štev. 161.
O Ljubljani, b ponedeljek, dni 17. julija 1905.
Leto min.
Velja po poŠti:
za celo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 131— za tetrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20-— za pol leta „ „ 10-—
za tetrt leta za cn mesec
n
»
ii ii
5-170
Za poSUJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne Stev. 10 h.
(JredniŠtVO J* v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod fez
-- dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se
ne vraiajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. UrcdnISkcga telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inseratl:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za vet ko trikrat . 8 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
Vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. url popoldne.
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
—- Vsprejema naročnino, Inserate In
reklamacije. UpravniSkega telefona Stev. 188.
Slovenski odvetniki.
O priliki Prešernove slavnosti se je vršil včeraj dopoldne ob 10 uri v občinski posvetovalnici občni zbor „ Zveze slovenskih odvetnikov", katerega se je udeležilo okolu 30 slovenskih odvetnikov iz vseh slovenskih pokrajin. Zastopani so bili tudi notarji. Opazili smo žalostno dejstvo, da se je od 23 ljubljanskih slovenskih odvetnikov udeležilo občnega zbora le pet odvetnikov. To je pač vse obsodbe vredna mlačnost! Toliko časa bi si pač vsi ljubljanski slovenski odvetniki lahko pritrgali, da bi se enkrat na leto posvetovali e pravicah slovenščine pri sodiščih ! Ker bo o zborovanju in nekaterih važnih izjavah itak izšel komunike, se omejimo danes le na nekaj podatkov.
Občni zbor je otvoril društveni predsednik g. dr. Karol Triller. bruštvo šteje sedaj 63 članov, še marsikoga slovenskih odvetnikov in odvetniških koncipijentov ni pri društvu Na zborovanju so se čule ostre pritožbe, kako mačeho vskosejravna s slovenščino pri sodiščih posebno po omejnih slovenskih pokrajinah ter se je sklenilo spraviti to postopanje v javnost ne samo v domačih listih, ampak tudi v tujih ter storiti tudi druge korake, da se te za pravno državo kričeče razmere osvetle. V posameznih slučajih se vsled odločnega nastopa dosegajo uspehi. Soglasno je bila sprejeta resolucija dr. Majaronova, da se z obžalovanjem konstatin-, da najvišje sodišče še vedno ne upošteva zakona, da bi v civilno pravnih zadevah izdajalo razsodbe v jeziku prvotne sodbe. Občni zbor zahteva, da se to zgodi! Glede sodnih izvedencev in njihovih slovenskih izjav se je doseglo pred ljubljanskim deželnim sodiščem nekaj uspehov. Tudi v tem oziru se bo dalje delovalo.
Sledila so nato poročila o justičnih razmerah v posameznih slovenskih pokrajinah. Posebno zanimivo je bilo poročilo gospoda dr. Brejca o sodnijskih razmerah na Koroškem. Pri deželnem sodišču sedaj v kazenskih zadevah zagovarja lahko slovenski, okrajna sodišča pa postopajo, kakor se jim zdi. Justično ministrstvo na pritožbe niti ne odgovarja. Jezikovna nesposobnost mnogih uradnikov spravlja stranke v silne žrtve. Za dokaz, kako so na višjih mestih informirani o naših razmerah, smo čuli tekom debate značilno izjavo bivšega justičnega ministra Steinbacha, ki je začuden gledal nekodepu-tacijo, ki mu je pravila o Slovencih na Ko roškem ter je končno povedal, da se mu je vedno pravilo, da se ondi govori le »Rosen-thalerdialekt."
O justičnih razmerah na Štajerskem sta poročala dr. Rozina in dr. Krašo-vec, ki sta se posebno pritoževala o eks-panzivnosti nemškega uradništva in o zatiranju slovenskega uradništva. Tekom debate se je čulo, da v Mariboru le dve pisarni vedno slovenski uradujeta in da so mnoge pisarne, katere v mariborskem okrožju Slovenci vodijo glede tega še jako na sla bem. Na to pravimo : Bodi to drugače, ali naj pa slovenska javnost obračuna s takimi pisarnami I
O justičnih razmerah na Primorskem je poročal dr. Rybaf med drugim: Višje dež. sodišče v Trstu ima samo laške napise. Sodnijske razmere na Goriškem so boljše, le okrajno sodišče za kaz, zadeve v Gorici dela izjemo. Dež. sodišče ima samoslovenski in samolaški pečat. Slovenci odločno zahtevajo, da se razmere pri trgovskem in pomorskem sodišču, kljub nasprotovanju tržaške trg. zbornice zboljšajo. Stari žalostni odnošaji so še vedno pred trž. porotniki. Najslabše je v Istri. Le ondi, kjer je slovenski odvetnik, se v jezikovnem oziru kolikor toliko pravično postopa Pri višjem dež. sodišču je le na papirju slovenski senat, v tem senatu pa sede sodniki, ki niti besedice ne razumejo slovenski. Posebno je treba obsojati razločevanje pri imenovanjih in da se ne gleda dovolj na jezikovne zmožnosti. Dr. Rybaf je prijemal .Vzajemno podporno društvo" v Ljubljani,
češ, da pošilja nemške vloge k tržaškim sodiščem kjer vendar nimajo nobenega pomena, ker so uradniki Lahi, Slovenci in Hrvati. Sklenilo se je obrniti na društveni odbor, naj se to predrugači.
Na predlog dr. Pretnerja se je sklenilo, zahtevati zboljšanje jezikovnih razmer pri delavskem razsodišču v Trstu in da državna pravdništva proti slovenskim.,.«t|ipaencem povsod vlagajo slovenske obtožnice.
Pri volitvah v odbor je bil izvoljen dosedanji odbor. Članarina je ostala neizpre-menjena.
Pri slučajnostih se je na predlog dr. Trillerjev sklenilo, da pristopi .Zveza slov. odvetnikov" z zneskom 200 K kot ustanov-nik društva slov. odvetniških pomožnih uradnikov v Celju. To društvo želi ustanoviti lastno bolniško blagajno ter je prosilo, nai bi odvetniki ukazali svojim uradnikom, da pristopijo tej blagajni. To je bilo odklonjeno, sprejet pa je bil predlog dr. Majaronov, da misel za ustanovitev lastne bol. blagajne društvo simpatično pozdravlja, da to teženje podpira ter želi priti v dotiko z odborom društva odvetniških uradnikov, da se skupno dogovori o tem in o organizaciji za starost in onemoglost ter se o tem na prihodnjem občnem zboru „Zveze slov. odvetnikov" poroča.
Predsednik je ob pol 2 uri popoldne zaključil občni zbor.
Rusko-jnponskn volskiT
Mirovno vprašanje.
Pariz, 15. julija. Witte se je s carjem pogovarjal o svojem mirovnem poslanstvu. Wittejevo pooblaščenje ni polnomočno, ampak precej omejeno. Car mu je označil svoje stališče; car dela velike težave, ker se ne more sprijazniti z zelo težkimi pogoji Japonske. Najbrže se bo ruska vlada vendar upognila. Witte ni nikakor carju ljub, vendar je edini, ki more državo rešiti poloma. Domnevajo, da bo Witte porabil svoj vplivni položaj in preustrojil predsedstvo ministrskega sveta, ki je dosedaj bilo brezpomembno, v s r e -dišče vse državne oblasti. Witte bo vzel seboj kot pomožnega svetovavca državnega svetovavca Gorodaseca, ki pozna položaj v Ameriki.
Berlin, 15. jul. Tukajšnji diplomati menijo, da bo\Vitte po miru izkušal ustvariti rusko-japonskozvezo. Witteja pričakujejo v Wašington.
Berlin, 15. jul. Witte se odpelje to sredo iz Peterburga v Pariš. Witte dobi za svoje poslanstvo pavšalno vsoto 5000 rubljev in 400 rubljev povrh.
Berlin, 15. julija. „Berliner Zeitung" poroča iz Peterburga. Witte se poda v Ncw-york na brzoparniku »Kaiser Wilhelm III" 26. t. m.
Dunaj, 16. jul. „Pol. Korr." poročajo iz Londona: Japonci so zadovoljni z imenovanjem Witteja. Doslej ni Japonska dosti pričakovala od mirovne akcije, ker je ruska vlada bila na nejasnem kaj naj počne. Sedaj pa se ie položaj izboljšal, dasi tudi imenovanje Wittejevo ne znači skorajšnjega sklepa miru.
Peterburg, 16. julija. Po londonskem poročilu „Novega Vremena", se položaj za brzi mir slabša. Pred cušimsko zmago bi se bili Japonci zadovoljili brez vojne odškodnine, sedaj pa, posebno še po črnomorski vstaji, so se njih zahteve zvišale. Japonska hoče pridobiti, kolikor mogoče velik kos ruskega ozemlja, da bi pozneje lahko posegla po celem ruskem obrežju ob Tihem morju. Angleški politiki so vznemirjeni vsled visokih japonskih zahtev. Sedaj že Angleži in vsi drugi narodi priznavajo, kako neizogibno je potrebna velesila Rusija za evropsko ravnotežje. Sedaj že angleški rusofobi žele Rusiji častnega miru in miru doma.
Kitajci in mir.
Dunaj, 14. julija. Kitajski državniki dementujejo govorico, da je ruska vlada
podpihovala Kitajsko, naj povdarja ob priliki sklepanja miru svoje suverenne pravice v Mandžuriji.
Japonsko prodiranje na Sahalinu.
London, 14. julija. Iz Tokia poročajo: Dve križarki in štirje torpedolovci so pod varstvom topniškega ognja vsega brodovja izkrcali drugi pehotni oddelek. Rusi se niso upirali, Japonci so zasedli uradna poslopja, svetilnik Kondo in zaplenili vse oglje in državno posest.
Tokio, 15. julija. (Uradno.) Japonski vojni oddelek na Sahalinu poroča, da je japonska pehota pregnala Ruse iz Vladimi-rovke in Blijneje in zasedla oba kraja 10. t. m. Rusi so se umaknili severno od D o -1 i n e j e in se s strojnimi puškami trdovratno upirali. 11 t. mes. so jih Japonci z vso silo napadli in so vrgli Ruse drugo jutro nazaj proti Mauki. Rusi so izgubili približno 150 mož.
Položaj v Mandžuriji.
Pariz, 14. julija. Iz Peterburga poročajo: .Novoje Vremja" javlja iz Gunču-lina, da sojaponci pri Siu M i n -du koncentrirali sila mnogo čet. Kitajski ogleduhi javljajo, da je japonski tabor dolg 15 km. To znači ofenzivo.
Ameriški krogi o premirju.
London, 15. jul. Iz Newyerka poročajo listu »Globe", da Roosevelt dela za premirje. Japoncem bi bilo premirje ljubo, Li-r. e v i č pa bi bil rešen popolnega poraza. Japonski poslanik noče ničesar govoriti o premirju, češ da to ne spada v njegov delokrog.
čegav bo Port Artur?
Dunaj, 15. julija. Neki visoki ruski dostojanstvenik se je izrazil, da Rusija Port Arturja Japonski nikdar ne bo priznala, ampak predlagala, naj ga izroče Kitajski. Ce bi Angleži ugovarjali, bo Rusija odgovorila v Himalaji in v Perzijskem zalivu. Vendar je to poslednje izključeno. Na vsak način Rusija ne sklene miru, ki bi Port Artur izročil Japoncem
Kako je Vladivostok utrjen.
Kolin, 16. julija. »Koln. Ztg." poroča iz Vladivostoka : Iz morske strani se sovražnik ne more približati Vladivostoku, ker se luko lahko zapre. Vode Amurjevega ustja prisilijo celo čolne za mine, da se ustavijo 6 km od utrdb. Streljati je mogoče na mesto le z največjo elevacijo topov in še to bi provzročilo poškodbe na lafetah. Otok Askold pa bi dobro zakrival napadalce.
Rusija.
Vstaška organizacija med vojaštvo m. Tudi v ruski armadi so pristaši prekucijske stranke. Več častnikov je izdalo oklic, v katerem se poživlja armada, naj dela proti samodrštvu za izpremembo državnega reda po demokratičnih načelih. Preku-cijski vojaki imenujejo svojo organizacijo: Woenaja organizacija političesnavo perevo-rota.
Umor carinskega stražnika. V Rigi so zaplenili carinski stražniki veliko število prekucijskih spisov in prijeli osebo, ki jih je hotela vtihotapiti in jo peljali v za por. Med potjo je bil pa ustreljen spremljajoči carinski stražnik. Napadalec je pobegnil.
Nasilen inženir. Pretekli petek je nameravala izvršiti policija hišno preiskavo pri peterburškem inženirju I/anuckemu, ki se je pa ustavil in usmrtil hišnika ter ranil nekega policista, na kar je pobegnil na streho, kjer se je utrdil. Na cesti se je zbrala velikanska množica, ki so jo pa razkropili kazaki z nagajkami. Le z veliko težavo so prijeli inženirja.
Odkrita tovarna zabombev Peterburgu. V središču prestoiice poieg poslopja prometnega ministrstva so odkrili
tovarno za bombe. Ko je došla policija v tovarno, je streljal stražnik nanjo Ranjena sta bila neki hlapec in neki policist. Napadalca, ki je imel ponarejeni potni list, so prijeli. Našli so veliko število popolnoma izdelanih bomb, 16 kg dinamita in mnogo oklicev na delavce, s katerimi se poživljajo, naj 22. t m mečejo med vojake in prebivalstvo bombe in razobesijo črne zastave, da proslave spomin polletnice krvavih peter-burških nemirov dne 22. januarja.
Pomiloščenjeza verske prestopke. »Vladni vestnik" je priobčil carjev ukaz, s katerim se olajša kazen osebam, ki so bile obsojene zaradi verskih prestopkov.
Nemir v Varšavi. V praškem predmestju je vdrlo kakih sto oseb v dve zloglasni hiši, kjer so plenili in pustošili. Proti izgrednikom je nastopile vojaštvo.
Kazaški izgred vLodzu. »Lokal-anzeiger" poroča iz Lodza: Na Komenskega cesti so povzročili pijani kazaki izgred. Ker je nastopila množica proti njim, so pričeli streljati in so ubili 15 oseb To je razkačilo množico tako, da je nadaljevala boj toliko časa, da je porazila kazake. Ubitih je večje število kazakov.
Pobedonoscevobolel. »Naša Žizn" poroča, da je resno obolel Pobedonoscev, ki se nahaja v inozemstvu.
Agitacija proti Židom. Uredništvo lista »Ruskoje Slovo" nabira podpise za prošnjo, naj se Židov ne prepusti v narodno zastopstvo.
Izgredi proti Židom Iz Varšave so sporočili listu »Slovo Polskie", da je v Jo-zefovi, v guberniji Pulavi, za časa močno obiskanega tedenskega semnja, vlomila druhal v neko prodalnico železa ter potem z železnimi palicami, ki jih je vplenila, napadla prodajalnice in stanovanja Židov. Nad 200 stanovanj je bilo razdejanih in vničenih. Blago so izgredniki pometali na cesto ter vničili. Redarstvo je bilo brez vsake moči. Izgredi so trajali več ur. Sele došlo vojaštvo je naredilo red.
Buli g in o v načrt us'tava. Iz Peterburga poročajo, da je bil minister notranjih stvari, Buligin, 14. t. m. v Petrovem dvorcu, kjer je carju predložil načrt ustave. Določiti se ima tudi, bo-li car dne 29. t. m. v Moskvi osebne proglasil sklicanje narodnega zastopstva
Shod zemstev prepovedan, Moskovski generalni guverner je naznanil carjevim namestnikom, da vlada ne dovoli nameravanega zborovanja zemstev in občinskih zastopov dne 19 julija v Moskvi. Zastopniki so nameravali izvesti velike načrte, ker so hoteli s pomočjo vojaštva prisiliti carja, da dovoli ustavo.
Ustreljeni mornarji .Potem-kina". »Daily (Jhromile" poroča, da se je vrnilo v Rusijo 30 mornarjev »Potemkina", ki niso dobili zaščite v Rumuniji. V Rusiji so jih pa takoj ustrelili. Ce je to res?
Vstaja na Ru s ko-Pol j sk em. V Jekaterinoslavem so razrušili stavkujoči rudarji vse stroje in zažgali tovarne in več drugih hiš.
.Po te m k in" je priplul v Sevastopol. V Olesi je demonstrirala velika množica, ko je zagledala ladjo. Policija je prijela 40 oseb, ki jih je obsodil mestni glavar takoj v enomesečni zapor.
Upor med kazaki V Lodzu se je pritožilo 60 kazakov po zaupniku pri rit-mojstru zaradi slabe hrane. Ritmojster je pa ustrelil zaupnika. Ko so nato pričeli kazaki groziti, je nastopila pehota in odvedla 60 kazakov v ječo.
Hrvatje v ogrski krizi.
Drž. poslanec dr. G a v r a n i č meni, da ne gre zahtevati združitve Dalmacije s Hrvaško, ker bi ogrska koalicija sicer v to privolila, pa zahtevala, da se Slavonijo priklopi Ogrski. Kar se pa tiče armadnega jezika, so vsi Hrvatje edini v tem, da se ima uvesti med hrvaške polke hrvaški po-veljevalni jezik.
Vstaja na Kreti.
Vstaši se napadli pri Rudeci 13. t. m. angleški oddelek, ki je izvršil neko hišno preiskavo. Ranjena sta bila dva vojaka. Trdi se, da nameravajo vsled tega dogodka nastopiti velevlasti energično nasproti vstašem.
Vstaja v Jemenu
še ni zadušena in Turčija vedno pošilja nove čete v srečno Arabijo. Tako naj bi se vkrcalo 1000 turških rezervistov iz Ma-moret Ui-Azisa v mersiniškem pristanišču, a so pcbegnili malone vsi.
Anarhistični načrti.
„Vossische Ztg." poroča iz Rima, da sta odpotovala dva nevarna anarhista iz New Yorka v Italijo. Nalogo imata umoriti italijanskega kralja in pa predsednika fran coske ljudovlade Loubeta.
Odpad Norveške od Švedske.
»Aftonbladet" poroča, da so obdržali Norvežani pod orožjem ono moštvo, ki je bilo pozvano k orožnim vajam, dasi bi jih bili morali odpustiti že 14. julija.
Trgovinska pogodba
med Nemčijo in Bolgarijo bo v kratkem podpisana, ker so malone že dovršena pogajanja.
Srbija.
B e 1 g r a d. Nadporočnik Borislav Ni-količ, ki je bil pretekle jeseni radi afere z uredništvom »Opozicije" Veličkoča poslan iz armade, je zopet reaktiviran.
B e 1 g r a d. Ker se govori, da nameravajo srbskemu prestolonasledniku prigo-dom proglašenja za polnoletnega dovoliti civilno listo, pišejo razni listi proti temu. „Pravda" meni, da je že kraljeva civilna lista prevelika. „
Španija.
Umrl je bivši španski min. predsednik Villaverde. Po svojem mišljenju je bil konservativen, a prijatelj svobodomiselnih načel. Pokopan bo na državne stroške. Namesto odstopivšega finančnega ministra Urzaija postane minister Echegaray
Balkan.
Turki oborožujejo utrdbe ob Basporu in pripravljajo tri do štiri moderne bojne ladje za vsak slučaj, ne da bi se ozirali na ugovore ruskega poslanika.
Obilni zbor »Glasbene Matice"
se je vršil preteklo soboto v društveni hiši „Glasbene Matice". Občni zbor je otvoril predsednik »Matičin" g finančni nadsvetnik S v e t e k , ki je povdarjal, da j e 1 e t o s finančno stanje .Glasbene Matice" postalo ugodnejše ter je izrekel željo, da bi vstrajala „Glasbena Matica" na širokem polju, ki ji je v pravilih odkazano ter da bi se širila nje delavnost in bili vedno večji njeni uspehi na korist umetnosti
Tajnik g S i č je poročal, da je odbor imel v preteklem poslovnem letu 16 rednih sej, ki so bile vse sklepčne. Odbor je polagal posebno važnost na glasbeno šolo, ki stoji na tako visoki stopinji, da imponuje celo našim političnim nasprotnikom. V materijelnem oziru je »Glasbena Matica" letos vendar dosegla toliko, da se ji sedaj ni treba bati gospodarske krize. O šolskih izpitih, ki so bili te dni, pravi poročilo, so pokazali, da je šolski materijal iz-boren, uspehi pa naravnost presenetljivi. Poučevalo je 8 učnih moči. Izmed gojencev in gojenk se je učilo 138 glasovir, 54 gosli, 3 čelo, 2 flavto 16 solo petje, 120 teorijo, 14 harmonijo, 51 šolsko petje, dijaški zbor je štel 52 gojencev. — Ker so nekateri učenci obiskovali po več predmetov, znaša faktično število učencev 296, od teh je 197 instrumentalnih. — Glavni pevski zbor je štel 84 ženskih glasov in 64 moških t. j. 148 gla sov. Koncertov je društvo v preteklem poslovnem letu priredilo osem. Da so sijajno uspeli je posebna zasluga požrtvovalnega g. koncertnega vodje g. M. H u b a d a in načelnika moškega zbora g. prof. S t r i t o f a. Izredne podpore je imelo društvo od mesta ljubljanskega 3000 K, dežele kranjske 2400 K, države 1200 K, Kranjske hranilnice 400 K ki pa podpore ni hotela zvišati. Ker pa kljub tem podporam »Gl. Matica" še vedno nima pokritja za redni letni primanjkljaj, ki znaša 4600 K, se je obrnil odbor s prošnjo za podporo tudi do slovenskih posojilnic in hranilnic. Odzvale se je 13 društev s 765 kronami. Pokojni obč. svetnik Skerjanec je društvu volil 500 kron, g Nolli je v spomin svoje umrle hčerke daroval 200 kron. Da pa se je zboljšal denarni položaj društva je doseženo to s tem, da je država izbrisala društvu še dolžno posojilo v znesku 1 6 . 5 0 0 k r o n, Društvo ima 10 častnih, 74 ustanovnih in 566 rednih članov, skupaj 650 društvenikov, poleg tega pa še 148 članov pevskega zbora. Društvo je nakupilo 6 samospevov od La joviea in Bajukove narodne pesmi, kar se je razdelilo med člane. Društvo je kupilo tudi
Iv. pl. Zajca partiture „Iztočne zore". — O izidu razpisa nagrad za manjše pevske zbore po deželi smo že poročali. P. H a r t m a n je poslal društvu svojo fotografijo v velikem formatu. Tajnikovo poročilo končuje s pozivom, naj se društvo vedno bolj s krepkimi močmi dviga k svojemu cilju.
Blagajnik g. Pavel L o z a r je poročal da znaša sedaj čisto društveno premoženje 47 332 K. Dohodki so znašali 28.959 kron, (za koncerte 3567 K), stroški 23.375 92 K (za koncerte 2425-10 K.)
Koncertni vodja g. H u b a d je poročal v imenu asanačnega odseka: Pred sedmimi leti je znašal društveni dolg 87.500 kron, sedaj je dolga 43.000 kron. Treba bi bilo, da bi tudi pri nas pomagali drušvu poklicani faktorji tako, kakor pomagajo drugod sličnim društvom. Treba bi bilo zvišati redne podpore. Upati je, da to storita ljubljanski občin, svet in deželni zbor. Dalje pa se je bavil asanačni odbor z vprašanjem, ali bi ne kazalo premeniti pravila tako, da bi redni člani plačevali namestu 4 krone 6 kron, da bi se šolnina nekoliko zvišala in da bi se vpeljala nova vrsta članov: podporni člani, ki bi plačevali po 12 kron na leto. Radi tega se bo vršil v kratkem v dvorani »Glasbene Matice" nov izreden občni zbor, da se zasliši o tem mnenje članov, katere je treba tudi vprašati v koliko refl^ktirajo na društvene muzikalije.
V	novi odb®r so bili izvoljeni gospodje: za predsednika Anton Svetek, za odbornike: dr. F r. G o r š i č , A 1 e k s. H u-dovernik, Pavel Lozar,Fran M i 1 č i n s k i, dr. Ivan Orel, dr. V 1. Ravnihar, dr. Rudež, sod. tajnik Koblar, Anton Reich, Anton Svetek ml., Anton Stritof, Janko Žirovnik, Albert Sič.
Prešernova slaunost.
Včeraj se je vršila v ljubljanski .Zvezdi" ob velikanski udeležbi na korist Prešerno vega spomenika ljudska veselica, h kateri je prihitelo na stotine gostov iz vseh slovenskih pokrajin in deputacije bratov Hrvatov in Srbov. V soboto popoldne se je pripeljalo okolu 25 Srbov, katere je sprejela velikanska slovenska množica s 30 Sokoli in društveno godbo. Pozdravil jih je g. dr. O r a ž e n povdarjajoč, da jim ne moremo prožiti bogastva, da pa jim nudimo pošteno slovensko roko. Odgovoril je obč. svetnik beligrajski g. M i 1 o š e v i č kličoč slavo kulturni vzajemnosti med južnimi Slovani. Pevci so zapeli — „Morje adrijansko". Pri vsprejemu je bil jako neroden aranžma, katerega so občudovali jugoslovanski gostje tudi v tem, da so morali drago plačevati stanovanja. Srbi so se zvečer udeležili predavanja .Prosvete", o katerem poročamo na drugem mestu, včeraj dopoldne so pa poleteli v Postojno, kjer so jih prisrčno sprejela ondotna društva.
Proti večeru so se Srbi vrnili v Ljubljano Došla je tudi deputacija 10 hrvaških odličnjakov.
Včeraj popoldne se je v bajno okrašeni in zvečer z neštevilnimi električnimi lučicami razsvetljeni »Zvezdi" zbralo na tisoče cbčinstva. Nemška anonimna pisma, da bodo Nemci metali bombe, niso vplivala. Do 11. ure je bilo oddanih 10.0 0 0 vstopnic, lahko se pa računa, da je potem prišlo še kakih 2 0 0 0 ljudi. Videlo se je tu, da je le ondi pravo življenje, kamor pritisne tudi priprosto ljudstvo in naš srednji stan. Pristaši vseh slovenskih strank so prihiteli, da pripomorejo, da se čim prej dvigne v Ljubljani Prešernov spomenik. Množica se je razveseljevala pri raznih paviljonih in ob krepkem sviranju društvene godbe ing dbe iz Kranja do ranega jutra. Navdušene pesmi so donele od vseh krajev. Prav po nepotrebnem je bilo v orožniški vojašnici pripravljeno orožništvo, ki pa je zaman čakalo, da bi nastali tisti neredi, katerih so Nemci tako željno pričakovali.
Pri prvi „šmiri" igral se je „P o 1 j u b", kjer so sodelovali gospica Slavčeva, gospod Verovšek in Nučič. Igrali so vsi izborno. Posebno nas je veselilo zopet enkrat viditi gospico S 1 a v č e v o. Pri prvem variete so pa nastopili različni umetniki, katerih imen pa nismo mogli izvedeti. — Pri drugi šmiri igrala se je »P o n e s r e č e n a š m i r a", kjer so sodelovali gospica Slavčeva in gospodje Verovšek, Lušin in Slavko. Občinstvo je bilo zadovoljno ter je s ploskanjem odlikovalo vse igralce Zadnji variete je odpadel, ker je bilo že vtrujeno občinstvo, pa tudi vse igralno osobje. — Združeni pevski zbori so zapeli pod vodstvom koncertnega mojstra Hubada. .Dneva nam pripelji žar" in ^rbičev »Slovanski brod"
Da se tudi pri tej veselici ni geslo .Svoji k svojim" popolnoma upoštevalo je pri ljubljanskih razmerah razumljivo samo ob sebi.
»Prosveta" — Prešernu.
V	soboto zvečer se je vršilo v dvorani .Mestnega doma" v navzočnosti srbskih gostov predavanje gosp. G r o š i j a o Prešernu. Predavanje samo, borno in
prazno po vsebini, je bilo jasna priča, kako malo je sposobna »Prosveta" za kulturno poslanstvo med Slovenci. Zalostnejšega izpričevala svoje dušne reve si to društvo pač ni moglo dati, kakor s tem, da je določilo za predavanje znanega domišljavega Grošlja. Mislili smo, da nam .ta najboljši poznavalec Prešerna" res naslika socialni milieu, v ka terem je živel naš pesnik prvak. Mesto tega nas je dolgočasil z govorniškimi tiradami o rožmarinu, čustvenosti, mračnem duhu in rimskem suženjstvu. Poza in geste so pri-stojale njegovi otročji petošolski navdušenosti. G sp. Grošelj pač sam ne sluti, kakšen ignorant je. Slikal nam je dobo za časa dunajskega kongresa in j a n z e -n i z e m. O tem je trdil, da je bil „svo-bodomiseln" in da je hotel religijo »pono-tranjiti". Janzenizem pa je od svojega prvega početka bil reakcijonaren v pravem pomenu besede. Bil je strog, mrk, sovražen vsakemu napredku in vsaki kulturi. Janzenizem je udušil vsak polet duha, ker je nikal svobodno sodelovanje volje pri delu izveličanja. Tak je bil pred in tak za revolucijo. Grošelj naj se uči cerkvene kulturne zgodovine, da ne bo tako očitno kazal svoje dušne golote. Bil je pa še bolj impertinenten. Mož, ki bi imel odkriti slušateljem etiško in estetiško vrednost Prešernovo, se je drznil dajati naukov cerkvi, kako naj širi religioznost: izdaja naj zgolj molitvenike in naj se ne briga za javno življenje! Kdor hoče religijo poglobiti, ta jo mora okrepiti tako, da preustroji ne samo posameznika, ampak celo družbo To velja za vsako versko družbo in za vsako sekto. G. Grošelj je pač povsod drugod doma, kot v velikih kulturnih vprašanjih. Napravil je iz Prešerna karikaturo, nekakega Mazzinija in propovednika modernega poganstva. Prešernu se o tem niti sanjalo ni, boj med religioznim in ne-religioznim naziranjem mu je bil tuj.
Prešern ni bil »mučenik svobodne misli", ampak je bil notranji, duševni boj človeka, ki čuti in misli plemenito, a ga nižje hotenje in čutenje vleče k tlom. Tak je bil Byron, tak Lenau, tak Prešern, čeprav bolj »en miniature". Kako malo psihološko kritiško umeva Grošelj Prešerna, se je pokazalo pri tistih par frazah, ki jih je povedal pri »ocenjevanju" »Krsta pri Savici". Ta epos je Grošelju „produkt pesni kove resignaoije", spreobrnjenje Črtomirovo pa mu je disharmonija. Disharmonično je bilo poganstvo, ne pa krščanstvo, Grošelj pač ni čital del, ki obravnavajo notranjo krizo poganstva ob času njegove dekadence. Predavanje je bilo največja netaktnost proti Prešernu, ki stoji v svojih delih krščanskemu naziranju veliko bližje kot siromašni slovenski „mo-derni", ki je vse, kar ima, pobrala vse drugod kot pri .narodovi duši". Vpričo jugoslovanskih gostov bi bil moral Mefiito pač skriti svoje konjsko kopito in zatajiti svoje nizkotno in inferiorno sovraštvo do cerkve. Veseli nas pa, da je „ Prosveta" pokazala svoje »radikalno" stališče. »Prosveta" ni nič drugega kot filialka stare liberalne frazaste in duševno plitve stranke, samo mlajša je in manj routin''rana. Ce misli, da je s tem predavanjem kaj »kulturnega* dosegla, se zelo moti: s tako nevednostjo in slepoto se ne podira »farških" trdnjav! Med predavanjem je par naročenih kričačev delalo neumestne medklice in pritrjevalo, »da je tako". Sicer pa je imelo predavanje čisto malo uspeha: nekateri »Savani" so se kaj zaničljivo izražali o Grošljevi »šve-fhriji" in imeli so prav, saj ga dobro poznajo. O Petrarki naj bi bil Grošelj modro molčal, on pozna premalo italijanščino in romansko kulturo sploh, da bi o tem mogel govoriti.
Dnevne novice.
Vseslovenski dijaški shod.
Vršil se je shod zaupnikov slovenskega di-jaštva na Dunaju, ki se je posvetoval, na predlog zastopnikov katoliškonarodnega di-jaštva glede vseslovenskega dijaškega shoda. Večina je bila mnenja, da je shod potreben, da ga pa letos ni mogoče sklicati radi tega, ker je dijaštvo že sedaj za letošnje počitnice preobloženo. Sklenilo se je delati na to, da se skliče tak shod v kratkem, če mogoče že o velikonočnih počitnicah prihodnjega leta. Tako se bo shod, kakor je upati izvršil kmalu. »Zora", glasilo slovenskega katoliškonarodnega dijaštva, pravi o tem: Naše mnenje je pa vse eno, da bi ga bilo treba sklicati letos, ker je ravno sedaj vseučiliško vprašanje na dnevnem redu. Ugovor, da je dijaštvo sedaj z delom preobloženo, ne velja povsem, kajti stvar se nam zdi tako važna, j da bi bilo bolje kaj drugega ©pustiti preje kot ta shod. Strankarski interesi pridejo tu 1 šele v drugi vrsti v poštev. Katoliškona-
rodno dijaštvo ima tudi svoj strankarski shod v Ljubljani, a vkljub temu je bilo za to, da se vseslovenski dijaški shod skliče že letošnje počitnice, ravno z ozirom na važni moment. Ostalo pa je s predlogom v manjšini. Stvari slovenskega vseučilišča pač to ni v korist.
»Slovenska dijaška zveza" je ime novemu dijaškemu društvu, ki ima namen 1 organizirati delovanje dijaštva med narodom v domovini zlasti o počitnicah, 2. vnemati med dijaštvom zavest narodne in stanovske solidarnosti y obrambo skupnih interesov, 3 bojevatiza slovensko vseučilišče. Društvo je vseslovensko. To se nam zdi potreba posebej povdarjati, ker doslej takega društva še nimamo, a je to idejo treba ravno še daljše posebej povdarjati. V tem smislu pozdravljamo ustanovitev tega društva. Pravila so bila predložena vladi 23. junija t I. Kdaj se bode vršil ustanovni shod, ne vemo. Oglase sprejemajo sledeči gospodje: phil. V. Marinko, Dobrova pri Ljubljani; phil. los. Puntar, Unec, p. Rakek; ing. F r. V r h o v n i k , Tunjice pri Kamniku. Več o društvu še poročamo. Na društvo opozarjamo zlasti gg. abiturijente, ki morejo po društvenih pravilih postati redni člani takoj po dovršeni maturi. Ako bodo pravila pravočasno potrjena, bo društvo že v avgustu začelo delovati.
Počitniški shod katoliškonarodnega dijaštva se bo vršil med 20. in 30 avgustom. Na dnevnem redu so tri znanstvena predavanja, in dva referata o organizaciji katoliškonarodnega, oziroma vsega slovenskega dijaštva. Po referatih se bode vršila debata, kjer bo imel vsak udeležnik priliko povedati svoje mnenje o zadevah, ki se tičejo slovenskega dijaštva. Po shodu se vrši običajni komerz
Učiteljski zastopnik v okrajnem šolskem svetu kočev> skem je bil izvoljen v soboto v skupnem zborovanju pri Stari cerkvi. Slovenci so se zedinili za kandidata nadučitelja g. Š t e -f a n č i č a iz Velikih Lašč, kateri je bil j potem voljen soglasno. Ob tej priliki i smo videli novega nadzornika g. P e e r z a. Videti je zelo agresiven, kar bo morda vzdramilo slovenske narodne zaspance v našem okraju. — Četrtkov »Narod" n i hotel razumeti beležke v »Slovencu" od minule srede, ki se je tikala te volitve. Namesto da bi opozoril svoje somišljenike na nevarnost, ki se je povečala v narodnem oziru, napada po krivici gosp. dekana, »d a tožari učiteljstvovokrajnem šolskem svetu". Vse učitelje, ki poznajo blagega g. dekana, je neprijetno dirnola ta 1 a ž. „T o ž a r e n j e" naj pa »Narod" očita kakemu svojemu somišljeniku, ki je učiteljstvo le s »t o ž a r e n j e m" »zastopal" in bil tej svoji lastnosti zvest do zadnjih trenutkov. — Stara cerkev je pokazala nemško lice. Raz hiš so vihrale dolge „frankfurtarice". Hladnost, ki so jo kazali zlasti nemški učitelji, je kazala, da je nemška nacionalna nestrpnost zatrla zadnjo sled kolegijalnosti med učiteljstvom tega okraja. Vzgoja v kočevski »deželici" postaja čim dalje bolj šovinistična. Kakšne bodo posledice?
Poljedelci in orožne vaje. Vojaške oblasti se ganejo, če se jih le veuno in vedno drega. — Kolikokrat smo samo mi pisali, naj se poljedelce takrat pozivlje k vajam, kadar je najmanj dela na polju, a niti na tozadevne ministrske odloke so nižje vojaške oblasti niso vedno ozirale. — Vojnemu ministrstvu se je zopet zdelo potrebno izdati nov ukaz — odd. 2, št. 5565 z dne 11. julija, v katerem pravi med drugim: ponovno so prihajale razne pritožbe vojnemu ministrstvu, da se na določbe onega odloka, s katerim je bilo glede klicanja poljedelcev k orožni vaji potrebno ukazano, — n i vedno oziralo. — Vnovič se opozarja in ukazuje, naj se vsi pozivi, ki niso i z d ani v s m i s 1u tozadevne naredbegledena primeren čas, takoj razveljavijo. Tudi naj se začetek orožnih vaj z ozirom na čas žetve za nekaj časa odgodi oziroma doba primeroma skrajša. Videli bomo, v koliko se bo ta — tako
jasen in pozitiven ukaz — tudi upošteval, posebno pri onemu moštvu, ki je pozvano k nepotrebnim 28dnevnim orožnim vajam.
Zanimiva knjiga. Lansko leto o počitnicah se je v L ubijanji obhajala slav-nost desetletnega obstoja »Danice". Letos, ob obletnici tega slavja, ki je vsem udeležencem gotovo še v živem spominu, je izšla kot spomin na lnnsko slavnost lepa knjiga „Po desetih letih", ki ne popisuje samo delovanja „Danice" v prvem desetletju, ampak obseza tudi par temeljitih sestavkov, o delovanju vsega katoliškonarod-nega dijaštva. V knjigi se nahajata tudi oba govora na slavnostnem zborovanju: krasni govor g. dr. Kreka o nalogah slovenskega katol. dijaka in pa slavnostni govor g. Vin-cencija Marinka. O knjigi bomo o priliki še več izpregovorili. Danes opozarjamo nanjo slovensko javnost. Knjiga je elegantno opremljena in jo je dotiti po vseh knjigarnah po 2 kroni.
Stanje goriškega knezo-nadškofa monsg. Andreja Jordana je povoljno, bolezen se normalno zdravi in zdi se, da je za sedaj nevarnost odstranjena.
—	Izpremetnbe v justični službi. Načelnik okrajnega sodišča v Be ljaku svetnik Viljem p 1. Luschin je premeščen v Gradec, za deželnosodna svetnika sta imenovana sodnijska tajnika dr. Edvard Volčič v Novem mestu in Rihard Marckhl v Celju, ki je premeščen v Celovec in namestnika drž. pravdništva dr. A d o 11 Roschanz v Mariboru, ki je piemeščen v Celje in Jožef S p a n g 1 e r v Celovcu. Namestnik držav pravdništva v Ljubljani Rudolf T s c h e c h je premeščen iz Ljubljane v Maribor.
—	Novi avstrijski torpedovki „Busard" in „Kaiman" ploveta z Angleškega v Pulj.
—	Slavnost 300letnice Marijinih družb na Kranjskem. Udeležbo pri slavnosti so prijavile dalje: 16. Moška in mladeniška družba na J e s e -n i c a h , Gorenjsko, 17. Mladeniška Marijina družba na G o r i č i c i pri Domžalah; 18 Mladeniška Marijina družba v A m -brusu, 19. Dekliška Marijina družba v Šmarju pri Ljubljani.
—	Važna iznajdba v pomorski stroki. »Fremdenblatt" poroča o neki važni iznajdbi, ki zna veliko koristiti v modernih pomorskih bitkah. Neki ogrski pristav nekega topniškega inženirja, ki je bil enoletni prostovoljec v avstrijski mornarici, je iznašel nov vizir za topove. Mož je bil štiri leta sestavljavec strojev in je svojo stvar napravil dobro. Vizir so poizkusili na neki bojni ladji inozemske pomorske države; naprava je tako dobro funkcionirala, da je izmed sto strelov zadelo šestdeset. Izumitelj je zagotovil, da bi bil še bolj zadel, če bi bil uporabil še tri priprave, ki jih pa zaradi tajnosti sestave še ne sme pokazati.
—	Podaljšanje brzojavne službe v Krškem. Pri c kr. poštnem in brzojavnem uradu v Krškem se bode od dne 22. t. m. do 13. avgusta t. 1. vršila popolna podnevna brzojavna služba.
—	Ponesrečena avstrijska bojna ladja. Iz Pulja poročajo: Bojna ladja „Wien" je zadela 14. t m. ob 2. uri ponoči v Mezo Meledi na morska tla, ko se je hotela ogniti bojni ladji „Budapest\ Poškodovana sta krmilo in propeler. Poškodovano ladjo vleče „Budapest" v Pulj. V Mezo Meledo odplove bojna ladja „Ma-rija Terezija".
—	Za Strossmayerjev spomenik v Zagrebu je doslej nabranih 22 947 K.
—	Znani protestantski liberalni profesor Harnak piše: Verska družba šele tedaj izpolni svojo nalogo, če prekvasi javno življenje; če pronikne vse človeško delovanje in politiško življenje. — Kaj bo nato rekla slovenska liberalno podrepna moderna, ki je bila tako vneta za Harnaka?
—	»Društvo za promet tujcev" je imelo 13. t. m. svojo prvo odbo-rovo sejo Za načelnika je iz »oljen gospod Ubald p 1. Trnkeczy, mestni odbornik in lekarnar v Ljubljani, za podnačel-nika g dr. Vinko Gregorič, pri-raarij v Ljubljani, za blagajnika gospod dr. Josip Tominšek, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani. Deželni odbor je odposlal v odbor deželnega odbornika gosp. Petra Grassellija, občinski svet stolnega mesta Ljubljane pa občinskega svetnika g. Josipa Prosenca. Tajništvo se je poverilo g. Henriku L i n d t -n e r j u , kontrolorju pri deželnem odboru kranjskem. Odbor je poskrbel, da se delovanje „Dežeine zveze za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem" čimprej oživi.
— V Gorici krožijo srečke Holanoske kreditne banke. Opozarjamo občinstvo naj se varuje tega goljufivega podjetja, ki je že več ljudi v Gorici opeharilo.
—	Na Cresu niso sprejeli škofa Mabničat slavni mestni svetin — laški učitelji. Kedaj bodo neki uvideli, kakšno smešno in neumno ulogo igrajo.
—	Sola sv. Cirila in Metoda V Pulju je zaključila šolsko leto 13. julija. V Soli so razstavljena ročna dela učenk, ki so kaj lepa in izdelana p o j u g o-slovanskih motivih. Le tako vrlo naprej! - i^ipSI
—	Oče in sin utonila. Iz Celovca poročajo, da sta utonila 38letni pi-smonoša Jožef Hubaček in niegov 141etni sin Janez, ko sta se kopala. Hubaček je zapustil bolehno vdovo in troje mladoletnih otrok.
—	Velike nerednosti na tržaškem magistratu. Listi poročajo: L. 1898. je najel tržaški magistrat posojilo
24	milijonov kron za več naprav in zgradb Vseh 24 milijonov kron so pa porabili, ne da bi izkazali zakaj; pac so pa najeli novo posojilo za zgradbo norišnice, ki je bila določena v štiriindvajsetmilijonskem posojilu. Mesto proračunanih 60.000 K za to zgradbo so izdali že 450000. Ministrstvo je že 1. 1900 uredilo preiskavo v tej zadevi, pa je zastala. Oblasti naj vendar enkrat podregajo v to blato.
—	Strela je ubila 14. julija v Dobruški vasi 69 let starega Martina M o 1 e t a , bivšega klučarja v Šnocijanu Ob hudi nevihti je šel vedrit pod neko hruško blizo kapelice, kjer je našel smrt.
Odvetniški izpit je napravil pri tržaškem višjem dež sodišču odvetniški kandidat gosp. dr. Ivan Benkovič. Čestitamo!
—	Sprememba posestva. Grofica Auersperg je kupila v Sp. Šiški hišo št. 148 za 20 500 K. - Ljubljanski občinski svetnik g. J o s i p T u r k je kupil od gospe Marije Ane Kump rojene Souvan graščino Golnik pri Preddvoru za 83000 K.
—	Nesreča. Včeraj je cerkovnik s Stefanje vasi tako nesrečno padel z biciklja, da je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe
—	Angleži v Gradežu ? Govori se, da misli kupiti morsko kopališče v Gradežu družba Angležev, ki bi napravila iz Gradeža pravo moderno veliko kopališče. Ne verjamemo pa, da bi se to dovolilo od merodajne strani.
—	Ogenj. V Babni gorici štev. 9 je dne 12. t m. ob pol 8. uri zvečer pogorel pod s štalo vred. Govori se, da je zažgal slaboumen hišni gospodar. z,ugal je tudi nekaterim drugim, da jim bo požgal; vsled tega so ga odvedli na Studenec. Ker so ljudje hitro skupaj prileteli, enako ognje-gasci iz Skofelce, se je tem posrečilo, da se ogenj kmalu pogasili ter obvarovali le par metrov proč stoječo hišo. Bili so precej na licu mesta tudi trije orožniki iz Skofelce, ki so skrboli za red in varnost. Vsem torej, ki so kakorkoli pomagali pri gašenju, bodi izrečena srčna zahvala! Stavba je bila zavarovana.
—	Žalostna kronika. Ne mine dneva, da ne bi poročali o samoumorih, ki se dogajajo v Trstu. Včeraj se je zastrupil trgovec Alojzij Vizzi zaradi neozdravljive bolezni. — Utonil je v bližini Gradiške v Soči desetnik lovcev, Slovak Jožef Vozak.
—	Važno železniško zvezo mislijo napraviti med Istro in Dalmacijo. Stekla bo že prihodnje leto. Sla bo iz istrske obali, s pomočjo velikega prevoznega parnika črez otok Cres in Pag do Zadra, odtod pa v K o t o r.
—	Oče za sina. Gosp. Josip Va-lentič, nadučitel; pri Sv. Antonu (pošta Dekani), prosi sorodnike, prijatelje, znance in druge človekoljube, da mu ekspresno naznanijo, kje se nahaja njegov sin Vladimir, ter da ga blagovolč proti povrnitvi stroškov pridržati in čuvati, dokler pride sam ponj. Dijak se namreč skriva in boji priti domov, ker ni dobil koncem šolskega leta predobrega spričevala !
—	Strela - požar — toča. Dnč 14. t. m. ob pol štirih popol. je udarila strela pri »Tomažu" v Raneh v hišo, ki je takoj začela goreti, vnel se je takoj tudi hlev, ki je ravno tikoma hiše. Tako sta bili takoj dve veliki gospodarski poslopji v ognju. Bati se je bilo, da se požar ne razširi na sosedna bližnja poslopja. Hvala, da je prihitelo takoj dosti ljudi, da so rešili živino, in ogenj koljkor mogoče vkrotili. Gasilno društvo iz Zirov je bilo takoj alarmirano, ko se je pa zvedelo kje da gori se je pa ustavilo, da ni šlo gasit raditega, ker se bi bile brizgalne težko spravile na lice mesta. Vas je v hribih in eno uro oddaljena, in nima tudi nobene vode. Strela je omamila tudi
25	let starega fanta, kterega se je pa vendar posrečilo ga še oživeti, škoda je precejšna ker je zgorela tudi krma, tembolj je pa še posestnik pomilovanja vreden ker ni bil nič
zavarovan — Ravno isti dan ob 3. popoldne je toča silno pobila po vaseh Novavas, Ra-čova, Log in Krog Toča je padala v taki množini, da je bila zemlja popolnoma pokrita kakor s snegom, tako da še drugi dan ni vsa skopnela. Bilo je edino dobro, da ni šla na obširnem prostoru kajti koder je zadela je popolnoma uničen letošnji pridelek.
—	Slovenski dijaki, ki so z dobrim uspehom dovršili četrti ali pa kateri višji gimnazijski razred, se vsprejemajo v hrvaško frančiškansko provincijo sv. Cirila in Metodija. Oni, ki se žele posvetiti redovniškemu poklicu v isti provinciji, naj pošljejo do 15 avgusta krstni list, spričevalo zadnjega semestra, dovoljenje od staršev, zdravniško spričevalo in spričevalo nravnosti, potrjeno od gosp. župnika ali pa g. kateheta, na frančiškanski provincijalat v Zagrebu, Kaptol 9.
—	Za pogorelce v Horjulu je cesar daroval 2000 kron. Današnji uradni list priobčuje oklic za pobiranje darov. Sila je velika, zato naj bi se povsod spominjali Horjulcev!
—	Odlikovanje. Z zlatim križcem za zasluge sta odlikovana prijor usmiljenih bratov v Kandiji g. P. Kajetan Popotnik in primarij kandijske bolnice gosp. dr. Peter Defranceschi.
—	Strela je ubila 70 let starega posestnika Martina M o 1 e t a iz Dobruške vasi.
—	Skofeljca, 14. julija. Pri nas ljudje vedno bolj odpovedujejo zvezo s c. kr. domačo pošto. Maogi hodijo rajševenouro oddaljeno Šmarje, kakor da bi imeli čakati na milost naših uradnikov ali uradnic. Za kaj neki —?!
—	Vojaške vaje, takozvani ce-sarki manevri, na južnem Češkem, katere se bodo vršile od 4. do 7. septembra 1.1. v strakoniški okolici, obetajo v vsakem oziru biti zelo zanimive. Istih se bode udeležilo razun 8. (Praga) in 9. (Jožefovo) kora tudi ena divizija druzega (Dunaj) ali pa ena divizija štirnajstega (Inomost) kora. Vsega skupaj bode pri vajah navzočih: 86 bataljonov pehote, 24 eskadronov konjeništva in 32 baterij, to je 128 topov. Vojaštva bode torej približno zbranega 58.000 mož.
—	Šolske vesti. Prestavljena je učiteljica gdč. Ana Gestenmayer iz St. Vida pri Zatičini v Cerknico. Učiteljica gdč. Ana Jereb v Ambrusu je na lastno prošnjo umirovljena. Imenovan je učitelj g. Jožef Brin ar iz Sevnice za učitelja na meščansko šolo v Krškem. Drorazrednica v Horjulu se razširi v trirazrednico.
Štajerske novice.
š Imenovanje. V osmi činovni razred je povišan dr. Anton Medved, c. kr. profesor v Mariboru.
š Slovenski mesar v Celju.
Celjski Slovenci so že delj časa pogrešali svojega mesarja. Vedno so morali nositi svoj denar narodnim nasprotnikom. Zato se je na željo Slovencev naselil tamkaj dober in soliden slovenski mesar. Na podlagi po-izvedeb pri naših zaupnikih v Celju prav toplo priporočamo tudi mi dotičnega slovenskega mesarja gosp. Josipa Štel-c e r j a , ki ima svojo mesnico v hiši gosp. Kolenca na Graški cesti št. 22.
š Nemci med seboj. Nemško mariborsko pevsko društvo je pod vodstvom c. kr. deželnega sodnega svetnika Liebischa priredilo izlet v Konjice. Ker se niso Slovenci za nemška izzivanja zmenili, so se udeleženci nemške slavnosti sami stepli med seboj. Več udeležencev slavnosti je ranjenih ter so bili drugi dan od nemške kulture otekli.
š Pri Sv. Barbari niže Maribora so imeli žalibog že v četrtič točo, a sedaj, 13. t. m. ob 5. uri popoldne, nam je pojedla polovico trgatve. Ta toča se je z nevihto v sivih oblakih od severozahoda tu začela in v par minutah je bil celi hribček v dežni in točni megli ter lilo liki iz škafa med bliskom in gromom. Veliko škodo je tudi naredila na zeleno cepljenih ameri-kancih.
Ljubljanske novice.
lj Bombe na papirju. V soboto so se razširile po Ljubljani vesti, da bodo Nemci na Prešernovi veselici vrgli več bomb. Doslej neznani zlikovci so več osebam v mestu pisali taka grozilna pisma, meneč, da se bodo ljudje zbali in da ne bodo prišli na veselico Ta pisma bodo razstavljena v oknu policijske stražnice, kjer naj si vsakdo pisavo natančno ogleda. Dobili smo v roke dvoje takih neumnih pisem, ki se glasita: „Scbiitzbarster Herr Kham! Der Tag des Prešern Festes niihert sich und ni-mand ahnt was b6se Herzen viir Vorberei-tungen veranstaltet hatten. Von der Gegen-partei sind einige Verbiindete dieAUes vor-bereitet haben in eine Ungliicksnacht herauf zu beschvvoren und die slovenische Nation fiir imer zu strafen. Allerlei Sprengstoffe und Leitungen auch 6 Bomben sind bereitet
welche wahrscheinlich auf ein Zeichen in Wirksamkeit tretten vverden und miissen die ganze Sternalle zerstoren. Hiitten Sie sich und trachten Sie fern zu bleiben mit Ihrem Ge-schafte als mit Ihrer Person in derselben Nacht. Benachrichtigen Sie auch den guten liebenswiirdigen Herrn Zalaznik Jakob von diesem Vorhaben der Gewissenlosen am ge-nannten Abende. Ich will keine Gewissens-bisse wegen dem Verschvveigen dieser Un-that haben." — Drugo anonimno pismo se glasi: „Wohlgeborenes Fraulein M. Krejči! Hochgeehrtes Fraulein. Es thut mir leid Sie benachrictigen zu miissen, da mein Ge-wissen nicht ertragen kann ein so liebens-wiirdige Fraulein ins Ungliick gestiirtzt zu sehen, dass Sie sich wohl fern halten sollen von Prešernfeste in der Sternalle. Bomben sind bereitet und auch allerlei Leitungen ausersonnen dass man in giinstigen Momente die Sternalle in ein Todtenfeld ver-wandeln wird. Die deutschen Partheigenossen welchen dieses Fest wohl ein Dorn im Auge sein wird haben einige herzlose Leute unter sich welche in geheimen alle Vorbe-reitungen veranstaltet haben. Habea Sie auch die Freundlickkeit hochgeehrtes Fraulein und benachrichtigen Sie auch die Frau von Hotel Lloyd." — Nemci so se korenito uračunali Te puhle grožnje niso nikogar odvrnile od veselice.
lj Velika ljudska veselica za Prešernov spomenik. Vse p n.
tvrdke, prodajalnicc i. dr, ki imajo račune za sinočnjo prireditev Prešernove veselice, blagovolijo naj takoj predložiti svoje z dokazili opremljene račune g. tržnemu nadzorniku Janku Bleiweisu vitezu Trsteni-š k e m u . oziroma g mestnemu knjigovodji FranuTrdini.
lj Uršulinske dekliške šole v Ljubljani so v soboto končale šolsko leto s slovesno sv. mašo. Kakor povzamemo ličnemu tiskanemu letnemu poročilu, so oskrbovale uršulinke v preteklem šolskem letu 6 učilnih zavodov, ki imajo vsi pravico javnosti, namreč otroški vrtec, vnanjo petrazredno ljudsko in trirazredno meščansko šolo, notranjo petrazredno ljudsko šolo (vadnico), notranjo trirazredno meščansko šolo in učitelj i š č e. V otroški vrtec je zahajalo 50 deklic. — Vnanja ljudska šola je imela 10 oddelkov s 472 učenkami, med temi so sposobne 404, nesposobnih je 59 neizprašanih 9. Vnanja slovenska meščanska šola (za učenke 6., 7. in 8. šolskega leta) je imela v 3 razredih 125 učenk; sposobnih je 108, nesposobnih 15 in 2 sta neizprašani. Vnanja ljudska in meščanska šola nadomešča javno dekliško ljudsko in meščansko šolo v Ljubljani. Učenke meščanske šole se uče tudi modernih jezikov in godbe. — Notranja ljudska šola je štela v 5 razredih 219 učenk; 193 je sposobnih, 23 nesposobnih, 3 so neizprašane. Notranja meščanska šola je imela 129 učenk; šolsko leto jih je dovršilo 121 s po voljnim in 8 z nepo voljnim uspehom. — Učiteljišče je imela 2. in 4. letnik in tečaj za učiteljice ročnih del. V 2 letniku je bilo 35 gojenk, v 4. letniku 24. Ustmeni zrelostni izpiti so se vršili 19. in 21. junija, vse kandidatinje so naredile izpit s povoljnim, med njimi 6 z odličnim uspehom. Usposobljenost za učiteljice ročnih del so dobile 4 kandidatinje 1 ima izpričevalo z odliko. — Prihodnje šolsko leto se prične 16. septembra, v učiteljišču bodeta otvorjena I. in III. letnik.
lj Večerni počitek v ljubljanskih trgovinah. Piše se nam: Da bode gremiju trgovcev in društvu »Merkur" olajšano, to zadevo urediti, naj bode pojasnjeno, da se tudi na Starem trgu, v Florjanskih ulicah in na sv. Jakoba trgu nahajajo trgovine, katere imajo pozno v noč odprte svoje prodajalne. Mogoče se bodo dotični gospodje trgovci sami domislili, da to ni dostojno, ako se že ne zavzemajo za naprednost, vsaj z ozirom na svoje nastav-ljence, oziroma podložnike, bi morali drugače urediti. Ako se preračuni, da trgovski pomočnik dela od pol 7. ure zjutraj do desete ure zvečer, največkrat še dalje, 16 ur na dan, kolikor nobeden uradnik, nobeden obrtnik, še manj navadni delavec ne dela. Samo ubogi trgovski nastavljenec mora delati čez ure in se mu to prav nič ne od-škoduje. Ako ne bode ta opazka zadoščala, hočemo prihodnjič dotične trgovce z imeni ograjati. Veliko je uglednih trgovin, katere bi rade preje zapirale, ali iz konkurenčnih vzrokov ne morejo.
lj Ponesrečil se je včeraj na Prešernovi slavnosti Ivan M r a m o r. Padel je s karuslja ter se lahko poškodoval.
Ij Odvetništvu sta se odpovedala g. dr. Fr. M u n d a in dr. Mih. Truden.
li Došlim Srbom in Hrvatom na čast je bil v soboto zvečer na vrtu „Ilirijeu koncert, ki se ga je udeležilo mnogo občinstva.
lj Osebne vesti. Magistratni eks-peditor g. I. K a 1 i š je premaknjen v III. činovni razred. Mestni komisar g. Albin
Semen je imenovan za prvega magistrat-nega komisarja. — Promoviran ie bil na Dunaju za doktorja prava g. Erih M o s c h e iz Ljubljane. G. Mosche je stopil za prak-tikanta k višjemu deželnemu sodišču na Dunaju.
lj Umrla je Marica Klemenčič. lj Kolesar povozil. V soboto popoldne je povozil na Cesti na Južno železnico neki dosedaj še neznan kolesar 3letno Pavle Fuginove in jo tako močno poškodoval, da so jo morali prepeljati v deželne bolnišnico.
lj Kolo odpeljal. Pred nekaj dnevi je prišel k mehaniku Ernestu Speilu neki moški, kateri si je izposodil kolo vredno 80 kron in ga dosedaj še ni vrnil.
lj Potresno tresenje, ki je imelo središče okolu 700 km. oddaljeno je včeraj ob 1. uri 22 min. zabeležila tukajšnja potresna opazovalnica.
lj Pri tatvini zasačil. V stanovanje Marije Šimencove v Gradišču št 14 je prišel v seboto brezposelni čevljar Avguštin Čebul in ko je videl, da ni nikogar v sobi, je porabil prilike in ukradel nekaj denarja. Ke je pa Čebul odhajal, ga je opazil sin Simončeve, ga prejel in izročil policijskemu stražniku. Izročil se je sodišču.
li Generalni inšpektor arti-Ijerije fzm. Alfred vitez Kropatschek je došel v Ljubliano.
lj Na Prešernovi slavnosti v „i£,vezdi", je našel sprevodnik drž. železnice Ivan Grilc zlate b r o ž o. Dabi se v Sp. Šiški št. 196.
lj „Lada1(, društvo jugoslov. umetnikov, bi se bile imelo ustanoviti v soboto zvečer. Enaka društva so si že ustanovili Belgari, Hrvatje in Srbi. »Lada" ima namen prirejati med Jugoslovani umetniške razstave. Ker si pa v soboto navzoči glede naloge društva niso bili na jasnem, so izvolili gg. Vesela, Smrekarja in Gabra, da se informirajo, kakšno bodi društvo. Sestanek se je vršil v kavarniških prostorih „Ilirijeu.
Razne stvari.
Najnovejše.
Mednarodni odvetniški shod bo začetkom meseca oktobra v Liit-tichu.
Lakota na Španskem. Iz Andaluzije v južni Španski prihajajo poročila o silni lakoti, ki vlada v tej pokrajini. Španska vlada je za olajšanje bede dovolila 12 milijonov pezet.
Strela ubila je na fužinah grefa Renarda na Saksonskem tri, težko ranila pa 12 oseb.
Velika nesreča v Fermu. Med službo božjo dne 16. t. m. v ubožnici se je vdrl tlak. Ubitih je bilo 16, ranjenih pa 32 žensk.
Umrl je znani priljubljeni dvorni pirotehnik Stuwer, star 75 let.
Redka petindvajsetletni-c a. Avstrijski carigrajski poslanik pl. Ca-lice je praznoval 15 t mes. petindvajsetlet-nico, kar je postal carigrajski poslanik.
Boj klobukom. V Londonu se je ustanovile društvo, čegar član* se zavežejo, ob vsakem vremenu hoditi brez klobukov.
Cesarske pesmi niso hoteli peti dijaki koncem šolskega leta gimnazijci v Klatavi. 140 dijakov raditega ni dobilo izpričeval.
Magistratne poslopje se j e p o d r 1 o v Wohylovu na Rusko Polj • skem. 20 oseb je ubitih.
Morilka seje obesila. V ječi okrajnega sodišča v Bensenu v Šleziji se je obesila 66 let st^ra hišna posestnica, ki je bila obdolžena, da je zastrupila svojo hčer in njenega moža.
Darovi.
Poslani našemu upravništvu.
Za pogorelce v Horjulu: Z Ježice 5 K; gospod prelat Jan Rozman v Ljubljani 10 K.
Telefonska in brzojavna porotna.
Ormož, 17. julija. Včeraj so Nemci tu imeli Schillerfest. Tulili so na vso moč. »Slavnostni govor" je imel Vastian.
Komorn, 17. julija. Tu se je vršilo konstituiranje neodvisne stranke. Grcf Ap-ponyi je imel govor, v katerem je pozval narod naj ne odneha od vojaških zahtev, češ, da je mažarski poveljni jezik produkt državne potrebe za Ogrsko. Narod v tem pogledu noče nobenega kompromisa in miru ne bo, dokler se to vprašanje za narod po-voljno ne reši.
Budimpešta, 17. julija. Sedemnajstletni Štefan Orahos je umeril ljubimca svoje matere, Gabriela Raca, ker ta ni dovolil, da bi mladenič nadaljeval svoje študije.
Budimpešta, 17. julija. Odvetnik dr. Rosenberg se je z avtomobilom ponesrečil. Dobil je nevarne rane.
Belgrad, 17. julija. Pred kratkim ustanovljena slovanska banka namerava otvoriti slovanski trgovinski muzej, ki bo omogočil razstavljanje blaga slovanskih trgovcev in obrtnikov.
Trident, 17. julija. Poslanca Bo-nattija je njegov brat v prepiru radi ded-ščine zabodel.
Neapolj, 17. julija. Dva potepuha sta vdrla v stanovanje brata ministra Mirabella in sta ranila njegovo gospo. Zločince so že zaprli.
Bruselj, 17. julija. Tu slavijo slovesno 751etnico narodove neodvisnosti s sprevodom vseh društev in procesije. Kralja so navdušeno pozdravljali.
Pariz, 17. julija. Doslej so iz potopljenega podvodnega čolna »Tarfadet", ki so ga dvignili, izvlekli štiri mrtva trupla.
Berolin, 17. jul. Cesar Viljem se v kratkem snide s princregentom bavarskim. Sestanek je baje v zvezi z zmago centruma pri volitvah za deželni zbor.
Berolin, 17. julija. „Berl. Morgen-post" poroča iz Essena: Tu je imel 175 pehotni polk vaje po navodilih, danih osebno od cesarja Viljema. Cesar je uporabil stra-tegiške pridobitve rusko japonske vojske.
Varšava, 17. julija. Upravni svet železnice Varšava Dunaj je uvel ravnoprav-nost poljskega jezika z ruskim na tej progi in ugodil tozadevnim željam železniškega osobja, ki je napovedalo stavko, ako se ne uvede poljski občevalni jezik.
Peterburg, 17. julija. Pričakujejo, da se kapitan Klado povrne v pomorsko službo
Peterburg, 17. julija. Svjatopolk Mirskij bo imenovan za predsednika državne dume.
Magdeburg, 17. julija. »Magdeburg. Ztg." poroča iz Peterburga: W i 11 e , baron Rosen in profesor M a r t e n s , bodo odpotovali v sredo v Ameriko. Witte gre najprej v Pariz. Jutri se vrši pod carjevim predsedstvom ministrski svet, ki bo določil polnomoč pooblaščencev. V Peterburgu poznajo glavne točke japonskih pogojev. Japonska zahteva, da se ji izroči Sahalin in polotok Liaotung, se poderejo vladivostoške utrdbe, vrne Kitajski Mandžurija, prizna japonski protektorat nad Korejo, izroči železnico Harbin-Port Artur japonski upravi in plača vojno odškodnino 3000 milijonov frankov
Berolin, 17. julija Iz Peterburga poročajo, da ne bodo mirevnih pogojev predložili ljudskemu zastopu, da jih odobri.
Tokio, 17. julija. Iz Mandžurije ni ni-kakih poročil. Iz tega sklepajo, da se ofenziva še ni pričela. Med rusko armado je epidemija. Umrlo je več sto ruskih vojakov. V Mandžuriji je pričela deževna doba.
Peterburg, 17. julija. Kitajci na bojišču pripovedujejo, da je vsled vročine mnogo Japoncev zbolelo zlasti v ekolici Mukdena za kolero in kugo.
Peterburg, 17. jul. Ojama je prosil mikada, naj pusti, da se vojska nadaljuje do popolne japonske zmage. Japonski narod s tem ni zadovoljen. — Mikadu so podali nasprotno prošnjo v kateri pravijo: Dvakrat že je bil pripravljen Sedan za rusko armado, a obakrat se je rešila, in če zdaj žrtvujejo Japonci še stotisoč mož, bi bil uspeh vendarle, da se Rusi potisnejo za nekaj milj nazaj. Da bi vzeli Harbin in Vladivostok, bi bilo treba še mesecev vojske in ogromnih žrtev. Čemu torej nadaljevati vojsko? Naj se sklene takoj
mir!
Naročajte se na »Slovenca" 1 Nabirajte novih naročnikovi Čim več bo naročnikov, tem bolj se bo .Slovenec" izpopolnil in več bo nudil svojim čitate-Ijem.
Zahvala.
Najtoplejšo zahvalo izrekam vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da se je pogreb prerano mi umrle sestre
Helene
izvršil tako ginljivo lepo.
Posebno zahvaljujem čč. gg.: domačega župnika Antona Kocijančiča, kaplana šentruperškega, kaplana Men-cingera in o. salezijanca Povšeta, ki sta prihitela pokoj niči izkazat zadnjo čast.
Hvala tudi pevcem za lepo zapete nagrobnice, dekletom in deklicam, ki so nosile vence in vsem, ki so spremljali pokojnico na zadnji poti.
V imenu vseh sorodnikov
Franjo Neubauer
katehet - kot brat.
Kovaškega pomočnlJio
sprejme takoj
v trajno delo kovanje konj in vozov. Franc Rupar, kovaški mojster.
P. Škofjaloka št. 16. 1433 l-i
Učenec
ki je dovršil vsaj dva razreda srednjih šol se sprejme	i433
v tiskarski pouk.
Več pri upravništvu „Slovenca".
Razglas.
Mlekarska zadruga na Vrhniki postavi
novo stavbo.
Načrti In proračun se dobč pri načelništvu. Ponudbe, katerim se mora priložiti 10% varščine, naj se vložč do 21. t. m.
Odbor pridrži pravico izbirati med ofe-renti brez ozira na ceno. 1402 3-3	Odbor.
PODOBE
srce Jezusovo in Marijino, cesar in cesarica,
80 cm. visoke in 75 široke, v lepih okvirjih, se radi selitve ceno prodajo. 1405 2—2 Kongresni trg 13, I.
Okolu 500 hI. vino
dobrega, domačega iz lastnih vinogradov ima naprodaj po ceni 16-18 kr liter VINKO VANIČ, Krapina. 1435 i4_x
Vzorce pošljem na zahtevanje.
Mladenič
vešč staven, in nemškega jezika v govoru in pisavi^.
želi vstopiti v pisarno.
Naslov pove upravništvo nSlovenca".
Muhe so zopet sitne!
Njih pik je često smrtnonosen! Varujte sebe in živino! Edina zdatna obramba je ameriški
Miefoot' m .Diamond'.
Ust velja povsod 10 vinarjev.
Glavno zalogo za Kranjsko ima
1395 s Edmund Kavčič v Ljubljani. Veliko zalogo absolutno zajamčenega
pristnega vina ^
priporočano opetovano od knezoškof. ordinarijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima
Kmetijsko društvo v Vipavi. o»
Izborna kvaliteta; belo po 40, do 50 kron, sortirano najfinejše do 60 kron, rdeče po 35 kron postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. Izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.	mi 40
V zalogi je tudi tropinsko žganje. Za zadruge in večje množine izjemne cene,
Za obilne naročbe se priporoča Kmetijsko društvo v Vipavi.
**


Pptan I II If O C Šelenburgove ■ C ICI LUIIda ulice štev. G.
docela jamči za jako pristoječo
obute v.
Elegantna fasona, zmerne cene.
1432 3-1 Kot bivši topničarski polkovni črevljar speoijalist za brezhibne jahalne črevlje.
.\> >•/-!> 2 .v.	.n/
•>A>VA\ Vi> N>>>.\v.
V \v/. V—/, \V/, </X-•) .V. V".\ ."»/> .\V>AV> -/—.s
VA\>.V. •/i\> .V. .\/> v
mmmtm
Šv
icanija.
a
Jutri, 18. julija
velik koncert
vojaške sodbe.
1432 1—1
Začetek ob 7. uri zvečer, o vstopnina 40 vin. Otroci prosti.
K obilti udeležbi vabi najvljudneje .	,
Kenda.
MT Nakup In prodaja V* vsakovrstnih državnih papirjev, sreik, denarjev itd. Zavarovanja za izgube pri irebanjlh pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulantna z v r š i t e v naročil na borzi.
Menjarična delniška družba
hehcvr
M-------------«
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strebelgasse 2.
Pojasnila	v vseh goapodaraklh in flnan6nlh
■tvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipeknlaoljakih vrednostnih papirjev in veatnl naavetl za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih
glavnlo.	18 150—75