' • v *TT~'i v . <5 S ■ - , ■Sf? GLAS 5 Slovenci- OBODE. o se! V slogi je moč! r Stov. :is. Obletnica "Glas Svobodo" Uprav z današnjo številko zakljuT čujemo prvo leto, odkar jc zagledal "Glas Svobode", glasilo svobodomiselnih, za bratski socijalizem se vzgojajočih in resnosti življenja polnih ameriških Slovencev, prvikrat l>eli dan. Varujte nam bratje, da borba za obstanek ni bila lahka in tiuli še danes — po citem letu trudapolne-ga delovanja in zatajevanja — nismo na "zelenem" in ni nam pot s cvetjem posuta, toda vzlic temu se radujemo nad tem, kar smo dosegli in to"— bodimo odkritosrčni — ni malo! Čim dalje bolj se širi zavednost, ki je današnje dni vsakomur toli |H>trebna, med dobro slovensko ljudstvo, in to nas veseli. To ne igra posameznik nobene ologe, ali narod, celoten narod je trvba oteti pogina in <3a nam preti, če smo malomarni, pojHilen poraz iz straiu Črnr faršUe kugi, so nam pokazali to dovolj vzbujeni zli duhovi današnjih inkvizitorskih jezuvitskfh krogov. Kakor znano je začel "(11. Sv." izhajati v Pucbli, Colo. Izšla je komaj 3. št. in že se nas je začelo bičati izpred altarja. "Boljše hudiča v hiši. kakor "Gl. Sv." nn mizi", Je godci veleuneni (prerok, stari juieblski kozel Cirteiia svojem potovanju po Coloradi, Wyomi.ipu, Kansasa in Arkansasu. Prerokoval je 'tuli, da ne bo izšlo 10 izdaj "Gl. Sv." in ev\> nam grešnign pretoka, kako ga danes peče, ker se mu niso izpolnile njegove "pobožne" besede. Duše njegovih ovčic so mu še danes deveta briga, ne tako "gro-ii'Vcvenk taistih. Dejstvo, da so fski dohodki znižali, ga lie bolj krivičnega in rmrflanes- VftidKT'ltf več bankovce, kakor je v svojo službo pravcatih farških Lipeto^ — na Je I u jim takim aui "mali Janezek" — kateri so po njegovem naročilu letali od trgovine do trgovine in nam kradli ogIa.se iz lista, da hi nas tako uničili in resnici na ljubo pri-puznamo danes, da smo bili res dvakrat na kraju propada. Dvakrat snjo prenehali 2 delom in dvakrat g i no se ga zopet s podvojeno ener-žijo poprijeli. Z zadnjo nam ostalo nvičio smo se preselili v Chicago, " ' se nam jc šele 0sigur.1I boljši obstanek; kajti, odkar smo iz Pue-ble„ se je število predplačnikov sko-ij poenojilo. Se enkrat tolik« zvestih somišljenikov in "Gl. Sv." bo zlu. j al dvakrat na teden. Blago-mu pač ni treba, saj ga je že . blagoslovil denverski škof 25. novembra I. 1. izpred altarja, rekoč: '1 "Jaz preklinjam" itd. Uboge šeme I • Ob istem času jc hotel škof Matz iijn Ijati tudi desetino med Slovenci ali vrezal se je pastir duhoborcev. kajti jiodučilo se ga jc, da niso vsi kfapani". naštevali, kolikrat smol Chicago, 111. 16. oktobra 1903. Leto n njo, vsled česar, sc je ponižal - iz |]0j me(l (1T11 Žllbll i III 1 4 Tis,a stranka' j ljubezni do svojega bližnjega —f J . .. | zemljišča m stroje, je odsilulol do podle, hinavske ovadbe, a spod- niZPCUl 111 SOCljft- Ptfj^postajala čimdalje bolj b letelo mu jc in privoščimo mu ga — dolgi nosi Ž id j v so pa takrat zastonj šteli novce, v našo pogubo in to je, kar smo hoteli pribiti. Nihče naj ne misli, da je boj proti steklemu današnjem« farštvu nepotreben. Drugi narodi bijejo še ljutejši boj proti farškenm pone-umnenju ljudstva, kar potrjuje dejstvo, da so oni daleč, daleč pred nami. To la, ako se hoče vzdržati tak boj, ki je vsekakor v splošno korist, treba predvsem potrebnih sredstev za to. Zatorej prosimo cc. naročnike, kojim jc potekla — in teh jc mnogo — naročnina, naj si vremejo k srcu naše težko stališče in ogromne stroške za vzdrževanje lista in naj nam |M»ljejo takoj po prejemu današnje izdaje, prcdplač-nino n prihodnje Irto. ob enim prosimo zavedne rojake, kf-ji so naročeni na "Gl. Sv.", naj so ne roeh&'jo nad tem, da razpravljamo v listu le o stališču, katerega zastopamo; nikakor pa ni list posvečen suhoparnim, oguljenim. dovomljivim novicam. Nam '.imun bi bik« mnogo olajšan«^le1o, ko'bi se hoteli držati le novic, toda mi smatramo pravi poduk za stokrat večjo vrednost kot vse drugr in to je, kaT nam predpisuje naš« delovanje. Druge narodnosti raz pr.tvljajo strogo le strankarske stvari, zakaj bi l nii Slovenci nt. Kadar bruno list povečali. l«mo dali tudi novicam več prostora in — dovoJj trga. Konečno se cc. čitateljerti zaliva ljujeino za dodlagi proste volje pojedinlh človeških liiiii. Zalo je danes tako daleč prišlo, da vlada suženjstvo in anarhija |h> svetu popolnoma neomejeno in vleče dob tiste sloje človrške družbe, kateri so bih še pred kratkimi leti neodvisni v gosjiodarskih zadevah. iSLLi.KW1;'! i /am ter poglejmo. kako so we n vam ter poglejmo, kako so se razv jalc socijalne razmere od leta 177ft. in kaj je dalo povod, da se je žačel socijalizem v Ameriki tako hitro razširjevatj v zadnjih letih Prvi pošten poskus končati razredni boj in anarhijo družabnih raz- mer. sc je vršil 4. julija leta ko so pradedje sedanjih Amerika-nov izjavili sledeče: "Očitna resnica je, da so vsi ljudje vstrarjeni jeduako, da Jih-je njihov Stvarnik obdaril z neovTgljivimi pravicami. — saj nam ye to iz njihove strani le v čast in — bastal Velebrumni tihotapec, trapist Bum-burgar, je nadel "Gl. S*." krasno fme: 1 likov rog svotiode; veleblazni k'cvelandski gimpel, Maslar. zopet: Glas svmjarstva; jolietska hrumna Ja. Francelj: Glas laži itd. Kaj to je dolga zgodovina ?1 No, in Jnjič smo imeli rta vratu celo | uhingtonskega državnega poštne- inšpektorja. Ta imeniten dobo- y Ko|umb|ji tie smerno nikakor zamolcati, 1 bi nam znala zameriti mala i Sodrugi v britiški Kolumbiji so ndska žaba, ki vzdržuje "pa- izvolili dva poslanca in sicer Haw-•nato surovino", za preslepljene I thornthwalta z 48^». in Willlamsa z> (vence-rojake, z židovs kim <\fi- glasovi, n.-rjem, saj je vendar žid-politikar Vancouvertt je dobil sodr. Mar-i delničar rečenega papirja. Da, jtiner 1338, republ. kandidat 1547 sani" Krže je bil. ki nam je J in Tatlow, konservativec 2650 gla-'al dotičnega gospoda na vrat. sov. odstavki v treh iztisih "Gl. Splošno so bile volitve jako hude. so "brusili" pamet blazni kle- Sncijalisti so se držali krepko in se ski šemi. a zmotil se je revež. [x»vspeli tako visoko, kakor še nik-mega se je čutil, da bodo lar poprej. državnem poštnem nadzor- V" Victoriji je dobil soc. kandidat spektirah njegovo farško. 700 glaso\', to je 70 glasov manj do omadeževano, črno suk-1 večine. Zadnjo nedtijo jc zborovalo društvo "Slavija". Pristopilo je zopet več udov. Sklenilo sc je enoglasno delovati z vsemi močmi na to, da se čim prej uresniči ideja zavednih Slovencev in skoraj ustanc-vi "slovenska narod m. jednota". Glavno zborovanje vsih delegatov se jc do ločilo na 13. decembra t. m. v Po «"->vičevi dvorani 587 Centre Ave. \ Chicagi. Pripmvljavni cxl^r razpošlje še tekoči teden vabila k pri-j med katerimi ho predvsem življenje, »topu, oziroma rglasitvi, vsim zna-, svobfnla in iskanje po >reei; dl so nim društva m sirom Amerike ter I v dosego teh pravic ustanovljene »e uljudno prosi, da se ista pravo-1 vlade. Latere dobivajo pravično moč časno odat^ej(( v. "da" ali "ne". ^ dovoljenjem onih. kateri so vzidani. itd," Te jedrnate besede so vplivale na to, da so oni v kratkim odpraviti zasobno vladanje angleškega kralja Jurija in ga nedome-stili s sodelavskim (k naj-dli tudi stroji, katere je gonil par. To je postavilo nekatere ljudi v [k>-lo/aj, da so zaniogli z desetimi ali e večjim številom vspešno tekmovati v izdelovanju raznih izdelkov. Tekmovanje je postalo s časoma tako neugodno in obširno za nekatere. da je prišlo v 19. stoletji do velikega industrijahiega preobrata. Ti novi odnošaji so provzročili no-Iružabne razmere, kar je vžgalo neprestano hudo bojevanje med oljema družabnima razredoma. To bojevanje jc spremljala industrijal-S4*ijalna in politična anarliija in ako se danes ljudstvo ne probudl imela, j na-1 rfcj postajala čimdalje liolj boga-; ta j In mogočna. \ tistem času : začele rasti'velika mesta s skladišči, tovarnami itd. Sledile so železnice jxwvsih deželah in razdeljevale tako rapie izdelke in pridelke. V. razto-čiitl pridelovanjem je ob enim ra'stlo temnovanje, ker kapitalisti so bili prisiljeni zniževati ceno v svrho, da;najdejo izdelki tim prej voljne in jjiitre oljemalce. Obrnija je postajala 'ako brez dobička, vsled ecrtr je Dilo uničenih veliko obrtni-sreilnjega stanu in mnogo jših kapitalistov. Njihove obrt-in posestva so |K»goltnili močili mogočnejši kapilalisti, kateri stali tako večkratni milijonarji, elekapitalistl so se združili v še keflpe industrijalna podjetja, v tako-zv:pie "truste", ker so spoznali, da je j*o edina pot, skozi katero je 1110. go^c preprečiti vsako tekmovanje. Iz Wa je razvidno, da so vse proti tritRom najx'rjotie |xwtave brez vs»tiga pomena, ker bi nas njih delovanje privedlo le nazaj k brezmejnem tekmovanju, katero je ]>o-rnov: barabe, I blagovoli pošiljati na: ar j i, tatos'i, oflpadni- Anton Mladič-a.' 134. W, iQth Str., Chicago. 111. Tam, kjer ni nikakor mog»če,da bi kar celo društvo pristopilo k ••narodni jcdnatl", naj ustanovijo zavedni rojaki novo društvo ki naj šteje vsaj 12 udov-In naj se prijavijo kar 'najhitreje mogoče pripravljavnemu odboru. L« po-j tom odločnega in pametnega nastopa pridemo do svojega cilja. J listov. Iz druge strani se pa zatr ju je. • da se ear vrne na Rusko le vsled kritičnega |>oložaja v Aziji in da Ik> novembra meseca na vsak način obiskal Kim in Paris. Položaj v vzhodni Nziji je jako resen, kajti v slučaju, da pride do vojske med Rusko in japonsko, bodo s tem prizadete večinoma vse vropske velesile. Posebno se glede Anglije zatrjuje, da bo stala odločno na strani Japonske in podpirala to v vsili zadevah. črni oblaki v vzhodni Aziji, Berlin, 14. okt. — "Frankfurter Zeitiing" se fioroča, da so Japonezi zasedli Ma-Siui-Pho in da je napoved vojske baje neizogibna. Enaka poročila so dospela tudi v 1 ondoti. London, 14. okt. — Vzlic mirovnemu zatrjevanju japonske vlade iu ministra vnanjih zadev, barona Hayaschi-ja, se ruska in japonska brodovja vedno bolj skrivnostno gibljejo in provzročujejo skrajno napetost med obema državama. \uglija je, kakor znano, zvezana z 'apotisko in je v»led tega silno prizadeta, kajti cefo optimisti dvomijo, da bi ostalo sovraštvo v določenih mejah. Paris. 14. okt. — V vnanjem 11 radii se jc izreklo mnenje, da bo liuska^Uvko že zdaj zavlekla Francosko v kak konflikt, toda obe državi ste v jako prijateljski zvezi, vsled česar je tudi to mogoče. Vse kaže na to. da t>omo imeli kmalu v Aziji še hujši krvavi ples, kakor pravkar v Macedoniji — vse v interesu kapitala, seveda! Španija. Madrid, 14. okt. — Socijalistična demonstracija v Bilbao; katere se je Udeležilo nad 20.000 delavcev, je I provzročila spopad s klerikalci. 7 oseb je bilo ubitih in 33 ranjenih. pobojev itd., ni nam treba posebej kodama krade^trHnom Hdimfofr I^Kmfio "v WWj«Rk(mori nekaznovano na tisoče ljudi. Ne rečemo, da se ne sme tatvina brzdati, toda 11a tak način je *že več, kakor barbarsko, to temoolj, ker sc farške in kapitalistične "fjau-nerije" vse oproste. Iz tega lahko sklepamo, da so vse današnje postave za "one" proti nam, Pogin lopovom 1 •GRAFT" iz malomarnega spanja in osodqiol ne letargije potem preti nevarne* (JJ^foS so rtrpljali j, okenj kato. da bo dun leta 1770. popomoma iz-1 ginil iz amerikanskega ljudstva. ( Prve žrtve razrednega boja in induatrijalne revolucije v 19. stoletji, so bili nekdanji neodvisni, iz-vežbani rokodelci. Oni niso mogl s svojimi priprostimi ročnimi pripravami tekmovati s stroji in so laja. Več popov-podpiliovalcev je bilo aretiranih. V boju so vrgli so-' djalisti enega duhovnika v reko. i Vfeil ranjenimi se nahaja tudi pred-stojnik katoliških šolskih bratov-svinjarjev, kakor povsod.' Med vsemi Svetovnimi mesti zavzema Chicaga, kar se tiče vsestranske sleparije, gotovo prvo mesto. Mestno varstveno uradništvo stika za raznimi tatovi, za kakoršne jih je naredita — morebiti prej najpo-štenejše osebe — današnja človeška lružba, samo pa, z najvišjimi policijskimi nadzorniki in županom Harrisonom na čelu, uganja sleparije, kakoršne se gotovo ne gode nikjer na svetu, vsaj v tako velikanskem obsegu ne. 2e priteklo leto se je pri municipalnem zasedanju sklenilo z večino glasov mestnega prebivalstva, da se imajo vse poulične žejeznice pry vzet i v mestno oskrbo. Stvar sama na sebi je bila sicer rešena, a nikakor ne dovršena. Na eni strani se je kazal Harrison kot ljudskega prijatelja, na drugi strani pa jc ravno tisto ljudstvo sle-pajil tjauiajgrji način. Da so ostale l>oulične železnice še nadalje zasebna last, pustil si je od vsake družite plačevati po več tisoč dolarjev na leto." Bil je v pravem pomenu besede monopolist. In še danes bi ljudstvo It malo vedelo o vsi tej slepariji in izrabtyenju mestne blagajne, ko bi toledski župan Jones ne učil latnošnjih ljudskih zastopnikov popularnega vladanja iu nasvetoval (^ikagočanom toisto ter jih opozoril na nie»itio goš|Xklarstvo. V hipu, ko je župan Harrison s|x>znal, da je razkrinkan lopov, zgrabil je po naj-radikalnejših sredstvih, katera naj bi mu omogočila rešiti zavoženo politiko. In danes vpije sam na vse grlo: "švindel" v mest m dvorani, samo. da bi ljudsko pozornost odvrnil od švindelna. v katerem je on sam igral najžalostnejšo tdogo. 1 ti-dili bi se gotovo ne, da se mu posreči ljudstvo preslepiti irt spraviti sebe na suho. Kaj to. če pridejo morali vsled tega postati delavci v tovarnih, takozvani — plačani suz- Somiiljeniki naročujte in male švindlarije na dan. samo, da prlporofujte "QLAS SVOBODE" j se reši on s svojim brezmejnim mestu — s tem je povedano vse. Zadnjo solx>to zvečer bi imel nastopiti nočno službo policist Bernard Murphv. To pa je ta le navidezno storil, v resnici pa jc v Suli-vanovem saloonu igral na karte in priigral ves denar svojih soigralcev. Riehle, uslužben pri "Illinois Central železnici" kot kurjač si je l>otem, ko je zadnji dolar zaigral tia kartah, iz]K»sodil na svoj dernant-ni prstan $15 in začel igrati "erap". [Tudi policaj je pristopil in igral, ili sreča se je obrnila. Murphy je zaigral ves denar nazaj. Riehle pa dobil in imel pred seboj nad $200. Naenkrat pograbi Murphi ves denar in ponudi Riehlu $25, rekoč, naj 1m> tiho. Riehle, seveda, ni bil zadovoljen s tem, na kar ga je začel policaj nabijati s samokresom in da mu niso drugi priskočili na pomoč, bi ga bil policaj gotovo ubil, ker je imel tudi že revolver napet. Ves okrvavljen je ležal Riehle v salonu. Ko se je čez nekaj časa zavedel in hotel vstati, ga je policaj zopet z "bananosom" (knipelnom) udaril po obrazu in nezavestnega so potem odnesli njegovi znanci v njegovo stanovanje. Policaj mu je na to |M>slal na dom $50 češ, da naj molči. Riehle je sicer vzel svoj denar. a ne molčal, pač pa nemudoma ovadi! lopova. Policijski vodja O' Neill je takoj suspendiral Murphv* in ga postavil pred policijsko sodišče. To je že druga lopovščina, Kajti, če ne spada slučaj Murphv pred kriminalno aodho, ne vemo zakaj bi naj bila potem ta tu. morebiti za lačne poštene delavce, ki se |xj-lastijo kakega kosa kruha?I Da, taki so varstveni organi me-od farški bič. Kolikor poznamo mi gosp. G. o-~ebno, vemo. da\mu je res le za J. >. K. J,, da pa so se pravila 11.1 adnjem glavnem zborovanju anuI* ila po načelu kranjske farške jednote. ni njegova krivda — opotnh. ured.) Kdor hoče ostati pri starih jednotah, 11111 tega seveda ne lx> nihče branil — svobodno mu! Kdor pa je druzega mišljenja, ali da se čuti pri Ostalih jed not a h nezadovoljnega in da je ostal do danes z istimi le, ker "narodne" ni bilo, bo prišel gotovo k nam. Potem pa naj govori kdo, kar hoče — vsak po svojem okusu 1 Mi smo za slogo napredka, ne pa ta slogo nazadnjaštva. Pri "črni" slogi se navadno glasi: tako mora biti, kakor zahtevamo mi, obratno pa ima pri nas vsak popolno pravico v vsih ozirih. ker svoboda in napredek sta nam sveta; tudi glede vstopa v "narodno jednoto". Mi ne mečemo brez pravih predsodkov vse v en koš in tudi ne maramo, da bi se to delali z nami. Naše stremljenje je docela drugo od farških kimovcev. Vsestranski napredek naroda nam leži na srcu in razvoj ljudstva je svoboden. Kdor se zaveda, zakaj je na svetu in da ima smisel za izgojitev naroda v svobodnem, naprednem duhu — če mu hočemo slednjič pokazati, kje mu je iskati svojih naravnih pravic — bo gotovo pokazal hrbet črni gardi in stopil v naše vrste, kjer ga čaka sveta naloga, pomagati — vsled stoletnega rimskega izkoriščanja — dušno in gmotno propadlemu narodu. na noge. To vse in — punk-tum! Bratski pozdrav zavednim Slovencem. Poiszrdovalec Globe, Arlz. 6. oktobra. Nimam sicer kaj posebnega poročati iz tukajšnjega malega mesteca, ali tuintam moremo vendar-le pokazati svetu, da še živimo. Dela je tukaj obilo v rudotopilni-H, samo če hoče kdo prijeti za delo. » tem pa nikakor ne vabim rojakov em, ki ne mislijo resno prijeti za lelo. Zjutraj treba predvsem zgodaj na delo. Nekaterim rojakom pa to ne ugaja, rajši le fantov. Dospevši sem, so nekaj časa delali ter dobili tako zaupanje, |)otem pa jeli in pili, nakupili si na kredit nove obleke in hajd 11a beg. Zginili sO brez sledu ne da bi poravnali svoj dolg. Tako postopanje nas pri poštenih ljudeh le ponižuje, nikakor pa ne povišuje, kakor si morebiti nekateri mislijo. Ni čuda, ':t nas imenujejo AinerTfcmK-i zanič-Invu "Austriaus", ko jitiiYcndai • • večini pokažemo le svojo slalio •ran. Ko hi že dotičniki sami prišli v slabo luč naj bi že bilo, a kaj, ko moremo zraven njih tr|>cti tudi drugi, Imena onih treh, ki so ostali dolžni na hrani, pijači, stanovanju itd. so na razpolago v uredništvu "Gl. Sv." Pozdrav vsim svobodomiselnim rojakom, ki potovo ne bndo pozabili ■edaj, ta mesec, ob obletnici "Gl. Sv." ponoviti zapadlo naročnino na list. A. Usenik. Delavske reformo. "Amerika je država, v kateri je svoboda doma". Tako govore neuki ljudje tostran iu onkraj atlan-skega oceana. ' Res, v Ameriki je ivoboda doma, a le za kapitaliste in lefravdante visokih svot. Nikjer ni zadobil manšesterski liberalni nauk "svobodna igra sil", take velikanske dimenzije, kakor v Združenih državah. Dokler si zdrav, delaj, ko pa obnemores, pa crkni, kakor garjevi pes za plotom. Psa se bo morebiti še kdo usmilil in njegovim mukam s kropijo napravil konec, delavec pa bo počasi gladu u-miral. To je svoboda — svoboda, da delavec, če je obnemogel, lahko gladu umre. Ali naj vedno ostane tako? Ali naj vedno gledamo s strahom bodočnosti v obraz? Ali naj vedno visite starost in l>olezen nad nami, kakor damoklejev meč nad našimi glavami? Gotovo ne! Ako povečujemo državi z našim umom in našimi rokami imetek. !*>tem je dolžnost države, da skrbi, v slučaju obnemoglosti, za tiste, ki so darovali vse, edini svoj kapital— delavsko moč — za povečanje narodnega imetka, Ako noče država v gos]KxIarskem ozirti propasti. jk>-tem mora skrl>eti za produkcijske stanove — za delavski sloj ."""Ako niso meščanski zastopniki slepi, ako nočejo |K>|>olnoma degenerirati delavske sloje, |iotem morajo izdelati zakone v prid delavstvu. Pred vsem zahtevamo bolniške blagajne, v katere bi moral prispevati tudi podjetnik; zavarovalnice proti nezgodam, katere naj vzdržujejo le podjetniki, ker 50 sami krvi, vsled slabih varnostnih naprav, da se vrše razne nezgode na železnicah, v tovarnah. rudokopih itd. Nadalje, zakon za zavarovanji na starost in brezplačni poduk na vsih srednjih šolah in vseučeiiščih. J. Z. Koalicijska svoboda delavcev v nevarnosti. Neki Sam W. Hoke, agent za Ičpake, naznanila in objave, je vložil 11a zavezno okrajno sodišče proti uniji raznoševalcev lepakov in naznanil tožbo, Češ da mu je urtija samovoljno povišala cene plač razna-šalcev lepakov, ter ga 3 tem težko gmotno oškodovala. "Modri" izkoriščevalec delavskih moči trdi, da delavska unija ni nič druzega, nego navadni kapitalistični trust. V to svrho zahteva 60,000 dolarjev odškodnine. Upamo, da se bode težko našlo sodišče, ki bi to prismojeno tirjatev odobrilo in potrdilo, A kljub temu jc treba, da stoje vsi delavci na straži. Mogoče je vse! Sodišče lahko potrdi izkoriščevalčevo tirjatev. saj so sodišča že večkrat raz-' sodila po širnem svetu izkoriščevalcem v korist, da si je bila pravica jasna knt beli dan na strani delavcev. Tako postopanje bi bilo izzivanje vsih delavcev v Ameriki. Kar se danes pripeti eni delavski uniji, to zadene jutri lahko drupo. Vsled te-pa. dclavci. pozor! Ako se nam bo hotela kratiti pravica do združevanja, potem moramo tako glasno |)Ovedati,, da si jo vzeti ne damo, da [nas bo čula tudi gospoda v'Wash-I ingtonu — to je tista gospoda, ki I ima na delavski dan (Labor day) ;x>lna usta medu za delavce. I J. Z Strajk t Cripple Creek 11. Pod današnjimi razmerami je štrajk skoraj neizogibno potreben, ako hočemo biti vsaj deloma plačani za svoje trdo delo od požrešnih kapitalisičnith lopovov. Delavci po raznih rudotopilnic di v Coloradi so ie davno nameravali upeljati osemurni delavni čas, a nw-«to zmagal, videli bomo v kr ( kem; rečemo j>a lahko že danes, da četudi podleže delavec vsled svoje omahljivosti, mora tzlic temu zrna-| ^ati prej ali slej pravica. Delavec j pa bo, zopet za eno izkušnjo starejši, vzdihnil: vidim, da moram drugikrat še odločnejše nastopiti in se Še močnejše ojkleniti svojega sotrpina. Zadnje zasedanje, delavskih voditeljev in ob enim, prijateljev |>osta-vodajalcev ni imelo nikacega us]>e-lia na konto današnjih moderrph sužnjev. Ostalo je samo pri obljubah. Ko pa so delavci sprevideli, da se postavodajalci prav nič ne brigajo za njihove težnje, niso odlašali več s štra j kom. Taka predrznost (?) iz strani "neumne (?) mase", seveda, ni u-Igajala merodajnim loj>ovom-oblast-nikom in poklicali so milico (vojaštvo) za vzdrževanje^ suženjskega dela ]>o raznih rudokopih in topilnicah. "Western Federation of Miners" je napela sve svoje moči, da omogoči generalni štrajk v soglasju s- prvozačetniki. Nastopili so hudi časi, kajti magnati so postopali in jKjstopajo deloma še danes z vso o-strostjo proti revnim trpinom, ne oziraje-se na to, kršijo li |>ostavc ali ne. Sploh pa smo popolnoma prepričani, da so današnje postave le pesek v oči nevednežev. To nani s pričuje že "velika" oseba guvernerja Peabody-a. Guverner nima nobene pravice poklicati vojaštvo pod orožje in vendar jc to storil Peabody, ne da bi dobil za to dovoljenje od šerifa. Iti kako so še divjali ti zaščitniki kulture svobodnih Zjedinjenih držav! Metali so I v ieče vse vprek. kogar so dobili. 1 !:i je le malo usta odprl in streljali j -n -ia trpinčene delavce, kakor da bi i moli najhujše tolovaje pred sabo. Tako živimo danes j>od vojaško knuto in kapitalom tistih, kateri se j nnajo za vse le nam. edino nam zahvaliti. Izkoriščajo nas prav po živinsko in niti postave nas ne ščitijo več preti njimi. Z debelimi črks^ii so zapisane besede: "Kjer mo?, tam pravda I" Koliko časa naj še vlada krivica, koliko časa naj še prenaša večina človeštva črno suženjstvo!! Moč delavstva nadkrili lahko vse drupe moči skupaj na svetu, le spoznanja je treba »Mavcu. da l>o sam znal ločiti hudo od dobrega in obratno. Rojaki orpanizujte se v socialna društva, poučujte «c v vsih rečeh, le potom splošnega poduka-znanja zamore priti vesoljno človeštvo do svojih pravic, do — zmage! Poneumnenje cvete. Da so naši |>opi potrebni pasjega biča, nam dokazuje že naslednja prokleta vraža, katero je prinesla klevelandska "Nova Sleparija" v svoji 92. št. Glasi se: Ker rai-no priobčit jemo dogodek o neki nesrečni obsedeni deklici, bo morebiti kateri modernih Tomažev vprašal, če pa se v resnici tudi še dandanes nahajajo slučaji resničnega obsedenja. Da se res nahajajo, zlasti med pogani, to čitamo lahko v poročilih misijonarjev, ne le katoliških, ampak tudi protestantskih. In ravno v ti zadevi je pred kratkem izdal protestant Rev. J. T.. Ne-vins knjigo z imenom "Demon Possessions" (peklenska obsedenja). Kdor je bral Goerrcsovo mistiko, ve to tudi brez potrdila teh protestantov. Pojdi v nekatoliške norišnice in dobil bodeš slučaje, ki se ne dajo drugače razložiti nego, da je dotič-na oseba obsedena. Dobijo se tudi zdravniki, ki «0 o tem prepričani. Cim bolj namreč se razširja moderni duh nevere, tem večjo oblast dobiva nad človeštvom tudi zli duh in se zato tuintam lahko zgodi, da poInoma polasti kakega človeka. kakor čitamo v naši zgodbi "Obsedena". Da Bog časih pripusti, da se to zpodi tudi nad otroci, ki niso nič zakrivili osebno, to vemo iz evangelija samega. Komentarja k temu očitnemu po-neumnenju ljudstva pač ni treba; pomilujemo le tiste uboge dušne reveže-bedake, ki najdejo dopado-jenje na takem peklenskem čtivu. Sleparstvo z vražami je deloma že med najbolj divjimi farškimi lopovi menehak), ne tako pri mali blazni žabi v Oevelandu. Pfuj, poneum-njevalec svojega lastnega naroda! Svetlobe mu daj, če si res nj&k! Sicer pa. ako ste kranjski facji-humbtigarji v istini vsega- j mogočni', zapanajte nas in "zacop-1 rajtr", da nas obsede hudič. Far-! škili 'zarukancev nasilje je p;ič še hujše od kapitalističnega lo|>ovstva.; lložji volki berite "podučile" dogodke obsedene klevelandske farške ibc! Prosimo c. rojake, kojim smo j jnislali danes list na ogled, naj nam pošljejo v kratkim predplačnino ali pa vrnejo časopis, da se bodemo znali ravnati. KDOR želi p itovnti v staro domo vino ali od tam v Ameriko, naj se zaupno obrne nn»OLAS SVOBODE" 563 Throop St. Chicago, III. Post rožen bo vsak rojak kar uajltolje.' Glavna zveza z najboljšimi prokoinor skimi Črtami.— Nakaznice brez vsake vrednosti. Trgovci vložijo navadno ves svoj denar, katerega stržijo, na banko in plačujejo potem z nakaznicami ali čeki svoje račune. Posebno mora bili človek previden pri prejemanju takšnih bančnih nakaznic, ker mnogokrat se zgodi, da so iste popolnoma brez vsake vrednosti. Marsikateri je bil v že na ta način ogoljufan. Ravnotako goljufno je, podrivati in ponujati ničvredne zmešani«* za pravo Trinerjevo zdravilno grenko vino. Pri ničvrednih nakaznicah zgubi človek denar, pri ničvrednem vinu pa zdravje. Trinerjevo zdravilno grenko vino je priznano v vsih stanovih kot najbolje zdravilo za vse liolezni na želodcu, na jetrih in ledvicah. Duhovniki, meščani, delavci. matere in zdravniki priporočajo isto, ker ono uredi prebavljanje in dela novo čisto in zdravo kri, okrepi mišice in živce. Na prodaj je v lekarnah in dobrih gostilnah. Jos. Trinerjoo S. Ashland Ave., Pilsen Station. Chicago, III. Velika zaloga popolnoma naravnih kalifornijskih in importi-ranih vin. V-bllo na domači "plesni venček" v soboto dne 31. oktobra, v Balonskih prostorih 617 So. Center Ave. Za zabavo in točno dobro postrežbo vsestransko preskrbljeno- Prosti prigrizek. Začetek ob uri. zvečer. Igrala U) izborim godim. V mnogoštevilen'obisk se nijii-duo priporoča rojakom in drugim bratom Slovanom Mohar Mladic, lastnik. Hifia 11a prodaj! Hiša s trjjovlno v RutUlfovem (N«vomesto), pripravno tudi za kavarno, 2 shrambi, KXX) gld. najein-ačitie na leto, to prod a za IS,(XX) *ld. Stavbni prostor za vilo idi hotel, skoraj 1 oral ali 4.r> hektarov kviulmtmetrov, na prodaj za 1000 gld. Za vprašati pri A. WEISS Novomesto. Ljubljanska cesta St. 39, Kranjsko Austria. Pojasnila daje tudi Kabol Pelko, 70 W. 19. Street CHICAGO, ILL. IDAHO Kjkk poljedelstvo cvete Rajski prostor.za naseljevanje Bogate farme, izvrstna zemlja In dosti dobre vode. Kupi si listek tin OREGON SHORT LINE fcici, Najkrajša iu najboljša pot na vse kraje v IDAHO OREGON in MONTANA. -----:-P- - —-- Za' liBtke in pojasnila pišite I). E. BUS LET, I) 8. HI'ENCEB, 0. H A T. A. A. O. P. h 1. A. Salt Lake City, Utah. Zanesljivi fotograf --1---i!-l—-—1—i- ;M 393 Klue Island Ave. cor 14th PI. »i« — 2 01 e t n a skušnja 7 izdelovanju HJSOUSlS, NAJLEPŠIH, NAJFINEJŠIH in K A J U 0 d 8 E J S 2 R Fotografij. Zenitvanjske slike posebnost. Nizko cono. Hitra in nljudna postrežba. Dela jamcens in skrbno izgottvljeno. Tvrdka ustanovljena 1883. TELEFON ŠT. 287 Slovenci, zahajajte tje, kjer h« Vam y vseh ozirili t oni o in iiljlitino poHtrfw:«. O Dr, M. A. Weisskopf 885 Ashland Ave, Telefon Canal 476 T Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in •d 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. lago 1214 Bob man Ave. PUEBLO. STEFAN POPOTIČ lastnik, 587 CENTRE AVE. Chibaoo, III. Izvrstna vina, rakiio iu sinodko. Velika dvorana za seje, plete ©to. URBAN BRO S 398 W 18th. St. Chicago, IU. ( ENA INDOUUA POSTREŽBA. j-PHIL. BAST LASTNIH, 585 Bhit* Island Ave., CHICAGO, ILL. Tu najde vsak |xmaiui'/nik postrež-1k>, kakoršuo narekuje bratski socializem. Veliki posebni prostori za skupščine in društva na razpolago. ^ Pozor rojaki!!! ^ Potujočim rojakom po Zdr. driavah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nitn "saloonu" vedno svež« najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Uuijske sinod ke na razjiolngo. Vsace-mu v zabavo sluzi dobro ure-jeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrež-1» zagotovljena. Za obileii obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 017 S. Center Ave. hlizo 19. ulice Chicago, III. it Za Ameriko patentirane Harmonike, izvrstno delo, se dolie same pri Slovencu Joliu Uolob 20:i Bridge ST. JOLIET, ILL. J. D weyer 679 >»E ISUXD ATL CSICAE& ILL. priporoča SLOVENCEM svoj • SALOON". Fina vina, smodke in rekij« po zmerni ceni. Postrež- Nazdar rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočam svoj lepo urejeni ^"SALOON". Točim vedno sveže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fin« smodke na razpolago. Potniki dobe pri meni čedna prenočišča in dobro postrežbo. Za obilen pose t se priporoča MARTIN POTOK AR, 5fi4 S. Centre Ave. Chicago. 111. Telefon štev. 1721 Morgan. Rojaki, ne pozabit« starega prostora, John Koštička. žnico in spovednico ter sploh postopali z najhujšim duševnim in materi jalnim terorizmom. Časih se mi je to počenjanje kar studilo, ali misel, da se moram z marljivo agitacijo'prikupiti v škofiji, da mi lju-i Ixivno razmerje z gospo Heleno ne Škof je kar strme pogledal de- l>o škodovalo, ta misel nie je bo-kana. Tega pač ni bil vajen, da se j drila, da serii vztrajal. Zmagali smo i,n še- s kandidatom; ki jc bil na jako slabem glasu, ali ih tedaj se mi jfe zdelo, da take zmage razmer. (Zapiski kranjskega kaplana). XIII. vraštvo. In reči moram, da je bilo to sovraštvo utemeljeno, kajti lopovščine, ki smo jih zakrivili, so mu kdo drzne ugovarjati, kaj se vzpričo mladih Mpfanov. AH dekana je bil obšel neki furor. Vsa jeza, ki se je bila nabrala v njem, | niso vredne piškavega oreha, in da je bruhnila sedaj na dan. Kar spre- le koristijo tistim, ki jih pobijamo, mqnjem je bil blagi in sicer tako i Narodnonapredna stranka je z našo mirni mqz, ko je sedaj, upiraje j zmago le pridobila, kajti vsled naše svoje poglede srepo v škofa, začel agitacije sc ji je pridružilo mnogo x veliko živahnostjo razlagati svo-i mož, ki so bili omahljivi, nasprotje je mnenje. i proti duhovnikom se ji? poglobilo in — "Vaši dokazi, ekscelenca", je se tu in tam spremenilo v očitno so-začel dekan — "so poginoma tistega značaja, kakor vsi dokazi, s katerimi delujejo bogoslovci. Nehote se človek s|>omni načina, kako je ; bile res ostudne. Ljudje so nas škof Irenej dokazal, da morajo biti izdaj začeli tudi vse drugače gledati ravno Štiri zakonski evangeliji. Ta škot je dejal: Ni mogoče, da bi bilo več ali manj evangelijev: ker imamo štiri strani sveta, štiri elemente. štiri letne čase in štiri glavne vetre, mora imeti cerkev tudi štiri stebre in zato motnjo biti štirje evangeliji. Prav taccga značaja, kakor ta dokaz slavnega lijonskega škofa, so vsi bogoslovski dokazi. Tudi Vaša ekscelenca ni svojih trditev bolje podprla." Kaplan Janez in jaz sva se kar prestrašeno s|>oglcdala, ko sva čula, kako si upa dekan govoriti s škofom. Skof pa jc mirno pušil svojo viržiivko in se prav lahno, nekoliko ošabno, a tako ledeno mrzlo smehljal, da mi je kar tesno postalo pri srcu. Dekan pa se ni dal premotiti. Menda je imel že dolgo let na srcu, kar je zdaj tako neustrašno povedal škofu v obraz. "Ali je res, da bi človeška družba brez cerkve, brez vere in brez cerkvene morale ne mogla obstajati? Jaz sem globoko prepričati, da to ni resnično. Človeška družba ne potrebuje ne cerkve, ne vere, nego samo zakonov in pa institpcij, ki te zakone izvršujejo. Seveda, ti zakoni bi morali biti taki, da bi vsak spoznal njih dobroto. Da bi jih vsak iz ozirov na lastno korist spo Izkoristili so proti nam vsako malenkost. Kar so prej dobrohotno prezirali, to so zdaj neusmiljeno vlačili na dan. In to je prodiralo v čedalje širše kroge in skoro ves moški svet napolnilo s sovraštvom proti duhovščini. Zeli smo ta. kar smo sejali. Samo ženske so nam ostale še naprej zveste. RAZNO. Nevaren gost. 2C>. m. m. zvečer prišel je čevljar Jakob Sirnik iz Rudnika v Plankar-jevo gostilno na Dolenjski cesti v Ljubljani in si naroČil jedi in pijače. Ko 'e naročeno jed in pijačo zavžil, jc vstal in odšel, ne da bi plačal. Domači hlapec Pavel Anžič je to opazil in šel z mizarjem Franom Slomnjakotti za možem na cesto in mu zaklical, da naj plača ce-ho. Ko sta Anžič in Slomnjak prišla blizu Siniika, je ta zavpil "tri korake nazaj" in ustrelii z revolverjem proti njima, da je letela krogla mimo njunih nog, na kar sta seveda Anžič in Slomnjak zbežala nazaj v gostilno. Smrt na stopnicah. V Kranjski gori se je m. m. štoval m se po njih ravnal, ker bi l,bil tcsar JosiP Tu">*- Zvcčer te" videl, da mu dajejo ti zakoni var- K» ,|ne ie PrišeI h kroiaču AIoizii" nost za kar najpopolnejšo svobodo j Klofutarju radi nekega računa. Ko in srečo 11a svetu. Človeška družba -ima n»eni strani negativno nalogo, omejiti svobodo posameznikov v toliko, da zamorejo ljudje drug poleg drugega živeti, na drugi strani pa pozitivno nalogo, varovati tako o-mejeno svobodo. Taka družba, država s takimi zakoni, ne potre-}v P^trešje 1 sta moža stvar uredila, je bilo že pozno, da je moral Turšič pri Klofutarju prenočiti. Turšič je stopil, predno je šel spat, še nekoliko na cesto. Ko pa je |>otem hotel iti k |)očitku v odkazano mu ležišče v podstrejšu, je v veži zgrešil v temi tovorni voz in voznika. Policijo, ki je prišla na pomoč, so sprejeli s kamenjem. Policija jc mnogo voznikov ranila s sabljami. Največja kuhinja na svetu. Velika pariška trgovska hiša "Au bon maretie" sei lahko pohvali, da imajiajvcčjo kuhinjo na svetu Ta trgovska hiša oskrbuje vse svoje ulužbence s hrano, zato potrebuje silno veliko kuhinjske posode. I misliti moramo, da je v tej hiši 4000 uslužbencev, za katere, sc 1110 ra trikrat na dan kuhati in jim hitro ]>ostreči. Najmanjši lonec v tej kuhinji drži 75 litrov, največji pa 375 litrov. Vsako jutro sc kuha 750 litrov kave, če se pa za zajutrek napravi jajčja jed, porabi se 7800 jajec. V kulvinji ji 60 kuharjev in too pomočnikov. Trpinčenje vojakov na Nemškem. V zadnjih treh mesecih je bilo samo v Herolinu 80 obsodeb zaradi zlorabe vojaške oblasti in tqiin čenja vojakov. Samostanski blagoslov. Vsled izkaza belgijskega notranjega ministarstva o samostanih je Belgija najbolj blagoslovljena dežela. Dasi sega statistika le do 31. decembra «900 nazaj ter niso vra-čunjene stotine menihov in nun, ki so med tem časom prišli iz Francije, vendar jzkazuje sledeče zanimive številke: moških samostanov 123, njih podružnic 120. V teh 243 samostanih živi 4.177 domačinov in 1323 inozemskih menihov. Ženskih samostanov je 574 z 1341 podružnicami. Vseh nun jc 25.506 belgijskih in 3799 tujih. Razun tega je še 737 menihov in 2363 nun odvisnih od zunanjih samostanov. Vseh menihov in nun je potemtakem bilo 31. decembra 1900 37.905 proti 30.008 leta 1898. Njihovo delovanje na polju politike, obrti in vzgoje jc rodilo že najžalostnejše adovc. Posebno ženski samostani izkoriščajo neusmiljeno mladino. V marsikaterem tem samostanov dela do 300 malih deklic čipke za dnevno plačo 16 do 24 fenigov. Nad 200,-000 otrok obiskuje samostanske šole. za kar dobijo samostani za vsak razred od države na leto 50 frankov, od okrajev po 75 fr. od premožnih staršev pa še šolnino. Posvetni učitelji pa morajo glad iva t i za 400 fr. na leto. vodeče buje ne cerkve, ne vere; ne cerkvene morale. V taki družbi, \ taki državi bi bila vera res to, kar mora biti, za vsacega posameznika, stiur srca. Kjer pa zakoni niso pravični vsem ljudem, kjer človeška družba ni organizirana na povedani podla gi, kjer javne uredbe in javne pravice ne soglašajo s pravičnostjo, tam seveda potrebujejo še neke vr ste posebnih policajev, ki krote lju di z vtepanjem neke, ne iz srca iz virajoče, nego umetno ustvarjene morale, s cerkveno moralo, ki pa ni morala Jezusa Kristusa. To je moje zasebno mnenje na opomnjo, da sta cerkev in vera neizogibno potrebni, da sta pogoj reda v človeški družbi. Pri nas na Kranjskem pa že celo ni treba, da bi se duhovnik iz javnih ozirov vtikal v politiko, ker tu stvarja le duhovniška politika anarhijo in provzroča boj vseh proti vsem." - l ake približno je govoril stari dekan. Ko sem ga poslušal, se mi je zdelo, da je mož vzlic svoji visoki starosti mlajši, kakor jaz, ki sem komaj prišel iz semenišča, Skof je kaj temno gledal, ko je dekan razvijal svoje nazore. Kadar je bil Missia jezen ali razburjen, sc je to |x>znalo, ker je tedaj škilil. V razpravo se škof z dekanom ni spustil. Čutil je, da ima dekan še obilo in hujega streliva v zalogi in je radi tega pogovor o tej stvari prekinil. Škofov prihod je seveda imel tisti uspeh, ki ga je škof hotel doseči. Sicer ne vem, kaj se je zgodilo mej škofom in dekanom, ko sta se sama v dekanovi sobi pomenila zastran razglašenja pastirskega pisma in izpostavljenja Najsvetejšega, a prihodnjo nedeljo sva kaplan Janez in jaz čitala — "po škofovem ukazu", kakor ^ rekel dekan — volilno pastirsko pismo in na določeni dan je kaplan Janez razpostavil Najsvetejše. Volilni boj je bil hud, da si kaj ■ga nikdar nisem predstavljal. Zmagali smo duhovniki, a samo ker ?mo napeli vse sile, zlorabljali pri- pal preko šest kamnitih stopnic v j klet. Pri tem padcu se jc tako htl- j do poškodoval, da je drugega dne! umrl, Turšič je bil ožerijen, očeltn( čikaški Slovenci pozor! - Z da- naanjim dnovom j<> prevzel nošo zastojiHtvo za Chicago jj. Frank StoniČ. Prosimo ae lin to ozipiti. nekateri nam dolgujejo že preeej 6ana naročnino. Z novim l< toni , nameravamo list povečati, ostanite opmce in y | n(|m (on,j j-vcato in trdno na strani. — a r )—o—n POZOR SLOVENCU Slovencem, Hrvatom iu tiru- o gim bratom Slovanom pripo- | rooani svojo lepo urejeno go- ® stilno. ^ ----------------------------I Točim vedno Sveže Sh»enho. o Jen pivo, fino kalifornijsko vino in likerje. Najlwljse 11- ? nijske suiodkn. q Nadalje: Biljar iu eno najl>olj. o Hib modernih kegljišč. . Potniki dolie pri ipoui čedna i, prenočišča in dobro i>oBtrežlx). T Za ubilen pvset se priporoča 9 John Horvat 427 >V. 1 Kili St. CHICAGO, ILL. 0—0—0 -0-0 -0—0 o- "GKA1> ZAGRKH" je najstarejši hrvatski "SALOON11 na zupadni Htrani mesta Chicago Postrežba izvrstna; fino pivo, liker, smodko in biljard 1111 razpolago. ALOIS PAUSE lastnik, 814 W. 18th St. Chicago, III. pogrebiiika. Dobra iu cena postrežba. Coh.D a S. Union Ave PUEBLO, COLO. Anton Šnklo PUEBLO, Colo <>01 S Santa Fe. Priijoročam svojo gostilno, kjer točim vedno sveže pivo iu žganj«. Telefon 507 Main. Pozor! Kaj pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zol»o? Pusti si jih zaliti h zlatom ali srebnmi, kur ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi B. K. SIMONEK večih nedoraslih otrok in v Lcrklu-co pristojen. Požar. Dne .28. ril. m. ob t. uri pojioldne je nastal v Martinji vasi pri Mokronogu velik požar, ki je uničil trem gospodarjem skoraj vsa poslopja s krmo in žitom in vsem, kar je bilo spravljenega. Škode je za več tisoč kron. Požarni hrambi iz Mokronoga in iz St. Ruperta sta prihiteli na pomoč ter rešili sosedna poslopja. Požarna hramba iz št. Ruperta, ki je vzlic daljavi bila kaj hitro na pogorišču, ter pod vodstvom vrlega načelnika gospoda Froehliha takoj stopila v težavno delo, zasluži polno pohvalo in podporo. Govori se, da je zažgala zlobna roka. Rodbinski umori. V (Jrgaru pri tiorici je iyletni kmet Vončina ubil s sekiro svojo ženo, s katero je bil poročen šele tri mesece. Morilec pravi, da ni mogel več poslušati ženinega pritoževanji o revnem življenju.—Blizu Buzeta *44 BLUE ISLAM) AVE. CHICAGO, ILL. Tel.: Morgan 4H3. ^ MATIJA KKKLA TEC, ft f43H\V. 17th St. C uk'Aoo, III. W edini »lov. krojač v Chicagi,M fs* pripomca rojakom v izde- « lovauj* nove in popravljanje jfl . , . ,„ . ... i ^ sture obleke, katera 1m> izide*'®' .laz »em zdaj v Ch.cng.kjer.ia- ft (Jala kakor nova. Vse po ft, i-mvam dupreti salon. Ako 1 J'*' Q zmerno nizkih cenah. 9 mm uriti k nw>m nnmi. lur/tiimi I t,- . - - _ . _ . _ t mmmmma i £ SLOVENCEM HOJAKOM!J X Za žejne trelm pijače. I)o- T T bro pijačo — izvrstno ve- ▼ T dno sveže pivo, vino in dni- ^ T+ go. toči rojakom iu drugim = « m dnitfo priti k meni nazaj, naznani svoj natančen naslov ua uprnvništvo (Jlas S vol** le in pridem j>o Tebe, oziroma prideš lahko sama, ako pa imaš kajilruzegu v mislili, piši isto-tako na (ll. Sv. ali pa se zglasi osebno, da Be Ti izroči Tvoja pri meni ostavljena roba. Mike kral. Društveno Tosti. Hrust) • nt. Petra In Pavla Poživlja vse svoje ude, da se zanesljivo udeleže zborovanja vsakega 1!5. t meseeu t dvorani na S. Santa F« Ave. st. 1207 PUEBLO, COLO Bratsko društvo: "SOKOL" spadajoče k J. S. K. J. ima svoje redne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v društveni dvorani na o02 Sr. Santa Fe Ave. Društveni zdravnik je Dr. Chr. Ar^yr n« 1210 Berwind Ave. K* mnogobrojnem pristopu v čilo društv« vabi vljudn« ODBOR. PUEBLO. COLO, j Slovensko podporno bratsko društvo -SOKOL" v Clevelandu, O. ima redne seje vsako prvo nedeljo bratom Slovanom v svoji gostilni Xt Louis Hecher T 1223 St Clair Str. Kaj prvi zgoniji prijatelj moj da too i dobro sveže pivo in uru^o pijačo v svoji gostilni! tudi jaz enake uepo-grešaiu v svojem "salonnu". Jos. V a iic bar 151 E. Madison Ave. jc bil 52letni Barbarič zavratno ob- v ineseeu r "union dvorani't na St streljen od svojega zeta. Morilec je zbežal. — V Poreču je kmet Tauca s polenom smrtno pobil svojega tasta. čudna operacija. Profesor dr. Buedinger na Dunaju bo operiral te dni v tamošnji bolnici nekega Soletnega trgovca iz ogrskega Hradiša. Trgovec je bil že pred dvajsetimi leti obstreljen. Krogla mu je ostala v životu in ves ta čas ni čutil nikakih bolečin. Zadnje dni ga je pa začelo po celem telesu boleti, posebno pa na onem mestu, kjer je tičala krogla. Podal se je takoj na Dunaj, kjer ga bodo operirali s pomočjo Roentgenovih žykov. Boj med vozniki In policaji se je zbil te dni v Budimpešti. Strajkujoči voaniki so napadli neki Svež« pivo, vino itd. naj točita zg. pri ja. moja 1 Kavno tako dobro i>oh1 režem tudi jaz v svojem "saloonu". le pnidite iu prepričajte se. Jacob Vir k 0 1058 ot. Clair Str. ^ JOS. KHANJC, krojač i? UJ07 Ht. Clair Str. Tb Cleveland, 0. pri- ^ jtoriH a p. n. občinstvu svoj* /.glasi' pri Jacoii | »fr krojaško obrt. Izdeluje naj-elegautnejM obleke itd. Clair St. Društveni zdravnik j« dr. Kehres. Kdor hoče pristopiti k društvu nuj Holevar'ju 85 Diemer Street, ali ba pri L»us Recher'Ju St Clair St. 122!l. Bratjb agitimjte r prid druš tva! ODBOR. SVARILOI •'Odbor" društva sv. Cirila in1 Metoda 1116, (J. 8. K. J.) svari vse rojake pred nekim Maks Hitztha-' lerjem, rodom Štajerc, koji je skrivaj policgnil ixl tukaj in odnesel s seboj Bvoto $ 74.25 društvenega denarja. Imenovani je velike in močne postave ter dolgih pretov. PiBal je Bvojim rujukom zadnje piBino iz Pittaburga, Pa. Ako ve kdo' od rojakov uk njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti društvenemu predsednika, Frank Jakopič- u Box 07. Conemangh, Pa. Ce hočeš imeti fine slike idi k fotografu LIEBICH u 80 - mu Euclid Ave. Cleveland, O. Clifton St. Ctevefand.O. ne pa v Ljubljani! Pri meni se dobi poštena po-streilm pijač« in prenočišča. FR. MARESIC. Nazdar Slovencil Kadar se mudite v uiestu, ne pozabite posetiti restavracijo B. Režabek izvrstna jedila po 10 centov. 2S3 S«n«ca Ave. Cleveland, O. 13 e«« Slovan naj podpira Slovana! Velika trgovina likerjev, najUdjših kalifornijskih vin, »'ukor tudi rakije itd. Prodaja na debelo in drobno. Postrežba točna in poStena; eene nizke. Za obile naroči«* se priporoča VBim JOS. BERNARD, 620 Blue Island Ave. o o Chicago, III. rwwnfnfnffTfnfTTfnfTTfwwnfwwnfnfwwwnfnn POZOR SLOVENCI! Spodaj podpisana naznanjava p. n. olH-instvu da sva na 129 S. Oenesee St. Waukejjan, III., odprla veliko novo prodajalnieo, preskrbljeno z različno, mnogoštevilno robo. Imava v zalogi raznovrstno moško obleko, klobuke, spodnjo obleko, čevlje, rokavice, nogavice, srajce, ovratnike, zapeetnike. "Overalls" in "Jumpers", ter vse vrste obleke, spadajoče v to Btroko. z vki.eštovanjem KOŠICEK in STEFANIC -©ft 129 Soutlf Oenesee Str--- VVaukegan, Illinois. I« 31 liUiiiiUiU >iUiUiUiA4iUiUiUii4iUiUlUiUiUiiiiUiUiUiUiUi JOHN FERBEZAR 629 S. Santa Fe Ave. PUEBLO. Priporočam rojakom svojo novo, le[H) urejeno gostilno, kjer točim vedno sveže \\ alterjevo pivo. Izvrstno žganje in fine Binodkc na ruz|N>lago. NE PRIPOROČAM BRATOM NLOYENCKM za obilen obisk moje in a 1111 fakturne trnovi ne,prej lastnik Dušan Lagjevič. Bstregel vsem. BUDE RADKOVICH, 1248 S. Santa Fk Avk. Puebi.o,Oo. SVOJ K SVOJEMU! PRODAJA PAROBRODNIH KART IN POslUANJE DENARJA V STARO DOMOVINO. r,l»8 \V. iHtli Str.,---Chicago, III. Zastopništvo za Joe, Trinerievo Zdravilno Grenko Vino Angelika Bitters, Kalifornijsko Vino iu Rakijo. Nizke cene; zajamčena, hitra in poštena postrežba. 4 * * * * * 4 OBV ESTILO! Podpisani si usojam naznanjati p. 11. občinstvu, da sem prevzel ••Saloon" rojaka .lak. Martinoiča v Sumit, III. Moje načelo je iu liode vselej sprejemati rojake uujnljudnejše, vsled česar 11-{Niui, da se bode tndi meni izknzovalu tista naklonjenost, kakor mojemu predniku. Posetnike prijatelje in c. rojake v obče zagotavljam, da IkkIo vsak čas jx)streženi točno z izvrstnimi smodkami, svežo pivo, raznimi likerji, "Portvini", Trinerjevim vinom itd. Za zabavo novodobno kegljišče. Rojaki znanci, pri^ jatelj obiskujte me v prostih urah, vživali bodeto vsaj oisti zrak. Na zdur! o o FRANK KOENIO, o-o Summit, III, James Tourek Izdelovalec Havana Cigar in Virginia (vržlnk) 603 S. Center Ave. CHICAGO, ILL. $33 Oregon and ^ Washington If you want to visit any point in the Pacific Northwest —NOW IS THE TIME. Every day until November !?0, the llurlington Route will sell one way tickets from Chicago to Portland, Tacoma or Seattle for only $311; to Spokane, Kllenshurg, Wenatchee or Cmatilla, $.'{0.50; to Salt I^ake City, Ogden, Butte, Helena, Anaconda, Missoula or Kalispell, $28. Tickets at proportionately low rates will be t 1 srde during this time to practically all points in the Pacific Northwest and un the Pacific Coast The Burlington Route offers a greater selection of routes and better service to the West and Northwest than any other line that fact is worth considering. Send a postal for detailed information. Burlington Route P. S. EUSTIS, Passenger Traffic Manager, CHICAGO. V Ml. G. IVAN POHEK sediij nastanjeni zdravnik na: S, \V. Cor. 10th & Walnut St. in N. W Cor. Park & Central St., Kansas City, Mo., bivši predseduik večjega nemškega vseučilišča ter predsednik državnega zdravniškega društva in jeden nujpriljubljenojŠih zravnikov zaradi svojih sposobnostij He pripo-raca slovonskeinu olxMiistvu. Qlasoviti in proslavljeni zdravnik. Ki se jo izučil i ii prejel diplomo na slovečih zdravniških vsenčiijščih v Evropi in v Ameriki z največjo pohvalo, je bil rpjeu v Sauiolmru na Hrvatskem; ima letno zdravniško skušnjo. Zdravi najtežje in najoptisuej.še človeške bolezni. Prišel je mlad v to deželo, z-žulj i in bogatim znanjem in skušnjami je postal prodsednik tlveH največjih medicinskih zavodov in dobil je glas svetovnega zdravnika. Zaradi tega naj se vsakdo ki boleha, obrne na DR. G. IVANA POHEKA. S tnijium vsiHjhom ozdravi: lioluzni na prsih, v grlu, plučih, glavni in nafini katar, krvne in kožno bolezni, revinalizein. slabo probavljenje, bolezni v mehurju, živčne ltolozni, kronično onl-moglost, tajne Ixdezni, vsakovrstne rane, izražčanjeritd.-*pazka: ako se jc kdo zdravil brez vs. peha in videl, da ura nihče Več nemore pomagati, naj obišče ali e pismeno v materinem jeziku obrne na svojega rojaka Drii. Ivana PpHBKA. On je na STOTINE in STOTINR nevarno bolnih oseb ozdravil, posebno pa mu je ljulx) pomagati svojcem rojaku in bnurt i>" rodu in krvi. Dr. 0. Ivan Pohek se jc pokazal izredno nadarjenega pri zdravljenju. :VSI ONI: kateri neniorejo osebno priti k njemu, naj opišejo natanko svojo.lmlezen, kako je Btara Itolezen, inoii od pošlji' takoj zdravilo in navod, kako 80 ima zdraviti. V slučaju, da vidi, da je bolezen neozdravlivn. on to |m>-ve dotioni'osebi, ker neče da bi trosil svoj krvavo zasluženi denar. ——-NASVETE DAJE ZASTONJ. Ne pozabit«' priložiti znamko za 2e. za odgovor.- Vsa pisma naslovite na Dr. g. I van Pohek, po«t office Boxes 553 & 503. Kansas City. Mo. U. S, A. Zanesljivi trgovci z oblekami 365- 367 Blue Island Ave. cor. Nth St. Velika zaloga vsakovrstne jesenske in zimske moskp obleke po navadnih cenah MOŠKE OBLEKE različne mode in i rsle po $10, $11 in 815. KOŽKE »JE-12 SERSE7 MELTON IN OXFORD BLAGA, PO S7.5D S10 $12 IN $15. Obleke in površniki za dečke in otreke po $2.50, $3.50 in $5.00 ■ Koški srajca, klobuki is spodnje lihi:. o---o- o o o o o- o -o O O o Za vsacega enaka cena. Vsa roba je zaznamovana v gotovih cenah, 365-36/ Blue Island Ave. col 14th Si PRAVE KRANJSKE DOMAČE KLOBASE VSE VRSTE IN SVEŽE MESO V ZALOGI. Vsak pontlcljek sveže klobeee (jeternice). Na zahtevo [KHiljam tudi izven mosta. PiSite slovansko. Josef Homolka, 579 So. Pentre Ave. CHICAGO, ILLINOIS, FRANK BERN IK (JOSTIIiNir'All NA: jfay- 9178 harbor Ave! & 0002 Strand -foft South Chicago, is AVEI11ŠK1 ODVETNIK IN IZ. TIRJALKC. Zastopnik pri vsih aoduijah. Iztir-ja plače in dolgove, Uredujo: dopoldne zlih duhovih itd. itd., vse te knjige sn duhovniki prevajali na razne jezike in jih razširjali v ncštcvilnih izvodih. Tudi Slovenci smo bili (»rečeni s tako knjigo. "Ljubljanski Slovenec" jc priobčil več prevodov Taxi-lovih spisov ter ta nečuveni švindel prodajal kot versko resnico. Ta švindel, pri katerem sta bila Taxilova sodelovalca Nemec ekulacijo, češ. kakor je rekel dr. Hacks — da sc da s takimi stvarmi "pri znani lahkovernosti in nejxjjmljivi neumnosti katoličanov" veliko denarja zaslužiti. Takega vspeha, kakor Taxilov, pač še ni imel noben švindel. Avstvo Ogrsko. Bliaaptsl, 14. okt. - V okolici Etzcd jc <>000 akrov močvirja v ognju. Mahovje gori v prilični glo-lx)čini. Razvita velika vročina je provzročila skrčitev zemlje in s tem |H»grc/njcnje iste. Več hiš «0 jc -sesulo in 5 oseh je bilo ubitih. Na lice mesta odposlano'vojaštvo do-sedaj šc ni moglo uničiti ognja. V Sl.OVOl ()b priliki svojega od-hodavstaro domovino, kličem vsim prijateljem in znancem v Chicagi in okolici, jxmebno jm svoji sestri Jožefi Zlberl, krepki: "Na zdar!" John Zlherl. V SLOVO! Ob priliki svojemu odhoda v start) domovino, kličem vsim prijateljem in znancem \ Chiengi in okolici krepki: "Na zdar!" John Hočevar. CB HOČEŠ varno in liitro jx -lati denar v staro domovino, obrni m-zaupno na "(JLAS SVOBODH" SOJ Throop St. Chicago, lil. Vse |m,-šiljatve [»dnevnem kur/. 11. Možje, žene in dekletat V interesu vašega lastnega zdravja ponavljamo ppetovano: "\ aruj te se pred nezdravimi, ničvrednimi fal-sifikati grenkega vina, ker ti vplivajo pogiibonosno na človeško zdravje." V Ameriki obstoji samo eno "zdravilno grenko vino", katero je bilj» uradno preizkušeno in spoznano kot eno najboljših zdra- ! vil proti želodčnim in ledvičnim1 1 Iioleznim, proti pomanjkanju krvi,1 j slabemu nekrej»čilnemii spanju in 1 j vsestranskim živčnim iti telesnim i Malx>stim. T<> "zdravilno grenko) vino" izdeluje v celi Ameriki samo j liznajditelj tega priporrauo zanes-j Ijivega zdravila, J. A. Kolin, vele*-) trgovec z vinom i311 \V. i^tli Str.. 1 (."hicago, 111. Izjemne cene za razno robo samo za ta teden. Pridi in kupi. Hlače (do kolen ) za dečke od 1-15 let, sama volim, vredne «">0. 7.r> in uhc, /daj ic„ samo...................JJL Ženske, Črne satinasto six>-• nje jopice ((x'ttieoals), najnovejši uzorci, prej $ i. 'r,0.e(|n zdaj samo...............""" Vezil,a prava cena 10c jnrd.np zdaj ....................fll Fini, porkal cenil 10c, zdaj n 1-jard ix).................^ ilvanajstin damskih I n-1 i h" in dnigih jopic(Waist)prej nn« p, tji teden samo Moikn spodnja obleka za nn. jesen................... Malenčni za kavo, jamče-ni. Posebnost. Samo..... Flanelasti ovratki zaž(>nskc se razprodajnjo ix>. COc 'j.r»oo janlov najnovejšega suknja,sama volna,bi;prodaja povBod jard jh> $ 1. \ in„ pri nas Bamo...'.........,uu Kina svila vso barve, prej on 60c, ta teden samo........131 Krasne čepice za gospodičnein. prej 50o, zdaj satno........ Visoke nogavice -za dame, 7 j snmo ...................1 ^ Bisernih gmnlH>r dve dva- n„ najstini ................." 1 janl široke bele konteninei (Mušlin) prej 8c zdaj .... 2 vretenca (noo janlov) orne, rudeče itd. niti za razno 1. uporabo, samo............ Otročjo črho •'ribbed" nogavice vrtilne 15q, zdaj samo.. Jj GoBjxxlicne! Box ('alf čižmi vse velikosti, ta todensamo gftj Velika izl*Ta ženskih vrh-nili volnenih sukenj, črnih ali barvanih, krasno ob-sitih, prej $3. »H, ta te- 1 ic den samo........." Preprogo, prej $10.00, zdajl nt komad samo.......j---- Illiičice za dečke, prej 85c, c„ zdaj samo............... Sixxlnja obleka za dečke IK)..................... Volneno obleke za xleoke, najnovejši uzorci, prava cena $ 3- OH, ta teden samo.................. Ženski moderci različnih oblik, prej 50c, in 1, :»o, zdaj stitiio....... Un* budilke 25c po - 29c •59c Velika zidoga kašmirovih in drugih oblek prej od $ '»o -i 3.00, zdaj po...........SSC A LBERT 567-500-571, L URIE no. Blue Island C' Ave. OPOMBA: Kadar prideš v našo prodajalnico, vprašaj po št. ZI a t k o Kerhin, JOHFI'1! TUINEU'8 t Besede so po ceni. 1 RKGtRTERED Ne vprašamo vas, da Ii verujete našim liessdam; vse kur pri)Niroeamo j«, da poskusite in sami sjxjznnte, da j»« Trinerjevo grenko zdravilno vino (Trlner's American Rlixir of Bittsr Wine) ("isto nepokvarjeno in velike zdravniške \rednosti, edinogrudnko zdravilno vino, ki nima nič kemikalij, edino vino kot ga je narava naredila, združeno z suliili zelišč iu korenin |Kieelmo za to imixirtiranih, Vino jo najbolj zdrava pijača. Zelišča so najboljšo zdravniške sestavine. To vino mi prti vi kri bogato, riulečo ingorko. dopelje ix»im)Iiio č"i»to do najmanjših delov telesr. jih ziilng, rtili, dela zdrave, in človek postano mooan na telesu in duhu. Pijte sa Trinerjevo grenko vino in nsbojte se potem bolezni ker naprnvilo vas bo moCne, vaše žene in hčere lepe, vaše otroke okrogle in zdrave. JOSIP TRINER, II) South Ashland k. Pilsen Stalion CHICAGO, lil. Ne dovoli nobenemu businessmanu, da bi ti usililkako nevredno ponarejeno vino; ako ti da kaj drugega kot, izvirno Trinerjevo vino dela to iz dobičkarije ker pri ponarejenim naredi veo denarja. Trinerjevo-vino mu da malo dobička, a mu naredi dobre prijatelje.