Slovenski tednik
za koristi delavnega Ijud-*tva v Ameriki
O L» AS SVOBODE
V slogi Je moč!
GL.ASILO SVOBODOMISELNIH SLO VEJVCE V V AMEDIK.I
Od boja do zmage!
Slovénie Weekly
devoted to the interests of the laboring classes
Stev. 29.
Razgled po svetu.
ŠPANIJA IN FRANCIJA.
Tanger, 16. jul. — Španska transportna ladja “Carlos V.” je pri Laraehe, Maroko, izkrcala pet sto vojakov in 6 topov. Par dni poprej je v tem kraju izkrca la 700 mož. V mestu vlada veliko vznemirjenje zaradi mrzlične delavnosti španske vlade.
Madrid, 16. julija. — Poročevalec lista ‘Imparcial’ v El Kear je poročal listu, da je položaj od dneva do dneva bolj resen. Postopanje španskih in francoskih čet zrna izzvati vsaki čas usode-poln konflikt.
Pred mesto je prišel močan oddelek francoske kaValerije in pehote, ki manevrira v okolici mesta. General Silvestre, poveljnik španskih vojnih čet, je prepovedal francoskim vojakom preko račiti reko.
Državni zbor otvorjen.
Dunaj, 18. julija. — Cesar Prane Jožef I. je otvoril državni zbor s prestolnim govorom, katerega je monarh glasno in razločno čital v nemščini. Štefažo o-koli njega so mu delali razni princi, nadvojvode, knezi in druga Iraržoaza. Cesar je posebno naglašal, da želi, 'da pride v zbornici do resnega dela, in kar je glavno, da pride do zbližanja med Cehi in Nemci. Socijal demokrati, kateri je 81 v novi zbornici, so demostrativno zapustili zbornico, ker ne soglašajo s tean, da skoro absoluten vladar otvarja ljudsko hišo.
Cesarju se ni nič kričalo “živio ’ ’, kot po navadi to vladni pri-1 'zoni delajo.
Gauč na delo.
Novo izvoljen ministerski predsednik Gautsch se trudi na vso moč, da dobi kolikor mogoče poslancev na svojo stran, ki bi glasovali za. vlado. Upa se, da bo prihodnji državni zbor zmožen o-gromnega dela, ki ga čaka. Vendar je vse Odvisno od Čehov. Ti zahtevajo svojo enakopravnost na Češkem, in imajo tako visoke tirjatve, da vlada, ki je po mišljenju nemška, Čehom ne more u-goditi, če se neče zameriti Nemcem. Slovenski klerikalci bodejo stali in glasovali z vlado, in znano je, da je slovenski poslanec Šušteršič glasoval za največje šte-viL0 topov v Avstriji, kar se jih more kupiti. Kam stopijo slovenski napredni poslanci se še neve.
Soeijaldemokrati so druga naj-močneja parlamentarna stranka v novem državnem zboru.
Teheran, 19. julija. — To mesto je pretresla novica, da se je spodeni šah Mohamed Ali — povrnil v Perzijo. Po zanesljivih poročilih se je izkrcal v mestu Gu-mesh Tepeh, ob obali Kaspiškega jezera.
Druga poročila že govore, da gre eks-šah proti mestu Astrabad in da ima že sa seboj spremstvo.
Chicago, 111., 21. julija 1911.
Razne novice.
Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti sa svobodo I
Leto X.
PO STAREM NAČINU.
Cleveland, 19. julija. — Danes je bila štrajkarska parada krojačev. Na tisoče štrajkarjev je dostojno manifestiralo za svoje pra vice. Policiji pa ni bilo po volji da štrajkarji “kaze” ljubi mir, veliko | 'n zato so se plačani kapitalistič ni hlapci zagnali v delavske vrste
DELAVSKI RIZIKO.
Dubois, Pa., 17. julija. —
LJUDSTVO JE ZMAGALO.
LJ<X »c	VLlUilt v UCZ.CI1	O-------- L'	»SJ *■
anarhija, ni za pričakovati; voja- •tem> moškim in ženskam, glave, štvo je lojalno sedajni vladi. Go- U ^ Rowe je sam “poveljeval”
Da se vzdigne vnovič v deželi |1,1 regnnentno prebijali štrajkar a na štv
vori se (v Londonu), da je Rusi-I policiji. Dokazano je, da je do da-ja nalašč pripustila, da se je šah nes policija prejela že $15,000 za vrnil. (Po določbi se je Rusija J varstvo meščanov, zavezala, da nikoli ne bo dovoli- Delavci, štrajkujoči krojači v la šahu povrnitve v domovino, I Clevelandu hočejo večjo plačo in op. ured.). Rusija bi namreč ra-1 boljše delavske razmere. Ker so da uporabila to priliko in pustila clohro organizirani, je težko reci, šaha v glavno mesto, da bi prišlo kakšen bo kone trdega boja. Vseh do nove rabuke v Perziji in bi gi skupaj, štrajkarjev in štrajkaric
lepo s Anglijo razdelile, kar nameravate že zadnjih petdeset let.
Španija zahteva častno izjavo.
Madrid, 17. julija. “La Corre-
je 6000
Ker imajo kapitalisti denar, vlado, policijo in časopisje na svoji strani — se nebo čuditi, če za voljo lakote štrajkarji podle
spondencia de Espania” opisuje I zeJ°' ^>a gre pa družbam oblek napredovanje dela pri dvignenju s^)0' ie dokaz, ker so najele bu-po topi j en e vojne ladje “Mnine” me> desperate v pravem pomenu v pristanišču pred Havano in besede, kateri imajo nalogo, da pravi, da so Združene države na štrajkujoče pobijajo! In to poli-podlagi dosedanjih odkritij dolž- ei-ia ve! Od zgoraj je bilo rečeno, ne podati častno izjavo, da ne za- davko P°bcija nevtralna, vse pa dene Španijo nobena krivda za- ka*e' da ie 1° Srda laz višje obla-radi eksplozije in potopi j en j a te I *ti; Tudi v Clevelandu, se poslu-amerikanske vojne ladje.	| žlDe kapitalist zoper štrajkarja
istih sredstev, kot v Chieagi, New Štrajk pomorskih delavcev v lYorku idg.
Antwerpnu.	j Mogoče da bi bilo pod šefom
Antwerp, 17. julija. Unija pri-|Kohler ho,kp za štrajkarje, na-
------------1	"	• in ta
kni
ni družbi Red Star Line. Med na-1 pek
Antwerp, li. julija. Unija pri- .	j-
staniških in pomorskih delavcev ala se Pa seda.l ' Evropi in je odredila štrajk pri parobrod- ko odl°čuje plačan policijski
kladalei premoga na parniku Finland in med štrajkarji je prišlo do spopadov, pri katerih je moram posredovati policija. Družba je izjavila,,da ne jamči za varstvo blaga, ki se pošilja po njeni črti.
Konflikt.
Obiski treh kraljev na Dunaju.
Dunaj, 18. julija. Da baje Avstrija na Balkanu napredSuje je znano celem svetu. Sedaj se namerava prirediti obisk treh balkanskih vladarjev. Srbski kralj pride na Dunaj koncem meseca . septembra. Tudi car Bulgarije, Ferdinand, obišče Dunaj. — Za njim pa pride še črnogorski kralj Niko. Kakor pravi poročilo, se bodejo vladarji posvetovali, o večnih nemirih, ki vladajo na Balkanu in se bo konečno nekaj ukrenilo v prid 'miru. Ti obiski balkanskih vladarjev so velike važnosti, posebno ker se je avstrijska vlada že prej posvetovala z niško glede balkanskih zadev.
Štrajkarji upajo na zmago.
Iz Filadelfije se poroča o veli kem maši-niskem štrajku v Bal win delavnicah. Danes štra.jka kot en mož 12,000 mašinistov. Vsi upajo trdno na zmago. Bossi in drugi priganjači so hodili zadnje dni po delavskih stanovanjih
Pariz, 19. julija. - Vse franco-1”•	■ mašinife
___.____ | štrajkarje, naj se vrnejo na delo
Ker to'ni nič pomagalo, je su
perintendent ukazal, da se vsa
kemu posameznu štrajkarju do
pošlje pisano povabilo, da se ne-
pomoti, ne da bi ne opravičila. I '!Hldoma vrne na stari Prostor. Da	I drugače da je vzet kot “kvitair’
Se- Saul Ste. Marie, Ont. — 16. ju-dem mil od tu, v mestu Sikesvilfe, lija. Tukaj se je naznanilo, da je a., se je pripetila v Cascade Coal Mrs. Angelina Napolitano ki je družbi velika smodnikova eksplo- L sekiro umorila svojega moža zieija, katera je zahtevala, da je ker jo je hotel prisiliti, da bi vseli petdeset delavcev, ki so de- prodajala svoje telo kot prosti ah v rovu — zgubljeni. Iz Pitts- tutka, pomiloščena na dosmrtno Irnrga, iz Testing arsenala so br- ječo. Mrs. Napolitano ho porodi-zojavnim potom poklicali rešilno la avgusta meseca, in radi tega moštvo, katero pa ni imelo do da- je prišlo na stotisoče protestov nes se nobenega vspeha.	na canadsko vlado proti obeše-
Eksplozicija se je slišala na da- n ju nedolžne žene. leč okoli hi takoj po gromu je — Angleška justica je hotela vdani pri uhodili velikanski dim. umoriti dve nedolžni bitji. Ljud-Na stotine rudarjev je bilo slu- stvo Canade in posebno Amerike, čajno brez dela in takoj so se ve- pa je nameravana justična umo-hke množice ljudi zbrale pred ra preprečilo! Rabelj je djal nož rudnikom. Ponesrečeni rudarji so nazaj v nožnico. Ljudska volja in prišli na delo ob 6 uri zvečer. — pravica je zmagala. Tudi s do Trenotek pozneje se je pripetila smrtno ječo justica do neba gre-eksplozicija. Rov leži 200 čevljev | šil globoko, vendar je plin in plameni s tako močjo vdaril ven, da je j bilo rešilnem mošt vu nemogoče | storiti tudi korak naprej.
Jok...
Žene iu možje in otroci so kle-1 čali na kolenih in prosili za mi-
PO LJUDSKIH ROPARJIH.
Washington, 18. julija. — Sel daj je prišla vrsta na zvezinega generalnega pravnika Wickers!)
sk0 časopisje je do skrajnosti razburjeno radi aretacije francoskega konzularnega agenta Boisseta. I katerega je španska patrulja v | Alzacarju, Marokko, auetirala po I
Da nastane lahko konflikt med Španijo in Francijo, se potrjuje.
Nemčija hoče na vsak način delitev Marokka. “Matin” poroča, da je Nemčija Franciji ponujala “proste roke” v Marokko, če ji prepusti morsko obal oh francoski Kongo državi v Afriki, s mestom LIbreville vred.
Francoski poslanik v Berlinu gospod Jules Lambon, je pa nemško obljubo in ponudbo kratko-malo odklonil.
od ¡družbe! Mašinisti vejo, da se Bahvin delavnice sedaj nahajajo v hudi stiski, ker tudi nemorejo bossi dobiti zadostno število ske bo v.
Ker štrajkarje podpirajo unije in imajo za seboj simpatijo celega mesta Filadelfije, jim zmaga ne bo delala ovir. Razni' porove valei kapitalističnih dnevnikov poročajo, da take solidarnosti ¡•med štrajkarji še niso videli. U-
DENARJE V STARO DOMOViNO
potipamo:
ra • 10.35 ................. 50	kron,
za # 20.50 ................ 100	kron,
za $ 41.00 ................ 200	kron.
za # 102.50 ............... 500	kron,
za $ 204.50 .............. 1000	kron
za $1020.00 .............. 5000	kron.
PoStarina je rSteta pri teh arotah Doma se nakazane srote popolnoma iz plačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne poSiljatve izplačuje c.kr.poštno hranilni urad v 11. do 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilične-je do $50.00 v gotovini v priporočenem ali registriranem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order ali pa New York Ba"k Draft:
PRANK SAKSER CO.
88 Cortland St. Ha« York
. rn-evno bo to, če pomislimo, 'da Vsa Evropa stoji pred črnimi stavko vodijo izobraženi in ener oblaki.	gieni Nemci.
Politični otroci.	|	McNamara.
Paris, 15. julija. Grožnje revo- Indianapolis, 18. julija. — Tu-lueionarnih elementov, da bodo kaj je še vedno na dnevnem redu ob priliki proslavi jen j a franco- slučaj McNamara, kateri je bil skegn narodnega praznika pro- nezakonito in protiustavno u-vzročili krvave izgrede, se niso grabljen in kidnepan iz Indiane vresnicile. Izgred «o ' provzročili v Calif orni jo po posredovanju mladi rojalisti, ki so kričali pri detektiva Burns, ki se vedno pro-prihodu predsednika Fallieresa: daja kapitalistom, v take umaza “Živel kralj”. Občinstvo je kalil- ne svrhe.
ce miru zavrnilo in pognalo v Burns je postavljen pod $10, beg. Policija je več oseb aretova- 000 varščine, ker se bo moral za-'a-	govarjati radi kidnepanja McNa-
Vojaška parada na Long- mara. Henry Spann, zagovornik champs je bila sijajna. Nad 500,- Burnsa. je izjavil sodniku Mar-000 ljudi si je ogledalo parado, key, da se Burns nahaja iz Evro-Ministri in diplomatični kor so pe v domovino in da ga v krat-bili navzoči.	kem pričakuje. Sodnik je krat-
Republikamski gardisti so bili ko odgovoril, “da nima nobenega zasedli vse glavne ceste v Parizu veselja čakati g. Burnsa, in ne in so zastavili pot socialistom in kom dopustil, da se stvar odganja štrajkujočim stavbinskim delav- do septembra meseca. V treh lem, ki so hoteli iti pred Santejet- dneh pričakujem od Burnsa jas-nišnico in demonstrirati za osvo- ndl poročil.” boditev socialistov, ki so zaprti Nihče ni mislil, ¡d'a bo sodnik zaradi razširjenja protivojaške darkey tako strogo postopal s propagande.	kapitalističnim hlapcom.
Ker so rojalisti kričali “živel . ^a-i P3, Burnsa sploh ne bo kralj”, so se še bolj osmešili ne le17‘ Evrope v Parizu, temveč v celi Franciji.
Kdor na Francoskem misli še na “kralja in cesarje”, je pač poli-
8194 St. Cbtir Ave., N,
CeveUnd,Ohio I tično otroče !
Podporo za nov stroj Linotype.
Frank Janežič, 50c; Jos. Pek-ljaj 25c. —
Petkratni milijonar — davčni de-fravdant.
Pred poltretjim letom je umrl v Dortmundu pivovarnar in livar Avgust Klonne, ki se v življenju ni prav nič razlikoval od lju-
, .	,	... ,	| di svojega razreda. Radosti živ-
1 ost no usodo svojih dra gih, živili ijenja je prav zel0 cenil. a pri
pokopanih. Pogled na te sirote je vsem tem vendar ni pozabil na bil v srce m dušo segajoč in no- kopitu je svojega kapitala. Za beuo oko m bilo suho. Noe je bi- svojo 6sebno porabo je potrošil la jasna m lepa. Iz rova jc pa še na ieto 130 do 140 tisoč mark — vedno z vso silo bruhal dim in , Ampak v enem je bil skop čez me-plin in napolnjeval okolico s gro- ro : v- plačevanju davkov. Davčna zo m trepetom. Tisti rešilni mož- Ujk.st je izsledila, da je petkratni je, ki so Vkljub dimu poskušali milijonar zamolčal vsako leto prodreti naprej, so dobili strašne 130.000 mark dohodkov; vsled opekline. Okoli šalita gore hiše. tega je terjala od dedičev povra-Delo kapitalistov.	čilo 19.500 mark; dediči so brez
Denver, Colo. 17. julija. — pri ugovora plačali zahtevani znesek tukajšnjem sodišču je bilo danes ' 11 s tein priznali, da je milijonar obsojenih 14 štrajkarjev od treh ukan^ državo za težke tisočake, mesecov do enega leta zapora, oz. — Konnejevi delavci kajpada ni-$250 globe in v poravnavo vseh so mo"li prikriti očetu davčne o sodnih stroškov. Usi obsojenci Masti niti vinarja. Delavski do-delavei. so člani W. F. of M. Ka- Eodek se obdiači na podlagi mezd pitalisti že nekaj časa sem po Co-1 tldl seznam kov in obdačenju ne lorad0 grozno mrcvarijo delavce. Cdde vdiar- Privilegij za davčne ki se upajo svobodno in delavsko "°ljufije imajo le ljudje, ki ima-nastopiti. Zatoženi so bili, da so | -1° na milijone premoženja in pa
hama, da ga preiščejo, v koliko -je oii v zvezi z goljufi bogatih zemljišč v Alaski, katerih so se polastili kapitalisti. Poseben sindikat obstoječ iz kapitalistov Guggenheim, Morgan, Gates in dr. je ogoljufal Ejed. države za $50,000,000 ker so agenti kapitalistov ki’ivo pričali. Kongres bo začel veliko razpi-avo, ki bo prinesla nove škandale na dan. ■
V Alaski leže bogata zemljišča premogovnikov in milijonske vrednosti drugih rud. Kapitalisti ■so se združili in skovali načrt, kako bi prišli do teh zemljišč prav poceni, da bi vlekli korist ljudstva Zjed. držav, katerega lastnina so bila ta zemljišča, naj bi potem drago plačevalo za, ta naravna bogastva. Škandal se vleče že tri leta, in se je začel takrat, ko je predsednik Taft odpustil Pinehota, tajnika za notranje stvari. Richard Ballinger, je moi'al že zdavnej zapustiti kabinet. m sedaj bo šel za njim najbrž še AVickersham. Taft res ni imel sreče, ko je izbiral svoje ministre, ker eden za drugim mu ’ dokazujejo, da so v zvezi z največjimi goljufi kar jih premore “civilizirana in svobodna” Dola-rika!
CASTRO ZOPET V DOMOVINI.
stotisoče dohodkov. In ta privilegij izkoriščajo izdatno.
Senzačno medicinsko odkritje.
Profesor Carrell na Rockefel-
vice. Pač brutalna obsodba za po-1 stene delavce !
“prezrli” sodnijska povelja, '‘in
Se tudi drugače nedostojno vedli
naprarn justici.’’
’obešenih glav so štrajkarji
poslušali obsodbo, ki ie nač kapi-1,	, ,T
. v ..v „v ’ . J11	lerjevem zavodu v Novem Yor-
tulisticno maščevanje, ker so dr- •	,	,	,
• „„v,	. ku je na znanstvenem sestanku
/no m junaško nastopili za svoie,	•,	,	,	,, ...	, .
-	.	-- F,	’ zdravnikov pokazal odkritje, ki
m svojih tovarišev delavcev pra-i K, •	“ ’ ,,
, 4.„i„„	.... __ ¡zbuja velikansko pozornost. Po
srečilo se mu je. iz raznih telesnih organov ljudi in živali vzeti Milijonarjeva palača. I celične tkanine, pa jih izven te-Pred kratkim je bila dograje- lesa pripraviti db tega, da so dana svetovno znani peti aveniji v 1 jo rasli. Tako n. pr. izreže koš Novem Yorku razkošna palača ček, pa ga v sredi zareže in po premogarskega ' kralja Clarka, — tem se natančno opazuje, kako se 1 'opisi tega dvora, ki jih podaja zareza kakor na živem telesu za njujorsko meščansko časopisje, ra ste. V sliki je pokazal izrezan se berejo kakor iz pravljice iz ti- košček rakove otekline, ki se je v sočinene noči. Pod zemljo je ure- 24 urah kolosalno razvil. Za kul-jen velikanski plavalni basen ves turo rabi krvni plasma, t. j. krv v marmorju, dalje turško kopali- no tekočino, iz katere so izloče-sče, ogromne obokane vinske na rdeča in bela krvna telesca. — kleti, najmodernejše hladilnee za Za znansot je to velika pridobi-jedi itd. V parterju je prostrana tev, ker se -bodo sredstva za ce-
veža v dragocenem bronu, mogočna 'sprejemna dvorana, monumentalno stopnjišče, hladilne in i gralne sobane. V ozadju je avto mobilska shramba, ki je neposvečen obiskovalec niti ne opazi. V prvem nadstropju je umetniška galerija, dvorana za skulpture, velik sprejemni salon, ki izgleda kakor z najredkejšimi orhidejami in čudežnimi rožami obsajen vrt, dalje jedilnica, ki nima niti kraljevskih palačah primere. U-metniška galerija je združena s kabinetom za fajanse, v katerem so postavljene najdragocenejše kineške in japonske vaze. Salon slogu Ludovika XIV. je preoblečen z lesom, hodnik z meri-lendskim in ruskim marmorjem. V umetniški galeriji se nahajajo orjaške orgle, ki imajo piščalke izpeljane p0 vsej dvorani in ki so same stale pol milijona — Davčna oblast je cenila čarobni grad modernega Kreza na osemnajst milijonov dol. Značilno za kapitalistično družbo je, da mož, za katerega gara za nesramne mezde v mokrih montanskih rovih na tisoče zaničevanih ‘Huneev’ in ki z njihovimi žulji lahko dovoljuje tako brezmejno razkošje, da ta mož neče odrajati svojega hišnega davka brez pravde.
celjenje ran in pa bistvo in zdravljenje -raka lahko študiralo izven človeškega telesa.
Pet let ječe za deset fenigov.
čevljar Avgust Kromnik je na cesti med Valcami in Rodelon-dom na Pruskem vzel 131etni deklici po sili deset fenigov. Porotno sodišče v Apelnu ga je obsodilo na pet let težke ječe zaradi ropa. Človeku se ježe lasje na glavi spričo take škandalozne justice.
Juhe, duša je najdena!
Čikaški profesor dr. Patrik S. O’Donnell, je s pomočjo X žarkov in s posebnim filmom pred več zdravniki pokazal — dušo e-nega človeka, ki je ležal na operacijski postelji v zadnjih zdihla-jih, in na kateremu je učeni Irc eksprementoval”, da vidi “du-, šo”.
O’Donnell je popolnoma prepričan, da je videl dušo človeka. Ko je mož umrl, je pokazal zdravnikom dušo, ali če se pesniško izrazimo “Avro” — “duh duše”. Par trenotkov po smrti ni bilo nič več “duh-diuše”. Kaj je bil tisti prah, ki ga je videl učeni katoliški dohtor, mi neverno. Ime “u-čenjaka” pa nam marsikaj nam vernim Slovencem razloži, kar nam sam “učenjak” ne'more.
V Washington prihajajo verna poročila, da se prejšnjemu izgnanemu predsedniku “republike” Venezuele, Castru, zopet posrečilo priti v “domovino”.
Castro ni človek brez zmožnosti in političnega obzorja. Napačno je misliti, da je moral Castro bežati pred revolucijo svojih lastnih rojakov. Ne “revolucija” v U enezueli je bila delo ameriških kapitalistov, katerim se je Castro upiral, ker so v svoji nadvol-č.ji požrešnosti hoteli izropati popolnoma Castrovo domovino. Posebno asfaltni ameriški trust je gojil razne pobožne želje do nek-dajnega prezidenta Castra.
Castro je bil sam volk — in zato ni pripustil, da bi tuji volko-vi pograbili to, kar je bilo njemu in njegovi “žlahti”, tudi po volji. Kakorhitro se je pa Castro trustoin iz W7ashingtona uprl, tako hitro je zgubil vso “milost” pri pravični ameriški vladi. Kaj se je zgodilo z njim, vemo. Moral je bežati pred bajoneti kapitalistov, ki so si potem plen razde! li “po svoje”.
In sedaj je Castro zopet v domovini. vkljub temu, da so ameriške križarke čuvale na njega kot na punčico svojega nosu!
Še bo delal ameriškim trustom preglavice! Ima že tisoč “pristašev” okoli sebe in se gotovo proglasi po lepi venezuelski navadi za “pravega” prezidenta! —
Slab delavski položaj.
Od povsod prihajajo slaba delavska poročila. Posebno po ru-dokopih se slabo dela. Pa to ne samo na vzhodu, temveč tudi na severu in zapadu Amerike. Kaj je vzrok slabemu delavskemu položaju, ni znano. Na delavsko ljudstvo pa še najbolj pritiska huda draginja, živil, ki nima para v zgodovine Amerike.
Listnica uredništva:
Neljuba pomota se je vrinila v dopisu iz Darragh, Pa., v št. 28 Ul Sv. Pod dopisom je podpisan gl. tajnik Jos. Hauptman, namesto g. H. Turek iz Clevelanda.
Dopisi, ki niso v tej številki pridejo zanesljivo v prihodnjo.
Pueblo, Colo.: Dopisa ni mogoče priobčiti; s tem pade le na nas sovraštvo.
Kroglje za štrajkarje.
Saragossa, Španija, 18. julija. Položaj v mestu je vsled generalnega štra.jka delavcev zelo resen in kritičen. Vojaki so streljali na
množico j n ustrelil pet oseb. ___
Mnogojiseb je bilo ranjenih. Nad 12 tisoč delavcev je na štrajku.
Bolniška v Je d n ota.
RAVENSDALE, WASHINGTON.
Zahodna
Podporna
Vstanovljena 25. aprila in inkirporirana 24. decembra 1908.
GLAVNI ODBOR:
Predsednik:	KRANK JERAS, Bjx 44, Taylor, Wash.
Podpredsednik:	PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash.
Tajnik: KR INK TOSTO VRŠ NIK, Box 102, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash.
Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, B>x 81), E.iumc.aw-Krain, Wash.
NADZORNI ODBOR:
JOS. BUR&AJS, Box 107, Cie Elum, Wash. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elun. Wash.
POROTNI ODBOR:
FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdalf, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash.
CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	Dr. J. J. Mustard
Seja gl. odbora se vrši vsako prvo nedeljo v mesecu pri g. Pavel Koss-u, v Ravensdale, Wash. Uradno glasilo je Glas Svobode.
IZ URADA ZAHODNE BOLNIŠKE PODPORNE JED.
Novo pristopili člani.
K društvu “Danica” št. 1 Ravensdale, Wash.: John Repovž.
K društvu “Planinski raj” št. 3 v Taylor, Wash.: Tomaž Šmko-■ ■ vich. Oba sprejeta v Z. B. P. Jed-noto 25. junija, 1911.
Zopet sprejeti člani:
K društvu “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Frank Fran-: geš.
K društvu “Svoboda” št. 2 v Cie Elum, Wash.: Josef Hren.
Suspendiran član.
Od dr. štev. 1 v Ravensdale, Wash.: Josef Polšak.
črtani člani:
John Mahkovec, Matija Troja, Matija Pece, Ciril Ermenc, Marko Ermenc, John Kovačič in Fr. Kunc.
Frank Tostovršnik, gl. ta j.
DRUŠTVENI URADNIKI.
Društvo “Danica” št. 1 v Ravensdale, Wash.: Preds. John Ar-ko; tajnik John Škufca; blagajnik, Anton Logar.
Društvo “Sloboda” št. 2 v Cie , Elum. Wash.: Preds. Jakob Pet-
kovšek ; tajnik Maks Dežman; blag. Alojz Oman.
Društvo “Planinski raj’’ št. 3 v Taylor, Wash.: Preds. Martin Mežnar; tajnik Anton Span; zapisnikar Matija Koren; blag. Fr. Muz ga.
Groga, in drugi.
SPISAL RADO MURNIK.
!
Slovesno so si vzvihavali dol-‘ ge, trdo brke in povzdignili svoj ; hripavi glas vpričo Groge in dru-l gih v svečano obljubo, da se po-< vrinejo ob prvi ugodni priložnosti semkaj, ne samo zato, da se boji lje privadijo prikupljivemu hrvaškemu jeziku, ampak tudi za-§ to, da se seznanijo še bolj po-j drobno z različnimi izvirnimi hr-i vaškimi vini.
Toda že v ¡Sisku, kjer so zapu-| stili naši vojaki vlak, so začeli go-j spod korporal Godmjavček na t precej grde načine godrnjati in ostro obsojevati vse nadloge, katere so, po njih nezmotni razsodbi, pregrešili jedino le zanikana I Turki. Tudi sovražno ploho, katera se je usula na naše v Sisku, i so dejali naglo užaljeni mož krat-I ko malo turškim čarovnicam na ; rovaš in se zakleli z jednim svo-1 jih najhujših “permej-kukušev”, j da bodo grenili s posebno nemi-. lost.jo dneve vsakomur, kateri bi j se predrznil le sanjati o kaki prijaznosti z nevernimi dekleti! — j Vzprieo take srditosti so naši [ kranjski Janezi, kar jih je bilo blizu, takoj preudarili, da bi bilo j treba plačati gospodu korporalu ? za zaljubljeno pismo najmanj tri-: krat toliko, kakor doma, in so zatorej na tihem za-se še jedenkrat | obljubili trpežno, večno zvestobo : vsaki svoji Micki.
Takoj prve dni so poskusili vojaki vse težave napornega marša. Zaviti v visok, siv oblak cestnega prahu, so korakali v nepopisni soparici in vročini. Nikjer ni bilo nobene sence, nikjer kapljice vode, dolgo nobene vasi. — Kjer so prišli do vodnjaka, so ga liiimma izpraznili do blatnega dna.
Take razmere so se gospodu korporalu Godrnjavčku hudo zamerile; že od daleč so revskali na nedolžno Bosno in jo devali tako v nič, da so se jim infanteristi glasno smejali. Čim bolj so se lju-tili stari vojščak, tem veseleje so se jim krohotali sosednji možje, dobro vedoč, da je vse dovtipno, kar pride iz ust višjega bitja, in da je torej krvava dolžnost vsakega nižjega, smejati se po vsakem zabavljivem izreku. Zlasti skromni Groga je imel vsa usta polna cestnega prahu.
Tudi to ni nikakor ugajalo gospodu korporalu, da bq morali tu
in tam, kakor pri Novski, streljati proti kolonam v tarčo, iz lesenih desek narejeno, in da so morali pridno eksercirati in uriti re-serviste. Vse to se jim je zdelo vrlo nepotrebno, in žal jim je bilo za smodnik in svinec in nove komisne škornje.
“Poslušajte, kaj vam pravim!” so zabavljali. “Ali ne bi bili morebiti mogli ostati, recimo, tam v Zagrebu, če smo se morali že odpeljati z doma? Tam je dosti ravnine in planjave za parado, per-lnejkukuš, pa še za kakšno! In tudi take suše ne bi trpeli po ta-mošnjih lepih krajih in nobene žeje ne, če Bog da, da je res. Zdaj pa tukaj zajčke plašimo in čas tratimo, Turka pa kar nobenega ni videti!”
Ali, ko so dnevni ukazi zmeraj pogosteje in ostreje naglašali previdnost v občevanju z Bošnjaki, ko so prihajale in se pridruževale vedno in vedno zopet nove voj-
ne čete, tedaj so postajali gospod korporal za hipe malodušni in so celo odločno trdili, da bo onkraj Save le res kaj . . .
In ko je stalo na prostornem bogučevskem polju nekega poznega popoldne z odkritimi glavami nad osem tisoč mož in znova priseglo vojaško prisego: “življenje dati za dom in za cesarja, ako treba,” tedaj se je jela gospodu korporalu mahoma tresti povzdignjena desnica, in mraz je izpreletel moža po hrbtišču .. . Pogledali so Franeeljna; smrtno bled je bil . . . toda tresel se ni . . .
Poleg njega je stal Groga, krep ko vzravnan, resnega obraza, bliskajočih se oči j!
— Štirinajst dnij po odhodu iz Ljubljane so prekorakali naši fantje jasnega poletnega popoldne brez vročine v krasnem soln-čnem blesku široko Savo pri Brodu na vojnem mostu, katerega so bili napravili slovenski pijonirji, in so vstopili, rešitelji bratom, rešitelji tlačeni raji, v bogato, plodno, slikovito, toda kulturno zelo zanemarjeno deželo med Uno, Savo, Drino in Dinarskimi planinami. Za pot od Broda do Derven-ta, dolgo le tri . milje, je rabila vojska v neznosni vročini skoro cel dan. Ves moker in utrujen od težavnega korakanja pod pekočim solneem, je pomagal Groga zvečer zakuriti ognje za menažo, kar se je pripodila grozovita nevihta. Silna ploha je pogasila hipoma vsako iskro. Po tolikem naporu so morali naši ljudje prebiti vso noč brez jedi v strašnem ¡dežju med bliskom in gromom. Tri velike in jedenindvajset manjših mostov, stebre in žice vojnega br-zojava med Brodom in Derven-tom je poškodoval ljuti orkan. — Vojni oddelki, vozeči živež za armado, pratež in topništvo, so morali zaostati. Tedaj so se zdelani vojaki vender lahko nekoliko odpočil i in sušili premočeno obleko ; kmalu so bili zopet čvrsti in veseli.
“Posebno Kranjci v 17. polku “naši Janezi” — pripoveduje poročevalec iz Bosne — “in pa Istrijani v 22. polku (primorski Slovenci) so se skušali in prepevali, da je bilo veselje!”
In ko je prijaha! poveljnik diviziji Viljem vojvoda Württemberg v tabor naših kranjskih fantov, so ga navdušeno vzprejeli. “Živio, živio!” so vpili vse vprek in metali kape in plašče kvišku. Vse to po neizrečno težkih marših zadnjih dveh dnij, na katerih so tako izvrstno vztrajali, da je prvi dan zaostal le jeden sam vzpričo prevelikega trpljenja, drugi dan pa ndbeden, dočim so imeli drugi regimenti polno “ma-rodnih”. Zato je torej Württem-bergu izredno ugajalo, videčemu Slovence vse tako “Židane v o lje”. Prijazno jim je odzdravljal in Se jim nasmihava! raz konja in kar sam ni vedel, kam bi obrnil svojo žival.
Pot do Banjeluke je vodila fekozi jako rodovitne, lepe, toda
popolnoma zapuščenimi z visoko travo in nizkim zelenim grmovjem na plodni črni prsti. Zidanih hiš ni bilo zlepa videti; ob cesti so stale tu in tam skromne ute in lope, iz koleev in vej narejene, s slamo zamašene in z blatom ometane. Krojači se v teh krajih menda nikdar niso mogli stalno naseliti : pred kočami in kolibami so pasli odrasli ljudje in otroci lenobo najrajši, skoro popolnoma nagi. Pred Banjoluko, tik mesta, kjer so imeli Kuhnovci začasni tabor, so se jim prvikrat prikazala turška in bosenska dekleta. Gospod korporal Godr-njavček so jih kaj pisano gledali ! Mi že vemo, zakaj . . . Koderkoli so naši mimo marširali, so jih bili kristijanska raja iz s rt a veiseli in so razoglavi molili v hvalo, da jim je Bog vender že jedenkrat poslal rešitelje izpod turškega jarma.
“Presneta reč vender, vsejed-no bo nekaj, fantje, boste videli!” so prerokovali gospod korporal Godrnjavček nekega vročega dne, ko je korakal naš polk po prašni cesti zdaj gori, zdaj 'doli med melanholičnimi koruznimi in tožnimi, rjavkastimi, deloma že požetimi ječmenovimi polji.
“Tako-o? —?” je vprašal Groga in široko odprl oči. “To pa rečem kdaj pa, gospod korporal?”
“Kdaj, kdaj, kdaj! — Ali se mene tako vpraša? IVsega tudi — mi korporali ne moi*emo vedeti, permej-kukaš! Sovražnik je blizu. Kdaj, zakaj, lej ga! No — tistih naših šest bobnov in šest trobent ne bo smelo več peti na vse zgodaj pri oddaji zastav. Tam-
bur in troh ar nama 'bosta godla druge pesmice, čudne pesmice...”
Drugo jutro, zarana, je šla po taboru od moža do moža resna novica: od predstraže je prinesel lovec 10. bataljona list s poročilom, da so streljali Turki na naše ulance. S posebno natančnostjo so vizitiraili oficirji možem puške in municijo, predno so odkorakali naprej v gosto jutranjo meglo.
Kar se začuje zamolkel, vedno glasnejši klopot konjskih kopit in razločni ukazi. Stoječ v plitvi rupi, si nabijejo vojaki puške.
Tačas poči daleč tam spredaj prvi strel, hitro za njim drugi, tretji.
V brzem koraku biti četa za četo, krdelo za krdelom v strmo reber proti grebenu; naši počenejo začasno v mokrem koruzju in se pomaknejo zopet naprej proti sovražniku, skritemu v neprozorni vlažni megli. Vedno živahneje pokajo turške puške, vedno gosteje žvižgajo krogi je z groznim, žalnim, rezkim, tožečim, zavijajočim zujem, lomijo stebla, trgajo liste, rijejo v zemljo.
“Groga — morda že danes!” je dejali Francelj tovarišu, čepečemu tik njega, in se mu žalostno nasmejal. “Vidiš —”
Priletelo je po zraku in zbilo Franceljnu kapo raz glavo. Kreglja je zapustila podolgasto ožgano luknjo na njej. Francelj je o-bledel, se mehanično pokril in se iztegnil nekoliko naprej.
Ta trenotek se je zasvitalo. Jutranje solnce je predrlo megleni par in pokazalo sovražnika na planoti zgoraj, ob robu gozda, ka-
kih sedemsto korakov daleč. Takoj so začeli naši streljati nanj.
Prav ta hip vzplava ob holmcu okrogel, belosivkast oblaček. Sekundo pozneje poči prvi top naše gorske baterije, iz podolja sem se glase slovesni akordi avstrijske himne . . .
“Živio!” — “Hur&!” — “Al-lah-il Allah!” — navdušeni kliei in grozovito tuljenje, grom topov, pok šrapnelov in pušek, ves divji bojni hrum je odmeval daleč po bližnjih tihih gozdovih.
Pet ur je trajalo streljanje na obeh straneh. Počasi so se pomaknili naši roji na vrh in prepodili vstaše, ki so pometali mnogo pušek in orožja proč in izginili za mestecem Varear-Vakufom.
“No, vidiš, Francelj, prav dobro smo jih potipali, ali ni res ? ” je dejal pozneje Kozol prijatelju in se obrnil h korporaln.
“Tako se govori pri nas! Ranjenih imamo pri naši kompaniji samo štiri, slišite, samo štiri: dva lahko, dva hudo. No, bo že, bo že! Ali vam nisem vedno pravil, da ne bo niČ posebnega? — Nič hudega, ne samo danes, ampak tudi jutri in petdeset let v prihodnje, ne samo meni, permej — ampak tudi vam vsem skupaj, čc Bog da!”
Vzorna zadovoljnost in čista radost, katera je prevevala gospodu korporalu Godrnjavčku po prvem spopadu s sovražnikom vso dušo, jih je žalibog kmalu minila, in začeli so zopet po svoji stari navadi godrnjati nekako tako-le:
Dalje prihodnjič.
Za zunanje oglase ai odgovor-štvo.
SVOJ» 1C SVOJIM!
Važno za vsacega rojaka!
Kadar pošiljate
denarje v staro domovino J
ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za
'^§^0 parobrodni in železniški listek
s popolnim zaupanjem na
FRANK SAKSER CO.s
82 Cordamdt Street, New York City,
ali na podružnico
6104 Si. Clair A ve., N. E., Cleveland, O.
Tisoče in tisoče rojakov in rojskinj se je že obrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen.
Kdor Vam drugače svetuje ni Vas prijatelj in neče Vam dobro.
¿SVOJI K SV OJ I /VI !

8?E.eeoi.u/is
_____ustanovitelj
AKO TRPITE NA : Želodčne j bolezni, slabi prebavi, drizgi, kožni bo* lezni, ali oko imate reu-matizem, glovobolj, škro-eljne, hripavost, naduho ali jetiko, crino napako, nervozuoznost,zlato žilo, kilo, ali bolezen pljuč, jeter, ledic ušes ali oči Napihnjenost trebuha , katar v nosu, glavi, vratu ali želodcu. Trabuljo . neuralgio , mazulje ali kake druge notranje ali vnanje bolezni, kakor tudi tajne spolne bolezni, pišite ali pa pridite osebno, na navedeni naslov na kar Vam bode poma-gano.
Pošljite 10 centov v znamkah,in dobili bodete brezplačno znamenito od Dr. E. O. Collinsa spisano knjigo, Človek njesovo življenje in zdravje kate ra je v tsakej hiši zelo potrebna.
, VERUJTE IN ZAUPAJTE SVOJE ZDRAVJE
sama onemu, kateri vam črno na belem svoje upljivno delovanje in mnogobrojne uspehe z originalnimi priznanji in pričami jasno dokaže. Prazno oglaševanje, prazne obljube m samohvale še nikdar niso nič veljale. Ljudje nalj nas sami hvalijo iu priporočajo. Poslušajmo resne besede naših lastnih rojakov z katerimi naše solidno delovanje, čudodelne uspehe priznavajo ter nas vam priporočajo. Zaupajmo naše zdravje samo onim zdravnikom kateri so že mnogim življenje rešili in ne zametujmo ga mladoletnim neiskušenim zdravnikom iu samohvabiežem, da bi se nad nami učili in prakticirali.
Slavni zdravniki od The Collins N. Y. Medical Institute kateri je največji in najslavneji v celi ameriki, smemo reči najpriporočljiveji na celem svetu, — zamorejo dokazati preteklost katera ne najde para na celem svetu. To vam na tisoče in tisoče originalnih, javnih priznanj in zahvalnih pisem jasno kod solnce dokazuje.
Berite te pisma naših rojakov in sodite sami:
cenjeni zuravmk.
Pred nedavnim časom sem bil^po-poluoma pobit, duševno iu telesno uničen in tudi spolne moči so me že skoro popolnoma zapustile, tako da sem brez premisleka okoli biodil in že na samomor mislil. Ko me je pa moj prijatelj nasvetoval na Vas, sem se podal v Vaše zdravljenje in sem sedaj najsrečnejši mož na svetu. Vi ste napravili čudež nad menoj, radi tega Vas vsakemu rojaku v takem položaju kod s^m jaz bil najtopleje priporočam. Antony Bartasevir.li. 2i Hutchins Str.. Batavia. N. Y.
Antony Bartasevich.
Moj dragi zdravnik!
Nevem ako še kedo na svetu ve toliko kakor jaz, kako strašno je boljevati na maternici in ostalih ženskih bolezni.
Moje prijateljice me niso več spoznale, tako sem upadla in me je bila samo še kost in koža. Špecijalisti, profesorji in zdravniki so poskusili najboljše z mano ali vse je bilo brez uspeha in kazalo, da ni več pomoli za mene. Brez kakega upanja sem se še na Vas obrnila in danes se počutim tako dobro kakor da bi bila prerojena. Sprejmite prosim moje najlepšo zahvalo in dajte to v časopis, da moje prijateljice vejo kje da se ženske bo-
J ulija
W.ni in ueprilike toko čudodelmo ozdravijo.
Še enkrat najlepša zalivala in Yarn osta jam hvaležna Mrs. julija Kalman, 854 E. 54 Str , New York.
Spoštovani gospod1	•
Dobri in slavni zdravniki od The Collins New York Medical Institute zaslužijo največjo zahvalo od trpečih in j bolnih ljudi. Jaz sem se zdravila leta i in leta ali mojega težkega dihanja, 1 slabega teka prsne bolečine in srčne ; napake se nisem mogla rešiti ter sem j postajala dan za dnevom slabša do-I kler se nisem obrnila in poskusila i zdravljenje od teh zdravnikov. In j hvala najvišjemu in njim ker so mi j tako lepo pomagali. Danes po krat-i kem zdravljenju sem ozdravljena.
K. Kleinschmidt I Prosim, da jim izročite mojo najlep-
■_________! šo zahvalo. Jaz jih bodem vsem
mojim prijateljicam najtopleje priporočala, ker to zaslužijo. Z velespoštovanjem
Mrs. Karolina Kleinschmidt, 124 4th Str., Olean, N. Y.
Ako na katerej koli bolezni trpite obrnite se takoj osebno ali pa pismeno na Dr. S. E. Hyndman vrhovnega zdravnika od
THE COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE
Moj dragi zdravnik! 9 Vi ste me tako dobro ozdravili moje telesne bolezni iu spolnili slabosti, da ne morem naj ti dovolj hvaležnih besed za Vas in za Vaše hitro ozdravljenje iu dobroto katero ste mi skazali. Vza-men si prostost da Vas najsrčn-ejo priporočam
vsem mojim rojakom kod najboljšega in najveščega zdravnika, katerega namen je ozdraviti vsakega bolnika in si pridobiti prijatelje po celem svetu. Z. spoštovanjem
Mike Polak
358 Helen Str., Mc. Kees Roeks Pa.
140 WEST 34th STREET
NEW. YORK,	Y.
Uradne ure, za osebne obiske to: 'S saki dan od 10 do o uro popoMan Ob l.edeljae in praznikih od 10 do 1 popoldan. Vsaki torek in petek zvečer od 7 do 8 ure.
Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, III.
GLAVNI ODBOR:
ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 291, Salida, Colo.
JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM KUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN KALAN, blagajnik; 341 — 6th St., Milwaukee, Wis.
NADZORNIKI:
FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111.
MARTIN V. KONDA, 2020 Blue Island A»e., Chicago, 111.
POROTNIKI:
AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa.
JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind.
POMOŽNI ODBOR:
JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111.
IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111.
JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111.
JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
DR. ALOIS M. ZAHO&IK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111.
Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika .Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na . lohn Kalan, 341 -Sth St. Milwaukee, Wis.
Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu.
SPOMINI...
Po pripovedovanju bivšega fratra.
Z. M. L.
I.
Star sem že in spomin me zapušča, a kljub vsem nadlogam se še dobro spominjam vseh dogodkov in lastnih doživljajev, ki sem jih doživel kot novinec pri frančiškanih na sv. Gori.
Ne vem, kakšno skrivno nagne-jije sem imel takrat, ko sem stopi 1 pred očeta in mu razodel, da mislim stopilti v red kozlov pri frančiškanih.
Najbrž je bila to samo otroška snedenost, ki me je naganjala k polnim skledam frančiškanskim. Zastonj so bile materine solze, zastonj .očetova kletev, vztrajal sem pri svoji trmoglavosti in postal sem kozel pri očetih frančiškanih na sv. Gori.
Na sv. Goro sta me spremila mati in moj mlajši bratilo zadnjega trenotka je upala moja mati, da mi izpreobrne moje trdne nazore, a zaman.
Zaprla so se vrata samostanska za menoj in na večne čase sem bil ločen od tega ljubeznivega sveta, postal sem služabnik Gospodov iz gole ljubezni do polne sklede na mizi! A gnala me je ko-likortoliko tudi vera, ker tedaj sem bil š« deloma veren človek.
A takoj, že prvi dan, so me obhajale črne slutnje.
Komaj sem stopil v samostan, že sem zapazil lepo Tržačanko, ki se je smukala okoli vrat.
Teden dni sem bil kakor na po-izkušnji.
Ko je pa pretekla ta preizkušnja, so mi dodelili novo frančiškansko kuto s čisto novim belim trakom.
Oblekel sem se v to čudno o-pravo in se vstopil pred ogledalo.
Držal sem se na vso moč sveto in pobesil svoje angeljske oči. — Sam sebi sem se zdel velik pred bogom in pred ljudmi.
Nato sem ravno stopal proti ce-. lici našega prefekta. Z zavistjo so me ogledovali starejši očetje in kozli, češ: že zopet eden! Eni pa so prevzetno stopali mimo mene:
“Mlad je še in nedolžen, a mi smo stari, lisjaki.”
Poniževalno me je pogledal izza umazanih očal oče prefekt in «dejal z osornim glasom:
“Veš, kaj si storil, sin moji!”
Jaz sem molčal.
“Poglej, stopil si v naš red, postal si služabnik najvišjega, edina tvoja dolžnost je služiti njemu po strogih ukazih. Tebi podelim gospodarstvo v zakristijo in cerkvi ; tam bodi gospdar. Glej, da boš imel v redu blagajno, odiraj ljudstvo, a vse le večjo božjo čast, ad maiorem gloriam Dei! Mi!”
II.
Odslej sem bil gospodar v cerkvi in zakristiji. Službo sem o-pravljal redno, vstajal prvi, le-
gel zadnji in kmalu sem bil ljubljenec vseh sobratov.
A kakor povsodi kjer vlada sreča, poseže tudi vrag s svojimi dolgimi prsti in jame kaliti mir v moji duši!
Da, in prav je storil, ker pripeljal me je na pravo pot, na pot resnice.
Bila je nra polenajstt zvečer. V cerkvi sem že davno vse pošpra-vil, a imel sem nekaj opravka s knjigami v zakristiji. Postajal sem zaspan, popustil sem delo in se napotil spot.
A kar začujem na hodniku lahen ropot in obenem šepet.
Oprezno po prstih sem se bližal šepetu.
Kdo naj bi čul?!
In glej! Na hodniku, pod podobo matere božje, je sedel resni naš prefekt, na kolenih pa je zibal lepo Tržačanko.
Nič več ni imel tako strogega obraza, držal se je sladko in po-ljuboval sladko bitje v naročju.
“Kaj ljubiš samo mene?!”
“Da, samo tebe, ljubi prefekt, ali kdaj mi prineseš lepe uhane, kakor si obljubil?!”
“Vse dobiš, vse, draga moja, a-li toliko potrpi, da dobim denar, ki ga zvesto čuva naš novi kozel!”
“Pa zal dečko je ta novi cerkovnik, često sem ga že pogledala, a vedno je povesil svoje mlade, lepe oči!”
“Le pusti ga, le pusti,” jo zavrne hitro ljubosumni prefekt.
A meni pa je postalo pri srcu - tako gorko, splazil sem se nazaj j v zakristijo in odtod po drugi po-[ ti v svojo celico.
■ Tisto noč nisem zatisnil očesa niti za trenotek, vedno mi je prihajala pred oči podoba prefekta s Tržačanko na kolenih.
Vstal sem zgodaj v jutro in pričel z delom kot ponavadi.
A delo ni šlo od rok, zopet in zopet so mi šumele po ušesih besede :
“Pa zal'dečko je ta novi cerkovnik, često sem ga že po gledala, a vedno je povesil svoje mlade oči! ’ ’
Z resnim obrazom, polnim svetosti, je prikorakal v zakristijo prefekt. Kdo bi mislil, da je ta tisti, ki je včeraj pod podobo matere božje lomil naj svetejšo prisego svojega poklica.
O kolika hinavščina!
Dan za dnem se je manjšala moja vera.
III.
V samostanu je bil vel menih, svet in dober. Njemu sem edino še zaupal. Bavil se je v večjem le s fiziko in mineralogijo. Ni bilo kamenčka, ki ga nebi ta učeni gospod poznal in delal je fizikalne eksperimente, da se mu je čudil ves samostan.
Vsak teden je prihajala k njemu njegova mati in nekoč sem o-pazil, da ji je pri odhodu stisnil v roke nekak zavitek!
Zopet novo vprašanje za mojo radovednost!
Sed el sem v izpoved niči in brisal leseno mrežo pri linici. Pri
naprotnem oltarju je klečal kmet ves zbegan in obupan. Kar prikoraka po cerkvi navzdol prej imenovani pater.
“No, oče. kaj pa vi tak zbegani!"
Kmet se obrne in pogleda z svetim pogledom patra.
“Hvaljen bodi, Jezus Kristus... prečastiti gospod, suša je grozna, in tu molim že celo uro, da bi mi-lostjivi bog poslal malo dežja!”
“No, oče, to se morate obrniti na Mater božjo, ta vam pomaga v vsaki sili. Plačajte tu meni za sveče k Marijinem oltarju 5 gl. in kmalu dobite dež!”
Hitro je posegel kmet v malho in naštel patru na roke 5 gl.
Tako je bilo rešeno težko vprašanje: Kaj je v zavitku?
Na njegove stroške se je živela cela njegova rodovina.
Prišlo je cerkveno žegnanje. — Tedaj so moji sobratje javno prodajali odpustke, kakor prodajajo na živinskem sejmu. Čimboljše je bil oblečen, tem dražje ga je za-računil. Denar pa se je porabil baje za sveče k Marijinem oltarju.
Stal sem pri vratih in gledal ta početja in nekaj mi je dejalo:
“Ne, prijatelj, tu ni zate, goljufaš lahko brez kute. Na drugi pot!”
A ravno, ko sem delal tako dobre sklepe, začujem one sladke besede:
“Ta zal dečko je ta novi cerkovnik . . .
In zopet so bili vsi sklepi uničeni, ker jaz sem se blazno zaljubil v krasno Tržačanko!
Nič več nisem povesil svojih lepih oči. ako sem jo srečal, da, priznam, še celo nasmehnil sem se
ji!
Kdor se še spominja, kakšna je ljubezen osemnajstletnega fanta, ta gotovo ve, da tudi skozi meniško kuto lahko prider^ žarek i-dealne ljubezni.
Hodila je sama po vrtu. Dolgo sem jo gledal pri oknu. a kar se me poleti misel:
“Stopi tja doli in povej, da samo za njo bije tvoje srce!”
In že sem stal na vrtu. Boječe sem se ji približal, vrgel sem se na kolena in jel bridko jokati, a ko se ozrem kvišku:	je ni bilo
več!
“Gorje meni nesrečniku!”
Sem mislil tedaj, a danes sem že izpremenil svoje misli!
“Zreti moram, kako drugi uživa cilj moje ljubezni, kako goljufajo moji sobratje te uboge ‘kmete in končno biti še nesrečno zaljubljen!
IV.
Takoj sem se priglasil pri prefektu, da me bolijo noge, da ne morem opravljati svoje službe, da sem potreben počitka in končno, da bi rad izstopil iz reda.
Vse to mi je bilo kot novincu še vedno dovoljeno.
Z očetovskim pogovorom mi je branil prefekt, češ, da. ne vem, kaj delam, da sem mlad in neizkušen, da ni lepšega poklica na svetu, kot biti večen služabnik Najvišjega.
Da, ljubi prefekt, tebi je bilo prijetno: zibal si pod podobo Matere božje mlada dekleta, dobro si jedel in pil, a jaz pa da bi gledal to in sline naj bi se mi cedile!
Eno samo leto sem bil v samostanu, šel sem noter kot veren kristjan, a ven pa kot brezverec.
Stvari, ki se gode za samostanskimi zidovi, vzamejo najvernej-šemu prepričanje, kdor se noče namreč pomešati ž njimi v blato!
SUEŠKI PREKOP.
Zadnjič smo priobčili podueno razpravo, kako «o narodi začeli životariti in posebno, kako so skrbili za ceste, ladje in kar služi prometu. Ker je Sueški prekop svetovn-o znan in pride večkrat pogovor o njem, je prav, da čita-telji čitajo razpravo. Če bo mogoče privediemo v prihodnji izdaji tudi zgodovino Panamskega prekopa.
Sedaj je preteklo 50 let, kar se je začelo delo za Sueški prekop, ki je tako velikanskega pomena za svetovni promet. Že v prastarih časih so se ljudje bavili z mislijo zvezati Sredozemsko morje z Rdečim morjem in štiristo let pred Kristom so Egipčani napravili prekop med reko Nil in Rdečim morjem, a tekom časa ga je zasul pesek. — V šestem stoletju pred Kristom je bil zgrajen nov prekop med to reko in tem mor-
jem in je služil prometu približno 500 let, a tudi ta pot je bila pozneje zanemarjena. Sedemsto let po Kr stu se je še enkrat, zvezala reka in morje, a ta prekop so zasuli iz neznanih vzrokov. Skozi 1100 let od tedaj ni bilo nikako-kršne vodne zveze več med Sredozemskim in Rdečim morjem. — Podjetnim duhovom tudi pozneje ta misel ni dala miru, a do izvedbe le ni prišlo; tako je n. pr. tudi Napoleon premišljeval, kako bi se dala uresničiti, a inženir Leper, kateremu je poveril raziskovanje, je označil načrt kot neizvedljiv, ker je pomotoma izračunal, da morska gladina Rdečega morja leži 9.908 metrov višje od morske gladine Sredozemskega morja, da torej direktne zveze med morji ne more biti. Ko se je pozneje dognalo, da je to mnenje zmota, so se zopet začeli lotevati načrtov. Od leta 1847 do 1855 je preiskal avstrijski podanik Ne-greli z velikim uspehom ozemlje, po katerem naj bi se izpeljal prekop. Imenovan je bil za glavnega nadzornika vseli del za Sueški prekop, a smrt ga je prehitela še predno se je bil zamogel lotiti dela. Ta mož zasluži, da se ga s častjo spominjamo ob praznovanju petdesetletnice Sueškega prekopa. Navadno se namreč imenuje le ime Francoza Ferdinanda Lesepsa, ki je načrte prenovil in izpeljal. Leseps je prišel leta 1854 na povabilo kralja v Egipt ter je že čez dve leti izdal knjigo o svojem raziskovanju. Leta 1856 je dobil koncesijo za zgraditev prekopa in je nameraval s pomočjo egipčanske vlade izpeljati svoj načrt. Tedaj pa so se oglasili Angleži češ, da je to nova konkurenčna pot n a morju, ki ima namen škodovati njihovem pomorskem prometu in preprečili so podporo. Leseps pa se ni dal oplašiti, sklenil je zgraditi velikansko delo s privatnimi sredstvi. Njegov tozadevni oklic je našel nenavaden odmev, 200 miljonov kron mu je bilo takoj stavljenih na razpolago, in tako je pričel delo. Tudi kedive je pokupil mnogo akcij, da je omogočil podjetje. Družba podjetnikov je dobila za dobo 99 let pravico do izključne uporabe prekopa, po preteku tega časa pa postane podjetje last Egipta.
Pogumnemu možu so se stavile vsakovrstne zapreke, ki pa jih je vse premagal. Tako so n. pr. za dobavo pitne vode za-25.000 delavcev, leta 1862. morali uporabljati od 1800 velj blodov, ki so jih imeli na razpolago, 1600 za prinašanje vode in stroški za dobavo vode so znašali 8000 frankov na dan. Prekop, ki ima dolžino 160 kilometrov, širine od 60 do 100 metrov in je globok 8 metrov je bil dogotovljen 18. marca 1869 leta. Veljal je 380 miljonov frankov. Otvoritvena slavnost, katere so se udeležile vse kulturne države, je bila tako veličastna, da je veljala samo kediva 20 miljonov frankov.
Podjetje sp je izplačalo. Že v tret jem letu obstanka je “bilo dobička 1.6 miljona dolarjev in danes nese prekop že 50 do 70 miljonov dolarjev na leto. Prekop se je po zneje moral še poglobiti, kar je veljalo okroglo 100 miljonov, globok je sedaj 9 in pol do 10 metrov. Danes- niso Franeozi več gospodarji prekopa. Angleži so si, ko je bil kedive v denarni stiski, z nakupom njegovih akcij pridobili skoro ves upliv na prekop in so si osvojili s tem zopet del svetovnega gospodarstva.
ZAHVALA.
Claridge, Pa., 15. julija, 1911.
Zahvala s katero potrjujem prejem svote $100.00 reci: sto dolarjev, poslane po Math Batič h, katera svota je Ibila nabrana kot dobiček od veselice “kadilnega kluba slov. fantov v Rock Springu, Wyo.,”, kot pomoč slovenskim štrajkarjem Westmore-landa, kateri so brez dela in najbolj potrebni. Svoto sem izročil John Mlakarju, kateri bode gledal, da se pošteno razbeli. —Kakor znano, se štrajk še nadaljuje, to je, oni kateri so na črni knjigi in tisti, kateri se ne morejo nikamor pomagati. Štrajk je preklican začasno toda 1. aprila stopimo zopet v star boj. Prva vest, da je štrajk zgubljen je napravila zelo slab uti» na vse. Ker angleški I sti so tolmačili po svojem kakor jim je bolj kazalo. Ni čuda, da so mnogi radi tega prišli’skoraj do obupa. Podpora od
SLOVENSKI IN HRVATSKI JAVNI NOTAR ZA AMig RIKO IN STARI KRAJ.
Sprejema tožbe.. — Zagovarja in tolmači na sodniji. — Zahteva in iztirja odškodnine od kompanije za ponesrečene pri delu. — Dela pooblastila, kupoprodajne pogodbe, prošnje za oprostitev vojaščine, dolžna pisma, itd. — Iztirja dolgove tukaj in v starem kraju. — Izvršuje vsa v notarsko stroko spadajoča dela. — Cene vedno zmerne.
^Mleitiiei Skender
5241 Butler Str«, Pittsburg, Pa. Ben Phone 7-r Fisk.
unije še dohaja, pač pa ne vemo kako dolgo, dasiravno je bil glas internacionalnega odbora, da ne dobimo nobene podpore več.
Kakor znano so rekli ljudem, da naj si vsak po svojem, kakor ve in zna, delo dobi. Kompanije dobro zbirajo. Pred vsem se mora baje podpisati, da mu se vzame 20'/< od zaslužene plače, katera svota, ako zaštrajka 1. aprila — zapade kompaniji! Res srednjeveške razmere, pa kaj se hoče, nič ni za pomagati ako hočeš ali nočeš, moraš!
Srčna hvala še enkrat darovalcem. Prišel bode že čas, naj si 'bodemo že tu ali tam, da Vam bomo povrnili v vaših morebitnih nadlogah.
Pozdrave na Slovence!
John Batich.
Plin v telesu.
Ostaja plina v telesu je znak velik neprilik in gotov« tudi velikih bolečin. Strogo in edino uporabno zdravilo za take slučaje je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki spravi v tir neredno prebavo, izčisti popolnoma vse organe in jih drži v poziciji, da redno delujejo za celo telo, kar je pri človeku prva stvar, če hoče reči da je zdrav. Priporoča se ga tudi v boleznih glavobol, jetrih in pljuč, zakaj njegov učinek je tako velik, da drži cel sistem v perfektnem stanju. Ozdravi krče, da takoj olajšavo za glavobol in ubije po rednem zavži-vanju takoj vse neprijetne počut-ke trebuha in želodca; hitro o-zdravi pojave revmatizma, bolečin v hrbtu nervoznost, zgubo a-petita. Za redno prebavo, dobro delovanje mišic in za zdravo kri jamči v vseli slučajih to zdravilno vine. Za dobiti v lekarniških prostorih. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, Ul..
NAZNANILO.
Dne 30. januarja 1911. je bil po nesreči ustreljen Anton Bizjak, rojen 15. oktobra 1872. v vasi Sv. Peter (Königsberg), občina Razboj, okraj Selo, Štajersko Avstrija, Omenjeni je bil član podpornega društva št. 33 v Livingston, 111. spadajočega k Slovenski Svobodomiselni Podporni Zvezi v Chicagi, 111., in zavarovan za $500.00. Ker pa ima prej omenjena organizacija še za izplačati po preminulem $450.00 neznanim sorodnikom dedičem, prosijo glavni odborniki Zveze, da se stariši ali sorodniki zglasijo pismeno ali ustmeno pri glavnemu tajniku.
Jos. Benko, gl. ta j.
11250 Indiana Ave., Chicago, ni.
N. B. : Se prosi zaponatis te izjave v listih v stari domovini.
Dobra Unijska Gostilna,
■1 poTvodstvom Jos. S. Stastny
2005 Blue Island Ave.
delikt Dvorana za društvene in unijske seje, in drug» dvorana za koncerte, ženitve in zabave.
SALOGN
z lepo urejenim keglišoem in »ve že Scboenhofen pivo priporoča
ANTON MLADIČ,
2348 Blue Island Ave. Chicagu.
Najboljša gostilna
'	na Blue Island Ave. v Chicagi
le J. F. Bolek-ova. kjer se toči	,
.izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena ku-	(
hinja.	,
Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 20o. Večerja a pijačo samo lOo. i
Slovenci, pridite in se prepri-	J
!čajte, da je ta gostilna izborna
JOE F. BOL EK
1870 Bine Island Avenne
vogal 19. ul.
trgovina s novodobnim obu valmo
Vstanovljena leta 1883
Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah.
JOHN KLOFAT
631 Bine Island Ave«, Chicago.
Druga vrata od Kasparjeve Bank.
ODVETNIK	PATENTI
CARL STROVE!
(Sobe štev 1009)
140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tbl. 3989 MAIN
SVOJI K SVOJIM!
Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, družtvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.)
A. J. Terbovec & Co.
Nasledniki:
Derganc. Widetič & Co.
1622 ArapahneSt, Denver, Colo-
Avg. W. Ramm
pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar
9211 Sth St, milil, Wis
Zastopnik: FRANK PUNGERČER
GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi . 1825 Loomis St. cor. 18. Plače
Dvorana za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386.
SLOVENCI POSEČAJTE
“Little Bohemio”
kjer se toči izborno impor-ti rano plzensko, Auheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu!
Izvrstna kuhinja. Pina vina In smodke.
Za obilen poset se priporoča.
CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni Mlil-nl Blue Island Av.in zap. 18-ni.
GOSTILNA
kjer je največ zabav» in največ vžitka za par centov s biljardno mizo na razpolago. Vse to ge dobi ▼ gostilni
John Košiček
1807 S. Centre Ave. Chicago, Ul.
Telefon Canal 1439.
• «
Glas Svobode
(Tilk Voice op Liberty)
I weekly
ft
________M. V. KONDA (SL CO.
2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois.
Published by
;>ub?erlption $2.00 per year. Advertisements on agreement
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki.
’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek
_____________— in velja---------------------
U AMERIKO;
Za delo leto...................
sa ppl leta..................81.00
* A EVROPO;
Za oblo, leto.............*?•••¡¡j
aa pol leta. ................81.25
Naslov za bopisb in točim atvb jb
GLAS SVOBODE
2020 BLUE ISLAND AVE.
CHICAGO, ILL.
Lr- pri spremembi bivaliSča prosimo naročnike 4* nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Štabi naalov.
3D
381
NAŠA PODPORNA DRUŠTVA.
Podporna društva S. S. P. Zveze stoje na» posebnem stališču. Iz 'vso gotovostjo- lahko trdim, dia je ! vsaka konveneijonelnost ravno pri podpornih društvih Zveze od-jlpadla. Tu posebno mislim društvo št. 1 v Chicagi.
Že pri vpeljitvi sem takoj zapazil fin sistem. Ker sem bil od društva št. 1 tudi povabljen, naj kaj spišem jta 'dfiištvb in o dru-štvu, kar som tudi rad sprejel, je Iprvo kar bom govoril:	sistem
društva. Torb j, že pri vsprejemu
1
društvo sem opazil za novou-.stopivsega elana veliko prostost 11 v vseh ozirih; pri zdravniku isto. Povedal stairdst, za. kakšno holez-S nijo je umrl oče, potem distilira-ffnje vode, in vse je bilo pri kraju.
; Upeljitev v!prvo sejo tudi brez vseh konveneijonelnosti. Prisega nja skoro nič, obljub malo, zahte-. valo se je od mene le zvestobo ¿društvu in da se zadržim kot člo-vek in da društvo in uradnike v ;■ njihovem delu podpiram. To je bilo končano in brat predsednik
Ime je pozival naj se vsedein. Prvo kar človek; težko pričakuje je to, kak ton se ima v društvu in c,¡kako se govori. Pri dr. št. 1 je to v resnici “einfah”. Nič tistih visokih izrazov, nobenih tituli-• j ra n j ne tja,jhe sem; vse je šlo in j|gre svojo naravno pot, kot pri go.
| vorjeuju v hiši ali pri prijatelju Že prvi dj|n, ko sem bil upeljan Ipri seji, sem; posegel v debato. |jSaj je bilo pa v resnici, vse tako priprosto in; člani inteligntni, da ||sem si rekel,i da ker sem v to društvo vstopil,» mi ni žal; našel sem ljudi. Sevedh, ni tudi vse popolnoma pravilno in povsod se prispete male aji večje napake, toda In a to se nespe preveč gledati, če Jlje drugo vsi pravilno.
Kaj pa mora biti v resnici za en |||duh v podpornem društvu, poseb-jjliio v podipornili društvih Zveze? jj Prvi pogoj, da se društvo razvi-Jdlje, razširi iii dobi dober glas narodu je to' da vrže od sebe vse
!j|tisite ničvredjne male predsodke, ‘kot jih imajo navado gojiti in re-jlditi po drugih društvih. V tem je ' ipri Zvezi, oz, pri dr. št. 1 S. S. P.
¿Zveze, Rubrikon prekoračen. In M0 mene veseli, in vsakterega, ki l||v-e, kaj je potrebno, če se hoče do-!|lsfeči, «dfa društvo postane to, kar ' inu je namen | Priporočal‘bi bratom, da z vse-•J ini silami delujejo ua to, da bo !¡»prostost govdra velika. V tem, da Ifeiak brat lahko natanko in. brez l| strahu lahk0: pove svoje misli, je f J velikanskega pomena. Tiranizira-' nje od strani predsednika je po-¡¡Ijilediea razetepljenja bratov, to i ^.adnje ni pri društvu št. 1 mogo-1 če, ker ima društvo za predsedni ika. moža, ki še mu ne pristransko radovanje nem ore očitati, to mi o vsak pripoznal. Vidimo torej, la je edino pravilno, da ima dru-tvo za uradnike le najbolj zmož-ji<‘ brate, ker inteligentnost in na-|)brazba je tudi v Ameriki prvo
Zapazil sem tudi, da je poseb io tajnik vsacega društva čla-lom posebno na srcu. Malo tajni-ov je, ki ne bi doživeli na svojo vsebo “kikanja”. Kikanje pa je aha reč. Priporočam torej tajnikom društva, da se vadijo v potrpežljivosti. Imamo namreč mi Vsi to lepo navado, da vse, kar se | pripeti nepravilnega v društvu, lepo zvrnemo na “gl.” tajni-
gleški, nič ne stri, srce je le» slovensko !
Vestno delo tajnika je le tedaj mogoče, če mu gre celo društvo na roko, tajniku posameznih društev mora biti tudi glavni urad na roko. Kar se tiče drugih uradnikov velja skoro isto.
Mi vsi se moramo čutiti kot v resnici pravi bratje. Kadar smo pri seji, smo pri seji in nič dru-zega. Pozabiti moramo popolnoma naše zasebne stvari. Kar se je dogodilo med kakim bratom izven seje, ne spada na sejo-. Sva lahko sovražnika, se na cesti ne pozdraviva eden drugega, prt društvu, pri seji sva pa le brata, če bi ljudje hoteli to ,vzeti naznanje, bi bilo stokrat manj prepirov pri društvih. Enakost duha je potrebno za razcvit 'društva. Bratstvo naj vlada v resnici in ne sa mo na papirju, če hočemo, da se naše društvo razvije v močno organizacijo, potem je absolutno potrebno, da med nami samimi prvo vlada mir. Kregaš in pre piraš se lahko doma ali v salonu, pri seji pa to ni na mestu. Ljudje se vedno radi povprašujejo kaj je društvo že doseglo? Koli ko ima članov. Kako se deli podpora? Kakšna sloga je med člani? Če se samo na eno vprašanje nemore povoljno odgovoriti in na druga tri z lahkoto, je že težko-ča, če dobimo novega člana v svojo sredo, ali ne. Zatorej: zadržimo se kot ljudje, kot bratje v resnici, kot člani, ki nam je procvit društva vedno in povsod na' srcu — in uspehi ne izostanejo.
Pa še nekaj bi tu rad omenil.
Za društvo je velikega pomena, kako postopa z bolniki in kako vrše svojo dolžnost bolniški o biskovalei.
Vsak bolniški obiskovalec naj gleda, da se dostojno vede, in ma-gari če pride k postelji svojega lastnega brata. Obiskovalec naj gleda na to, da bolnika s svojim obiskom razveseli — ne pa nasprotno. Če se pride k bolniku hišo, ni potreba “za p ir dajat Najgrje pa je to, (smo čitali in slišali nekaj mesecev nazaj) če bolniški obiskovalec igra ulogo policaja. Bolnik potrekuje trošta in ne briča!
Če je to članom in bratom po volji, pa se prav rad še kedaj o glasim!	T.
fc
IZ STARE DOMOVINE.
(Konee.)
¡ca. V tem slučaju ima dr. št. 1 S k P. Zveze mlado moč, ki, če se .jiu bo pustilo razviti se, postane Ja celo društvo vporabna, -delavni moč. Ne sme nas namreč moliti to, da je tajnikov akcent an-
Naš slov. kmet še po večjem nič ne razmišljuje v vsem tem in ko pridejo volitve, voli tiste — katere mu napiše njegov duhovnik na volilni litet, on voli iste, ki pomagajo kat. duhovniku, da lahko sedi na -dobrem mestu v vladni hiši in gleda, da se mu kaj koristi po novih postavah ne odvzamejo, da se kaj po njih ne vravna, da bi se ljudstvo kaj več učilo, več pridobilo gospodarskih zmožnosti, ker to bi škodilo, ljudstvo pri volitvah nebi farovških poslancev volilo, ampak može iz delavske — kmetske mase, o katerih bi bili prepričani, da morajo skrbeti za svoje in tako za koristi vseh druzih sodelavcev, ljudi iz istega gospodarskega reda-. Naš kmet se malo šola. Kar v cerkvi sliši, to je bil ves njegov nauk dozdaj. V cerkvi pa sliši le, da naj voljno trpi, da bo na drugem svetu dobil plačilo, v cerkvi sliši le, kako hud je bog, ki že na živili kaznuje kako pregreho in še celo na potomcih. Duhovniki boga tako Slikajo in zraven vice in pekel, — in naš neveden kmet se boji in uboga najmlajše^a kaplana, ki uči, da je božji namestnik, da je več kakor cesar, bog, ker zna grehe odpuščati. Vse je po naukih kat. duhovnika greli, kar bi kazalo tako živeti, da človek na tej zemlji dobro živi in bogu prepušča, kar hoče biti po smrti, vse je greh po teli naukih, -kar bi ugled, gospodarske koristi duhovnika krajšalo, naglavni greh pa je, ako se ne voli duhovnika ali njegovega posvetnega priporočenca-hlapca za poslanca. In nekateri možje in posebne ženske na kmetiji to neumnost verjamejo. Odveze ti ne bom dal, s temi besedami agitira kat. pop pri nas, in s temi zmaguje. Kmet ne ve, da so grebi v vsakem času drugačni. — To je tako: Ko ljudje v družbah živeti začnejo, si morajo življenje tako uravnati, da je mogoče družbeno življenje. Posamezen družabnik se mora odpovedati marsičem, kar bi rad storil, pa ne gre, ker
bi motilo življenje družbe. Ne u-bijaj, ne prešestvaj, ne kradi, ne pričaj po krivem itd. take prepovedi nastajajo v družbenem življenju. In prestop takih prepovedi je greh. Včasih usmrtitev o-troka pri in po porodu ni bilo prepovedano, ni bilo greh, tako ne odpravljen je človeškega sadu iz matere. Prešestvovanje ni bilo greh, ko je bilo veliko več moških, kakor žensk, ko so ženske se udajale več moškim. Indijanci so drugače živeli kakor zdajšnji beli Amerikanci. Indijanske družbe kažejo š-e človeka na nizki stopinji razvoja gospodarstva in omike. Omikanejši narodi imajo kot greli, kar prešnji niso. Torej greh znači prelomitev kake postave, ki so jo ljudje dali, da se drži ljudstvo po njem. Tisti pa, ki so postave v prejšnjih davno minulih časih dajali, se pa niso držali istih. Kat. duhovnik je vsak daii grešil in še greši, dosti je še postav v naših državah, katere sta on in graščak dala sebi v prid, katerih se pa ne držita ta dva “prijatelja ljudstva”.
Naše dobro slov. ljudstvo pa misli, da s0 vse postave od boga in tedaj tudi vsak prelom postave greh proti božjim postavam, katere bo bog enkrat kaznoval. In dasi kmet ne greši dosti, včasih ped zemlje sosedu odorje, ali pri kupčiji kupca nasmuka, — v drugem pa je malo najti greha. Ali njegov duhovnik je iznašel toliko grehov. Kaj človek še tako pošteno živi po postavah države, dežele, občine, duhovnik bo vedno še našel posebne grehe. In ženske so polne “greha”. Kat. eerkev smatra žensko za nečisto. Nobena cerkev ni ženske tako o-grdila, kakor katoliška. Groma-de, na katerih so se zažigale Skozi srednji vek in še do pred 150-timi leti ženske, na katere se je zvrnil sum, da imajo kaj opraviti s hudičem, so gorele na njih, ko so bi le prej najhujše trpinčene. Hudič je tudi iznajdba duhovnika, ki i-ma veliko ulogo v življenju našega kmeta. Hudič je prikazen vseh veroizpovedanj, on znači hudobijo na svetu. In to naše kmetsko ženstvo veruje vse in duhovnik ga ima, kakor ga hoče. In oh volitvah mora na ukaz duhovnika naša ženska moža pripraviti, da voli — kakor hoče farovž. Torej je razumeti, kaj pomeni, ako duhovni agitator volileu reče, da mu grehe ne bo odpustil. -—
Po večjem so naši duhovniki sinovi kmetije, ki razumevajo dobro, kako kmet misli, čustvuje, česa se kmet boji, ko ne razumeva prikazni v naravi, ko misli, da mu bog pošilja YSe nadloge in da se je treba vedno spravljati s tem “trdim” bogom, vedno ga usmiljenja prositi in je treba darovati mu vse najboljše in njegovim ministrom svetnikom in njegovim uradnikom, duhovnikom na zemlji. Ti duhovniki tudi dobro vedo, da se kmet boji zameriti se duhovniku; on zna grehe odpuščati, sam bog mu baje je dal to zmožnost, sebi pa si jo odvzel. — Pravijo, da imajo v farovžih črne bukve, v katere zapisujejo imena istih, ki se ne udajajo duhovnikom v sem in da nasledniki še otroke takih črno opisanih sovražijo in jim škodijo. “Farja beži, skric odreži, od njega beži, je slovenski pregovor.” In tako se ne upa naš kmet kaplanu ali župniku povedati, ko zahteva volilni listek, da bi volil po svoji volji. Naši kmeti se nič pred volitvami ne shajajo, da bi se sami posvetovali, koga bodo volili. Skličejo jih duhovniki v farah vkup in jim tam predstavljajo skrica ali duhovnika, za katerega imajo oddati glasove, včasih pa tudi to ne. Naš kmet mora voliti farovškega hlapca, če bil isti tudi največji šnopsar, — tudi prav grdo kuharico ; ako duhovniki velevajo tudi kak štor. Ta ubogljivost je zvezana s praznoverstvom, katero kat. duhovnik zraven pametnega verskega nauka uči.
Ali letos se je pokazalo, da nimajo duhovniki na kmetiji več vse ubogljivosti kmeta pod svojo komando. Kmeti so v nekaterih krajih volili kakega kmeta. — V tem oziru so štajerski Slovenci bili jaki. Daši niso zmagali proti farovškim poslaniškim kandida tom, oddali ,so za svoje kandidate vsaj polovico vseh glasov. — Na Kranjskem so na Dolenjskem dobro revolturali proti farovžu. tako v mokronoškem, krškem okra-in. Bela Krajina je še trdno farska, pa ne celo, že se tudi tam
sp-odkopuje moč farovža. Na Goriškem vstaja kmet in se postavlja proti farovžu. Socialni demokrati pa so na Slovenskem pri tej volitvi postavili precejšnje število svojih volilcev na volišče. Že niso naši delavci več neznatni in kot volilci nevpoštevani ljudje. V idrijskem mestu je letos izvoljen za župana soeijalni demokrat. Na vsem Avstrijskem je to prvi slučaj v mdstih.
Slov. meščani so v Ljubljani dobro držali in so slov. liberalci v zvezi s socijalnimi demokrati
zmagali dobro proti zvezanim slov. klerikalcem in Nemcem. V drugih kranjskih mestih združeno volijo meščani s kmeti in fa-rovški kmeti jih preglašajo. V mestih in trgih na slov. Štajerskem pa še vedno zmaguje Nemec, tako na Goriškem, v Trstu, v Istri Lah. Zmagali so na Slo venskem na kmetih sedaj še faro vški, ali letos je pokalo pod streho farovža — v prihodnje bo več in enkrat tako, kakor v luteranski dobi na Slovenskem pred doO leti. Malo je kmetov, ki bi v srcu ne bili nevoljni nad duhovniškim vmešavanjem v posvetne stvari, malo jih je, ki bi se ne jezili na tem, da kmetom duhovniki ne puščajd proste volje, večina uvid ja, da ni dobro voliti za 'kmetske poslance tiste, ki so en krat jemali desetino, si delati dali po tlakarjih, ki so bili gospoda nad tlačani. Da bi se ti ljudje čez noč premenili v prijatelje kmeta, delavca, tega ne verjamejo pametnejši naši kmeti; — ali ne upajo se zoperstaviti duhovnikom, izgojeni so v ponižnosti, v potrpljenju in bojijo se vic, pekla, če se jim “grebi” ne odveze jo, in tako lahko vlada manjšina, par sto duhovnikov milijon slov kmetov. Kaj si ti kmeti od duhovnika vse dopasti dajo, naj pove le ta resnična dogodba:
V savinski dolini je duhovnik ljudi učil. da naj istemu kmetu, ki bo farovžu nasprotnega kandidata volil, roke na parah tako denejo, da bo sebi fige kazal. Takih sv;nj-dnbovnikov je več po Slovenskem: naše kmetsko ljudstvo to potrpežljivo prenaša.
Na Dunaju so imeli zadnja deset leta takozvani krščanski soci-jalisti prevago pri volitvah. Ti so se vedno več izkazali kot prijatelji kat. duhovenstva. Letos so Dunajčani ž njimi pometli. Dunaj je pa merodajen za druge dežele naš cesar upošteva voljo Dunajčanov ; na Dunaju, kjer stanuje hoče imeti mir in tedaj se uda stranki, ki je najmočnejša. Zdaj zamore drugače priti, ako ne bo naš prestolonaslednik Frane Iste 'ki je velik prijatelj kat. duhovščine, drugače obrnil. —
Ali dasi še kmet ni zmagal, se še ni osvobodil farovža, koristne so pa volitve, ker zdrami j a jo kmeta, delavca. Agitira se sem in tje, nasprotujoče se misli priha jajo na razgovor in tedaj marši kateri kmet, delavec kaj vjame in doma premišljuje in vsaj to da ni le za delo na svetu, ampak da ima tudi on pravico zahtevati 'd a se mu boljše godi, kar pa je le tedaj mogoče, ako se gospodarstvo tako uredi, da ne bo toliko snedežev, ki se redijo iz dela kmeta in obrtnega delavca, ako si delavsko ljudstvo samo odmeri svoj kos kruha.
| Vsak slovenski delavec | mora citati svoje glasilo I t. j. “Glas Svobode!”
Na prodaj!
Elegantna gostilna na fino si tuirauem prostoru v mestu Ke nosha, Wisconsin. Zraven obširen veselični vrt in plesDa dvorana in dvojni tir za kegljanje. Elek trična razsvetljava. Z eno bese do. velikanski promet. Proda se za pošteno ceno radi tega, ker je imejitelj kupil na drugem koncu mesta svoje novo poslopje.
Za pojasnila vprašajte uprav ništv0 Glas Svobode, 2020 Blue Island ave., Chicago, 111.
Cenik knjig,
katere se dobe v zalogi
“GLAS SVOBODE”
2020 Bliie Island Ave,, Chicago, 111.
CANKARJEVI SPISI:
Gospa Judit.......................75
Hiša Marije Pomočnice.............75
Hlapec Jernej.....................75
Hlapci............................75
Jakob Ruda........................50
Kurent . . . . ...................75
Krpanova kobila................$1.50
Knjiga za lahkomiselne ljudi___$1.00
Kralj ua Betajnovi................75
Nina..............................75
Ob zori........................$1.00
Vinjete .......................$1.00
Za narodov blagor..............	.75
Zgodbe.......................... .75
Za ¡križen.....................$1.00
KERSNIKOVI SPISI:
Cyklamen I. snopič.............$1.00
Agitator, II. snopič...........$1.00
Na Žerinjah, III. snopič.......$1.00
Lutrski ljudje, IV. snopič.....$1.00
Rošljin in Verjanko, V. snopič..$1.00
Jara gospoda, VI. snopič.......$1.00
Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ........................$2.00
Berite novice, IX. snopič......$1.25
Kritika-Komentar XII. snopič... .50 TRDINATOVI SPISI:
Bahovi huzarji.................$1.25
Bajke in povesti, I. zvezek.......75
II. „	 75
„	„	III.	.............75
, „	,.	IV.	„	 75
V. „	 $1.00
„	„	VI.	..........$1.00
JURČIČEVI SPISI:
VII. zv.: Lepa Vida; Ivan Erazem Tatenbah................50
VIII. zv.: Cvet in sad; Bela ruta,
bel denar.....................50
IX. zv.: Doktor Bober; Med
dvema stoloma.................50
XI. zv.:	Tugomer, drama iz
slov. življenja: Berite Novice; Veronika Deseniška..50
KNEZOVA KNJIŽICA.
Zabavni In poučni spisi.
1.	zv.: Anton Knezov životopis;
Gospod Lisec; Ženitev vojvode Ferdulfa...........40
2.	zv.: Gorski potoki; Planinska
idila; Matija Valjavec.. .40 7. zv.: Izgubljena duša; Za možem; Pastirica; Čez trideset let; Z diplomo in brez diplome; Popotovanje Nikolaja Nikiča; Dr.
France Prešeren............50
9. zv.: Za vozem; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov....................40
10.	zv.: Življenje in smrt Petra
Novljana; Ella.............40
11.	zv.: Križ na gori; Spomini
gospoda Ignacija Brumna .......................40
12.	zv.: Potepuh Marko in kralj
Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja.........40
15. zv.: Vatroslav Jagič; Novo življenje; Dve nevesti..
.50
TAVČARJEVE POVESTI.
I.	zv.: Ivan Slavelj; Antonio
Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami ....................$1.25
II.	zv.: Otok In struga; V Kar-
lovcu; Valovi življenja;
In vendar; Tat; Gospod Ciril; Čez osem let; So-ror Pia................$1.25
III.	zv.: Ivan Soince; Grajski
pisar..................$1.25
IV.	zv.: Tiberius Pannonicus;
Kuzovci; — Vita. vitae
meae.................. $1.25
V. zv.: Mrtva srca: 4000 Času primerna povest iz
prihodnjih dob.........$1.25
SIENKIEWICZOVI SPISI:
Brez dogme...................  $1.50
Križarji v 4 delih.............$2.50
Mali vitez v 3 delih...........$2.50
Potop I. in II. zvezek.........$2.50
Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Z ognjem in mečem, 4 delih.—$2.00 Za kruhom.........................15
STRITARJEVI SPISI:'
Jagode............................50
Lešniki ............................50
Pod lipo..........................50
Zimski večeri.....................50
TOLSTOJEVI SPISI:
Ana Karanina...................$2.50
Kazalci.........,.................75
Rodbinska sreča...................40
VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski Jezik.
Od 3. do 9. zvezka; zvezek po.....50
ZABAVNA KNJIŽNICA.
13.	zv.: Za staro pravdo..........50
14.	zv.: Sami med seboj. (Igra.) .25
15.	zv.:Pogreb, Brez volje, Črti-
ce. In druge povesti......50
16.	zv.:	Pri Jugoslovanih.........50
17.	zv.:	Pot spokornikov, in dru-
ge ....................  -50
20.	zv.:	Amerikanci (igra) in	povesti 	50
Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 II. zv.: Izlet g. Brouška v XV
stoletje .................75
Zarnik spisi:
I. zv.: Ura bije, človeka pa ni...	.50
LJUDSKA KNJIŽNICA.
Zbirka najpoljudnejših ljudskih povesti.
1.	zv.: Teharski plemiči; Krajev-
. na kronika; Cesarjevič in sestri dvojčfclnji . ........25
2.	zv.: Zadnji grof celjski. Iskal-
ci biserov na otoku 9r.
Duha........................26
3.	zv.: Vojna leta 2000. — Doma
in na tujem.................25
4.	zv.: Ciganka. Po povelju........25
5.	zv.: Ljubezen do domovine;
Plesati ni znal; Karin......25
6.	zv.: Pevčevo srce; Krvava
svatba v Kijevu; Prijatelj Lovro.......................25
7.	zv.: Sodba; Poezija in proza;
Vij........................ 25
8.	zv,; Papeževa mula; Župnik iz
Kinikinjana; Zvezde; Črti-. ca o časopisju; O poljedelstvu pri starih narodih; Na deželi — v mestu; Zgodba iz mladosti;
Na Bregu....................25
RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI:
Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj. .$1.50
Avstrijski junaki . . .............75
Andrej Hofer . . ..................20
Avstralija in nje otoki............50
Ben Hur, (vezana)...............$2.00
Beračica...........................20
Babica.............................50
Božična noč....................... 40
Barvaste črepinje..................30
Bolgarija in Srbija............   .50
Blagor na vrtu cvetočih.......	.50
Čez trnje do sreče............... .50
Deteljica.......................   30
Dama s kamelijami..............,$1.00
Domači zdravnik..........	.60
Doktor Holman....................  25
Dolina krvi.................   .$1.50
Dve noveli......................   50
Dobra gospodinja (vezana)_______$1.50
Džungl........................  $1.00
Grof Monte Cristo I. zvezek.....$2.00-
Grof Monte Cristo II. zvezek....$2.00
Gozdovnik 2 zvez. skupaj...........75
General Lavdon.....................25
Iz naših krajev.................$1.00
Ilijada............................50
Izdatjavec.......................  50
Igračke..........................  75
Iz knjige življenja II. zvez....$1.50
Islandski ribič................   .50
Iz nižin življenja................ 50
Jernač Zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne ................................30
Kirdžali.......................... 75
Križem sveta . . . ................40
Kitajci in Japonci.................50
Kratka zgodovina.................. 50
Kako pišejo ženske . . .........$1.00
Kacijanar.......................   50
Kapitan Žar........................50
Krvava noč v Ljubljani.............40
Luči...............................50
Lazarič Lindarsiki..............  .75
Momenti.................... ....$1.25
Materina žrtev................    .50
Mladost..........................  40
Marjetica......................   .50
Mož Simone...............i......$1.06
Malo življenje..................  .50
Mali lord..........................75
Nikolaj (Zrinjski..................20
Na krivih potih....................40
Na bojišču.........................40
Na rakovo *nogo (vezana)...... .50
'Novele in črtice (vezane).......$1.50
Obsojenci.......................$1.00
O te ženske.....................$1.00
Oče naš............................50
Občna zgodovina, skupaj 5 de
lov...........................$5.00
Pripovesti o Petru velikem.........75
Pod turškim jarmom.................20
Pri stricu.......................  40
Pot za razpotjem (vezana).......$1.50
Pesnitve. Aškerc................$2.00
Ponižani in razžaljeni..........$1.00
Princ Evgen Savojski...............20
Pravila dostojnosti................20
Pred nevihto.......................30
Postrežba bolnikom.................40
Preko morja........................40
Reformacija.................. .50
Repoštev...........................20
Robinzon...........................60
Razporoka.......................$1.00
Ruska moderna...................$1.50
Reliefi............................75
Spolne bolezni.....................25
Srce (vezana) ..................$1.00
Slovenski fantje v Bosni, 2. zv...$1.50
Spominski listi..................  25
Slovenski pravnik, (vezana).....$2.50
Stepni kralj Lear..................50
Straža..........................$1.00
Slučaji osode......................75
Strahovale! dveh kron 2 zvez....$1.00
Slovenske reformacije..............50
Spomini.........................   76
Štiri povesti......................20
Štiri ruske slike..................SO
Tartarin .iz Tarasbona.............50
Tilho in drugi.....................75
Tolstoj in njegovo poslanstvo...	.30
Trije mušketirji................$2.50
Uporniki . ........................40
Utrinki.........................$1.00
Veliki trgovec.....................50
Viljem baron Tegetthoff............25
V	tujih službah...................50
V	delu je rešitev.................25
Vaška kronika...........,..........75
Vohun..............................75
Veliki punt........................75
V	naravi..........................50
V	znamenju življenja..............75
Zadnja kmečka vojska...............75
Zlatarjevo zlato...................75
Z viharja v zavetje................75
Znamenje štirih . . ...............30
Zadnji rodbine Benalje.........  >.75
Znanci.............................75
Quo Vadiš, (vezan)..............$2.50
Naročilom je priložiti denarno vred nost, bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina je pri vseh teh cenah že všteta.
GLAS SVORODE
Slovensko Delavsko Podporno in Peniijsko tâZîï Društvo
Ustanov.
2!. nov. 1909
Inkorp.
,15. marca 1910.
MADINON, PENNSYLVANIA
GliAMSFI ODBOR:
^REDSEDINIK: J os. Hauptman, Darragh, Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Anton Ferbežar, Adamsburg, Pa.
TAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. iAPLSfNIKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 122.
BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa.
NADtZOBMEKI:
&.NTON KLAiNČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik.
JAKOB ŠETENA, Adamsburg, Pa. Box 108.
*iI<AŽ ČELIK Adamsburg. Pa. Box 28.
ViRHDVNI ZDRAVNIK •
OR. GEORGE BOEHM, Arona, Pa
Dražtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu.
SOCIJALNO ZAVAROVANJE NA ANGLEŠKEM.
Angleška je takorekoč domovina delavskega strokovnega gibanja, in delavske strokovne organizacije na kontinentu so več ali marnje posnete po angleškem uzoru. Kljubu temu se je angleška zakonodaja doslej le malo brigala za delavstvo, za njega preskrbljenje za slučaj bolezni, itd., temveč je to nalogo prepuščala delavskim organizacijam samim, ki so tudi dokazale v marsičem, da morejo .tudi same poskrbeti za to, česa jim država ne more ali noče dati. Vendar je jasno, da samopomoč ne more zadoščati vedno in v vseh slučajih; to že iz tega enostavnega razloga ne, ker društva nimajo na razpolago potrebnih sredstev, da hi mogla svojim članom nuditi pomoči za slučaj bolezni, onemoglosti in starosti. Zato je bila Angležka prva, ki je uredila starostno rento. — Vsak 70-letni angleški državljan ima že danes pravico do rente, ki sicer ni bogve kako sijajna, ki pa vendar zadošča za preživljenje.
Vendar ni bil sedanji angleški zakladni kanclar (finančni minister) zadovoljen samo s stanov-nim zavarovanjem. Šel je velikanski korak dalje in zasnoval velikopotezen načrt, za splošno zavarovanje za slučaje bolezni, in validitete in brezposelnosti. — Bolniško in invalidno zavarovanje bi se raztezalo na 14 milijonov oseb, za katere bi bilo zavarovanje obvezno in poleg tega na približno 1 milijon samostojnih malih obrtnikov, za katere bi bilo zavarovanje neobvezno. Vendar država nc misli na monopoliziranje tega zavarovanja, temuč prepušča te zavarovalne posle zasebnim družbam, ki pa morajo, seveda izpolniti gotovo pogoje in se morajo podvreči nadzorstvu države. Vsakemu zavarovanju podvrženemu bo na voljo dano, da se zavaruje pri tisti družbi, pri kateri se hoče. Le za one, katerih ne bi vsprejela nobena družba, se osnuje pri poštni hranilnici poseben rentni fond.
V to zavarovanje bodo prispevali : zavarovanci sami. delodajalci in država v približno enaki meri. 'Vendar pa ni razmerje teh prispevkov za vse slučaje enak. Eno razmerje je za moške, drugo za ženske delavce, eno za bolje, drugo za slabše plačane delavce. Pri bolje plačanih delavcih je večja kvota delavca, pri slabje plačanih večja kvota delodajalca. Prispevki zavarovancev se stekajo direktno v blagajno družb, prispevki delodajalcev in države v nalašč zá to zasnovan fond. iz katerega se posameznim družbam nakazujejo primanjkljaji po gotovih pravilih.
Od tega, da država ne monopolizira zavarovanja, temveč prepušča posameznim družbam, da si pod drž. nadzorstvom konkurirajo medsebojno, bodo imeli korist le zavarovanci. Konkurenca bo silila posamezne družbe, da se bodo izogibale nepotrebnih stroškov in šablone, kar bi bilo oboje pri državnem monopolu neizogibno. Istodobno z zakonom o bolniškem in invalidnem zavarovanju je lord George sestavil tudi zakonski načrt o zavarovanju proti brezposelnosti. V to zavarovanje bodo za sedaj pritegnene le nekatere kategorije delavcev, in tudi to zavarovanje bo obsegalo
par milijonov zavarovancev. Tudi za to zavarovanje bodo prispevali: delavci, delodajalci in država. Bilo bi preobširno, ko bi hoteli navajati dalekosežne posledice, ki jih bo imela ta predloga za angleško ljudstvo. Omenjamo naj samo, da bo letna .svota za pokritje troskov socijalnega zavarovanja znašala okoli 200 milijon dolarjev ! Na podlagi te svote si moramo napraviti malo sliko o d-ale-kosežnih posledicah, ki jih bo i-mel ta zakon!
Angleški zakladni kaneelar lord George je menda prvi minister, ki je priznal, da mora država preskrbeti za posamezne, ki so sami preslabi, da bi sc zavarovali za vse slučaje usode; in on je prvi, ki hoče tu priznanje uveljaviti tudi v praksi. In mi smo uver-jeni, da bo imelo to posledic tudi na druge države, osobito seveda na Ameriko, ki rada kupira, kar Angleži store. Ko pride v Beli hiši na razpravo socijalna predloga, smo uverjeni, da jo bo na podlagi angleškega načrta možno zboljšati v marsičem.
Kako misli o svoji predlogi lord George, je povedal v nekem govoru v Birminghemu, kjer je rekel med drugim:
“Marsikateri delavec mi je rekel, dia se delavee ne more odločiti, da bi se prijavil bolnega. Zakaj? Ker ve, da, kakor hitro gre k zdravniku in par dni Zbira svoje moči nihče ne skrbi za njegovo družino. Ko bi to razmerje vladalo za konje in dingo živino, bi farmerji propadli. Če je obolel konj ga negujejo na vse možne načine, dokler ni zopet v redu. To ni le priznano, ampak tudi trgovski pravilno.
Če pri stroju ni kaj v redu, je to velika stvar! Morda ni treba druzega, nego vijake malo potegniti in namazati, a če mu strojnik ne daje par dni počitka za poprave, se zlomi prej ali slej, ter postaja staro železo.
Koliko kragoceneje stvar pa, nego tak stroj, je človek! Stroj ima svojega lastnika, žival svojega gospodarja in če je žival poginila, stane nova živ#tl denarje. Povem vam kaj je potrebno v tej deželi in v mnogih drugih: V državi se mora razviti zavest, da je delavee njegova last. Oni so naj-dragoceneje blago vsake dežele. Pojdite v Kanado in ponudite jim v eni roki milijon naših izvežba-nih delavcev in v dragi sto milijonov funtov šterlingov in oni ne bodo pomišljali niti za trenutek. Oni potrebujejo moža in ženo, da razvijata in pospešujeta razvoj svoje dežele!!
Potem pravi, dia delodajalci ne bodo trpeli vsled svojega prispevka, ker se poviša delavna moč delavstva; govori o okrajnih zdravstvenih svetili, ki bodo o-snovani v zvezi s predlogo o soci-jalnem zavarovanju, ter nadaljuje:
“Varovanje lastnine je pri nas najpopolnejše ustrojstvo, ki so je že kedaj izmislili, človeški možgani. Čuvarji lastnine hodijo za to ,po hišah in če je pristopnik u-šel njihovi pozornosti, ga preganjajo konca sveta. S tem naj se primerja, kako se pri nas izvaja zdravstveni zakon, zakon o stanovanjih. Zdravstveni zakoni so bili že pred mojim rojstvom in sedaj imamo zakon o stanovanjih, vendar ni ne mesta, ne vasi, kjer ne bi imeli opraviti s stanovanjskimi razmerami ki so proti zako-
nu. Gotovo hočem, naj zakon ču va lastnino, ali hočem tudi, da čuva delavcev dom. Z možem, ki dobiva najemsčine in rente od nezdravih stanovanj, ki more male otroke, bi želel jaz postopati kakor s skrivalcem ukradenega blaga. (Lord George bi imel potem posebno v Chicagi in dragih večjih mestih Amerike obilo posla! U.). Poglejte s kako natančnostjo se čuva najneznatneja lastnina. Zakaj naj ne bi življenja in zdravja čuvali z isto skrbjo, isto brezobzirnostjo, kakor lastnine? če hočemo, da bo ta dežela uredna sijajne države, katere središče je, če jej hočemo preskrbeti v zgodovini človeštva ono mesto, za katerim mora stremiti, jo moramo pred vsem rešiti od' strašnih stanovanj, ki razširjajo pogubo, bolezen in smrt v naših velikih mestih”. Tako govori angleški minister! —
198 KRONIC.
(Iz Št. Jerneja na Dolenjskem.)
Pisalo se je lani, da so kartajzi v Pleterjih s pomočjo šentjernej-skega kaplana Kolbezna in župnika Lesjaka upeljali božjo pot “Lurške matere božje” v Rakovniku pri Št. Jerneju na Dolenjskem ; poročalo se je, da je vodil župnik Lesjak veliko procesijo iz šentjernejske cerkve na Rakovnik, ki je spremljala soho lurške Matere božje k studencu na Rakovnik, kjer se je postavila na skalo ob studencu; pisalo se je, da je tam pater-frančiškan iz Novega mesta steklenico vode baje iz Lurda, katero je poslal ljubljanski vikar Smolnikar, vlil v študentk v Rakovniku in blagoslovil studenček z asistenco župnika Lesjaka in dragih duhovnikov in poročalo se je tudi, da se je ta božja pot prijela. Tudi je znano, da so se polastili neki kmeti oskrbovanja denarja, ki so ga darovali romarji in ž njim pripravili prostore za romarje ter obgradili “žegnani” studenec. Poročalo se pa je tudi, da župniku Lesjaku v Št. Jerneju ni bilo všeč, da je odbor kmetov oskrboval romarski denar, da je pa to bilo všeč kaplanu Kolbeznu, da sta se ta dva zaradi tega sprla in da .je škof Kolbezna premestil v Mimo peč. Pisalo se je dalje o kmetih, ki so oskrbovali romarski denar, da so blazneža privezali. ki je hotel “lurško Mater božjo” zažgati — in sq bili zaradi tega v ječi v Novem mestu. — Znano je, da je pisal tedaj šent-jernejski župnik Lesjak sodišču, da so dotični kmetje goljufi, ki varajo kmetsko ljudstvo s stu-denčno vodo v Novem Lurdu in s tamošnjo Materjo božjo, — pisal, da je vse to, kar se dogaja v Rakovniku, v Novem Lurdu, navadna goljufija, sleparija, da je vsa božja pot prirejena za to, da se iz neumnih romarjev denar prislepari in ga navedeni kmeti za-se porabljajo. Župnika Lesjaka so tedaj zaradi tega koraka liberalni ljudje hvalili, ker niso vedeli, da je on sam upeljal to božjo pot in goljufanje z “lurško vodo” v Rakovniku — in hvalili so ga tudi, ko je župnik po navedeni kazenski pravdi prosil o-krajno glavarstvo v Krškem, da prepove “božjo pot” v Novem Lurdu, da ukaže vse razdreti, kar se je že pripravilo. Pisalo se je, da je okrajno glavarstvo na to prošnjo župnika res ukazalo, da se ne smejo ljudje več shajati in se ne sme več denar nabirati od romarjev. Sohe lurške Matere božje pa niso še stran dali. Enemu navedenih oskrbnikov-kmetov je diktiralo okr. glavarstvo v Krškem nekaj zapora zaradi te nove Matere božje v Rakovniku.
To zgodovino je treba v spominu osvežiti, da se vidi, kako revni so še naši kmetje. Ni še minulo leto in romarji so Se vozili in se vozijo naprej k lurški materi božji v Rakovniku — in ker ni več vsledi ukaza glavarstva pušice za nabiranje denarja, metali so milodare v mali studenčni re-servoar pred skalo, na kateri je soha lurške matere božje. Veliko kronic je ležalo v reservoarju, vedno več je prihajalo romarjev in kat. duhovnik, šentjemejski župnik, je zdaj videl čas, da zopet vstopi za ohranitev božje poti lurške matere božje v Rakovniku. Vzel je kronice iz reservoarja, — 198 jih je bilo — in izpo: sloval pri istem okrajnem glavarstvu v Krškem, ki je v lani vso
goljufijo v Rakovniku prepovedalo, da se sme pušica za nabira nje denarja zopet pritrditi na skalo. — Ta pušica ima močno ključavnico; škoda bi bilo denarja ; iz reservoarja ga vzame, kdor hoče
‘Hat der Pf aff ein Geld in Sicht, Scheut er Wind und Wetter nicht Pfaffen haben weite Aermel, Pfaffen segnen sich zuerst...” Ako vidi duhovnik kje kak denar, ga ne zadržuje vreme, duhovnik ima široke rokave in sebe naprej blagoslavlja. To pa posebno na lepem kranjskem svetu, na katerem kmet še teh goljufij ne vidi, ki nosi kronice, nosi stotake v farske rokave in k temu dajejo drž. oblasti svojo pomoč. Seveda kat. duhovnik je v Avstriji so-vladar. Kdo je goljuf v takih slučajih — župnik Lesjak v Št. Jerneju ? — Možje, ki ste videli v župniku Lesjaku velemoža, škoda da ga niste videli, ko je pobral 198 kronic iz reservoarja!
“Slov. Narod!”
ČUDNA “MATI BOŽJA”.
Vse časopisje Amerike poroča o velezanimivem slučaju, ki se je pripetil v pravoslavni Rusiji, ki je Po različnih verah in udarje-nosti ljudstva regimentno podobna Ameriki.
V Petrograjskem predmestju Ohta živi že več let neka ženska, ki se zove Darja Smvrnov. — Ta Darja Smyraov je še vedno lepa ženska. Ločila se je od svojega moža ter pridržala tudi otroke, katere je imela ž njim. Tedaj so začeli za njo težki časi. Med tem se spoznala z nekim trgovcem Po imenu Obrihov. Oba sta si /mislila, kako bi v predmestju Olita osnovala podružnico neke sekte, katere člani se mučijo in trpinčijo. Kupčija je bila kmalu v naj-boljeni teku. Obrihov je imenoval sebe “kralja Davida”, ona je pa avancirala za “mater božjo”. — Parček je kmalu imel zbrano o-koli sebe celo dvorjanstvo. Našli s0 se hitro “apostoli” in “preroki”, ki so delali propagando za ta “sveti par”. No “mati božja” se je kmalu naveličala “kralja Davida”. Zato mu je pobegnila. Čemu bi delila dohodke, ki jih more dobiti tudi sama. A da si o-bi-ani nirnbus svetosti, je rekla, da je “kralj David” odšel po svetu, da moli za grehe ljudi.
Tedlaj je šele začela cveteti cela kupčija. “Mati božja Ohtan-ska” je kmalo postala bogata grajščakinja. Danes poseduje celo vrsto hiš in dvorcev, ter živi izredno dobro. V njeni hiši so se vršile verske skupščine s petjem. Ona sama je čitala sv. pismo in ga tolmačila po svoje. Pri tem so jo obdajali “preroki” in “apostoli”. Med “službo božjo” so se odigravale vrlo zanimive scene. Ljudje so se začeli premikati v krogu, skakali so in upih, kakor bi bili obsedeni. Mnoge je zgrabila neka neumna ekstaza, dragi zopet so se tepli. Na kratko: Šlo je vse križem, bil je pri tej službi božji pravi kaos.
Po “službi božji” je Darja svoje vernike pozivala na spoved. — Moški in ženske, so vsaki posebej izpovedovali svoje grehe “materi božji”. Med njo in možkimi so se ogiravali strašni nenravni prizori. A za vse je našla ta pohotna ženska dokaze in opravičenje v naukih svoje sekte. Ko je mož-kim zmešala glave, je zahtevala od njih, da so zapustili dom in ženo, ter celo premoženje izročili njej, “materi božji”.
Celo pohotnost te ženske se je znorelim članom te sekte zdela nekaj svetega. Ženam in možem je •zabranila vsako spolno občevanje. Ona sama pa je imela vse možke svoje sekte. Pozivov na poroke in krste verniki niso smeli sprejemati. Pri spovedi so vsi moški verniki mladi in stari bili njeni, a tega niso smeli povedat nikomur. Tudi hraniti so se mo rali verniki strogo po predpisih O mesu ni bilo niti govora. Zato je pa Darja sama jedla in pila, kakor in kar je mogla. Medtem so stopili “materi božji” na rep. — Več nasamarjenih njenih sledbe-nikov je začelo dvomiti v njeno svetost in priobčili so ta dvom drž. pravdniku. Kolikor se da do-sedaj presoditi, je Darija ogoljufala svoje vernike za kakih 150.-000 kron. —
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO !
AVSTRO-ÂMERIKâNSKÂ-LINIJâ.

NOVI PAR03R0DI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO


PARNIKI PLUTE TO IZ NEW YORKA:
Oceania .....26. julija 1911
M. Washington 29. julija 1911
Alice.......s. Avgusta 1911
Argentina---23. Avgusta 1911
n	vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča
Bush s Stores, Pier No. 1 na koncu SOte ceste r South Brooklynu.
Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča
sujvenskem^Teziku" DOb™ -	<"*■* “ ■
Phelp’s Bros. & Co.,
2 Washington St.,	New York, N. Y.
GLAVNI
ZASTOP
ZA
AMERIKO

W.SZYMANSK1
TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM
POHIŠTVOM
1907 Bine Island A ve., Chicago
TELEFON CANAL 9S3.
Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil V zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru.
®’
M. A. WEISSKOPF, M. D.
B
ZDRAVNIK IN RANOCELNIK

1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476
Uraduje na svojim domu:	V lekarni P. Platt,
od 8,—10. ure predpoludne	814 Ashland Ave.:
od 1—3. ur« popoludne in	od 4.—1». popoludne.
od 6.—3:30 ure večer.	Ob nedeljah samo od 8.—10,
ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih.
DR. W EISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim b'agom.
Povabimo vas, da si ogledate našo
spomladansko zalogo oblek kot:
Moške površnike $7.50 do $25.00 Moške obleke $10.00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni- obleke $2.50 do $10-00
Odprto vsak večer, izvzemši sr’do in petek do 9 ure. Odprto v nede jo dopoludne.
Vogal Blue Island Avenue 3^ in 18- cesta.
Jelinek & Mayer, lastnika-
ATLAS BREWING CO.
•luje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena.
C
LAGER
I
MAGNET
T
GRANAT
Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne žabi se oberniti do nas, kajti
mi te bodemo zadovoljili.
Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško
Compagnie Generale Transatlantique
Potniki tretj« ga razreda di bivajo brez plačno hran na parnikih družbe. Spažr postelje, vini dobro hrano i razna mesn: jedila.
New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi,
La Provence...... .30.000 HP La Lorraine........22.000 Hj
La Savoie.........22.000 HP La Touraine.........20.000 H1
Chicago, nov parnik....9500 HP
Pristanišče 57	Ridsr vziožjs 15th St., New York Cib
PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK.
Glavni zatop na 19 St ite St. New Yirk	MAURICE W. KOZMINSK]
glavni zastopnik za zapjd, na 139 N. Dearborn St. Chicago, II]
i DOPISI.
Conemaugh, l’a. Ureduištvo Glas Svobode : —
% d d o m gre tu sedaj bolj slabo, bodisi v premo go kopih ali v Uvamali. Vendar zaslužimo tolike, da se pošteno preživimo. Rojakom pa ne svetujem semkaj dela iskat, ker sedaj ni zato pripraviti cas. Kar se tiče število dru-
S't'ev jih imamo pet, ki pripadajo 'raznim Zvezam in Jednotam. — ‘Pevsko, društvo “Bled” pod vod-jßtvom Janko Bolkota, in štiri podporna društva, dr. sv. Alojzi-jja št. 36 J. S. K. J., 'dir. Boritelj št. 1 S. D. P. Z. in dr. Delavec št. ¿59 pripadajoče ‘S. S. P. Z. in če-i'fcnlo se je vstanovilo dne 18. juni-fja 19! 1 s 1C člani ter ga priklopila k S. D. P. in P. Dr. u Darragh, ta. Tem potom omenim elanom dr. št. 11 S. D. P. in P. D. da se bode seja vršila 28. julija v prostorih brata Frank Dremelna v GgTi., Pa., Chestnut St. ob 2 uri popoldne. Prosi se brate tega društva, d« se vsi vdeleže seje, da si •fdločimo dan za mesečne redne seje.
Kance» dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje po Zj ©dinj euih državah.
'	Frank Perko, ta j.
".V;	S. D. P. in P. D. št. 11
■ . ■ -	L. Box 101
Adamson, Okla. Uredništvo Gl. Sv.: —
V zadnjem tednu je umrl nenaravne smrti rojak -Jakob Kralj, ffakor se sliši je spil večjo množico karfcdio ve kisline. Na lice mesta poklicani zdravnik, mu ni mogel pomagati in tako je po štiriindvajsetih urah v groznih mukah umrl Pokojni je bil doma iz 1 f riba nad Mlinšami, star 48 let. Tukaj zapuščk vdovo, hčer in brata. Pokojni je bil zavarovan pri enem slovenskem društvu, katero'mu je preskrbelo dostojen pogreb. Delavske razmere so še nespremenjene ; s januarjem smo ; pričeli delat po en ali dva dni v tednu, potem so nam pričeli obetati, da pričnemo boljše delat. Šlo je od 1 do 15 in 15 do 1. To pa ' zato, da so ljudi pridržali. Rov št. } 2 je še vedno zaprt, kedaj ga od-, -i>ro mi ni znano.
- Vročina je tukaj neznosna, ta-” ko da se Človek, ne more ohladit, . ne v senci in ne ponoči. Poleg tega je kraj suh, pa ne da bi kdo
■	mislil, da živimo samo na opojnih
■	pijačah, temveč da tudi pitne vo-. de nimamo. Ta družba, nima ni-
kakih vodnjakov, toraj pijemo ’ navadno vodo iz Creeka, in še to i moramo kupit, če jo hočemo ime-ti! Kapitalist ne gleda na drugo, ! krti. da ti pobere najemnino, ti de-! lavec pa, če nočeš tako kot ti mi ! damo, pa pusti. Ni čudo, če so
*	(Judje bolni, kraj je že samnasebi
*	nezdrav, potem pa še vživamo ta-
*	ko sparjeno vodo, ki stoji po cel f teden na solneu in v sodih. Po-
zdrav vsem naprednjakom! i	A. Kristan.
Livni gston. Til. Urodtaištvo Gl. Sv.: —
Tu se dela sedaj samo tri dni v tednu, Kar se tiče društvenih - zadev tudi nekaj napredujemo, ‘ ker vendar še toliko zaslužimo, da plačujemo lahko asesment. — Drugače se pa še vedno gode tu stvari, ki so v nečast vsem Slovencem. Tako n. pr. imamo ljudi, <ki hočejo vedno imeti zadnjo be-¿iodlo in 'ki hočejo, da jim mora vijak dati prav, če ne pa pride ! .pest na vrsto. N-o, to se še lahko i prenese, bolj neumno pa je, da 'rogovilijo mladeniči, katerim fajf 1 car opojnih pijač takoj škodi.
Le prej utrditi se, potem razgrajati1	Naročnik.
Cleveland, O. Cenj. uredništvo: —
Med nami njuburškimi Slovenci je čimdalje večje zanimanje za Gl. Sv. Ta delavski list jo vsakemu odmeri pravično, in zato si pridobiva tudi vedno več tal med slovenskim narodom.
Kar se tiče tukajšnjih delavskih razmer, delamo nekako srednje. Y začetku julija smo imeli neznosno vročino.
'Ngtibiirški Slovenci delamo večinama v tovarnah Am. Steel Wire Go., v katere delavnicah je groma sopara. Dela se po 10 ur na dan, koliko ima delavec v tem čašo enega potu prestati, se. tu nemore popisati. Plača je borna, pa kaj se kapitalisti menijo za naše potrebe?
Poleg teh težkoč. ki jih ima delavec prenašati, ko se bori in 'bojuje za svoj živi jenski obstanek, da preživi sebe in družino, smo Slovenci še toliko srečni, da imamo v vsaki naselbini rimskega zastopnika, katerega življenska naloga je, da nas straši s peklom, da živimo preveč razkošno, in s drugimi budalosti.
Naš dični župnik Lavrič si sedaj želi — novo župnišče, in seveda se razume, da mu gredo norci na roko, akoravno je staro župnišče dovolj prostorno za veliko družino, torej je za dve osebi, kuharico in Lavriča samega, gotovo dovelj obilno.
Nekoč se je celo izrazil, da ne bo prej birme, dokler ne postavijo župljani novega in večjega župnišča. Če bo katerega ščipalo po želodcu, dokler ne bo birme pa jaz nevem!
Lepa plača, brihtna kuharica in polna malha denarja — ni čuda, da se nas straši s peklom. Nekoč je rekel:	“Fantje, le pijte,
sv. Lovrenc ima suhe roke, mi pa . . .”
Pred nekaj tedni je umrla neka žena. Moža umrle je bila želja, da bi jo Lavrič spremil pred krsto v cerkev. Lavrič pa je možu surovo odgovoril: “Vi nimate tolik» denarja, da bi zamogli mene plačati?” Ta špas je prokleto drag!
Neko noč dobi naš dušni pastir na ulici zaljubljen par in oba primerno okrega; fantu pa še dostavi, čemu govori s dekletom, ko je največja k . . . a. Kako Lavrič to ve? Zanimivo je tudi to. 2. julija t. I. so imeli skušnjo člani dr. sv. Antona, z vrvjo namreč, kdo je močnejši, in to poleg cerkve. Lavriču se je to tako dopad-lo, da je vsakemu fantu kupil cigaro in skupen pir. Potem se je pa pričelo pred cerkvijo žinganje in prepevanje pozno v noč. Kaj neki so si mogli misliti drugi narodi, ko so culi pred cerkvijo ono neznosno kričanje in kaj je porekel k temu sv. Anton v nebesih?
Omenil se to le raditega, ker se g. Lavrič taiko grozno jezi na Gl. Sv. Ta kosmate sem pa zadanes zamolčal.
Svojčas je GL Sv. poročal tudi o nekem denarju, ki ima svoje rojstvo v Indianapolis, Ind. Ko so tisto novico čitala P. K. in Š., so nasvetovali g. Lavriču, dla prav rada žrtvujeta 100 dolarjev, samo da se dokaže resnica. G. Lavrič ju je pa tolažil: le pustita, le pustita! Tiho bodimo. In ker se vedno zadnji spodtikuje v Gl. Sv., mu šeenkrat svetujem, da naj to opusti in se raje meni za svoj biznes. Njuburškim rojakom pa priporočam delavski list Glas Svobode!
Zavedni Slovenec.
Forest City, .Pa. Glas Svobode: —
Kar se dela tiče je bilo do sedaj še precej ugodno, naenkrat se je pa položaj premenil. Prej se je delalo pri obeh družbah, t. j. pri Hillside Coal a Iron družbi in pri Delavvare in Hudson družbi, redno po devet ur na dan; sedaj pa vse kaže na slabše, ker D. in H. Co., je že pričela delati po tri dni v tednu, in koliko časa bo to še trpelo, neverno.
Torej nesvetujem rojakom sem za delom hoditi. 'Vročina je tukaj velikanska sedaj. Tukajšnji stari slovenski naseljenci jo ne pomnijo že deset let take vročine. Najhujše pa je to, da se je piva pri sodčku za 25 centov podražila. To je udarec za delavce. — Ljudje tudi toliko piva več ne kupujejo čez teden kot je bila to navada.
Drugače je pa ob nedeljah sedaj kar prej ni bilo, namreč sko-ro vsako nedeljo se zbere vesela dražba rojakov, in hajd v hosto. Tam pečejo janca in seveda ga zavživajo brez prilivanja s pivo. Zraven veselo zapogo, in talko mine dolg čas. Vročina kateri dan seveda pritisne, pa to ne skazi dobre volje.
Obenem opominjam sobrate društva št. 27 S. S. P. Zveze, da se točno vdeleže prihodnje seje, 6. avgusta. Pri seji bodo važne stvari in je to generalna seja.
Pozdrav na vse sobrate!
Fr. Leben.
Rock Springs, Wyo, Dragi mi urednik! —
Oglasil bi se bil že preje, pa nisem imel kaj posebnega pisat. — Kar se tiče delavskih razmer so jako slabe, posebno W. P. Coal
diružba je začela kaj slabo delati. Delamo po 2 do 3 dni na teden, da se komaj za hrano zasluži, za ječ-menček pa še misliti ni. Pa tudi druge kompanije ne delajo nič kaj boljše; ne svetujem rojakom hoditi semkaj za delom, ker tukaj je že tako dosti brezposelnih delavcev. Ker nas tukaj je precejšno število fantov, smo ustanovili novo društvo in sicer “Kadilni klub slovenskih fantov.” V društvo lahko stopi vsak fant, ki je zmožen kadenja. Dne 3. j ulij a je imel Kadilni klub veselico v prid slovenskim štrajlkarjem v Westmoreland okraju. Veselica se je dobro obnesla. Udeležilo se je je precejšno število drugih rojakov :n rojakin, še veliko boljše bi bilo lahko, ko bi ne bilo toliko nasprotnikov. Marsikateri so si želeli. da bi se veselica slabše obnesla.. — Pisal bi še kaj več, pa i-mamo tukaj neko osebo z imenom gospod, ki prav radi dopise pregriznje, morda se jim zdi še to nekaj imenitnega! Prosim ga, da pusti delo tujih rok pri miru.
Koncem dopisa pozdravljam vse rojake in rojakinje širom A-merike, tebi list Glas Svobode pa obilo vspeha!
Star naročnik.
Pueblo, Colo. Cenj. uredništvo: —
Naznanim citate! j eni kako je še kaj v Puebli. Kar se dela tiče je najboljše da molčim! Srebrne topilnice so popolnoma zaspale, le iz železne tovarne se še nekaj kadi. pa le nekaj malega, druzega dela pa tukaj ni.
V društvenih zadevali smo še nekaj dobro podkovani in vkljub slabim časom še nekaj dobro napredujemo. Ce vam opišem malo Pueblo, moram posebno povdar-jati dobro vero njenih meščanov. Pueblo ima približno 45 tisoč prebivalcev in 37 cerkva, t. j. sedem katoliških, druge pa pripadajo različnim sektam. Zdaj se Pa gradi še ena. Naši bratje Slovaki si postavljajo svoj lasten božji hram. Kakor je gotovo Slovencem znano, so bili dosedaj Slovaki v kranjski cerkvi gostje, a naš prečastiti in slovaški gospod se nista razumela, tista dva, ki skupno učita: ljubite svojega bližnjega k0 samega sebe!
Nisem verjel, da mora vladati med samimi Kristovimi namestniki tako smrtno sovraštvo. Slovaki zidajo torej svojo lastno cerkev, ki bo stala na isti ulici ka-. kor kranjska. Zdaj ne bo nič manj in nič več kot 5 cerkva na eni ulici. Srečen Grove!
Backi so imeli tudi cerkveno zborovanje.
Sklenili so, da mora vsak oženjeni prispevati za cerkev na leto $10; neoženjeni pa po $5. Izvolili so seveda odbor, kateri bo šel pobirat capake po hišah delavcev. “Dela” so se prijeli takoj. Prišli so v gostilno, kateri je gospodar veren katoličan. Vprašali so ga, koliko bo dal za cerkev. — Prvi bacek gostilničar se oglasi: dam $25; drugi: jaz ravno tako! In tako je šlo naprej in naenkrat stopi v gostilno rojak iz Besemer-ja. Eden trotov se zaleti v njega in ga nahruli, “koliko bo dal”. Ta jim je pa naravnost povedal da nič! Zdaj se pa zadere gostilničar nad njim : “Ti si pa iz Bese-merja! Tam so sami anarhisti, odpadniki! itd.’’
Pameten rojak je seveda opustil reagiranje in zapustil gostilno, z besedami: “Z norci nočem imeti nobenega opravila.”
Istega gostilničarja pa je zapustila njegova žena in sladiko živela z nekim drugim, dokler se ga ni naveličala in prišla kot spokorjeniea nazaj. Ker si ta Pepček od gostilničarja ni znal sam svetovati, je poklical “ga-spuda”, ki so mu rekli:	M! le
vzemite ženo nazaj, veste, to je bila “božja volja”. “Bog” je tako hotel, in Pepček jo je z odprtimi rokami sprejel!
Pavliha.
Dvakrat na smrt obsojen. Porotno sodišče v Eisenachu je spoznalo delavea Karla Hopfa iz Tu-rinškega, ki je s sekiro ubil delavca Pfliignerja in ženo tesarja Lochroderja ter jn nato oropal, za krivega, v,sled; česar je bil obsojen dvakrat na smrt in na 14 let ječe. Vprašanje je samo, ali ga bodo najprej dvakrat umorili in potem zaprli ali narobe.
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
STARI MOŽJE SREDNJE STAROSTI.
Možje, ki se nameravajo ženiti — možje, ki bolehajo možje, ki so bili nezmerni, prestrastni in ki so prevgnani; možje, ki so slabi, nervozni, uničeni in kateri so dosegli starost, ko ne morejo več polni meri uživati sladkosti življenja- Vsi ti možje morajo pisati po našo brezplačno kniižico. Ta knjižica pove, kako možje uničujejo svoja življenja, kako zbolijo in zakaj se ne smejo ženiti dokler so v takem stanju.
Ta knjižica v lahko razumljivem jeziku pove, kako se na domu, privatno, tajno in z malimi stroški temeljito ozdravi zastrupljen je krvi ali sifilis, triper, slabost, splošna oslabelost, zguba spolne moči, nočni gubltek, revmatizem, organske bolezni, želodec, jetra, mehur in ledvične bolezni.
Tisoče mož je že zadobilo perfektno zdravlje, telesno moč in poživljenje potom te dragroceue knjižice. Zaloga znanosti je, in vsebuje stvari, katere bi moral znati vsak mož.
Ne trošite denarja za ubožna in malovredna zdravila, dokler ne citate te knjižice, katera vam pove, od česa ste zboleli in kako zadobite popolno in trajno ozdravljenje. Zapomnite si, ta knjižica se dobi POPOIiNOMA ZASTONJ. Mi plačamo tudi poštnino. Na spodnjem odrezku ali kuponu zapišite razločno svoje ime in naslov, odrežite kupon in pošljite nam ga še danes. Ostalo izvršimo mi.
Odrezek za brezplačno knjižico.
Pošljite danes.
DR. JOS. LISTER & CO.
Au*. 301. 22 FIFTH AVE.. CHICAGO.
GOSPODJE:—Zanima me ponudba, s katero nudite VaSo knjižico brezplačno. Prosim, pošljite mi jo takoj.
IME....
NASLOV .
Prvi znak jetike.
Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če s« zdravljenje začne ob času?
Eno od prvih znamenj pojava jetike je:
BLEDA BARVA.
Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdeeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdra-vejše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je:
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano. Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet Zdrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino.
709EPH Tarawa

ftCGlST.CRC»
Zguba teka,
Neredna prebava,
Slab počutek po jedi,
Nenavadni krči,
Vroč glavobol.
Trganje po glidih,
Zaprtje in krči,
Zguba moči,
Zguba energije,
Nekatere ženske bolezni in bljuvanje.
je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina.
To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno i» grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911.
V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH.
JOS. TRINER
Kemični laboratorij
1333-1339 So. Ashland Ave	Chicago, 111.
m mmmmmmmmmmSi
The Komad Schteiei Co,
Sheboygan Wis.
Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah.
Edelbrau in Pilsen pivo iz naše pivovarne je najboljše.
NAJEMNIK & VANA,
Izdelovalca
sodovioe mineralne vode in drugih neopojnih pijač.
82—84 Fisk St, Tel. Canal 1405
Najstarejša slovanska tvrtka
EMIL BACHMAtf
1/19 So. Cenile k.. Chicago, lil.
Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje druš-tvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najokusneji, t>r* tem pa zelo zmerne cene.
Neštevilno zahval in pripoznanj jamči ** pristnost in okusni izdelek naročenih potrobšči0' Pišite v svojem jeziku za vzorce In cenik.


V slednji držati najdete odjema, ce » Severovih Zdramil.
"Vaša zdravila so dosegla svoj neroen popolnonr a v mojem slučeju.” V. Kratoclivil, Bancroft “Vsa poslana mi idraviia so izborno učinkovala.Jos. Lysek, Carney ville, Wyo.
“Severoso zdravilo zoper kolero in drisko je rešilo naše de e ” Štefan Treblik, Woodford, Va.
ni vedno znamenje nastopajoče starosti, a dostikrat spremlja nerednosti jeter in prebavil, ali naznanja oslabelost krvi. Izpodbujajte svoja jetra, želodec in drob k zdravi delavnosti ter poživljajte svojo moč, odločnost in trdno voljo s tem, da uživat«

Priletni in občutljivi ljudje, skrbipolne matere in slabotne ženske, blede in malokrvne mlade devojke,
«K».*«*-;
Vsem tem je vir novega življenjain zdravja. Cena 75 c
Severova Zdravila imajo navodila tiskana v vašem jeziku. Svetujemo radi vsem, ki pišejo na naš Zdravniški oddelek.
revmatizem in bolečine v ¡hrbtu, krče ter otrple mišice in sklepe, otekline, vnetje, izvinjenje ali odrge	• J | £'
teženje razdraženih živcev, krepčanje onemoglega živčevja, dosego zdravega, trdnega in poži vljajoeega spanja,
rabite
uživajte
Severov Nervoton
Na prodaj v vseh zanesljivih lekarnah in trgovinah z leki. Kadar kupujete kako zdravilo, vedno zahtevajte “Severovo” in ne vzemite druzega. Glajte, da nosi zavoj ime
RAZNO IN DRUGO \
V«I» .mr.rrr.-i--tf-rr. T-.‘r-r—
Deset resnic o pijači. 1. Pivo, vino in žganje ni za zdravega človeka prav nič potrebno. Bolnikom se včasi priporoča za zdravilo, v kolikor nakaže zdravnik. 2. Špiritnozne pijače, uživane v večji meri, opijanijo človeka, a morejo provzročiti naglo smrt vsled srčne kapi. Pivo je tembolj škodljivo, čimdalje ga Uživaš. Za človeško zdravje najškodljivejše je žganje. Opojne pijače razdražu-jejo in razburjajo živce, pijanci pozabljajo skoraj na glad. — In vendar niso v stanu, da okrepijo telesne inoči in da nadomestijo hrano. 4. Kdor pije opojne pijače, nakopava si razne bolezni:	ne-
prebavljivost želodca, upad črev, razširjenje srca, upad mozga in živcev. Sploh je pijanec vedno bolj sprejemljiv za razne bolezni kot trezen človek. 5. ŠpirituoZne pijače so otrokom zelo nevaren strup, ker so otroški živci občutljivejši. Opojne pijače provzroča-jo pri otrocih razne telesne in duševne bolezni. Otroci postame-jo leni, neobčutljivi in končno zreli za pijance. 6. Pijanstvo deluje v polni meri na mozeg, menjava v človeku čuvstva, zatira plemenite misli, zbuja takoj gab-no in nečiste nagone ter privede do razuzdanosti in pokvarjenosti. 7. Pijanstvo uničuje duševne sposobnosti, je nevarno razumu . in cesto privede do blaznosti. 8. Pijanstvo je zelo škodljivo za telesni in duševni razvitek potomstva. Pijančevi otroci so bolehni, lopi, cesto omedlevajo. 9. Pijanstvo je vzrok mnogih nesreč, hudodelstev, ubojev, samomorov. — Pijanstvo napolnjuje bolnice, ječe in norišnice.
Strela je udarila v zvonik, kjer je zvonilo klerikalnemu kandidatu. — Neki župnik v okolico Splita je ukazal mežnarju zvoniti z velikim zvonom povodom prihoda klerikalnega poslanca v vas. Mežnar je župniku ugovarjal proti zvenenju} češ, da se bliža huda nevihta. Toda zagrizeni župnik ni hotel vpoštevati tega opravičenega pomisleka. Mežnar je moral zvoniti. Med zvonenjem se je nevihta približala, udarila je strela v zvonik in ubila mežnar-ja, ki je postal žrtev zagrizene, brezobzirne klerikalne trmoglavosti.
Nov hrvaško-slovenski list v Južni Ameriki. V Rosario de Santa Fe v Argentiniji je začel izhajati nov 'hrvaško-slovenski list “Zajednica”, ki si je nadel nalogo pozorno in nepristransko obveščati izseljence o vsih pokretih v stari domovini ter na ta način podžigati v izseljencih narodni čut. List je pisan v hrvaškem jeziku in je prvič izšel 31. maja t. 1. —
Mestna hranilnica ljubljanska.
Meseca junija 1911 je vložilo 1431 strank K 678.430.02, dvignilo pa 1515 strank K 752.417.39. Stanje vlog koncerni meseea junija 191* K 41,528,589.41. Stanje vložnih knjižic 28.743. V II. četrtletju 1911 se je hipotečnih in občinskih posojil izplačalo K 819.-997.06, vrnilo K 206.612.84. Stanje posojil K 32,522.784.42.
Rabljeva vdova in hči. Na Dunaju sta sedeli pred poroto Elizabeta in Karolina Sellinger vdova in hči ranjskega dunajskega rablja, obtoženi, da sta podložili o-genj v hiši Keršljevi, da bi se polastili dragoeenostij. Zagovornik je omenjal, da razprava ni podala konkretnih dokazov za krivdo, opisoval je potem življenje obeh, katerih se je vse ogibalo radi službe, katero je imel oče, ki je bil obesil 147 oseb; radi svojega posla se je bil udal pijači ter je v pijači skušal pozabiti na svoj nelep posel. Obe sta bili oprošče-
i ni- —
Prvi ruski dreadnought je bil
spuščen v morje 29. pr. m. Imenuje se “Sebastopol”.
Umor in samomor v zraku. Pri Iforoboju v Romuniji je padel na zemljo zrakoplov in sicer velik balon, v čegar čolnu so našli kmetje in prihiteli orožniki dva mrt-va in sicer nekega moškega in neko deklico. Oba sta imela rane od strelov v glavi in v prsih in svila zrakoplova je bila prerezana z nožem. Najbrže se je odigrala v zraku pretresljiva ljubezenska drama. Samomorilec je sin premožnega posestnika iz Bukarešta •Tonesca, deklica pa hčerka odlične rodbine in nevesta nekega
raBBBBaBBaBaaBasBaaaaaaaasiiiiBaaaaaMBd
m
m
m
m
m
m
s
m
@
m
m
m
m
m
m

m
Zagrinjala za okna — 7 čevljev dolga, s poteza-lom, se imenitno ovijajo, že kar narejena za viseti — Weiskop£ova cena 39e, naša cena za posamezna ...........................   24c
Posteljne rjuhe, že kar pripravljene, 72x90 inč. narejene iz dobrega belaga, muslina, Weiskop-fova cena 58c, naša cena za posamezno samo .................................... 39c
Barvani tul, umetniško barvani tul, lepe barve, Weiskop£ova cena 19c, naša cena za jard samo ................. ............... 9%c
Ramno ogrinjalo za ženske, v rameh 36 inč širok šavl, navadno ali v lepih barvah, Weiskop-fova cena 39e, naša samio.............  23c
Blago za madrace, lepo jard široko za posteljne madrace, fine kvalitete, Weiskopfova cena 15c, jard, naša cena jardu samo.............iy2c
Spodnja krila, črne satinaste ženska krila, fino blago, Weiskopfova cena $1.48, naša samo 88c
Vsakovrstni trakovi, velikanska zaloga ameriških trakov, vseh vrst, vseh barv, Weisikopfova cena lOc, naša za jard samo..............2c
Moški čevlji, Grmada lepih in finih moških čevljev, vseh mod, Weiskopfova cena do $-3, naša izbera pri naš sedaj samo......$1.45
Muslin. Lahno končan muslin, dobro blago — Weiskopfova cena 8c, naša cena jardu • • . . 4%c
Rožnato blago, najboljše kvalitete črne, rujave in modre barve, Weiskopfova cena jardu 7e, naša cena jardu samo ............ 3%c
Spodnja knla, gingham krila, s modrimi, rdečimi in rujavimi pisarni. Narajena dobro. Weis kopfova cena 69c, naša cena samo ... .29c
Pisano blago za otročje obleke (Dimity), do bro blago za vsa otroška oblačila, lepi okraski s rožami, Weiskopfova cena 15c, naša cena jardu samo ......................... 5%e
Lunjeve varnostne znamke s vsakim kupljenim predmetom zastonj. Hranitte jih!!
mmm® sKSDaisaaisaiftaasaaissaaisaaaissisaaaiSiff a. s ü s m
častnika, s katerim bi se bila morala že v prihodnjih dneh poročiti. Zdi se, da je Jonescu v o-bupu sklenil usmrtiti nevesto častnika in da je vedel spretno u-porabiti priliko, ki mu je dala v roko deklico. Zvabil jo je v čoln zrakoplova in se z njo dvignil v zrak. Kaj se je godilo v zraku, se da samo domnevati.
Zanimiv preklic. Ljubljanski dnevnik “Zarja” prinaša sledeči velezanimivi preklic nekega Oro-slava Slaparja, ki je seveda klerikalec : “Podpisani Orosla-v Slapar, krojaški mojster v Udmatu, Ravniharjeva ulica 13, obžalujem, da sem dne 20. junija na cesti pred Konsumniin društvom za Ljubljano in okolico v Udmatu vpričo več oseb sumničil g. Etbi na Kristana, da je odi liberalcev prejel nekaj tisoč kron za to, da so soc. demokrati glasovali ¡pri ožjih volitvah dr. Ravniharja. To sumničenje kot neosnovano preklicujem in se zahvaljujem g. Bt-binu Kristanu, da mi je na mojo prošnjo to žalitev odpustil in ni storil sodnih korakov.” — Ta preklic kaj dobro ilustrira klerikalne laži, ki so krožile po “Slovencu”, da so soeijalni demokrat -jo za svoje glasove pri ljubljanski ožji volitvi dobili od narodno-napredne stranke denar. Ko bi klerikalci za to imeli le senco dokaza, bi gotovo s takim dokazom radi svojemu somišljeniku pomagali iz godlje. Take so sploh vse klerikalne laži:	najprej se
možakarji širokoustijo in obrekujejo, ko pa jim stopiš na dolgi jezik, pa preklicujejo in prosijo odpuščanja.
Laško ženstvo proti poučevanju veronauka v šoli. Laško ženstvo ki je pokazalo pred 3 leti na zadnjem ženskem kongresu, da je še pod precejšnim verskim vplivom, se je začelo oproščati rimskih spon. V Rimu se vrši sedaj drugi ženski knogres, ki je med bočnim odobravanjem sklenil predlog, ki stremi, da se odpravi iz vseh laških šol pouk veronauka. Tudi zahtevajo, da se premeni mrva točka ustave, ki daje prednost katoliški veri pred vsemi drugimi veroizpoved an ji.
Sin dal oropati svojo mater. — Kakor poročajo iz Pariza, so vdrli vlomilci v nedeljo ponoči v grad madame Arnuod v Auxere-sii in odnesli, kar so mogli odnesti, ter dragocene umetnine, ki jih niso mogli odnesti, uničili. — Vlomilci so izvršili vlom na prigovarjanje sina posestnice, ki se je hotel maščevati nad skopo materjo. Škodo cenijo na več kakor milijon frankov.
Neljubi jezuiti. Izmeček, ki ga drugod) preženejo, se priplazi v Avstrijo. Tako so dobili Avstrijo francoske prognance in zdaj jim lazijo tudi že troti iz Portugalske. Tako so hoteli pred kratkim kupiti s Portugalskega pregnani jezuiti v Gmundnu grad “Wunder-burg”, pa jim oblasti niso dovolile se tam vgnezditi. Obrnili so se nato baje na Tirolsko.
60 rubljev za smrten greh. V Petrogradu je zrakoplovec Lebe-des razglasil, da vozi ljudi po zraku, ali bolje da z njimi leta po zraku proti odškodnini 60 rubljev za 5 minut. Dasiravno je 60 rubljev precej visoka svota za pet minut smrtnega greha, vendar je Lebedes od junija meseca pa do danes d vignil že približno 100 ljudi v zrak, ter ima vsled tega že 100 tujih grehov na grbi. Najbrže pa Lebedes ni katoličan, kako bi se sicer drznil očitno kar en groš grešiti.
Zaradi krvosramstva se je moral zagovarjati v Heidelbegu policijski stražmešter v pokoju, Karel Mayer. Zapeljal je svojih pet hčera, od katerih je bila najstarejša 19, najmlajša pa 14 let stara. Z najstarejšo čerko je imel tudi otroka. Pri obravnavi sp izpovedale njegova žena in tri hčere za njega skrajno obteževalno, vsled česar je bil obsojen na 9 let težke ječe in 10 let izgube časti.
Dvorna plesalka — veleizdajal-ka. V naj višjih krogih zelo priljubljena dvorna plesalka Kšesin-ska, o kateri krožijo govorice in ljubavne anekdote z na j višjimi dvornimi dostojanstveniki, je bila aretirana radi veleizdaje. 'Vse vojaške uredbe v zadnjem času so bile tekom enega tedna ali 14 dni Japoncem ali Nemcem znane. V preiskovalni zapor so vtaknili med tem časom že več višjih vojaških dostojanstvenikov, ki so jih sumili veleizdaje. Nobenemu pa niso mogli krivde dokazati. —
Pri hišni preiskavi plesalke pa k) našli toliko obtežilnega gradiva, da ni dvoma, da je bila ona izborna .vohunka in služila kar dvema državama.
Zgodovinska šala. — Angleški kaneelar Fot je zahteval v seji poslanske zbornice leta 1792, da naj se izreče novi francoski vladi popolno zaupanje. Komaj je kan-celar ta predlog izustil, je skočil izsvojega sedeža poslanec Borke, ki je imel precej pristašev v zbornici, vrgel v sredo dvorane meč in zavpil z mogočnim glasom: Ne zaupnico, ampak bpj Franciji, boj do skrajnosti. V dvorani je nastalo skrajno razburjenje in že se je stranka miru bala, da ta energičen predlog prodre in ¡povzroči zopet krvavo vojno. Iz te situacije jih je rešil poslanee Sheridan, ki je pobral Borkov meč, stopil ž njian na oder in zavpil s silnim glasom:	Poslanee
Borke nam je dal nož, da požre-mo Francoze, pozabil pa nam je dati vilice. Po vsej zbornici se je vzdignil velikanski smeh, ki je sledil tej umestni šali in preprečil usodni predlog za vojno.
K smrti je obsodilo mariborsko porotno sodišče zaradi roparskega umora Janeza Jerenka iz haj-dinske fare pri Ptuju. Jerenko je še-le 24 let star. Histerija tega u-mora je sledeča: Dne 21. marca letošnjega leta je pil Jerenko z več drugimi ljudmi v neki žgan-jariji žganje. Došl0 je do prepira, po katerem je odšel z. Valentinom Brodnjakom domu. Ta je v svoji pijanosti obležal in zaspal na cesti. Jerenko si je šel domu po sekiro in razklal spečemu s tremi udarci glavo. Potem mu je vzel 1 K 90 vin., hlače in škornje in ga zavlekel v lužo pod hribom. Tam je umorjenega našla drugi dan mati. Jerenko bo obešen. — “Slov. Narod” pristavlja: Žrtev žganja in naše tako temeljite in blagodejne katoliške vzgoje.
Grozno maščevanje. V Kupini v .bližini Varšave sta polili dve sestri svojega očeta kmeta Kur-skija, ko je ta spal, s petrolejem in ga zažgali. Mož je poginil v silnih bolečinah. Vzrok tega groznega dejanja je bilo maščevanje. Kmet je hotel namreč pred kratkem eno svojih hčera zlorabljati, vsled česar sta sklenili užaljeni sestri se nad očetom skupno maščevati.
Čudna tožba radi razžaljenja časti. “Sl. Narod” iz Ljubljane poroča: Boštanjški župnik toži g. M. Pečarja radi razžaljenja časti, ker se je le-ta nasproti njemu izrazil, da duhovniki na papežev ukaz ne smejo več voditi denarnih zavodov, oziroma da smejo biti člani predsedstva pri teh zavodih samo še dve leti, a še to dispenzo za dve leti jim je izposloval škof. Kako se more župnik-radi fakta, ki je znan vsi javnosti in celemu svetu čutiti žaljenega, je nam neumljivo. O uspehu obravnave bomo seveda poročali.
Cerkveni rop v Čenstohovi. — Preiskava zaradi cerkvenega ropa v Čenstohovi je končana. Obtoženih je 28 oseb, med njimi pater Macoh, pater Starcziewski in mnogo drugih menihov, ki vsi se-de v preiskovalnem zaporu. Večidel so obtoženci že priznali. Ma-eobn so dokazali, da je bil vodja cele roparske banke. Proces bo v jeseni.
IGRA OD 15. — $100 NAGRADE
Postavite eno številko v vsako odprto mesto tako da kadar se sešteva od katere strani, da je vedino vkupno 15.
Vsaki oni, kateri nam bode poslal dobro rešeno igro, dobil bode kredit od $100.00, nad 4 krasnim lotoma, blizi Velikega New Torka.
Cena lota je $199.00, ampak za onega, kateri pošlje dobro rešeno igro, stalo ga bode samo $99.00, in ta denar izplačeval ¡bode mesečno, in to $5.00 naprej, ter pozneje samo $3.00 mesečno.
Pisma pošiljajte na:
SLOV. DEP. ROOM 911,
61 Park Row, New York City
AKO ŠE NISTE, POŠLJITE NAROČNINO.
Kupili smo na ljudski razprodaji od zaloge A. Weiskopf, vogal Blue Island ave. St 19. cesta velikansko zalogo blaga. Pripravili smo zato posebno razprodajo. Pridite in oglejte si jo, gotovo boste zadovoljni s ce-~	nami in blagom.
W. F. Severa Co.
GLA« SVOBODK
Nekaj cerkvene zgodovine.
III.
Čarovnice — ali “hudičeve zaveznice’’ na grmadah.
Gosposka straši z beričem,
•	far pa s hudičem.
■•v;..	Star pregovor.
Sosed moj, le verjemi mi, Čarodej k a spremeni
•	:	Lahko se v vsakoršno žival,
Da povzroča bol in žal.
J Vi ži vini ti škoduje In prinaša sto nesreč,
Ne zaupaj ji nič več.
H. Heine.
. Ne tomo tu natanko naštevali ; vse krvave instrumente torture,
: «avesti hočemo.samo one iz tarifa,'hi je v mestnem arhivu v Lju-! pijani iz sredine 17. stoletja shra-' ajen. Za predstavljanje, oklepanje in postavljanje lestve toliko časa, dokler ne spuste grešnika . doli, d asi tudi ga je bilo treba več-
•	ter at nategniti, a ko je treba dati ' grešnika v torturo zjutraj in do-' poldne, gre rabeljnu od vsakega r “strogega vprašanja” po 1 gld.,
' za navezanje uteži 30 kr., za to,
: da pripravi stol, na katerega po-
•	stavi .čarovnico 1 gld., če odreže : aideiriki láse 30 kr., če postavi ča-•; »-ovnika in ga vzame zo-pet doli
«n. da mu nao besi uteži 1 gld., če ga; žge s «večami ali s smolo 40
•	fcr., za bičanje 1 gld., da odreže ; uho 30 kr., da odseka prst 20 kr.,
•	od vrvi 1 gld., če rabi meč 1 gld.,
•	če nabije glavo ali roko na veša-: la 1 gld ., da napravi grmado 3
gld- 33 kr , od vsake osebe, ki jo ; oežge živo ali mrtvo 1 gld., da ' .razkosa grešnike uá štiri dele. od vsakega dela, ki ga pribije (ti ko-
•	si so se pribijali namreč na štiri različne kraje v mestu ali vasi) L gld,, za ščipanje s kleščami 30 ki*., za, vlačenje grešnika 1 gld., §# koga živega pokoplje 1 gld.
ga jutopi 1 gld., če ga zadavi 1 .	ga, tare s kolesom 1 gld.*)
$ tako dr.akonično strogostjo kaznovali sp se pa samo “nižji” ji, ista ni zadevala plemenitašev Ui duhovščine! (Tako je bilo, in tako je v mnogih ozirih tudi še dandanes )
. Grozovita sredstva je izume); blodni du»> tiranskega verskega fanatizma, da, bi se vspel na prestol absolutne vlade. In v tem smislu so cerkveni dostojanstveniki in .taologična učilišča tekmovati. — Bogoslovna fakulteta (pddelek) vseučilišča v Parizu-Šerbona pridružila se je 1. 1431 tej gorostasni blodnji in je na Saktevo cerkve, izdajie ter sovražnikov domovine ono junaško dekle, bi je rešilo domovino, Iva-,0» d’ Arfc — devico Orleansko, •spoznalo krivo čarovništva in bi-
da se nahaja v nekaterih delih zgornje Nemčije in pokrajinah ter okolicah, v mestih in vaseh Moguncije, Kolina, Trevire Sol-nograda in Bremna mnogo oseb obojega spola, katere pozabivši svoj lastni blagor, od katoliške vere, odpadejo in «e z vražjimi “inkubi’’ ter “sukuni” spolno družijo, s čarodejskimi sredstvi, pomočjo hudičev spočetek žensk, mladiče živali, plodove zemlje . . . pokončavajo, zadav ljajo, katere možke, ženske in živali s hudimi zunanjimi in notranjimi bolečinami trpinčijo in u-gonabljajo. V nadaljevanju te bule (papeževega pisma) naroči se trem dominikancem in sicer Henriku Kremer, Jakobu Sprenger, in -Janezu Gremper, da se u vedejo zoper vse osebe brez razlike stanu in dostojanstva inkvizicijski (preiskovalni) sod in da se krivičnike na življenju in premoženju kaznujejo.
Prvi sad te grozne naloge bila je od Sprengerja s pomočjo zaveznikov, kateri so blaznost metodično in znanstveno gojili, leta 1849. izdana knjižica “mallens maleficarum’’ (zločinsko kladivo), te “biblije hudičevih in ča-rodejskilr blodenj,” katere pravi cilj je bil ugonobitev “krivovercev”, ker je kakor smo že omenili, premoženje čarodejstev pripa dlo cerkvi in, ker je tudi ovaduh dobil svoje mastno plačilo, povzročilo je golo lakomnost po tujem blagu najostudnejše zasledo vanje ubogih žrtev. To “kladivo”, skovano v latinščini, ki ni nikdar še v kakih prestavi izšlo, se opira na sledeče vire:	Sveto
pismo , cerkveni očetje, sklepi cerkvenih zborov, izreki papežev šolastikov, cerkveno pravo življenje svetnikov ime — Žida Robbi Moše in na čelu vseh na aprobaei-jo (odobritev) teologične fakultete v Kolinu in na omenjeno papeževo pismo. Da so kako osebo sumničili čarodejstva, zadostovalo je vsako sredstvo, najvzviše-nejše in najnižje, lepote in grdobe, čednostno in razuzdano življenje, revščina in bogastvo, posebno pa ni bilo zadnje nikdar varno pred ovaduštvom. Ako je nastala kje kaka kužna bolezen, čarovnice so jo povzročile; ako se je razširila živinska kuga, vraža-rice so bile krive; ako je žito slabo obrodilo, ali če ga je toča pobila, ako je nastala povodenj ali požar, ako je krava slabo mleko dajala, ali če je kako prase poginilo, koklja ni izvalila, ako je bila kaka žena nerodovitna, a-•ko je bil porod negoden, ali nabožen, če se je kaj zgubilo ali u-kradlo — čarovništvo, samo ea-
Gopermce vklenjene Druga kazen za eopernice je bila grmada.
ta vzrok, da je bila izdana Angle-; rovništvo. Če so našli kje kako žem, kjer jo je duhovno sodišče 1 žensko poleg kosti, žabe ali mar-' ¿ustilo rin grmadi sežgati. Čez j tinčka čepeti, ali z mastjo, lojem 1470 let se je hotela rimska cer- m nenavadnim zeliščem v roki — •cev tega madeža oprati s tem, da
je to nedolžno žrtev blodnega fanatizma za “svetnico” proglasila. Istodobnemu papežu Inocenei-ju VIII. bila .je lahka utemeljitev čarovniških pravdi in podelil je ta tem avpjo odobritev s pismom naslovljenim “ Sunmcit deside-ranets affectibus” (z naj večjo britkostjo smo prevdarili). Ta listina bila je uvod v to dobo pod /.namenjem verske prenapetosti ia nasilstva. Ista se v skrajšanem prevodu iz latinskega glasi tako-
*) I. Vrhovec:	“Ljubljanski
meščanje v minolih stoletjih.” — Ljubljana Založila “Matica Slovenska” 1886.
;fe :
' Culi smo v svojo veliko žalost,
brezdvomno je čarovnica. Slabo obnašanje dekleta, bilo je znamenje čarovnice, nasproti pa tudi vzgledno. Ženska, ki je hodila poredkoma v cerkev, bila je vraža-rica; če je pa obiskovala prav pogosto svetišče, vzbudilo je takoj gotov sum. Plašnost pri izpriee-vanju, bila je zelo sumljiva, isto-tako pa tudi samozavest. Ako se je pa dotična oseba hotela celo odtegniti pričanju ali preprečiti obtožbo in so jo zasačili — brž ž njo na mučilnico in potem na grmado ! Rdeče ali krmižljave oči bile so gotovo znamenje čarodejstva,, kakor tudi posebno dobrikanje psičkov in maček. Hčere, katerih matere so bile čarovnice, so tudi brezdvomno take. Ako je kdo dvomil o resnosti čarovni-
štva in pravičnosti čarovniških pravd, primite ga takoj, on je ča-rodejec, vražarski nadmojster. — Če je bil kdo prevnet ovaduh, i-meli so ga brzo n a sumu, kajti on hoče gotovo sum od sebe na druge odvrniti.
Ako so nesrečne žrtve skoraj čudežno vse muke prebile in ni bilo najti proti njim novih šumenj, tedaj so te izpustili, pohabljene na duši in telesu, da so lahko o veri in ljubezni premišljevale, sicer jih je pa zadela smrt na grmadi. V nastopnem hočemo samo nekaj beležk o številu in krajih čarovniških umorov navesti, katere so le mali zapisek iz brezštevilnih s krvavimi črkami popisanih listov zgodovine o preganjanju čarovnic.
(Dalje prih.)
Roman v kaplaniji.
Tam nekje na deželi, v bližini, kjer je nepozabni Jurčič zasnoval svoj0 “Rokovnjače”, sta do nedavna med tihimi zidovi razsež-nega kaplanskega poslopja samovala v idiličnem življenju brat in sestra in rada sta se imela, pre-rada. On kaplanu je in pomaga ši riti katoliško nravnost, ona pa je bila Marijina devica. Kot najbližja sorodnika sta-se bila že davno otresla vseh tistih tesnih spon, ki jih zahteva navadna dostojnost, od drugih smrtnikov, vsaj kaplanu in Marijini devici ci, posebno še, če sta si rodni brat in rodna sestra, se ne sme ničesar zameriti ali celo šteti v greh. —-Bratec se je včasih neprisiljeno šalil in zabaval po domače z brli ko svojo sestrico, zakaj bi se ona ne smela ž njim? Ta ga je tu in tam vspričo dobre prijateljice po grabila, nekoliko poruvala se : njim, ali pa vrgla ga na neoskrunjeno, deviško kaplansko poste ljico. O mrzlih zimskih jutrih, ko jP šel ljubi bratec maševat, je sramežljiva sestrica zlezla v njegovo gnjezdice. ki je bilo še toplo in tu se lepo grela do vrnitve njegove! Saj je bilo zunaj tako mraz! Ne mislite, da je to le izrodek bujne fantazije, gola izmiš ljotina, ne, cista je to resnica! — Take in enake pustolovine imajo pogosto svoje posledice. Dvajsetletno dekle je nenadoma, zbolelo na — vodenici. Brezuspešno se je pošiljalo cerkvenca k “bradar-jein” in celo k “šintarci” po zdravila in lečila zoper vodtenico; — zaman, vodenica je naraščala. Pred tremi tedni pa se je oglasila v kaplaniji dolgokljuna štorklja in prinesla sabo čvrstega malega dečka. Pozabila pa je na plenice. Zato je osupla mlada mamica, ki je bila tedaj popolnoma sama doma in brez vsake pomoči, zavila malega negodeta kar v svoje spodnje krilo, potem pa čakala in čakala, kaj pride. Slučajno je prišla v posete cerkvenčeva žena, kateri je javila svojo srečo ali nesrečo z besedami: Fantka sem dobila! — za boga, od kod pa? — Hm, hm! — Kd!o popiše strah in jezo brata -kaplana, ko se je bil vrnil domov in zaznal ta roman! V prvem strastnem izbruhu je popadel za revolver, hoteč končati se in le po hudem boju mu je cerkvenec, ki je bil tudi strašno ogorčen, da se ga je pošiljalo po leke zoper vodenico in tako imelo za velikega cepca, izvil smrt-nonosuo orožje. V župnišču pa je grozno ropotal stari župnik in provzročil, da sta se nesrečna mamica in novorojenček nemudoma umaknila iz kaplanije. Zlobni žu-pljani se muzajo in ugibajo, koga pač bi utegnil kaplan, ki je tudi krstil nepričakovanega po-siljenčka, 'zapisati v krstno knjigo za očeta, češ, punca je bila kot sv. Uršula, ki niti pogledala ni kakega fanta, še manje pa i-mela kako znanje. In ti kosmati, rezki dovtipi, M jih zdaj zbijajo kmetje na račun katoliškega celibata !	“Slov. Narod”
ZANIMANJE GLEDE IZLETA V LJUBLJANO.
Popraševanje dokazuje velikansko zanimanje za izlet, kateri bode prvi v zgodovini ameriških Slovencev.
Kakor se je sporočilo, priredi parobredska družba “Austro-Americana” za- Slovence s svojim znanim najhitrejšim parnikom Martha Washington’’ dne 29. julija izlet v Ljubljano v tretji kabini (ne v medkrovju), z posebnim vlakom iz Trsta v Ljubljano. Pomen izleta je različen, ker nameravajo nekateri samo staro domovino obiskati, drugi pa da bodejo svojim bratom pokazali in povedali, kaj je sploh Amerika.
Izlet se bode vršil kakor sledi: Parnik “Martha Washington” odpluje dne 29. julija iz New Yorka in 4. avgusta se vstavi na Azorskih otokih, dne 7. avgusta pa v Gibraltaru. Od Gibraltar vozi parnik v Neapolj, kjer bode 10. avgusta, in v Patres na Grškem (11. avgusta). V Jadranskem morju se bode ladja ustavila v Cattaro ali pa v Lisi ter se vsidra 13. avgusta v Trstu. Vožnja bode za vsacega jako zanimiva kakor tudi podučljiva.
Ugodnosti izleta pa so, da se izletniki vozijo v kabinah tretjega razreda; kabine imajo prostor za 2, 4, 6 in 8 oseb, da bodo dobivali posebno hrano, in da jih bode spremljeval posebni uradnik parobrodarske družbe (Slovenec), kateri bode skrbel da bodo izletniki vse obljubljeno dobili in da bode vozil posebni vlak iz Trsta v Ljubljano.
Vožnja iz New Yorka v Ljubljano in nazaj v New York stane samo $77.78 za one kateri niso državljani, za ameriške državljane pa $73.78. Vozni listki za povratek so veljavni za eno leto. Kdorkoli se želi udeležiti izleta ali bi rad kaj več pojasnil, naj se zglasi (v slovenskim jeziku) pri “Austro Americana”, 2 Washington St., New York, ali pa na naše zastopnike.
Feelinù Better Already
9	' ThankfYoiír
sem šal vaš svet zdravil z
Dr.Richterjevim
PnnEMEiJn.
Ozdravel me je bolečin v
in križu, da se počutim sedaj čisto zdravega. Vsaka družina bi ga morala imeti. Čuvajte se »ponaredb. 25 in 50c. steklenice.
F. AD. RICHTER ô CO.. 215 Pearl Street. New York. N.Y.
Dr. Richterjeve Congo Pilule olajšajo. (25o. ali 50c.)
'
222Z222222Z2ZZZZ2222Z22222ZZV2222Z221

hS SVOB0/)
Gv*~ co.
2020 Blue island Ave., Chicago, 111.
OBVESTILO!
1
?
Vsem društva n, obrtnikom, trgovcem, gostilničarjem, kakor tudi posameznikom se priporočamo za nabavljenje
'Vsakovrstnih Tiskovin
kot:	Zavitke in papirje z firmo, za zasebnike in urade,
račune in vse v to stroko spadajoče tiskovine. Priskrbimo tudi
druJtVena pravila in preVode
iz tujih jezikov na slovenski jezik in obratno, lista
“Glas Svobode"
t
Naročnikom
dajemo vsa tozadevna pojasnila zastonj, samo poštno znamko za 2c se naj priloži za odgovor.
Priporoča se rojakom v SHEBOYGAN W1S. ,grocc.rijsko prodajalno H Ger lacha. kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljstvo odjemalce v. Naročila na dom mzi Prank Pangnrctr.
H.GERLACH&CO.
Trgovci
blaga, grocerijsklh potreb-
ščin, moke in živeža
2201115th ST, SBEBOmX WIS,
Telefon 630 White.
0-
O-
Delavci, širite svoje glasilo “Glas Svobode”!
-O
O-
-0
O-
POZOR ROJAKI!
Opozarjamo rojake, da nam bo de knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska povest obsega 570 stra ni in stanejo oba snop;ča skupaj 'e $1.00. Poštnina je s tem že plačana.
J. F. HALLER GOSTILNA
prve vrste.
Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji.	Tel. Canal 8096.
2103 Blue Islatid Av. cor. 21.St

ITALIJO
• IN
ADRI JO
po stari in zanesljivi
Cunard črti
vstanovljena 1840.
Oir iko-a n trišica postrežba. IzNewYorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in Nepolj
Novo moderni parniki na dva vijaka.
Posebno izbrani za to plovbo.
SAXONIA - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov 'I ULTONIA . - 10.400 tonov
D Kabina 2 razreda $50 v Reao-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY. Ltd.
S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere.
Phone: Canal 80.
H0ERBER’S CREAM OF MALT
Martin Nemanich,
GOSTILNA
Vogal 22. in Lincoln Street
Prost gorak in mrzel prigrizek vsak dan.
M. KARA
1919 So HALSTED ST.
cor. 19. Plače.
Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo
mm li
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
AMERIŠKI DRŽAVNA BANKA.
(Pod državnem nadzorstvom.
1825*1827 Blue Island Avenne
vogal Loomis St. Chicago, lil.
Kapital in preostanek $350.000 00
Plačujemo po 3% od vloženega denarja Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Uradne ure: Od 8:30 z jutro do 5:30 zvečer
V	siboto:	Od 8 30	“	11 9 urezvečer
V	nedeljo Od 9	“	’* 12 o poldDe.
JAN KAREL,	J. P. STEPCNA,
predsednik.	blagajnik.
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4

4. t ti polletni izplaček obresti v našem hranilničnem oddelku. Obresti bodo kreditovane Iga julija. Ravno iste čakajo za vplačila ali izplačila na starih kujigah, v boljše vlagateljem, na, ali pozneje kot določuje navedeni datum.
Nove vloge, ki pridejo v urad sedaj do 15. julija, bodo dobile obresti zara-čunjene od Iga julija.
INDUSTRIALSAVINGS BANK
2007 BLUE ISLAND AVENUE.
Odprto v soboto zvečer Prirastka čez pol miliona od 6 do 8.	dolarjev.
Hkašparjeva Državna BankaP
--------vopal Blue Island Ave. & 19. ni.- .
VLOGE $4,000,000.00
GLAVNICA . $400,000.00 PREBITEK . . $100,000.00
Prva in edina češka državna banka v Chloagl. Plačuje po 3% od
Tlofeneg» denarja na obresti. Imamo tudi hrsnilne predale. Poflil jamo denar na vee dele
Lireta; prodajamo Sifkarte in posojujamo d«nar na posoatva in zavarovalne police.
M
J
	jetrni pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče se popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali ere-brom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
pif	Dr. B. K. Simonek
	Zobozdravnik.
	544 BLUE ISLAND AVB. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433.