1. štev.
V Ljubljani, v to 2. januarja 180.
Letnik VIII.
Inseratl «e «prejemajo in vel j 4 tristopna vrata:
ii kr., ue ne tiska Ikrat. in	o
1 - 1» I» M II	II
,i ,i ,, n 3 „
Pri večkratnem 'iskan i trna primerno zmanjSa.
R ok opiti
ie ne vračajo, nefrankovann pisma se ne sprejemajo.
N iroonino prejema opravniStvo (administracija) in ekscedicija na Dunajski cesti St. 16 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji.
Političen list za slovenski narofl,
Po pošti	prejemar	velja :
Za celo leto	, 10 — kr.
ra poileta	. . o	., —
ta četrt leta	. . ■> so
V adminlstraclii velja:
Za ceio ieto . . i gi. 40 kr tu poi ieri»	i ,, 20
sa četrt leta	'i „ 10
V Ljubljani na riom pošiljati _ veljA 60 kr. več na ieto.	\
Vrednlštvo je v Medijatovi hi5i, itev. 15.
Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Doba konfiskacij
se je zopet pričela. Dva dni zapored sta bil« konfiscirana enkrat „Slovenec", enkrat „Narod To je lepa ilustracija „Tagblattu", kteri nas je že za vladne liste proklamiral, sebe pa kot vbozega preganjanega in trpi čega opozicijonalca naslikati hotel, čeravno se mu ta nezgoda (konfiskacija) skoraj nikdar ne zgodi.
O tem, kar nas najbolj boli, ne smemo pisati, če nečemo sebi in bralcem škode nakopati. Ne vemo si druge pomoči, ko to, da se priporočamo našim poslancem, naj oni gorko podpirajo predlog češkega poslanca dr. Gregra, da naj se objektivno postopanje odpravi. Oči-vidno je, da se to postopanje nikakor ne vjema s tiskovno Bvobodo, kakor nam jo ustava obeta in skoraj bi si že včasih čase cenzure nazaj želeli, ker tačas je bil vničen le rokopis, ki se vedno z drugim nadomestiti du, zdi.j pa nam zasežejo cel list, ko je že ves natisnjen.
Vsi narodni krogi vero, dn nas je prej-žna (in dozdaj se še ni nič zboljšalo) sistema najbolj pritiskala v šolstvu; in ravno o šoli g. državni pravdnik ne pusti nič pisati. Ali zjK moremo veselje imeti do pisanja, ako so nam b.zvenih vprašanjih usta zamašena?
Pritisk na naš narod je ravno na Koroškim in Štajarskem najhu.ši; in ko smo o tem pisali, bil je list zasežen. Tedaj pač Dobene tiskovne svobode nemarno, in prosimo naše g. državne poslance, naj poizveilo pri g. minister-ske m predsedniku, če res Slovencem ne pri
vošči te svobode, ki jo drugi narodi, osobito Nemci, v polni meri vživajo?
V tem oziru pričakujemo pomcči od državnega zbor8, naj on znani §. 300 in §. 54 nekoliko natančneje določi da ne bosta v ved-nem navskrižji s §. 15 državnih osnovnih postav, vsled kterega je vsakemu dovoljeno, svoje mnenje pismeno ali ustmeno javno razglasiti.
Ni naš namen, konfiskacije same kritizi rati, ker bi s tem zopet postavi zapadli, ampak mi govorimo le za to, naj se dosedajne postave spremene in zboljšajo, da bodo časniki svobodneje dihali in da bomo vsaj na blizo sumi vedeli, kaj smemo pisati in kaj ne; po sedajnih postavah pa nam tega ni bilo mogoče vedeti, kajti že do stikrat se nam je kak članek prav nedolžen zdel, pa g državni pravdnik je bil druzega nazora, in je Bpoznal v njem ali kaljenje javnega miru in reda, ali pa zaničevanje oblastnij.
Z. dr. Gregrovim nasvetom, ki ga je tako jedernato zagovarjal v državnem zboru, smo pojiolnoma Možni, in želimo le, da bi pri gosp. ljudskih zastopnikih dosti prijateljev in pod-pirat.eljev našel.
Svoboda tiska je prva terjatev ysake svobodne države. Mi sloveuski časnikarji smo menda zadosti dokazali s svojim honetnim in zmernim pisanjem, da smo take svobode vredni, in da smo za svobodo zreli. Laž in nenravnost ste nam zoperui, do sleparstva se nam gjusi; naš edini cemen je, ljudstvo podučevati, k dobremu napeljevati, blagostanje naroda povzdigniti, domačo vedo in umetnost izbuditi in
gojiti, novim,"dobrim idejam pot gladiti, ljudstvu razkladati njegove ustavne pravice in tako ga peljati k pravi ustavni svobodi.
To so gotovo lepi nameni, in le ti dobri nameni razveselujejo nam srca, ter nam dajejo moč, vstrajati na težavnem svojem stališči, obsutim s trnjem stoternega nasprotstva in materjalne bede. Kdor pozna slovenske časnikarje, kako mislijo, delajo in trpe pod tolikimi uevgodnostmi, in kako malo osebnega dobička jim ta posel donaša, ta nam bo gotovo spričevalo dal, da smo za svoboden tisk zreli, in da smo si to Bvobodo zaslužili. Tedaj smemo pač tudi v tem oziru poboljška prositi in pričakovati !
Politični pregled.
Avstrijske deiele.
V Ljubljani 25. januarja. Franc Salm-Reifferscheid, predsednik odbora za kultiviranje zemlje na Češkem se je odpovedal temu mestu zavoljo nezadostnega znanja češčine Čudno je, da Reiffenscheid prej ni znal, da ni zadosti vešč češkega deželnega jezika, da še le zdaj to spozna. Gotovo, da je odstopil na želje vlade. Dobro bi bilo, da bi slovenščine nezmožni uradniki po Slovenskem posnemali Salm-Reiffenscheida.
Vsi časopisi poročajo, da se kmalo dopolni mhiisterstvo. Novi naučni in finančni minister bota vzeta izmed avtonomistov.
\ državnem zhoru se je začela debata o vravnavi zemljiščnega davka. Poljaki
Jezičnlk.
XVII. leto; spisal J. Mam.
(Konec.)
D.	Oliban Anton. — Kdo ne pozna njegovega „Oče naša in X zapovedi" po Alb. «tolzu? — Peti je začel O. 1. 1845 v „No vicah"; prva njegova : ..Tolažba". Pisal je dalje v „Slovenijo", „Drobtinice", v „Slov. Bčelo" in „Zgodnjo Danico" o svetih in posvetnih predmetih, v vezani in nevezani besedi. Ži-votopis Olibanov nam je podal (po njegovi smrti) iskreni njegov prijatelj Dragotin po „Novicah" I. 1862 (Spomini na grobu Ant. Olibana). Roj. 1824. na Kranjskem v Moravčah hodil je v šolo v Kamniku in Ljubljani in bil med odličniki. L. 184G šel v Celovec v bogoslovje; mašnik 1851; služboval v raznih krajih po Koroškem in slednjič pri Materi Božji na Jezeru, kjer 8. majnika 1860 umrl. Bil je 0. „živ, vesel, skoz in skoz resničen in odkritosrčen, včasih zamišljen, večidel humo-rističen tudi nekoliko zabavljiv, pa nikoli ne hudoben."
E.	Andrej Likar, rojen v Spodnji Idriji 1826., šolal se v Idriji in Ljubljani; mašnik 1855; Blužil v 5 krajih; umrl kot faj-mošter v Polomu na Kočevskem 1865. Njegov
„Zdihljej domovini" kaže, da je že predi. 1848. bil domorodec. Povedke, pesmi in druge spise njegove so prinašali „Vedež", „Novice", „Koledarček". Naj veče delo njegovo „Sveti zakon" 1855 (Kaj je? odkod ? ktere dolžnosti naklada?). Iz ilirskega je anonymno prestavil dvoje zgodovinskih glediščcih iger. Poslednji spis njegov, v Novicah 1863. , je „Cerknica in njena okolica." Mnogo druzih njegovih sestavkov se po časnikih raztresenih nahaja.
F. France Jeriša Detomil — iskren rodoljub, vsestransko izobražen, duhovit pesnik in pisatelj. Kolikokrat smo prepevali njegovo „Sem slovenska deklica" (po dotični ilirski)!! „Za dom in slovenski Parnas", piše Marn, se je Jeriša vnel I. 1848. in prve pesmi njegove se prilegajo duhu onega burnega časa. Marljivo je potem pisaril „Vedežu" — za mladino (odtod pridevek „Detomil"); pozneje „Sloveniji" in „Ljublj. časniku." Marsikteri spis njegov se nahaja v Bleiweisovih gimnazijskih ber.lih. Naj bolj ^zaslovelo je mladega pesnika ime po 24 „lleblejskih melodijah" po Byron u. (v „Novicah"). Prestavil je čvrsto Ilirsch-evo „Žandarsko". Marsikaj njegovega hranita tudi BI. „Koledarček" in Jan. „Glasnik". Jedemati so njegovi „Utriki." Nekteri Detomilovi spisi so prišli na svetlo še le po pisateljevi smrti.
Zadnjo spomenico po Herderji so prinesle „Novice" 1856. Rojen je Jeriša v Smledniku 1829., umrl — za kolero — na Dunaji še le 26 let star 1855. Bil je kandidat gimnazijske profesure.
G. Malo besedi o dr. Leonu V o n čijn i. Saj ga imamo še živega pred očmi možaka — po duhu in telesu—, poštenjaka do dna tega pojma. Videl in slišal sem ga jaz, ki to pišem, kot govornika pri Uršulinaricah in kot očeta v družini njegovih rokodelcev; bral marsikaj o njem in od njega: bolje ga ne moreš opisati, ko ti gaje opisal „Jezičnik." Res, prav tiiki je bil Vončina. Oj, nemila smrt, da nam tako brezozirno podiraš in pobiraš naše stebre! — Pisal je dr. Leon prejšnjih let v nemšk. jeziku v razne znanstvene in po-litiške liste. Tisučletnica ss. Cirila in Metoda ga je spreobrnila v slovenskega pisatelja. Kot tacega ga nahajamo v „Zlatem Veku". Od tistih mal je ostal zvest iu zaveden narodnjak, vpliven podpornik slovenstvu , desna roka našim prvakom. Delal je za cerkev in narodnost. Rodil se je Vončina v Novem blizo Reke 1826 ; gimnazij dovršil v Novomestu, licej in ¡bogoslovje v Ljubljani, postal profesor bogo-jslovski itd., umrl 4. nov. 1874. Kaj je bil, ka-1 zal je pogreb njegov.
bi bili radi to stvar zavolj lastnih interesov zavlekli.
Avstrijski budgetni odsek je pre-tečeni teden obravnaval budget skupnega vna-njega in vojnega ministerstva.
Državni poslanec Microscovski se
je poslanstvu odpovedal.
T nanje države-
Čruag-orska vlada bo kmalo odgovorila na okrožnico turškega ministra vnanjih poslov, ter dokazala, da so turške civilne in vojne vlasti podpirale albansko ligo. Mahome-dancem Črnagora ne vzame posestev, le uni, ki se bodo z orožjem v roki ustavijali okupaciji, zgube svoje premoženje.
Govori se, da angleški poslanec Lnyard odstopi ter na njegovo mesto pride Sir Juriji Elliot.
Nemška vlada je zveznemu svetu predložila novo vojno postavo. Nemčija bo svojo armado pomnožila za 80.000 mož. Inlanterijo za 11 polkov, poljsko artilerijo za l nov polk z 8 baterijami, 1 pešartil. polk in en bataljon pijonirjev se bo na novo vstanovil. Infanterija se bo pomnožila za 7°/0, peš-artilerija za 7, pijonirji za 5 in poljska artilerija za 13%. Vpeljava teh vovih vojnih oddelkov bo stala 27 miljonov mark, in njih vzdržava bo pomnožila vojni budget za 17 milj. mark na leto. Nemci čutijo, da niso priljubljeni v Evropi zavolj ujih prevzetnosti, zato se baje oborožu jejo na vse slučaje. Velike vojne bremena bodo naposled zlomile tudi Nemčijo, to je sad Bis-markove politike.
Avstrijski poslanec v Atenah grof Dubsky baje prevzame vodstvo del avstrijskega poslanstva v Carigradu.
Kako kritični so sedanji časi nam kažejo mnogoštevilne spremembe osobja evropske diplomacije. Izmed 20 diplomatov bivših na berlinskem kongresu sta že dva umrla, 10 jih je pa že premenilo svoje mesta , ali pa usto-pilo v pokoj. Le angleški zastopniki so še ostali vsi na svojih mestih. Pa tudi v drugih diplomatičnlh krogih so se godile velike spre membe. Rusija ima šest poslanstev pri evrop skih dvorih, a je od berlinskega kongresa že
4 poslance premenila. Avstrija ima 7 poslanstev ; pa razun v Vatikanu od tega časa vse poslance premenila. Francija je tudi izmed 9 poslancev, ki jih ima pri tujih dvorih, vtem času 6 premenila. Italija pa ima že od časa berlinskega kongresa že 4 ministre vnanjih poslancev in je že enega poslanca premenila. Prememb pri diplomatičnih mestih 2. reda pa že skoraj ni mogoče našteti. Da take pogoste spremembe diplomatov niso brez pomena, je jasno, ona svedečijo s sedanjim težkim meddržavnim položenjem.
Izvirni dopisi.
'Mi («oriške^a, 20. jan. Mnogo se je že pisalo o šibki plači katol. duhovenstva. Vse je bob v steno. Zakaj? Poprašajmo kak drug ,.genus musicorum"! kako so muziciralt uradniki? kako finančno osobje? kako so postopali učitelji in profesorji? kako vojaški častniki, žandarji itd.
Slišal sem z lastnimi ušesi, kako ponosno je govoril v ueki družbici veljavni c. kr. finan-čui nadzornik: „Našim možem se mora plača zboljšati". Isto tako so govorili in delali veljaki , predstojniki raznovrstnih c. kr. uradov pod „bürgerministerstvom". Glavarji so se bojevali z uma svitlim mečem, po zbornicah so korenito dokazovali v jedernatih govorih , da človek je človek, da za svoje bivanje mora vsak počez 400—000 gld. letnih dohodkov vživati. Dosegli so, kar so nameravali.
Le mi — „wir haben keinen Führer". Kaplanu zadostuje letna svota 210gld.; dosledno tedaj, da on ni človek.
Bil je ne daleč c. kr. davkar (zdaj počiva v mirni zemlji) z redno plačo 1200 gld.; do klade in izredni dohodki vrgli so mu 300 gld. In bi davk. kasir s 1500 gld. je svoje dni veliko veliko študiral, dospel je namreč do 4. razreda nekdanjih normalk. Njegov kolega, mladeneč bistrega uma, imel je več sreče dospel je konec 16 dolgih šolskih let do kaplanije, z 210 gld. dohodkov.
Ni mar štalir (Stallknecht) J. B. v Gorici na boljšem stališču? Omenjeui hlapec je tožil da ga je nek slepar za 400 gld. opeharil, rekoč : „To so moji trdozasluženi groši
celega
„leta1 ! — „Kako ste jih pač mogli prihraniti v enem letu? ' — „Prav lahko", odgovori, „dobro hrano, pa tudi kako staro obleko prejmem od gospodarja, spun na gorkem senu, tobaka ne smem paliti ne v hlevu ne v senu. Evo, „šparam" labko. V hranilnici pa pri ljudeh imam že kak stotak." — Skoraj bi ga kaplan zavidal. Saj ga.
Imamo pa drugi zlati vir — Stremavrove subvencije; to je prava toča. Ta se vsiplje na glave gg. kuratom majhnih duhovnij po 200 — 300 duš, drugi dušni pastirji, vikarji, kaplani, ki nosijo težo in breme 500 — 1000 pa tudi do 1500 duš, so tako srečni, da državna toča nad njihovimi glavami nikoli ne ropota. Al ti gg. nunci imajo veliko ovac. „Več ovac, več volne". — Kaj pa da! Narobe. So ovce, pa lačne, oskubljene; stalna nadloga pri fa-rovžib.
Zastran tih zloglasnih grošev sprožil je neki učenijdopisnik v goriškem „Folium dioe-cesanum" 1. 1879 str. 77 originalno misel. Či-taj, pa najdeš meč, s kterim je gordiški vozel presekan. Ti g. dopisnik je pač zadel na tarči v črno črni „centrum"! Leto se vidi, da je slep; ali pa sain tako blagega srca, da živi svetih nadah, da drugi imajo enako sočutje s trpečim sobratom. Najte! „Dixuimus nempe alias, — tako piše — nonnullis e consacerdo-tibus nostris istud in votis esse, ut (juisque Curatus aceptam a gubernio pecuniam in com-munem massam comportet, deinde vero con-fratres aligui... subsidia iis decernant et ero-gent, tjuos egentiores cognoverint". (T. j. Nadarjeni kurati naj bi iz cele nadškefije prejeti denar skup prinesli ter v en mernik ali hektoliter vsuli, iz kterega naj bi pooblaščenci zajemali pa drugim bolj potrebnim sobratom delili.) Dobro prav dobro! prelep ideal bra-tovske ljubezni/
Prezgodaj umrli msgr. dr. Hrast, ki je bistro znal presoditi duhovsko življenje, bi si ne upal trditi: ,,Quid enim? Presbyteros no-stros, uvidos, invidos, egoismo deditos creda-mu8?" Ko bi z vami g. učenjak Janez dr. Hrast od tega projekta (predloga} slišal, bi se za lase zgrabil ter vzdihnil prav globoko in hu-morno: „Risuin teneatis, amici"! „Pecunia" namreč je taka žila, da kdor jo ima enkrat v
To je tedaj kratek posnetek iz , Jezičnika" XVII., ki naj bi čitatelje napravil, da sežejo po knjigi sami in po obširnih — ne životo-pisih o njej, ampak sla v s tvo pisih. Glavne črtice iz življenja pisateljevega — sosebno javnega — so potrebne res, pa sploh tudi zadostne za karakteristiko literarnih njegovih proizvodov, nepotrebne pa so nadrobuosti iz privatnega življenja, zlasti če so pohujšljive ali če oskrunujejo ranjcega spomin. Še manj primerno je pritirovanje tacih reči, ki zadevajo druge in tretje osebe, pisatelja pa in slovstva malo ali nič. To pa ni Marnova metoda; on nam podaja zvesto pa s težavami nabranih in prebranih spisov dotičnega pisatelja; allotrija niso njegova navada. On spise kronologično uredujein v pisateljevem duhu — kolikor neobhodno treba — pojasnuje, a ne, da bi se moglo reči o njem, da v literaturi s u a do-gmata rjuaerit. Zato ga pa tudi imamo v „Jezičniku" opisanga, če ne človeka vsega, pač pa pisatelja živega pred očmi in gledamo dobo pisateljevo in o tej razvojno stopinjo jezika, pisave in slovstva. — Zapazil sem še neko drugo napačnost v naših ¡kakor še nekteri njegovi predniki, v „katoliški
značaja in življenja — na videz objektivno; — na zadnje pa vendar svojega junaka — ma lika brezmerno jioveličuješ tako, da se čita-telju ali poslušalcu zdi, kakor da bi bil bolj zarad napak, ko zarad zaslug časti vreden; kakor da bi nemoralnost ali nejevera ali kaj tacega bilo podlaga slavi njegovi. Zadel sem tudi že na to-le: Pesnik A. n. pr. mora biti po opisu surovež , misanthrop ... a t h e i s t, potem se pa razlaga njegova — molitev! In tacega „atheista" molitev se odlikuje na čelu kakega šolskega berila! Kakošna doslednost! — Še bi rad povedal, kako kdo „klasik" postane, kaj je „literarno zamolčanje" in druge take in enake, toda bi se moja razprava znabiti ne vjemala s tem, kar sem hotel danes povedati, da ne bode namreč nikomur žal, če prebere sam in sam presodi XVII. tečaj Marnovega „Jezičnika", ki se veliko lože da brati in ceniti zdaj, ko imamo v ličnem zvezku vso mikavno in podučao tvarino sku paj; prej v „Tovarišu" je bilo vse — se ve da, kakor drugače biti ne more — razvlečeno in jrazmrvljeno. — Dobiva se „Jezičnik", 1. 1879.,
pesteh, celega grla sklicuje: dimittaml' Kaj ni taka?
„Tenui earn nec Socius.
literaturopisih. Vse preiščeš v in na pisatelju i bukvarnici" v Ljubljani. Zadnji tečaj (XII.)
in krog njega; opišeš poBeboo
preiščeš mu rad temno
srce stran
in obisti; I njegovega |
83 strani stane 60 kr.
Domače novice.
V Ljubljani, 27. januarja (Stolni organixt Förster) nam pošlje na znanilo, da „Poslanega" v „Narodu" ni pital on. Mi mu to radi verjamemo, ker — če je že prav zmožen takih surovosti, vendar zmožen ni slovenskega jezika toliko, da bi jih mogel spisati.
(Občni zbor Marijne bratovščine) je bil v mestni dvorani dobro obiskan. Iz poročila od-borovega je razvidno, da se je premoženje društva v teku zadnjega leta za 1000 gold. pomnožilo, tako da znaša zdaj okoli 22.000 gl. Novih udov je pristopilo 125, umrlo jih je pa 58. V odbor so bili voljeni Drašler Franc, Jemec Gašper, Hribar Franc in Pajsar Tomaž. Za pregledovalce računov paArzelin, Grilec in Haderlap. Za revne ude se je dovolilo 40 gld. izvanredne podpore. Velik smeh je zbudil predlog nekega laškega žlajfarja, naščuvanega menda po drugih osebah , da naj se zopBt nemško uradovanje uvede, ki je je bilo lani odpravljeno, in naj se uraduje v obeh jezikih; to je pa popolnoma nepotrebno, ker so udje po ogromni večini Slovenci, in če se za enega ali dva Nemca uvede nemščina, morala bi v isto pra-
vico stopiti tudi italjanščina, ker je tudi par Lahov pri društvu; toiiko jezikov bi pač pro-vzročdo velikansko zmešnjavo; zato je občni zbor z veselostjo na dnevni red prešel čez ta predlog. Sicer se je zborovanje mirno vrešilo in je predsednik g. Ilegali zborovanje mirno in nepristransko vodil.
(Včerajšnji somenj) je bil precej mlačen. Živine je bilo še precej priguane, pa manjkalo je kupcev; po štacuuah se ni dosti poznalo, da je somenj.
(Škandal). Včeraj sta nam došla telegrama z Dunaja takih • le besedi in takega-le spisa: „Zemljisno davakarska postava vrnila odsegu novo poročaj e 8 dneh." Obravnava zemljiške postave vršila brez cherteka neki bolnega. Večerni listi pišejo, da ga ne 60 vec. Poslanci pričakujejo rešitev dopolnjen)a ministerstva pred obravnava bosanskih predlogov. Kaj je tO'? Ali se telegrafisti v slovenskem mestu norčujejo z našim jezikom, ali pa ga ne razumijo? Kako more telegrafično vodstvo kaj tacega z rok dati? Saj se vsak poba mora smejati taki pisavi. Ali smo za to ua svetu, da bomo ugibali take hieroglife, ki so pošteno plačane? Mi bomo poslali originala teh spak na Duuaj!
Razne reči.
—	Iz ilirske Bistrice, 23. jau. — Vabilo. Naša čitalnica napravi 2. februarja veliko „besedo" v spomin Valentina Vodnika s sledečim programom: 1. Pri zibelki (Mašek), 2. Deklamacija (Toman), 3. Večerna (Härtel). 4. Govor. 5. Zvonovi. 6. Gluh mora biti — burka v enem djanju. 7. Tiha noč. 8. Loterija. 9. Ples. Pri plesu svira kvartet čeških godcev Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za posameznike 1 gld. za družiue 2 gld. Veči doneski se s posebuo hvaležnostjo sprejmejo. Ker je čisti dohodek te veselice namenjen v prid stradajočih Istrauov , nadjamo se od blizo in daleč obilo vdeležbe, h kteri uajuljudueje vabi odbor.
—	Zahvala. Velečastiti gospod dr. L. Gregorec, urednik „Slovenskega Gospodarja" je odboru za stradajoče v Istri sto štirintndeset (134) goldinarjev in 35 kr. poslal. Odbor se imenovanemu gospodu iu v=em dariteljem naj toplejše zahvaluje za darovane svote ter jiin v imenu naših stradajoč.h bratov kliče: Bog jim povrni tisočero ! V imenu odbora za stradajoče v Istri	B e r b u č , tajnik.
—	Ministri od 1848 leta. Od tega leta do letos so bili v Avstriji sledeči ministerski predsedniki: Grof Kolovrat je uaatopil 5. aprila 1848, knez Schwarzenberg nastopil 21. novembra ravno tistega leta , grof Buol nastopil urad 11. aprila 1852 in je uradoval 7 let 4 me sece, za njem je postal 21. avgusta 1859 grof Itechberg predsednik ministerstva, 4. februarja 1861 nadvojvoda Rainer, 2G. junija 1865 groi' Mensdorf Pouilly, 27. julija 1865 je postal mi nisterski predsednik grof Belcredi, za njem 7 februarja 18G7 baron Beust, 27. junija tega leta grof Ed. Taaffe, 30. decembra 1867 knez Karol Auersperg, za njem je 24. decembra 1868 leta prevzel vodstvo ministerstva ;zopet gro Taaffe, kteri je postal 17. aprila 1869 mini-Bterski predsednik, od 15. januarja 1870 je 14 dni provizorično vodil ministerstvo dr. Nace pl. Plener in 1. februarja t. I. je postal mini sterski predsednik dr. Leopold Ilasner in ostal v uradu le 71 dni, za njem nastopil 11. aprila 1870 grof Adolf Potočki, 6. februarija 1871 grof Hohenwart, 30. oktoba 1871 baron Holz-gethan in uradoval le 26 dni, potem je 25. novembra t. 1. postal ministerski predsednik
knez Karol Auersperg ter predsedoval 7 let in 3 mesce, od 15, februarja 1879 je provizorično vodil mini8tersko predseduištvo dr. Stre-mayer, in za njem je postal ministerski predsednik grof Taaffe 12. avgusta 1879. — Minister vnanjih del je postal 18. marca 1848 grof Figuelmont in uradoval le 30 dni; za njem baron Wresenberg 8. maja 1848, 21. novembra 1846 knez Schwarzenberg, grof Buol 11. aprila 1852 in ostal v uradu skoraj 7 let, za njem je postal minister vnanjih del grof Itechberg, 17. marca 1859 in za njem 27. oktobra 1864 grof M e n s d o r f P o n i 11 y , ter 30. oktobra 1866 baron Beust, pod njem je 12. definira 1867 postalo ministerstvo skupno državno za obe državni polovici, 14. novembra 1871 je postal grof Andrassy minister vnanjih poslov in 8. oktobra 1879 baron Ilaymerle. — Ministri notranjega so bili: od 20. marca 1848 baron Pilersdorf, 18. julija 1848 baron Doblhof
21.	novembra 1848 grof Sadion, in 28. julija 1849 dr. Aleksander Bach, ki ja ministroval več nego 10 let, 28. avgusta 1859 je postal minister notranjih zadev grof Goluhovski, 13. decembra bodočega leta vitez Schmerling, 4. aprila 1861 je postal vitez Lasser vodja politične uprave, 27. julija 1865 postane Belardi minister notranjih zadev, 7. januarja 1867 baron Beust in 7. marca 1867 grof Taaffe, 30. decembra 1867 dr. Karol Giskra, 12 aprila 1870 zopet grof Taaffe, za njem 4. februarja bodočega leta grof Wart, potem je provizorično vodil ministerske dela sekcijski šef Wehli, 5. novembra 1871 postane minister notranjega baron Lasser, 5. julija 1878 knez Karol Auersperg in 15. februarja 1879 grof Taaffe. — Ministri pravovodja so pa bili od 20. marca 1848
22.	aprila 1847 baron Sommaruga. od 18. julija 1848 do 11. oktobra 1848 je bil minister pravosodja dr. Aleksander Bach, in 21. nov. 1848 je on zopet prevzel pravosodno minister stvo, 28. julija 1849 postane pravosodni mi nister vitez Schmerling, 23. jauuarja 1851 ba> ron Kraus, 18. maja 1857 grof Nadasdy, 26 oktobra 1860 provizorično prevzel ministerstvo pravosodja in 11. iebruarja 1861 je postal m: nister pravosodja Pratobeveru , 18. decembra 1862 dr. Hein, 27. juiija 1865 vitez Komas 28. julija 1867 vitez Hye pl. Glunek, 30. de cembra 1867 pa dr. Ilerbst, 2. aprila 1870 je postal pravosodni minister vitez Oabušnik, 6 februarja 1871 dr. Karol Habietinek, od 30, oktobra je ministerstvo pravosodni vodit, sek-cijski šef Mitis in 25 nov. 1871 postane Jnlij Glaser in za njem je prevzel vodstvo mini nisterstvo pravosodja dr. Stremayer 12. avgu sta 1879. — Ministri tioancev so bili : od 20, marca 1848 baron Kiibek , 2. aprila 1848 ba ron Kraus , 21. decembra 1851 ieta baron Baumgartner, 10. marca 1855 baron Bruck 10. marca 1855 je postal minister financev 22 aprila 1860 pl. Plenner, 27. julija 1865 grof Lariš-Monich, 21. januarja 1867 baron Becke 30. decembra 1867 dr. Rudolf Brestel, 12 aprila 1870 je prevzel vodstvo finančnega mi niBterstva sekcijski šef Karol Diole, in (j. maja 1870 je bil imenovan za finančnega ministra baron Ilolzgethan , 15. januarija 1872 b. Pre tis, in od 12, avgusta 1879 vodi provizorično finančno ministerstvo sekcijcijski šef Kertek.
Odgovor na „Poslano" Forster-jevega peresa v 1§. štev. „Naroda."
Ne bi bil verjel tega, kar se je zgodilo namreč, da se bo kdo v javnem političnem listu prepiral z „Brenceljnovo Rešpehtarjevo kuharco," kakor to stori Btolni organist in
glasbeni mesija „za Kranjsko in vse Slovensko", gosp. Forster z izposojenim peresom, ker sam, čeravno že dolgo ua Slovenskem bivajoč, se do znanja našega jezika do zdaj še ni ponižal. No, pa ker ve, da s tisto jezičnico bi ne prišel dalje, ko Don Quixote z mlini, se spusti brž v mene, na čegar ramah sloni Brencelj". Dobro, Don Forster, Vi ne marate suhih mlinskih lopat, ki človeka lahko čvrsto preko ušes oplazijo, Vi se lotite živega mesd, ker mislite, da to napadanega skli.
In tej svoji taktiki se imate zahvaliti, da odgovarjam jaz na Vaše „Poslano", ki kaže, da se tudi Vi niste dosti „likali", če se prav niste morda po „blatu in luknjah" valjali, kar meni Vaše izposojeno pero očita. Pa naj bo to, kakorkoli, pri nas doma nimamo tako velikih žlic, da bi se vsak izobraženja in kulture uajedel v četrt ure, nekteri je celo premalo dobi, na Žabjeku se je tudi nisem najedel, ali vendar če bi midva pod mero stopila — kdo ve, kteremu bi več manjkalo do „štriha"!
Ker ste Vi z izposojenim, pa slabo vrezanim peresom, spletli precej dolge litanije nii-me, menda ne bote dali brž zapreti, če Vam tudi nekoliko obširneje odgovarjati predrznem se.
Za prvo si izberem nekaj, kar se je Vam premalenkostno zdelo omeniti — če ni morda stavec iz pozabljivosti izpustil. — Se ve, kdo pa bo tudi takemu velikašu zameril, če se za malenkosti, kakor so na pr. volitve v mestni, deželni in državni zbor, ne briga, jaz Vam celo rad verjamem, da bi Vam bilo še ljubše, če bi od svojih dohodkov nobenega davka ne plačevali. Veseli bodimo revni Slovenci, če ljudje, ki se tako globoko ponižajo, da med nami zapuščenimi in ob naših groših žive, ne drže očitno z našimi nasprotniki, da ne volijo emčurjev. „Bodi vesel, para" — je rekel graj-ščinski oskrbnik kmetu, ki mu je desetino prinesel — „da še palice ne dobiš." In Vi — odpustite moji predrznosti — ste bili poklicani k nam, da popravite nevednega Riharja strašne grehe. Vsa dežela je upila tako dolgo, da Bte jo prišli odrešit. Potlej se pa iaz, ubogo ,nihče", krota, ki se po blatu valja, spravim nad Vas — se reče, ne jaz, ampak „Brencelj", kar je pa Vam vse v eni koži.
Pa še več ! čitalnica, ki Vam je že prej neprijetno dišala, Vam je zdaj prenizek, pre-podli krai, tam Vaša Prevzetnost nima več podobnega prestola. S svojim ministerskim odlokom od enega prvih dni t. 1. se toraj odpoveste tisti čitalnici, po kteri ste postali to, kar ste, kajti zdaj Vam ni treba več klečeplaziti pred veljavnimi narodnjaki, hvala Vaši Domišljivosti in Napihnjenosti. „Der Moor hat seine Schuldigkeit gethan" — v ogenj z lestvo, ki se več ue potrebuje!
Vse to je Vaše najeto pero pozabilo omeniti v „Poslanem", in to je vendar glavna stvar, potrebna, da človek Vašega izposojenega peresa črnilo razume, ker ravno zato se je „Brencelj" največ zaletel v Vas; ta sitna muha namreč kar ne more trpeti ljudi, ki narodu našemu nič ne koristijo ali ga malomarno prezirajo.
Kar to Vaše pero druzega piše, temu ploskam jaz in sem prepričan, da bo ploskal ves slovanski svet, kteremu je mar za zboljšanje po Riharji pokvarjene cerkvene godbe. Res je: če bi se bil jaz bolje „likal", če bi se „Brencelj" ne zakadil tu in tam tudi v kakega duhovnika, ampak se klatil le okoli govedi po hlevih, če bi jaz zmiraj doma tičal iu nikdar ne šel v nobeno gostilno, če bi bila vsa duhovščiua naša moji sovražniki, če bi „Brencelj" v noben farovž ne pribrenčal (ampak bi se vsa naročnina pošiljala Vam), če bi jaz ne bil „plačan prijatelj" duhovščine, bi bila Vaša cerkvena godba izvrstna, ljudje bi se kar zamaknili vanjo.
Ad vocem „plačan prijatelj duhovščine." Da, res plačan , pa kako I Mi smo domačini, se poznamo z mladih nog, jaz si štejem v čast, da so mi tisti prijatelji, ki me poznajo. In hvala Bogu, več jih imam nego jih bote Vi imeli, če še sto let živite. In od kod je to prijateljstvo? Od tod. ker smo Bkup ali vsaj ne daleč narazen dom;i in ker je vsak duhoven poštenjak in vnet za telesni in duševni blagor naroda našega, nikakor pa ne godec, ki pride s tujega gost za plačo, potem pa za-
bteva Se slave in to, da se navadijo poslušalci njegovih, ne pa on njihovih pesmi.
V drugem oddelku svojega poslanega se spravite nad našega nepozabljivega Riharja Tu pa oprostite, da tudi jaz odložim ponižnost in stopim Vam pred zobe. Kaj je bil Rihar? On je bil naš rojak, duba našega, on je oživil cerkveno petje po vseh slovenskih deželah in probudil pesnike in skladatelje k delu. Narod ga je sprejel z veseljem in najslavnejši naših cerkvenih pesnikov so mu skladali pesme, ktere je vglasboval v domačem — ne pa v tujem, husitskem, za naB mrtvem duhu. Njegove pesmi se po;o povsod, kjer se slovenski govori. Vi pa se predrznetev svojem „poslanem" pisati:
„Es liegen der Redaktion eine xMenge Ri-hat'icher Lieder vor, siimmtlich unter aller K r i 11 k Der so viel gerühmte Clerus der Laibacher D ücese soll sich vom Herzen freuen, dass endlich... mit diesen über alles Mass hinaus profanen und unreinen CompoBitionen aufgeräumt Wird, und soll mit allen Klüften mitwirken". (To je: Bodite hvaležni vi slovenski kosmatoušci in tepci, da imate mene, För-sterja.)
To pa še ni vse. Ta kritika, našega Ri harja. ki je imel v peti več pravega duba, kakor Vi v glavi, le prevzetnosti ne toliko, mora vsacega človeka žaliti. Vi ste v isti Wittov list pisali, da bo vse cerkve po Kranjskem poplavljene z Riharjevo brozgo (Rihar-scher Schlendrian) in s tem našo deželo po svetu razupili, da, obrekovali. Menite li, da vse, kar ni husitsko ali Vaše, je za nič, se ne sme peti v katoliški cerkvi na Slovenskem?
Najbolj abotnopaje, če se Vi indentifici-rate s „ceciljanskim društvom". Menda ste s tem vjeli tudi ono pero v „Narodu" na limance. „Ceciliansko društvo — to sem jaz" — pravite Vi. Ali to niste Vi. Ceciljanskega društva namen je lep, mi tudi ne dvomimo, da njegovo delovanje bo koristno, hvale vredno, da bo dobilo veliko društvenikov in prijateljev--
pa ne prej, da se odstrani Vaše Gospodstvo, Vaša domišljivost. Mi imamo svoje skladatelje, svojo glasbo, posvetno in cerkveuo, in če Vi hočete s svojega duha proizvodi osrečiti kak narod, osrečite svoj — češki narod, Slovenci smo za Vašo Premogočnost še prene-vedni, ne znamo ceniti Vaše Zmožnosti.
A, stoj ti „Alešovec", ti, ki nisi nič druzega, ko najet pisiin, ti škripač, ki znaš k večemu za ples gosti, pa še tisto slabo. Ti si „samouk" kakor je bil Rihar, in z istega spridenega časa, ti moraš pred Don Förster-jem kar poklekniti in vesel biti, če te b pota brcue. Don Förster je velikaš pripoznan od Witta, slavnega kralja vseh cerkvenih skladateljev. Kaj boš ti žaba proti takemu volu I
Pa ti Alešovec, ti tudi ne veš, kaj je „estetika". Ker se nisi toliko „olikal", kakor Don Försterjevo pero, vzemi v roke vsaj „fremdwörterbuch" da razumiš to besedo. Pa kaj veš ti o lepotičji! Si prenizkega stanu, tvoja nevedna mati te ni učila, kaj je lepo, pozneje se pa tudi nisi toliko „olikal", da bi se mogel zamakniti v vsako tujo reč, v tuj jezik, v tuje šege, v tujo vero, v tujo glasbo, Ti še zdaj ne verjameš, da domača reč ni nobena lepa, vzvišena, častitljiva, in da vse to mora k nam priti le od drugod in da le tisti je estetičen, ki ima okus za te reči. Tvoja in tvojih prijateljev matere bo bile nevedne Slovenske, ki so mislile, da ao domači žganci najboljša jed, zato tudi ti in tvoji tovarši nimate prav nič čutja za lepotičje — estetiko. Ali misliš, da so tvoje domovine gore estetične, dokler so sinje, bele ali zelene in dokler se po njih razlegajo domači glasovi? Kaj šel Te gore morajo biti rumene, ruaeče ali črne, po njih pa se morajo razlegati tuji glasovi, ki nikogar ne razvesele. nikomur srca ne ogre-jejo. Vidiš, ti neestetični Alešovec, to je estetika, do ktere se pa tvoj nizki duh nikdar povzdignil ne bo.
Ali ni tako, Don Förster in Vaše pro?
Res je. na Vaši strani je Witt Ali kdo je Witt? Nemec, slovanskega duba v sebi nima sapica. Ce bi mi pripoznavali take avtoritete, bi bili davno že na gnoj vrgli svo) jezik in vse slovenske knjige, ker so še veči nemški veljaki izrekli, da naš slovenski jezik ni za svet. Če bi toraj ubogali take svetovalce , bi ne imeli kmalu n č svojega — ne jezika, ne glasbe, ne
petja in nehali bi biti svoj narod. Čudim se le, da Don FörBter, rodom Čeh, išče spričeval pri Nemcih in se potem celo ponaša ž njimi.
Don Förster pravi tudi, da so prvi narod v glasbi čehi. Se ve, Don Föster daleč presega Liszta in Wagnerja, ki sta nedavno rekla, da prvi muzikalični narod v Evropi so Cigani; če toraj Don Förster usurpira za - se naslov prvega godca, bo moral reči odslej, da je C,-gan, ali pa se pravdati z Lisztom in Wagner-jem, ktera pač res od Witta nista pripoznana za taka muzikarja, kakor je on. Lep je posebno konec Vašega peresa, ki se prav lepo poda za brambo katoliškega načela, namreč izrek ajdovskega Rimljana: „Odi pro-fanum v u Igu s..." Vaše pero bo že toliko latinski znalo, da ve da za „vulgus" (druhal) je mene samega premalo, toraj bodo „pro fanum vulgus" vsi gg. duhovni in drugi, ki niso Vašega mnenja. Morda Vam bodo za ta novi priimek kako zahvalo poslali.
Naj ne zamerijo „Slovenčevi" bralci tej dolgi besedi moji z Don Försterjem. Jaz zmi-raj le za denar delam, on pa zastonj in morda še kaj po vrhu da, s svojega žepa. Daljnega prepira ne bo treba, ker Don Fösterjevo „pero" obeta „Narodu", da se je naročilo za večne čase mi-nj. To zagotovilo je porok, da bo Don Försterjeva cerkvena godba vsem po volji, dokler bo „Narod" izhajal; če pa ne bo, nas bo Don Förster zatožil pri Wittu, in potem nas nemara še v nebesa ne bodo pustili , če ne bomo Don Försterjevih peli.*)
Jak. Alčšovec.
*) Še nekaj ne pozabiti. Uosp. Rihar jo bil (i u-koven, toraj ni mogel imeti toliko uma za cerkveno glasbo in potjo, kakor ima obojoga tega Don Förster, ki ni duhoven in komaj smodko z ust vzame, ko v cerkev pride.	Stavec.
Poziv!
Večjemu delu Postonjskega okraja žuga v tem letu z nova revščina z vsemi žalostuimi nasledki.
V	občinah Vremske, Košanske in Vipav ske doline, ki meje na Primorsko, potem v celem sodnijskem okraji Bistriškem — skujiaj v 21 občinah s 26 000 prebivalci — je pre-obilna mokrota spomladi I. 1879, potem c*lo poletje neprestana suša, kakor tudi trtna bolezen prouzročila slabo letino, ki se v tej meri že zdavnaj ni pokazala niti v ouih krajih, katere take nesreče večkrat zadenejo, liazuu nekaj krompirja so se vsi drugi pridelki slabo obnesli.
Poizvedovanje o tej reči že sedaj kaže, da bode prizadetim spomladi semena in sadežev do čista manjkalo in da bode celo mala zaloga živeža pri večini komaj še zadostovala za meBec februarij.
Hitra in izdatna pomoč je tedaj silno potrebna.
Sicer se ni nič potrebnega opustilo, da se moremo v polajšanje revščine zanašati tudi na državno in deželno pomoč. Toda giede na pripravljena sredstva in podpore, ki bo arugje še v mnogo veči meri potrebne, je vendar dvomiti, da bi ta pomoč popolnoma zadostovala, do dobrega odpraviti stisko z vsemi nevarnimi nasledki.
Polen zaupanja se tedaj obrnem do čuta dobrodelnosti blagih prebivalcev te dežele, kteri se vedno prav sijajno v dejanji kaže. s tem . da v korist teh pomanjkanja trpečih razpisujem tu očitno nabiro in naročujem, da se dohajajoči mili darovi sprejemajo pri deželnih političnih oblastnijah ; za ujih primerno porabo se bode vse preskrbelo te sodelovanjem dotičnih občin.
Imena darovalcev in dohajajoči zneski se bodo razglasili v deželnem časopisu.
V	Ljubljani, dne 21. januarja 1880.
C. kr. dež. predsednik v vojvod.ini Kranjski: Franc vitez K 'Mina 1. r.
Za stradajoče Islrijanc so podarili:
V Idriji „Neimeuovan" 10 gl. V Mariboru „Neimenovan" 2 gl. V Tominu „Neimenovan"
1 gl. 50 kr. Č. g. Stanislaj Šranc, župnik 5 gld. V gostilnici pri ,,Pance-tu" (v Krakovskem predmesij) gosti 5 gld.
„Poslanih 71 gld. 50 kr. sem resnično prejel. Bog plati vsem dobrotnikom I Potreba je res velika. O Hugo Novljan."
V	Avstro-Ogerski, Nemčiji, Franciji, Angliji Rumuniji, Španiji, Holandiji in Portugalski
varovani
Wilhelmov
čaj za čiščenj« krvi proti pro-tiviu in putiko
je edino pomagalno
zimsko zdravilo.
!*X*XXZZX*Xi! 8XXZX%*XZK »CZi'XXXZZX«
H D. voljeno od « £ p	y U % V.led patenta »j
M ces kanceliie « **	K K Nj. velič. se 3
tes knncelije „	,n	^ ^	jj
£ Dunaj	za dobro K'« "jati. >J
H T-5S" »K spoznano. » «Dunaj 12 .naja« im	»* a<	hi -h °00- ml
KZZZZZZZZZS tszzzzzzzzts KZZZZZZZZZ»
Ta čaj sčisti ves Jivot, on preišče celo telo iq vse bolezni iz njega prežene.
Zn zmirom ozdravi protin, putiko, trganje-odprte rana in zastarele bolezni v nogah. spolske bolezni, kraste, gobo, leaaje na životn in v licu, in sifi-litičue bule.
Posebno dober j« pri bolnih jetrih, pri hemo-roidab, pri rumenici, okrepča štabe žile, odpravi bolečine v rokah in nogah, v želodcu, zapretje v spodnjem telesu, polueije, tok pri žonskah itd.
Ilolezni, kakor «krofeljne. bule in enake odpravijo se hitro in dobro. Če se ta čaj skoz več časa pije, ker ima to moč, da vse rezveže, in na vodo žene.
Pravega izdeluje le Franc Willi<-!||*. v Neunkirehen pri Dunaju.
Kn zavitek, nn H kosov razdeljen. po zdravniškem ukazu pripravljen, z nnvoilom v razuib jezikih, velja 1 gl in 10 kr. za zavoj.
.Svarilo. VarovHti se j« ponarejenih reči , in zmirom so mora zahtevati „VVilhelmov kričistilni čaj znper p-otin", ker se izdelujo več tnkih ponarejenih čnjev zoper protin in putiko, pred kterimi vsacega «varimo.
Pravi \\ ilhelmov kričistilni čaj zoper protin in putiko imajo na ]>rod«j:	(g)
Peii-r li»siiik v Ljubljani, Anton Leban, lekar v Postojni, Kari Ravnik, lekar
v	Kranji, Fr. Wacha, lekar v Metliki, I)om-Rizsoli, lekar v Novem mestu.
3SÜF" SB«|»cr -^S®
protin'»putiko
dobro zdravilo zelišna voda, ki se imenu
basorin.
ki je potrjena od cesarja, in jo izdeluje
Franc Willirliu.
lekar v Neunkirehen.
To zdravilo so zdravniki pregledali in potem jo dobilo od cesarja Franca Jožefa I. posebne pravice. S to vodo se mora človek od zunaj trdo pomazati (poribati) , ter ima moč, da trganje ustavi, kri pomiri , bolečine tttiši, ter je dobro zdravilo zoper slabe živce, zoper slabost in bolečine v udih, zoper protin, trganje, putiko. glavobol, omotico, bučenje v ušesih, bolečine v križu, zoper slabe in utrujene noge, (posebno dobro za gojzdarje, vojake) ; tudi če človeka v straneh bode, čo ga trga v nogah, in enakih bolečinah je ta voda dobra za mazanje.
Flašica z zdravniškim navodom in z zavitkom vred velja 1 gl. 20 kr.
Na prodaj jo ima	(6)
Peter l.assnik v Ljubljani.

M»
Izdajatelj in odgovorni urednik Filip Haderlap.
J. lilaznikovi nasledniki v Ljubljani.