60100200 PPIIV OSREDNJA KNJliNlCA p.p . 126 66001 *OpfcR DNEVNIK ^pitnln* ol ičana v gotovini Postale 1 grupo«. Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 248 (9856) TRST, torek, 25. oktobra 1977 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajat] e Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnih PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na rivln.nl Od 5. do 17. septembra 1944 se Ja naval v trskami .Doberdob* —- T°vf'u pri G01-61*!1 Trebuši, od 18 septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slov«nija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu/kjer je izšla zadnja Številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. JUTRI SE SESTANE CENTRALNI KOMITE KPI Ob popolnem soglasju zaključeno zasedanje vsedržavnega sveta KD Obnovljena enotnost posledica odprave notranjih sporov ali priprava na spopad z levico? - Spet govorice o Leonejevem odstopu — Po zaključku zasedanja vsedržavnega sveta krščanske de-ue/ra '» da nimajo najmanjšega mnenju komunističnega senatorja f trebuje država «vlado demokratič-jr en°jnosti», žal pa manjka tudi —* “1» komunisti ničesar drugega v mislih kut to, kar sporazum prcdvi-1,1 da nimajo najmanjšega uamena, da bi povzročili njegov neuspeh. U,, f,ai pa iiiaui iiiui ,. Va Politična volja, da bi spora-V® v šestih v celoti izvajali. Naj-sto>C fe*ave nc prihajajo od sociali-od'j_le ,avi in so-Na zasedanjih pojavilo nemalo Prav" Pripraviti na neizogibno, se čo^‘ na razbitje sporazuma (pa ačja.av se za sedaj nihče, noče spu-t. v predvidevanja, kdaj in ka s* bo to lahko zgodilo). fcn° Potrdilo. Hi) ^anje vsedržavnega sveta *las'Se je zaključilo s splošnim so-t*nk-ern’ pa čeprav z različnim; od-df/J.’ °krog politike soočanja, po strani pa je prav tako so-o, da KD ni priprav-v sii i še en korak naprej Piokt-ž 0Vanju s komunisti. V de-Scai1skib krogh n skrivajo tranVoljstva zaradi obnovljene no-Polo»e en°tnosti: današnji «11 po deVt> ,P°udarja, da «kljub predvi-U r™etn določenega tiska* je bi-Vi^i^-Prava «konstruktivna in na lj ' ravni* ter da je bila linija Itorn Zongresa utrjena «s prspev-eii4, Vse stranke*. Gre za resnično **r Piše demokrščansko liro’..0 7- ki jc bila dosežena po diskusiji. kli,,i. dejansko lahko ugotovimo — Fanf nekoliko izsiljeni privolitvi ^niia n*'a 'n kljub razločkom For-nijo ../ki pa se je skliceval na li-Mora Pi d U°ra 'n Zaccagninija) — da <^0 zasedanje vsedržavnega pov KD za sabo polemičnih re- dj ai Stlan' Pa se vsiljuje tudi dvom, ttaj 5?drda obnovljena enotnost znoči^ . ne toliko rezultat ugla- se pogostoma dogaja. Po sIm; notranjih sporov, kolikor po- K. , '•& i rln Kn nuni nll clfil Prisl 8 3!avest>. da bo prej ali slej str^ sP°Pa(ta in da -se mora s;: nanj pripraviti kar se da Od tod torej — menijo ne- ~~ popolno soglasje v podpo- Umni irfai/cvmi 1 nrvrru^iln in slcla^oeagninijevemu poročilu in 3e dokumentu, s katerim se ga -'učilo zasedanje vsedržavne-ySveta. t*ia Političnih krogih v Rimu se med ' dem n//a'iujejo govorice o domnev-l*eonp- stoPu predsednika republike Planil? Pred zapadom njegovega ta^/ata. Odstop naj bi narekovali osebni vzroki — Leonejevo hi/, le Deša — ko rač^-^ — kot tudi politični *0Sni]1 ^ odstopom bi se namreč i-deiov1 *belemu semestru*, ko je Paral-1/ie Parlamenta skoraj povsem ko na1Z!ran°i predvsem pa bi lah drjj a ta način favoriziral enega ali Pifest kandidata. Dnevnik «11 raa-^l'Pča°t Se v svo-i* zadn.ji številki ie k temu argumentu in trdi, da za javna dela napovedujejo, da bo v najkrajšem času podpisan dekret, ki uvaja omejitve, po drugi strani pa še vedno ni dokončno znano, kakšen obseg bodo te omejitve imele. Gotovo je le to. da bo v mestih še naprej veljala omejitev hitrosti do 50 kilometrov na uro tako za avtomobile vseh vrst, kot tudi za motorje. Glede hitrosti na cestah in avtocestah nameravajo razdeliti avtomobile v tri ali štiri kategorije z različnimi omejitvami. Avtomobili do 600 kubičnih centimetrov bodo lahko vozili s hitrostjo 80 na uro po cestah in 90 po avtocestah; za avtomobile med 601 in 900 kub. cm bo veljala omejitev 90 in 110 na uro, med 901 in 1600 pa 100 in 130 kilometrov na uro. To so predlogi, ki so jih izdelali izvedenci ministrstev in ki bi jih utegnili na vladni ravni še spremeniti. Vsekakor pa tudi izvedenci še vedno niso zaključili svojega dela — kot smo omenili na začetku — ker razpravljajo o možnosti, da bi vozilom z več kot 1600 kub. cm dovolili, da bi po avtocestah vozili s hitrostjo 140 kilometrov na uro. BEOGRAD — Na uradni in prijateljski obisk v Jugoslavijo je prispel burmanski zunanji minister Hla Fon. Popoldne je v Beogradu že začel pogovore s svojim gostiteljem, z zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Milošem Miničem. ZARADI DODATNE PREISKAVE 0 VLOGI SID Proces v Catanzaru v vzdušju negotovosti Včeraj so razpravljali le o obrobnih vprašanjih, ker se polkovnik D’0rsi ni javil v soditi dvorani Dl* a 1U eu&uuicuuj 111 uui, ua ,rečai ■ kratkim prišlo do tajnega ha Wa demokrščanskib veljakov, bitnPi^ere,m so razglabljali o morc- doi//11 °dstopu. Za sedaj gre le za hi, vp *» -------J - -•*« j° in govorice, ki pa posta- Sa' j™III{° bolj veredostojne, ko pa ko sedanji uradni demantiji ta- Peprepričljivi. CANDB3A CURZI ^lasjc med izvedenci n°vih omejitvah hitrosti ^Pstru m <-« 1*. glas:'J0 — še vedno niso dosegli so-sti - « vprašariju omejitve hitro- Izvedenci kar štirih mini-za prevoze, za javna de-notranje zadeve in za in- L * Za -Kiuoauju uuivjivvn. pi j‘j| avtomobile in motorje, ki naj uvedli na italijanskih cestdh g., '-'-•Al im iccuijaiiJiviii v-v. o ut* 11 Cestah. Sicer na ministrstvu CATANZARO — Čeprav dodatna preiskava o pokolu v Kmečki banki na Trgu Fontana, ki naj bi zadevala pomoč in potuho častnikov obveščevalne službe fašističnemu časnikarju Guidu Giannettiniju, se dejansko še ni začela, je bilo na procesu v Catanzaru včeraj opaziti vzdušje dokajšnje negotovosti. Prevečkrat je namreč 'žačetek nove preiskave pomenil ie poskus odgo-ditve dneva, ko naj bi vsaj del resnice o k)jučncm členu strategije napetosti in terorja prišel na danj da nc bi tudi tokrat odvetniki in zastopniki prizadetih strank bili v pripravnem stanju. Doslej je bilo v vseh uradnih izjavah poudarjeno, da mora catanzarski proces nu-prej, ne glede na razplet preiskave, ki jo botlo vodili milanski sodniki, vendar nevarnost zopetne prekinitve procesa obstaja in je ne gre prezirati. Posledica tega občutka negotovosti in obenem izraz nezaupanja v višje sodne kroge, ki so že večkrat dokazali, 'da jim ni veliko do tetra, da bi resnica o pokolu prišla končno na dan in da bi bili krivci krznorani, je vloga, ki jo je predstavnik prizadete stranke odv. AzZariti Bova naslovil sodnemu zboru in s katero je zahteval, naj proglasi catanzarskc sodstvo kot edino pristojno za vst-morebitne postopke v zvezi s poko lom na Trgu Fontana Potem ko je obnovil razsodbe kasacijskega sodišča v zvezi z raznimi spori o pristojnosti! je odv. Azzariti Bova poudaril, da je fcatanzarsko glavno pravdništvo prezrlo sklep vrhovnega sodišča, ko se je proglasilo za nepristojno in poslalo Milanu gradivo, ki zadeva domnevno pomoč obveščevalne službe fašističnemu časnikarju 'in' vohunu Guidu Giannettiniju. •sNaloga sodnega zbora je — je menil odvetnik — poudariti skladno z omenjenimi razsodbami pristojnost catanzarskih sodnikov in preklicati odlok glavnega pravdništva*. Po krajših posegih zagovornikov in javnega tožilca se je sodni /bor zbral k posvetu in po kratki razpra vi zavrnil odvetnikovo vlogo, «češ da ni v pristojnosti porotnega sodišča preklicati sklep glavnega prav-dništva*. S tem odlokom je bilo kratke 0-bravnave konec. Nadaljevala se bo danes, ko bo pred poroto pričal ix>l-kovnik obveščevalne službe Agostino D’Orsi. Le-ta bi moral pričati že včeraj, stavka železničarjev in megla (linijski polet iz Rima v Catan-zaro je bil odpovedan) pa naj bi mu onemogočili potovanje. Čudno je le, da polkovniku obveščevalne službe ni uspelo to, kar se je posrečilo dvajseterici novinarjev in štiridese-tcrici odvetnikov, ki so pravočasno prispeli v Catanzaro navzlic stavki in vremenskim neprilikam. Kot rečeno pa bo častnik vsekakor v sod ni dvorani danes. Predsednik dr. Scuteri je nato se znanil sodni zbor in odvetnike z zahtevo načeiika obveščevalne službe adm. Casardia, naj ga zaslišijo v njegovem uradu. Sodni zbor je r,a vlogo nekega zagovornika preveril umestnost zahteve in sklenil, da bo zaslišal častnika v Rimu 11 novembra. Končno so porotniki še vzeli na znanje pričevanje nekega neapeljskega jetnika. Gre za Francesea Primicina. pripadnika zloglasne fašistične organizacije «giustizleri d'I-talia*, ki trdi, da je bil povezan z obveščevalno službo SID s Stefanom Delle Chiaie in z Guidom Gian-nettinijem in .da na j bi zato vede! marsikaj e pokolu na Trgu Fontana in o umoru rimskega sodnika Oc-corsia. Zaenkrat je sodni zbor dal izjavo «ad aeta*. Verjetno bc odločal v prihodnje o teni, ali naj Primicina zasliši ali ne: (vt) Dr. Alessaiidriiiiju dodatna preiskava o pokolu v kmečki banki MILAN’ Namestnik državnega pvavdnika Emilio Alessandiini, ki je skupaj s sodnikom Gerardoni D'Am-brosiom vodil preiskavo o pokolu ' v Kmečki banki, bo vodil dodatno preiskavo q tem ključnem členu strategije napetosti in terorja. Kot je znano, je dodatno preiskavo, Id zadeva pomoč in potuho, ki jo je obveščevalna služba SID dala vohunu in časnikarju Guidu Giannettiniju, odredilo catan-zarslco glavno pravdništvo in se obenem proglasilo /a nepristojno, češ da je bilo kaznivo dejanje zagrešeno v Milanu med preiskavo dr. D’Ambro-sia. Alessandrinija je za sodni ivosto-pek določil državni pravdnik Mauro Gl-esli, ki je pred nekaj dnevi dobil zadevno gradivo od glavnega pravdtii-ka Pauleseju. RIM — Kljub temu da se je zaključila stavl;a železničarjev, ki jo je predvčerajšnjim proglasila enotna federacija CGIL, CISL in UJL. je bil tudi včeraj železniški promet znatno otežkočen , zaradi stavk osebja železniških postaj in avtonomnih sindikatov železničarjev. POPRAVILA BODO TRAJALA Dl VIT DNI Polemike o odgovornosti za okvaro na plavžu v tarantski železarni Zveza kovinarskih delavcev trdi, daje do okvare prišlo zaradi tehničnih napak, ravnateljstvo pa zarodi divjih stavk TARANTO -- Včeraj so tudi uradno. dejansko je že bil ustavljen, u-stavili plavž št. 5 v železarskem središču Italsider v Tarantu. Zamenjati bodo morali namreč tristotonski jekleni plašč, ki se je zrušil zaradi tako imenovanega termičnega šoka, ko je plavž delal neenakomerno. Od danes ne vsipavajo več koksa in železne rude v peč, kar omogoča, da dobijo lito železo, temveč vsipavajo samo koks, da bi ohranili kolikor toliko stalno temperaturo, da ne bi poškodovali notranje refraktame obloge. Dela za zamenjavo jeklene obloge, kar je terjalo posebno študijo, ker doslej niso še nikoli na svetu zamenjali take obloge, bodo trajala pri bližno'devet dni. zaposlenih pa bo kakih sto delavcev in tehnikov. Stroški gredo v milijarde. Trenutno so vsi delavci Italsidra, ki so zaposleni pri petem plavžu, na zasilnem dopustu. Ravnateljstvo železarne trdi, da je do okvare v jekleni oblogi prišlo zaradi blokade plavža, ki jo je povzročila divja stavka dvesto uslužbencev podjetja «Bel-leli*. ki je skrbelo za vzdrževalna dela pri Italsidru in ki so tako protestirali proti premestitvi v Genovo. Nekaterim delavcem omenjenega podjetja so že izročili sodni poziv, saj jih je Italsider tožil. Zaradj tega je prišlo do spora med sindikalno organizacijo kovinarjev in ravnateljstvom Italsidra. Zveza kovinarjev je namreč mnenja, da je d0 okvare prišlo ne zaradi stavke, temveč zaradi tehničnih napak. Predstavniki zveze kovinarjev pravijo, da so pred časom predlagali ravnateljstvu železarne oblikovanje posebne preiskovalne komisije, v kateri naj bi bili visoko kvalificirani tehniki, ki bi jih imenovalo ravnateljstvo Po eni strani in zveza kovinarjev i)o drugi. Italsider jc ta predlog zavrnil dikalni voditelji, da lahko upravičeno dvomijo o trditvah, češ da jc okvara bila posledica stavke. Od danes bo vrsta razčlenjenih stavk in sicer do 3. novembra, s tem pa hočejo delavci protestirati proti vpisu približno 1000 delavcev tarant-skega železarskega središča v dopolnilno blagajno, (if) temeljih socialističnega samoupravljanja, pa tudi boji za nove odnose v mednarodnem delavskem gibanju in vlogi Jugoslavije v razvoju in širjenju gibanja neuvrščenosti. Izvršni komite je ocenil, da je predlog dobra osnova za uvodni del poročila, ki bo pomemben prispevek k proučevanju razvoja socialističnih samoupravnih odnosov v Jugoslaviji. Poleg tega so na včerajšnji seji, ki je sodila v okvir priprav na 11. kongres, obravnavali tudi nekatera druga vprašanja iz tekoče dejavnosti izvršnega komiteja. J. M. RIM — Včeraj popoldne je prispel na štiridnevni obisk v Rim načelnik glavnega štaba argentinske vojne mornarice admiral Edoardo Masse-ra. V Italiji bo imel vrsto pogovorov s predstavniki italijanske vlade. Delavci Italsider pri tržaškem županu V'čeraj jc župan Spaccini sprejel delegacijo tovarniškega sveta tržaške Italsider in predstavnike pokrajinske FLM. Županu so predstavniki delavcev predočili nevzdržno stanje v livarni, še posebno potem, ko je upravni svet Italsider sklenil, da vpiše v dopolnilno blagajno 543 delavcev. Problem tržaškega obrala so obravnavali tudi ml izredni seji občinskega svetal Poročilo na 2* strani. DANES V STUTTGARTU POGREB UMORJENEGA HANSA MARTINA SCHLEYERJA Izjuve Irmgurd MoIIerjeve krepuk udurec urudni tezi o samomoru treh unurhistov Tudi odvetnik Croissant trdi, da jc za umor Baadcrja, Raspeja in Ensslinove odgovorna nemška vlada Nemški strokovnjaki bodo tudi na tujih letališčih pregledovali potnike, ki potujejo z nemškimi letali BONN — Teza o samomoru treh anarhistov v zaporu v Stammheimu jc dobila krepak udarec z izjavami, ki jih je dala italijanski televiziji zagovornica odvetnica Irmgard Moller Jutta Bahr - Jendges, ki so ji ... - v soboto zvečer dovolili, da sc je za nekaj minut sestala s svojo varovan- za,ra . ar..V-?° axljaj0. .silv i k* ob navzočnosti zdravnika in bolničarke. Odvetnica jc izjavila, da je bil čas za pogovor preskopo odmerjen in da bi ji Irmgard še mnogo povedala, če bi imela za to možnost. Bahr - Jendgesuva si vsekakor obeta, da ec bo v bližnji dobočnosti lahko spet sestala z Molkrjevo. Iz polurnega pogovora z Irmgard je odvetnica imela vtis, da nikakor ni mogoče govorili o samomoru treh anarhistov ter o poskusu samomoru njene varovanke. Irmgard Moller je v svojem peg" Priprave na 11. koimres ZKJ (Od našega dopisnika) BEOGRAD — Izvršni komite pred voru z odvetnico Jutto Bahr - Jend- želi Buden - VVucrtlemberg. Tam ges povedala, da jo v noči med po- (jejn 0{j ^ jetnikov, za katere so tudi Guenter Sonncnberg v Barceloni. Nemčija je to svojo zahtevo vsilila dvanajstim državam z grožnjo, da nječa letala ne bodo več pristala v teh državah, če ne bodo nemški strokovnjaki sodelovali pri pregledih potnikov. Prav tako predvidevajo možnost, da potujejo z nemškimi letali tudi oboroženi policijski agenti. (olni-šnice, ker je njeno zdravstveno stanje zadovoljivo ter jo premestili v zapor Hohenasperg v zvezni de- iiiniiitii, saj njegova vlada pričakuje ponoven val terorističnih dejanj. Preseneča izjava, ki jo je dal podtajnik za prevoze Ruhnau, ki je dejal, tja bodo možje «Bundesgrenz-schutza* pregledovali potnike nemških letal v trinajstih letališčih dvanajstih držav. Nemški funkcionarji bodo baje v civilu in ne bodo oboroženi, Ruhnau ni hotel iz' varnostnih razlogov povedati, za katera letališča gre, vendar se je izvedelo, da sta v tem številu letališči v Palmi de Mallor-ca. kjer se je začela akcija preusme-riteljev Lufthansinega boeuiga m. pa Predsednik vlade SFRJ na obisku v Varšavi VARŠAVA — V Varšavi so se včeraj dopoldne zrčeli uradni jugoslovansko - poljski politični pogovori, ki jih vodita predsednika vlad obeh držav Veselin Djuranovič in Pjotr Jareszetvicz. Delegaciji sta izmenjali mnenja o vseh dvostranskih vpra šanjih ter o aktualni mednarodni problematiki. Pri tem sta pozitivno ocenili sodelovanje med državama Včeraj dopoldne je Veselin Djuranovič s sodelavci obiskal tudi varšavsko tovarno avtomobilov, kjer sa je pogovarjal s predstavniki tega velikega kolektiva. Zvečer je poljski premier v čast predsednika zveznega izvršnega sveta priredil večerjo, med katero sta ■gBšt' in gostitelj i,'.menjala zdravici. Jugoslovansko poljski pogovori se bodo nadaljevali danes, medte« pa se bodo na ločenih srečanjih **-šli predstavniki odbora za vzajemno gospodarsko sodelovanje in zunanjega ministrstva ter drugi člani delegacij, (jm) Rizzoli zanika: Nobenega tujega kapitala v «(orriere detla sera» Giereka. Delegaciji sta govorili tudi o položaju v svetu, za katerega 1 značilna številna krizna žarišča, zlasti na Bližnjem vzhodu in v Afriki. Veselin Djuranovič je ob tej priložnosti poudaril stališča Jugoslavije, da mora proces popuščanja napetosti zajeli ves svet in da morajo j)ri njegovem uresničevanju sodelovati vse države. ga krila zahodnonemške krščanske demokracije. Prav ta udeležba n«J bi bila — po tej verziji — glavni vzrok odstopa odgovornega urednika «Corriere della sera* Piera Ot-toneja, na mesto katerega je Rizzoli pred dnevi imenoval sedanjega odgovornega urednika bolonjskega dnevnika «n resto del carlino* Franca Di Bella. •iMiiii«iMiiiiiii«imiii|iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiifiaitiiMiimiM BR si lastijo odgovornost za napad na občinskega svetovalca KD v Milanu Carlu Arientiju so teroristi prestrelili noge MILAN — Z letakom, ki so ga pustili v neki javni telefonski kabini, so si rdeči brigadisti .prevzeli odgovornost za nedeljski atentat na de-mokrščanskega občinskega svetovalca Carla Arientija. Po oceni izvedencev političnega urada milanske kvesture je letak avtentičen. Brigadisti, ki naj bi pripadali skupini Walter Alaisia (prevratnik je bil ubit v spopadu s policijo, potem ko je smrtno ranil podkvestorja Padovanija in podčastnika Bazze-go), so napadli demokrščanskega občinskega svetovalca v nedeljo zjutraj pred njegovim domom. Arien-ti je stopil na ulico namenjen k maši, 'ko so se mu približali trije teroristi (med njimi naj bi bila tudi ena ženska). Mladi svetovalec je hipoma reagiral in se pognal proti napadalcem, vendar neenakega boja je bilo takoj konec. Svetovalec je obležal na tleh s prestreljenimi prsmi in nogami, medtem ko so napadalci pobegnili z ukradenim avtomobilom znamke sjmea. Carlo Arienti, 31-letni baročni funkcionar, je bil izvoljen za občinskega svetovalca 1975. leta. Kot pristaš struje «movimento popolare* in gibanja «eomunione e liberazione* velja za desničarja, kljub temu pa si nihče ni mislil, da bi ga lahko teroristi izbrali kot tarčo izpada, saj mu niso nikoli neposredno grozili in v svetovalski skupini ni blestel jakov.. Sovjetski predlogi za varnost v Evropi MILAN — Založnik Rizzoli je vče-, ... i raj odločno demantiral, da bi pri- na vseli področjih m še zlasti gospo- vstopa tujega kapitala v za- darske stike. Pomemben prispevek | iožniško skupino. Kot je znano, s« k uspešnemu razvoju dvostranskih je v preteklih dneh veliko govorilo, odnosov so tudi srečanja jugoslo-! da naj bi Rizzoli dobil znatno finan-vanskega predsenika Tita in prvega • žno p0;|,joro iz Zahodne Nemčije, in sekretarja poljske partije Edvarda to iz krogov'bavarske CSU, desne- po posegih v občinskem svetu. Vendar je prav ta skop osebni oris nove žrtve terorizma značilen, saj zopet dokazuje, kako prevratniki izbirajo kot tarče svojih napadov nepredvidljive cilje in ljudi z namenom. da vzbudijo občutek strah* in negotovosti v javndsti. Kot rečeno si lasti odgovornost za izpad skupina VValter Alaisia. Gre za pristaše BR, ki so si prilastili Očetovstvo drugih tovrstnih izpadov, med katerimi naj omenimo napad na odgovornega urednika ljsta «H Gior-nale nuovo* Indra Montanellija. (vt) BEOGRAD — Vodja sovjetske delegacije na beograjski konferenci o varnosti in sodelovanju v Evropi je ostalim udeležencem predložil «ak-cijsko platformo*, ki bi morala odločilno prispevati k popuščanju napetosti. Sovjetski načrt predvideva tri »obveze* : sporazumno odločitev, da ae nihče kot prvi ne posluži jedrskega orožja; sporazum da se meje vojaških in političnih zavezništev' ne bi razširite in obvezo, da nihče ne bo prirejal vojaških manevrov, kjer bi sodelovalo več kot 50 - 60 tisoč vor S SEJE ODBORA SINDIKATA SLOVENSKE ŠOLE Ker ni ustanovljen slovenski okraj nihče na volitve v šolske organe! Odločna podpora osebju bivše ONA IRC ■ Ponoven poseg pri občinski upravi za rešitev vprašanja poklicne šole ki navaja norme za pričetek obnove in sanacije n- področju urbanistike. stanovanjskih in javnih gradenj. Jutri se sestane komisija za kmetijstvo, kateri bo odbornik Del Gob bo poročal o položaju v zadrugi »Vivai di Rauscedo*. Istega dne se bosta skupno sestali prva in tretja komisija, ki bosta razpravljali o zakonsk'h osnutkih odbora, PSI in KPI glede strokovnega u-sposabljanja. Prav tako na skup ni seji se bosta v četrtek sestali prva in druga komisija, ki bosta razpravljali o -akonskem osnutku KPI in P"! o spremembah in do-polninih k deželnemu zakonu za razvoj gotskih območ'j. • Drevi ob 20.3« bo v sejni dvorani Študentskega doma v Ul. Fabio Severa 158 koncert indijske glasbe s triom Khan. Pri svojih izvajanjih se trio poslužuje narodnih glasbil sitar, Na svoji sinočnji seji je odbor Sindikata slovenske šole razpravljal o treh zelo perečih vprašanjih, ki se tičejo slovenskega šolstva, ter soglasno sprejel zadevne s ki e; pe. Med temi je najvažnejši sklep, da se slovenski volilni upravičenci, tako šolniki kot starši, ne udeležijo prihodnjih volitev v šolske organe, ki bodo 13. novembra in 11. ter 12. decembra, ko bodo tudi prve volitve za šolske okraje. Sindikat poziva vse slovenske šolnike in starše, da se ne udeležijo teh volitev v znak odločnega protesta, ker še ni prišlo do ustanovitve avtonomnega slovfenskega šolskega o-kraja. Tako naj bi odpadle tudi predstavitve zadevnih kandidatnih list za volitve v šolske organe, katerim zapade mandatna doba. kakor tudi predlaganje kandidatov za volitve v šolske okraje. Po številnih posegih in protestih na vseh ravneh, preostaja to skrajno sredstvo, da se doseže ustanovitev slovenskega šolskega okraja in začne uveljavljati avtonomija slovenske šole. Odbor sindikata je nato proučil položaj v otroških vrtcih bivše u-stanove ONAlRC, ki so prešli pod državno upravo. Izrazil je svojo solidarnost z učnim in pomožnim osebjem ter prizadetimi starši ter odločno podpira njihove zahteve, da pristojne oblasti in krajevne u-stanove čimprej rešijo vprašanje osebja ter menze, ker je sedanje stanje nevzdržno. Pred zaostritvijo sindikalne akcije bo delegacija, ki je bila sinoči imenovana, posegla pri funkcionarki zakladnega ministrstva Rubagottijevi, ko bo te dni prispela v Trst. O občnem zboru bo odbor sindikata razpravljal na prihodnji seji, sinoči pa je proučil tudi položaj slovenske poklicne šole za industrijo in obrt. Predvsem je ugotovil, da se je število vpisanih v to šolo zelo povečalo, kljub temu in kljub večkratnim obljubam najvi- ^ ^jj m sekcijo ACLI in trža. š.,ih predstavnikov oblast, in trža- = 3edež RAI. V mestnem središču ške ob&nske uprave, pa je ta šo a je prj§j0 d0 večkratnega spopada še vedno priključena italijanski mec| fašističnimi demonstranti in po- coorlnii C/ili H 1 VPni A tli KAtTlO- i • • • • *______ :.. sarangi in tabla. Tržaško izvajanje je le postanek na turneji po Evropi. Vstop prost. Danes se sestane pokrajinski izvršni odbor PSI Danes se sestane pokrajinski izvršni odbor PSI. ki bo razpravljal o zaključkih centralnegc komiteja stranke za politično smernico alternative. Med drugim bo pokrajinski tajnik Carbone poročal o političnem in gospodarskem položaju, tudi glede na hud ukrep dopolnilne blagajne, ki je prizadel skoraj vse tržaške industrije z državno soudeležbo. Tajništvo bo tudi predlagalo enotno vodenje federacije glede na složnost v stranki pri poetičnih smernicah na krajevni ravni. Z ENOTNO RESOLUCIJO NA SINOČNJI IZREDNI SEJI TRŽAŠKI OBČINSKI SVET ZAVRAČA SKLEP IRI 0 DOPOLNILNI BLAGAJNI Pred sejo je župan sprejel delegacijo delavcev podjetja Italsider, ki so nato množično prisostvovali razpravi Odločen «ne» nameravanim ukrepom družbe Italsider, ki je odločila postaviti v dopolnilno blagajno zaradi omejitve proizvodnje skoraj tretjino osebja škedenjske železarne, je izzvenel iz vseh posegov na sinočnji izredni seji tržaškega občinskega sveta in ;e dobil potrditev z enotnim glasom vseh svetovalcev. Resolucija, ki so jo predložili načelniki svetovalskih skupin KD, KPI, PSI, PSDI, PRI, PLI in SSk, je bala namreč na koncu izglasovana soglasno, potem ko je občinski odb^r umaknil osnutek, ki ga je predložil kot podlago k razpravi. Občinski svet poudarja v dokumentu, ki izhaja iz ugotovitve, da je krajevno gospodarstvo že v hudi krizi in da bi uresničitev sklepa državnega podjetja pomenila u: soden udarec, da je mogoče zahtevati od delavcev žrtve samo v primeru, da se jim zagotovijo perspektive modernizacije in tehnološkega razvoja podjetij in gospodarskih sektorjev, osnovanih na jasnih načrtih in obvezah, kot je določeno v programskem sporazumu, ki so ga stranke ustavnega loka sklenile pred kratkim na vsedržavni ravni. Zaradi tega je nesprejemljiva vsaka rešitev, ki ne izhaja iz vsedržavnega načrta za železarsko industrijo in iz načrta za ladjedelništvo. Resolucija zato obvezuje občinski odbor, da posreduje pri pristojnih oblasteh odločrvo nasprotovanje odločitvam in poziva demokratične stranke, sindikate .in krajevne izvoljene uprave, da ustvarijo primerne povezovalne oblike za obrambo krajevnega gospodarstva. Pred polno dvorano občinskega sveta, saj so delavci tržaške železarne zasedli do zadnjega kotička prostor, ki je namenjen občinstvu, je najprej izrazil stališče občinskega odbora Abate, ki je naglasil, da je napovedani ukrep v nasprotju z nedavnimi zagotovili ministra za državne soudeležbe in da prizadeva V TEKU NOČI IN VČERAJ SKOZI VES DAN Fašistične ročne bombe in molotovke na sedeže vrste organizacij in ustanov Ponoči napadi na sekcijo KD v Ul. Diaz, dopoldne drzen napad na sekcijo KD v Ul. Giulia, zvečer pa na sedeže KD v Rocolu, ACLI v Ul. Pascoli in RAI - Napada na policijski avto Šolske vesti Rovarjenje fašističnih skrajnežev po tržaških ulicah se nevarno stopnjuje. Včeraj so fašisti, razburjeni, ker so oblasti že tretjič prepovedale provokatorsko zborovanje njihovemu kolovodji Almiranteju, z za-žigalnimi bombami napadli tri sede- srednji šoli «Galvani», ni samostojna in nima svojega ravnateljstva. kar ovira njeno redno delovanje. Zaradi tega je odbor Sindikata slovenske šole sklenil, da bo de-legacijav v kateri bodo predstavniki sindikata, učnega osebja, in dijakov te šole, ponovno posegla pri občinski odbornici za šolstvo Bennijevi. Delo deželnih komisij Deželni svet ne bo zasedal niti ta teden, kljub temu pa nadaljujejo svoje delo stalne deželne komisije. Danes se bo sestala komisija za javna dela, irkungen fur Orehe-ster*. tržaško gospodarstvo v veliko večji meri kot druga podjetja Italsider v državi. V Trstu naj bi namreč šlo v dopolnilno blagajno 30 odstotkov delovne sile, v primerjavi z državnim povprečjem, ki naj bi prizadelo le 12 odstotkov zaposlenih. Predstavnik SSk Dolhar je poudaril, da pričakujejo delavci dejanj in odločnih posegov v zaščito njihovih delovnih mest, Fragiacomo (PRI) je zahteval soodločanje pri načrtovanju njegovega razvoja. Lan-za (PSDI) pa je opozoril na nevarnost brezposelnosti tudi za osebje pomožnih podjetij, Pesante (PSI) se je skliceval na zaključke nedavne konference o tržaškem gospodarstvu in poudaril,- da bi morala v pričakovanju ugodnih rezultatov, ki jih more prinesti izvajanje osimskih sporazumov, prav podjetja, ki spadajo pod državne soudeležbe, zagotavljati zaposlitveno raven. Zavzel se je zato za nujno ustanovitev enotnega odbora za obrambo tržaškega gospodarstva. Zimolo (PLI) je izjavil, da bi bilo mogoče razpravljati o dopolnilni blagajni le v okviru jasnega načrta, ki naj bi zagotovil ohranitev zaposlitve in je nekoliko popravil dosedanje stališče njegove stranke, trdeč, da bo k preporodu krajevnega gospodarstva mogla prispevati tudi mešana industrijska prosta cona na Krasu. Svetovalec Rossetti je v imenu KPI poudaril, da je enotnost, ki je bila dosežena na tej izredni seji, že sama po sebi važno politično dejanje. Nameni Italsider 50 nespre-J iemljivi, ker ne predvidevajo načrtovane preureditve železarskega sektorja, pač pa je zmanjšanje proizvodnje, zaradi česar je treba zamenjati voditelje in spremeniti metode. Demokristjan Rinaldi je dejal, da je treba prisiliti vodstva državnih podjetij, da sledijo navodilom vlade in je izrazil pripravljenost KD za enotne pobude v obrambo tržaškega gospodarstva. Včeraj je župan Spaccini sprejel predstavnike tovarniškega sveta Italsider in pokrajinske FLM, ki so županu orisali položaj v tržaški tovarni, predvsem glede na zadnje sklepe upravnega sveta Italsidra, ki hoče vpisati v dopolnilno blagrjno 6.Q00 delavcev, ki so zaposleni v tovarniških obratih po vsej Italiji. Samo v Trstu bi šlo v dopolnilno blagajno 543 delavcev Italsidra, poleg teh pa še 31 delavcev obrata Icrot (ki skrbi za industrijsko čistočo in ponovno obdelavo odvečnih delov). Predstavniki delavcev so županu orisali stanje v tržaški tovarni in razvoj zadnjih dogodkov. Predvsem so poudarili, da je treba problem rešiti na politični ravni, kajti Je tako bi se zagotovil tržaškemu gospodarstvu razvoj. Dopolnilna blagajna bi veljala za 543 delavcev samo en mesec (od 18. novembra do 18. decembra), kar pomeni, da bi temu sklepu v bližnji bodočnosti sledili verjetno podobni ukrepi. Delavci so pripravljeni pogovoriti se in preučiti načrte preo-snove znotraj železarskega sektorja. Do tedaj pa zahtevajo, da sklep u-pravnega sveta Italsider prekličejo. Delavski predstavniki so nato Spscririija informirali še o strogo tehničnih zadevah. Predvsem so poudarili, da je tržaški obrat Italsider edini v Italiji, ki proizvaja he-matitno lito železo. Župan Spaccini je poudaril, da predstavlja zastoj dela v Italsidru, ki je najbolj trden steber tržaškega gospodarstva, huda in nepopravljiva napaka. Tega Trst pa ne sme dovoliti. Združenje staršev osnovne šole v Rojanu vabi starše in vse, ki so jim pri srcu problerpi naše šole, na predavanje: šolski okraji, volitve in naš odnos do tega problema. Predaval bo inž. Josip Pečenko na osnovni šoli v Rojanu v četrtek, 27. oktobra, ob 20. uri. Ravnateljstvo srednje šole «S. Gregorčič* v Dolini vabi starše učencev prvih razredov, da se udeležijo srečanja s profesorji, ki bo na šoli jutri, 26. oktobra, ob 18. uri. Gledališča STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST PONOVITVE »VERONIKE DESENIŠKE* jutri, 26. t.m., ob 20.30 za abonma red D — mladinski v sredo. VERDI V četrtek ob 20. uri, bo za red A za parter in lože ter B za galerije in balkon gala predstava Puccinijeve opere »Turandot*. Dirigiral bo Fer-rando Previtali. Pri gledališki blagajni so na razpolago preostale vstopnice za gala predstavo in abonmajske izkaznice. O zadnjem Puccinijevem delu bo strokovnjak F. D’Amico predaval jutri, 26. oktobra, v dvorani Krožka za umetnost in kulturo, Ul. S. Carlo 2. Začetek ob 18.45. ROSSETTI • Od 28. oktobra Horvatove »Pripovedke iz dunajskega gozda*. Prva a-bonmajska predstava. Rezervacije pri osrednji blagajni, Pasaža Protti TEATRO STABILE dramska sezona 1977/78. Osem kuponov za 10 predstav v abonmaju. Prodaja Pri osrednji blagajni (Pasaža Protti). V teku so rezervacije sedežev za prvo abonmajsko predstavo gledališke sezone »Pripovedke iz dunajskega gozda* Horvatha. Premiera bo v petek, 28. oktobra, ob 20.30 v gledališču Politeama Rossetti. Prosimo abonente, da čimprej rezervirajo svoje sedeže. Posebno naprošamo abonente redov «stalni* in »prosti*, da ne čakajo zadnjih dni. Ravnateljstvo gledališča Teatra Stabile o-pozarja, da so pri Osrednji blagajni uvedli posebno službo za abonente, da lahko rezervirajo sedeže po telefonu do dneva pred predstavo izbranega dela. S to službo se bo mogoče izogniti izgubi časa In iskanju parkirnega prostora. n BANOA P! C "Hn IT O C: TPIFPTE T.RŽASKA KREDITNA BANK A s. P. A . .Trs-T - UIJCC e. FILZ110. - "SJ M 1* • l»»4 M* » +*+*• t* TEČAJI VALUT V MILANU DNE 24. 10. 1977 Ameriški dolar: debeli 877.— drobni 850,— Funt šterling 1555.— Švicarski frank * 388.— Francoski frank 179,50 Belgijski frank 24,75 Nemška marka 384.— Avstrijski šiling 53,— Kanadski dolar 755.— Holandski florint 355,— banska krona 135.— Švedska krona 173.— Norveška krona 152.— Drahma :■ debeli 20,50 drobni 20,50 Dinar: debeli 41:— drobni 41.— MENJALNICA vseh tujih valut Sinoči malo pred 23. uro se je pripetila na obalni cesti, nedaleč od odcepa za Grljan, prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje ena 0-seba, dve pa sta bili težko ranjeni. Zaradi pozne ure ni bilo še mogoče ugotoviti točne dinamike nesreče. Kot kaže je fiat 127, ki ga je upravljal 22-letni Roberto Micheli iz Ul. Soncini 13/1, v ameri proti Trstu na ovinku iz še nepojasnjenih razlogov zavozil na levo stran cestišča, zadel ob levi pločnik, se prevrnil in zdrsel proti sredini cestišča. Prav v tistem trenutku naj bi iz nasprotne smeri privozil avto A 112 TS 176314” in voznik se trčenju ni mogel izogniti. Micheli je pri priči izgubil življenje, reševalci Rdečega križa, zdravnik Russi in bolničarja Dragoni in Bonna, pa so prepeljali v bolnišnico voznika in sopotnico avta A 112. Voznika so sprejeli na oddelek za oživljanje, njegovo sopotnico pa na nevrokirurški oddelek, oba s 1 pridržano prognozo; njune istovetnosti še niso ugotovili, ker nista imela pri sebi nobenih o-sebnih dokumentov. Na kraj je prihitel tudi poveljnik tržaškega oddelka prometne policija kap. Fiorotto, SINOČI V GLEDALIŠČU ROSSETTI Beethovnov večer v Koncertnem društvu Tržaško koncertne društvo je sinoči začelo svojo novo sezono s posvetilom Ludwigu van Beethovnu ob 150-letnici njegove smrti. Pred začetkom koncerta je prof. Vito Levi izrekel nekaj zbranih misli o genialnem nemškem skladatelju in podal kratek toda skrbno zaokrožen pregled skozi njegovo simfonične, in komorno ustvarjalnost, pri čemer st je še posebej zadržal pri njegovih klavirskih triih, katerih eden je bil tudi na sporedu koncerta. Tržaški trio (Mario de Rosa - klavir, Renato Zanettovich - violina, Amedeo Baldovino . violončelo) je namreč izvedel Trio op. 97 (Nadvoj-voda) s stavkih Allegro moderato, Scherzo allegro, Andante cantabile, ma non molto, Allegro moderato-Pre-sto. Ansambel, ki že vrsto let uspešno nastopa v tej sestavi, sestavljajo trije odlični instrumentalisti, ki so tudi v skupni igri dosegli zavidljivo raven. Trio so izvedli v vsej njegovi ekspresivnosti in visoki poetičnosti Beethovnovih poslednjih let življenja. V drugem delu koncerta se je predstavil Italijanski kvartet (Paolo Borciali • prva violina, Elisa Pe greffi . druga violina. Piero Farul-li - viola. Franco Rosso - violončelo). V skrbno izdelam in interpretativno dognani izvedbi je tudi ta mojstrovina velikega Beethoma izzvenela prepričljivo, pri čemer je treba še posebej poudariti vrhunski dosežek v tretjem stavku »Molto adagio - Zahvalna pesem o-zdravljenca bogovom*, v katerem je bila koralna spevnost vseh štirih inštrumentov takorekoč brezhibna. Podružnica „ za prodajo anna v TRSTU Ul. Čampo Marzio 8 Tel. 7693 - int. 57, predlaga »(PRILOŽNOST TEDNA» • FIAT 127 berlina - april 1977 • CHRYSLER SIMCA 1308 - junij 1977 • FIAT X 1/9 - maj 1977 • FIAT 132 GLS 1600 - februar 1977 AVTOMOBILI Z NALEPKO imajo dvojno pismeno garancijo Odprto tudi v soboto zjutraj STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom Sezona 1977/78 OTVORITVENA PREDSTAVA OTON ŽUPANČIČ VERONIKA DESENIŠKA tragedija v dveh delih (pet dejanj) Ob stoletnici pesnikovega rojstv* Scena: VLADIMIR RIJAVEC Kostumi: MIJA JARČEVA Glasba: MOJMIR SEPE Režija: JOŽE BABIC Jutri, 26, t.m., ob 20.30 abonma red D — mladinski * sredo. Slovenska prosvetna zveza priredi jutri, 26. t.m., ob 20' uri 'na sedežu SPZ — Ul. S* Frančiška 20 — II. okroglo niizo na temo Sedanji položaj in perspektive zborovskega petja pri nas Sodelujejo : Vojko Kocjančič' Zorko Harej in Ivan Silič. Ob tej priložnosti bo tudi predstavitev nove pesmarice SP* Mešani moški in ženski ^bori. VABLJENI! Razna obvestila Društvo slovenskih upokojencev vešča svoje člane in upokojence, bi se radi vpisali v naše društvo-je odslej na razpolago naš poobl«5 nec za vse zadeve, ki se jih tičejo- ^ ko sredo med 10. in 11. uro v ^ štorih patronata INAC v Ul. Cice,T ne 8/b. Kino Aristou 16.00 »America 1929 — minateli senza pieta* Martina ^ seseja, B. Hershey in D. Carr*®"' Prepovedan mladini pod 18- ^, Mignon 16.30 — 22.15 »Lisztom**^ Roger Daltrey in Ringo ^ Prepovedan mladini pod 18-1^° ^ Nazionale 16.00 «Suor Emanuelle*-Gčmser, Monika Zanchi. PreP0 dan mladini pod 18. letom. Gratiacielo 16.00 «Porci con 1® Cristiana Mancinelli, Franco # v-nsuana Mancinein, i1 ranco - jj chi. Prepovedan mladini P°“. letom. Barvni film. , j. Excels!or 16.00 »Certi piccolissitP'/^, cati*. Jean Rochefort, Claude . .jjjp seur, Daniele Delorme. Barvni 1 Fenice 16.00 »Sahara crosš*. Era Nero. Barvni film. . Eden 17.00 «Nel servizio del f'il'r ^ ,Ramy Schneider, Yul Brinnef. , Plummer. Barvni film. n- Ritz 1G.00 »La croce di ferro*- ^ mes Mason, Senta Berger, J-bum, M. Schell. Prepovedan p dini 14. letom. Filodrammatico 16.15-22.00 s-oni moroose di una ragaZ" . Pr'-— - ■'••> mladini pod 1* ^ Cristallo Zaprto. filrf- Aurora 16.15 »Una donna alla stra*. Romy Schneider. Barvni Capitol 16.00 «Rocky». Silvester Ione. Barvni film. ..m Moderno 16.30 »Vizi privati P1*^;1 jj-virtu». Prepovedan mladini P0® letom. Barvni film. Impero Zaprto. Ideale Zaprto. Vittorio Veneto Zaprto. ji Astra 15.30—21.45 »La battafSB® jjp Midway». H. Fonda. Charlton ston. Barvni film. ji Radio 16.30 »Dracula cerca saniPfpj-vergine e mori di sete*- pji lessandro. Prepovedan mladim 14. letom. Barvni film. Včeraj-danes Danes, TOREK, 25. oktobr* DARJA (t Sonce vzide ob 6.35 in zaton® (j 17.03 — Dolžina dneva 10.28 — ^ vzide ob 16.25 in zatone ob Jutri, SREDA, 26. oktobra DEMETRIJ tu1’; Vreme včeraj: Najvišja temper ^ 13 stopinj, najnižja 13,5, ob 1J' 16 stopinj, zračni tlak 1028,7 m ^ da, vlaga 70-odstotna, nebo 8/1* $ oblačeno z mračino, veter 5 uro severozahodnik, morje miri10, peratura morja 16,6 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI . Dne 24. oktobra 1977 se je ^ ^ji rodilo 15 otrok, umrlo pa je m UMRLI SO: 65-letni Ricciotti “ j(' gato, 74-letni Francesco Soldat jpr letna Anna Turrin, 54-letni Brun,^ se, 67-letni Giuseppe Nucli, Andreina Brun, 77-letna Ameba ™p 88- letna Matilde Baggio, 64-letn'^ nislao Guglia, 56-letni Giovanni ^J' bi, 62-letna Giuseppina Kobal (j. Eva, 79-letna Maria ChiaPol>° i Bradaschia. 69-letna Elvira Teke ^ Canciani, 74-letni Michele CoP®.^ 89- letna Maria Stocovaz vd. 70-letni Mario Peccbiari. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Drevored XX. septembra 4, nini 4, Ul. Commerciale 26, E11 S. Anna 10 (Kolonkovec). »ji (od 8.30 d0 13. in od 16. do 2»'. I Ul. Settefontane 39, Trg Unl NOČNA SLUŽBA LEKAB^ (od 20.30 dalje) ..i Ul. Settefontane 39, Trg • _________ M ZDRAVSTVENA DEŽURNA Nočna služba za zavarovance * jel- in ENPAS.od 2,. št. 732-627. do 7. ure: LEKARNE V OKOLICI ^ Boljunec: tel. 228-124; BazovicaL-'226-165; Opčine: tel. 211-001; tel. 225-114; Božje polje - Zgonik; j, 225-596; Nabrežina: tel. 200-1*1'j]li ■sljan: tel. 209-197; žavlje: tel-Milje: tel. 271-124. V TRSTU OD SREDE DO SOBOTE 5. VSEDRŽAVNO SREČANJE 0 OBČINSKIH VODOVODIH Razpravljali bodo o perečih problemih vodovodov od tehnično političnih do onesnaževanja in dolgoročnega načrtovanja Od srede do sobote bo v našem njestu 5. vsedržavno srečanje o občinskih vodovodih, ki bo omogočilo upraviteljem in tehnikom seznanjenje s predlogi in rešitvami pri okoriščanju vodnega bogastva. Te-*na srečanja bo namreč »Sedanji Politični in tehnični problemi vodovodov*. Uvodno poročilo bo imel odv. Carlo Da Molo, predsednik vsedržavne federacije občinskih podjetij. Sledmi bosta poročili predsednika parlamentarne komisije za deželne zade-Ve posl. Fantija (Država in dežela ? Problemih voda) in odbornika za lavna dela naše dežele Rigutta (Deželne izkušnje na področju voda). Istega dne bosta govorila tudi pred-®ednik turinskega občinskega vodo y°da Alessandro. Toši o načrtovanju ln izrabi vodnega bogastva ter podpredsednik federacije občinskih pod-j®Uj za plin in vodo posl. Giuseppe “Ufardeci o vodovodnih tarifah. V četrtek bosta na dnevnem redu dye temi «Upravljanje in izkoriščanje vodnega bogastva* ter «Kako-v°st voda*. Ob prvi temi bodo poročali tehniki vodovodov iz Ancone, nima, Vicenze, Genove, Padove in neggio Emilie o drugi temi, ki je v lesni povezavi z ekološkimi problemi in onesnaževanjem voda bodo Poročali predstavniki vodovodov iz lurina, Bologne, Neaplja, Prata in I>sta (ACEGA) V petek bodo razpravljali o problemih razdeljevanja vode. Poročila bodo prebrali upravitelji vodovodov 12 Terni ja ^ Rima in Padove, svoja Prispevka bosta tudi podala dr. Maz-2®rella, predsednik vodovodnega kon-y°.roija milanske pokrajine, in inž. Uioacchinu Amato, direktor strojna in termotehnienega laboratori- Pri študijskem raziskovalnem cen-lru notranjega ministrstva ter do-Ceot tržaške in neapeljske univerze. Istega dne se bodo tudi soočali z bpravnimi problemi. V soboto bodo sklepna poročila in zaključki razprav. Pozitiven obračun razstave AVTEC 77 Včeraj se je na velesejemskem razstavišču zaključila razstava ♦AVTEC 77», ki je prikazala v pe-tih dneh vse, kar je novega v bar- vanju, zidnih prevlekah in pleskarskih tehnologijh. Zanimanje je vzbudila predvsem med obrtniki in operaterji, saj so v teh dneh prikazali tudi praktična izvajanja, poleg predavanj in same razstave pleskarskih predmetov. Razstavo je obiskalo skoraj 1.500 ljudi, kar dokazuje, da je letošnji prvi poizkus popolnoma uspel in je obenem obveza, da bodo to prireditev ponovil; čez dve leti. V okviru razstave je bilo tudi nagrajevanje «Srebrna lopatica* najboljših pleskarskih podjetij, ki sa se izkazala pri strokovnem izobraževanju novih kadrov. Mali oglasi IsCitlVK) prodajalko srednjih let z znanjem slovenščine za trgovino z opremo za kopalnice. Dobri pogoji. Ponudbe na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika pod šifro »Prodajalka*. SOCIOLOG IŠČE stanovanje ali hišo na Krasu, pripravljen tudi na popravila. Najemnina od 100 - 150.000 lir. Pisati na: F. Battellini, Ul. Giu-stiniano 9 - Trst. Okrogla miza o družinskih posvetovalnicah Zveza, žensk Italije iz Vidma je v soboto priredila okroglo mizo o deželnem zakonskem osnutku za družinske posvetovalnice. Okrogle mize so se udeležili deželni svetovalci Tonel (KPI), Zanfagnini (PSI), Ber-toli (PRI), Lonza (PSDI) in Trau-ner (PLI). Vsi so soglašali, da morajo postati družinske posvetovalnice sredstvo za uveljavitev sodobnega koncepta o vlogi žensk v današnji družbi. Zakonski osnutek je treba čim-prej odobriti, da se ta služba nudi čimprej. Obisk študentov arhitekture iz Ljubljane V četrtek, 20. oktobra, je prišla na obisk v Furlanijo in Beneško Slovenijo skupina 45 študentov arhitekt-ske šole iz Ljubljane, Spremljala sta jih direktor fakultete Kačur in direktor zavoda ZRMK Viktor Turnšek. Najprej so si izletniki ogledali potresno področje Humina in Pušje vesi (Venzone), na to pa zahodno Beneško Slovenijo, Bardo in Tipa-no. Iz Tipane so se odpeljali v Čedad, kjer so si ogledali občinsko palačo, katero popravlja gradbeno podjetje Benedil z antisizmično tehniko ZRMK iz Ljubljane. KONCERT ANSAMBLA «NEW TR0LLS» JIH JE DRAGO STAL Namesto brezplačne vstopnice skoraj dve leti zaporne kazni Skupina mladeničev si je 18. septembra lani hotela brezplačno ogledati koncert, a je prišlo do prerivanja s policijo, ki je privedlo peterico na zatožno klop Pred tržaškim sodiščem (predsednik Visalli. prisednika Veechio-ni ih Amodio, tožilec Tavella. zapisnikar Tomizza) se je moralo včeraj zagovarjati 5 mladih Tržačanov. ki so bili obtoženi, da so 18. septembra lanskega leta hoteli brezplačno vstopiti v gledališče Rossetti in prisostvovati koncertu glasbenega ansambla «New Trolls*. Pred začetkom koncerta se je pred glavnim vhodom gledališča zbrala Moderni • Ekonomični Tihi • Antismog 10?. eM gorilniki LA NAFTA Furlan G. & Figlio Trst - Ul. Rio Primario 2 Tel. 811304 - 812316 fijflP CLIMA SERVICE skupina približno 50 mladeničev, ki so hoteli po vsej sili brezplačno v dvorano. Nastopila je policija in prišlo je do prerivanja. Dri katerem so bili lažje ranjeni do en karabinjer, agent javne varnosti in mestni redar. ManTestanli so zagnali nekaj kamnov in svinčenih kroglic, s katerimi so razbili šipe na vratih gledališča, Tedaj je policija prijavila sodišču pet mladeničev, ki so jih ob koncu- preiskave obtožili združevanja v prevratniške namene, povzročitve škode, upiranja in žalitve javnega funkcionarja ter povzročitve telesnih, poškodb. Obtoženi so bili 24-letni Fabio Kovačič, 20-letni Roberto Colapietra in 24-letni Antonio Zanella ter mladoletnika D. F. in 'F. R. -Vsi so zanikali sodelovanje pri napadu in pri povzročitvi škode, vendar pa jim sodniki niso verjeli. Oprostili so jih sicer povzročitve telesnih poškodb, za ostala dejanja pa so obsodili Kovačiča, Colapietro in Zanello na poldrugo leto zapora in na 4 mesece pripora; obema mladoletnikoma so kazen oprostili. V ŠTIRIH ŠOLAH JE SKUPNO 532 DUAKOV V slovenskih srednjih šolah na Goriškem letos za 7 odstotkov večji vpis kot lani Kar 34 dijakov več kot lani - Potrebne so še nove šolske spe-cializacije v predvidevanju industrijskega sodelovanja z Jugoslavijo %uh natodsn _ ho polovični osni. Ure miru in oddiha ob sobotah popoldne in ob nedeljah so čas, ko smo najbolj sproščeni, najbolj gospodarji svojega časa. Pa tudi je to najprimernejši čas za avtomatske telefonske pogovore z vsemi italijanskimi kraji. Od 14.30 v soboto do ponedeljka ob 8. uri zjutraj je cena polovična. In tako vsak dan od 2130 do 8. ure zjutraj; in polovična cena tudi vseh 24 ur ob praznikih. ,S smotrno uporabo avtomatske medkrajevne telefonske službe varčujemo z denarjem in razbremenjujemo linije v času največjega prometa. Ker je telefon javna dobrina. Telefon. Tvoj glas * Kaj več o avtomatiski medkrajevni službi izveš na prvih straneh telefonskega imenika. . jvoi Črnoglede in včasih tudi škodoželjne napovedi, da bo leto« v slovenskih šolah na Goriškem manj učencev in dijakov kot v prejšnjem šolskem letu, se niso uresničile, saj imamo v naših šolah, sedai ko to lahko ugotavljamo po dokončnem vpisu, več šolske mladine kot v prejšnjem letu, ki je bilo rekordno. Nočemo tu peti slavospevov, kajti na vidiku je v prihodnjih letih določena stagnacija zaradi manjšega števila rojstev, stagnacija, ki jo je moč že opaziti v tukajšnjih italijanskih šolah, vendarle no moremo mimo ponovnega uspeha vpisa v naše šole. Uspeh-beležimo predvsem v srednjih šolah, kjer je skupno število vpisanih prvič od razmejitve v letu 1947 preseglo »zid» petsto dijakov in doseglo kar 532 vpisanih, t.j. 34 več kot lani. Uspeh, velik uspeh je na dlani, če pomislimo, da je bilo v takratnem sicer že rekordnem letu, t.j. v šolskem letu 1970 - 71, na istih šolah 338 vpisanih dijakov, da je v šolskem letu število teh dijakov preseglo štiri stotine, da je bilo lani v teh šolah le za las manj kot petsto dijakov. - Vzrokov za uspeh je več. Trgovski zavod je s svojimi oopolnimi petimi razredi ustaljen in predlanska kriza je mimo. Do polne veljave je prišel triletni tečaj za p-troške vrtnarice na slovenskem ti čiteljišču. Narašča zanimanje tudi za druge šole. Zaradi vedno večje potrebe po uradnikih, trgovskih pomočnikih, industrijskih izvedencih z znanjem slovenskega jezika so se mnoge družine odločile pošiljati svoje otroke v slovenske šole. Kljub temu pa ugotavljamo, da bi potrebovali še kako strokovno šolo s slovenskim učnim jezikom, saj se je prav v teni šolskem letu, največ doslej, dijakov, ki so dokončali slovensko niž:o srednjo šolo, vpisalo v razne italiianske industrijske in strokovne šole. Zaradi vedno večje industrijske izmenjave z Jugoslavijo bi potrebovali tudi mladino, ki bi se spoznala s slovenskim izrazoslovjem v industriji. Odgovorni faktorji bodo morali o tem pomisliti, izdelati u-strezno analizo in zahtevati uvedbo novega specializiranega šolanja. Na nižji srednji šoli »Ivan Trin-ko», ki je žg dt-ugo šolsko leto nastanjena v prostorih bivšega semenišča v Ul. Alviano imajo letos po pet paralelk v prvem in drugem razredu (127 in 111 dijakov), samo štiri paralelke v tretjem razredu (86 dijakov). Vseh dijakov je skupno 324 (lani 306), povsod delujejo letos mešani razredi. S šolskimi učbeniki je v glavnem v redu. Tudi letos imajo enotni urnik. ki se zaključi s šesto uro šele ob 14 uri. Šest zaporednih ur je najbrž preveč, vendarle pa sc s tem odpravili popoldansko vračanje v šolo nekajkrat na teden kar je bilo zelo naporno, zlasti za dijake s podeželja. Šola «Trinko» je edina te vrste na Goriškem, doslej niso rodila uspeha prizadevanja, da bi podobno šolo odprli v Doberdobu za potrebe dijakov go riškega Krasa. Na tej šoli oouču je 34 profesorev.' nekateri med njimi so zaposleni z nekaj urami tudi na nekaterih drugih slovenskih šolah. Za ravnatelia ie tu prof. Rožica Simšič - Lojkova. Na klasičnem liceju «Primož Trubar* v Ul. Alviano imajo letos 58 dijakov, t.j. enega manj kot lani. V četrtem razredu gimnazije jih je 12 (lani 11), v petem razredu 10 (12), v prvem liceju 12 (15). v drugem 13 (11) v tretjem liceju 11 (10). Vseh lanskih deset dijakov je z uspehom napravilo maturo. S knjigami je v glavnem v redu, letos so dijaki dobili tudi no-natis Doktorjevega grško-slovenske-ga slovarja, ki je manjkal že nekaj desetletij. Ravnateljske posle vodi poverjeni ravnatelj prof. Mi) ko Rener že drugo leto. Tudi učiteljišče «Simon Gregor čič* je nastanjeno v bivšem semenišču v Ul. Alviano. vodi ga poverjeni ravnatelj prof. Andrej Bratuž, poučuje 24 profesorjev in tudi tu so nekateri, ki poučujejo istočasno na dveh šolah. V učilni cah in drugih prostorih manjka si-cer še nekaj opreme, drugače pa pouk ugodno poteka. Ni ustreznih učbenikov za psihopedagoške vede in šolske oblasti bodo morale za to poskrbeti. V prvem razredu učiteljišča imajo letos 23 dijakov in dijakinj (lani 27). v drugem 21 (10). v tretjem 7 (16) v četrtem pa 14 (4). V tečaju za otroške vrtnarice je v prvem razredu 11 vpisanih- (lani 7), v drugem 7 f4), v tretjem so štiri (lani 9) Vseh devet dijakinj lanskega tretjega razreda je z uspehom napravilo prvi usposobljenostni izpit na tej šoli in prav v teh dneh se nekatere potegujejo za ustrezna mesta v slovenskih otroških vrtcih, kar pa pri nekaterih ni še mogoče, ker nimajo še 18 let. Ta tečai bo sčasoma posta’ zanimiv in važen ker je na vidiku podaljšanje urnika v otroških vrtcih, za kar bode morale občine in država sprejeti v službo novo vzgojiteljsko osebje. Že letos je v slovenskih otroških vrtcih čutiti pomanjkanje osebja. Povečanje števila vpisanih so zabeležili tudi na trgovski šoli ali kot se uradno imenuje državnem strokovnem zavodu za trgovino »I-van Cankar*. Ihanski predlog za-vodnega sveta, ki so ga potrdile razne pristojne uprave, je že 'dobil pristanek na šolskem ministrstvu v Rimu in šola je že uradno poimenovana po našem največ.jem pisatelju. Šolo vodi tudi letos poverjeni ravnatelj prof. Albin Sirk, ki nam je povedal, da bodo še v tem šolskem letu priredili večjo svečanost v počastitev poimenovanja šole. Na šoli je zaposlenih 15 profesorjev, pouk poteka v stavbi " Ul. Vittorio Veneto. Dijaki ima jo tu možnost dobiti diplomo po triletnem študiju, višjo diplomo pa še po dveletnem študiju. V prvem razredu je letos 21 vpisanih dijakov (lani 15), 11 v drugem razredu (15), 15 v tretjem (8), 4 v četrtem (12) in 12 v petem razredu (6). Lani je vodstvo šole zahtevalo spremembo šole iz strokovne v tehnični zavod za zunanjo trgovino. Kaže, da so na pristojnem mestu v Rimu predlog osvojili, ker pa je stvar povezana s finančnimi stroški, na) bi odobritev prišla šele prihodnje leto. Novo leto, nove skrbi torej za profesorje in ravnatelje, dijake in starše. Položaj na naših šolah je ugodnejši kot v prejšnjih letih, število dijakov je večje, knjig je več na razpolago. Tudi za prevoze dijakov s podeželja v mesto je bolje poskrbljeno. Ostaja seveda odprta cela kopica vprašanj, med katerimi je najvažnejša popolna avtonomija slovenske šole v samostojnem šolskem okraju, gradnja novih stavb za potrebe naših šol (do leta 4980 denarja ne bo na razpolago!), razpis natečajev za ravnateljska mesta, ureditčv staleža za vse profesorje, itd. V PAVILJONIH ESPOMEGA Veliko zanimanje za razstavo stanovanjske opreme Ambiente 1 Razstavo je v nedeljo dopoldne otvoril pred-sednik trgovinske zbornice Delio Lupieri Že v nedeljo popoldne se je na razstavnem prostoru Espomega v Gorici, kjer je te dni odprt salon pohištva in stanovanjske opreme, trlo ljudi, ki so si z zanimanjem ogledovali v več kot sedemdesetih paviljonih razstavljeno pohištvo in vse kar potrebujemo v sodobnem in udobnem stanovanju. Razstavo, ki jo prirejajo letos prvič, in ki so ji dali uradni naslov »Ambiente 1», je dopoldne uradno odprl predsednik goriške trgovinske zbornice Delio Lupieri. V svojem govoru je Lupieri poudaril važnost gospodarske komponente pri izvajanju dobrih sosedskih odnosov na naši meji in dejal, da bodo lahko v novih razstavnih prostorih ob Soči, poleg že tradicionalne spomladanske razstave Espomego, prirejali tudi druge gospodarske prireditve, ki bodo pritegnile zanimanja trgovcev, industrijcev in široke publike tako iz naše dežele kot iz Slovenije. Lani decembra so priredili sejem kmetijskih strojev, ki ga bodo letos ponovili. Namenjen je bil predvsem kmetovalcem iz Jugoslavije. Sedaj je na vrsti že druga specializirana razstava, je dejal Lupieri, t.j. razstava stanovanjske o- iiiiiiiiiiiniifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiig POKRAJINSKA KONFERENCA DELAVCEV KOMUNISTOV S participacijo množic zagotoviti drugačen model družbenega razvoja sr Član CK KPI Ferdinanda Di Giulio je v Tržiču dejal, da morajo komunisti prispevati svoj delež k preseganju gospodarske in družbene krize Na beneškem sodišču bo preiskovalni sodnik dr. Izzo danes zaslišal goriškega državnega pravdnika dr. Bruna Pascolija; zaslišanje sodi v okvir dodatne preiskave o petovelj-skem atentatu, v kateri je Pascoli obtožen prikrivanja uradnih aktov in opravljanja funkcij, ki ne sodiio v nje.govo pristojnost. Zaslišanju bodo prisostvovali pravni zastop. niki obtožencev petoveljskega procesa, ki so se v sadnem postopku proti Pescoliju in proti karabinjerskim cestnikom Mingarclliju, Ch;ri-cu in Farni (ki jih bo preiskovalni sodnik zaslišal v četrtek) prijavili kot zasebne stranke. S temeljito analizo družbenogospodarskega dogajanja v Italiji ter vzrokov za sedanje stanje, ki jo je podal član CK KPI in podpredsednik komunistično poslanske skupine Ferdinand«) Di Giulio, so v Tržiču sklenili dvodnevno zasedanje delavcev komunistov. Na zborovanju, ki je bilo v nedeljo dopoldne v kinodvorani Excelsior v Tržiču — ožji sestanek so imeli na sedežu «Rinascita» že v soboto popoldne — so ocenili rezultate številnih sestankov po vseh pomembnejših proizvodnih enotah v goriški pokrajini ter sprejeli pomembne sklepe o vključevanju komunistov v širok proces demokratične participacije pri odstranjevati ju gosjoo-darske recesije, pomanjkanja delovnih mest' ter nevarnosti ■ za demokratični razvoj. Potem ko je opisal vzroke za takšno stanje (valutna kriza, znižanje proizvodnje, zmanjšanje možnosti zaposlitve v vseh zahodnoevropskih kapitalističnih državah), ki se je pojavilo po 25-letnem razdobju blagostanja, je Di Giulio dejal, da danes ne gre uprizarjati procesa proti krščanski demokraciji, ki je v tem času z veliko lahkoto upravljala Italijo, ampak ugotoviti njene odgovornosti, zakaj ni znala v času visoke akumulacije rešiti starih problemov italijanske družbe. Če bi imela KD dalekovidneišo politiko, bi Italija ne imela danes tako hude gospodarske krize naj-hujše v zapadnem kapitalističnem svetu. Leta 1950 so odprte.jše sile v KD opozarjale na družbene krivice, neenakost razvoja med Severom in Jugom itd. vendar so jih premagale tiste kratkovidne sile v KD, ki so bile zaslepljerie s protikomunizmom in so gospodarski napredek izkoristile za volilne in kli-entelistične mahinacije. Nazadnjaške sile so s podDiranjem oarazi-tizma gradile protikomunistični iez. T i se ne bi zgodilo, če bi odprte sile v KD takrat poiskale povezavo z ostalimi odprtimi silami v družbi ter bi skupno nakazale rešilno pot. vl \ Ko je analiziral družbeno ozadje terorizma kot spremljajočega pojava gospodarske krize, je Di Giulio dejal, da so se skrajno levi teroristi zmotili, ko so ocenili, da dama, ampak z bojem, denimo v bodo z zrušenjem buržoazne države | Italcantieri in drugod na delovnih ustvarili novo družbo. Zažgimo'------------ staro stavbo in iz pepela bo zrasla nova, so pravili. Napako so no oviro za svoje avtoritarne in izkoriščevalske cilje. Terorizem prinaša še več represije v tovarnah, šolali in v javnosti na splošno. Potrebno ga je premagati z demokratičnimi metodami. KPI je že na kongresu 1972. leta. v analizi novih razmer, nakazala rešilno pot v sodelovanju komunistov, socialistov in katoličanov. V prihodnjih 20 letih ne bomo imeli več običajne uprave kot v povojnih 25 letih, je dejal govornik. Pojavljale se bodo nepredvidene, vedno nove težave, za katere vnaprej nimamo izdelanega recepta, kako jih premostiti. Toda eno je gotovo: kot smo v času najhujše stiske v naši zgodovini, v oboroženem boju proti nacističnemu okupatorju in fašizmu ustvarili 'široko ljudsko enotnost v odporniškem gibanju'. /tako moramo ravnati tudi sedaj: čim hujša , je nevarnost za demokratični red, tem širša mora biti enotnost demokratičnih sil. Ko ie KPI na kongresu leta 1972 nakazala prav takšen razvoj in ustrezno strategiio, je marsikdo, tudi v vrstah KPI, dvomil v zgodovinski kompromis. Danes je tukaj, pied-stavlja ga programski sporazum med šestimi strankami. D Giulio je govoril tudi o protislovju sedanje vlade in o prepričanju konservativnih krogov., da se bodo po sedanjem prehodnem razdobju spet vrnili na oblast. Zavedajo naj se, je dejal Di Giulio. da smo na začetku novega razdobja. V tem razdobju je najvažnejše. da se italijansko ljudstvo orga nizira v realnem boju proti krizi. Vlada in parlament nista dovolj. Milijoni italijanskih državljanov morajo biti protagonisti svoje usode. Mehanizem kapitalističnega ra zvoja je odpovedal. Na nas je, da vnesemo nove elemdnte v vodstvo gospodarstva, da izvedemo orogra-macijo in nadzorstvo nad investicijami, kot smo sklenili v programskem sporazumu. Kriza se 'lahko zazvozla na različne načine: ali z razvojem v socializem, ko bo Zapad stopil na čelo napredka, ali pa v nazadnja štvo. Odprte so torej različne rešitve. Nakazali jih ne bomo riti v Montecitoriu in niti v Palazzo Ma- storili zato, ker se niso zavedali, da je sedanja demokratična italijanska država sad stoletnega boja italijanskega ljudstva ter odporni škega gibania. Teroristi bi žeieh odpraviti to državo, ki ima globoke korenine v ljudski zavesti. Na takšen način skraino levi teroristi pomagajo skrajni desnici, ki vid1 v sedanji demokratični državi glav- 800 milijonov na 3 milijarde lir) višina kredita ni spremenila. Sledila sta govora univerzitetnega profesorja Gina Cardinalija, ki je govoril o bančni tehniki, ter Mi-chela Martine, ki je v svojstvu direktorja deželne finančne družbe za Furlanijo govoril predvsem o našem gospodarskem položaju in o kreditni politiki. Pri tem je izhajal tudi iz spremenjenih političnih razmer, (dobri italijansko - jugoslovanski odnosi) ki predstavljajo stimulans za nove gospodarske pobude, tako da meja, ki je včasih negativno vplivala na gospodarske procese, postaja danes njihov pospeševalec. Opozoril je na kreditne omejitve pri javnih ustanovah ter predlagal temeljito spremembo te politike, ko gre za proizvodni sektor. Banke morajo pokazati zaupanje v delodajalce, je dejal Martina, ne da bi pri tem postale delničarji v njihovih podjetjih. Zborovanje proizvodnih sil, na katero so povabili zastopnike oblasti, strank in sindikatov, je imelo za cilj premostiti gospodarsko krizo in zagotoviti večje zaposlovanje, pri tem pa bi morale kreditne ustanove odigrati večjo vlogo. Kot je dejal"- predsednik trgovinske zbornice Delio Lupieri, je to vprašanje v goriški pokrajini zelo pereče, kar potrjuje podatek, po katerem se je od leta 1972 pa do polovice letošnjega leta število zaposlenih znižalo od 17.220 na 16.907. Tudi v Gorici protinemška gesla Tudi v Gorici so prejšnjo noč levičarski ekstraparlamentarci* protestirali zaradi nedavnih dogodkov v Nemčiji in v Mogadišu in pomazali s protinemškimi parolami stavbe na Korzu Italia, v katerih so trgovine avtomobilov Volksvvagen, Audi in Mercedes. preme in pohištva. Na trgovinski zbornici iščejo možnosti še za druge specializirane razstave. Za njim je prisotne predstavnike razstavljavcev in izvoljenih ter državnih oblasti pozdravil tudi župan Pasquale De Simone, ki je poudaril važnost, ki jo imajo osimski sporazumi pri gospodarski rasti Gorice. V imenu vlade pa je spregovoril podtajnik za promet Fontana. Tudi on je dejal, da spada ta manifestacija v sklop prizadevanj, da se še bolj uveljavi mednarodna vloga Gorice, Razstava «Ambiente 1» bo odprta ves teden, vključno naslednjo nedeljo. Vsak večer imajo na razsta-1 višču v programu zabavne prireditve. V petek pa bo na trgovinski zbornici okrogla miza o opremi stanovanja, ki jo priredi uredništvo znane italijanske revije »Časa oggi*. V BENETKAH Danes zaslišanje Bruna Pascolija Dijaki iz Dom/ai so obiskali Doberdob V Doberdobu so bili konec prejšnjega tedna dijaki ekonomske srednje šole iz Domžal, ki so tja prišli kar s tremi avtobusi. Obiskali so dcbmdubsko osnovno šolo »Prežihov Voranc*. z učenci te šole so se zadržali nekaj časa. Kar na šolskem dvorišču, vreme je bilo namreč za to primerno, so dijaki iz Domžal in učenci iz Doberdoba pri- ! pravili kratko kulturno prireditev, Domžalčani so tudi prinesli s seboj nekaj knjig, ki so jih darovali šolski knjižnici. Dijaki iz Slovenije so si zatem ogledali še nekatere druge kraje v goriškem zamejstvu. POPRAVEK Tiskarski škrat se je vmešal v članek o? knjigi »Dol skozi boj do svobode*. ki je bil objavljen v nedeljski številki našega Usta. članka nisem napisal podpisani, marveč je delo kolege Vlada Klemšeta. Podpisani Marko Waltritsch. Kino GLASBENA MATICA SPZ - ZSKP GLASBENI ABONMA V petek. 28. oktobra, ob 20.30 v avditoriju v Ulici Roma v Gorici ~ s Koncert mladinskega pevskega zbora Iz Maribora Vodi prof. BRANKO RAJŠTER mestih. Na koncu je Di Giulio poudaril, da morajo komunisti prispevati svoj delež k izvajanju programskega sporazuma in k spreminjanju družbe, nikakor ne s posnemanjem bojev iz preteklosti, ampak z odkrivanjem novih oblik. Industrijci zahtevajo kreditne olajšave Na pobudo skupine* Sapori - De Licia so se v petek popoldne zbrali v dvorani trgovinske zbornice v Gorici delodajalci, predstavniki oblasti, strank in sindikatov, da bi skupno preučili težave pri kreditiranju proizvodne dejavnosti. Pobudi so se pridružili tudi zveza industrijcev in trgovinska zbornica. Najprej je o vprašanju spregovoril upravni delegat družbe Sapori -De Licia dr. Giovanni Quartinieri, ki je naravnost povedal, da se za njegovo podjetje pri vsej perspektivnosti, ki je ni mogoče izpodbiti (vrednost fakturiranega blaga se je od leta 1974 pa do danes zvišala od Vse delavstvo FI0CC0 v dopolnilni blagajni! Kriza je zajela tudi kemični oddelek FIOCCO podgorske tekstilne tovarne. Včeraj je direkcija podgorske tovarne sporočila tovarniškemu svetu, da namerava poslati, zaradi pomanjkanja naročil, v dopolnilno blagajno, od 7. novembra do 31. decembra letos, vse delavstvo. Vest je vzbudila upravičeno zaskrbljenost med delavstvom. Protestno gibanje tržiških delavcev Delavci triiške ladjedelnice, ki so v dopolnilni blagajni, so se včeraj sestali z delavci tovarn SIMO in AAA, ki so v podobnem položaju. Danes bo vsedržavni koordinator FLM Franco Sartori prišel v Tržič, kjer bo imej sestanek s tovarniškim svetom ITC. Jutri bo šla delegacija 500 delavcev, ki so v dopolnilni blagajni v Videm, kjer se bo sestala s predsednikom tamkajšnje pokrajine, v četrtek pa se bo delegacija se stala z načelniki svetovalskih sku pin v deželnem svetu. ŠOLSKO LETO 73/74 74/75 75/76 76/77 77/78 Nižja srednja šola »Ivan Trinko* 288 277 275 306 324 Klasična gimnazija - licej »Primož Trubar* 41 50 55 59 58 Učiteljišče »Simon Gregorčič* 30 55 63 77 87 Trgovski zavod »Ivan Cankar* 53 50 47 56 63 skupno 412 432 440 498 532 Slaba bera gob Dve Tržačanki, 23-letna Lucia Ca-passo in 22-letna Luigina Olivo, sta šli včeraj na Kras nabirat gobe. Pustili sta avto sredi gmajne, ko sta se vrnili s košaro polno gob. sta ugotovili, da so neznanci prerezali platneno streho avtomobila in iz njega odnesli denarnice, uro, nekaj zlatnine v skupni vrednosti pol milijona lir. Gorica VERDI 17.00-22.00 »Nenč*. Ugo To-gnazzi in L. Fani. Prepovedan mladini pod 14. letom. CORSO 17.00—22.00 «Ultimo mondo cannibale*. M. Foschi in N. Lay. Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. MODERN1SSIMO 16,30-22.00 »Nel no-me del padre*. Y. Benetton in R. Scarpa. Prepovedan mladini pod 18. letom. V1TTORIA Zaprto. CENTRALE 16.30-22.00 »n colosjso di Rodi*. R. Colhoum, L. Massarl. Barvni film. V ponedeljek zaprto. Tržit . PRINCIPE 17.30-22.00 «La principe«-sa nuda*. EXCELSIOR 16.30-22.00 «Sul piano fottolo*. J\nrn Gorica in okolica SOČA «Vmitev moža po imenu Konj*, ameriški film ob 18. in 20. uri. SVOBODA »Nedolžni*, italijanski film, ob 18. in 20. uri. DESKLE »Point Blank*, ameriški film ob 17.00 ir. 19.30. Včeraj-danes lz goriškega matičnega urada ROJSTVA: Valentina Ferrante, Da-rio Narduzzi, Diego Berdon. SMRTI: 75-letna upokojenka Alma Oeldim; 54-letni upokojenec Giuseppe Trampuš, 89-letni upokojenec Giuseppe Codecco. 86-letni upokojenec Antonio Movia; 86-letna gospodinja Ana Kolar vd. Debevec, 70-letni upokojenec Carlo Barič, 77-letna upokojenka Uisira Cozzutto vd. Piccoli, 89-letna gospodinja Giovanna Braida, vd. Marega : 81 letna gospodinja Albina San-zin vd. Gasparini. POROKE: delavec Fulvio Adragna in trgovska pomočnica Elda Čevdek, uradnik Luciano [Valdi in uradnica Piera Deraoli, zidar Boris Peteani ir natakarica Anna Baiano. OKLICI: tehnik Rodolfo Giustini ir učiteljica Brunella Michelini, policijski agent Gennaro Tortorella in ge spodinja Čarobna De Martino, avte ličar Armando Pojan in študentka Sil vana Senni, uradnik .Aristide Aldc Janich in delavka Annamaria Fior. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan m ponoči je s Gorici dežurna lekarna Tavasani, Kor zo Italia 10, tel. 25-76. DEŽURNA LEKARNA V TRŽICI Danes ves dan it -nr.fi je v Tr žiču dežurna lekarna Alla Salute, Ul Calisto Cosubch, tel. 72480. V 6. KOLU 1. NOGOMETNE AMATERSKE LIGE NA PROSEKU DOSLEJ NAJBOLJŠA IGRA PRIMORJA Prosečani izbojevali le točko, ker so tokrat, žal, odpovedali napadalci Primorje — Aquileia 1:1 (0:1) PRIMORJE: Štoka. G. Husu. Su-ligoi. Angeleri,' Race, Tom iz/, a, Franck, Valente, Montenesi, Bor-tolotti, Peri. AQUII.EIA: Berti, Carbone. San-drigo, Girgolo (v 46. min. Porca-ri). Slabile. Pina ti. Polo, Azanel, Gon. Pasquali, Montico. STRELCA: v 33. min. Stabile, v 60. min. Bortolotti. SODNIK: D'Andrea iz Manzana. GLEDALCEV: 400. V napetem in borbenem dvoboju si je Primorje zasluženo priborilo točko in bi lahko z nekoliko več V' 6. kolu nogometnega prvenstva 1. AL je proseško Primorje doma proti Aguileii zasluženo osvojilo točko, s katero se je proseška ekipa premaknila na deseto mesto začasne lestvice, na kateri vo BSK, Jedinstvo (BiH), Varteks 10: Radnik 9, Famos, Crvenka, Ru' dar (Lj) 8; Jedinstvo (Br), Rudar ?• PRIHODNJE KOLO (30.10.) Crvenka Jedinstvo (Br), Maribor - Rudar (Lj), Famos - Radnik, Varteks - Jedinstvo (BiH). Kikinda ' Proleter, Rudar (V) - Leotar, BSK ' Vrbas, Noyi Sad - Iskra. Dinamo ' Željezničar. SLOVENSKA LIGA IZIDI 8. KOLA Gorenjska Ilirija 0:3 Obala Železničar 2:1 S. Primorska - Union 5:2 Mercator Mura 4:1 Šmartno - Zasavje 2:0 Celje Drava 1:0 Slovan prost ’ LESTVICA Mercator 14; Šmartno 12: Mm’8 10; Zasavje 9; S. Primorska, Slovan. Ilirija 8; Union, Drava 6; Celje 5; Obala, železničar-4; Gorenjska 2-PRIHODNJE KOLO (30.10.) Zasavje Celje: Mura Šmartno: Union Mercator, Železničar - S* Primorska: Ilirija Obala. Slovan ' Gorenjska, Drava prosta. OHVKSTII O SZ BOR obvešča dekleta, rojena Irta 14M in mlajša, ki se nameravajo posvetiti igranju odbojke, da so trening1 ob sredah od 14.30 do 16.30 i" ob petkili od 14.00 do 16.00 v dvorani na stadionu «Prvi maju. NOGOMET V C LIGI Tekma Triestina-Udinese ni prinesla zmage nikomur Remi je v bistvu pravična nagrada za obe enajsterici šestina Udinese 0:0 gjRlESTINA: Bartolini, Lucchetta, .J'1. Fontana, Schiraldi, Salvadori, areis. Franca, Dri, Trainini, Mar- iini UDINESE: Della Corna, Osti, Fa-h *’ Leonarduzzi, Apostoli, Riva, .rnard>, Gustinetti, Pellegrini, PaIese- n j Lanzetti (Viterbo). 'ledalcev: 19.000: Koti: 2:9. iJal p1-3' 20.000-ffJava množica ele-^»loo ** z navdušenjem bodrila brhni z nazn°barvnimi zastavami, dvnm 10 trrl>pntami, bi s: brez Prpj 3 zaslužila bo’išo nogometno - - ay°-. kot sta jo dejansko po- sj Triestina in Udinese, ki sta vJS-nevezani >-r* razdelila točki; v ^ Je obeh taborov. Tudi ta 04 . ™ SP in #«^«4 „_____11 •»'iti "if* je torej končal z neodloče- izidom, pomanjkanje zadetkov OiPh . Pa j® delno razvrednotilo po-Tn tega srečanja. Svoj _ avm' je že v začetku razkril je osv°jiti točko. Fontani Sim obrambo nad najnevarnej- lfj.^^Peotnikovim napadalcem Pel-ia - 'lprn- Iterti na *e kri' Gustinetti- ti4fl5??'lserja videmske ekipe: poteza in . ke^a trenerja je bila odločilna "epad l na - Udinese je sicer stalno On, Pal> ni pa utegnil premagati ■jv?pastne vezne linije Tržačanov. a obramba je tudi tokrat b|igSl'5r nekaj grobih napak, ki so saj sac* treme in neorganiziranosti, stjvjr aru8®če tržaški branilci zau-6art!. napadalce dokaj uspešno, od, ’“!• se je izkazal z dvema je r/.dtaa posegoma, medtem ko Zapo-i a Corna ostal praktično ne-dalr^!?11-.Triestina ni tvegala napa-^Dart'8? •*®re’ tak° da so bili njeni So hii-a c' vse Pteyeč osamljeni in *** nevarni le enkrat, ko je An- 'Pismo uredništvu •^Jeli smo s prošnjo za objavo: kaveP'san' Boris Milič in Dušan odbornika FC Primorje (v . Stmzan;«!,; i_____ 08ta,,|l2acijski komisiji), podajata ■**' k° iz odbora društva iz slede- l)Md°gov: 1977 • za.dnji seji odbora, dne 6. 10. Dj, Je bil govor o okrožnici ZSŠ Hiz' .Jer naša krovna športna orga-VeHsk8 P°stav,.ia zahtevo po slo-mamj6”} Pozdravu pred vsemi tek-ŽŠjjjI društev, ki so včlanjena v kov o ,er je bila polovica odborni-s°, »g?1* slovenskemu pozdravu ih kot a._,z. .rflzličnih razlogov ocenili Petvj.kodljivo dejanje za ekipo in kiVf^o do ^ ^ italijanskih* igralcev, \,ai ast°Pajo za proseški klub, msni-e edini mogoči koral: odstop ko ja,ora> tudi s stališča, da se ta-Pati7prno obvestijo vsi člani in sim- iruj^ri* FC Primorje o položaju «oče a' kar bi bilo drugače nemo- Primeru, da FC Primorje zavza-Ve?enihV? sta'*ŠCa glede zgoraj na-**« sni?, sva vedno pripravlje- 1 »odel. ovati v društvu. S spoštovanjem (sledita podpisa) Sovodnje — Romana 0:1 (0:0) SOVODNJE: Uršič,. Zavadlav. Podveišček, Batistič, Kovic, Pete-jan, Butkovič, Floienin, Devetak, Marson, Tomšiči ROMANA: Collovat*. Tricarico, Buttignon, Muner, Predonzani, Zra-gnolin, Sclausero, Valerio, Deotto, Zoia, Zarneglia, Buttignon. STRELCI: v 27. min. d.p. Tricarico. SODNIK: Medeot iz Mariana. Sovodenjci niso pokazali vsega kar znajo; seveda, tudi včeraj je bil odsoten napadalec Peter Flo-rervn. zato napad ni bil aktiven. Dobro se je odrezala obramba, čeprav je prišlo dr gola, toda gol je padel po nesreči, ker' je domača obramba preusmerila smer žogi in ukanila tudi vratarja Uršiča. Omeniti moramo tudi močno ekipo Romane, ž vratarjem Co!o-vattijem v vratih (bivši vratar Triest:ne). Kljub temu porazu upamo, da So-vodenjcem morala ni padla, saj so spoznali, da se z večjo pripravo in hitro igro, kot v prvih dveh tekmah, pride do pozitivnih rezultatov. . D. S. Vito — Vesna 1:1 (0:1) VESNA: Favento, Visintin, Zuc-ca, Vecchlo, Tence, Skrcm, Carme-li, Rust'a, R"ss'gnan, Zvila, elemente (Pribaz), 12 Košuta. Proti skromnin domačinom je kriška Vesna ponovno notrdila, da nd v formi ir zato bo imel trener Barbiani še mnogo dela, če bo hotel, da bo njegova ekipa med kandidati za vstop v višjo ligo. Tudi v nedeljo je v kriških vrstah popolnoma odpovedal napad, kjer je bil požrtvovalni Rustja vse bolj o-samljen, medtem ko je obramba v prvem delu tekme zaigrala dobro. Gol za go^‘° je dal Carmeli z enajstmetrovko, ki jo je sodnik dosodi) po prekršku nad Rustjo. po grobem prekršku nad Rustjo. V nadaljevanju so «plavi» stalno napadali,- a Russignan in Zuc- ca sta zapravila več ugodnih priložnosti za gol. Ko je vse kazalo, da se bo tekma končal: v korist Vesne, so domačini izenačili (tudi z enajstmetrovko, ki jo 'je sodnik, mogoče, prehitro dosodil). Vsekakor je bil to medel nastop Križanov, med katerim’ sta bila najboljša Skrem in Visintin. ()s) Kras Esperla S. Luigi 0:0 KRAS: Bogateč, Rebula, Stranj-ščak, Trampuž, Šegina, žužič, Košuta Čuk, Ljubo Milič, Miloš Milič in Colja, 12 Ferfolja, 13 Škabar, 14 Aldo Škabar. ESPERIA: Micor, Pinzin, Grego-rett:, Giorgini, Bisel, Pregara, Ca-stellano (Rocca). De Bosicchi, Zut-, tion, Demeniu in Mania. Kras je proti solidni Esperii zasluženo osvojil točko. Fantje so igrali zelo preudarno v obrambi, na sredini igrišč' p>a sta Košuta in Miloš Milič dobro pokrivala dva bivša tretjeligaša Demenio in Bo-sicchija, ki sta delala precej pre-glsvic Krasov. obrambi Že v rvh minutrh so gostje dvakrat za las zgrešili gol. «Rdeče-beli» so so kmalu zbrali ter organizirali nekaj nevarnih napadov in Ljubo Milič je s silovitim strelom za las zgrešil vrata. Tuc: na začetku drugega polčasa so gostje večkrat poskušali prodreti v kazenski prostor, toda Trarppuž in tovariši so bili vedno na mestu. Zelo dobro s je odrezal tv. i vratar Bogateč, ki je z drznimi posegi večkrat rešil svoja vrata. Kras n- je s protinapa di nekajkrat nevarno ogrozil tržaška vrata. Trener Manzutto je bil z rezultatom zadovoljen, saj sodi Esperia med najboljša moštva v tej skupini. R. B. Mladost — San Lorenzo 0:2 (0:1) MLADOST: Ulian, Bettini. Ma-rzza, A. Gergolet. L. Gergolet, Faccio, Ferletič (v 60. Barbana), Rusin, E. Ferfolija, Pahor in G. Ferfolija. SAN LORENZO- Bevilacqua, De Rossi, Petarin, Alt. Scolaris, Knez, Mararigon, Petarin. Canciani. Visintin, Musina. SODNIK: Petronio iz Tržiča. STRELCI: v 40. min, Visintin, v 65. min. Faccio (avtogol). Ta je že tretji poraz Mladosti (drugi doma), tako. da ni naša enajsterica osvojila na domačih tleh niti točke, dobila je šest golov, dala pa je le enega. Fantie so tokrat, zaigrali izredno slabo, bodisi zaradi odsotnosti Karia Fer-folije, ki se je letos iskazal za 7e lo učinkovitega napadalca, bodisi zaradi tega, ker je bilo moštvo slabo Dostavljeno na igrišču. Evgen Ferfolija je bil ,v napadu, čeurav je morda, edino pravo polkrilo v naših vrstah; tako .je zmanjkala sredina igrišča. Sedaj pa preidemo k tekmi o kateri res ni veliko povedati. V prvem delu prvega polčasa .je potekala igra na sredini igrišča, gostje so tu imeli veliko premoč. Po 25 minutah so naši fantie skušali povesti z akcijami posameznikov, te Da n:so imele nobene povezave, tako, da so se vsi poskusi izjalovili-Pet minut pred koncem uolčasa pa so gostje nepričakovano povedli z lepim prost!m strelom, ki ji' mojstrsko izvedel Visintin. V drugem delu srečanja so Do-berdobci skušali- lemizirati a jim ni uspelo ustvariti nobene akcije, v petna;sti minuti igre pa se je zgodilo nekaj nerazumljivega: trener Pivec je zamenjal edinega u-činkovitega napadalca Ferletiča z Barbano, ki ie branilec in to pri stanju 0:1 v korist gostov. logično, da je bilo zadnje pol ure igre na-5'm fantom nemogoče remizirati. Pet minut kasneje pa je Faccio še dal gol v lastna vrata in s tem je bil rezultat zapečaten. Tokrat moramo pohvaliti A'da GeVgoleta in Evgena Ferfo-ijo. ki sta Doleg Alda Ferletiča edina dobro zaigrala v naš* enajsterici. Fabio Gergolet nich, Lanteri, 12 Santjn, 13. D. Baicci. KOTI: 9:6 za Ga jo. SODNIK: Lepre iz Ogleja GLEDALCEV: okoli 100. Navijači Gaje so spet odšli z igrišča delno razočarani, ne zaradi igre, saj so gajevci zlasti v prvem pplčasu zaigrali dobro, ampak zaradi rezultata, saj so morali domačini spet pustiti točko skromni Ederi (ki zaseda trenutno zadnje mesto lestvice) in tako še vedno pričakujejo zaželeno zmago na domačih tleh Gaja, kot rečeno, je zlasti v prvem delu igre zaigrala dobro, začela .je z napadalno igro in stisnila Tržačane v njihov kazenski prostor, lij je gol «visel že na nitki», toda prečka (tokrat nevarnega Bol-cicha), je rešila goste gotovega zadetka. Par minut kasneje pa je spet Bolcich z glavo resno zaposlil vratarja Pintarelli ja, ki je re- Šest zmag in dva remija (brez golov). To je obračun nedeljskega šestega kola v 2. AL. Po petih zaporednih zmagah je vodja lestvice ekipa Čampa-nell proti Costalungi igrala neodločeno (brez gola) in s tem je Campanelle na vrhu lestvice dohitel Libertas, ki je s peto zaporedno zmago zadal Zarji peti prvenstveni poraz, kar je še bolj potrlo že itak razočarane navijače Zarje. Tudi trebenski navijači so v nedeljo doživeli drugo zaporedno razočaranje. Primorec je namreč na Opčinah podlegel O-picini s pičlim golom, vendar bolj kot z rezultatom so Tre-benci razočarali s prikazano igro in zato je bil poraz neizbežen. Primorca je tqko na lestvici prehitela Gaja, ki je doma igrala brez gola proti E-deri. Zato se obeta prihodnjo nedeljo v Trebčah dokaj napet derbi med Primorcem in Gaio, na katerega že sedaj opozarjamo ljubitelje nogometa. Zelo dobro so se pa v nedeljo odrezali Brežani, ki so si v občinskem derbiju proti Ro-sandri zagotovili zmago in s tem zadali tekmecem res hud udarec, saj je Rosandra starta-la med favoriti tega prvenstva„ sedaj pa se nahaja šele na devetem rpestu s šestimi točkami. Ponovno pa sta presenetili Ed. Adriatica in Aurisina, ki sta z nedeljskima zmagama zasedli tretje, oziroma četrto mesto, lestvice, kjer smo zabeležili tudi lep korak ekipe S. Mar-'co. Ta je Po dveh zaporednih porazih gladko premagala Flo-minio, kateremu letos res ne gre, saj so Tržačani doživeli že četrti poraz. IZIDI 6. KOLA Campanelle - Costalunga Ooicina - Primorec Gaja - Edera Flaminio - S. Marco Ed. Adriat;ca - Eupercaffe Libertas - Zarja Rosandra - Breg ' Aurisina - - Zaule 0:0 1:0 0:0 1:3 2:1 2:0 1:2 2:1 LESTVICA Libertas in Campanelle Aurisina in Ed. Adriatica Opicina, Breg in S. Marco Op. Supercaffč in Rosandra Costalunga in Gaja Primorec Flaminio Zarja, Edera in Zaule ' PRIHODNJE KOLO (30.10.77) Op. Supercaffč - Campanelle Zaule - Opicina , Breg - Libertas / Primorec Gaja Edera - Flaminio S. Marco - Aurisina Costalunga Rosandra Zaria - Ed.' Adriatica B. R. šil že stoodstotni zadetek. Proti koncu polčasa, pa so bili nevarni gostje, ko so z diagonalnim strelom zadeli prečko. To pa je bila vsekakor najnevarnejša akcija E-dere, ki je igrala pazljivo, da bi obdržala neodločen iz:d. V drugem delu tekme se ni nič bistveno spremenilo. Igrali so predvsem na sredini igrišča, z raztrgano igro obeh ekip, tako da so bili napadalci vse preveč osamljeni, čeprc. tudi' Koz:nova zamenjava Kalca z nerazpoloženim Rismon-dom ni obrodila zaželenih sadov. Le obr-mbi obeh ekip sta se izlizali, tako Ja sta že izven kazenskega prostora zaustavljali nerazpoložene napadalce in tako je ostal neodločen izid, ki je na koncu zadovoljil obe ekipi, nekoliko bolj goste iz Trsta, ki so igrali na tujem. d. «r. Juventina — Ruda 1:1 (0:0) JUVENTINA: Plesničar. Toma- žič (Sošol). Miklus, Žiri, Komauli, Edi Tabaj, Panico, Taucar. Gomi-šček. Guliš, Radikon, 12 Spessot, 14 Venčeslav Devetak. RUDA: Ulian, Sgubin. D* Bernardo, Portelli, Ballaminut, xCe-cot, Tosoratti, Politti, ‘Lepre, Se-benico. Tomasin. SODNIK: Degan iz Trsta. STRELCI: v 23. min. d.p. Radi- kon. v 43. min. d.p. Ballaminut (11-metrovka). V 44. min d.p, izključen Radikcxn. Brez dvoma končni rezultat kaže dejansko stanje na igrišču Gostje so namreč zaigrali veliko bolj organizirano od Štandrežcev, ki praktično niso ustvarili niti ene stoodstotne priložnosti. Furlanski pred stavniki so že od prve minute dalje stalno ogrožali vrata precej zanesljivega vratarja Plesničarja. Niso pa znali konkretizirati svoje terenske premoči. Torej lahko rečemo, da je Juventina po nepotrebnem, predvsem zaradi Drevelike želje do zmage, prepustila točko Rudi. V prvem polčasu so domačini i-trrali vse bolj živčno. Sredina igrišča je ix>pustila in napadalci so bili popolnoma osamljeni. Po odmoru so «belordeči» strnili na igrišče z izredno voljo in z željo, da bi zmagali. Začeli so napadati z vsemi silami in večji del polčasa prisilili nasprotnika na njegove polovico igrišča. Do zadetka domačinov .je prišlo, ko je Radikom spremno izkoristil odbito žogo vratarja gostov in realiziral. Veselie navijačev in igralcev je bilo na višku in vsi so bili prepričani, da bo prva zmaga Juventine na domačem igrišču neizbežna, toda veselje je kmalu splahnelo, ko je dve minuti pred koncem tekme sodnik zaradi pre- PRVI TOVRSTNI OBJEKT NA GORIŠKEM Nova trim-steza v Pevmi omogoča šport za vsakogar Pobudo za stezo je dalo ISSDI, s prostovoljnim delom pa so jo uresničili mladinci iz Gorice in Nove Gorice S kratko svečanostjo so v nedeljo dopoldne odprli trim - stezo v Pevmi. Goričani so že dalj časa pričakovali otvoritev fbga edinstvenega objekta v pokrajini, toda so jo morali večkrat odložiti zaradi slabega vremena in drugih težav. V nedeljo je vreme le prizaneslo organizatorjem, ki so končno uresničili sad svojih prizadevanj in svojega truda. Pobudo za stezo je dala Zveza slovenskih športnih društev v Italiji, ker je čutila pomanjkanje masovnega športnega udejstvovanja, ki naj bi potekalo pod geslom «šport za vsakogar*. ,se že vrsto, let dogaja, zlasti v severnih državah, kjer se je prvič rodila zamisel o športnem objektu, ki naj bi popeljal v naravo čim več ljudi, je trim -steza namenjena zlasti vsem tistim, ki se aktivno ne udejstvujejo v nobeni športni panogj. Steza je zato primerna bcd.si za športnike, ki jo pretečejo in izvedejo večje število vaj, bodisi za nešportnike, za kale ve je predvideno manjše število vaj in lahko med eno in drugo postajo hodijo., - Na otvoritvi, steze je v imenu ZS j lu izpopolnjena in obogatena z novimi postajami in bolj ali‘manj zahtevnimi vajami. Mlada člana folklorne skupine Dom iz Gorice sta nato izročila predsedniku mladinskega odbora SKGZ Igorju Komelu škarje, s katerimi je prerezal trak in odprl pevmsko trim - stezo. Takoj nato so se skupine mladih in starejših spustile po stezi, da bi preizkusile progo in težavnost vaj. Nekateri so dober del proge pretekli in opravili vaje. ki so predvidene za aktivne športnike, drugi pa so tri kilometre dolgo progo prehodili v nekoliko skromnejšem času, kot je pač bilo v njihovih močeh in kot predvideva duh trim-skega udejstvovanja. Vsi, športniki in ostali, pa so po opravljeni progi z zadovoljstvom zaužili kozarec toplega čaja in prigrizek, ki so jim ga ponudili organizatorji. Navdušeni so bili nad stezo in so obljubili, da jo bodo še pridno uporabljali. To je tudi želja ZSŠDI in mladincev. ki so dogradili stezo, in upajo, da se je bo čim več ljudi posluževalo, bodisi za krepitev telesa in nabiranje kondicije, kot za čuvanje ŽDI prvi spregovoril Dino Roner, ki i zdravja, se je ob poudarku pomena steze spo-1 če moramo pri vsem tem zabeleži-mnil tudi padlih, katerim je po- j ti kako negativno točko, je v tem, slavilen socmerik v Pevmi. Delega da se italijanske športne oblasti ni-cija mladih je nato nesla šop rde i so udeležile otvoritve steze in so s čih nageljniv k spomeniku. Sploh so | tem ponovno dokazale, da se v I-lmeli mladi važno vlogo pri posta taliji posveča velika pozornost ago-vitvi tega objekta, kot je omenil I nističnemu in zlasti profesionalne- krška Sošola, ki je v kazenskem prostoru ustavil žogo z roko. dosodil enajstmetrovko. O Juventini lahko rečemo, da je tokrat zaigrala želo slabo; predvsem .je šepala na sredini igrišča, medtem ko je obramba zadovoljila. Številna publika, ki ie tokrat pričakovala na domačih tleh zmago, je na koncu tekme odšla precej razočarana. Bip Opicina — Primorec 1:0 (0:0) OPICINA: Papandrea, Paolich, Coloruia, Gaeta, Dandri, D* Stasio, Rozman, Valenti Clari, Privilegi, Pestrin, Stradi. PRIMOREC: Pavatič, Angel Milkovič Valter Milkovič, M. Kralj H, Marko Kralj, Husu, Edvin Kralj, Možina, Boris Kralj (v 30. min. d.p. Štoka), Pavel Kralj, Mauro Kralj I. Trebenci so tudi z openskega i-grišča odšli poraženi. Morda bi bil remi pravičnejši saj so domačini dosegi* edini gol po zaslugi obrambe Primorca. V vsem srečanju pa sta si bili ekipi enakovredni. V prvem polčasu se je igra odvijala predvsem na sredini igrišča z lahko premočjo predstavnikov Opi-cine. V drugem polčasu, ko so domačini povedli s Privilegijem, pa so Treber.ci nekoliko prevladovali, ker so pač z vsemi močmi iskali pot do izenačenja. Igralci so postali živčni in v 25. minuti je sodnik izključil Marka Kralja ter Privilegija zaradi medsebojnega obračunavanja. Primorec je kljub temu še napadal, a domačini so uspešno branili doseženo vodstvo. Proti koncu tekme se je poškodoval še Angel Milkovič, ki je moral predčasno z igrišča, tako da je ostal Primorec z devetimi igralci na igrišču. S tem pa je splahnelo že vsako upanje, da bi rezultat vsaj delno popravili. Bruno Križmančič podpredsednik ZSŠDI Davorin Pelicon, ki se je zahvali) domačim mla dincem prosvetnega društva »Naš prapor», članom Mladinskega centra iz Gorice in članom Mladinskega odseka iz Šiandreža. Posebna zahvala gre trdi mladincem iz Nove Gorice, ki so se skupno z vrstniki s .e strani me'e udeležili delovne ak cije za dograditev steze. Pelicon ie še omenil, da je za sedaj steza še skromna, če pa se je bodo mladi in stari pridno posluževali, ho kma mu športu, popolnoma zanemarjeno pa je amatersko in masovno udejstvovanje. Čez nekaj tednov bodo v Gorici odprli novo športno palačo: prav gotovo bodo ob tej priložnosti govorniki poudarili pomen tega o-bjekta, ki ga je Gorica že dolgo časa potrebovala. Naše skromno mnenje pa je, da je trim - steza v Pevmi za tiste, ki res ljubijo šport, mnogo bolj koristna in potrebna, pa čeprav je ng bo noben govornik pri otvoritvi «palazzetta» niti omenil. M.M. Libertas —‘ Zarja 2:0 (0:0) LIBERTAS: Ulcigrai, Cosman, Mottica, Delise, Capelli, Rainich, La-cota, D’Aloia, Francoila (Coslovich), De Bernardi. ZARJA: Puzzer, Metlika, Ivo Grgič, Žagar, KrjzmančiČ, Darjo Marc, Jacopino, Samese, Darjo Grgič (Cecchi), Terčon, Ražem. STRELCI: v d.p. v 26. min. Delise, v 31. min. De Bernardi. SODNIK: Aldigo iz Fiumicella. Zarja je nezasluženo izgubila proti prvemu na lestvici, Libertasu. Kljub temu, da sta obe enajsterici igrali pod svojimi sposobnostmi, je Zarja zaigrala bolje od nasprotnika ir bi si zaslužila vsaj remi. Tržačani so startali s prepričanjem, da bodo z lahkoto premagali zadnjega na lestvici, vendar so se bridko zmotili, saj so zarjani njihove zmedene napade z dokajšnjo lahkoto nevtralizirali in po prvih petnajstih minutah igre začeli napadati. Za Tržačane 'šo b:li ti napadi dokajšnje presenečenje. saj so s strani Zarje čakali obrambno igro. Bazovci so bili večkrat nevarni v svojih prodorih, a napadalci so bilj netočni pri zaključevanju. V drugem polčasu se je igra ne kolike spremenila in Libertas je za čel ostreje napadati ter 26. minuti prišel v vodstvo z branilcem Delisi-jem. Gol Bazovcev ni potrl, saj so se pogumno spravili v napad in zadeli vratnico z Žagarjem. V 31. minuti so se Tržačani spustili v protinapad. Lacota je lepo podal prostemu De Bernardiju, ki je brez težkoč podvojil. Tu je bilo igre praktično konec, čeprav so se zarjani požrtvovalno borili do konca tekme, da bi dosegli vsaj zadetek, toda niso imeli športne sreče. Kljub porazu so tržaški gledalci in igralci odnesli dober vtis o bazoviški enajsterici, v katere vrstah so se odlikovali Terčon, Ivo Grgič in Darjo Marc. Kaal 40. O Kitajski dnevnik JklaH ° so Matjvi gostje posedli, nadaljuje svojo pripoved a Kitajka, je predsednik občine predstavil Mao Cedi ,8u člane delegacije. Mao Ce-tung jim je odgovoril. «Tu-hle Setn prebivalec Jenana, in ko bo sestanek občine, sl^orate povabiti.* Po pogovoru je Mao povabil obi-Ce na kosilo in med kosilom je nazdravil vsem. tavn*kom občine je bilo sila nerodno, da jim Mao Ho sJng nazdravlja. Ko pa je videl, da tudi pijejo ne — Jt^j arem kitajskem običaju je bilo pitje z »gospodi* ne- niiajoivciu ^Pojmljivega — jim je rekel: *Pra-v, igrali bomo moro. Kdor bo izgubil, bo pil.* So izgubljali, le Mao Ce-tung je ves čas dobival. Za- IjjJ*0 n»u rekli: ’ «Ne moremo toliko piti, kolikor izgub-več rt’ lyIao pa je odvrnil-. «Kdor več pije, gotovo tudi *ront U vi morate dobro delati, da boste podpirali &0 I?'* Predstavniki občjne so srečni^ odšli domov in Po ^reastavniKt ODCjne so uuau »** ^ko Stu se J® še d°lg° časa govorilo, kako človeški, dober, kako ljubezniv je veliki Mao Ce-tung. Ijuu °dnica, ki nam je zgodbico povedala z mehkim, *nivim glasom in žarečih oči, je bila vidno ganje-tln.- . udi mi smo jo prizadevno poslušali in kazali za- jo. Prav to so nam namreč hoteli posredovati. Druga zgodbica, ki se mi zdi prav tako značilna za način, kako predstavljajo Kitajci Mao Ce-tunga tujcem po vsej verjetnosti pa ga predstavljajo enako še posebej svojim ljudem — govori o naslednjem-. Leta 1943 je šel Mao Ce-tung na sprehod. Na polju je videl štiri kmete. Vprašal jih je, (koliko so stari. Dva sta mu odvrnila, da je v njihovem kraju štiriindvajset ljudi toliko starih, kot sta onadva. Druga dva sta bila istih let, rojena pa sta bila 15, januarja, to je naslednjega dne. Mao jim je zato odgovoril: «Vi ste stari, pošteni ljudje. Stare, poštene ljudi moramo spoštovati.* Naslednji dan je Mao vseh štiriindvajset povabil k sebi. Pričakal jih je pri vhodu v dvorano za seje centralnega komiteja. -Eden od starcev je s solzami v očeh navdušeno rekel: «Predsenik Mao, vi ste velik rešitelj nas, kmetov. Vi ste voditelj siromašnih ljudi. Vi skrbite za naše družine. Že tri pokolenja si v teh krajih nismo čestitali rojstnih dni.* Mao pa jim je dejal: »Zdaj ste svobodni. Od zdaj bo vaše življenje vse lepše in lepše.* Povabil jih je na večerjo in jim nazdravil na dolgo življenje. Vsakemu je podaril brisačo in kos mila. Predvajal jim je tudi film »Lenin v oktobru*. Vsi so bili močno ginjeni. Pravzaprav smo bili ginjeni tudi mi. Nekaj' lepega je v tem darilu štiriindvajsetim kmetom, v tej brisači in kosu mila, ki naj bi izražalo nam neznano simboliko, ki pa hkrati pove tudi zelo veliko o razmerah, v katerih so takrat živeli kitajski kmetje. Revolucija je zanje gotovo pomenila izredno spremembo, začetek novega življenja. Ni čudno, da so za to življenje mriogi tako pogumno umirali. y — ilil Sinu JU JJI lZidUC v *** ---------- 01Jstvo nad, Mao Ce-tungovo modrostjo in skiromnost- 13. MAREC Proizvodno delo kadrov Odpeljemo se v kadrovsko šolo «7. maj*, na Na Ni-van. Na Ni-van je kraj. oddaljen kakih 50 km od Je- nana, in je tako kot Jenan znan iz obd ' - ' NA JENANSKI ULICI PRED VHODOM NA ZASTRAŽENO DVORIŠČE PARTIJSKEGA HOTELA — Brž ko so ljudje videli, da jih fotografiramo, so skočili s koles in radovedno gledali y kamere Foto: M. G. Uradnitivo, uprav«, ogHtni oddtlck, TRST, Ul. Menticchi S PP 559 — T»l. 7* 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnic. Goric., UL 24 M.ggio 1 — Tol. 83 3 82 57 23 Naročnin. Mesečno 2.500 lir — vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ Številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi Poitni tekoči račun z. Italijo Založništvo tržaškega" tiska. Trst 11-5374 Stran 6 25. oktobra 1977 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» . DZS . 61000 Ljubljani. Gradišče 10/11 nad. telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš, 43 mn’) 13.000 lir. Finančno-upravni 600, legalni 600, osmrtnice 250« sožalja 300 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda* Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijsk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih de* v . Italiji pri SPI. «,d.i.LJnr Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^Trst 2«iožnikov FlEG1*1®^ HILLIH BATTIMELLI JE BRANIL MAFIJCI IN POLITIČNE OSMOSil V NEAPLJU UMORILI ODVETNIKA Preiskovalci izključujejo politično naravo zločina - Zelo verjetno je šlo za maščevanje NEAPELJ — Včeraj popoldne sta z revolverjem oborožena mladeniča ustrelila znanega odvetnika Giulia Battimellija. Rojen je bil 22. avgusta 1925 v Neaplju, k er je bil že od L. 1965 član odvetniške zbornice. Pokojni, ki zapušča ženo in polnoletni hčerki Rossello in Sereno, se je «proslavil» še posebno tako. da je cesto uspešno zogovarjal mafijske kolovodje, kakor tudi vidne politične osebnosti (konkretno krščanske demokrate). Na kraj hladnokrvnega uboja (v žrtvini pisarni) so kmalu po zločinu dospeli policisti in karabinjerji, poleg njih pa seveda tudi namestnik državnega pravdnika Eello in sodnij„ki zdravnik Tarsi-tano, ki .je po ugotovitvi smrti o d redil prenos trupla v mrtvašnico tukajšnje pohklnike. Preiskovalci izključujejo, da bi bii zločin politične narave. Umoru je prisostvovalo 15 do 20 at-ank. ki so imele zmenek z raj-n'ti. Neznana atentatorja, od katerih je bil eden zakrinkan, sta vdrla v čikalnico Bettimellbeve pisar-re na Trgu M?.nc:ni št. 13. povpra šala navzoče po odvetniku, stonila v pisarno in nesrečnika pri priči u-b ’a, nakar sta kajpak urno pobegnila. * / U norjeni 'e bil brat sodnika Enri-ca Battimellija na kasacijskem sodišču. O niem je kolega Pasquale Serpico sinoči naglasil, da je oprav-lial svoj posel s preveliko gorečnostjo in ravno ta okoliščina naj bi ga pogubila. Prijatelji in znanci vedo povedati, da je pokojni Giulio pred Vsako sodr.o obravnavo vzpostavil 7. varovanci kar najbolj prisrčen od nos. s tem pa naj bi si marsikoga o sovražil. Primer: svo'ega dne je ♦rešil« zloglasnega mafijskega vo-dt«l;a Salvatoreja Caianiella. ki je bi obtožen, da je naročil celo vrsto izsiljevanj: dotični je bil obsojen ra lažjo kazen samo zaradi ooserti orožja, medtem ko so bili Cainiel-lovi pajdaši obsojeni na Znatno trše zaoonie kazni. Takoj no razsodbi so prizadeti skupno s svojimi družinskimi člani In sorodniki naslovili na BattimellPg (kot tudi na Caianiella) hude grožnje. Zato tudi ne gre iz-Viučtti pri odvetnikovem uboju maščevanja. Prof. Battimelli je poleg drugih branil žalostno znanega *bosr3» Al-f-eda Maista in clolito« iz Torreja del Greco, ki je obtožila skupino neapeljskih krščanskodemokratskih ve- so včeraj zjutraj zabeležili štiri potresite sunke, ki so povzročili dostj strahu, a kot kaže nikakršne škode. Najmočnejši je bil prvi, začutili so ga malo pred peto uro zjutraj, ki je odgovarjal šesti stopnji mercal-lijeve lestvice. Ostali trije, drugi in tretji sta bila nekaj minut drug za drugim in sicer mali po pol sedmih, medtem ko je zadnjič streslo dve minuti pred osmo, pa so dosegli jakost druge in tretje stopnje po Mercallijevi lestvici. AREZZO — Z nekega mosta v bližini izhodne postaje Monte Sansovi-no so na avtocesto «?onca» prileteli večji kaihni in precej poškodovali devet avtomobilov, med katerimi tudi vozilo tajnika organizacije UIL Benvenuta, ki je kot ostalih osem voznikov peljal proti Rimu. Hujših posledic; dejanja, zakrivil nrj bi ga neuravnovešeni šeslnajst-lelnik, ki so ga že prijeli, ni bilo, čeprav so vozniki zaradi precejšnje brzine z veliko težavo obdržali oblast nad poškodovanimi avtomobili. Pripadnik «Lotta continua» obsojen ker je nehote obstrelil prijatelja enem letu do 70 milijonov dni. Po mnenju strokovnjakov ki so izdelali posebne statistike, je cepljenje, posebno manj odpornih oseb, več kot nujno in še to ne zaleže vedno. Trdovratnost influence gre namreč pripisati dejstvu, da se vsakih deset let njeni povzročitelji — virusi — skoraj popolnoma obnovijo in so zato prejšnja cepiva neuporabna. Vendar letos, tako zagotavlja institut za higieno pri rimski univerzi, ni te nevarnosti in bi morala biti že izdelana preventivna zdravila dokaj učinkovita. Seveda le v primeru, če bj se jih poslužilo večje število oseb, kajti po izračunih v Italiji porabijo vsega skupaj 3 milijone doz cepiva. Štirjf potresni sunki med Mesino in Rcggio Calabrio REGGIO CALABRIA - Na podreč ju med Messino in Reggio Calabrio ............................................n.....iiiuiiiimmmiinmn/imiiiiiiiiiiiiiimiiimmi....■iiiiiimiinim»niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHiiiiiiiimimli^iiiiiiHuiliiil.iiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiMinimmiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiim.iiiiihiiiiiimh« Bolonjsko sodišče je naložilo včeraj (Pogojno in brez vpisa v kazenski list) leto dni in dva meseca zaporne ter 300.000 lir denarne kazni 23-letnemu pripadniku skrajno levičarske organizacije «Lotta continua« Stefanu Leonardiju, ki je 21, septembra nehote ranil z revolverjem v roko in trebuh 19-letnega prijatelja In somišljenika Alberta Magrlja (na levi). Dogodek se je pripetil dva dni pred začetkom zborovanja sproti zatiranju«, ki se je odvilo, kakor znano, brez incidentov (Telefoto ANSA) OB PRIČETKU RAZPRAVE VARNOSTNEGA SVETA Države črne Afrike zahtevajo od OZN Tudi gojena akademije sankcije proti južnoafriškemu režimu poželi zaslužen aplavz BORŠTNIKOVO SREČANJE V MARIBORU Odločna stališča afriških držav spravljajo v «zadrego» zahodni svet NEW YORK, — Od sinoči varno- časom, po odkritju o načinu poši-iso na pritličnem oknu opazili'budil- DOMIŠLJAVOST Včeraj je prispel na uradni ob‘sk v Italijo, kjer se bo zadržal dober teden, kitajski mirt'st er za pošto in telekomunikaciji Chung Fu-hriang. Uglednega gosta je sprejel njegov italijanski ko'ega Vittonno Colcm-bo. Srečanje med delegac! 'ama je potekalo v tvornem in dokaj prisrčnem vzdušju. V pozdravnem nagovoru je mimster Vittorino Colom bo med drugim izrazil upanje, da bo ob:sk kitajskega kolega dal spodbudo za večie sodelovanje med Italijo in LR Kitajsko tako »ia znanstvenem in tehnološkem področju kot tudi v trgovini. Posebno pozornost je namenil telekomunikacijam med državama (zveza je mogoča prek satelita) in napovedal tudi v tem pogledu razmah stikov. Končno je v zaključku posega poudaril pripravljenost Italije, da nudi LRK večjo tehnično vo-moč. proda poštne in telekomunikacijske naprave in usposobi kitajsko osebje za uporabo teh strojev. Kaj je pri vsem tem narobe? Domišljavost italijanskega ministra. Če je Chung Fu-hs’ang le količkaj obveščen o tem, kako zhitra in učinkovita» je poštna služba v Italiji, ni možnosti, da bi kupil kakršno koli nanravo V tej državi in da bi pošiljal semkaj na usposabljanje svoje funkcionarje. Strti s Vet Organizacije združenih narodov razpravlja o položaju v Južni Afriki, ki se je za črnsko večina že poslabšal po zadnjih repre-sdjsluh ukrepih ras-slične vlade. Vendar pa ni mnogo obetov, da bi od ve_bdlr.il> obsodb prešli na konkretnejše izkazpvatijc lastnega nasprotovanja do rasnega' zatiranja v južnoafriški republiki. Posebno zasedanje varnostnega sveta, trajalo bo tri-širi dni, je, zahtevalo 49 držav «črnc Afrika*. I b' : s.ede™ m deyet let so prepre-od udeležencev ne želijo sli I člh bombn* aten,tat- kl bl lahko ljanja mamil v zapor, pa morajo j ko. Pretrgaj! so žice; s katerimi je sedaj preiskovalci-, sle oduriti, kako j bila povezana na eksploziv in jo 'so potekala «naročUe» in kdo je pošiljal (dragoceno« Jirano. Igranje treh otrok preprečilo atentat MADRID — Trije otroci, stari so * * j ljakov, da so jo prisilili k spolnemu občevanju (obtožba je sicer pozneje padla). Omeniti .velja še, da je pokojni v začetku desetletja branil na procesu proti tako imenovani novi mafiji rajnega Francesca Paola Bontadeja in njegovega sina Stefana ter se «proslavil» z neobičajnim kritičnim zadržanjem v odnosu do policije in karabinjerjev, pa tudi, da je med varovanci imel pred letom dni enega od «napistov», ki so se znašli pred sodniki porotnega prizivnega sodišča, (dg) Začasno odložili proces zaradi jjolpcja Borghese RIM — Sodna obravnava zaradi spodletelega poskusa državnega udara,' ki ga je vodil « Vzgojna oddaja -V 13.00 Filo diretto Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 Ob petih z Amedeom Naz-, žari jem 17.05 Vabilo h glasbi 17.25 Pink Panter v Hotel De-tectives, risanka 17.30 Kamenje govori Kirovo kraljestvo 18.00 Argumenti Album Marie Callas 18.30 Dnevnik 1 — Kronike 19.05 Programi pristopanja 19.20 Mama na štirih kolesih. TV film — Moj sin sodnik 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Una devastante voglia di vincere, TV film v 3. nadalj. Zgodba nam prikazuje skrivnostni svet motociklističnih dirkačev, konkretno Franca Anselmija. Pripoved je zapoprana seveda tudi z ljubezenskimi dogodivščinami. 21.45 Odprta škatla Filmske premiere DNEVNIK. Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Vidim, slišim, govorim 13.00 DNEVNIK 2 - Ob 13. uri 13.30 Vzgojna oddaja 17.00 Programi za mladino Gorila Lilla, risanka 17.10 Trideset minut mladi - Aktualni tednik 18.00 Otroci danes Rasti v Neaplju, vzgojna oddaja 18.25 Iz parlamenta, Športne vesti 18.45 Ridolini in štirje lopovi 19.00 Supergulp. risanke Vremenska napoved 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 DNEVNIK 2 — Odeon 21.30 POZOR NA VDOVE , film Režija Richard Quine, v glav-n:h vlogah nastopajo Doris Dag, Jack Lemmon, Ernie . Kovachs, Steve Forrest, Ted-dy -Rooneg, Russ Broum. Nocoj bojno sledili prigodam mlade vdove Jennv, ki se bavi z gojenjem rarogov v manjšem mestu ameriške države Maine. Raroge pošilja domiselna vdova sladokuscem po železnici. Nekega. dne se cela pošiljka pokvari in mlada vdova toži lastnika železniške proge Harrgja Malloneja. Neizprosni boji med značajno vdovo, ki uživa tudi zaslombo odvetnika in starega prijatelja Georga, in priletnim, premetenim kapitalistom se zaključi z Jenngjevo zmago. Kino jutri Ob koncu DNEVNIK 2 -Zadnje vesti JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.30, 10.00 in 14.30 TV v šoli 16.05 Šolska TV: Kras in Slovensko 17.10 Dogodivščine morskega konjička 17.25 ČRNA PUŠČICA ' pustolovska serija 17.50 OBZORNIK 18.05 Dame volijo: Lepa Lukič 18.30 čas, ki živi: Gledališče sredi pušk Z rastjo slovenskih partizanskih enot se je vzporedno ra2' vijala tudi kulturno '- P1’0" svetna dejavnost. Na mitin; gih so borci recitirali, Pel1 in uprizarjali razne skeče-Ta posebna zvrst literature in teatra se je še posebej razvila po kapitulaciji I*3' lije, ko je odšlo v partizane veliko kulturnih delavcev, med njimj tudi gledališčnikov. Zato ni čudno, da jej^ januarja 1944 izdal Izvršni odbor OF odlok o ustanovitvi slovenskega narodnega gledališča. Oddaja o tem e’ dinstvenem gledališču v zgo; dovini osvobodilnih gibanj bo prikazala delež, ki so ga v NOB dali slovenski gledališčniki s partizanskim g>e' dališčem. 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 60 let oktobra Prenos iz dvorane Slovenske filharmonije 20.55 G. Flaubert: GOSPA BOVARV, nadal* Hipolit, konjar iz gostili1 Pri zlatem levu, ima dasto nogo. Na Homaisovo • Emino prigovarjanje Charles po novem posloP** vsevedežev iz Pariza pri’re že kito na nogi in ute"-!’ nogo v zdravilni zaboj; * pride do gangrene, dr. L" nivet revežu odreže n0®' Ema se z Rodolphom sest11 ja v moževi ordinaciji i« s zaplete v brezizhodne ve pri Lheureuxu. Pobegin misli z ljubincem, toda Pre brisani Rudolph jo pusti "v cedilu in odide sam. podivja, nato postane aPetična in po svoji n^-, zboli. Da bi jo razvedril• J mož pelje v Rouen, v P e dališče. kjer srečata sPr* menjenega svetovljanski». in elegantnega Leona. nih težav je konec, kajti P slej se bo vozila v Rouen ^ ure klavirja. Charles jej vesel, da je našla novo z,l/ Ijenjsko zanimanje. 22.30 DNEVNIK 21.55 Glasbeni magazin Koper 19.30 ODPRTA MEJA 19.55 Otroški kotiček 20.15 DNEVNIK 20.35 ZALJUBLJENCI, film , 22.10 Aktualna tema. dok. oddaj® 22.40 Folklorni ansambel Platnic*1 Zagreb 19.30 DNEVNIK 20.00 V središču 20.50 Akcije: Varstvo okolja 21.00 ENAINŠTIRIDESETI, film 22.30 DNEVNIK - ŠVICA 18.50 Program za mladino 19.10 DNEVNIK 19.25 Kuhinjski nasveti 20.30 DNEVNIK ,T 20.45 RAZPOROKA NA ITA*d JANŠKI NAČIN, film 22.25 DNEVNIK 22.35 Športne vesti TRST A 7.00, 8.00, 9.00( 10.00, 11.30, 13.00. 14.00. 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro; 8.05 in 9.05 Glasba in kramljanje: 9.30 Nekoč je bilo; 10.05 Koncert sredi jutra; 10.35 Primorske žene v Egiptu; 11.35 Današnja plošča; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 13.35 Od melodije do melodije: 14.10 Mladina v zrcalu časa; 14.20 Motivi iz filmov in revij: 15.35 Top lestvica; 16.30 Čudoviti otroški svet; 17.05 Cin -Ci - La, opereta; 18.10 Problemi slovenskega jezika; 18.25 Klasični album. KOPER 6.30, 7.30, 8.30, 10,30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 18.30, 19,30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 O-perni zbori in baleti; 9.00 Glasbeni svet; 9.32 Plošče; 10.00 Z nami je ...; 10.15 Folk glasba; 10.35 Pesem dneva; 10.45 Glasba in nasveti; 11.0(1 Kim: svet mladih; 11.32 Mini juke - box; 11.45 Elizabetine pravljice; 12.05 Glasba po željah; 14.00. Mladi pred mikrofonom; 14.10 Popevke; 14.33 Operne arije; 15.00 Današnji filmski svet; 15.10 Popevke; 16.00 Koledarček; 16.05 Orkester Tullio Fred-dolini: 16.40 Glasbeni notes; 17.00 Ob petih popoldne: 17.30 Primorski dnevnik; 17.45 Zabavna glasba; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci zabavne glasbe; 19.32' Crash: 20.00 Operne skladbe; 20.32 Rock party; 21:00 Večerno srečanje; 21.32 Komorna glasba; 22.00 Diskoteka. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00, 12,00, 13.00 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00 in 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 8.50 Resna glasba; 9.00 in 10.35 Vi in jaz: 11.00 Kantavtorji danes; 12.05 Par besed; 12.30 Ena dežela na enkrat: Apulija; 13.30 Glasbeni program; 14.30 Radijska igL* 15.05 Glasba in poezije; 15.45 P vj Nip; 18.00 Popevke; 18.35 Pj? grami pristopanja; 19.35 Več®1!, programi; 20.10 Pojeta Jose re‘ ciano in Mina; 20.35 Kronike izj\. sebnega sodišča; 21.05 Glasbil program; 22.00 Simfonični koiiCel 1 23.15 Lahko noč. RADIO Z 7.30, 8.30, 9*30. 11.30, 12.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 ročila; 6.00 in 7.55 Oni drugi 8.45 Novice iz glasbenega &'1.i 9.32 Radijska igra; 10.12 Pog0'.. ri s poslušalci; 11.32 Otroci se rij slušajo; 12.45 Radiolibera; Romanca; 15.00 Vrt je moj; in 16.37 Tukaj Radio 2; 18.33 diodiskoteka; 19.50 Supersof11^ 20.40 I Capuleti e i Montecchii pera. > SLOVENIJA 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, lbJ 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22-1 23.00 Poročila; 5.15 Danes za v'a 6.20 Rekreacija; 6.50 Dobro ju!' otroci!; 7.20 Beseda na dana®1 dan; 8.08 Glasbena matineja; ^ Radijska šola; 9.30 Iz glasbe' šol; 10.45 Turistični napotki; D Promenadni koncert; 12.10 smo izbrali; 12.30 Kmetijski ' sveti; 12.40 Po domače; 13.20. bavna glasba; 13.30 Priporo^ vam...; 14.05 V korak z ml0dl? 15.30 Glasbeni intermezzo; J" Radijska univerza;; 16,00 ljak«; 17.00 Studio ob 17.00; Obiski naših solistov...; 19.20 1 bavna glasba; 19.35 LaUko J otroci!; 19.45 Minute z ansamb' Mladi levi; 20.00 Slovenska zen' v pesmi in besedi; 20.30 Rad'J? igra; 21.16 Zvočne kaskade; ® Literarni nokturno; 23.15 P°P; ke; 00.05 Dirieland; 0.30 ke; 1.03 Z opernega in koncert* ga odra; 2.03 Kalejdoskop zah* nih melodij; 3.03 Majhni anS* bli; 3.30 Paleta akordov.