IthAi* vsšk dati ru*n nedelj in
prtsnikov.
PROSVETA
JEDNOTE
except Stmdsps Mnd Holid*ys
{jetq~jnam*l	t^zfztk	cmcaco. ill. petek is. februarja (februarv) ms Stev.-numbem ir.
********** ***ailttiri,t<*411«0«*»imunin"it h* mrn nt o^JTmSS!
RAZMERE V GIKAŠKIH KLAVNICAH.
rganizator unije je pričal, da
ne žive, temveč samo životarijo. Avtokracija velemesarjev. Vladna preiskava.
Jhicago, DI. — Z zanimanjem
josluSalci sledili John Kikul nu, organizatorju "Ameriške vske federacije," ko je pred ikom Alachulerjem slika ttlne in delavake razmere vnicah. Bila je prava obtožba veleinesarjem, iki radi na->ajo v vlogi mecenov, zanemar-pa svoje delavce, ki zanje ga-in katerim se imajo zahvaliti »ogastvo, ki so ga nakupičili v
let. ■■ ikukki je živo nariaal razmer lavskih družinah, o katerih dejal, da veljajo za petdeset otkov delavskih družin, kate-gospodsrji so rojeni v tuje-stvu.
telim, da povem to kot pro-v navzočnosti obratnih ravna bv," je rekel oaiveli zastopnik vstva in je obrnil avoje odkri čl proti superintendentom in okatom velemesarjev. "Prote ti hočem proti pretepanju de-v s količi po stražarjih in čute delavci malo kaano sto-v v ruto. Želim protestirati slabemu ravnanju a tujezem-delavci po teh možeh, katere cm izvabili brezvestni agsntjs ao zapustili stari kraj, da as knejo izkoriščanju po avto-ičnih vladah v nadi, da gredo lo, v kateri je oaebna svodoma."
tlim navesti en sam dogodek nogih, ki aem ga pteiskal," adaljeval Kikulaki. "Ko sem 1 na dom delavca — Poljaka, ni prišel od dela, mati jc šla delati, in sedam malih je sedelo okoli majhna pa. kuhinji brez nogavic trn davna nogah."
šli ti delavci zaslužijo toliko rja, da nekaj prihranijo sa smrti ali bolecnl v njih inaht" je vprsšal Prank P. »h, advokat za delavske organe.
Saj komaj životarijo — ne pa je vzkliknil Kikulski." Se
ti ne morejo ns to, ds si ksj rsnijo."
Ali so take razmere splošne tujezemskimi delavci v klav-u" je vprašal John Fitzpa-predsednik "Delavake £e-Be" v Chieagu. Well, nočem reči, da večina," Pk*l Kikulski, "teda 60 od-ov inozemskih delavcev šivi ih razmerah." knlski je na to izpovedal, da •jo z delavkami ravnotako »Ino kot z delavci. Celo ds-v delikstnem zdravstvenem u delajo v težki klsvniški at-♦H |)«da| je, da je večina o-lujcremukih starišev strašno »ar jena. Ui «)dkar so Poljaki in dragi n> v zadnjih šeatih meeeclh I Mil j neodvisni, so tmportl-■ivelikem številu zamorce," Irpovedsl Kikulski. "Videl »sni, ko so zspustlll želez '	in so jih naložili ns
W;ka zamorcev dela v klav-
>k°l» osem tisoč," je odgo Kikulski.
hn K.nnedy, predsednik or-kl.vnlšklh deUveev, ki *a*!man pred Kikulsksm, js odprto, <U pri prihodnjih "naga tkata atrsnka, ki p*la v svoj program dršav «"troU nad železnicami, rod klavnicami.
»»> samota, ds taki v en-H" «-' i in umazani mošjs It.
Jih vidite v ossdju sod \ rane, garajo In dara
jj«ja livljaaji
raz
mole, na klavniške delavce, njih žene in vdove, ki ao čakali, da jih zaslišijo in povedo, kakšne mere so v klavnicah.
"Povedal sem večkrat velente-aarjem, da so potrošili miljone dolarjev, da ao držali proč organi airane delavce in vzdrževali de tektive in druga iakoriščevalna sredstva," je nadaljeval Kennedy. "Posledica tega ravnanja je ,da imamo nezadovoljne delavce in občinstvo. Koneo bo tak, da ae bo ljudstvo dvignilo in naa vrglo ječo," je povdarfl Kennedy ln as obrnil proti zastopnikom velemeaarjev. ,
Izpovedi prič ao napravile ns poslušalce vtis, kot'da čitajo Up-ton Sinclarijev roman "Dlungl" v katerem je piaatelj mojaterako naslikal strašne razmere, v katerih živo in umirajo klavniški delavci. ,
proračun za po višavji
je ivojo dolžnost v vojni in jo Pri volji jo še dette vršiti, in to je meoda vzrok, dgfcae ne upajo nazadnjaški podjjtniki na dau z gitaeljo, da |ene prevzamejo m*-ata delavcev v tovarnah. Če bi ie podjetniki drznili izvHUti kaj ta-cega, bi jim organizirano delov atvo ihitro zamašilo uata.
P-- v industriji,
r ^jvcf pruflts," j« rekel jarkom Kenn#<|r
■^'••Prstom «a Is* In
ublužbutoiv.
mmmmmmrnm—mm
Waahington, D. 0. — Koliko bo znašalo povišanje meade na loto, so prorsšuniii na debelo, ko je J A. Franklin predložil zahtevo le lezničarjev za po Tajnik liana,
dne lcomisijs, je rekel: namo povprečno 33% odstotkov povišanja meade, tedaj aa pomno-že letni troški za $82,000.000.
Mr. Franklin ja rekel, da je proračun dozdevno pravilen za. 260.000 organiziranih uslužbencev. Priporočil je, da dobe neorganizirani uslužbenci ravnotako povišanje mezde. Teh je približno bregove ja minila. Reka Dee Plai
260,000. Za izučene rokodelce za htevajo $6 na dan, za pomočnike pa $4.60.
Priče ao izpovedale, da so niz-ke mezde zakrivile, da so mnogi delavci zapustili Železnice in pole-kali delo v drugih industrijah.
Priporočili so sledečo mezdno lestvico: Za prožne delavce in graditelje moetov $3.26 do $3.50 na dan, ki aedaj prejemajo $2.10; za sekcijake preddelavce $110 do $160 na meseo mesto $66 do $90 mesečno; za graditelje železniških znamenj $6 na dan; za graditelje voz, kovače, strojnika itd. 76 centov na uro in sa pomagače 66 ki en četrt na uro. Povišanja na sme znašati manj kot 26 eentov na uro. Za strojevodja šsst dolarjev na dan. Čaainpol sa nadčss.
PftUTIOO BI RADI PODRAŽILI Waahtngton, D. O. — Senator McCnmber is Severne Dakote je predložil predlogo, da sa poviša cena za bušelj pšenice na $2.76.
vil protipredlog, da as poviša «s-na la na $2.60.
Povišanje cone zagovarjajo, da farmarji dobe prenizko eeno, , da so nezadovoljni, da ss jo podražila delavna moč na fanaah itd.
V podučenih krogih govore, če farmarji dobe prenizko eeno za pšenico nI kriva določana cena, ampak socialne razmero. Cens sa bušelj pšeniee znaša dva dolarja, torej ja še enkrat višja kot pred izbruhom svetovne vojne. Plenica ss js torej podražila sa več kot sto odstotkov. Podražitev pšenice pomeni, da bo le manj kruha ss siromašne sloje. Če na fsrmsrje odpsde o nemajhen delež od sedanje določne cena, potem je trebs Iskati prsvs vzroke ia jlk odpraviti.
Crovrder je odločil, da ne praamsts v drage also izvzeti ad voješke
radarjev ia
delavska rezervna armada v ilunoisu,
V uradnih krogih upajo, da sa ta-kon tedna priglasi sa dalo v ladjedalnieali do 100.000
ia artileiua pomaga francozom.
DRLAVSTVO IZVRiUJI MOST.
dol-
franeoake šala ao močjo aaaerUki jev. Indijanci aa iki fronti.
snagale • po-
Chiosgo, HI. — V dobro podu Jonih uradniških krogih govor« da so izglsdi sa nabor delavske rezervne srmsde v državi Illinois dobri. V teh krogih upajo, da ss
tsku tedna priglaei za delo yL ladjedelnicah do 100,000 delav-f cev, daalravno jih odpade na državo Illinois le 26,662.
Kljub temu da je odšlo še na tisoče delavcev v ladjedelnice ia municijske tovarne in ao ae priglasili dragi tiaoči, da ao pri volji oditi v ladjedelnice, ko jih pozove vlada, ni aliftati v Illinoisu, da šene zavzemajo meata delav eev.
I Delavstvo v diiavi Illiaoia je precej dobro organizirano. Stori-
tajajoči lbd povzroča kzvarmost poplavi.
Ohioago, DI — Nevarnoat pojave v meatu ln Okolici jo mini-a. Hladnejše vreme, ki ee js po-;avilo čes noč, je omejilo nevarnost. Največjo nevarnoat tvori sdaj tajajoH led, ki peka ln ae Jo mi ni rOkah in potokih v eever-Illinoisu.; Poročila o naraščanju vOde v Litftie Calumetu ao povzročila pre-cej razburjenja med obrežnimi prebivalci. Delavel ao raaatrdlje-vali led v potokih Spring in Hio-cory pri Jolietu/To je pomagalo ln nevarnost, da voda prestopi
nss js prsstopila nizke bregove v blillnl Lyonaa, toda nevarnosti ni, ša ae ne vllje dež.
ZVSBfA ZBORKIOA JI ZA PO-DALJIAIJS ROKA ZA ZAVAROVANJI.
Waehington, d. 0. — Zbornica aprsjsls resolucijo, ki podaljšuje rok za zavsrovsnjs vojakov n mornarjev od 12. februsrjs do 19. aprils.
Sina, predaednik odseka za meddržavno trgovino, je priporočil podaljšanje roka v intereau vojakov, ki ao v Franciji.
TUSOAiUI'
POKO
Washington, 14. feb. — Iz ako poročajo,Hfa ao v torek pokopali 164 ameriških vojakov, ki ao izgubili življenje na torpedlra-nem parniku "Tuscania" pred e-nim tednom. Med pokopanimi je
Senator Gore Iz Oklakoue js sta- n moi katerih ni bilo mogoče
a poznati.
Po neuradnih poročilih znaša število mrtvih 267 mož. 136 vo-akov še pogrešajo in njihova trupla so najbrže izgubljena v mor jo.
Pogreb se je vršil s vojaškimi častmi in vee prehivslstvo v oko-lei ae ga je vdeležtlo kljub temu, je del 111 kakor Iz škafa. Ora-bovi Američanov ae nakajajo ns obrežju morja tik viaokega sksl-nstega roba odkoder je romantl-razgled Vaem žrtvam bodo postsvili en asm spomenik.
avstujika onvnvA v
ITALUI.
i .Pari«, 14. fob. — Uradno jav da js pri včerajšnjem fran-napad n v lampanl tndi asarUka artilarija, Id is vaš baterij
Rim, 14. fab, - Avatrijake ša-lo pod vrhovnim vodstvom gi rkla Boroeviča ao danee pono
Wv dolini Franaek. Napadi takoj odbiti.
Pariš, 14. feb. - Wo paša jk bil danes a poznan krivim špijona-šš pend vojnim sodiščem in jan na smrt.
Amerišak fronta v Franciji, 14. fsbr. - Okrog 900 Indljsneev ple-mana 8ioux ia oddaljene rezervacije v ss verni Dakotl je nedavno peflo s gotovo milMarsko enoto
Eiriško fronto v Franefji. In-eo pod poveljništvom svo-poglavarja Johna Olaaaa. ;ožce ao dodelili oddelkom tranaportnem delu, toda go-itevilo jih je tudi na bojni Pred odhodom v Evropo ao >11 Hidijeneki vojaki "vojni ples" v rezervaciji ln,atarl vodja Jekn Olaaa jih je navduševal, da as marajo boriti ravno tako slav nf, kakor eo ee borili njihovi oše tjfe proti belokožcem.
.'Na ameriški fronti je bolj mir-MM sadnje sreda. Vrsms ja M« stalo megleno ln deževno, vsled «eaar je artllertja prenehala a al-atematišnim obstreljevanjem nemških zakopov« Nemci ao popolno • ma mirni.	-
Uspešni franooaki napadi.
London, 14. febr. — Včeraj M je vršilo bojevanje v večji meri na zapadnem bojišču. Franooeke čete ao napadle na več kot eno miljo širokem osemljo jušnozeps-dao od Butte de Meenlla v dam -psniji in prodrlo prvs tri črte nemških zakopov. Pariš javlja, da e bilo ujetih voč kskor sto Nsm-cev. Drugi francoski napad je hil izvršen med gozdoma La Petre In Mort Mere na plenjavl Woevre; tam ao napedelci prodrli do četrto nemške zakopne črte. Vahod-no od tega kraje so ameriške čete.
Iz franeoakega vojnega etana , avl jejo, da imajo Nemei zdaj na fronti 112 divisij voja< štvs na bojni <Črtl in 63 divizij v rezervi. Ako se rsčuna 12.000 ns dlvisijo, tedsj šteje nemška er-mada 2,100,000 moi
Z angleškega dela fronte nI niš novoge. Is Rima porošajo, da eo, Avstre-Nemei zopet selo aktivni v beneških goreh.
li
London, 14. feb. — Admirali-tsta poroča, da so mine la suh-m a rinke v prejšnjem tednu poto-pilo
nad tonsio 1600 in šsst manjših ladij. Polsg toge eo potopljene tri ribišks ladje.
V tem čaau ao kile potopljene t odi Mri italijsnsks ladje ned 1600 tonsml.
sshssssss1

of
ths

A.
B
Burleson,
NEMČIJO JE STRAH PRED RUSKIM MIROM.
Nemci tožijo, da miru bres pogodbe ne more biti. Trockii jim je sfinga. Rusija mobilizira rdečo armado. Ru-munska se noče podati. Avstrija ne daje rada čet na sapadno fronto. Govorica o separatnem miru. Nemški socialisti sahtevajo javno debato v rajhstagu o Wilsonovem programu.
14. feb. —. "Zei-tnng aa Mfnag" v Berlinu piše,
amada prikrila mobillsaoija nove Bolševiki bode rim-šali organi**« armado miljou mol aa bolševiško kampanjo v ob-aajnlk drlnvah.
Amsterdam, 14. febr. — Nem Iko Časopisje se moči a vpraša .njem, kaj prav za prav pomeni Tazglašenl mir s Rusijo. Čim bolj raspravljajo o tem vprašanju, tem manj eo sadovoljni. Berlinska "Zeitnng am Mittag" pravi d« as ho nadaljeval stari keoa in da bo Nemčija morala dršatl na rn aki fronti večji del armade ta o hrambo meje. ^Tageblait" piše. da je angini mir zeto, ker Rusija nima v#c armada, toda mir brez pravega zaključka ln podpisane pogodbe ni vreden tsič iu četvero-svesa mora glsdatl, da se doseže sporazum c ruskim narodom. —-"Lokalanaelger" ae jezi, ker ao ae Nemei zastonj veeelill pričsko. vanega mirti in dostsvlja, ds je Treckij sfinga, katere ne rastMne ves svet.
Amaterdam, 14. febr. — Is Nemčije ao danea prišli rasburjen! gla-aovl, da ee maki bolševiki pre varili Nemčijo s rasgiaaoiu miru ln odredbo aa raaorožluv armade. Berlinski listi javljajo, da js bol šsviška vladi tri ure po Izdani na-radbl aa demobillazeijo obelodani* la Izjavo, v kateri prek licu je na • redbo. (Nemei aklepajo ia Uga, da je naredbi u demoblllzacijo Troe-kijev trik. /,
Pritisk na Avstrijo sa separatni
■far.
Waehingtou, 14. fehr. — Zs upna uradns ln dlplomatična poročila, ki eo prišla danee la Švice, pokezujejo, da je Avatro^>gr-aka pod velikim pritiekom sa ae-paratni mir. Pritiok prihaja od znotraj in sanaj. Revolucionarni duh je preeej razširjen po val dvojni aMmerfclj! In vlada bi rada pradveem privlekle ia vojne ne«| razkosano cesarstvo. Ogrl se Jeze vsled tega, ker Nemčija sahte va da gredo egrake divizije Is vz-
dati poslancem svobodo besede o mirovnem program« predsednika Wilsona. Ako as to agodl, hodu nedvomno aledlle ostre dlekualje.
MVbrwaertaMn glsallo večin-skHi socialistov, piše, da se morejo poslano! v državnem Sboru pomeniti, kaj anačijo mirovne točke predsedniki Wllaona In dali ee njegove beeedft le dlplossatična igra ali so rea laveltčevne beaede sa šloveštvo.
švedski eoeUUeH preti later-
trinajat trgovskih paraikovliioatte na zajadno fronto
Zunanji pritisk prihaja iz Apa-ni je in Vatikana. Papež deluje z vso svojo silo, ds ohrani Avatrljo, kak lina je bila prsd vojno, ksr ae boji, da bo njegovega tipllva ko. nor, ako mooaittija razpada v se odvisne dlieve, oziroms v konfe-derasijo republik. Vpliv papeie vega pritiaks zs separatni »ir je občutki tudi na Bavsrskem, kjer ims Vatikan prsssj trdna tla Med nearfklmi katoličani js rss* predene intenzivna propsgsnds ta mir, ki Ima ohraniti sUtss <tuo v eeotralai RvropL
OFSOIB J
SALUVARJI
V ILLI
Ind. - Taksjšsji aslnni morajo zapreti vraU d se aprila. Oovories pa sdsj gre o-koli. da se mnogi sskmarji p rese-jo v Weet Hsmrnond. III., ki ae nsksjs ob meji med držsvsma I in llliiols.
ii vaeob te«. — Oeovgs W Baker, iafantorljskl Isjtnsnt dragega razrede je bil odpgtfea la armade, ker ge je vojoo sodišče s posnelo krivim, ds js bi) pljsn v uniformi.
Msveral Illinois« V petek delo. ms oblsčso ki mrzle. Močni jal-ni vetrovi, ki sa včeraj topili visoko os k u pičen sneg, preidejo v eeverozepedne Povprečna tempe-rstara v zsdnjlh 24 arsh 42 Helnee izhaja Ob 6:47, čaka je j ob »ft
AmsUrdsm, 14 fsbr - Dsnsš nje brzojavke Iz Berlins govore, ds bo knoeelsr Herfllng ne dolge ki široko odgovoril predsedniku Wilsena N lUfA Osorgo prihod nji šeirtek, ke ss zopet snide dr Isval sbor. Prišakajs se, ds be odgovora sledila dolge debsts Beeislistl zahtevajo, de je trebs
_ Stoekholm, 14. fsbr. — Ns Švedskem je adej glavno vprašanje na dnevne« redu, deli bo trla-da Intervenirali v civilni vojni naFinekem. V ofleljelnth krogih so mnenja, da bi bila Intervencija lahka atvar, ako bi ne Istvala ks-kih poaledle. A vedske čete bi tU-tro naredile mir na Finskem Ui
Krasile radikalne socialiste, tods ti se je, da poselejo vmes petre-gradskl bolševiki s srmado in bajnim brodesjem, neker ki ee Aved-ekn nehote« 4ypMMWi MUMaiFiiš-Nessčlje In Valed tfgn g svetovni voinl.
Avsdskl socialisti so Imsli včeraj javni shod. na katerem so sklenili, da bodo na vao moš na • aprotovall vsaki latsrveneljl v fin ske zadeva. Boalalietl obšel e jejo, da se Finci ne morejo iporaanme-ti brez prelivanja krvi, teda civilni konflikt je njihova itvat, kt Je morajo sami rešHI.
Veljaki polisHriJo,
Aiustrrdam, 14. f»Hr. — Iz Bar-Ina poročajo, da je klnb poljskih poelaneev na Dunaja napovedal avstrijski vladi oater^bej radi lega, ker ata Nemšlja ln Avetrlja odstopila Ukrajini provlnelje <5elm ne ruakem Poljskem.
Poljski peelanel ao ee prid rušili Cehom ln Jugoalovanom in vae tri skupine tvorijo adej močan blok proti vladi.
Waehlngt!ro,ruufobr. — Ru -mu neko poelenlštvo je všeraj pre-j«-1 o breažično breojavka is Jaea preko Soluna, da je rumunsks vlsda presrla ssklevo Nemčije, ds ss mora v dvansjstih oreh la-reči sa mir. Braojavke nadaljnje, da bo Rumuaeks vlada sstala ali poginila za zaveaoiško atvar. \
Rmnunsks čsts so sassdls ms Ione vso Hsssrabijo, ki je pred kratkim proglsslls neodvisnost BolševUks čete eo premagane in umaknile eo ss ia delete. V Bes s rabi JI js provlsorišna vlada. Bo aka armede 300,000 mol, ki je pod vodstvom gensrsle Cerbeše va pomagela Rumnneem proti centralnim oblaetlm, m Js porsz gabi Is po Ukrajini In večina šot js sdložlls orošjs
Tukaj prerokujejo, ds bode zs vssniki pričeli ofenzivo as Bel • kssu z mmvnom. ds olsjšajo pri-tisk ns Rumu neko, ako as sadnje postavi v bran proti Avatrijl In Nemčiji.
Amsterdam. 14. febr. — Nem -ško civilno prshlvsletvo js sopet vskipsto vsled priprav aa nove a-feazivo aa sspedni fronti. Kskor jsvljsjs a meje, je delsvake ljud stvs v .Nemčiji prepričana, ds llladeobarg vm be dosegel odle čil ne zmage, ssgnsl ps bo v emrt etotboČe mol Revno ts misel ee razširja tadi v aemškl srmsdi (Dslje na t. str^ 1. kol.)
r.m.

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEPNOTE
N« da se utajiti, da je eliminacija Rusije z bojnega pozoriftča materijalna izguba za zaveznike, ki bodo morali napeti več moči na zapadu. Ali vojne v splošnem ie ni konec in zato je fantazija govoriti, da ima Nemčija vt* ugodnoati na razpolago. Pogodba "miru in prijatelj-afera" z Nemčijo in Aintrijo ni podpisana, ker bolieviki dobro vedo, da miru in prijateljstva z imperialisti in kapitalisti ne mote biti. Rusija bo nadaljevala vojno proti vladajočemu razredu v centralnih državah na drugi način — in ta vojna bo za kronane razbojnike v Berlinu in na Dunaju jniljonkrat bolj katastrofalna, kakor bi bila z orožjem. Ilija Tolstoj govori resnico. Sila nove ideje je
močnejša kot vse kajzerjeve armade in ta sila bo zmagala.
.............— - .. ■■ ■.----1— ~—
Slovensko Republicansko Združenja
v Ohfteafl, QL
Ruski asir^
ODBOR:
Frank Boeiich, Filip Godina, Frank Karže, Martin V. Btbin Kristan, Anton J. -----"»	^
Ludvik Benedik, ICatt Petrov«, Frank Varanič.
OIBT^AIfPT ODBOR:
John
lom, ki a« vrti nepretrgoma brez vsakega prealedka. Vae večje to-
Kongres ruskih dellvcev in vojakov je končal vojno s centralnimi državami, toda bolieviki niso podpisali mirovne pogodbe. "Z imperialisti in kapitalisti ne podpišemo nobene pogodbe", izjavlja Trockij z ostalimi bolie-vi&kimi komisarji vred v Petrogradu.
To je zopet nekaj novega v zgodovini držav. Dosle, so vojskujoče države navadno izbrale najbolj prefrigane diplomate, ki so sedli okrog zelene mize v dobro zastraženi sobani in na tihem barantali z deželami in podložnimi narodi. Ko je bila kupčija sklenjena, so podpisal* pogodbo, ki se je navadno začenjala: "Odslej bomo živel v miru in prijateljstvu..
• Avstro-Nemc i ja s svojo ohromelo srednjeveško vlado je tudi hotela, da se na ia način sklepa mir z Rusijo. Glad-kojezični diplomatje, ki so prinesli s seboj že tiskane zemljevide nove nemško-ruske meje, so zahtevali, da se vrie pogajanja tajno, toda zastopniki nove Rusije so prisilili ohole imperialiste,, da se govori o miru javno. Brestlitov-ika konferenc a je bila prva v zgodovini z javnim razpravljanjem o miru in to je zasluga bolievikov, kar jim je priznal predsednik Wilson in podprl je njihovo*akcijo s tem, da se je tudi on izrekel za javno mirovno pogajanje
Zdaj pa pride mir brez pogodbe. Svet se čudi in pruski junkerji so razočarani. Rusija noče vojne in kliče svojo armado domov, toda mir ni podpisan. Kam smo prišli T Vsenemci se boje, da je toTiova past za nje; vse-nemiki listi pišejo, da je Trockij nerazumljiva sfinga in taripjo, da ruske fronte še ni konec. Orgije veselja na Dunaju in v Berlinu je pohrustal velik maček. In kako ne bi? Rusija izjavlja, da je konec vojne, ali o pogodbi, ki vsebuje aneksije na debelo, ne mara nič slišati.
Ivet, ki je tako navajen starih formalnosti, ceremo-
eklamacij, očenašev in drugih črvivosti iz predpo-topne dobe, ne more razumeti. Ali je mir sploh mogoč brez podpisane pogodbe ali ni? Rud pravijo, da za nje vojna končana. Dali je končana tudi za Nemčijo? Ruski zakopi bodo kmalu prazni, toda v Berlinu ne vedo, ali naj zmanjšajo aH povečajo armado na vzhodni fronti. Kdo naj jamči ruskemu narodu, da bo kajzer miroval, ko pa nima črnega na belem, da so se Rusi brezpogojno podali?
To uganko jo pomagal razvozi jati med drugimi tudi Ilija Tolstoj, sin slavnega ruskega pisatelja in filozofa. Ilija se nahaja že nekaj časa v Ameriki in na njega se sklicujemo zato, ker ni bolševik. Tolstoj je sicer za svobodo Rusije, ni pa za to, da bi edino delavci in kmetje imeli glavno besedo v novi republiki. Ameriški listi ao že parkrat natisnili intervjuve z Ilijo, ki so naperjeni proti bolievikom. Toda Ilija je v svojem zadnjem intervjuvu povedal nekaj novega in iffekaj zelo pametnega, kar je zelo zančilno za nasprotnika bolievikov. Povedal je sledeče :
"Vsakemu opazovalcu, ki globokp presoja razmere, kakršne so v resnici, mora biti zdaj jasno, da Rusija ne more več voditi vojne s centralnimi državami. Toda sovražnik ae ne gane s svojega mesta. Sovražnik stoji nepremično, kakor da bi bil prikovan k tlom. Kajzerjeva armada, ki je prej tolkla svojo pot v Rusijo s ognjem, mečem in krvjo, stoji zdaj mimo sto milj proč od praznih
t Srbiji i pod okupacijo.
Bern, Švica. - SKoacija v Sr I poelali čez mejo fcnetc ao aprivili
biii v času, odkar je okupirana	VM:
oa AvstnvOfreke »n Bolgarije, je 8°dih ^ .luča^da ao morah opkana v memorandumu, ki ate	kmšikipoeeetafti preekr-
ga predložile eooUHetični poek-M avatwM*mkun oblastem pet-srbske skupščine M Kozlero »ajat volov v IS. sneeeelh; ker vič in tejnik eoeiaHetične etranke««"** kmetov ni imelo toliko vo-v Srbiji, DuSian fopovič Camille so j* morah kupiti za drag Hujramannu kot aa.teipniku oko- ^L^S^l ^ zemako-Akandmavskego odbora.	k	te-
"Preie Zeitung", ki je priob-1 rkorijev, da ao mo^i zadoetiti za-čila ta dokument, pristavlja, da htevam oavojevakevjpnUmeo hi nobenega dvore o reenllnosti
tega dokumenta; njegov pkec jok Srbiji fajih vslMtega utiho-na famozni zimmenraldaki	iz Bolgarije, rkkirali avo-
renei lota IMS l^vzol proti zavez J* MM**S vole pa eo morali pikom tako aovrežno staliSfte, da P^Sevoti velike avote. je vzbudilo med vladami eeotrOl- Tudi sekira igra jako vadno u-nih zaveznikov epfoino zadovolj- logo v avs^ro-ogrski ''kulturni" atvo nad njegovim nastopom in propagandi v flittji. avstrijska vlada mu je dovoHU Naši gozdi, eden najvažnejših povzetek v Srbijo po ovetr<H>fr iivljenakih virov 0rbije, eo danes akem ozemlju, Srtlja takrat le uničeni. En aam primer: Rogaški ni bila »okupirana po avatro-ogr - goadi, laatnma države, eo bili naj-skih ia bolgarskih četah. Ker je lepši in najbogatejši gozdi v oar-bil očividec raamer, ki ao od tieta- čju Srbije. Njihova vrednoet je ga čaea nastale v Srbiji in ker je predetavljala miljone; danes ti videl tiranijo, ki jo upriaarjejo gozdi več ne eksistirajo; oropali avetro-ogrske in bolgarske veje- ao jtti zadnjega debla in tam, kjer ške oblaati, je spremenil ovoje mi- ao bili nekdaj krasni gozdi, boga-šljenje ter pred javnoetjo razgalil I atvo arbake države, ee rarproetira vaa naailja, ki jih v Sifciji uprizar- ravan puatega auhega vejevja in jajo osvojitelji.	£ štorov . , . Kar eo občutili gozdi
"Vea admiatracija Srbije — I na eni strani, to občuti civilnb pravi ta memorandum — od etra- prebivalstvo na drugi. Vae, kar lani Avstro-Ograke in Bolgarije ni atajo prebivalstvo, ae mu jemlje v nič dragega, kakor nadaljevanje imenu "rekvUicije"; akoro vse vojne proti mirnemu prebivaj-1 poljake {produkte in celo izdelke atvo. To ni administracija oevefo-izfeovine, ki ao neobhodno potreb-voleev, nego kaaenOka ekapediet- ni, ao jhn valed "vojnih potreb" ja od atrani Avetro-Ogioke in |e odvzeli; za vae te etvari eo jim bolj od atrani »Bolgerije. To > plačali najnižje cene. Vee pride-najlepši izraz avetro-ogrekega injlek Žita je bil rekviriran . . . bolgarskega vladanja v Srbiji. Znižali ao erbsko denarno valu-Obe vladi čutita, da jim ne to, ki ne pomeni nič manj kot rop mogoče obdržati Srbije po ekl*- L revolverjem v roki. Komaj je bi-njenem mira, valed togo je nj$ hA Srbija zasedena, že ao znižali namen, da jo popolnoma uničita vrednost srbekega dinarja na po-in s tem napravita nesposobno aa lovico avstrijske krone. Za tiste, nodaljno eksistenco. (No žalost ga ki bi ee ne ravnali po tej naredbi, jim je to že deloma poarOčllo. Vs- bila določene hude kazni. Ker led tega je dolžnoat civiliziranega preblvaletvo ni imelo dragega de-aveta, da vzdigne avoj glaa v oh- narja, je bilo prfalljcno rabiti erb-rombo Srbije hi zabranl osvojite- „ki kovinski denar, ki je na ta na-1 jem dokončati njihovo pogubono- ^ prišel v avstrijske, nemška m ano delo.	bolgareke roke po sramotno nizki
Bile eo nemške »čete, ki eo priče-1 cenj tsled prej omenjene ropar-le prodiroti v Srbijo leto lftltt in L^ n^edbe . . . ki so pričele izvrševati evojo po-1 ^onomakt HgtJbe Srbije v tej gohkmoeno taktiko { niao ee zodo-f^,^ bolj pa v tčaau njene o -voljlle z velikimi zalogami "PMkupacije po centralnih ailah, ao njenih potrebščin, nego eo priaiH- ^ vellke> da bo potreba vae le art>eke eeljake, da ao moroli gtranike podpore po vojni, če ee prehranjevati cele meeece brea- ne bo hoteU prepuatiti nadeljne-števllne nemške čete, ki eo bile na mu hiranju. Preblvaktvu ae bo potu čez Balkan v Malo Azijo. mopiU kolektivna finančna Rkonomako atanje v Srbiji je I pomoč, organizirana na najširši bilo laloatno že pred vojno in to podlagi in polHHna neodvisnost toliki meri, kot v nobeni ftedajlartrij*." flbHj^^H v vojno zapleteni drževi... Kako so oevojevalnl "nosilci kulture" reševali to altueeijof H grosnemu
vojnemu bremenu, ki je tiščalo k.	_ ^	„
tlom revno ertsko preblvaletvo, I	Shanno«, Ohio. — Odkar
___, Ivan A. ICAer, Anton Mote, FY*k:
Mravljo, JaeOb Muha, K. H. Poglodich, Mott Pogorele, John | Joeeph Stebla j, Frank dava. Frank Udovioh, Andrew Vidrich, gt^J Zabric, Leo Zakrajsek, Anton Zlogar, Jos. Frkz, J. Judnič.
(Opomba. Zastopniki orgopizadj ia liatov, ki ae dozdzj k m j priglasi li, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno ai javijo in izjavijo, da ae etrinjajo s temeljnimi načeli B. R. Naslov za pisma in denarna poiiijoive je eiodeči: Anten J. Terbom P. O. Bos 1, Ocero, I1L)

Slovcnskemu Bepub. Združenju ao oe doslej pridružile sledab organizacije: Slovenska Narodna Podporna Jednotg; zastopajj*. I Anton J. Terbovec in Mott Petrovič.
Jugoslovanska Katoliška Jednoto; zastopnika: Anton Motih Matt Pogorelo.
Slovenaka Svobodomiselna Podporna Zvezo; aoatopnika: Fruk Boatich in Anton Zlogar.
Slovenako Podporno Društvo sv. Barbare ln Slovanska Delanj Podporna Zveza; zastopnika: Andrew Vidrich in Ivan A. Kaker.
Jugoslovanska Podporna Zvezo "Slogo"; zastopnika: Johnfa. mene in John Sezel.
Slovenski Delavski Sokol "Chieago"; zastopnik: Ivan Kufct
Slovenaka sekcija Modern Woodman v Chicagi; zastopnik:^ seph^Steblaj.
Slovenaka sekcija,Jugoalovanake Socialistične Zvem; uOf pika: Filip Oodina in Frank dava.	<
Društvo Slovenija 6. S. P. B. J. ; zaatopnik: Frank Udoriek
Slovenako aamosto jno mladeniško podporno društvo Danica t Chicagi; zastopnik; Frank Mravlja.
Slovenski Socialistični Klub (samostojen) in Slovenska Čititt ca v Milvvaukee, Wia.; zastopnik: Leo ZoUrajftek.
Zveza "Slovenski Izobraževalni Dom," Franklin, Pa.; uit* nik: Štefan Zabric.
Slovenski Tamburalki kt Pevski Zbor "Lira" v Chiesfi;» atopnik: Jacob Muha.	,
Proaveta, zastopnik: Jože Zavertnik; Glas Naroda, zaKtopal; Ludvik Benedik; Olas Svobode, zastopnik; Martin V. Konds;Palet arec, zastopnik: Etbin Kristan; Slovenija, zastopnik: Frank % ranic; Čaa, zastopnik: Frank Kerže.
Isma naših vojakov.
ao pridejall ie krolost oavojeval- »« "d«j« o^*'1 T,*1™*1' nega aistema, ki je vodil HH>ljo M je tu precej spremenilo. M m«o
valed njihovih rapov po poti eko- Slovencev je zapustilo vojaški fimti*l<«Mrii nniriibs Ksr niMO mo- ,Un ,n 041,0 P1*011 iTOi,m <lomo *
hove okupeeije "opraviti v red", so isvrftfle avatro-egrake vojne ob-laatl v dveletni dobi . . . Prvo, kor eo aterile oknpoeijake evtori-tete, je bilo, do oo Internirale brea vzroka ln brez vaake politične po-trebe 1 »0,000 mož kmed eivilnego p rabiva lat \a in jih poalall v Av« •tro-Ogeako. 8 tem oo oropali Hr
ruskih zakopov in cele tri mesece ni več storila niti ^gs ^LtrV^ZT koraka naprej... Ksj je paraliziralo Nemce? Velika w , tWB	štoi, reditelja.
ruska armada? Novi topovi? Sila orožja?... Nt! Usta- Htetkoše otrok, žensk in starih vila jih je ideja. V Rusiji je vstala «ila, kolosalna sila, > wio usied tea» kpoaM-katerc ae avtokraUčna Nemčijs boji bolj kot orožja, bolj ^ kakor armade 10,000.000 mož. V Ruaiji je danes nekaj, ^^	T «r-
česar se Nemci ne upajo napasti. To je ideja."	biji s« pa zamoo Mala njihovih
Podpišemo Tolstojeve besede. Dokler st je Rusija ^V^b^ra^^t borila s orožjem, so Nemci prodirali dalje; toae je godilo .jaških avtoritet, kar ee tiče eko-tudi po revoluciji. Ko so pa vstali bolieviki, je bilo na-	tlvijjnj.% tn
enkrat premirje in zdaj je konec vojne na ruski fronti.
Mogoče bi ne šlo tako gladko, ako bi bolieviki nadalje- iTt i^T^^TT^
vali vojna
čeU a pogubnim rokviakijakim do*
je nahajalo okoli 2&00 nedržav -ljanov k držav, a katerimi je A merika v vojni. Prišlo je noanani lo, da lahke vaakdo teh nedržav ljooov zapusti vojaški atan, ako hoče, lahko pa tudi ostane. Veliko Slovenci v ae je poelužilo te pri like m aonuatilo tsborišče. med tem ko so Cehi in Hrvatje večinoma ostali
Vai vemo, aakaj je ila Amerika v vojno; njeni dlji eo nam znani, ona ee ne bori za kake oevojeval . nego ga zrušitev pru ekega mlliteriatičnega aistems, ki je ugrožal tudi Ameriki in bil ne-varen demokraciji ia avobodnemu razvijanje vsega aveta. Se aedaj pe treh letih vajne Ima U milita rkem silno odporno moč; drlnjo kaker stroj in uničuje vee, kar ss-dene. Vsled tega bi bila naža dol žaost pomagati Ameriki v tem bojo. V dvoranah Y. M. C. A. eo na-efc^llt jogoalovanaki govorniki, ki ee nam slikali plod razmer, ki
so nastale med malimi narodi pod avstro-ogrsko tiranijo. Eden teh govornikov (ime mi ni znano) je rttel mod drugim sledeče: Ako bi tvoja mati vedela, da ae ti bra-niš boja proti kajzerju in ljudem, ki ao vrgli naš narod v brezno propadanja ln tuge, na kolenih bi M prosila: Idi, einko in pomagaj k naši rešitvi . . ."
Slovenci klub temu niao hoteli ostati; večina je bila že poslana domu. Eni ao oetOU in ekoro vsi drugi Slovani ,
Predno oo odšli, oo jim <čaatniki dobro povedali, da ne razumejo, zakaj je Amerika v vojni in da se bori tudi zanje, ki eo odklonili svojo pomoč v vojni službi. Slovenci amo čudni ljudje. Ne rečem, da val, ampak mnogi vendar; pripovedujemo Ameriki, kako amo bili zatirani in da pričakujemo od nje, da ae zavztfme todi za naš narod. Ko je pa treba v tem b^u tudi pomagati, tedaj ae pa ustra -žljo in prepuste bojevanje drugim. Tolažljlvo dejstvo je, da niao val taki.
Povedalo ee nam je od več atrani, da ae nedržavljanov, ki ao prišli iz držav centralnih zaveznikov ne bo pošiljalo na bojno polje do skrajne sile, nego bi se jih potrebovalo v ameršikih vojaških taboriščih.
V tem taborilču je oetalo še veliko število Slovencev v armadi; mnogo jih je tudi odšlo; vojaki jih kar niao mogli videti, ko so ae odpravljali na odhod; nazivali ao jih "elackcrje" ln jih prezirali. Zadnje dni ao dobili najalabša dela, ki ao jih morali opravljati od jutra do večera. Ko ao odkli, ao dobili plačo do aadnjega dne alu-žbovasja in Še za vožnjo povvhu
bom ostal pri vojakih!" Ura jajl la poldne; utrujen od težki a al(| aem ee vlegel ln zaspal do m ter sanjal o veliki in lepi mUk roži daleč v Franciji ...
John Matjazicfh, 33rd Ca, S Tr. Bn.
LISTNICA UBSDMliTVl
A. O., Wankagan,m-Oi vor na vaše vprašanje lahke a bite v 37. številki Prosvete,*! v zadnji eredlni isdaji. Ob priB tbomo prinesli o njih daljšo ro* pravo.
ZAMOJta PKOTESTIIAJO
Vow Tork, V. T. - "Na
zveza za napredek zame Ijndatva" je brzojavila ni-ku Wikonu, da raj izrečei obsodbo Jiad počasnim in mučenjem zamorce Jim
Ilheriona v Eatill Springm,
_
DUHOVEN OBSOJ0.
Oolumbus, Ind. — Mestno jšče je obsodilo rev. Tipton linga na en dolar denaro« in 90 dni dela ne dršavni ni farmi. Sodba je bite ii ,na podlagi posUve u ^f iker pridigor ni ekrbel u it«*" ,no in otroke.
Sveti mož je ogovarjel k » ikel, da ni lenuh. Opravljal itaka dela, ki mu jih je ukarfj šlti bog, kateremu je oa stil, da skrbi sa družino
ni av u vvsnjo povrnu. ds nemške .—-- ^ Tudi jaz aem prvotno namera eevernl Italiji A zleči voiaško suknio. toda ko dnevom največje hraiaio^
val aleči vojaško euknjo, toda ko aem vae stvari dobro premklll, sem ekknll ostati; v tem mojem preaittl je vanju nekaj zaropota nad barako; pogledem skozi okno, kaj bi utegnilo biti, kar zagledam rep eroplana; ne vem, ali je bil nI. Gajžla, ali Janko Rogač; ko tabo gledam v smeri proti eroplanu, o-pozi m Uatek, ki je plaval v zraku; te bo pa brezžična brzojavka zame, aem ai mklil Vjel mi listek ln čital: "Dragi moj JAez: Ker si daleč od mene la je meni sami dolgčas in življenje pusto in prazno, bom prisiljena oh prvi priliki potekati dragega.
Tvoja nekdanja četrtln\a šola čae reže. "
"Ali rt**,« aem si mklil, "pa
Boji
med Nemci tat »oiaj*1
in Italiji
Milan, Italija, 14. f* -.1 atrijski ujetniki pripo«
in avstro-off«'
dnevom največje ----
čine in vandalisem V Nemci oropali sleherno i* vae, kar ee je dalo M nesli in poslali v Nea^T* vslcem eo elekli obleko aW V divji tekmi aa prirej se večkrat epopadejo nemški in avatrijski vo^ dmu je bil krvavi boj . in Bošnjaki; štirinaj*i« ia trije Bošnjaki eo f"1 predno eo drage čete mir V Pelo Cottora es krvavi boji med Ns^ p etrijeL
Italijanaki ojetoiki. graditi ceate ao ST armado, niaaajo kaj ati, kakor konjeko
Liniment.
Za dobrojin u.poino domu do r«'
vtiEfrsssf
■IVl*!4"-. * kolkuTaT kj.rkol
Cevera's
ProAMdnik. Jaka Vofr«, ku MO, U Bali«, DL I PaAjmdsodatki.J. Bialkovl*. K. f D. 1, bu N, OfeaiA, tt MpiMlk. Jolrf KakolJ, Hm Bvtag Ara., Ba. Gkl Taj tik i Jaha Vord.rbar, IT0I Bo. Lavadala Ava., Okfcags, Blagajalkt Aataa J. Tarkavse, F, 0.1« 1, OUar«, OL
(Stvorovo Oothardako olja) Ja saaoo kpt uborno iimuuIo pr. zdrtvljonju rovmatuma. okoto-torti udov. htbtobola ln kriov. fo i« salo uap«i«n lok. bate naj bi
^■»CTfc
j*, atekletUsi.
Cana 10 in 00 oantov. Kaptdsj rvoobjokegah.
Jala islalU, m ka«, Oaaoaakaig, Pa.	W >
M Bargor, T41 - la« Bt., U Balle, OL
P. B. Mm, 0?« Akaaj Av^ Book^rta-, Wf%
Anton Hraat, Ooa. Dal., Oanoasbsrg, Pa.
Jafs BaAllak, bas AH, Bmitkftaa, Pa.
BaAatf Pfetarlok, 4M baa, BriAgav«!)* Pa.
Jakah Mlklavltl, L. Baa I, WUlsek, Pa.	& ' f
M. Patmlak, 14111 Hala Ava, OaWawsai. a
/	UMOM« "PlUBfli"!
Jsls Sevartalk.	__*
▼»»OVNI DBAim P. J. Kara, «L D^ MM Bt Oalr Ava* OUtiImI^OUs
mDINABN. IADBVB DI BTTAM, ki ss Mlaja gL sgravai la B. K. P. J. aaj sa psUljaje aa aaslavi
JOHN T1BDKBBAB, MIT—M Ba. Lavni* Ava« Oklsage, DL PBIVOtBa OL1DB B1NBBALKSOA POSLOVANJA is f«
KAD BK USVBDBL.
za svoja dva brata ln dve »ostri Kastfclic. Se pred litimi leti ao [se nahajali v Evelethu, MiiAi. Doma so ix Vrha pri Pijavi Gorici na Dolenjskem. Če kdo cenjenih rojakov ve sa njlb sedanj« naslove, prosim, ds mi jih nanlani, ali naj ae ml pa sami prijavijo. Imam jim poročati veliko valnega in žalostno vest. Naslov je: Johs Ka-•telie, P. 0. Boz 18, Klala, Mont.
(Feb. 18^-14—15.)
BAD8TB PBBPULJIva TSlBlNa, ki sla *k ■taaoa, ss peUUsje ss aaalovi .
ANTON BBA8T, BU - »S* Ava., W. Nr ▼BI DOPISI, vasprava, Uaskt, tTrlli Hi m aa aaslavt
UBlDNUfTO "PB08VBTS", MIT—M Ba. lava« ▼BI UPBA vnlikn BTVABI, aaralalaa, sgtasL a
upbavniBtvo "pbobvbtb", mr—ao Be. i*m
' ▼ keraapaadoaat s tajalštvosi A B. P. J„ ara* "Proavete" ae rabita ian araAatkav, MnH aaalM Asa, aka laUts, Aa bo vaaka stvar kitte «3527 ^
DR. JOS. V. GRAHEK
edini slovonoki sdravnik in raoooelnik v Pcnnylvaniji. Zdravi vos otročja, Ionske in moike bolesni.
Ursdne ure so: 10 ure gju-trsj do 2 ure popoldan. Bell Telephone Cedar 2388. 848 B, Ohio Street, V. B. PITTCBUBOH, PA.
bapbbdbk.
"Pr os veta • pilo aa hlsgosUo, ljudstva. Aka aa atrinjAl a ajan ml idojaari, podpiraj trgovee, ] oglašajo t ProsviU. V salsi bnam vse aa vsakdanjo potrebi« oo po imeni oobL
BlamnCkarica dobe dobro df-delo in sesona je dolga. Do trs »leča .Pridite pripravljeno no do-o. Zglasito se na Smem nadstrop-u pri United Hat Worln Mfgr«. 11 H. Miohigan, Ohioago. 01
Kaj pravi predsednik Pitrtburikega okraja United Mine Workow of A-
merica, o premogorovih North Penn. Coal Co»
■ • i i
«	T0?1 £ moje lastne akušnje, da Kavlor premogorovi, last North
Penn. Coal družbe se drže strogo unisklh predpisov in veliko število premo-garjev mi je reklo da bo prav zadovoljni delati za to družbo."
i	Philip Murrajr.
Ali hočete boljše priporočilo, kot je to od samega uniskega predsednika.
Ta premogorov je mfed onimi redkimi, ki ne odlagajo ljudi Iz dela vsled pomankanja vozov to pa, ker oni lnatnajo snmi svojo inlnanioo.
življensko stanje Je zelo povoljno. Vi lahko kupujete v privatnih proda-jalnah, v družbeni prodajalni ali v prodajalni, ki jo obratuje UNUA.
Najemnina Je nizko cena. Hifte so v dobrem stanju. Premogorov je varno vrejen. Ni plina, ne vode. Rabijo se odprte svetilke, nikoli nimamo večjih nesreč.	,
Premog ie 42 palcev viaok, z dobrim podom in tenka žila. Mi plačamo vse kar UNUA zahteva jardec irv vse drugo.
Naii delavci zaslužijo do $100.00 na dva tedna.
i	'	1
Vi lahko pridete sem pripravljeni za delo s Bessemer želemlco ali s Penn-sylvanija R. R. žeteznico do East Brady in potem automobil do Kaylor, Pa.
Za pojasnila piite na-: *
Mr. ANDR£W SPRINGER, 4 SmitbfUM St, PitUbtirgli, Pa.
Havr Tork, ». T. - Sedemletni Anthonij Bom je utonil, ko je hotel rešiti svojega devetletnega brata Jamesa. Dečka sts se igrala na lodn v salivn Jamica, ko se jA naenkrat vdrl led pod nogami Jameea. Deček je pričel kričeti in njegov talejii bratec, ki je bil oddaljen od njega do petdeeet čevljev, mu je takoj hitel na po-moč.
James so jo prijel s rokerai so edeno plotfo. Kljub nevernosti ma je Anthon? pomolil roko, da ss prime sa njo. Ko je pokleknil doH ki m nagnil naprej, m je pre-kacnil v vedo la tok ga je pograbil ia nesel napraj James ja kri: lat na vse grlo na pomofrin sli-iali eo ge dečki, W so se drseli kakMt sto čevljev od ajega Neki deček ja kltro vssl s bllfn jege to-vomega vosa vrv la vrgel konce < amean Potegnili so ga na varno. iCatl dečkov je vdovs
,#w ^ork, M. T. - Živilska a-je odtegnila oblaatveno do-
*nje tvrrJkl B. Baff A Bon sa ^ v°joe. Tvrdka je triila a pe-'!"io in kokošjimi jajci.
ry,k« je obtofena, da je pro-• s kokosa jsjea po M centov
k" je vlada določila, da sta-
turat jajc 40 centov.
10 'B POOKAL LADJO MA
ZOLASITE II ? HO VAJfSKJBM O D D S L K U
KATnni ga vakaja v raiTLraajv. mavbo va*
Velikosti od SS do 4S. Za S1S.0O pa da «18.00 vredni
mm bodo dobro nomlll do $7.50
Uaetiiko rrtilsallii, — ftpan
P»n«»k Hersntes, naložen s II-"Puščajoč priaten, je saAel d,Uko '»no ledeno polje v su-
H	ga je led pri-
J" k "brriju Paroik > aobil
'J^ihude poškodbe. Ta-
:KlrlniI« os pomoč vlačilec
!»»lk , ,<rni't* je Hte mol« C4^' P-n»lkn so polna
Ohioago, OL — General Cretv. 4or jo naananil nabornim komlai. , am, da bo poklican v narodno ar-
mado pr^i rof^d
23485353534848534823484853532353482323482353532353484848
popisati, — oka}e
NE DASE PREVARITI!
uatavi
Kaj ns vsi, ds js rečeno: "Sreče % ts Išče, MS ti js dsnf" Uma iaaam is dovolj, to-rej je trebs le, da a* še srsše nsjde. Mr: Pojdi ss soUtl
riir , t- Nisi dobro volje, e! Kaj te js po pijttef
lato: Zdi as asi, ds js ves svet »sms alepe-rijs. Seau lažnivci bodi jo ekrog.
rilillsi* Tebs vendar ds asore nihče nsls-gati Sej os as daš.
Mar: Sem ds vso, kako se je sfodilo. Am pak tisu ametnira, ki je bUa toka j, ns sUnvje tam. kjer je rekla in ainsa tiste tslefooske številke, ki jo je rekla.
PoMMbM: To sš pravi, da si telefoniral, pa nisi dobil odgovora, m de si je iskal, pa je nisi našel Ta niš ds pomeni Pri telefona so ti morda dali napačno eveso, dama te pa oieo posnsM. Vsi veliki umetniki ia ometaies delsjo tsko. Zala je se, drugače nebi imele nikoli mira. Nič ae ns vcnamirjej; krnela je boš videl, de danes. Bafisr: Kake ps veš ti to T MdMk: Ds le vem. To js menda dovolj. IM (pride): Malo sem ae zresnil. AH ie dolgo čakaš f
Mar: Seveda čakam No, sli si
114 l$flM:TDa ti povem po praviei, nisem. Mm: De bi te strela nebeške!
IS (vetopi) i Tukaj sta torej obs slepsrjs skupaj. Goljufa namassaa, ki sta ušla hudiču is torbe —
__(aeše v heaedo): Ustavi, fipels,
Drugače bo povedenj, da utonemo vsi v i vstopi neopeiena.) i: Zapreti vaju dam oba — r: Zakaj nisi prinašal papirjev t Jas ne meram aa te aleparake pa-. pirje. telod: Počakajte vendar —
Komu si dal delnice nameato menlf il Najbolje je, da gram po policista.
______(takriči) t Bomba!
(Vai aa ustrašijo, obmolknejo in akošijo vaak na drago atran.)
Patettnšak: Hvalabogu! Brez bombe človek raa na pride do besede. Zdaj pa da bo mir, sioer ae pokala Peteliačak v jasi. (Bučsrju): Ksj ho-češ lit
r: Svoje delniee. Zaee ln sa Spelo. (Apeli): Kaj hočeš tif 8voj denar od teh aleparjev. (Naši) i Kaj pa tif Ma: V ječo a tem goljufom 1 Pelettnšak (Želodu) < Kaj pa ti nsposledf Čelad: Do besede hi rad prišel, to je vae. Petelinček: Torej Ima beeedo, drugI pa molčim.
telod: Da vam povem po praviei, bodita veseli vai skupsj, da vam na dam tiatih papirjev. Ne morem vam jih dati tudi še hi hoteli, kar sem jih vse skupaj poslal nazaj draibi. Mar: Po kakšni praviei f telod: Tiate delniee nfao vredne piškavega oreha.
(aošaano): O prekanjeni goljufi " Ti aleparakl alepart Miri
telod: Saj ata ob pamet. Obvarovati ju ho-#em goljufija, pa me amerjata.
Vala: Zakaj ai pa prodajal papirje, če al vedel, da aiao sa nič!
tilod: No, takole je: Da niao sa nič, tega aam niaem vedel takoj. V prodajo sem jih moral vzeti, ker aleer ne bi bil dobil nekih drugih sgentur. Zdaj sem pa dobil elulbo v Bostonu, pa žvižgsm na vaa agent ure.
; Pa ravno mene ai hotel namaaatlf To je pa tako, Bučar. Vaak ae ne da,
telod:
: Tristo koematih! Jaz da ae dam! TI, Bučar, ti. Val m to vedeli. Ce je pe taka, ti je pa čisto prav, Tonjr.
aram.
Prav ti je, ti modra buča Ampek sdaj mi vrni moje stotake, pa hitro!
Mmr (prestrašen): Tvoje stotake f
Ipafe: Kaj misliš, da jik bom tebi paetilaf Tega bi se asi msnjkslo!
Faaj (vstopi): Vsi skupsj. To js lspo.
Bučar: Veš kaj, Apela, pridi po svoj denar posneje. Zdaj nas ja preveč skupsj zs taka kop-čijske opravke.
ipela: Kej posneje f Zdaj hočem svoj denar. Zdsj, sds j, sli ps grem naravnost po policiste.
Bučar: I, kaj pe misliš. Saj te nočem ogoljufati.
ipaia: Zakaj torej oe bi vrnil takoj f
POtaUnftak: Ej, Bučar, kaj si fossMlf Saj aa ti ne manjka denarja.
Mor: Kaj pa ti veš t
Mebni*: No, zdaj ae jc še poenšil. Kar Is Hale blagajne vzemi —
: Kdo ti je pe povedal t leUašek: Bogastva U vendar ni treba biti Naj ve vaa cvet. r: Seveda ne aram. Ampak — .: Ali pride denasv ali pride pollciatf
__r (ae ustraši njene odločnosti) j V boš-
jem imenu. (Gre po "denarno msšind" in jo postavi na mizo.)
Petettačck: Trenotek počakaj, predan začneš pobirati. (Potlači vae navzoče k steni, in položi prst ns usts, češ, ds naj molče; odpre vrsta zadnje aobe, obenem vssme neopeieno revolver iz iepa.) Prosim, gospoda (Is sobo pridejo plsho EstrelU, Miaoria in Spazoni.)
Petelintek: Predstavljal tu zdaj nc bom. Bučar, tukaj je tvojš umetnica. Dejal aem ti, da boš videl. Ampak tudi a avojo ljubeznijo po-ijta zs posnsje. Goepoda, zdaj bomo videli, ;o se dels denar.
Molči! Molči I To je nasilstvo.
Mr. Busser, sli ste gentlsmanf Kako ae obnaša gentleman v dsmski drašbif
Spasoni: Tukaj nimamo ničeear več iakatl. Pojdimo, Miss Eatrella.
Pstettnč* (pokaže revolver) s O, našemu uljudnemn vabilu ae pač ne izognete. Bučar — štej dener.
Bnšar (aknša prcmsgsti svojo zedrego, savne vrteti kolesce na "mcšini", pa vlače ia nje razrezan časopisen papir. Široko sadja, zakliče nekaj nerazumljivega, potem mu omahnejo roke.)
PilaHaš*: Goepoda, to je etroj sa izdelovanje pravega denarja. Tukaj vidite, kakšen je novi denar.
(Nsvzoči se spogledujejo.) 1
Naša: In to al ti kupil, bedak prismojeni f (Vsi se smejejo. EstrelU s tovariši se hoče
očete.
_____Da ja vtrjea driavni
mir sa dolga lete, da aa vai knesi [ oziraje na preatol s neopisljivim zaupanjem. .. Le t tek Cehih
da je ognjenik, v katerem ogenj nikdar na ugaane, da ss jedkio I trna lahko rodi ditiavi slo,in da hi bilo najboljše, da hi vlsdal v Prs-K> katerikoli vladar nemškega rodu. . . Zsto da js poskrbel sa vse m pošilja njegovi cesarski vi-I losti kot poroštvo miru in sprsvs I Otoksrjs, sins Vladislavovega, ki ae je drznil njega aamega ščuvati proti eessrdkemu veličanstvu.
Ko js vojvode končsl to pismo in ga zapečatil e svojim pečatom, je Vila ie temna noč ki Premisl Otokar sc je bUUl s avojo soprogo in hčerko meji brunaviškegs vojvodatva. iNjegova družina je bila pomnožena za jednega spre-mljevalca, ki jim je po neznanem kraju kazal pet — za oneg|, ki js I prišel kneza svaritp Henrik Lev se je veselil jutrsjš-
Biovanom — toda še nikjer ga »ogled ns nekdanjo, sdaj poko-mno alavo ni prevzel take kakor
(Dalje prihodnjič).
Praktišen: "Kako ti vgaja tvoja male aeatricaf" vpraša zdravnic petletnega Mihca.
"O, zeio mi ugaja," odgovori dečko, "le to mi ne gre v glavo; < emu jc treba kupovati taka deteta, ko še za druge bolj potrebne atvari nimamo denarja!"
njega dneva, ko bo lahko vaaj deloma maščeval Guncelina nad elo-| vansko krvjo. Tods zelo sc zmotil. Ko je odprl sobo, v kateri je neatanii svoje goste, da M sedel • njimi k jedi - ni bik> po j Premisiu niti sledu. . . Ko ga je zapovodal iskati po gradu, ni hilo po njem niti duha niti sluha In msnjksl je tudi sluga, ki ae vedno kasal nsjzvestejšega in ka 11erega je nameraval ravno te dii I rabiti najbolj.
Vojvoda si je še tretjič segel I obema rokama v dolge, bale laae | "Okoli polnoči je odjezdilo nekoliko ogleduhov!"
"yodil jih je sluga Demitr ' . Gradnik ni imel čaaa, da bi ae Še delje opravičeval. Takoj ao ga odpeljali v etolp, is katerega ni nihče več sagledsl božjega eoln ca, če je prišel med njegove ete-ne. Tako ao bili kaznovani tudi ftrašniki in vratarji .Vaa dhiši-na ae js tresls strahu pred ras-jarjenim gospodom. Takega ga še niso videli, niti tedsj, ko mu je došls novica, da je pregnan k dr ža^e. Tedaj ee je še apuattt v naj zaničljivejši smeh, pargementno liatino a ceaarjevim podpiaom je
KDO VB?
Društvo Sloga št. 14, SNPJ., v Waukeganu, IU., proai rojake Ši rom Amerike, posebno one v Leadville, Golo., ako kdo va sa na-alov Mihael Lebana, ki je pred enim letom živel na 601 Jim St., tadville, Colo., naj ga sporoči ajniku prej omenjenega društva na spodaj oenačeni naslov. Stvar je jako važaa radi brata Valentina Lebana, ki ae nahaja v držav ni holniibici t Blginu, IU. — John i* Oantar, 1846 Wadsworth Ave., Waukagen, DL
ZAJUM1VI KHJlog ' Cesarjevi! Rudolf ali iivU^u «] avstrijskem dvoru .....J
Hitri računar ....... .....J
Naročita pri . Otto Pezdiru! 844 B. 86th St, Nov Tork. VJ
POZOR teATUJi
RAD BI UVBDBL
za ihojcga prijatelja Antona Ja-kiča, kateri je bival pred dvemi Isti v Monasonu, Pa. Uljudno pro-sim cenjene rojake, če kdo ve aa njegov naeiov, da mi ga naznani, ali pa naj ae aam oglasi, ako bo čital ta oglas, na nsslov: Anton Pnrtmt, P. O. Bos 448, Biurabik,
I&ČE SE UČITELJ za slovensko godbo na pihsla. Prednost ima Slovenec aH pa Čeh. Učiti bo pribHšno od 20 do 24 o aeb. Delo lahko dobi v tukajšnjih premogorovih ali v tovarni in tudi na železnici. Plača po dogovora. Oseba, zmožna tega, naj se takoj oglasi na nsslov:
Anton Jereb, t. O. Bos 561, Slovan, Pa. <Waah. Oountj.)
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK tS Pcu Af„ Pittsbgrfk, h.
je M privoliti na prosto vsa vi no, 4ar eo ga imeU v kleteh, in družina je pila, kakor je kdo la ipogel.
Vojvodino obličje jo oatalo temno tudi, ko ao prišle mnogoštevilne čete ia poldansldh krajev, da bi pomagali uatavljati valovje slovanskega morja," ki hi salo
izmuzniti.)	_	__________,---,----- „
PeteUnft* (jfc ustavi): Malo potrp^uja, Vrgel pod kopita evojemu konju proaim. Jas niaam pollciat. Če ao vam namenjene | da jo je atolkel v prafc, m oni dan viallce, pridete tudi brez mene teko viaoko. Ampak sdaj vrnite denar.
» Bnšar (BsUetU): In vi, s takim nedolžnim
obraaom, pa še umetnica — %
Kaša: In ti a avojo modro in prouodro glavo. PoNUnček: Urno, urno, gospoda 1 Oditejte! Čim prej je opravljeno, tem prej si oddahnete.
Miaoria (pogleda Bstrello, ki akomiagne, in Spe-
zonija, ki z vzdihom prikima): Lahko bi rekli: ------^___
Kupčija je kupčijs in ker je prodano, je prodano, laliko poplavilo tudi njihova d* Amps kne bomo m tepli in prepirali. (Seže po | meča ognjišča. . . In prihajali ao lietnieo.)
Petelinček: Saj je igrača sa vaa. Malino imate, pa ai lahko napravite miljone.
Batraila: Vi sts vsegs krivi, če ne hI bilo vsa, ta puhloglavee nas ne hI bil nikdar dobH. Bučar: Torej aem s denarjem. Mboria (mu odšteje densr.) Petelinček: AU ja pravf Bnšar: Prav je I
PotoUnšok: Ooapodiens umetnica ae ne počuti več dobro v naši dražbi. Mim BatreUa, po domača Mlea Medvedova, vam ln vašim tovarišem je proata pot.
jMrtun (ga začudeno pogleda; on apreml vse tri do vrat. Ko odidejo vstopi.)
ftvodlč: Ncžka, vino aem pripeljal. Sama ga lahko pokualš.	'
Mala; Zdaj verjathem, da ho vino aH rlght. Phrodič: A jaz T
Vola: Tudi ti boš ali rlght — za tfato, <kaUri boš všeč.	i
•pela (Bučarju): Denar. Bnšar (ji izroči denar, potem ae vzravna. Ponosno) : Ali smo jim zaaolUl, kaj t (Zagrinjalo.)
Kraljica
Splaal
DBUOI DHL.
V ZEMLJI KRVNIH SOROD-NIKOV.
(Nadaljevenje.)
Naenkrat aa ae vrele odprle. In ne pragu je obstal posteren mož. po barvah vojvodekl slugs Otokar ae je hitro dvignil in se-
del oh obok po
"Klagovoll mi odpustki mojo smelo«!, goapod. , » * "Kako ae dranešt** *' Ker te čmtlm. . "Nikdar te še niaem videl "A jaa aem allšal e teMi . sluga je govoril lete narečje, kakor oni ateree, ki je rekel de se ni rodil In de nikdar aa umrje; d ranil ea je ie v
, . že jutri ima biti konec tvoje svobode1"
Na to svarilo Premiki prvi trenotek nI mogel pregoforlti niti bmllifc
'Da bi hilo tvojemu goepodn tako malo aa avojo čast t"
"Dragi gospod, čsst je tuksj ie davno pokopane . v fte to noč moraš bežati. . Henrik Lev bi zelo rad poslal eeaarju v Italijo kak dokaz svoje pokornosti , . Saj me razumet, gospod?" "Beiatlf - Samo kamA" "Goapod, sa to na afrbll — Sem Slovan, prihajam ia deli l, ki meji k vojvodstvom, v tej delali ae je dvignilo vse, ds bi ji vrnilo nekdanjo svobodo. ,, Me ne tukaj griss vsat. kakor star Črv mlado deblo. . . Stati hočem a rodnimi brati v jednl vrati proti veflnemn
eovrašaiku. . . V avoj i domovini ti preakrbim atraho. kjerkoli boš kotel. . . Tvoji go* apej In tej tvoji kšerki store, ker
I koli jima bodo čltall v oš*. . Jas, goapod. ti poksšem pot. . To ds ae smeš se ohotavljiatl. . Ko bede v gradu vas tika, abešima.'
vsak dan, da ao se morali utabo-riti po branšviških ravninah. Nad priprostimi šotori so plapolalo sestave s rdečim krišem, saena-mujoč tabor križarjev, in cela vrata jezdecev, ki ao ae vile po oe-etah proti Brušviku a vaeh atra-nij eo pričale, kako ao izvršiU Henrikov! poslanci avojo dolž-nost. Vitezi ao imeli največ bele plašče s rdečimi aH črnimi križi, po katerih ja bilo mogoče spoznati Člane tedaj še mladega templar-skega in nemškega reda. — V tukajšnjih pokrajinah si js bilo ls-Ije pridobiai zaalug, kakor on-etren morja proti polumesecu. Mladi grofičl ao imeli to vojako za igračo. , 7
j- ' ^ ; DL a • •
Med tem ae je atari Niklot napotil v Arkono «	* Toda ko je prihajal proti pro-alulemu polotoku, ko ao ee uata-Premial Otokar je atianll ava-l^ njtg&fš oči na kremečevih rilcu roko, kar najtopljejše > ob katerih ae razbijajo mojjPl vUlovi Belta a tako ailo, da bele
Nj^va oaeba a draftno Tred ^r^ ovenčajo jjlmva .1-hi blUzs cesarja Henrika od tu- »^al a srebrom-tedaj mu je kajšnjega vojvode rea najboljšl Pi o	ktkof	izgu-
dokaa udanostl in prijateljstva . ]hx}'™'	* satrepetsla pod
In potem bi hilo po *usm. . Pot »j1«. T	jo eavrtelo b
na Laško js dolga in nazsj * *<wlo * K ds pada v praped, daljši. . . Na Laškem baje pri-	^ ^	,T>
stavi človek k ustnicam aUto Is- fcrtk» 11 ^J*0'0** Sf4^ " *o. PU., - pije, prod očmi m nj * j? ^>	^ ni
začno delsti megie, po lilsh gsl"^ glopMi ntpTeJ' obhaja najprijetaejli čnt, čaše nI mestu, kjer je atalo evetl-mogoče odtegniti uatnieam, toda • keterem ao Nemci aami na-*a nekaj črne poatanejo oči	da v* kraaotc, le*a in bo-
li lene, uatnlee ae krčevito stisne-1 fostva, W je "*
jo. In na telesu I „_____w_____
sumljive modrikaate pege. ... ,|®o atene, pel resrušeal nsaipi, Ta hip je piaal vojvoda Lev na 1 "»^»m beatlje; e n*danjl Iraško eeaarju pbmo, v katerem kraeoti al hilo niti aledu; leoater ga je zagotavljal pri Boga, pri eoter je zavel v popotnikovo o-svoji čaeti in kar al js ls le mogel M**je vselej ksdar je obstal ns lamhUiti. kako aa je nden, kako tem krajo bi ae ssgtedsl v rasvs spoznava zlata njegov« srce, ka	• • •
ka ga veseli, da sta se dve rodo- Steri Niklot js hO sicer tukej vs. ki ata v Nemčiji nsjalavaejša. I še Dcštevilnokrat, odkar ae ja sa-odpovedela staressa aovraštva In salo t razvaline svetišče ftvsnto-prepirom, ds ste se svsasle, kal vi tov o — to središče vsega, kar ker de prihajete U krvi jedaegafja bilo ljubo b drage pobaltlikim
Pradedje so uživali
zeliščni Caj.
«.iftt * *»' " *
Sok zdravilnega liatja, lubada, evetja, raattin, aelišča, korenin in jagod — izbranih ▼ lepem tuhnm !■ gmkom namenu ae eeetavina uravnagn adravUa aa mlada in aro. Ako ai iašiatite vale no-trenje organe na ta način, gotovo preprečite sidranje strupenih pU-nov, ki porarotejo bolesnL
Očete Moltingerjev sloviti čaj povspe iuje to dobrote. To •pomaga je t ram, obUtim, mehurju, lalodu ali v krvi. Je sovraSaik saprtaie ia tudi aarvoss ia glavobolov. Vsak kdor ga vliva pri mladik le starih, ker Je br« raeeega alkohola ia drugarjo. Patmaseiai aa-vitak staae le 01.90. Pilita le daaos ia priložite S1.00 v gotoviai, znamkah ali pa t Moaejr Ordar.
1'oAljite 10 eeatev ve« ako šalita sa varovati poiiljeter. Oo hoteta vam ga polijemo na pottao povsatio, plačate ksdar sprejmeta aa (c.O.D.)
MOLLDTOBR MBDIOIHB% OO
14 Bart Park Way, (IT. S.)
.1 , , ._______«-
mnaourgn, ra
PROF. DR. MULLI
ZDRAVNIK - SPB0IALK SA SLOVENGB
411—4th Avenuc
(BA SPROTI POftTB) PITTSBtJBOB, PA
BLBKTRIOVA PREGLEDU ZZtABKL
Stari te skuleni sšravslk, • H Ma prakso. Zdravi aspelao is kltro m* lesni, plača, lelodee, oblati, ■ aervoanoat, krvae bolesai, kak* m drage boleaal molkih. Osdisvl bolaaen katero prevaamo Tiojnm Uporablja aajboljla evropska, in odstalih delov sveta sdiarlh. Vm ee ne. Nasvet bresplašao. Teles F gled popolnoma jamlea. PH • sdravi veliko HevUo Bloreaee ■ uro od S. sjutrsj do & sveler, * daljah samo ed 10. de «* popisa
NORTH SIDE STATE BANK
■kock snujfGS, wyo.
IMA KAHTALA IW SEZEBVE SMS^>M*
sM Gl^r stbSfflffsIMtfSZ* A
Išče se
zmo$e n^Slove
kateri aaa Citati m pteti oba jesUta aa aohee stalbe prt mM drulti. fteU ee oaeba. ki —- . etroj. Dela Je odgovarja« na parna* ki nam Jik pMaJe	+ \
govertU sa m oglas aam ptatte v
oa kar MO ImeU aadaji ea— - - ---- --
______________fam m kakeve-ti
Oa nam Ja mišk irniTiifi totmo vnem odgovarja* Sate pa na*vss ena, ki se aaa pteaU. da mi malo potepe. beaM o<u v
m------ Ml* Miu kite hitro bo
Southern GJonization Company,
E. al. BALEV, Mflr. AlcMnndrln, La.