beneškega volilnega okrožja in slovanski okrožja nazvanega Julijska Benečija, ustvari poseben položaj, da naj namreč ti dve manjšini ne bodeta prisiljeni iskati zvez bodisi med sabo bodisi z drugimi strankami, da bosta lahko ustrezali predmetni zahtevi zakgna.»
Glas z desnice: Saj ste tako dobro zvezani!*
Willan: «Gre prav za to, dta se to prepreči, radi jasnosti, rekel bi skoraj, radi moralnosti volilnega in političnega položaja. Moj predlog je nadvse upravičen. Obema manjšinama, ki jima sama vlada v svojem poročilu priznava pravico do parlamentarnega zcstojpstva in ki se obe nahajata v čisio posebnem položaju, je treba omogočiti, da se lahko udeležita volitev slobodno, nezavisno od drugih strank. Posebni položaj teh d<veh manjšin določajo z ene strani njihovo število in obseg in obliko) ozemlja, na katerem prebivata in ki je zlasti za eno njiju dvefa omejeno; na eno samo okrožje, z druge strani pa dejstvo, da sta baš manjšini drugega rodu: svoje kul-tere je prav v lastnem interesu Italiji pri-tere je prav v lastnem interesu Italijo pri-poznavati in spoštovati.
Mnogo kolegov se morda udeleži bližnjega kongresa Interparlamentarne umrje, ki se bo vršil v Kopenhagenu. Tam se bo govorilo tudi o pravicah in dolžnostih manjšin, ki so vključene v države diruge narodnosti. Kakor vara je znanot, se predloži kongresu in se bo na njem razpravljal osnutek deklaracije pravic in dolžnosti manjšin in skoraj gotovo se predloži od katere strani i to, naj se manjšinam1 pri-pozna tudi pravica pravne osebnosti, ali vsaj pravica ustvariti si organe in zastojp-nike za varstvo svojih koristi.»
D'Ayala: «Pri velesilah ni manjšin!«
Wilfaa: «To je ravno razlika, ki dela potrebno, da na tem mestu govorim o predmetu, ki ga je omenil moj prekinjevalec (Razpravljanje, medklici).
Predsednik: «Prosim, tiho!»
Willan: «Dovolite mi, gospod predsednik, izjavo. Skromnost mioje osebe in tudi relativna, malenkost stvari, katero mi je? v ostalem v čast zastopati, bi mi storili čutiti željo in osebno korist, da molčim, ker se more zdeti prevzetnost, hote ti razpravljati v tako velikem zboru, pred tako velikim številom zastopnikov cele nacije, tako partikularen predmet. Ali gre za dolžnost in jaz jo bom vršil.
Predsednik: «PosL Wilfan, držite se preminjevalnega predloga. Gre za premembo člena, ne merete se povrniti k splošni razpravi.« (Medklici s skrajne desnice).
Wilfan: «Apeliram na zbornico, ker gre za visoke interese resnične kulture, resnične človečnosti,...« (medklici, šum na desni)... c naj se zbornica otsrči, naj se loti inicijative v takšnem vprašanju:! Imate manjšino, ki je ne varuje nobena mirovna pogodba, manjšina, ki je ne ščiti...«
Buttafuochi: «Ščiti jo naša kultura!« (Šum).
WiHan: «Bodite plemeniti in dovodite tej manjšini živeti z vami v harmoniji, zlasti s svojimi sodeželani! Vsi mamo željo in ves interes, da bi se nam dobro godiiloi v Italiji, nam Slovanom Julijske Krajine z našimi sodeželani italijanskega jezika kakor Nemcem. Gorenjega Poasdižja z njih. tren-tinskimi sodeležani. Pustite nam torej vsaj to možnost, da bomo lahko sodelovali z vami v vašem parlamentu, dla bomo lahko tu dvigali svoj glas, da bomo tu zastopani ne po kakem mamektku, nego po resničnih zastopnikih si obodnega ljudstva.
Zato se vas dovoljujem prositi, če se ne sprejme mcwj prvi predlog, da naj se podrejeno sprejme vsaj drugi predlog, da naj drugorodnim volile em Beneškega in Jiulij-ske Krajine ne bo treba predložiti tudi izjave o unifikaciji svojih ka<ndidatftkih list z listam« iz dlrugih dežel. Nič drugega ne prosim. Gre za poseben pobožaj, kateremu je treba posebnega- odpomočka, a vi ga lahko dovolite brez nevarnosti za dr-^žavne koristi»
«K omenjenemu podrejenemu predlogu si dovoljujem končno predložiti še en dioda tek, tako da bi se ves odstavek glasil takole: «(ni treba' unifikacije), kadar gre za kandidatske liste predložene od drugo-rodlnih volilcev Beneškega aH Julipke Benečije in se dotične izjeme« s katerimi'se te
liste predlagajo, izrecno sklicujejo na to določbo zakona.« Ta dodatek je potreben, ker bi se mi lahko prigovarjalo — saj smo vidfeli, da je gospod poročevalec zelo spreten v odkrivanju prigovorov proti premi-njevalnim predlogom —, prigovarjalo, pravim, kako se zamore; dokazati v našem primeru, daj so predlagatelji kandidatske liste zares diru gorodci, kako ugotoviti njihova narodnost? Da izpcrtdbijem ta prigovor, predlagam, naj tse tistim, ki hočejo, naj se ž njimi postopa kot dt^gorodnimi volile i, naloži, da se na predlagano določbo zakona izrecno pozivajo. Tako se tudi izključi nevarnost, da bi druge stranke, od katerih se
sme s pravico zahtevati, da naj bodo' zastopane v več okrožjih, ne samo enem, iz-rabijale izjemne določbe v svojo korist.«
(Op. ur. Za predlog posl. Wilfana so glasovali razni pcslanci, zlasti socialisti, med njimi tudi poslanec Turati, član takozvane komisije osemnajis^orice; seveda je pa predlog propad'el z glasovi kompaktne večine, ki se je vkljulb vsem nasprotnim' poskusom tekom večdnevne razprave vedno bolj konsolidirala. Nova določba volilnega reda stavlja naše politike morda predi najtežjo nalogo, kar so jih doselj imeli, a tudi tej najdejo, bodo morali najti odipomočka z umom, z energijo in z edinostjo).
Italija
Zadnje postojanke socialistov podajo — ' Nasproti ustanovitvi nore «Delavske stranke«?
RIM, 25. Znano je, dia so socijalisti do sedaj še precej trdno držali v svojih rokah «Splošno delavsko zvezo«, tako dia je med t?< zvezo m fasistovskuni delavskimi sindikati zeval globok prepad. Toda v zadnjem času sie je tudi ta postojanka sccijalistov pričela majati Izjave poslanca D'Aragona v odgovor ministrskemu predsedniku Mus-soliniju ter pismo, ki ga je poslal posl. Baldesi uredništvu socijalističnega lista «Gjhistiizia»f nam' dovolj jjasno [pričajo o tem. V tem pismu pravi posl. Baldesi, da ne morejo obstojati nepolitične delavske organizacije; toda te organizacije marajo biti popolnoma neodvisne cd kateresibodi roiitične stranke in morajo slediti svojim lastnim političnim smernicam. Iz tega ifledi, da gre tu za popolno ločitev «Splcšne delavske zveze« od socialistične stranke. Umljivo je, da so se sličnim nameram uprli poslanci, ki so ostali zvesti socialističnim idejam, kakor Turati, Mcdigliani, Treves itd.; kajti Ie-ti se dobro zavediajo, da bi udejstvitev teh namer pomenila konec razrednega boja ter zadala s tem utscde-pclni udarec italijanskim socijalistom. Stranka, kakršno si je zamislil posl. Baldesi, bi približno odgovarjala angleški delavski stranki (Lafcour Party).
Med pojK'cn ia fašisti — Bomba proti pcpclars-iau krožku v Bene ven ta
BENEVENTO, 24. Snoči okoli 11. ure je zadonela v ulici Porta Gloricsa, kjer imajo pop^lari svoj sedlež, mečna dietcnacija, katera je zbudala prebivalce iz spanja in jih privabila na ulico. Takoj je biLo ugotovljeno, da se je v veži popolarskega sedeža razspočila bomba. NV lice mesta so prihiteli kveetter. policijski komisar in večje število agentov. Oblastvo je uvedlo preiskavo, ki je dovedJa do aretac^e več oseb, med katerimi se nahajata tudi dva fašista, ki sta na suoiu, da sta vrgla bombo. Tukajšnji fašjo je cba izključil. Preiskava se nadaljuje.	_1
Jugoslavija
Parlamentarna situacija — Pašićev govo*
o Stjepanu Radiću
BELGRAD, 25. Tekom predvčerajšnjega poipcldneva so imeli posamni parlamentarni klubi daljše pelitične debate. Zelo živahna. in mestoma napeta je bila debata v radikalskem klubu. Tu/ ®o nekateri poslanci .ostro kritizirali delovanje posamnth ministrov. Člani radikalnega kluba- so odkrilo izrazili svoje nezadovoljstvo z dosedanjo politiko ministra notranjih zadev, ljuti napadi pau ©c bili naperjeni proti ministru pravde dr. Lazi Markoviču, ker ne odobravajo njegovega postopanja v zadevi plačila vojne odškodnine.
Seja radikalnega *kluba, ki je trajala od 18. pa do 21'30, je bila v političnem cziru zelo zanimiva in značilna. Razvila se je politična debata, v katero je posegel tutdi g. Pašić. Nekateri radikalni poslanci so zahtevali od vlade, da jim poda jasnoi in točno slikoi o dtsedanji notranjepolitični situaciji, o razvoju dogodkov v Zagrebu in o poteku preiskave v takozvani voihiHiski aferi. Radikalni poslanci so dalje zahtevali, da g. Pašić določi svoje stališče napram Radiću. G. Pašić je v encurnem govoru pojasnjeval sedanji politični položaj. Njegov gotvor, kakor običajno, je imel za uvodi dogodke, ki so se razvijali za časa narodnega ujedinjen^ ter je kc-nČno razpravljal o pogajanjih v Zagrebu s Stjepanom Radićem. G. Pašić je nagla šal, da radikalna stranka stoji popolnoma na stališču vid/ovdanske ustave, da je pa vedrio pripravljena to ustavo, če se nje izvedba v praktičnem življenju ne izkaže, potom bratskega do^ govora na legalen način spremeniti, samo če bo to na korisit politični sanaciji in ojačenju notranjih razmer. Odločno pa je g. Pašić proti temu, da bi se revizija ustave izvršila na nelegalen način. Vsak poskus v tej tsroeri je £reba preprečiti z vsemi vladi na razpolago danimi sredstvi. V svojem govoru g. Pašić direktno ni omenjal Stjepana Radića, vendar pa je naglašal, da iz Markovega protokola ni mogel razbrati želja nasprotnikov glede revizije ustave. Kdor želi na nelegalen način dbseči revizijo ustave, proti temu se; bo postopalo po zakonu kakor proti vsakemu dirugemu državljanu.
V politična debato je poseglo veC radikalnih poslancev, med drugimi dr. Grgin, dr. Peleš m dir. Laza Marko vic.
O seji radikalnega kluba poročajo dalje še te-le podrobnosti: Radikalni klUb je na včer&šupi seji imtel določiti naidbljno taktiko radikalne stranke za časa parlamentarnih počitnic, dalje vprašanje organizacije in^ vclilne agitacije za občinske volitve v Srbiji. Cule «9 pritožbe proti
sojilu. Ko se podpiše lausannska mirovna pogodba, se ima tuidi razmotrivati vprašanje razmerja Grške do male entente. Ni pričakovati nikakih senzacij. Na dnevnem red'u je dvanajst točk. V prvi vrsti gre za gospodarska vprašanja, definitivno pa razpravni program še ni določen, ker jo treba čakati odgovor iz Prage
Francija
Reparacijska komisija in zadnja angleška spomenica
PARIZ, 25. Kakor poročajo časopisi, angleška spomenica ni napravila v krogih reparacijske komisije ne ugod!nih in tudi ne neugodnih vtisov; kajti spomenica vsebuje točke, ki jih zamorejo prizadete vlade različno ocenjevati. Kot znak miru, ki vlada v hotelu «Aistoria»( naj zabeležimo dejstvo da je predsedhik reparacijske komisije g. Barthou dobil enomesečni dopust. Tudto angleški delegat g. Bradboury je na dtopustu. Čeprav sta oba izjavila, da bosta, ako bcido razmere zahtevale, prekinila počitnice, se domneva, da bedo te mirno potekle, kajti v najboljšem slučaju: ne bo reparacijska komisija predi pretekom enaga meseca poklicana, da imenuje izvedence, ki jih angleška spomenica predlaga, da bi se izjavili o plačilni zmožnosti Nemčije.
Francoski, vojni minister v zasedenem ozemlju
PARIZ, 25. Vojni minister Maginot je cd'-potoval v Diisscldorf. Ministra spremljata maršal Petain in načelnik glavnega stani general Buat.
Anglija
Počitnice c olnje zbornice
LONDON, 25. Baldwin je sporočil pred-sediništvu dolnje zbornice, da bodo pričele parlamentarne počitnice 2. avgulsta in se bo zbcrnica zopet sestala 15. novembra. Na splošno se pa smatra v parlamentarnih krogih, da bo zbornija še prej sklicana radi zunanjepolitičnih vprašanj in da se bo še pred zaključitvijo jesenskega zasedanja razpravljalo o polcižaju v ruhrski kotlini.
Tittoni pri angleškemu kralju
LONDON, 25. Včeraj je kralj Jurij epre-jel v avdijenci predsednika italijanskega senata Tittonija.
NemiiSa
Neprestano padanje marke in ureditev delavskih in uradniških plač
BERLIN, 25. Z 18. julijem, ko so pogajanja med vlado in delavskimi sindikati radi ureditve delavskih plač privedla do sporazuma, je pričela v Nemčiji prava gospodarska revolucija. Neprestano padanje marke je prisililo delavstvo, da je zahtevalo, <d'a se mu plače preuredijo tako, da bo- nakupna moč mezd kljub neprestanemu višanju cen cistala neizpremenjena; to» se pravi, da se morajo plače višati sorazmerno s padanjem marke. S tem je državno delavstvo zahtevalo takozvane mezde s stalno vredincst;o>». In vlada je tudi temu privolila. Praktično se to izvaja tako, da
notranjemu ministru, da ne vpošteva želja radikalnih poslancev, da ne izpolnjuje nji-n danih obljub in da sploh zelo nekulantno postepa s strankami. Posl. Grgurović je stavil na ministrskega predsednika g. Pa-šića vprašanje, kako stališče zavzema napram Stjepanu Radiću. G. Pašić je obširno navajal,, kako je prišlo do narodnega in državnega ujedinjenja, kako so se razvijali nedaljni dogodki v notranjosti države, kako je došlo do pogajanj s Stjepanom Radićem in je končno omenil, da on še do danes ne ve, .kaj RadSć pravzaprav hoče. G. Pašić je dalje izjavil, da je treba na Radića paziti, da je treba proti njemu vpo-rabiti zakon in vsa zakonita sredstva enako, kakor proti vsakemu Šumadincu. Radi-čevščina. bo prenehala, kakor hitro bo vsak v narodu uvidel, da se z vsakim državljanom enako postopa.
Končno je g. Pašić branil ministra pravde in prc&il poslance, da ministrov ne napa-diajo po nepoitrebem, ker so vsi z delom preobloženi in ne morejo vsega storiti, kar bi kdo hotel. Koncem svojega govora se je g. Pašić dotaknil tudi občinskih volitev v Srbiji, ki se imajo vršiti dfoe 18. avgusta t. 1. ter je pozval radikalne poslance, da povecdl delujejo na tof da ne pride dbi cepljenja strankinih kandidatskih list. Po 'zaključeni Jebati je bil izvoljen poseben akcijski odbor, ki ima voditi za časa parlamentarnih počitnic strankine posle in gledati, dta 'se izvedejo občinske volitve brez vsakega razkola v stranki.
Radićeva izročitev
BELGRAD, 25. Vlada je včeraj nenadoma spremenila sv.cije stališče glede odločitve o izročitvi Radića. O vzrokih se širijo razne govorice. Ves dlan so se vršila piosvetovanja med ministri. Zvečer je za-trjal radikalski prvak, da pride najbrž do ^kompromisa«. RadŠć bi bil, kaker tudi nekateri drugi pcslanci, izrečen radi tiskovnih deliktov, ne pa tudi radi obtožbe veleizdaje. Glede te bi se nanj radikali postavili na stališče, da se obtožba nanaša na volilni proglas, ki d'opušča tudi drugo razlago. V ostalem se ima Radića itak v rokah radi razžaljenja Veličanstva. Odločitev še ni padla ter se posvetovanja med radikali ;n rzvestnimi drugimi političnimi krogi nadaljujejo.
Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo — Službene izjave o razvoju pogajanj
BELGRAD, 25. «Politik a« javlja, da so - . „ ± , , _ . t . , pogajanja med Jugoslavijo in Italijo radi	^sl?fnfl df:
n ,	' « . .	t. T" t	lil	cvn/itlfafnnr tri inrmlh	ki
|Keke prekinjena. Italijanska vlada da nc
mara izvršiti rapallske pogodbe.
Z ozirom na to vest, ki je javnost silnD razburila, je vlada izdala snoči sledeči kov-munike:	*
c Povodom današnje vesti nekega bel-grajskega lista o tem, da f o razgovori, ki se vodi jo v Rimu o reškem vprašanju prekinjeni, izjavlja edelenje za tisk ministrstva zuinanjth del kategorično, da so te vesti neosnovane in netočne. Nasprotno vrše razgovori v Rimu ne gledle na važnost in zamostanost reškega problema povoljno in v prijateljskem duhu«.
Včerajšnja <;Tribuna« je ipricboila članek o rapallski pogodbi in o odnošajih Jugoslavije napram Italiji. Članek piše z .Cizirom na vest\ ki prihajajo iz Rima, da jug&slovensko-italijanska paritetna komisija, ki je bila radi nekatsrih formalnih nesoglasij začasno prekinjena, zopet nadaljuje že št»ri dni svoje delo-. Po tem izgleda, da pride medl Jugoslavijo in Italijo do d^efinitivtnega sporazuma, oziroma kon-čnoveljavne razmejitve z reško državo in ureditve reške luke. Alarmantne vesti, ki eo se širile o prekinjenju razgovorov v Rimu in ki so bile motivirane z namero Italije, da izvrši aneksijo Reke, so se izkazale za netočne in tendenčne.
Skupščina odobrita novo uradniško pragmatiko
BELGRAD, 25. Na današnji seji je skupščina odobrila s 121 glasovi enotno uradniško pragmatiko za vso kraljevino, po kateri bodo vsem državnim uradnikom plače znatno povišane.
- Romunska
. Konferenca v Sinaji
BUKAREŠTA, 24. Romunski zunanji minister Duca je izjavil zastopnikom tiska, da inozemski tisk preveč pretirano piše o konferenci diržav male entente v Sinaji. Ta konferenca je bila sporazumno že pred enim letom določena na sestanku v Bel-gradu. Zunanji ministri držav male entente se sestanejo po enem letu, da izmenjajo misli o političnih vprašanjih. V Sinaji se ima določiti bodoča taktika pred sestankom Društva narodov. Na konferenci se ima v prvi vrsti razor avl jaiti sporazum med Čeboslovaško in Poljsko. Ima se doseči zbližan je cibeh držav. Dalje se bo raz-	. „ f
pravljalo tudi a madžarskem zunanjem po- sličnih izgub in bi se seveda branili s©xe«
lavskih sindikatov in javnih cblastev, ki sporazumno na podlagi statističnih podatkov o nakupni zmcžrztsti marke določijc tišino mezd* za trsti teden; prvotna podlaga mezd crtane neizpremenjena, le količnik, s katerim je treba pomnožiti prvotnu podlago mezd, da poslednje odgovarjajo pravim življenskim razmeram, še menja cd iedha do tedna. Državnem ui delavstvu je sledilo tudi državna uradbištvo, le z razliko, da se temu menjajo plače vsakih 14 dni. Jasno je, da se bo moral ta način odmerjanja plač razširiti tuiii na delavstvo, ki je zaposleno pri zasebnih podjetjih.
Preuredba delavskih in uradniških plač bioi gotovo vplivala na vse gospodarsko življenje Nemčije. Verjetno je, da se bodo vladini stroški, kljub temu. da so se »državni uradniki zadovoljili z dragin;:iko do-klado samo za en teden, mestoi za tri tedne, še povečali. Sicer je gcspcdiar.ski položaj že itak nevzdržljiv. V času med 1. aprilom in 10. julijem je vlada potrosila 25 triljonov mark, davki pa so medl tem časom priniesli le 3 trii jene in pol. Razliko je morala vlada kriti z visečim d'olgcni. Poleg tega ima periodično zvišanje plač za posledico terrsu odgovarjajoče zvišanje cen. Dalje je verjetno, da bo ta način ocbier-janja plač prinesel s seboj «računanje v zlatu*. To je uvidel tudi državni gospodarski odsek ter odredil, da banke lahko vodijo račune v zlatu. Potemtakem bi n. pr. Reichsbanka cenila v zlatu predfujme, ki bi jih dajala kreditnim zavodom, industrijalcem in trgovcem z eskomptiranjem vrednostnih papujev. Temu dosledno« bi ne bilo treba za plačilo; teh svet samo tolike množine papirnatega denarja kalcsr jo je nakazala banka kot predujem, ampak množine, ki bi odgovarjale padcu marke med tem časom. Na prvi pogled se zdi, da bi vpeljava «stalne vrednosti» v državno in zasebno knjigovodstvo prinesla toliki pričakovano zdravilo nerrnkemu gospodarstvu. A žal, zadeva ni tako enestavna. Gospodarstvenik Miiller piše v reviji «Bank-Archiv», da bi v slučaju, ko bi Reichs-banka uvedla računanje v zlatu, klienti izgubili oni dobiček, ki jim ga je nuidila postopna dSevaluacija marke. Se več, klienti bi "bili izpostavljeni vzguibaim, ki jih imajo <c<ni Nemci, ki posedujejo kak kairr-tal v papirnatem denarju četudi samo tekom 24 ur. Muller zaključuje: «Trgovski krogi bi gotovo ne bili v stanu prenesti
IL
*
»»jlvif
&T»
S
feti papirnate markejod Reiehsbanke kot plačilo.« Z -drugimi"besedami povedano, sistem ^stalne vrednosti« bi spravit marko v grofe.
Hudi spopadi v Frankfurtu
BERLIN, 25. Iz Frankfurta prihajajo pomočila o velikih demonstracijah proti draginji. Prišlo je dlo> hudih spopadov med policijo in demonstranti. Tudi ameriški konzulat je resno ogrožen. Ena otseba je (bila aibita. Podrobnejša poročila sledi jen.
Princezinja Hohenlohe obsojena na šest mesecev ječe
LEIPZIG, 25. Princezinja Hohenlohe-Hehringen, ki je bila zapletena v proces proti stotniku Ehrhardlu, je bila radi veleizdaje in krive prisege obsojena na šest mesecev ječe. Državni pravdnik je v svojem govoru zahteval 12 mesecev ječe.
Grška
Republikansko gibanje v Grčiji proti monarhiji — Pred novimi volitvami — Rekonstrukcija vlade
ATENE, 25. Kakor poročajo listi, namerava sedanja vlada izvesti nove volitve. Štirje ministri, ki so vpisani v gotove politične stranke, bodbi odstopili in bodo prišli na njihova mesta nepolitične osebnosti. Vlada hoče tudi omiliti vojaške zakone in vzpostaviti svobodo tiska. Pri volitvah bo vlada najbrže podpirala kandidature na-cijonalne unije. Listi pravijo, da se bo novo zbornico lahko smatralo za kenstitmanto. Kar se pa tiče demobilizacije grške ar-madte, bo vse odvisno od demobilizacije turške vojske.
"Matinu» poročajo iz Belgrada, da se širi po vse; Grčiji gibanje republikancev, ki resno ogroža obstoj monarhije. Nekoliko kralju zvestih regimentov je zbranih v Atenah. Sreic?če republikanske akcije je Solun. Gibanje vodijo Venizelos, bivši poveljnik grške vojske v Traciji general Pan-galos in admiral Nadschi Kyrakos.
Podpis j?rškc~turške mirovne pogodbe
LAUSA.NNE, 25. Včeraj ob 15. se je vršila ped pred'sedništvom predsednika švicarske zvezne republike zaključna seja laui-annske konference. Kot pivi je pod-
TT
V Trstu, dne 26. juKja 1923.
pisal mirovno pogodbo Izmet paša ob 15.IS. Za Italijo sta podbisala markiz Garroni in min. Montagna. Prisostvovale so podpisovanju mirovne pogodbe vse delegacije, diplomatski zbor iz Berna, švicarska ofelai-etva- in mnogo povabljencev. Obred je zaključil predsednik švicarske republike s kratkim prisrčnim nagovorom, ki je izrazil svoje zatdbščenje nad tem, da se je vršila na švicarsih tleti konferenca, koje truda-pokio- dfelo in smisel za požrtvovalnost sta diovedla do sklenitve miru, ki bo omogočil povrnitev normalnih razmer na vzhod Evrope. Zavezniški zastopniki so) se predsedniku zahvalni za gostoljubnost, ki ®o jo uživali- za časa konference v Lausanne. Zvečer so zavezniki na Čast švicarskih ciblastev in delegacij igetiih icflržav priredili slavnosten banket.
Ameriško ladjevje zapustilo Carigrad
CARIGRAD, 25, Ameriške ladje, ki so
bile zasidrane v carigrajski Inki, so danes definitivno zapustile mesto.
Veselje ▼ Carigradu radi podpis« mirovne pogodbe ;
CARIGRAD, 25. Povodom sklenitve miru je vse mesto v zastavah in prebivalstvo je priredilo velike patrijotične manifesta* čije. Carigradski Grki in Arn «*cr so se tudi udeležili svečanosti. Mustafa Kemal paša je brzojavno čestital Izmet paši.
Letošnja žetev na Francoskem boljša kakor lanska
PARIZ, 24. Letošnji pridelek pšenice obeta veliko boljše kakor lanski. Setev se je vršila v zelo ugodnih okoščinah, toplota je bila ravnoi primerna. Žal, dia je mrzlo vreme, ki je pozneje nastopilo po vsej Evropi, precej poškodovalo pridelek. Klfub temu bo znašal letošnji pridelek pšenice 75 miljcimv stotov, t. j. 9 miljonov več kakor lansko leto. Poleg tega pa prihajajo zelo ugodna poročila r/ Alžira: tamošnji pridelek bo znašal približno 10 miljonov stotov, t. j. dvakrat toliko kakor lansko leto. Francija porabi letno okoli 90 miljonov stotov pšenice'; potemtakem bo letos s svojo lastno proizvodnju? skoro dbcela krila svojo porabo, kar bo gotovoi ugodno vplivalo na njen tečaj.
DNEVNE VESTI
7ffVMmi0 H»IUfal Ktofl IAmIn kaJ*& nasvetov. Pravimo le: če bi hoteli fcUIH6n IKUTOUV mu Ilimt enkrat začeti pametno računati z realno-
Šestnajst let so izvoljeni zastopniki češkega naroda tirali) abstineneno politiko. Od leta 1863 dlo 1879 niso sodelovali v deželnem zboru in dosledno temu tudi ne v državnem, ker so tedaj deželni zbori pošiljali zastopnike v cBržavni zbor. Ko je v letu 1870. izbruhnila nemško i-franccska vojna, je začelo tudi dunajskim slepcem in zakrknjencem nekaj svitati v glavi, <fe, bi bilo spričo takega, tudi za monarhijo nevarnega zapleti jaja; vendar zelo nevarno, če ne bi tako važen -sestaven del monarhije, kakor je češki narod, sctefeloval na državno-pol i tičnem življenju in če ne bi se monarhija kazala enotna. V letu 1-870. je tedanji ministrski predsednik Potočki začel iskati stikov s češko državnopravno cjp-oizicijo, da bi sklonil Čehe & zopetnemu, v.stopui v državni zbor. Pogajanja so ostala brezuspešna. Na to sso poslali v Prago barona Helferta, da bi nadaljeval prekinjen*,
pogajanja. O teh poizkusih je baron Helfc-pGorrške	ko-tjskupnega narodnega
TO OBLETNICA
Ban 28. julija oživlja spomin na strašen zločin, izvršen nad človeštvom: tega dne v letu 1914, — torej pred devetimi leti — je Avstrija — ta mačeha, obsovražena radi svoje brutalne krivičnosti napram svojim narodom — objavila zloglasno* mobilizacijo. Kdo se ne,spominja tistega velikega vrveža in strašnega trenja, kdo nima v spominu, kako so sinovi nali čela in s srcem polnimi boli,
svoje mile in drage, pekoreč se pozivu naših stoletnih tJačiteljev, da bodo z orožjem bianili njih in jim uresničevali njihove nekulturne in osvoje valne namene?!
Mi Slovani smo bili na početku tega velikega svetovnega klanja v neopisno težkem in zamotanem položaju, ker smo vedeli, da bi zmaga naših tedanjih oblastnikov pomenila popolno kulturno-politačno uničenje našega naroda.
Mi smo- morali proti svoji volji na bojišče. Toda zavednejši del našega naroda se ni boiil za svoje zatiralce, ampak je .metal orožje cd sebe. Naši vojaki so zapuščali fronto ter so zavestno prehajali na stran zaveznikov, kjer so vstopali v ao-brovoljske edinrce, ki so se navdušeno' in hrabro borile preti sovražniku. Ko se ob samem začetku dan za dnem gonili naše
se imeli samo; neposredni bližini zaporov zahvaliti, da smo izbegnili napada raizjar-jene mase. To nas je ošinilo kot strela« iz vedrega neba tem bolj, ker smo pričakovali od njih sočutje. Jaz sem se tresel cd! razburejnja in boli. Nisem mogel razumeti, kaka da naši scsedfje, ki jih je tlačrl isti sovražnik, odoforurjejo njegovo« kruto posto-mračnega panje in kako' da se morejo veseliti naše zapuščali ; skupne nesreče! Mnoge naših je bilo za-
stmi, bi se odprla najprimernejša in najkrajša pot do kakega sporazuma.
„Goriška Straža"
nam ne dbvoijuje, da bi ji mi hoteli vsiljevati kake nasvete. Takega namena mi nišana imeli. Mi tržaški ničevedci in politični nerodneži, — ki nam je goriški1 list že tisočkrat povedal, dia bi bilo v interesu našega naroda v Julijski Krajini, da bi se že enkrat poskrili v najtemnejšega vseh kotov — nismo tako drzni, da bi hoteli vsiljevati svoje nasvete v poznano posodo vse politične modrosti, proti katere sodbam ki- obsodbam ni apela! Ne, naš namen je bil drugi. Na opetovane pozive otd pošfeno-narodinih goriekih strani, ki reer želijo sirupnoi delovanje v teh časih, smio hoteli le opozoriti na neogibne posledice enostranskega postopanja goriškega Hsta, ki ni nikakor v skladu s svojstvom
agitacijo za razširjanje te misli med narodom Glede te itočke je občm zbor sklenil, da prevzamejo akademska društva to nalogo. Na dnevnem redu je bila tudi točka glede določitve števila članov visokošolskega odbora. V smislu sklepa občnega zbora bo znašalo število članov 9.
Udeležba dijaštva je bila zelo velika; di-jaki se pač zavedajo, da gre tu za njihov obstoj. Ako si sami ne najdejo izhoda iz današnjega obupnega gmotnega položaja, jim ga ne bo našel nikdo drugi. Občni zbor se je razi« l s trdno voHo, da ne bo dijaštvo zamudilo nobene prilike, ki bi mu nudlia možnost, da pridobi kakega člana za DM.
Dijaki!
glasila na Goriškem. Sicer pa naj gospodje okoli rečenega lista le nadalje postopajo kakor jima velevata njihova politična mfSdirost in njihovo« — če jim hočemo- verjeti — edino pravo rodoljubne.
XXV. efecni ztor „Slo«. M ta. društva Bolkira" v Trstu
Občni zbori slov. a kad. fer. društva «Balkan« nudijo naši akademski mladini skoro ,'edino priliko, da lahko — rekli bi — pr<£ gleda in prešteje svoje vrste. Na občne zbore ae prihitijo samo člani «Balkana«, ampak udeleži se jih navadno tudi veliko akademikov in srednješolcev z vsega Goriškega .ter Istre. Starešine in prijatelji društva radi prisostvujejo občnim zborom, ker si radi obujajo spomine na one čase, ko so sami v vročih debatak dajali duška onerffu ognju po uveljav-
prtih celo na podlagi ovadb cd strani tistih, ki danes slovijo kot naredtni borci in nas s prezirem cznačajo za avstrijakante, čeprav prav dobro vedo, da je to gola neresnica.
Prišel je dlan vstopa Italije v svetovno vojno, teda, naša širokogrudna slovanska narav in naša narodna čustva nam nisoi dovoljevala, da bi se maščevali. Mi smo marveč pozdravili vstop' Italije v svetovna borbo z največjimi simpatijami, vsled česan-so nas nadalje zapirali in mučili ter nao nazivali srbofile in — italipanofile. Mi sme? bili uverjeni, da trpimo za pravično stvar, bili smo značajni, kakor smo tudi danes.
Napočil je dan razpada oblasti tistih, ki so nas davili skozi stoletja. Zasijalo« je toliko pričakovano solnce svobode tlačenim narodom Avstrije. Naš troim-eni narodi je
sinove pcdl pr Iko', da proti svojemu u ver- proslavil svojo osvoboditev ter se je <uje-
dinfl v močno nacijonalno državo, dločim so naši sosedje druge narodnosti poslali sestaven dbl velike svoje domovine, ki se je ujedinila z naperi neustrašenih svojih borcev. Mi Slovani Italije — dasi odtrgani cd1 svojega; narodnega debla — smo mirne duše vstopili v sestav svoje nove diržave. In zakaj tudž ne bi, ko so* bile temnice avstrijske Črn-e reakcije polne tako naših kakor tudi italijanskih borcev, ko se je naš vojak ramo ob rami z italijanskim vojakom boril za skupno osvoboditev?! Kako ne bi, ko smo vse svoje nade polagali ▼ zmago zaveznikov, torej tudi — Italije?!
Naše pričakovanje se ni uresničilo «kei-nam v novi drž. ne cvetejo rože. Mi nismo postali d'eležniki skupne zmage, dasi smo to zaslužili. Odvzete so nam celo tudi tiste ustanove, ki smo jih imeli pod prejšnja zloglaisno vladavino. Toda kljub groznemu in težkemu razočaranju se ne odrekamo nade, ker smo uverjeni, dk se slednjič slav-
jenju ubijejo z njo. sveje krvne brate, so pa cesarski tirani pcinili zapore z najbolj ča-stitimi in spoštovanimi našimi ljudmi, ki so med svojo* narodom budili narodno zavest, ga vzgajali kulturno in gospodarski ter ga pripravljali na borbo za njegovo ujedinjenje. Že prva d!va dneva vojne so bile temnice polne naših mučenikov, ki niso zakrivili nič drugega, nego da so bili zvesti sinovi svojega naroda.
Tu moramo omeniti jako važno dejstvo, da je bilo tudi takih ljudi, ki so se veselili aretacij in trpljenja naših borcev. Globoko v spominu mi je slučaj, ki ga še danes bolno nosim v svoji duši in ki ga ne pozabim nikdar. Bilo ie 28. julija 1914. Kot največji lopovi smo bili vkovani v železne verige in spremljale so nas številne cesarske straže iz Pule v Trst. V vsem času potovanja nismo smeli niti črhniti. Na večer smo izstopili na tržaškem kolodvoru, cd koder nas je .pomnožena straža imela
odvesti v zapore. Med potjo se je začela na pr.oišlost italijanskega, narcldia pokaže v zbirati ckoli nas množica naših tedanjih cfcajsUfch/ Klamjiihijih naiših jgospodarjev, fei sodržavljanov- druge narodnosti in čuli so bodo, radi interesov in ugledia svojega nase vzkliki, spremljani ccT maščevalnega ! reda in svoje diržave, morali našemu na-pchlepa: ' Abbasso i Serbi, ammazzateli, | rodu omogočiti kulturno-politični obsta-impicateli!» Kljub močnemu spremstvu smo j nek in razvoj.
fert — sam češki Nemec — ©stavil vele-zanimive zapiske, iz katerih! izhaja, da je predložil ministrom in cesarju (spomenico, v kateri jih je odkrito i» polteno opozarjal, diat je razpoloženje* na Ge&kem «ledeno~ hlaidtao» in deloma ceiio «ogorčeno na nevaren način«. V deželi se uveljavljajo — je poročal Helfert — kafi strirj, kx «naravnOst nočejo mc več vefeg o Avstriji*. Te struje dk se sklicujejo na" to, da ljubljenci dinastije so Madžari, dočim postopajo na Dunaju z željami in zahtevami češkega na-rotdla kot s kafcei igračo, ki se neubogijiv-cem odreka tem cidiočnejše, čim odločneje jo zahtevajo? Rečena, Avstriji sovražna struja efet govfcri: «Dinastija nas ne mara, zato sni ne maramo njo?» Baron Helfert je govoril vodenim činiteljem na srcefi
«če nočejo le radi zlovesthega forma- fijanju, ki je tlel v njihovžhi prsih. Morda lizma, in še to v čaisus grozečih nevramosti [včasih tudi kaj pokritizirajo sami pri sebi, češ cd zunaj, vse spravljati v nevarnost*. Tudi mi smo bifr drugačni. Mladini niso starešine ~ '	"	~	dobrodošli samo pri prvem delu občnega
zbora, da ji tupatam dajo kaik dober nasvetf ampak tudi pri drugem neoficijelnem delu.
Udeležba tega občnega zbora je bila nepričakovano velika. Zbralo se je kakih 70 dijakov, akademikov ter nekaj srednješolcev iz vsega Primorja, kS študirajo raztreseni skoro po vsej srednji Evropi: v Gdanskem, Berlinu, Pragi, v Jugoslaviji, v Padovi, Fi-renzr, Bologni, Genovi itd. Akad. fer. društvi «Adrija» in «Istra», srednješolski društvi «Zora» in «Vesna» rter več drugih dijaških krožkov so poslali svoje zastopnike na občni zbor.
Društveni predsednik je v svojem nagovoru nakratko orisal delovanje društva v preteklem letu. Iz tajniškega poročila je razvidno, da je imelo društva vsak četrtek, (razen štirih) v letu redni sestanek. Na teh sestankih so se vršila predavanja različne vsebine, na prvem mestu po številu so bila predavanja gospodar-sko-trgovinskte vsebine. Vsa poročila so bila uzorno sestavljena, kar priča, da je društvo v administrativnem delu precej napredovalo. Posnemanja vreden je sklep občnega zbora, da se ukine društveni podporna sklad ter da se tozadevno delo pripusti «Dijaški matici». Dalje je občni zbor sklenil, dar bo društvo sodelovalo pri socijalnem tečaju, ki ga priredi akad. fer, društvo «Adrija» v Gorici koncem prihodnjega meseca. Naj omenimo še, da je drušitvo zbralo statistične podatke o primorskih akademikih in srednješolcih. Zelo koristno bi bilo, ko bi jfh društvo objavilo.
Iz nastopov rn poročil zastopnikov raznih društev je odsevala nenavadna žilavost, ki je odkrivala trdno voljo dijaštva, da se ne upogne viharjem življenja. In ravno ta trdna volja nam je svedok, da bo dijaško doseglo to, po čemer stremi.
Helfert ni uspel, ker niso imeli na Dunaju ■ _ leći iCiCJ* pravi — razumevanja za stvar in pa iz strahu pred Nemci. Po nemški zmagi je bil ta strah še večji. Najpomembnejše pa so bile besede, ki jih je Helfert naislovil na ministre, predtao se je poslovil od njih: koit Avstrijec m-ore Ie reči, naj sprejmejo njegove predloge m vse se more še obrniti na bolje, kot rojak Češke pa bi moral reči, naj le- pustijo, da greidio stvari tako nadalje, alt pa naj ,postopajo celo še strožje, ker stvar njegovih deželanev more cd na daljnega odpora le pridobiti! Iz dnevnika Helfertovega je jasno razvidno, da je bil pred vsemi cesar Fran Josftp sam, ki je podpiral trdovratni cd por ministrov in ki je Heliertcve predloge za poerirjenje Čehov označil ket ne^prejemljive! Kljub vsemu temu se je; Helfert pozneje še enkrat podal v Prago na pogajanja z voditelji češkega naroda. V spcanenaci na monarha je navedel zahteve Čehov ter je naslovil nanj apel, v kaiterem je. predocil posledlice zmage Nemcev nad Francijo, ko bi bilo češko državno pravo trdnjava za Habsburžane. Na srečo za Čehe pa sta bila Fran Josip in njegova ckdHca udarjena s slepoto! Helfert se je timaknil užaljen... Ti zapiski Helfertovi so dragoceni in zgodovinske pomembnosti, ker dćbjajo pojasnilo tudfc za dogodke in razpoloženje na Češkem in med češkimi vojaki na frontah. Prerokovanja' poštenjaka Helferta se je uresničilo. Habsburžani so izlagali nevarnosti vse in izgubili vse! To je zigodevina, ki uči, kam prihajajo vladavine, ki postopajo z zahtevami narodov kot s kako igračo in ki te zahteve odločno odklanjajo ravno zato; ker se odločno stavlja jo! Iz te zgodovine haibsbuir^ke slepote naj bi se učili tudi drugi!__
Jadransko banka h podjetje „Edinosti"
K včerajšnji izjavi dra. Slavika, vodi-tel-ai tiskarne in lista «Edinost» — moža, ki se zavedla odgovornosti za to, kar izjavlja — naj dodamo še par pripomb. Kakor druge narodne ustanove je svoječasno
tudi Jadranska banka prispevala k ustanovitvi tiskarne «Edin ost» s tem, dia je vzela nekoliko) deležev. Kakor smo se uverili na svoje oči, so ti deleži sedaj v zanesljivih narodnih rokah m si «Straža» prav po nepotrebnem razbija glavo s skrbmi za naše podjetje. Vsekžko pa je zelo čudno, dia goriški gospodje prihajajo šele sedaj s svojimi skrbmi. Vsiljuje se 'nam domneva, da se za njihovo pretvezno skrbjo skriva neka — pobožna želja, ki pa se jim — o tem naj bodb taveTjem -— ne izpolni! Vemo, da se že dblgo naislajajo na takih sanjah. Sedaj so te sanje — odsanjane. Kakor oni odklanjajo naše nasvete, odklanjamo ni! njihove skrbi! Zopet jim ne vsiljujemo ni-
L Izredni občni zbor „DijašRe matice"
Dobrih šest mesecev je minilo, odkar je bila ustanovljena «Dijaška matica». To je sicer prekratek čas, da bi mogla ideja «Dijaške matice» dospeti do zadnje koče v gorah, kar je bilo gotovo namen ustanoviteljev, toda kljub temu je vsakdo upal, da nam doba šestih mesecev prinese vsaj nekoliko bolj razveseljivih poročil o razširjenju te ideje. Dobrodošla je seveda tudi moralna podpora, a treba je v prvi vrsti gmotne. Izvršilni odbor »Dijaške matice» je razposlal pozive na vse mogoče ustanove v Primor/u, naj se vpišejo v Matico; toda skoro vsi pozivi so bili zaman. Kje tičijo temu vzroki, ni pač težko dognati: veliko je društev, ki trkajo na vrata naših posojilnic, zadrug, kmetov itd., vsem se ni mogoče odzvati; kjer ni, tam ni mogoče vzeti. Res je to; toda ali je bil res vedno le ta vzrok, da se nismo odzvali klicu, našega dijaštva? Ali ni bilo v nas včasih tudi nekoliko nemarnosti in brezbrižnosti za cvet našega naroda, ki komaj prične cvesti, že ovene vsled pomanjkanja zadostne hrane?! Priznati moramo da ni tudi dijaštvo storilo vsega, kar je bilo v njegovi moči, za ukoreninenje DM. med narodom.
Te misli so dovedle izvršilni odbor DM., da je sklical izredni cbčni zbor preteklo soboto, misli ki jiSi je v glavnem izrazil tudi predsednik DM. v nagovoru na zborovalce. Glavni namen občnega zbora je bil, da se posvetuje, kaj naj DM. ukrene za uspešno
Znanom vam je, da se je ustanovila za-1 četkom tega leta Dijaška Matica. Skrbela naj bi za siromašne srednje- in visokošolce s podporami in posojili. Da bo res mogla D. M. uspešno izvrševati svojo nalogo, zato potrebuje ogromen fond. Matica se je obrnila na naše ustanove in zasebnike, na naša društva, krožke itd. Na stotine okrožnic se je razposlalo, toda malo je bilo onih ustanov, društev in zasebnikov, kateri sa nam sploh odgovori^, še manj pa onih, kateri so se odzvalr s kakim prispevkom. Zakaj to? Prvič: ker je še cela vrsta isto-tako potrebnih narodnih društev, katera kličejo na pomoč. Drugič pa, in temu razlogu bi D. M. lažje nego vsako drugo društvo odpomogla s pomočjo številnih dijakov, drugič, ker se mnogim ljudem, kateri zelo radi dajejo v narodne namene, ne olajša izročanje darov. Komur ni treba drugega kakor seči v žep, ta trikrat rajši in prej da, nego oni, ki mora nositi denar na pošto ali drugam.
Plod šestmesečnega« dela D. M. je majhen in sredstva prahajajo le po kapljah v blagajno. V jeseni, ko se mora pričeti podporna akcija, ne bo dovolj sredstev, da bi zadovoljili le tretjino, le desetino vseh prosilcev, če gre v tem tiru naprej.
Če se tekom počitnic položaj temeljita ne izpremeni, je Dijaška Matica obsojena da ostane mrtvo-rojeno dete. Dijaki! Do tega ne more in ne sme priti, potem kot je bilo treba toliko dela in truda, da se je D. M. sploh ustanovila.
Držite se načela samopomoči! Na tem načelu je zgrajena Matica. Po pravilih sami odločujete o podporah. Sami morate gledati, da bo nekaj tu, o čemer lahko odločujete. Saj vas je ogromna, množica v naših krajih: prekci 1000 srednješolcev in okrog 300 visokošolcev*. Sedaj, ko se vračate na počitnice, pričnite z delom, nabirajte prispevke za D. M., širite misel našega d/oštva! Vzbujajte zanimanje za T'i-jaškc/Matico pri posojilnicah, društvih, krožkih itd. Ko ste v veseli družbi, spomnite se D. M., spomnite se je na izletih, prireditvah, veselicah in ob vseh veselih, in žalostnih prilikah. Vsak rrali znesek ie kamen k zgradbi D. M. Saj če nabirate, kažete, da ste kulturno dovolj zreli, da razumete pomen Dijaške Matice za dijaštvo in končno delate vedno le zase. Naš narod razume -t polni meri pomen dijaškega vpra-mev. Pričakujemo, da bo našel ta poziv malo več odmeva kot so ga našii dosedanji.
Samo oni dijaki, kateri bodo res kaj naredili za D. M., samo oni bodo lahko reflektirali na podpore ali posojila. Kdor se ae bJ zanimal za društvo, kdor ne bo> niti član D. M., ta ne bo smel računati na to, da mu D. M. v potrebi priskoči na pomoč.
Poživljamo akademska in srednješolska društva, da stGre svojo delžnosi?
O-jjanizirajte take j podporno akcijo«, pošljite takoj vse svoje člane na delo, na propagando od posameznika do posameznika.
Dijaki na deloi	Dijaška Matica.
Gospod poslanec Virgiiij Šček popravlja v svoji včeraj, izjavi, da ni res, da bi bil posl Sfanger izrazil željo, naj bi se spor med Šče-kom in Wiifanom poravnal, marveč da je on g. Virgilij Šček, naprosil poslanca Slangcrju naj bi on posredoval pri' g. dru. Wilianu, du bi prišlo do pogajanj med goriško organizacijo in drjem WilIanom ter da bi se v la namen sestala on, gospod Virgilij Šček, in dr. Wilfan. Jemljemo na znanje ta popravek, k: nas naravnost sili v odkrito izjavo, da sc nam zdi zelo čuden način, po katerem stremi g. Virgilij Šček po pogajanjih in spravi. Istočasno, ko je izrazil posl. Stangerju svojo željo, je priobčil v < Gor. Straži® izjavo, ki je vsebovala napad na dra. Wilfana in tržaško ved-stvo — tako nezaslišan napad, da naravnost zapira pot do vsakih pogajanj in do sprave. Res čuden način postopanja, ki naj bi dovede! do razčiščenja spora!!! Kako, za božjo voljo, naj mi potem verujemo, da je njegova «želja» — iskrena?!
Popravljamo. V tretjem odstavku v drugi koloni včerajšnjega članka «Čehi v Dalmaciji* se je vrinila grda tiskovna pomota. Dotični stavek se ima glasiti: «Ta (masa prebivalstva) je uverjena, da prinašajo Cehi — četudi so poedinci, zelo štedijivi (in ne «škod!jivi;> itd.» Isto naj se naslov druge dnevne verti pravilno čita "Po sprejetju nevega volitvcnega reda» in ne <0 sprejetju ihJ.»
PODLISTEK
ANNIE VIVANTI:
gci^ecu
(3)
Roman Marije TarnoTske. - Poslovenila G. B-
Ner.adoma je umolknila.
' Uboga Alura,» ji rečem jaz z ruskim naglasom, božajoč ji roko: "
Prestrašena je zrla vame. Potem je mr-nrala {tisto naglo mrmranje me je pretreslo lo mozga): «Kdo si? Si li Olga? V moji glavi se neprestano vrti vrtiljak, vrti se in vrti in ne morem ga ustaviti. In tudi jaz sedim na njem; vrtim se in vrtim, a ustaviti se ne morem nikdar. Seveda, ko mi niso nikdar dovolili, da bi se ustavila. Vedno, vedno sem morala iti na pot, potovati in zopet oditi.„» Nuna se je dvignila in se ji približala, «Ne mislite več na to,» ji je rekla, položivši li roko na famo. «To je zadnje potovanje itt oddahnila se boste.*
A Marija Tarnovskaja je vzkliknila:
<'Hočem se vzbuditi! Hočem se prebuditi in pripovedovati sanje dalje.»
In v tistih dolgih, sladkih, aprilskih dneh, mi je pripovedovala:
* ♦ *
«Kje naj začnem? Da, tam, ko sem zaspala... na gugalnici v našem vrtu. Vroče je bilo skoro kakor tukaj...
Oni dan sem bila dopolnila 16. leto in. mati mi je slovesno, v navzočnosti očeta in sester privzdignila rudečkaste lase in jih pripela na glavo. Odslej nič več onih dolgih kit po ramah..,
'<Sličiti moraš cdrasitli gospodični,* je vzdih-nila m^ii, «čeravno nisi še,.,»
«Pa da; saj sem?» sem vzkliknila jaz, ne umevajoč mamine pripombe.
«Ne, ne,» «Bledolična moja.» Mati je majala z glavo, me božala po licu in me gledala s pogledom polnim mile tesnobe.
Stekla sem na vrt, ponosna na svoje lase bakrene^ barve, se usedla na gug^lnico, zibala sem se sem m tja in se veselila, da mi je bdi tilnik prost m hladen,.. Ko bi me videl tako VasiHj...
Toda težile so m« lasnice; vlekle so ni eno
las sem, eno tja; na potu so mi bile. Ustavila sem gugalnico, upognila glavo in v trenutku sem snela vse lasnice in jih vrgla na tla. Bakrena čelada se je polagoma razpuščala in je potem padla do pasu. Povzpela sem se na gugalnici na noge in se zagnala v širokih lokih, .v zrak... Kako lepo je bilo! Čutila sem svoje lase za seboj plapolati v vetru" kakor zastavo — in ob sunkih nazaj so mi obkrožili glavo kakor sence luči-
Smejala sem se in pela na glas vsa sama. Kar se prikaže ta na dnu drevoreda Vasilij in moj bratranec Trubeckoj; šla sta, držeč se roko v roki, proti meni; kadila cigareto in me gledala. Skočila bi bila najraje dol in zbežala, a gugalnica je letela,., nisem je mogla tako naglo ustaviti.
Oba moža sta me gledala. Gledala sta me, kakor me ni še jribče nikoli gledal. ., Čutila sem, kako mi je planila rudečica v lice. Nenadoma in nehote sem spustila vrvi ter pokrila obraz z rokami. Začula sem krik — mogoče sem zakričala jaz? — nato se je vse zavrtelo.
Videla sem za hip, kako se je dvignil pred peMeni drevored, kakor bi me hotel
.udariti v čelo, nato sc je pogreznii in nekaj me je sunilo na tilnik.
Drugega se »e spominjam več.
in.
Dneve, ki slede, jih vidim kakor skozi sinji oblak. Vidim se v naslonjaču; moja mati sedi zraven mene ter kvačka z rumeno volno. Je Čudno, da me navdaja z grozo rumena volna... a ne 2inam, kako povedati, ne vem, kako govoriti.., Zbada me v tilniku... Potem vidim kako prihaja Vasilij, ki se smehlja: v rokah ima veliko kletko; sledi mu Oiga, vsa radostna.
«Tu imaš!» mj pravi Vasilij z zmagoslavnim glr^ na in položi kletko zraven mene. V njej viaun papigo sive in rožnate barve, grozna žival s črnim jezikom,	,
«Čemu?... čemu mi prinašale reči, ki me navdajajo s strahom?®
Plakala sem. Vsi se prestrašeno spogledajo. Mati se nagne k metli. «Dra ga! Saj si včeraj rekla, da bi rada imela papigo. Vasilij je šel v Moskvo, da ti jo kupi!...»
«Ni res! Ni res, da sem rekla... nesite jo proč, ker me navdaja s strahom... in tudi rumeno volno.,.» Spustila sem se v. krčevit
jok in vse je zginilo — papiga, Vasilij, rumena volna, Olga. ,.
Ostal je nacl menoj le otožni obraz moje matere, bal in stanoviten, kakor bleda svetilka. » • *
Ko sem prvič izšla na obed, me je pričakoval moj oče, raven in slovesen, na dnu stopnic; ponudil mi je z velikim, sijajem roko in me popeljal na moj prostor, kjer je bilo vse polno cvetlic okolo mojega krožnika. Zelo srečna sem bila.
Dozdeva se mi, da sem princezinja! sem vzkliknila ter tolkla z rokami. Vsi so se smejali, a moj oče je odgovoril slovesno:
«Odvisno je le od tebe. Princ Ivan je zapre sil tvojo roko.»
«Ivan Trubeckij?» vprašam, in minila me je volja do smeha.
_ «Seveda, in tudi Katerinovič,* zakliče Olga, skočivši pokoncu Zdela se mi je bleda z grenko potezo na ustnicah.
«Koliko ljudi!» pravim jaz in pogledam svojo mater, katere oči so bile nepremično uprte na krožnik. Nato pripomnim kakor za šalo:
«In nihče drugi?*
V Trstu, dne 26. Julija 1923.
«EDINOSX»
m
Beračenje in slični pojavi. Pišejo nam: «Edi-no51 > se je že večkrat bavila zberačenjem in z berači ter v -treznih besedah povdarjala, kako brezbrižnost oblastev otežuje radodarnim ljudem, katerih je mnogo, izvrševanje človekoljubne dobrodelnosti. Če pomislimo, da imamo v kazenskem zakoniku in še v posebnih zakonih točne predpise, ki dajejo obla-stvom moč, da bdijo nad tem, da je človeške dobrodelnosti deležen tisti, ki je je potreben in vreden, potem res ni mogoče drugega reči, kakor da so oblastva brezbrižna; zakaj v Trstu se berači v vseh mogočih oblikah toliko, da bo Trst v tem oziru kmalu zadobil žalosten sloves. Res je, beda je velika in naravno je, da je mnogo beračev. Toda dejstvo je, da tisti <berač», ki se je zjutraj pravdal na sodniji radi nakupa neke hiše in popoldne molel roko na ulici, še vedno berači elegantno oblečen po mestu; in koliko je <vberačev», ki se v tednu posvečajo svojftnu vsakdanjemu opravilu, v nedeljo pa vzamejo kitaro ali kaj drugega v roko ter s svojimi zelo dvomljivimi muzikaličnimi produkcijami tvorijo strah in trepet gostov v javnih lokalih v mestu in okolici! In kaj je s pobiralci čikov? Nekega večera sem sedel pred mestno kavarno. Naročil sem kavo, jo izjjil in takoj plačal. .To je trajalo, z ozirom na današnje natakarje, kake pol ure. V tem času je obkolilo kavarnarske mize pet dečkov, ki so pobirali čike. Pri sosedni mizi je sedela družba Čehov, ki so bili na povrat\u iz Gradeža, kakor sem razbral iz njihovega glasnega pogovora, in ki so pobi--anje oikov spremljali s prekleto malo laskavimi opazkami. Naj bo v taki češki družbi er/crat en sam časnikar, pa bodo naša oblastva videla, kam spravijo Trst s svojo apatično brezbrežnostjo, — Ali varnostna oblastva vedo, koliko ljudi trka vsak dan na vrata zasebnih stanovanj? Ali si mogoče predstavljajo, da je med temi * berači» marsikateri tat, ,ki na ta način išče priliko, kako bi cbogatil vsakdanjo tatinsko kroniko? Naj se vendar oblastva zganejo ter nam dajo gotovost, da kadar damo, damo res potrebnemu in naj tudi malo skrbijo za ugled mesta!
Kopanje in zdravje. V sedanji dobi kopanja je treba imeti pred očmi, da ni vsak dnevni čas enako primeren za kopanje oziroma koristen za telo in organizem. Na noben način ni kopanje zdravo zjutraj in pred zajutrkom, Kakor r.i priporočljivo kopati se s polnim želodcem, tako je nevarno hoditi v vodo s praznim želodcem. Pri polnem želodcu razvija telo vsled prebavljalnega dela toliko toplote^ da postane takojšnje ohlajenje lahko usode-polno, pri praznem želodcu pa je vsled znižanega proizvajanja toplote telo manj odporno proti močnim učinkom kopeli. Po vsaki jedi je najbolje, da se čaka najmanj dve uri s kopanjem. Tudi ne smeš iti v vodo, kadar si razburjen ali razgret, ker se razgreta kri z ^hlajenjem pritisne navadno proti srcu, kar Jahko povzroči celo srčno kap.
Sprememba v cenah tobačnega ekstrakta in protimrčesnega praha. Finančno nadzerni-štvo poroča, da se bo od 26. t. m. dalje tobačni ekstrakt prodajal po sledečih cenah: Pcsode po 1 kg — 7 L, po 2.kg — 13.50 L, po 5 kg — 32 L, po 10 kg — 62 L, po 25 kg — 150 L.
Protimrčesni prah se bo prodajal v vreci-cah 10 kg po 10 L.
Roški gledališki igralci uprizorijo v soboto ob 8.30 zvečer in v nedeljo ob isti uri v dvo-rani D. K. D. pri Sv. Jakobu zanimivo predstavo s sledečim sporedom:
1) <Car Ahromej*, starinska ruska komična opereta v enem dejanju; glasba Pergamenta; 2) Večerni zvon-, Intermezzo • po glasbi Čaj-kows.kega; 3) Lubok: «Ruski vojaki«, 4) Ruski humor-šarš, — nar. pesmi in nar. muzika; 5} «Mati in otroci=>, dramska miniatura-opera, po glasbi Pashalova; 6) «Spomin iz življenja ure >, Ljubov;>, fantast, opera iz franc. življenja, glasba Pergamenta; 7) «Norec», dram. klas. monolog, spisal Apuhtin; 8) Ruske nar. pesmi, romance, žive slike L dr.
Ruska gledališka družba je s svojim originalnim repertoarjem s sodelovanjem ruske primadone * v operi Marije VoLkcvske, so-prana-lir. Ljudmile Lopatine, dram. soprana Aleksandre Šurine, kinematogr. artista Vla-dimirja Šcvčenka in znamen, ruskega dram. igralca Jakoba Dolžinskega začela svojo turnejo po Evropi že leta 1919. Njeni umetniški nastopi so bili povsod občinstvu v zadoščenje. Družba ima svoje originalne kulise, zgodovinske obleke i. dr.
DruiSvene vesti
«Glasbena Matica«, Drevi ob 19.30 od-
berova seja.	t	i
Slov. akad. ier. društvo <B&ikan». Danes dne 26. t. m. se vrši ob 20.30 redni društveni sestanek z važnim dnevnim redom v navadnih prostorih. Ob 13,30 redna odborova seja, kjer zadnjič.
S. D. A. naznanja, da se vrši v četrtek, dne 2. avgusta izvanreden občni zbor s sledečim dnevnim redom; 1) Sprememba pravil, 2} dopolnitev odbora, 3) slučajnosti.
Nc^cmelna skupina SDA. Danes ob 20 reden sestanek. — Nač.
Javna knjižnica šentjakobske «Čitalnice» posluje redno vsako nedeljo od 10.—11. ure predpoldne v navadnih prostorih (stara policija.) Član je lahko ,vsakdo. Vpisnina znaša 1 lire in odškodnina za uporabo 1 liro mesečno. Opozarjajo se vsi člani, da se strogo drže pravil. Sprejemajo se darovi knjig. Rodoljubi, ki *majo doma knjige, ki jih ne rabijo, so vljudno n; trošeni, da jih blagohotno poklonijo knjižnic L-
Iz triaške«* iivllenia
Roparski napad. Pred sin&njim se je trgovec Anton Cesca, star 30 let, stanujoč v ul. Vidali štč 13, vračal domov. Radi pozne ure in oblačnega vremena je bila ulica malo obljudena ia precej temna. Mož je dospel že do hiše, kjer stanuje; ravno je hotel odpreti duri, kar sta nenadoma skočila nanj dva neznanca, ki sta začela Cesco porivati in suvati. Medtem ko <je imel Cesca posla z enim napadalcem, mu je drugi segnil v notranji žep ter mu ukradel listnico, v kateri je bilo 60 lir. Predno se je Cesca dobro zavedel, sta napadalca izginila v temi.
Včeraj zjutraj se je Cesca podal na policijski komisariat v ulici G. Brunner ter naznanil dogodek orožnikom.
Blaznež-. Predsinočnjim je neki elegantno oblečen mladenič sedel za mizo prea kavarno «Specchi» na trgu Unita ter začel caročevati najrazličnejše pijače, katere je potem zlival v — listnico. Ljudje, ki ser sedeli v njegovi bližini, so nekaj časa začudeni- gledali mladeniče vo počen janje, naposled je nekdo stopil k telefonu v kavarno ter obvestil o dogodku družbo «Treves». S poslednje sta prihitela dva postrežnika, ki sta mladeniča posadila v avtomobil, s katerim so ga prepeljali v opazovalnico. Mladenič se je izkazal za 20-letnega Josipa S., trgovskega agenta, dom iz Bergama.
Na potovanja se je ponesrečila. Včeraj zjutraj je bila rešilna postaja telefoničnim potom obveščena, da je z goriškim ossbnim vlakci« dospela na rocolsko postajo- neka ženska, ki nujno potrebuje pomoči. Zdravnik se je nemudoma podal z avtomobilom na lice mesta, kjer je našel 35-letno zasebnico Angelo Lu-pieri, stanujočo v ulici Giulianr št. 38. Ženska je imela levo nogo zlomljeno v stopalu. Povedala je, da je šla- obiskat znance na deželi; ko je včeraj zjutraj šla zarana na kolodvor, da se popelje zopet domov, se je medpotoma^ spodtaknila ob neki kamen na* cesti ter se tako poškodovala. Ko ji je zdravnik uravnal zlomljeni ud, so žensko prepeljali v mestno bolnišnico, kjer so jo sprejeli v kirurgični oddelek. Okrevala bo v 3 tednih.
Obupni čin zapuščene ženske. — Skoči pod vlak, ki jo1 smrtno nevarno poškoduje. Deklica Gilda Bellini, stara 19 let, rodom iz Vidma, uislužbena pri neki družini v ulici Aleardi št. 323, je imela delj časa lfdbavno razmerje z nekim mladeničem. Ljubimca sta se v zadnjem- času sprla; zdi se, da mladenič ni maral več za Bellinijevo. Ta okol-ščina je deklico* silno potrla. Videla je v duhu, kako soi se njene zlate sanje in nade, ki jih je stavila v svojo ljubezen, mahoma razblinile. Življenje ji je postalo neznosno; zazdelo se ji je, da je njena usoda zapečatena. Pred sinoćnjim se je v ulici Navali, v bUžini čuvajnice št. 123, vrgla ped pereški vlak. Kolesa s oji šla preko nog; vrhutega je~ nesrečna deklica zadobila še številne hude poškodbe po glavi. Strojevodja je tankoj u-stavi! vlak; s pomočjo" nekaterih železničarjev je Bellinijevo prenesel na kraj tira, med tem pa je čuvaj telefomičnim potem obvestil o dogodku rešilno postajo. — Zdravnik, ki je kmalu prihitel na lice mesta, je dal deklico nemudoma prepeljati v mestno bolnišnico*. Tam so Bellinijevo operirali, a kljub temu je njeno stanje ostalo smrtno nevarno in je le malo tipanja, da okreva.
itd. so kar priklepale obiskovalce, posebno pa obiskovalke.
Ob dragih stenah in po sredi sobe pa je bilo razvrSčeno telesno kakor tudi posteljno perilo od preprostega do najfinejšega, vse lepo prikrojeno in bogato vezeno. Posebno je omeniti še obleke okrašene z narodnimi motivi, domače obleke in pa perilne vzorce v miniaturah, ki so jasno govorili, kaj zmore vešča in pridna ženska roka. Naravnost oča-rujoče je vplivala ta razstava na vsako ljubiteljico ženskih ročnih del.
V pritličju poslopja v dvorani L razreda so razstavila gojenke samostanske šole v Trnovem svoja snažna ročna dela, izvršena pod vodstvom vrlih šolskih sester. Ton razstave v I, nadstropju t. j. razstave meščanske šole, ja bil preračunjen in umerjen za hiše in potrebe .premožnih meščanskih družin, meščanskih sob in osebne potrebe meščanskih dam. Razstava trnovske šole pa je bolj izražala skromnost ter je bila prilagodjena praktičnim potrebam preproste domače hiše; imela je v sebi nekaj skromnega, praktično umerjenega in ponižno ljubeznivega. Tudi tu so bili razstavljeni predmeti, ki: se rabifjo v vsakdanjem ž>vl^nju. Osebno perilo skromno, a vendar dkusno izdelano in le Čuditi se je/ kako lAora tako natančno delo izvršiti nežno 12 do 16-letno dekletce. Prtiči ia pregrinjala, nogavice, .jopici, čipke in zavese t vse je bilo izvršeno enako lepo i» skrbno. S takim delom se ne vežba le roka, utrjttje se tudi volja in ljubezen do natančnosti.
Celoten vtis razstave je bil kar najlepši. Z zadovoljstvom smo gledali delo naše mladine, ki proč od bojev življenja in trpke vsakdanjosti išče in tudi najde svoj cilj v delu in učenju. Tar razstava nam je podala jasen dokaz, da je sodba o današnji mladini vendarle pretemna in preenostranska. Koliko truda vztrajnosti, časa m idealnega: poleta tiči v tem delu. Koliko nežnosti in ljubezni do predmeta, koliko deklišk&f sanj in tihega domačega veselja je zapisanih v teh ljubkih izdelkih.
Dokler bo nas mladi rod -iskal uresničenja svojih mladostnih želja v delu, ga bomo vedno veseli.	_	_
Vsega priznanja vreden je pa trud učiteljic ročnih del gdč. Čeč na meščanski šoli in šolske sestre, ki so bile duševne ustvariteljice rif voditeljice tega ogromnega dela. Tolike požrtvovalnosti in vztrajnosti ni vstanu vstvariti le dolžnost, za tako delo je potrebno veliko poguma in ljubezni. Da bi imeli mnogo tako nesebičnih in požrtvovalnih učiteljic med i&amif To je sicer tiho in neopaženo, pa edino pravo narodno delo". — X.
Iz tržaSke pokrajine
Sežana. Kakor je obče znano, so tržni dnevi v Sežani vsakega 12. in 22. dne v mesecu; ako pade na dan 12. ali 22. nedelja ali praznik, se vrši semenj naslednjega dne.
Meseca julija, kateri je najslabši v letu, je bilo prignanih na semenj 1168 glav živine in sicer: 592 glav goveje živine, 299 konj in 277 prašičev. Cene goveji živini (voli, krave) so bile od 425—475 lir za kvintal žive teže. Cene konjem pa od 1000—3000 lir na glavo. Cene prašičem 6 tedenskim od 150—200 lir komad.
Manufaktura, leseno orodje, železo in drugi podobni predmeti so se prodajali po kakovosti, oziralo se je po največ na tržaške cene. Semnji v Sežani slove daleč na okoli, a zato so pa tudi prav dobro obiskani. Trditi se sme, da stojijo sežanski mesečni semnji na prvem mestu. Z« v Sežano so lepe železniške zveze iz Trsta, Gorice, Vidma (Udine), Padove, Ve-rone, Benetk, Pole. Reke, iti Postojne.
Nadalje vozijo vozovi iz Istre skozi Bazovico in nazaj, jkakor tudi avtomobil iz Trsta v Sežano in nazaj, in sicer nepretržno ves dan. Torej za ljudstvo jak^ ugodne zveze. Prihodnji semenj se bo vrffu zaradi nedelje v pondeljek, dne 13. avgusta t. 1.
Postojna. (Razstava ženskih ročnih; del na meščanski šoli v Positojni). Poleg risarskih izdelkov je razstavila meščanska šola tudi ročna dela svojih hespitantk. V pritličju pa so bili razstavljeni izdelki gojenk osemrazredne dekliške samostanske šole šol. sester v Trnovem na Krasu. Vsa oprema razstave v I. nadstropju je bila okusno prirejena. Med cv&tjem in zelenjem je bilo razstavljeno skrbno in okusno izdelano ročno delo. Soba je napravila na prvi pogled vtis modnega salona, ki ga je mogla opremiti le vešča in mojstrska roka, katera obvladuje umetnost ročnega dela v vseh podrobnostih.
Najlepšo sliko so nudili predmeti razstavljeni ob sprednji steni. Zastori, bogato živo-barvno vezene blazine, prti, prtiči, preproge
Ves« * Goriškega
* Akad. fer. društvo «Adrija» sklicuje za nedeljo, dne 29. t. m. ob 10. dopoldne svoj redni občni zbor, ki se bo vršil v Gorici v gcmjih prostorih kavarne «Adriatico». Na dnevnen* redu je med drugim poročilo o IH-prosv. tečaju in ž njimr združenem zboru ®a slov. akademične omladine iz Jul. Krajine.
Pozivamo vse tov. abiturijente, da se udeleže občnega zbora, kjer jim bo dana prilika vpisati se v edino dektjoče akademsko društvo na Goriškem. Vi vsi, ki vam je na srcu usoda in bodočnost svojega naroda, priključite se nam, da pojdemo združeni s tem večjo silo na delo za narod.
Razdrte. Prostovoljno gasilsko društvo v Razdrtem bo praznovalo 5. avgusta 25-letnico svojega obstoja. Da društvo na Čim lepši način proslavi ta dan, priredi pri tej priliki veliko vrtno veselico,, spojeno s kolesarsko dirko športnega društva «Adrije».
Ker obeta cela prireditev mnogo zabave in se bosta točili pri vrtni veselici rujna vipavska kapljica in dobro istrsko vino ter bo poskrbljeno tudi za prigrizek, se nadejamo obilne udeležbe s strani širšega občinstva.
Čisti dobiček gre društvu, ki si mora v današnjih sila težkih časih nabaviti iz svojega vse potrebno, predvsem neobhodno gasilsko
orod'e-	.	• . . »T	■
Na 5. avgusta vsi v vas poa sivi Nanos!
Prostovoljno gasilsko društvo v Razdrtem
priredi dne 5. avgusta vrtno veselico z igro, srečolovom, plesom in drugo zabavo.
Ob tej priliki se bo vršila tekma za dosego prvenstva v krogljanju (balincanju). Zmagovalci dobijo diplomo in sijajno nagrado.
"Prosimo sosedna društva, da ne priredijo za ta dan nobenih veselic in se v čim večjem številu odzovejo našemu vabilu. — Odbor.
S. D. A. priredi dne 5. avgusta ob priliki 25-letnice Gasilskega društva v Razdrtem sledečo 50-kilometersko kolesarsko dirko: Razdrto, Senožeče, Štorje, Sežana, Povir, Divača, Senožeče, Razdrto. Dirka je dostopna dirkačem vseh slov. društev v Jul. Krajini. Vpisuje se najkasneje do 3. avgusta t. 1. pri « Gasil, društvu® v Razdrtem in pri tajniku SDA v Trstu (2erjal Drago, Guardiella 801). — Odbor.
Oslavje-Pevma, Prosvetno' društvo «Soča» v Oslavju vabi na veselico, ki jo priredi v nedeljo dne 29. julija popoldne na dvorišču gostilne Petra Primožiča. Na sporedu je igra «Stari grehi», petje, godba in po predstavi prosta zabava.
Smrt radi ptičjega gnezda. Pred dnevi je padel 53-letni mizar Rafael Batič, stanujoč v ul. Cappela št. 74, z drevesa, ko je pobiral iz ptičjega gnezda mladiče. Ker si je pri padcui razbil lobanjo, so ga prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratosv, kjer je v nedeljo umrl.
Pozabljena denarnica. V soboto je nekdo pozabil v Horvatov i klobučarni v ulici
Oberdan (Caserma) denarnico ž razno vsebino. Dotični pozabljivec dobi v trgovini, če se z glasi, denarnico nazaj.
Poškcdba spomenika ▼ ljudskem vrtu. V
goriškem ljudskem vrtu se nahaja majhen spomenik, postavljen Viktorju Locchi-ju, pesniku' in dobrovoljcu, ki je padel na Kalvariji. Te dni je bil ta spomenik poškodovan in oskrunjen od zlobne roke. Ko bi se nahajal spomenik na (docela slovenskem ozemlju, bi zašumelo po celi Italiji, da so barbari z.cpet oskrunili spomenik italijanskega vojaka in takoj bi se dvignile trume fašistov, da maščujejo oskrumibo. Toda ker se je ta čin dogodil v «italia-nfesima» Gorici, se živ krst za to ne zmeni.
Sestaiek inženirjev iz Julijske Benečije ▼ Gotici. V nedeljo se sestanejo v Gorici inženirji in arhitekti iz Trsta, Pole, Vidma iri Gorice. Razpravljali bodot o vprašanjih tehničnega in ekonomskega značaja, ki1 sa pereče važnosti za tržaško, istrsko in furlansko pokrajino.
Oranje s pomočjo elektrike. V soboto so se vršili na Ritterjevem posestvu) v Ca Vescovo v bližini Terza m Ogleja poskusi električnega eranja, ki so se dobro obnesli. Poskusom je prisostvovala množica povabljenih gostov, med) njimi tudi general Farra, generalni nadzornik narodne milicije.
Obmejna politika. Kakor doznavamo, je prejeloi veliko slovenskih* učiteljev odlok, glasom katerega so z 30. septembrom cdDlavljeni od- službe. Iz odloka ne sleda, ali gre za trajno odpuščenje iz službe, ali pa samo provizorično, dokler ne vlože novih prošenj.
Zbor srednješolcev, ki bi se imel vršiti letos v Vipavi, se bo vršil v Gorici dne 27. in 28. t. m., na .katerega se vabi vse srednješolsko dijaštvo. Zbor bo razpravljal o vseh aktualnih- dijaških- zadevah in potrebah.
Dne 29. t. m. zvečer se bo vršila v Trg. domu prireditev s sledečim sporedom: 1) O. Zupančič: «Manom -Josipa Murna-Aleksan-drov». (Uvod), deklamacija; 2) Gonnod: «Maria», solospev s spremljevanjem .klavirja; 3) «Norec», monolog; 4) O. Zupančič: «Oran-ža»( deklam.; 5} Ipavec: «Čuri-Muri», solespev s sprem, klavirja; 6) «Otroška tragedija*, drama v 3. dejanjih. — Pripr. odbor. _
Književnost m umetnost
Sienkiewicz H., «Z ognjem in mečem*. Zgodovinski roman. Poslovenil dr. R: Mole. 9. snopič. Izdala Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena posameznega snopiča s poštnino vred
Din. 9.	„ , - . m
Pravkar je izšel 9. snopič Sienkie\viczcvih romanov, -ki jih je začela izdajati Tiskovna Zadruga v Ljubljani z romanom «Z ognjem in mečem». Zadnji snopič izide v kratkem.
Josip Siritar: Izbrani spisi za mladino. Priredila Fran Erjavec in Pavel Flere. Z risbami okrasil Saša Šantel. V Ljubljani 1923. Izdala, natisnila in založila Učiteljska tiskarna. St. LXX. -f 411. Cena elegantno v.ezani knjigi
60 Din.	, . ■
V znani Erjavec-Fleretovi zbirki »Slovenski pesniki in pisateljic, ki jo> je zdala podjetna Učiteljska tiskarna, je izšel sedaj za Levstikom, Erjavcem in Valjavcem tudi Nestor naših živečih pisateljev, to je Josip Stritar. Pisati o samem Stritarju in njegovem delu bi bilo danes tz odveč, saj ga menda ni šolar-čka.Jti bi ne poznal tega imena, zato je bilo vsekakor umestno, da je izšel že sedaj tudi v mladintiki izdaji, p°; kateri bodo pa gotovo radi segli tudi najširši krogi odraslega občinstva, ker so njegovi spisi že davno pošli. Tudi Stritar je do vseh podrobnosti urejen po vzorcu prejšnjih zvezkov te elegantne edicije ter obsega obširen življenjepis z oceno Stritarjevega dela, pesmi za mladino, razne pesmi, basni, prizore in igrokaze, povesti, poučne spise t©r podroben tolmač. Tako je pokazan Stritar z vseh vidikov svojega obširnega udejstvovanja po najbolj posrečenih produktih z dotičnih polj. Mož stoji pred nami v celoti, zato pa tudi v vsej svoji mogočnosti in to Je tudi največja zasluga obeh prirediteljev, kojih metoda je znana hi preizkušena že po dosedanjih njunih izdajah naših klasikov. Kakor vsi dosedanji zvezki, je tudi Stritar bogato ilustriran, in sicer po Saši Šantlu, ki ga pozna slovensko občinstvo že dolgo kot enega najboljših naših ilustratorjev. Glede na vse to, knjigo najtopleje priporočamo, sat je cena pri njeni razkošni opremi in veliki obsežnosti več kot nizka. Prihodnji zvezki te najlepše zbirke današnjega našega knjižnega trga, na katero bo lahko ponosen ves narod, ko bo dokončana, bodo obsegali Simona Jenka (ki je že v tisku), nadalje A. M. Slomška, J. Kersnika in Iv. Tavčarja.
DAROVI
Za bedno družino Peganovo daruje Ludovik Žerjav, Brezovica L 10. Denar hrani uprav-
ništvo.	„ .	. 1
Bivši dijaki nabrali v Postojni za «Dijasko 'Matico» L 60. Denar hrani upravništvo.
Rolakl! Ne zabite na Šolsko društvo 1
MiiMoka BIMoi Javit"
Prve slovenske novine je začel izdajati Valentin Vodnik v Ljubljani dne 4. januarja 1797. pod imenom «LubIanske Novice». Na žalost je list izhajal samo do leta 1800. in smo ostali potem zopet več ko 40 let brez časnika. Jedva leta 1843 dne «5. maliga serpana» (julija) smo dobili nov list: < Kmetijske in rokodelske novice. Na svetlobo dane od c. kr. kmetijske družbe. V red devane od Dohtarja Janeza Blei-vveissa, ces. kralj, učenika zdravilstva. Natisnil in založil Jožef Blaznik.»
List je spretno urejevan in pisan. Prvi članek: «Kako se imajo naše kmetije popravljati, de bo prav?» začne sledeče: «Ljubi kmetje! v svojim življenju'toliko od kmetovskih poprav govoriti slišite, de bi se skoraj čuditi mogli, kako de je še mogoče, da se na tem ali unim kmetišu (gruntu) še kaj popraviti da, na kte-rim si je priden gospodar že trideset in več let prizadeval, svojo kmetijo popraviti, ako bi ne bile misli od teh reči tako razločne in ko bi ne bilo tako razločmh reči, ktere se popraviti dajo.» Sledijo razni nasveti, celo opomini v verzik. L&kor:
«Kmetu zemlja reče, K' se mu delat neče: ;.	- ' Le obdelaj me,
AV obdelam te!»
Ali n. pr. v 3. štev. kratek pouk pod naslovom «Nemški in kranjski cepci»: Kaj še od cepcov. nam pišejo v naših novicah!* bo marsi-j kdo rekel in se muzal, misleč, *da mu prazne reči in s praznimi rečmi prazne besede v no-1 vicah ponujamo. Nas pa druga misel obhaja in upamo, de nam bote, ljubi kranjski kmetje prav dali, če bote tudi z nemškimi cepci mlatiti poskusili.* Sledi opis nemškega cepca.
«Novice» razpravljajo seveda o vsem in vsakemu sa na razpolago. Tu najdemo gospodarske članke zraven pesmic, bohoričico zraven gajice (od 1844—1846) Koseskega zraven Pre-kmeta zraven zknionp -z4čnf šerna, politika zraven narodnega gospodarja, kmeta zraven obrtnika, živinozdravništvo poleg gramatike itd. Razne rubrike so: Kmetijstvo, rokodelstvo, povedke, pesmi, povesti domače, povesti vunanje, napoved bukev, zdravila za človeka, zdravila za živino, poduki razniga zapopadka, kratkoČasnice, zmes, smertni list, uganjke, žitni fcup itd. Prva k ta najdemo stalno rubriko: «Urnos kajje noviga?»( kier se poroča v sledečem stihi: «Kje so pa le-
taš muhe ostale? Dozdej .je le poredkama kaka viditi*.
Način poročanja naj pokaže sledeči «Dopis iz Celja* v 19. štev 1. 1846 o prifckr otvoritve železnice MariBor-Celje: «Kjer so pred enim letam še zeleni travniki in cvetoči verti bili, zdej kolodvor (Bahnhof) stoji, veličansko kot kakiga kneza poslopje, gre železnica (železna cesta), in !*aunejo železni sloni, hl a poni (Lo-komotiven) imenovani*. Naj v tej zvezi takoj dodam primer novica rje ve pesmi o «Pervi vožnji na železnici skoz slovensko zemljo*. Pesem začne sledeče strašno in navdušeno: «Kakšin vrisk se širi iz daljine? Kaj pomeni visokoleteči Dim in hlap? AH vihri dol od Sevra Gota divjiga nezmerna Četa, In markomanskih konj presilna versta, Al' groznih Hunov černa gnusna truma? Čuj drag Slovenec vriš in pjš, Čuj hrum in šum, čuj mino ropotanje! Pa ne prestraši se, — več zemlje tvoje, Ki s kervjo je napolnjena predrago Tvojih dedov, namakala ne bo človečja kri! To upamo v Boga.* «Novice* se že pred k 184«. trudijo vzbujati narod k narodni zavesti, vendar je takrat v tem pogledu potrebna še precejšnja previdnost
Dovoljene so Kmetijski družbi za Kranjsko. Toda že v 4. številki objavljajo sledečo prošnjo: «Z veseljem na znanje damo, da se je zgodilo* kar smo vošili namreč de so te novice ne samo v naši deželi, ampak tudi na Štajerskim, Horvaškim in ck> v Dalmacii veliko pri-jatlov našle. — Ker so se novice tako v vse naše sosedne dežele razširile, vošuno, de bi naši prijatli tudi iz teh dežsl svoje skuspie, povesti iz njih sejmov, oznanila svojih iznajdb, posebne pogodbe, novo natisnjene bukve ah knjige itd. vedit dali. Z veseljem bodemo vse v teh novicah na znanje dali in tako storili, de se bo v teh listih vse bralo, kar kmetijstvo in obertnost teh de'žel utiče. To je, kar mi zeli-
Ampak takratni rodoljubi so pod zastavo «kmetijstva in obertnosti* opravljali nacijonal-no agitatorsko delo. L. 1845 se piše «Novicam k novimu letu iz Celovca*: «Ko bi ptičica bil pa perutice imel, bi k novinm letu Slovence povsod obiskal; bi vse kraje obletel, kjerkoli žive; bodi na Žili ali Dravi, na Savrni aH Savi, na Muri ali Beli, ali Nadiži ali pa blizo morja sil-niga r— povsod bi jim srečo vošii.*
List ima v začetku z Jezikom velike težave. Samo nekaj primerov: Kemija je ločba: telegraf ie dalinopisnik; pogorelska družba: istinga
Iteše obrtno šolstvo
Obrtno-nadaljevalne šole v goriški okotid
so zaključile šolsko leto 1922-23 z razstavami strokovnih izdelkov svojih vajencev in vajenk1. Te razstave so bde v Renčah dne 10/VI., y Mirnu dne 29/VI., v Solkanu dne 1/VII. in vi Vrtojbi dne 8. t. m.
Ponosni smo na delovanje teh šol, ki delajo čast našemu učiteljstvu, našemu obrtnemu naraščaju, a tudi našim občinam, ki toliko žrtvujejo v vzgojne namene za svoje rokodelce. In prav je tako! S 1000% se vTača ta glavnica in osrečuje se mnogo družin s tem blagoslovljenim delom. Strokovna obrtna izobrazba je življenjski pogoj v sedanjih dneh, ko grozi brezposelnost našemu malemu obrtniku.
Obrtno nadaljevalni soli v Mirnu in Solkanu imata do 150 učencev vseh rokodelstev v treh tečajih. Dva tečaja sta stavbene in eden obla* čilne obrti. V tečaju za oblačilno obrt so večinoma nad 15 let stare deklice ,ki se uče strokovnega, krojnega m prostoročnega risanja, šivanja, vezenja, teorije o gospodinjstvu; strokovnega spisja, obrtnega računstva io italijanščine.
Strokovno risanje na šolah v Renčah, Mirnu, Solkanu rn Vrtojbi je poučeval gospod Anton Ferlat, strokovni risarski učitelj v Mirnu. Njegova zasluga je ta res praktični in smotrenif pouk za vse rokodelce: zidarje, mizarje, kovače vseh strok, kamnarje, kolarje, slikarje, čevljarje in krojače. Res pestre spremembe!
Zidarski vajenci izdelujejo razne zidne zveze, oblikovne kamne, obkrajke, najrazličnejše elemente stavbnih oblik, stropovja, svode in oboke, konstrukcije stopnic, dimnikov, vraft, oken, ogelnikov, raznovrstna stre-šja in končno tudi načrte najrazličnejši-h vaških poslopij od pripreetega svinjaka do moderne palače in to v tlorisu, pročelju in prerezu.
Mizarji so razstavili dovršene risba iz stavbenega in pohištvenega mizarstva. Tu vid iS lesne zveze, pode, dele vrat, konstrukcije najrazličnejših oken, stopnic itd. Res se moraš začuditi pohištvenim mizarjem, ki ti pokažejo najpriprostejšo desko pralnico do najpopolnejše kredence, navadno stolico in najmodernejši divan, pisalno mizo, popolno opravo za razkošno spalnico in najideainejšo psiho, moderne poste In jake in najfinejšo sobno opravo.
Kovači vseh strok, stlavbni ključavničarji in strojniki in mehaniki rišejo vogalne in ikrižne zveze iz profilnega železa, o kovne podrobnosti raznovrstnih vrat in oken, železne ograje in omrežja, ključavnice, sitro^ne elemente v prerezih, popolna kolesa in šivalne stroje najbolj kompliciranih sistemov.
Kamnars-ka obrt je v goriški okolici skoraj umrla, a vendar se še opazi njen sled na obrtni šoli v Mirnu. Izdelovali so profilirane kamene, vsakovrstne obrobke, stopnice, ka-pitele, nagrobne spomenike itd. Kamnarski vajenec Cotič Srečko v Mrrnu je izklesal iz kraškega kamena krasno levovo glavo z najpopolnejšo označbo posameznih kodrov grive in dlake, da, začrtal ti je levovo zobovje s popolno natančnostjo in to po zmanjšanem lesorezu, levove glave. Najprej je naprav;J risbo naravne velikosti s svinčnikom, izrezal iz ilovice negativo, vlil iz gifpSa pozitivo in po tej izklesal iz kraškega kamna popolno glavo. Koliko vztrajnosti, pazljivosti in potrpežljivosti.' Čast pridnemu klesar ju in njegovemu učitelju!
Pozornost in veselje so vzbujali tudi: kolar-ski izdelki od priproste poljske samoikolnice do moderne kočije razvajenega gospoda, od najmanjše kolesne podrobnosti v mnogovrstnih prerezih do sladolednega vozička in avtomobilskega lesenega ogrodja.
Sobni slikarji so risali na papirju stene, strope itd., izrezovali šablone in preskušali njih praktično uporabo ter se poučevali v risanju stenskih, obočnih in stropnih dekoracij pc vzorcih.
Pestrost vseh teh strokovnihi risb pa so v Mirnu popolnjevali krojaški in čevljarski kroji na podlagi naravnih mer vzeitih po osebah. Krcjni vzorci posameznih cblačil in njih delov so dokazovali, da so učenci razumevali svojega učitelja-strokovnjaka in da bodo vse te uzorce uporabljali v svojem rokodelstvu. Čevljarji so v Mirnu izrezovali toliko krojnih vzorcev iz lepenke, da so pokrili veliko steno v šolsiki veži in dokazali so, da bodo izvrstni mojstri, ki bodo znali zadovoljiti s svojimi izdelki priprostega delavca in najmodernejšo gizdalinko z visokimi petami. Da je to resnica, vam priča tudi Čevljarska zadruga v Mirnu, ki tekmuje danes na našem trgu z najlepšimi in najtrdnejšimi izdelki.
Posebno v Mirnu in Solkanu se je opazilo, da so šole na višku vsestranske strokovnosti, ker so bila zastopana vsa rokodelstva. V Mirnu je še vedno največ čevljarjev, a v Solkanu mizarjev. V Renčah so zidarji, ki služijo svoj kruh s pridnimi rokami po vsem svetu. V Vrtojbi prevladuje zidarstvo in ta po napredku hrepeneča cbčina je komaj to šolsko leto 1922-23. dosegla svojo obrhro-nadaljevalno šok> z velikimi denarnimi žrtvami, katere se bodo obrestovale z najvišjimi obrestmi, ko doraste sedanji rokodelski naraščaj v popolne strokovnjake, ki bodo osrečevali sebe in svojce z delom svojih "pridnih rok.
—caa
je kapital; »železna cesta; Mapon-lokomotiva; denarna šparovka je hranilnica; žitni kup itd. V začetku so «Novice» navezane na prevajanje raznih nemških spisov. Toda že leta 1844 čitamo v poročilu o občnem zboru Kmetijske družbe sledeče: «Rečeno je tudi bilo, de od vsih krajev zmiraj več slovenskih dopisov.in sestavkov pošiljajo, in nam ni treba veliko več iz dru-ziga jezika prestavljati. Več, ko trideset pišate* Ijev je, ki pišejo za naše Novice.«
Prva številka «Novic» se je natisnila v 600 izvodih. L. 1844 ima list že 1062, 1. 1846 že * 1257 in 1. 1847 že 1451 «deležnikov» t. j. naročnikov. Tu niso všteti izvodi, so se pošiljali raznim drugim kmetijskim družbam in uradom. L. 1849 pa čitamo: «0d Novic je bilo povedano, da se njih prejemniki od leta do leta množijo, in de je že rajtinga od vsih tečajev skupe j skazala, de Novice od svojiga začetka noter dozdej družbi niso ne eniga vinarja stroškov prizadjale.» L. 1848, ob pre-vratku, ki mu je sledila večja svoboda, osobito tudi v pogledu tiska, so Novice dobile nekaj konkurentov, a Bl^iweis je skupno z Blokom prevzel že upeljani list v svojo last. lo se mu je mnogo zamerilo, a mnogi so trdih, rta se je ta prenos izvršil celo na veliko mateli-jalno škodo Kmetijske družbe. Bleiweis na U
IS
«EDlNOST« -
Kolika s^eča je takšna izobrazba za našega malega obrtnika, ve le tisti, ki sam lastnoročno izrablja njene dobrote. Res bedak je oni vajenec, ki ne obiskuje teh praktičnih šol, ki osposobijo našega rokodelca, da se dvigne nad navadnega pomočnika, kateri ne more najti v sedanji brezposelnosti vsakdanjega dela samo radi prepičlega svojega strokovnega znanja, katero ga ne more dvigniti do samostojne podjetnosti.
V	Solkanu so pridružili šolski razstavi še mizarske izdelke mlajših mizarskih pomočnikov, ki so že obiskovali obrtno šolo. V šolskih vežah in v razredih prvega nadstropja je bila popolna mizarska razstava in nehote si mislil, da si na tržaškem semnjiu v miniaturi. Izložene so bile popolne spalnice, naslonjači, mize z okraski in brez okraskov, s šafctrvim poljem itd. z označenimi cenami Ln razprodali so vso razstavo ter tudi dobili nekaj naročil. T0 je gospodarsko delo naših obrtnih šol, ki dela najpopolnejšo čast našemu kulturnemu
delavcu — našemu učiteljstvu!
• * *
V	Mirnu in Solkana so priredili tudi razstavo oblačilne stroke enega tečaja obrtne šole, katere obiskujejo nad 15-letne deklice. V obeh krajih pa je šolsko vodstvo ražsta-
kuhanja, ve le oni, kf pozna Življenje našega malega obrtnika in kmeta, S stroški bi bila združena taka šola, a pri vztrajnosti našega učiteljstva m požrtvovalnosti naših občin in starišev naših deklic bi se mogla udejstviti vsaj v večjih krarijh.
Rensko, mi rensko, solkansko in vrtojbensko učiteljstvo bodi ponosno na svoje delo.
V Trstu, dna 26. julija 1923.
vilo še vsa ženska ročna dela deklic ljudske - "T*** državah za 18 miljonov stotov, šole. Ogledali smo si to razstavo v Mir«,. t. , za 5 proc. manjši kakor lanski. Toda po-
Gospodarstvo
Letošnji žitni pridelek bo večji kakor lanski.
Mednarodni institut za poljedelstvo v Rimu sporoča, da je pridelek pšenice v Evropi, ki je bil lansko leto radi slabih vremenskih okol-ščin zelo pičel, letos precej zadovoljiv. V vseh državah, v katerih so nam na razpolago podatki in ki pridelajo približno 40 proc. evropskega žita (razen,, Rusije) je pridelek boljši kakor lansko leto in sicer za kakih 21 milijonov stotov, it. j. za 17 proc. vsega pridelka. Letošnji pridelek je sploh najboljši po vojni in približno isti kakor povprečni pridelek zadnjih petih let pred vojno. Tudi v državah, o katerih nimamo poročil, je letošnja žetev vse kak o boljša kakor lanska, dasi ni tako dobra kakor v predvojnem času.
Po začasnih cenitvah je pridelek v Kanadi in Združenjih državah za 18 miljonov stotov,
šole. Ogledali smo si to razstavo v Mirmi.
Z veseljem priznavamo delo našega učiteljstva, a tako požrtvovalno delo gospodičen učiteljic SLavice Vilhar in Jožice Mozetič zasluži še posebno pohvalo. Mirenska ženska mladina se navaja z vso vnemo po poti naj-idealnejše pridnosti in delavne vztrajnosti.
ZiEi'rmeli smo, ko smo uzrli toliko delavnost pri prvem kvačkanem izdelku sedemletne deklice prvega šolskega leta in lep strokovno urejen prehod do popolnoma dovršeno vezenega životnega perila do osmega šolskega leta in potem še nadaLjevanje v obrtni šoli, kjer so izdelovale že obleke z najlepšimi narod, vezeninami. Kolika dragoce-deklicam, da si izkoriščajo prosti čas z delom svojh pridnih rok in ne s pohajkovanjem okrog sosednih hiš, s postopanjem po cestah in z nepotrebnim jezikanjem. Kolika dragocenost je bila v tej prostorni šolski sobi, kjer si videl cele sklade rečnih izdelkov od malega robčastega časnega podložka do najpopolnejše vezenine posteljnega perila.
Vajenke obrtne šole so risale naravne telesne oblike, krojne vzorce za oblačilne dele in popolne obleke na temelju po osebah vzetih mer — >torej vse v naravni Velikosti. S koliko zanimivostjo in prirojeno žensko radovednostjo, ki je mati ukaželjnosti so ogledovala dekleta obleke in bluze iz belega in barvastega etamina z raznobarvnimi narodnimi motivi s križnimi vbodi. Tu si opazil cele garniture fino vezenega žvotnega, namiznega in posteljnega perila. Posluževale so se pri tem zanikanja, luknjičastega vboda in beneškega (Richelieu) vezenja. Posebno lepi so bili prtiči, namizne proge in prti ter vsakovrstni posodni podložki z najpestrejšo vezenino v narodnih motivih'. Nežni izdelki otroškega perila: raznovrstni predpasniki, srajčke, životci, hlačke, kapice, čepice, čeveljčki, podbradki itd. so vzbujali občo pozornost vseh radovednih opazovalk in veselost še radovednežih opazovalcev. Poleg teh pa Še
misliti je treba, da je bila lanska Žetev izredno bogata; kajti letošnji pridelek je še vedno za 32 miljonov stotov, t. j. 10 proc. večji kakor pridelki iz leta 1917, ali 1921.
Ako prištejemo še pridelek v Indiji in na Japonskem, nam pokaže račun, da je letošnji pridelek za 23 miljonov stotov, t. j. 4 proc. večji kakor lansko leto.
Pet razredov evropske valute. Valutne razmere postajajo v Evrof5i od' dne do dne ne-znojše. Ako vzamemo za podlago denarnega preračunavanja ameriški dolar, ki je po 1. 1914 tudi mnogo izgubil na vrednosti, pridemo do sledečih zaključkov:
Evropa se danes deli na pet razredov. V prvo kategorijo spadajo: Anglija, Švedska, Holandska, Švica. Te države imajo dober denar. V drugi razred se računajo: Norveška; Danska in Španija. V tretjo kategorijo spadajo Francija, Belgija in Italija. V četrtem razredu so: Čehoslovaška, Jugoslavija, Romunija, Bolgarska, Grška, Albanija, Finska, Estonija, Lifva, Letska in Portugalska. Peta kategorija obsega Rusijo, Nemčijo, Avstrijo, Poljsko, Madžarsko in Turčijo. — Prva kategorija se nahaja kljub dobri valuti v nenormalnih razmerah. Polomi sicer niso na dnevnem redu, a tudi niso redki in izredni pojavi. Davčni vijak je v Angliji, Švedski in Švici velik in pritiska s silo na davkoplačevalce. V državah druge kategorije je depresija manjša, toda je v nji h h draginja vendarle večja kot 1. 1918., vsled česar trpijo največ srednji sloji, V državah trpijo vsi sloji. Četrta kategorija, v kateri je Jugoslavija, trpi na depresiji 75 — 99 odstotkov. Poslednji razred valutarno zlomljenih držav nam nudi sliko denarnega bankrota, lakote, bede in splošnega pomanjkanja.
S t in nc 5 ovo premoženje. Znano je, da si na-meravajiemška vlada pomagati pri plačevanju vojne odškodnine s tem, da bo pritisnila na zasebne podjetnike z zahtevo, da tudi ti pripomorejo s primernimi pristojbinami k plačilu odškodnine. .Veliki podjetniki pa si znajo tudi
svetilke, ' koške, ' steklenice"^ Vaše? torbiS	- ** ^ ne jo plačevanju prbto*-
LM «	__L J i! - , ' , j-bm, nalozip svoje kapitale v inozemstvo.
moničn.m flfZ^lf hI °husnei? ^ Tako je n. pr. Stinnes soudeležen na Danskem momenem zlivanju barv s pisano vezenino po -	.....* »t . * *
moravskih, pod karpatski h in bolgarskih motivih. Vse polno je bilo izdelkov s poučnimi vgojnimi reki in napisi za kuhinjske okraske s pestro narodno vezenino. Najrazličnejši kombine srajc in hlačk ter spodnjih kril po enostavnih krojifh so vzbujali pozornost pri spretnih gledalkah, ki se razumevajo na ročna dela. Najrazličnejši narodni motivi na otroških izdelkih z lepimi enostavnimi mono-grami, srajčni okraski, vogelni hlačni okraski, vezenine iz Sičeve zbirke itd. so prčale, da so imele mirenske učenke spretne učiteljice, ki popolnoma umevajo vezno tehniko in vso njeno umetnost s posebrim estetičnim čutom v naših narodnih nošak Lepa, da čarobna je ta vzgoja umetniškega čuta! Deklica šiva in
Hali
ZA ČRNO PRST, potrebujete gospodične dobre gorske čevlje. Po zelo nizki ceni se proda en par malo obrabljenih. Naslov pri upravi,	jq33
BABICA, diplomirana, sprejema noseče, govori slovensko, ljubezniva oskrba, tajnost zajamčena. Corso Garibaldi 23, I, 1018
SPALNE SOBE in kuhinje, moderne, prodajam. Sprejemam naročila in popravila. Majcen, mizar, Torquato Tasso 28, vogal Udine.
__1034
NA PRODAJ V PTUJU velika, trinadstropna hiša z 8 stanovanji. Vsako stanovanje ima 4 parketirane sobe, kuhinjo in pritikline. Lasten vodovod z motornim pogonom. Voda in plinska razsvetljava napeljana v vsako stanovanje. Pri hiši je 3000 qm obdelanega vrta. Hiša (ki je na zelo prometni ulici) je primerna za trgovino z mešanim blagom in gostilno aft katerosibodi podjetje. Cena zelo ugodna. Samo resni kupci dobijo pojasnila pri G, Bezenšeku, grajščinskemu oskrbniku v Ptuju (Jugoslavija).	1025
TISKARNO
prodam zelo ugodno, eventuelno sprejmem družabnika. 418	HINKO SAX, Idrija.
ZLAl, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjalnica v? a Giacintc Gallina 2, (nasproti hotela Moq-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko.
29
SREBRO, zlato in briljante plača reč kot drugi Pertot. via S. "Francesco 15, II.	45 I
ŽABNICE, angleške (ključavnice, ključi, mi-. zarske klopi, obliči, pile, vijaki, železna volna, žeblji itd. Skladišče železnin, Via1 Filzi 17.	1001 i
pODURADNIK, zmožen manjših pisarniških del, pošten in zanesljiv, išče službe. Ponudbe pod «Zanesljiv» na upravništvo-
950
POSTELJE od L 90 naprej, chiffoniers 220, nočne omarice 50, vzmeti, žimnice L 60. Via Fonderia 3.	1022
nebroj najrazličnejših zobčkanih podložkov za
GLASOVIR, lep, dobro ohranjen, se proda. Karolina Dužnik, Hrenovice št. 56, pri fari.
1029
TRG. POMOČNIK podpuno vješt delikatesnoj struci, samostalna sila, prima se za mjesec september. Prednost imadu vješti aranžerji izloga. Ponudbe sa oznakom plaće na tvrd-ku: Srećko Teikauc i drug, Zagreb, Ilica broj 67,	1030
GLASOVIR, dobro ohranjen, se proda. Več se izve v Knežaku št. 105 — Sv. Peter na Krasu.	1028
Stara znana zlatarna
MIH. ZITRIN
——~ > — — i—- —•—— —-------— —-----—
pri petih večjih podjetjih, na Holandskem pri desetih; ravno tako ima Stinnes veliko besedo v Poljski Šleziji, na Švedskem je naložil en miljon lir šterlin.
Borzna o oročila* .
ic&db
Trst, dne 25. julija 1923.
S corso Vi«. Em. HI. 47 ® g
kupuje in zamenjuje zlato, srebro in drage S kamne po najugodnejših cenah. - Lastna I delavnica za izdelovanje in popravila vseh I v to stroko spadajočih del. (53) I
TOMi amen geaanti anl
TržB&n posojilnica
hi hranilnica
registrovana zadruga z omejenim poroJtvom
uradufe v svoji lastni HiSl -ulica Torrebianca štev. 19, I. n.
Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje
ir po 4°io
večje in stalne vloge po dogovoru.
Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru.
Uradne m za strask* od 9 do 13.
Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Št iefef. 25-67.
MED. UNIV.
421

Dr. RADO SFIIMJ
ki je vsled bolezni prekinil svoje poslovanje, je okreval in ordinira spet
o Gorici, Via Nameii 3, L
Naročajte in širite
„EDINOST
«1
Odhodi in prihodi vlito
JUŽNI KOLODVOR. Trst, Tržič, Cervinjan, Portogruaro - Benetke Odhodi: 0.15 o; 5,— eks.; 5.35 brz.; 9.10 o. 10.10 brz.; 14.— eks.; 15.40 o.; 18,— o.; 19.05 eks.
Dohodi: 0.40 eks-.; 5.40 o.; 8.15 o.; 10.05 eks.;. 14.— brz.; 15.40 eks.; 19.23 o.; 23.25 eks.
Trst, Gorica, Kormin, Videm (Udine). Odhodi: 6.05 o.; 8.— o.; 9.40 o.; 13.10 o.; 16.40 brz.; 18.— o.
Dohodi: 8.15 o.; 10.45 o.; 12.40 brz.; 16.50 o.; 18.50 o.; 22.45 o.
Trst, Mabrežina, Divača, St. Peter, Postojna, Odhodi: 0.40 eks.; 5.15 brz.; 7.00 brz. 8.30 o.; 11.00 brz.; 16.10 o.; 19.45 brz.
Dohodi: 3.30 eks.; 7.15 o.; 9.25 brz.; 12.20 o.; 18.30 brz.; 20.30 o.; 21.20 brz. 23.50 o.
KOLODVOR PRI SV. ANDREJU (državnV Trst, Koper, Baje, Poreč.
Odhodi: 5.40, 8.50*. 12.35, 18.30'. Dohodi: 8.30*, 12.30, 17.55*, 21.25
Trst, Gorica, Podbrdo. Odhodi: 5.35 brz.; 6.10 o.; 16.30 brz.; 17.25 o.
Dohodi: 7.45 o.; 12.25 brz.; 21.15 o.: 23.45 brz.
Trst, Herpelje, Buzet, Pula. Odhodi: 5.25 o.; 12. 55* brz.; 18.25 o. Dohodi: 7.35, 10.05 o.; 15.50* brz.; 21.32 o * Ne vozi ob nedeljah.
i#WBBI ■MMi ISKSBI^Sa liBHHBBIBSSBB^IBi
j izvrsuie vsa tiskarsko m točno in solidno S
j Mori lito n s& nahajajo v ulici Sv. mm »ga št. 20 i
Cosulicli • • • < Dalmatla. . » , Gerolimich • , Libcra Triestina Lloyd
• •••••
307 285 190 4i3■
Postojna (vffa Jurca)
Zdravljenje potom elektrike
Vsak dan od 9-12 In	&
—.................... . 1415,
Lussino .................. f.J5
Martinolich.................141
o-i-----------5"	' j^vuiita uva iu Ocpania	QA
veze perilo, goji na oknu cvetlice, snaži Kišo ' prei!uda............... ' ' ' 6S
in ureia svol vrt. hl^i	..................SoV
in ureja svoj vrt, blaži svoje srce in bistri svoj duh; ta ima umetniški čut. Blagor nji!
Vsa razstava je dokazala, da sta njeni pri-redV;e!ijci prešinjeni z zmislom za umetnost in lepoto, z najidealnejšo vnemo in marljivostjo za posnemanje narodne ornamentike in njenim uporabljanjem pri namiznem, životnem in posteljnem perilu in stanovanjskih perilnih okraskih. Sičeva zbirka in spretne roke mi-renskih deklic so se udejstvile pri teh razstavljenih! delih in dokazale lepoto raših krasnih narodnih belih in pisanih vezenin, ki vzbujajo v našem ženstvu pravi estetični narodni čut in ljubezen do lepih narodnih noš. Blagoslovljeno bodi to delo, ki osrečuje naš ženski naraščaj in pomnožuje njegovo delavno energijo in ljubezen do šivanja in vezenja, ki je tako uspešno, dobrodejno in keristonosno nadomestilo za nepotrebno žensko blebeta-vost in vaško kvantanje.
Umestno je tudi, da pohvalimo izdelke obrtnega spisja, računstva in enostavnega knjigovodstva na vseh teh šolah in resnico povemo, ako rečeaio, da so bili najpopolnejši in najpraktičnejši oni izdelkji 'mirenskih deklic.
* Dekliški oddelki obrtno-nadaljevalne šole v Mirnu in Solkanu dokazujejo kako potrebno je, da se nudi tudi našemu ženstvu več strokovnega pouka. Kako nujno potrebe:* bi bil tudi pouk iz praktičnega gospodinjstva in
Trlpcovich .......... .......281,
Ampelea . ...................a •• • 0
Cement Dalinatia	313
Cement Spala to............*. . •	228
Valuta na tržaškem tri«.
Trst, dne 25. julija 1923.
0.10 0.15 O.0320 0.0330 6S30.— 68.S0 24.—.— 24 20 11.75,— 12.25 0.0045 0.0060 r • • • 22.80 ' 23 — • • • • 135.25 135.75 . . . . 407.—.—410.— . . . ♦ 105.40 105.70
ogrske krone . • # „ avstrijske krone . . češkoslovaške kr ne dinarji » . • . , •
leji
m^rke. ••••••
dolarji fr;n;oski franki > • • švicarski franki • • • angleški funti papirnati
. • a

• • • • • ••••••
M\ oslasi o „Edinosti'
Imajo najboljši uspeh.
v Trstu
registrovana zadr. z neomejenim jam3tvom
IIHcb Pler Luigi da MesMm it 4. L
SlifestHie savadoe furasilse vlogs po

vloge, vezane na trimesečno odpoved P° 5ViV. ako znašajo 20-30.000 Lit. po 6% ako znašajo 30-40.000 . P° 6VsiV« ako presegajo 40.000 „ Trgovcem otvarja tekoče čekovne račune Posoja hranilne pušice na dom.
Za varnost vlog jamči poleg lastnega premoženje nad 2300 zadružnikov,
vredno nad 50 milijonov lir. Daje posojila na poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev ali dragocenosti.
Uradne ure od 8—13.
Tel. št 16-04.	Tel. št. 16-04.
CENTRALA TRS?	cd
Delniška glavnica L 15,000.000 R mm L 5,100.000
Podružnice: Opatija, Zadar, Dunaj.
AHiirani zavodi: Jadranska Baaka Beograd in njene podružnice: Bled, Cavtat, Celje, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša Jesenice, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana. Maribor, Metković No-vlsad, Prevalje, Sarajevo, Split, Šibenik, Tržič, Zagreb.'
NEW-YORK: Frank Saks ar s*a* a Ban * - VALPARAISO: Banco Yugos3avo da Chile
Izvršuje vse bančne posle.
PREJEMA VLOGE
na hranilne Knjižice in na tekočI račun ter lin o&resfuj? po 3 V/,
Na odpoved vezane vloge obrestuje po najugodnejših pogojih, ki jih
sporazumno s stranko določa od slučaja do slučaja. == Daje v najem varnostne predale (ssfas) -
Zavodovi uradi v Trstu:
Via Cassa di Risparmio štev. 5 — Via S. Hltolo štev. 9
Mefflfl«. 1163,1793. 2676. l\im PGSlaii cd 9.30 Al 12.30 h od 14.30 do 15.
napade ljuto odgovarja na občnem zboru Kmetijske družbe 1. 1849 in v «Novicah» leta 1850, ko je o stvari razpravljal celo neki dunajski list. Ravno tako ostro zavrača one, <ki se hudujejo, da «N»vice», osobito po 1848. letu, ne prinašajo samo gospodarske, nego tudi druge razprave, predvsem seveda razprave narodnopolitične vsebine. Bleiweis pravi: <De Novice se niso nikdar s samim kmetijstvom in rokodelstvom pečale, ampak de so zraven tega vedno bile list za omiko in pouk ljudstva sploh, česar pa tisti ne vedo, ki se pred sušcem 1848. za slov. časopis še zmenili niso.*
< Kmetijska in rokodelske novice» so izhajale do L 1902. Na časnikarskem polju orale |o ledino in so bile vodilni političen organ Slovencev, ko je bil Bleivveis, oče slovenskega naroda, na vrhuncu svoje slave. V kulturni in politični zgodovini Slovencev zavzemajo odlično, morda danes celo vse premalo vpošte-vano mesto. Nastale in narod budile so takrat, ko je vsak rodoljub v Sloveniji bil vse in se je moral udejstvovati na najraznovrst-nejših poljih narodnega dela. Bleiweis sam je tipičen za to dobo: Je zdravnik in živino-zdravnik, je profesor na medicinski in kirur-gični šoli, ie profesor na podkovski šoli ▼
Ljubljani, je novinar, je političar, je tajnik Kmetijske družbe, pisatelj gospodarskih in slovstvenih knjig itd. «Novice» so verna slika ite dobe in mnogostran, nar. delavcev tistih dni.
Ko bi tedaj pred 80 leti nekdo rekel Blei-vviesu in njegovim prijateljem, da bo po 80 letih izhajalo že okroglo 100 slovenskih listov, oni bi ga smatrali najmanje za fantasta in neresnega človeka. Ako pa bi bil takrat kdo dejal, da bodo Slovenci po 80 letih svobodni, rešeni nemškega jarma in da baš «Novice» v tem pravcu prve gradijo pot? Godilo bi se mu morda isto, kar bi se danes zgodilo človeku, ki bi n. pr. dejal, da bomo Slovenci črez na-daljnih 80 let imeli s Srbi in Hrvati skupe« jezik.
Jubilej Bleiweisovih «Novic» je jubilej narodnega dela, je jubilej vseh onih, ki razmišljajo, delajo in trpe za boljšo bodočnost naroda.	J—n.
Prvi slovenski novinski prognan.
«Ozoamilo», -s katerim so~ «Novice» prvič «na svetlobo stopile», je pisano v bohoričici in se glasi tako-le:
«Učenosti, .umetnosti in najdenja-so se ▼ kratkih let& tako razširile, de kdor koli z njimi naprej ne hiti,
ne posnema.- kar sa
drugi koristniga znajdli, ampak se terdovdatno stariga derži, gre rakovo pot, vsaki dan menj •zna, se zdajnim obrazenji sveta ne znajde, v sredi svojih rojakov, znaneov ino prijatlov si neznan ptuj deželec zdi, in se ne more nikakor pomagati.
Zlasti krajnskim kmetam ino rokodelcam, kteri se ptnjih .jezikov niso učili, se tako godi. Kar vidijo, slišijo ali berejo, znajo posnemati, tode malo, ker ti po redkim zvunaj dežele grejo, in malo berejo, ker ptujih jezikov ne razumijo, in v krajnskim jeziku zvunaj molitvic nič pisaniga ni. Zlasti te izznanit z vsim, kar so učenosti in umetnosti njim koristniga znajdile, jim pokazat in jih napeljat, kako se z nar majnšim perzadjanjem vsako delo opravi, kako in kje znajo svoj perdelk s p ridam v d nar spravit, kako in kje znajo za se potrebne reči, to je orodje, živež« obleko in t. d. po ceni si previditi, kako verte obdelavati, — drevje ravnati, saditi, čediti, in cepiti, kako čbelice, židne gosence (sviloprejke), domačo živino in perotno ravnati, spk)h jim pot kazat, po kteri hodivši bojo brez velikiga per-zadjanja shajali, sebi in svoji družini bolj ohlapno življenje pervočiti zamogli, — kmete m -rokodelce opomniti' nemarnost, nerodnost ia škodljivih navad, ktere njih stan nar več
greno, jim navod dati, kako znajo svoje zdravje, ti nar veči dar božji perhraniti, in si milo življenje dolgo obvarvali, je namene teh novic. Kmetovske in rokodelske djanja, ktere se v drugih deželah drugači, kakor per nas opravlajo, bodo razsojene, koristne na-svetvane, mejn koristne odsvetvan«. Nove znajdenja bodo ročno oznanjene, pa tudi raz-sojene, če so posnemanja vredne ali ne.
Kmetijske in rokodelske v slovenskim na-tisnene bukve (knjige) bodo zvesto pregledane, in njih vrednost pošteno prevdarjena. Vse vikši postave in povelja kmetijstvo in rokodelstvo zadevajoče, tudi oznanila v teh rečeh bodo tukej razglašene.
Skerbno si želi vsakktiri Krajnec poznali svojo deželo, se izznanit z imenitnimi rojaki, ino zvedeti imenitne prigodke svojih spredni-kov. Te želje zpolniti bo posebna skerb naša.
Za sklep bo nasledval žitni kup vsakiga tjedna v Ljubljani ino v Krajnu.
Iz tega zapopadka je lahko spoznati namen, cilj in konc (teh novic, namreč poduk in napeljevanje kmetvavcov in cbertnikov ali ro-kodelcov si svoj stan kolikor je mogoče z boljša ti; ne pa dobičke z njim iskati, pa tudi ne samo krajnšine učiti, ali krajnski jezik čistiti. V pomankanii krainskih besedi si bomo enako
Rimcam, Nerncam, tudi Ccham, Rušam, Polja-kam ptuje besede sposodili. Zatorej bo njih kup prav nizek, pa tudi na bode mogoče per-jaznim pomagavcam truda obilno plačvati, ampak c. k. družba krajnskih .kmetvavcov, ktera se je pogojenja teh novic lotila, in njih spečanje nase vzela, ima vse upanje do svojih častitih deležnikov, kterim poboljšanje stanu kmetvavcov in obertnikov na S£rcu leži, de ji bodo v vsim pripomogli, namenjen cilj doseči. Vsaka pomoč bo hvaležno vzeta, in po vrednosti z imenam pisarja natisnena.
Vsakteri poduk v čistenju jezika ali v drugi reči nas bode razveselil, in nam za znaminje veljal, de se te novice prijaznih deležnikov razvesele.
Te novice pridejo vsako sredo na dveh če-ternih listih v Ljubljani na svitlo. Plačujejo se v pisarnici c. kr. kmetijske družbe v hi?t 195 v Salendrovi ulici blizo* Brega; za Ljubljano Jn za tiste, ki jih ne dobivajo po pošti, za celo leto z 2 fl., za pol leta z 1 fl.; pre-•jemljejo se pa pri natiskovavcu na Bre^u Nr. 190. Po pošti veljajo za celo leto 2 fl. 30 kr., — za pol leta 1 fl. 15 kr. Po vsih c. k. poštah se znajo dobiti.	^ : - V Ljubljani, 5. Mali;j!i Serpana 1843. -
(Po «.Iutru