Posamezna Številka 40 vinarjev.
Slev. 152.
V Mm, T SUMIL HIB ilJfflJ I9HL
Leio xlvh.
»SLO V ENE G« velja
po poitl u vse atraal Jogo-
alavlj« la v LJmblJanl: sa oelo leto nprtj.. K 84»— u pol leta „ .. m
po;
n 6« trt lota ^ • • imune n m. „ T'—
Z« taonmatro oololetno KK-—
a Sobotna izdaja: bs
Za oelo leto . ■a lnosemstTu.
K 15-_ .. 20 -
SLOVEN
Inseratt:
Enoatolpna petltvrsta (53 mm široka ln 3 mm visoka ali ufe
prostor) aa enkrat . . . po K 1-20 nradnl rasglasl . io K 1 80 Pri naročilo nad 10 objav popust.
Najmanjšioglas 59/9mra Ki-Poslano: r ■ '' Enostolpna petltvrsta K 3 —
Izhaja vsak dan Isvsemšl po-nedeljek ln dan po praznika, ob 5. ari zlutrij.
_ _ Uredništvo 1« ▼ Kopitarjevi illoi itev. B/DL Rokopisi ae im vračajo; aetranktrana pisma aa u sprejemajo. Oredn. telet. št*. 80, apravn. itv. 328.
Političen list za slovenski narod.
Opravaja vKopItarjerl al.B. — Račun poštne hran. ljubljanske št. 650 za naročnino ln št 349 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 28.511, bosn.-bero, 7563.
Demokratsko rodo-liubje.
rodoljubnimi frazami hoče sedaj b»51ov .Narod« rešiti dr. Žerjava in meni, ida je s tem, da pokliče rodoljube na pomoč, stvar končana. Mi smo gospode demokrate vedno opozarjali, da naj se nikar ne prenaglijo, pa nas niso ubogali. Pripovedovali smo jim, da dr. Žerjavovo postopanje spravlja v nevarnost vsako strankarsko koalicijo. Tega mnenja — to že lahko zaupamo »Slov. Narodu« — nismo bili samo mi, marveč tudi njegovi pristaši sami so ogorčeni nad zahrbtno igro, ki jo je dr. Žerjav igral za hrbtom svojih jtovariiev na škodo zdrave politične uprave in na škodo dobrega glasu slovenskega ljudstva. Toda gospodom okrog »Naroda« kaj pametnega dopovedati — je človeško nemogoče. In zato se je zgodilo, da se je glasilo JDS postavilo z vso nervoznostjo tn vihravostjo, ki je znak bolestnih živcev ali prenapete domišljije, za politične grehe dr. Žerjava, jih s tem sankcijoniralo ter tako preprečilo moralno sčiščenje, ki je bilo postalo potrebno radi honetnosti in Čistosti javne uprave.
Nam koalicija ni deveta briga. In ravno zato smo hoteli koalicijo, ne radi ttje same, marveč radi višjih ciljev našega naroda. Koalicija pa ni v zrak postavljen nestvor, marveč na dogovorih obstoječa politična tvorba. Tudi za te veljajo principi etike in človeške dostojnosti, kakor povsod. In te temeljne principe je dr. Žerjav s svojim zahrbtnim ravnanjem po-jgazil, razrušil ter s tem razbil koalicijo.
Dr. Žerjav se po »Narodu« zagovarja, EeS, da je bila država ogrožena po boljše-vikih v Črnomlju, Vinici itd. Recimo, da bi bilo to res in da bi kljub temu pristojen poverjenik ne bil ukrenil ničesar. Tedaj bi bila dolžnost dr. Žerjava, da bi bil to zadevo spravil v plenarno sejo dež. vlade ter provociral sklep, naj poverjenik stori svojo dolžnost. Ko bi plenum dež. vlade tudi tu ostal nem in gluh, bi bil on moral y seji naznaniti, da bo sam poročal o teh stvareh ministru v Belgrad. To bi odgovarjalo običajem med poštenimi ljudmi. Dr. Žerjav pa je storil drugače, postopal je za hrbtom drugih, Ko je bil zasačen, je zvračal krivdo na druge, kar ni bilo ne spodobno, ne junaško, še manj pa sposobno utrditi med koaliranimi strankami zaupanje in vero.
Nekdo, ki bi ga pri celi stvari lahko bolj brigale tihotapske kupčije, ko pa »viniški boljševiki«, je menil, da mora tudi katero ziniti in je povedal, da je dr. Žerjav za svoje javno delovanje odgovoren le
svoji vesti. Mi pa smo mnenja, da je vsakdo za svoja zasebna dejanja odgovoren svoji vesti, za javna pa tudi javnosti, ljudstvu in družbi. Čuden demokratizem teh gospodov demokratov I Pa to le mimogrede, ker vemo, da tisti nekdo tega ni tako zares mislil.
Ko bi bilo »rodoljubje« gospodov demokratov, ki prelivajo solze okrog »Naroda«, res tako pristno, bi bili morali prvi hip nastopiti proti pravemu krivcu sedanjega »boja v Ljubljani« in zopet uveljaviti načelo, ki omogoča edinost. Tega niso storili, branijo krivca in vsled tega tudi nanje pada odgovornost, da se je razbila — ne koalicija vlade, ker te ni, odkar so izstopili socialisti, marveč — koalicija strank. Nasprotno, venomer ponavljajo stvari, ki so jih že prejšnji dan povedali, in menijo, da bo neumnost prvega dne postala drugi dan salomonska modrost.
Za zameno so snoči izobesili slovensko trobojnico ter poživljajo vse rodoljube, naj imajo smisel za edinost v trenutku, ko gori hiša. Ta primera ni nova, in zato tudi ni več duhovita. Pa tudi izpopolnitve je potrebna. Če hiša gori, pridejo sosedje gasit, tat pa v gorečo hišo krast. Nam se zdi, da bi samo ljudje z »Narodovo« pametjo — ki pa je »sol Jugoslavije« — gasili hišo in gospodu tatu dejali: »Le kradi naprej! Mi moramo medtem gasiti!« Ljudje z drugo pametjo — ki bi pa bila zdrava — bi s tatom drugače ravnali, in prav boljševiški — teh se »Narod« posebno boji — bi tatu med gašenjem mimogrede celo obesili. In ker imamo tudi mi zdravo pamet, ne pustimo, da bi kdorkoli na račun rodoljubja izrabljal težki položaj našega naroda ter zlorabljal zaupanje ljudstva za svoje postranske namene.
In še en odgovor bodo dajali ti gospodje demokratje našemu ljudstvu! Na način denuncijantov so razglasili doli do Belgrada in odtod po vsem širnem svetu, da je naše slovensko ljudstvo ena sama tolpa boljševiških razbojnikov, da se je ta golazen pri nas že tako razpasla, da je zasedla cela okrajna glavarstva, kjer je vse od sluge do glavarja, od mežnarja do župnika — vse sam Ljenin in Trocki. In vendar pri nas o vsem tem nič ne vemo. Samo to vemo, da vsakdo, ki od drugod pride k nam, pripoveduje, da je pri nas najboljši red in najpridnejši ljudje, posebno pa naš kmet in delavec. Kjer je kaj nereda, ki povzroča slabo kri in voljo, je doma na domovih in v skladiščih oderuških verižnikov, izpod katerih rešuje ljudstvo njegova organizacija. Za to vrsto ljudi je seveda zelo prijetno brati, kako
bo dr. Žerjavov rabelj krotil ljudi, če bi se drznili imeti svoje misli.
Zdaj pričakujemo lahko, da bodo jutri zaupnikom JDS predlagali, naj izrečejo zaupnico dr. Žerjavu za njegovo delovanje v smislu njenih načel in da bo ta zaupnica tudi sprejeta. To pa bo višek demokratskega rodoljubja!
Pismo Iz Belirada.
Slovensko vseučilišče. — Dr. Žerjavova zadeva.
Belgrad, 3. julija 1919.
Te dni se mudi v Belgradu predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Janko Brejc. Jugoslovanski dopisni urad, ki je pričel s prvim julijem kot zasebni dopisni urad zopet lunkcijonirati, je publiciral v belgraj-slcem časopisju vest, da je prišel dr. Janko Brejc zato v Belgrad, da referira centralni vladi o nelojalnem postopanju podpredsednika deželne vlade za Slovenijo, voditelja slovenskih demokratov dr. Gregorja Žerjava,
Dr. Janko Brejc je imel dolg razgovor med drugim z ministrom za notranje zadeve Svetozarom Pribičevičem ter se posvetoval s krogi Jugoslovanskega kluba, v prvi vrsti s predsednikom Jugoslovanske Ljudske Stranke dr. Korošcem, ki zastopa sedaj odsotnega ministrskega predsednika Protiča tako v ministrskem svetu kakor v zunanjem ministrstvu. Smernice naše stranke glede nastopa dr. Žerjava so jasne. Nocoj se vrača dr. Brejc zopet v Ljubljano.
Danes se sestane zopet parlament. Najbrž ne bo sklepčen, ker manjka še veliko poslancev. Sploh pa vlada sedaj v parlamentarnih krogih precejšnja politična apatija. Najbrže ne bomo imeli pred poletnimi počitnicami važnejših političnih dogodkov.
Včerajšnji dan je zgodovinski dan za Slovenijo. Ob deseti uri predpoldne je zboroval pod predsedništvom dr. Ant, Korošca ministrski svet, ki je na predlog ministra prosvete Ljube Davidoviča sklenil, da se osnuje v jeseni v Ljubljani vseučilišče in sicer s četvero popolnimi fakultetami (pravna, teološka, modroslovna in tehnična) ter dvema letnikoma medicinske fakultete, S tem je naša davna srčna želja izpolnjena.
V torek je izročilo posebno odposlanstvo belgrajskih srbskih četnikov dr. Korošcu v znak posebnega spoštovanja in udanosti dve krasni vazi s srbskimi pirot-skimi motivi, katere so četniki sami izdelali.
Še eno dejstvo naj omenim, ki je posebno zanimivo za presojanje nivoja, v ka-
terem se giblje J. D. S. Poznamo Ribnl-karja. Toda nikakor si nismo mogli misliti, da more na tako grd način napadati Korošca kot načelnika prehrane, ko vsakdo ve, da je bil dr. Korošec edini mož, ki je mogel rešiti položaj. Vsakdo vc, da ne more biti besede o rekvizicijah v Sloveniji, če pa ministrstvo prehrano rekvirira pri veleposestnikih in različnih prekupčevalcih na Hrvatskem in Vojvodini, mora to vsak z veseljem pozdraviti. Le ljudje Rib-nikarjeve vrste v J. D. S., ki še vedno pišejo o farjih in o farovški stranki, tega ne morejo razumeti.
Sicer pa so dnevi tudi J. D. S. in njenim nelojalnim zastopnikom že šteti.
Dne 26, in 27. junija sta bili najbur-nejši seji, kar jih je dosedaj videlo Narodno predstavništvo v Belgradu. Kot znano, so nasprotja med posameznimi srbijanskimi strankami tako ostra, da so na Krfu padali v skupščini celo streli. Mi moramo resnici na ljubo konštatirati, da se v Narodnem predstavništvu doslej to nasprotje ni v znatni meri opažalo in da je bilo medsebojno razmerje posameznih strank v splošnem zelo taktno. Da jc pa pod pepelom tlelo naprej — kar je umevno samoposebi — je pokazala interpelacija bivšega ministra Ribarca na ministra za prehrano glede dogovora za izmenjavo blaga med Čehoslovaško in Jugoslavijo. Ta interpelacija pa je bila le zunanji okvir, v katerem so se v teku 7 urne debate iznesli na dan vsi stari očitki bivših ministrov drugega proti drugemu. Bivši minister za prehrano vanovič je n. pr. očital bivšemu trgovskemu ministru Ribarcu, da je oškodoval kot minister letos državo pri nakupu sladkorja za 24 milijonov kron, ker je nakupil v Čeho-slovaški mnogo vagonov sladkorja po 5.50 čehoslovaških kron, ki imajo proli naši kroni vrednost 1.65 jugoslovanske krone; tako je stal kilogram sladkorja dejansko dobrih 9 kron (jugoslovanskih), dočim jc Jovanovič nakupil sladkor istotam po 5 jugoslovanskih kron. Ribarac sc je zagovarjal, a zaeno — napadel druge bivše ministre, da so svoje stališče kot ministri izrabljali v korist denarnih in drugih zavodov, s katerimi so bili v zvezi.
Nato je predlagal socijalist Korač, naj se izvoli enketa, ki bo vse tc očitke preiskala; enketa naj bo javna in naj obravnava vsak očitek, ki se izreče proti kakemu ministru ali poslancu, češ da svoje stališče kot minister ali poslanec izrablja v špekulativne namene. Vstal je nov govornik in naštel kakih 10 »afer«, deloma
LISTEK.
Antek.
Poljsko napisal Boleslav Prus.
(Dalje.)
Vdova je pri gospodarstvu morala najeti hlapca, del denarja je morala plačati pri občini in šele s tem, kar je ostalo, je preživljala sebe in otroke. Jedli so dan na dan baršč1 s kruhom in krompirjem, bolj redko grah, a meso — to komaj na Veliko noč, Tupatam je zmanjkalo tudi vsega tega; tedaj vdovi ni bilo treba stati pri ognjišču, zato je krpala sinovoma raztrgane suknje. Mali Vojtek je plakal, a Antek je iz dolgega časa pobijal muhe in po takem obedu vnovič začel rezljati svoje lestve, plotove, mline in svetnike. Izrezljaval je namreč že svetnike, seveda v začetku brez obrazov in rok.
Naposled je boter Andrej našel Ant-ku učno mesto pri kovaču v sosednji vasi. Neke nedelje so se napravili tja z vdovo in dečkom. Kovač jih jc neprijazno sprejel. Preizkušal je dečka v rokah in križu in ko jc videl, da je za svoja leta dovolj močan, ga je vzel na poizkušnjo, brez zaslužka in če sc dobro uči, samo za šest let.
1 UarSč, poljska narodna icd: juha z pese.
Strašno in trpko je bilo dečku, ko je videl, kako sta se plakajoča mati in boter Andrej poslovila od njega in kovača in izginjala za vrtovi, vračajoča se domov. Še bolj bridko mu je bilo, ko je prvo noč moral spati pod tujo streho, skupaj z neznanimi kovaškimi pomagači, ki so mu pojedli večerjo in ga v svrho dobrega prijateljstva nabili s pestmi.
Ali ko so drugi dan ob prvem svitu šli skupaj v kovačnico, kjer so raznetili ogenj in je Antek moral nategovati trebu-šasti meh, a drugi z mojstrom vred začeli s kladivi kovati razgreto železo — tedaj sc je zbudil v dečku nov duh. Žvenk kovine, ritmično razbijanje, pesem, s katero so spremljali mojster in pomočniki svoje delo, da je odmevalo iz gozda — to je omamilo dečka ... Kakor da bi bili v njegovem srcu nebeški angeli ubrali nekaj strun, ki so bile drugim nepoznane; in kakor da so se te strune odzvale šele danes pri hropenju meha, razbijanju kladev in prasketanju isker. Oh, ko bi kdaj pos'al dober kovač ali morda še kaj več! Čeprav mu je bilo delo všeč, vendar je še vedno mislil na svoje mline.
Kovač, sedanji varih Antkov je bil src-den človek. Koval jc železo, a svoje delo je opravljal ne slabo ne dobro. Včasih je udaril katerega učencev, čc je bil le preveč malomaren, a najbolj je skrbel ~ da se niso oreveč naučili nictfove .
sti. Tak mladenič bi po preteku službenih let mogel svojemu mojstru nakljub odpreti kovačnico in ga prisiliti, da več in bolje dela.
Toda povedati moramo, da je mojster imej še eno navado.
Na drugi strani vasi je stanoval kovačev velik prijatelj — soltis, ki navadno po cele dni ni prenehal z delom, ali kadar je v uradu zaslužil najmanjši denar, je vrgel iz rok gospodarstvo in šel mimo kovačnice
v	krčmo. Bilo je to enkrat ali celo dvakrat na teden. Tedaj je šel soltis z zasluženim denarjem tja, kjer je na smrekovi deski Bog roko molil in se ni hotel ogniti kovačnice.
»Hvaljen bodi...,« je zaklical kovaču stoječ na pragu,
»Na veke!« se je odzval kovač, »Kako kaj na polju?«
»A, kaj! Nič!« je odgovoril soltis. Kako pa pri vas v kovačnici?«
»A, kaj! Nič!« se odreže kovač. »Hvala Bogu, da se vsaj enkrat pokažete iz hiše,«
»Da, da!« potrdi soltis, »Tako sem sc utrudil z govorjenjem v pisarni, da moram malo usta poplakniti. Mogoče greste tudi
vi	malo iz tega prahu?«
»Seveda pojdem, zdravje je vendar prvo,« je r ' i' kovač, odpasal ni niti predpasnika	llisem v krčmo.
Kadar je odšel, so pomočniki lahko brez skrbi pogasili ogenj. Najsi bi bilo kako delo še tako nujno, naj bi se podiral svet, niti mojster niti soltis ni zapustil pred večerom krčme, razen če je primoral soltisa kak nepričakovan uraden posel.
Šele pozno v noči sta se vračala domov. Navadno je soltis peljal kovača pod pazduho, a ta si je preskrbel steklenico še za jutro. Drugi dan je bil soltis popolnoma trezen in je zopet gospodaril do novega uradnega zaslužka, kovač pa se je zagledal v steklenico, dokler se ni pokazalo dno in tako jc naenkrat počival dva dni.
Žc pol leta je Anlek nategoval meh v kovačnici in nič drugega, pol leta sta mojster in soltis redno poplakovala usta pod smrekovo tablico. Tu se je naenkrat nekaj pripetilo.
Ko sta soltis in kovač sedela v krčmi, sri naenkrat, takoj po prvi četrtinki povedali, da se je nekdo obesil — soltis je moral izza mize. Kovač ni imel več pripravne družbe, moral je prekiniti poplako-vanjc, toda kupil si je neobhodno potrebno steklenico in sc počasi vračal domov.
Med tem je pripeljal v kovačnico kmet konja kovat.
Ko so ga učenci zagledali, so mu zaklicali; »Ni mojstra, danes noclakulcla s soltiscm zapfašena grla.«
vlade ter političnega in gospodarsko-fi-nančnega odseka tudi general Petar Be-šič. Seja do sedmih zvečer .Še ni bila končana. Predsednik gospodarske sckcijc Ko-sta Stojanovič jc opozoril na predlog zaveznikov, ki nudi Srbiji v svoji krivičnosti jedva deseti del utrpele škode in nalaga vrhu tega težka bremena. Poleg tega stremi zk tem, da kali odnošaje med podaniki dosedanje Srbije In prebivalci na ostalem ozemlju naše nove države. Naša delegacija meni enodušno, da takega predloga ne more sprejeti. Prihod predsednika vlade in ostalih ministrov kale na resno stanje, ki se je na današnji seji vsestransko raz-motrivalo.
Stuart za Jugoslovane.
LDU Belgrad, 3. julija. Predsednik ameriškega udruženja za inozemski promet Duncan Stuart je naslovil na predsednika Wilsona pismo, s katerim ga obvešča o utisih svojega dvomesečnega potovanja po Srbiji in mu priča o iskrenih simpatijah Srbov za Američane in njihovega predsednika. Dalje pripoveduje o nadah, ki jih stavi vanj srbski narod, da doseže avOje pravice v jadranskem vprašanju. Pojasni mu, da bi pomenila izguba Reke za Jugoslavijo v najkrajšem času poraz za samo Italijo. Srbi da čutijo in se zavedajo, da imajo pravico do Reke in do vse dalmatinske obali. — Stuart je prejel na svoje pismo srčen odgovor predsednika Wilsona.
Portugalska priznala Jugoslavijo.
LDU Belgrad, 3. julija. Portugalska
vlada je službeno priznala kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Povišanje.
LDU Belgrad, 4. juh Dr. Viljem Baltič, dosedanji nadzornik II. razreda v ministrstvu za notranja dela, je imenovan nadzornikom I. razreda v istem ministrstvu.
J Pomanjkanje v južni Srbiji.
LDU Belgrad, 3. julija. Vsak dan prihajajo predsedništvu vlade in ministrstvu za prehrano iz južne Srbije tožbe o pomanjkanju soli in drugih predmetov.
Oglje za Belgrad.
LDU Belgrad, 3. julija. Minister za prehrano in obnovo zemlje dr. Korošec je ponudil belgrajski občini oglja po vrlo nizki ceni.	•M
Mirovni posvet.
Tudi Italija mora prevzeti del avstrijskega , dolga.
LDU, Belgrad, 3. julija. Vrhovni zavezniški svet je odločil, da prevzame tudi Italija del avstrijskega državnega dolga, in sicer sorazmerno po ozemlju bivše Avstro-Ogrske, ki ji pripade. Višina celokupnega avstro-ogrskega dolga, ki bo razdeljen med njene naslednice, se izračuni po okto-berskem kurzu preteklega leta.
Svet petorice.
LDU. Belgrad, 5. julija. Prva seja novega sveta petorice, v kateri se Tittoni predstavi mirovni konferenci, se vrši najbrž v torek popoldne. Na njej se skoro gotovo dovrše mirovni pogoji z Nemško Avstrijo in izgotovi mirovna pogodba z Mad-jarsko in Bolgarsko. Nato pride na vrsto turško vprašanje. Proučevanje turškega vprašanja bo trajalo precej dolgo, predno se najde rešitev. Šele potem bodo porvani turški delegati, da se jim naznani rezultat.
Med zavezniški svet.
LDU Lyon, 3. julija. (Brezžično.) Vrhovni medzavezniški svet ni zboroval v
četrtek niti zjutraj, niti popoldne, pač pa so se nekateri člani tega sveta posvetovali tekom popoldneva s Clemenceaujcm o raznih vprašanjih. V četrtek zjutraj je imela sejo komisija, ki se peča s teritori-jalnimi klavzulami mirovne pogodbe z Nemško Avstrijo.
Razna poročila.
Polemika proti Sonninu.
LDU MIlan, 1. julija. »Secolo« piše: Sonninov list (»Giornale d' Italia«) nadaljuje svojo malo špekulacijo na dobro vero občinstva, ker ga muči dvom, ni-U tudi Tittoni eden izmed onih, ki se odrekajo zahtevam Italije. Na ta način skuša list vzbuditi vero, da v nasprotju z vsemi mogočimi šibkostmi italijanske politike, ki tako često krene s svoje poti, edino le Sonnino še vztraja neom&hljivo na londonski pogodbi. Toda »Giornale d* Italia« pozablja, da je pred kratkim on sam izrecno soglašal s poravnavo meja med I ta« lijo in Jugoslavijo.
Evo v par besedah predzgodovino« Po celi vrsti nepotrebnih zavlačevanj je Sonnino dne 13. aprila zahteval v Pariza popolno priznanje londonske pogodbe in poleg tega aneksijo Reke. Dne 23. .aprila pa se je odrekel vsemu dalmatinskemu zaledju. Dne 26. maja je opustil zahtevo! pO nekaterih jadranskih otokih, po dela vzhodne Istre in po aneksijt Reke ia se j« strinjal s tem, da postane Reka svobodno mesto. Taki so bili pogoji takozvanegtt Tardieujevega kompromisa. Dobro je tudi navesti nekaj drugih podatkov. 31. maja sta Sonnino in Orlando v Ouhcu ob meji imela važen porazgovor z ostalim ministri. Dne 26. istega meseca se je svet četverice posvetoval o jadranskem vpraša-* nju in je prišel na razgovor tudi načrti ureditve meje, o katerem sta Hi msinmal in Lloyd George izjavila, da ga sprejmeta, dočim je Wilson edino-le smatral, da f* vreden, da se o njem razpravlja.
Kdo je torej v teh par dneh med ae< stankom v Oulxu in razpravo v sveta če-< tverice izdelal načrt za poravnavo spora« ki vsebuje odstopitve, o katerih je t« govor? Po diplomatski rečeno se je govorilo* da ga jc Tardieu edino-le stiliziraL Mi se( omejujemo na to, da rečemo, da se je le-tai strinjal s tem, da načrt nosi njegovo ime. Čas bi bil, da tudi Sonninovi listi priznajo resnico.
Bratiann se vrnil v Bukarešto.
LDU Dunaj, 3. julija. (ČTU) »Achfufcr-blattc poroča iz St, Germaina, da se je Bratianu včeraj vrnil v Bukarešto, da bd demisijoniral. Vzrok tiči v tem, da romanski ministrski predsednik noče podpisat] določb o varstvu manjšin.
Kanova žena na bega.
LDU Danaj, 3. julija. (ČTU) »Neuea Wiener Abendblatt« poroča: Gospa Bele Kuna so ustavili na švicarski meji in jo odvedli v Inomost. Dunajska vlada ji Je do i volila, da sme potovati dalje. Potemtakem mOrajo budimpeštanski mogotci čutiti, da se njih oblast bliža koncu, ako se prizadeva Bela Kun, da bi spravil svojo ženo na! varno,
Konierenca komunistov na Dunaja.
LDU. Danaj, 3. julija. (ČTU.) Komunisti sklicujejo za v nedejo konferenco zaupnikov vseh organizacij.
Izgube francoske armade.
LDU Lyon, 4. julija. (Brezžično.) V poročilu, ki sloni na številnih dokumentarnih izkazih in ki jc bilo v sredo raz-
HTItl "Ti 1 HI 'Tli ' '' iVTB
8e iz prvih časov vojne, ki so potrebne, da se preiščejo (n. pr. dobava vojaških oblek in čevljev itd.). Da bo predlog sprejet, jc bilo povsem jasno, ko se j« dvignil minister dr. Korošec — Protič ni bil navzoč — in izjavil v imenu vlade, da je vlada za javno enketo v najširšem obeegu, ki naj preišče vse očitke, ki so se izrekli in ki se eventuelno šc prijavijo. Prosil je predsednika, naj se takoj izvolijo člani enkete — eventuelno večih enket, ako bi bilo preveč dela za eno samo — in sc oskrbi vse, da se zasigura delo tc enkete. Vsa zbornica je živahno pritrjevala.
Omenimo naj šc to, da se je v debati od srbske strani tudi izražalo veselje, da je sedanje vodstvo prehrane v takih rokah, da sc ni bati kakih nerednosti v poslovanju. Sploh stojimo Slovenci na glasu nepodkupljivosti.
Mi o stvari poročamo z veseljem, ker eo to očividni znaki stremljenja po očiščenem javnem življenju. Nam ne gre soditi O tem, kaj je na posameznih očitkih resničnega; vsi očitki se nanašajo na dobo, ko še ni bilo Narodnega predstavništva, deloma segajo celo za leta nazaj. Pač pe ne dvomimo nič, da take debate silno 'dvignejo javno moralo pri vladi in poslancih, ako bi se imel kje pokazati kak »ori-jentahzenu. Recimo, da se tudi izkaže v enketi, da očitki niso bili {»vsem neupravičeni. Nc bomo opravičevali krivcev, a COO bomo vendar povedali tistemu, ki bi Se nad tem preveč škandaliziral: da namreč turško gospostvo ni nikjer minilo brez sleda. A narod, ki se je vsled svojega zdravja sam iz lastne moči osvobodil od Torkov, se bo rešil tudi posledic, ki jih je pustila turška kortspcija. Na tem polja )se jc pričelo delati s to enketo. Ako se izkažejo nepravilnosti, bodo gotovo postali krivci politično nemogoči. Mi smo prepričani, da se bo za eno z odpravo korupcije izboljšalo tudi uradovanje naših centralnih oblasti. Da te namreč ne funkcijonirajo vzorno, nam ni treba nič prikrivati; saj čivkajo o tem že vrabci na strehi.
Narodno predstav- v nlftUD.
LDU Belgrad, 3. julija. Današnja seja narodnega predstavništva «e jc začela ob 16.40. Zaipisnik prejšnje seje se »veruje brez opomb. — Tajnik čita nato razne prošnje, med njuni tudi predlog učiteljskih društev iz Hrvatske, da se jim prizna uradniški značaj. _	- V
Križevački administrator protf, da se posestvo Šid iztoči iz parcelacije.
Čita sc zakonski načrt o kazenskopravnem postopanju.
Poslancu Križmanu se dovoljuje 14 dnevni dopust.
Predsednik naznanja, da je ministrski podpredsednik dr. Korošec obolel.
Posl. Velislav Mihajlovič vpraša ministra za vojno, za prehrano in za prosveto glede konfiskacijo 26 vagonov pšenice v Dbu, ki se jc izvršila, ko je prišla tja naša vojska.
Minister za vojno odgovarja, da je stavljen velik del pšenice na razpolago ravnateljstvu plena.
Minister za prosveto Davidovič odgovarja, da je ukrenil vse potrebno, da se otvorijo v Ubu šole.
Posl. Šovič vpraša ministra za notranja dela glede bivšega intendanta v Šabcu in srezkega načelnika v Bogatiču, ki sta ob okupaciji izvršila več zločinov proti nedolžnemu prebivalstvu.
Minister Pribičevič odgovarja, da je bil intendant v Šabcu bivši avstrijski re-
»Vas nihče ne zna živinčeta podkovati?« jc zaprašal žalostno kmet.
»Kdo bi znal!« jc odgovoril najstarejši Uceo.ec.
»Jaz vam podkujem!« se jc odzval Antek.
Pravijo, da kdor se potaplja, se zagrabi tudi za britev, tako se je tudi kmet v sili udal Antkovemu predlogu, čeprav mu ni veliko zaupal, posebno ker so ga starejši tovariši zasmehovali in karali .
»Glej ga, glej, mladiča!« je dejal najstarejši. Odkar živi, še ni držal kladiva v roki; ne zna drugega kot vleči meh in zalagati oglje, danes pa sc sili s kovanjem konj.«
Vendar so takoj spoznali, da je Antek navajen kladiva; v kratkem času jc skoval nekaj žcbljev in podkev. Res da je bila podkev prevelika in ne posebno lepa, a tovariši ga niso jenjali sramotiti. Ravno v tem trenutku pride mojster. Takoj mu povedo, kaj se je zgodilo in mu pokažejo žeblje in podkev. Kovač pogleda in si otare s krvjo zalite oči.
»Za vraga, kje pa si sc tega učil?« vpraša Antka.
»V kovačnici,'. odgovori zadovoljno in vljudno deček, -Kadar ste vi odšli s solti-sem in so se drugi porazgubili iz kovač-nlce, sem poizkuša! razne stvari iz svinca ali železa «
zervni poročnik Stein, ki je po odredbi IV- armijske oblasti zaprt v Zagrebu, Proti njemu je uvedeno kazensko postopanje. V Bogatiču pa je deloval neki Schalga; njegovo bivališče ni znano, a jc vse ukrenjeno, da se izve.
Posl. Stankovi č vpraša ministra za zdravje glede oskrbe družin v vojni padlih zdravnikov.
Minister za narodno zdravstvo dr. Krulj odgovarja, da predloži narodnemu predstavništvu zakonski načrt o tem.
Posl. Ribarac vpraša ministra za trgovino o mažarski banki v Subotici.
Minister za trgovino Velfkovič odgovarja, da je odredil pregled banke, da pa je našel vse v redu. Do sedaj mu ni znano, da je bila uprava premenjena.
Posl. Nikodije Miletič vpraša ministra za vojno o poročilu nekaterih častnikov glede imenovanja šestih novih generalov.
Minister za vojno general Hadžič odgovarja, da časniške vesti niso točne.
Posl. Sušnik vpraša vojnega ministra o neenakih plačah naših častnikov. Veli, da sc morajo plače izenačiti.
Vojni minister odgovarja, da prejemajo oni častniki bivše avstro-ogrske armade, ki so sprejeti v skupno jugoslovansko vojsko, enake plače s srbskimi častniki, oni, ki še niso bili sprejeti, pa so plačani kakor častniki bivše avstro-ogrske armade.
Posl. Vuksanovič vpraša ministra za notranja dela o napredovanju Aleksandra Stevčiča, političnega pisarja, ki je bil za okupacije v bolgarski službi. Minister Pribičevič odgovarja, da je. odredil preiskavo, ki je dognala, da sc je Stevčič pravilno obnašal.
Posl. Rajkovič vpraša ministra za prosveto o želji muslimanov tikveŠkega okrožja, da se zakon o osnovnih šolah ne sprejme za njih deco, dokler 6e to vprašanje končno ne reši.
Minister Davidovič odgovarja, da ?e predlog sprejel in da je ukazal nadzornikom .zbrati podatke p stanju učiteljev in šol.
Posl, Matič (Bunjevec) vpraša ministra Pribičeviča glede neprijaznega postopanja uradnikov v Baji proti tamošnjemu prebivalstvo.
Zbornica preide na dnevni red in enoglasno overi mandat poslanca dr. Barca. Nato se začno pretresati poedinosti zakonskega predloga o izmenjavah in dopolnitvah zakona o narodnih šolah. Nekatere točke so bile sprejete brez ugovora. Pri 10. točki pa jc prišlo do daljše debate, katere «o se udeležili poslanci dr. Laginja, dr. Subotič, dr. Miletič, Klicin in minister Davidovič. Predsednik zaključi sejo.
y Driaua SHS.
Škof Mahnič še m svoboden.
Trst, 4. julija. (Izvirno.) Vest, ki so jo razširili Italijani, da je škof Mahnič svoboden ni resnična. Škof Mahnič sc nahaja še vedno v Camaldoli (Frascati). Iz pisma, ki ga jc 21. m. m. pisal svojemu prijatelju je razvidno, da on šc popolnoma nič ne upa na skorajšnjo osvoboditev. Pričakuje željno osvoboditve svoje domovine ler pravi: «Jaz čakam od dne do dne, a nc vem, kdaj bom dočakal...«
Važno posvetovanje naših ministrov v Parizu.
LDU. Belgrad, 3. julija. Iz Pariza poročajo z dne 30. junija: Predsednik vlade Protič z ministri dr. Trifkovičem, dr. Kra-merjem in Marinkovičem jc dospel davi v Pariz. Danes popoldne ob treh se jc začela seja, ki se jc udeležuje poleg članov
Mojster je bil tako zmešan, da je celo zapomnil ozmerjati dečka, ker mu jc po-končeval železo in orodje. Takoj jc šel k ženi in sklenila sta, da deček mora iz ko-vačnice, da pomaga pri gospodarstvu.
»Premoder si, ljubi moj,« mu je dejal kovač. »Naučil bi *e mi vsega v treh letih in jo popihal — mati te je pa poslala v uk za šest let.«
Še pol leta je ostal Antek pri kovaču. Kopal je na vrtu, plel, žagal drva, zibal otroke, le praga v kovačnico ni prestopil. Z ozirom na to so ga vsi imeli radi: mojster, mojstrova in tovariši. Celo lastna Antkova mati in boter nista nič nasprotovala, čeprav sta vedela, kaj je sklenil kovač. Po stari navadi je učenec šele po šestih letih imel pravico, da je kvaril železo v kovačnici. A če se je kdo kljub temu v teku enega leta iz lastne pameti kaj naučil, tedaj mu je bilo gorje!
Polagoma se je Antku pristudilo tako življenje.
->Ako moram tu "le kopati in sekati drva, tedaj rajši to delam doma pri materi,« tako je premišljeval teden, mesec. Omahoval je, ali končno je vendarle ubežal in se vrnil domov.
Vendar sta mu te dve leti veliko prinesli. Deček je zrastel, postal resnejši, spoznal malo več ljudi vsaj v svoji dolini, a predvsem: videl je več novih orodii za svoie rokodelstvo.
Sedaj je doma tupatam pomagal pri gospodarstvu, a večjidel sc jo pečal s svojimi stroji in podobami. Poleg noža, je zdaj imel že dleto, pilo in sveder in napravil je tupatam kako stvar tako spretno, da jo je takoj kupil gostilničar, Žid Mordko. Zakaj? Antek ni vedel zakaj, kljub temu, da so se njegovi mlini, hiše, umetne skrinjice, svetniki in izrezljane pipe razširile po celi okolici, — Vse se je čudilo nadarjenosti neznanega samouka... Neradi so plačevali Mordku drage stvari, ali po mojstru ni nihče vprašal, ker se ni nikomur sanjalo, kje Mordko kupuje te umetnine. Toda čemu skriva kdo svoj vrt, svoje sadje, ako ne zato, da pozneje temveč zasluži pn kupčiji?
Tako je Antek dorastel m vaška dekleta in ženske so vedno bolj milo pogle-davale za. njim in vedno pogosteje šepetale med seboj: »Lep je grdoba, lepi«
Zares, Antek jc bil lep. Bil je zraščen nagel, nosil se pokonci, ne tako kakor kmečki fantje, ki jim visijo ramena in se zapletajo noge vsled težkega dela. Tudi obraza ni bil takega kakor drugi; poteze so bile lepe, barva sveža in izraz razumen. Lasje so mu bili kodrasti, obrvi temne, oči modrikaste in sanjave.
Moški so se čudili njegovi moči in mu bili nevoščljivi, ker je vedno praznoval, ali ženske so mu rade pogledale v oči.
»Kako vam pogleda človeka,« jc pravila prva, »kar mravlje sc ti izprehajajo po hrbtu. Šele tak mladič, pa že gleda nate kakor dorastel gospodič.«
»Kaj še!« jo je zavrnila druga. — »Gleda čisto tako kot vsak mladenič, ali ima tako čudno sladkost v očeh, da te kar dvigne. Jaz razumem take stvari.«
»Mislim, da jaz bolje vem,« je odgovorila prva, »jaz sem služila pri gospodi.«
Ko so sc ženske tako prepirale o Antkovih pogledih, se on ni niti ozrl nanje. Menil se je le za dobro pilo in nož in za nič drugega.
Tedaj se je župan, ki je bdi star vdovec in jc oddal že hčer iz prvega zakans( imel iz drugega polno otrok — oženil tretjič. In kakor navadno: plešaste glave imajo srečo, tako je tudi on ubral za Vislo mlado, lepo in bogato ženo.
Ko je ta par stal pred oltarjem, so se ljudje začeli smejati; celo gospod župnik so zmajevali z glavo, ker nista prav nič pristajala drug k drugemu. 2upan se je tresel kakor berač, ki pride iz bolnišnice in imel samo zato te malo sivih las, ker je bila skoro vsa glava plešasta kakor buča. Županja pa je bila živa kakor iskra. Popolna ciganka: usta višnjeva, malo odprta, oči črne, z njih je kakor ogeni gorela mladost.
deljeno med poslance, navaja Louis Marin, generalni poročevalec proračunske komisije, natančne podatke o izgubah, ki jih je pretrpela francoska armada do 11. novembra 1918 in ki jih je francoski generalni štab do dne 1. aprila 1919 dognal ter priobčil potom vojnega ministrstva. Glasom tega poročila je padlo 32.200 častnikov, 1,006.100 mož (rodom iz Francije), 27.000 kolonijalcev iz severne Afrike in 24.400 drugopoltnikov iz drugih kolonij; celokupno število mrtvih znaša 1,089.700. Pogreša se 2500 častnikov, 246.500 mož evropskih čet, 9000 kolonijalcev iz severne Afrike in 7300 mož iz drugih kolonij; skupaj 265.300 ljudi. Skupna vsota mrtvih in pogrešanih je 1,355.000 častnikov in vo-. jakov. Poročevalec primerja vsoto izgub s številom vseh ljudi, ki so bili klicani pod orožje k vojski na kopnem od 2. avgusta 1914 do 1. januarja 1919. To število znaša 105.000 častnikov (od katerih jih je dobilo častniško šaržo 102.000 tekom vojne), 7,740.000 mož evropskih čet, 260.000 mož severnoafriških čet in 215.000 mož iz drugih kolonij, oziroma vsega skupaj 8,410.000 častnikov in mož. Pri tem prihajajo v poštev samo čete, ki so namenjene neposredno za boj. Vsota vseh naših definitiv-nih izgub na kopnem (to je mrtvih in pogrešanih) znaša v odstotkih vsote vseh mobilizirancev 16.2 %. Poročevalec pripominja h koncu, da znašajo izgube pri častnikih 17.7 %, pri moštvu brez razlike polti pa 16 odstotkov. — Francoska vojna mornarica ima nastopne izgube: Padlo je 282 častnikov in 5239 mož, dočim se pogreša 197 častnikov in 5017 mož. Skupna vsota mrtvih in pogrešanih znaša torej 10.735 ljudi. Ker je bilo mobiliziranih k mornarici 215.000 mož s častniki vred, je odstotek definitivnih izgub pri mornarici 4.9 %. Vsota definitivnih izgub pri vojski na kopnem in pri mornarici znaša torej 1,365.735 častnikov in mož.
Politične novice.
+ Stanovanjska beda. Ministrski svet je na predlog ministra za socialno politiko Gostinčarja dovolil 1,500.000 dinarjev za prireditev barak v stanovanja.
-j- Dr. Tavčar, dosedanji načelnik JDS, se namerava odpovedati temu mestu, kakor je razvidno iz njegove izjave v snočnjem »Narodu«, kjer pravi, da je njegova »trdna volja, zapustiti mesto predsednika stranke JDS.«
-f- Demokrati za uradniško vlado. Jutri bodo zborovali zaupnikj JDS. Če bo v njih količkaj demokratizma, bodo morali zahtevati od demokratičnih gospodov okrog »Naroda« pojasnila, kako se sklada z naslovom »demokratski« zahteva po vladi birokratov. »Narod« sam je že obžaloval pri neki priliki, da pri nas ni pravega parlamenta. »Naprej« in mi smo vedno ore-gali kaj je s pokrajinskim zborom. Cela javnost je zahtevala večja sodelovanje ljudstva pri vladi. In to v času, ko smo imeli pokrajinsko vlado, sestavljeno iz zastopnikov strank, ki so za delo svojih zastopnikov odgovorne javnosti in ljudstvu. Bil je to majhen košček tistega sodelovanja, ki bi ga ljudstvo v demokratski državi moralo biti deležno. Sedaj pa pride »Narod« kot glasilo JDS in pred vsem svetom razgali namen te stranke, naj na mesto javnosti in ljudstvu odgovornih mož pridejo uradniki, ki ne bodo odgovorni nikomur izmed ljudstva. Gospodje demokratje hočejo na ta način dobiti vso oblast v roke ter se otresti odgovornosti napram javnosti. In tako bi izginila iz našega političnega življenja zadnja sled demokratične uprave, ostal bi le naslov stranke JDS. Vso komando, nobene odgovornosti napram ljudstvu, ki mora ubogati in parirati — to je geslo teh demokratov. Tudi- to si je treba zapomniti!
-j- - Halo, zgražajte se! »Slov. Narod« Ima sedaj svojo perijodo zgražanja. Zavohal je neke smrdljive Pollakove kože, pa jih bo jutri že popustil, dasi spada mednje. Ponudil se mu je hvaležnejši predmet: bivši vodja žitno - prometnega zavoda g. Janko J o v a n. O njem piše, da je naša stranka »samo v praksi izvežbanega bivšega duhovnika imenovala po dr. Korošcu ne v IX., ampak naravnost v V. činovni razred!« Torej misli »Slov. Narod«, da spada bivši načelnik žitno-prom. zavoda v isti činovni razred, kakor tisti ljudje z dvema gimnazijama, ki jih je nastavljal v Ljubljani dr. Pestotnik? Tega bi g. Jovan najbrže ne sprejel. Sicer pa naj bo »Slov. Narod« vesel, da ministrstvo ima g. Jo-vana, ki je danes prvi veščak v državi glede prehrane in ki bi rajši danes pustil svojo službo, nego jutri, ko bi ne bil potreben. Če bi namesto njega po »Narodovem« receptu rajši imenovali v prehrano človeka, ki nima le praktične vednosti, ampak tudi teoretsko znanje dveh gimnazijskih razredov, bi morda »Narodovega« pisalca minilo veselje do zgražanja nad 5. činovnim razredom, ker bi se začel zgražati nad prehranjevalnim neredom in draginjo. Ko bi bili vsi uradniki 5. razreda tako na svojem mestu, kot tisti, nad »
katerim se »Narod« zgraža, bi bilo bolje pri nas; če »Narod« malo premisli, čeprav nam je težko, zahtevati kaj takega od njega, bo videl, da imamo prav. Pustite zgražanje in si vzemite gosp, Jovana za ogledalo: ta zgolj praktično šolani človek je vzorno vodil in vodi svoj urad in jc ostal ves čas čistih rok, kar se ne da trditi o vseh medvojnih prekupčevalcih z živili, tistih, ki so teoretično bili šolani za navijanje cen, in onih, ki so to obrt izvajali le po strani in za zabavo.
+ Težke skrbi. »Slov. Narodu« ne da spati vprašanje, kako je prišel dr. Jež v 5. činovni razred. Da ga mine ta skeleti rana, mu moramo povedati, da je dr. Jež za svoje mesto sposoben. Če je imenovan v 5. činovni razred, ni preskočil nobenega starejšega uradnika in vsled njega ni nihče zapostavljen. »Narod« bi moral, vsaj odkar ima njegova stranka demokratsko firmo, začeti socialno čutiti in ne več kakor nadušljiv individualist. Naj ne prešteva zavistno, koliko kron dobi uradnik, ampak naj presodi, če je sposoben za javno iunk-cijo in ali je kdo drugi po njem oškodovan. Pa kaj se hoče — nekdanji gospodarski liberalci so spremenili le dlako!
+ Skesano priznanje. Včerajšnji »SI. Narod« piše: »Slovenec« končno očita neka imenovanja pri poštni hranilnici v Ljubljani. S tem ni povedal nič novega, ker tudi naša stranka nekaterih imenovanj ne odobrava in dela na to, da se popravi krivica, ki se je zgodila nekaterim dobrim uradnikom. Na to pa dela naša stranka, še preden je »Slovencu« prišlo na misel, da pograbi te slučaje.« — Morda bi pa »Narod« vendar odobraval tudi te krivice, ko bi uradniki ne bili zaropotali, in morda bi ne obljubljal, da jih popravi, če bi nam ne bilo prišlo na misel, da pograbimo tc slučaje in njega? Pri tem- listu se nikoli natančno ne ve, kako je, in vsake besede mu ni verjeti.
+ Najboljši in najdostojnejši list na svetu — tistim ,ki tega še ne vedo, moramo povedati, da »Slov. Narod« tako naziva samega sebe — opleta zadnje čase okrog sebe s »klerikalci, klerikalizmom, katoliško moralo« itd., kakor je že od nekdaj navada vseh zanikarnih zakotnih glasil in kakor ne piše list, ki hoče veljati za resnega, ter človek, ki smatra način javnega pisanja za zadevo narodne kulture in časti. Ne »Slov. Narod«, ki ničesar ne razume, ampak odbor Narodne tiskarne opozarjamo, da zmerjavke rodijo le nove zmer-javke. Nam ni v škodo, če je časopisje JDS surovo in pod površjem dostojnosti, toda vsej slovenski javnosti je to v škodo. Dr. Triler je pred nekaj dnevi menil, da bi bilo dobro take razvade pregnati magari s pasjim bičem; on je sicer zamudil tisti ugodni trenotek, ko je »Narod« ustanavljal pre-tepaško organizacijo, nazvano »Vojska kralja Matjaža«, toda priliko ima še vedno, da zavihti svoj bič, če ne pasji, pa moralni.
+ Zopet eden. V javnosti se razpravljajo razne korupcijske zadeve, kar je prav. In oglasil se je takoj v svojem listu tudi
—	g. Pesek! To ni prav.
-f- Brežice, Od kmečkega župana iz brežiškega okraja smo prejeli: Na razna denuncijantstva temnih elementov bil je uradovodja Koropec brzojavno pozvan od notranjega ministrstva v Belgradu, da zapusti svoje mesto kot uradovodja okrajnega glavarstva v Brežicah, Ta vest se je raznesla bliskoma po okraju in izzvala med prebivalstvom nemalo ogorčenja nad kričečo krivico, ki se je s tem zgodila okraju in priljubljenemu uradovodju, ki je žrtvoval vso svojo moč le za blagor, prehrano in povzdigo poverjenega mu okraja. Sami ob sebi — brez vsakega vabila — zbrali so se takoj vsi župani tega okraja v Brežicah
—	kot zastopniki in odposlanci ljudstva — ter solidarno in energično protestirali proti takemu nezaslišanemu birokratičnemu postopanju višje oblasti. Odposlal se je brzojaven oster protest na notranje ministrstvo v Belgrad in narodno vlado v Ljubljani z odločno zahtevo, da se premestitev urado-vodje nemudoma prekliče, kar se je tudi takoj zgodilo. To naj bo g. uradovodji v zadoščenje, dopisniku Jugoslavije in njegovim botrom pa v pouk, da ne bo po volji par sumljivih in skritih kričačev in denun-cijantov, temveč po volji ljudstva se bo vladalo. Če pa je dopisniku Jugoslavije res na tem kaj ležeče, da umazane razmere v Brežicah prenehajo, da se škandalozno početje drugih činiteljev odpravi, naj obrne svojo ost proti krivcem, ne pa nedolžnim osebam. Naj gre s svojo metlo na občinski urad, v odvetniško pisarno g. župana itd. Tam bo našel dovolj dela, preden odstrani smeti, ki so se nakopičile. Čc pa boste g, dopisnik, uvideli, da si stojijo ti ljudje z županom vred že v tako tesni bratski zvezi, da so postali neločljivi, potem pa vzemite tačko in zapeljite to celo družbo tam daleč preko verbinskega mostu. Če tega ne storite vi, bomo morali mi okoličani, kajti tudi mi imamo toliko pravice, da bomo enkrat za vedno povedali, da ne maramo več gaziti tega gnusnega blata v Brežicah in prenašati smradu, ki prihaja iz kuhinj raznih nolitičnih špekulantov
t Mihael Tavtar.
Dne 28. junija je zatisnil za vedno svoje oči železnomašnik, častni kanonik, dekan in župnik v Žužemberku, 'preč. g. Mihael Tavčar v 96, letu svojega življenja.
Kdo ni poznal in spoštoval tega moža, ki je bil gotovo ena najmarkantnejših osebnosti naše škofije. Rojen jc bil na Rečici pri Bledu dne 23. sept. 1823., v mašnika posvečen 31. julija 1847. Novo sv. mašo je daroval na Bledu na praznik Mar. Vnebovzetja leta 1847. Služboval je kot kaplan na Jesenicah, Hrenovicah, na Igu in v Do-brepoljali. Kot župnik je bil na Vačah in od leta 1880, v Žužemberku, kjer je obhajal svojo zlato, biserno in železno mašo.
Pokojni je bil v vsem svojem delovanju vzor-duhovnik. Odlikoval sc je po izredni gorečnosti, svetosti in spokornosti, s čemer si je pridobil spoštovanje in zaupanje vsakega, ki ga jc poznal. Do zadnjega jc sam opravljal vse župnijske in dekanijske posle, dokler mu niso pred dvema letoma vsled visoke starosti moči popolnoma odpovedale. Čeprav je imel v pomoč dva kaplana, je vendar najrajši sam vodil razne pobožnosti, pridigoval vsako nedeljo in praznik in še potem, ko mu je sluh oslabel, da ni mogel več spovedovati v cerkvi, je bil vedno v zakristiji na razpolago svojim spovedanccm.
Pokojni je bil mož molitve in samo-zatajevanja. Bil je goreč častilec presv. Srca Jezusovega in Matere božje. Premolil jc vsak dan ccle ure pred Najsvetejšim; ko ni mogel več sam hoditi, so ga na njegovo željo nosili v cerkev pred taber-nakelj.
Tako visoko starost pa je dosegel vsled svojega zdržnega in spokornega življenja. Bil je ves čas svojega mašništva — io je 72 let — popoln abstinent. Vsako soboto se jc postil ob kruhu in vodi in tudi sicer živel zelo skromno in zdržno. Kako strog je bil do svojega telesa, priča tudi to, da v njegovi edini sobi sploh ni bilo postelje, Vsled svoje velike ponižnosti pa je tc svoje čednosti prikrival, kolikor jc lc mogel. Tudi ni kot kanonik nikdar nosil znakov svoje časti.
Pokojni gospod dekan je bil na zun;:j strog in odločen. Ko je bil v časih narodnega probujenja deželni poslanec, se je odločno potegoval za pravice svojega naroda in bil strah svojih političnih nasprotnikov.
Kakor živel, tako umrl. Ko so na praznik Marijinega Vnebovzetja 1917 pokojnika nesli duhovniki v cerkev, da je tam opravil 70letni jubilej svojega mašništva, se je marsikomu porosilo oko pri pogledu na častitljivega starčka, ki mu je že tako-rekoč angel smrti pritisnil poljub na bledo, ovenelo lice. Od takrat je bil ves čas priklenjen na svoje ležišče, kjer se jc z molitvijo in pobožnimi pogovori pripravljal na smrt. Do zadnjega je bil pri polni 7ave-sti in se je mirno, brez vsakega boja preselil v večnost, med tem ko so mu brali pridigo o presv. Srcu Jezusovem.
Njegova duša ie šla po plačilo k svojemu *>rhr*'-?mu Ženinu.
R. i. p.
Drsele norica.
—	Župnim uradom! Tuuradni odlok z dne 3. julija 1919 št. 3463 glede zahvalne službe božje ob praznovanju rojstnega dne Njegovega Veličanstva kralja Petra I, se v toliko popravlja, da je pri službi božji dne
12.	julija vzeti fonnular sv. maše, kakor je naravnan pod točko 2., pri službi božji dne
13.	julija pa se more vzeli formular, kakor je naravnan pod točko 1, tega odloka. Prim. Ljubljanski direktorij 1919 str. 8, o votivnih mašah točka 1. Škofijski ordina-riat v Ljubljani, dne 4. julija 1919. Anton Bonaventura, 1. r., knezoškof.
—	Vpoklic k orožnim vajam. K dva-mesečni orožni vaji bosta vpoklicana letnika 1889 in 1888. Letnik 1889 mora priti k vaji 26. t. m., letnik 188S pa 30. t. m. Oni, ki se ne bodo pravočasne iavili, bodo morali za kazen več časa služiti kot se je to zgodilo tudi pri zadnjem vpoklicu. V interesu vsaccga posameznika je, da se pravočasno javi. Natančneje povedo lepaki.
—	Pogreb. Včeraj dopoldne ob 9. uri sc jc v Mogojnici pri Celju vršil pogreb g. urednika Antona Muniha, »Društvo jugoslovanskih novinarjev« ic pri pogrebu zastopal njega član g. Ivan Podržaj.
—	Izobraževalno in zabavno društvo »Kranj« priredi v nedeljo, dne 6. julija 1919 veselico v spomin lOlctnicc otvoritve »Ljudskega doma izobrazbi in zabavi« na okrašeni verandi in drugih prostorih »Ljudskega doma«. Sodelovala bo godba na lok kranjske požarne brambe in mešani pevski zbor društva »Kranj«. Postreglo sc bo z mrzlimi jedili, pecivom, mineralno vodo, kavo, čajem, vinom, pivom, likerji' svežimi šopki, svalčicami, smodkami, šaljivo pošlo in srečolovom. Slavnostna govornika predsednik društva »Kranj«, preč. g. dekan A. Koblar in tajnik soc. skrbstva g. Fr. Podrekar. Vabimo k obilni udeležbi zlasti pa želimo pozdraviti v domu nekdanje, zdaj v Ljubljani in drugod živeče
člane in sotrudnike društva Kranj«. Red na železnici je ugoden.
—	Zveza služkinj v Celju, V nedeljo, dne 6. julija popoldan po večcrnicah sc vrši v Celju v dvorani pri Belem volu« zborovanje služkinj iz Celja in okohce. Namen zborovanja je ustanovitev ccljskc zveze služkinj. Govori dr. Ogrizek. Služkinic in prijateljice pridite polnoštevilno na prvo vašim stanovskim koristim namenjeno zborovanje.
—	Tržič. Na Ciril-Mctedovo nedeljo 6. julija ob 8. uri zvečer bo v Našem domu gledališka predstava : Občinski tepček , veseloigra z godbo in petjem v 3 dejanjih. Igrali bodo fantje iz Mar. družbe. Da ne bo pri vhodu prevelikega navala, naj si blagovolijo obiskovalci kolikor mogoče že prej preskrbeli.-.vstopnice, ki se v soboto začno prodajati'-B-konsumu. Igra sc ponovi v nedeljo 13. julija.
—	Odbor za sprejem »Beogradskh maturanata« pnshije vsak dan od 9. do 11. dopoldne v fizikalni dvorani I. drž. gimnazije. Zletniki' -pridejo v Ljubljano due 19. julija zvečer. Odbor.
—	Radovljica, Tu sc je praznoval Vidov dan z bakljado, primernim govorom in petjem. Prihodnji dan 29. m. m. cvetlični dan za invalide, je prinesel za naše skromne raznierefiepo svoto: 1300 K. kar se jc poslalo vladi, pov. za soc. skrb. Zasluge za ta vsfi&hrimajo v prvi vrsti gospe: not. Pcganova, Dr. Jančeva in Špicarjeva in pridne gosptce: Roza Bogatajeva, Ant. Fisirova, Sonja 'Jančeva, Mija Kovačeva, Sonja Peganova, Božena Šegova, Nada Še-gova, Ela Tepirfova, Milena Vengarjeva, ki so v dičnih narodnih nošah neumorno prodajale cvetke.
—	Poziv vsem industrijalcem, obrtnikom in trgovcem. V kratkem se bo sklenila med Centralno upravo za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu in Nemčijo kompenzacijska pogodba, kakoršne so se do sedaj sklenile z Nemško Avstrijo in Čehoslovaško. Poživljajo se vsi, ki si žele nabaviti kakršnokoli blago iz Nemčije, ali pa ga izvoziti v Nemčijo, da sporoče podružnici Centralne uprave v Ljubljani približno vrednost in vrsto blaga ter po možnosti tudi dobavitelje, odnosno prejemnike blaga, ki bi prišli v poštev za blago, ki bi se izvozilo. V interesu posameznih industrijskih in obrtniških slojev je, da prijavijo nemudoma vse svoje potrebščine.
—	Preobrat v zadevi na smrt obsojenega Završnika: Poročajo nam: Posrečilo se je dobiti tri priče, katere potrde istinitost Reindl-a in katere so bile z njim v kupčijski zvezi. Ena teh prič ga je ravno kritičen večer videla na Jesenicah. Obilno tozadevno gradivo je bilo izročeno Završnikovemu zagovorniku dr. Ažmanu, ki bo takoj uvedel korake za obnovitev razprave.
—	Razpis natečaja. Razpisuje se natečaj za mesto zdravnika v taborišču Strni-šče pri Ptuju. S to službo spojeni prejemki obstoje iz nagrade 40 kron na dan, iz proste hrane in prostega stanovanja. Nastop službe dne 1. avgusta 1919. Prosilci naj pošljejo svoje prošnje na »Predstojništvo taboriščne uprave v Strnišču pri Ptuju.«
—	Obratno nadzorništvo južne železnice v Ljubljani, Vojaška ulica, sprejme več uradnik ov in poduradnikov v pripravniški tečaj v Mariboru. Stanovanje presto in hrana po znižani ceni na postaji. Prošnje za sprejem, katerim potreba priložiti krstni list, domovnico, nravstveno spričevalo, zadnje šolsko spričevala in eventuelno vojaško odpustnico, naj sc pošljejo obratnemu nadzorništvu ali oddajo osebno pri personalnem oddelku obratnega nadzorništva. Za uradnike se zahteva dovršitev kake srednje šole z maturo ali učiteljišča z maturo, za poduradnike pa meščansko šolo ali 4 razrede srednjih šol. Prosilci morajo biti slovenske, hrvaške ali srbske narodnosti in najmanj 18 let stari.
—	Ljutomer. — Konjska dirka. Kakor sc nam iz Ljutomera poroča-, bo na dirki v Ljutomeru dne 6, t. m. poleg vojaške godbe nastopil še pevski zbor Mariborske Glasbene Matice s 50 do 60 pevci. K posetu dirke se jc oglasilo tudi zastopstvo poljedelskega ministrstva v Belgradu. Opozarja se tudi, da se odpelje vlak iz Ljutomera proti Mariboru pozneje, torej zelo ugodna vrnitev. Tc lepe prilike naj nikdo ne zamudi!
—	Za begnee. Sprejme se deset delavcev za opeko. Pogoji so dobri. Pojasnila daje posredovalni urad za begunce v Ljubljani.
—	Slavnostni spis. Jubilejna številka
»Naše Moči«. — Uredil E. Besednjak. — Cena 2 K se šc dobi. — Vsebina spisa jc la: Pesem proletarcev. (Francc Bevk). — Petindvajset let. (Jožef Gostinčar). — Inteligenca in ljudstvo. (Dr. Josip Puntar).
—	Naše razmerje do socialnih demokratov. (Dr. Jakob Mohorič). — Naš boj za svobodo mišljenja in svobodo organizacije. (Anton Komlancc). — Sila. (France Bevk).
—	Boj za gospodarsko moč in pravičnost. (Dr. Andrej Gosar). — Trgovina in socialni red. (France Krcmžar). — Nadna-rodno mišljenje. (E. Besednjak). — Slovensko delavsko stavbeno društvo. (AI.
Koenaur). — Dr. Krek v I. ljubljanskem delavskem konzumnem društvu. (Al. Koc-mur). — Legenda, (Dr. J. Pregelj). —. Uslužbenka. (France Bevk).
—	Umrl je na Mlinem na Bledu goje-0«c zavoda sv. Stanislava Valentin Soklič, ki jc letos končal gimnazijo in maturiral z odliko, gil je vesten gojenec, miren, blag značaj. Pri vojakih si je nakopal v pljuča bolezni, ki ga ni več pustila. Umrl je dne 2. julija. Pogreb bo 4. julija ob 5. popoldne.
R. i. p.
—	Naročnikom *Naše Moči«. Ker so izdatki za tiskarske Stroške Časopisov tako poskočili, da jih naše delavske organizacije ne morejo brez neprimerno visokega povišanja prispevkov zmagati, je sporazumno s soglasno sprejetim sklepom naČelstva Jugoslovanske Strokovne Zveze konzorcij »Nase Moči« sklenil, da bo ta po dr. Kreku ustanovljeni delavski tednik izhajal odslej 1. in 15. vsakega meseca. Prihodnja številka »Naše Moči« bo zato izšla 15. julija t. L
—	Imenovanja v finančni službi. Finančni minister je imenoval finančne tajnike: dr. K. Novotnyja, dr. Ljudevita Bren-ceta, Emila Kandareta in Ivana Ditza za finančne svetnike v VII. Činovnem razredu; finančna komisarja: dr. Roberta Eržena in dr. Ljudevita Valjavca za finančna tajnika v VIII. čip. razredu; fin. koncepiste Josipa Satlerja, Konrada šmida, dr, Roberta Tomšiča, dr. Ljudevita Ladiho in dr. Bogomila Pavliča za finančne komisarje v IX. čin. razredu; za provizorične koncipi-ste v X. Čin. razredu pa finančne koncept-ne praktikante: Ivana Volčiča, dr. Avgusta Pavleti ča, dr. Frana Stegenška in dr. Antona Mateliča.
—	Višji šolski svet ▼ Ljubljani opozarja tem potom učiteljstvo na cvetlični dan, ki se vrši dne 6. julija na iniciativo poverjeništva za socijalno skrb v korist vojnim pohabljencem ter vdovam in sirotam v vojni padlih svojcev, s pozivom, naj uspešno s šolsko mladino vred sodeluje pri tej človekoljubni prireditvi. — Predsednik: Profesor Fr. Vadnjal, 1. r.
—	Šolska mladina na Boh. Bistrici je priredila na sv. Petra in Pavla dan pod vodstvom za vse dobro tako vnete učiteljice gdč. Zemljanove prav lepo uspelo veselico. Otroci so zapeli par pesmic, nato pa izvrstno predstavljali enodejanko »Zaprta laž« od dr. Pavlice in dvodejanko »Občinski možje iz Devete vasi« od Engel-berta Gangla. Čisti dobiček je povoljen in zato bo šolarska knjižnica pridobila prečej novih knjig,
Glasbeno društvo v Zagorju ob Savi vabi v soboto, dne 5. julija 1919 v dvorano Sokolskega doma na koncert, ki ga priredita virtuoz na klavirju g. Ličar ter koncertna pevka gdčna Jelica Sadar-jeva. Začetek ob 8. uri zvečer. Predpro-daja vstopnic v prodajalni gosp. Uršiča. Društvo pričakuje z ozirom na to, da počastita kraj naša odlična glasbena umetnika, prvi naš najožji rojak iz Trbovelj, druga iz Ljubljane, kar najbolj častne udeležbe od strani domačega in sosednega občinstva.
—	Na šmarni gori dne 9, junija izgubljena ura se dobi pri župnem utadu v Vodicah.
UubUanske novice.
lj Mlada, čudežna izborna srbska umetnika Milan in Dušan Jovanovič priredita v ponedeljek 7. julija zvečer ob 20. uri v Unionski dvorani na mnogostransko od občinstva izraženo željo še drugi koncert s povsem novim sporedom. Vstopnice se dobivajo od sobote opoldne naprej v trafiki v Prešernovi ulici 54.
lj Zaprisega srbskih rekrutov. V ponedeljek, dne 7. t. m., se vrši zaprisega re-krutov srbskega pehotnega polka št. 26 kralju Srbov, Hrvatov in Slovencev, Petru L Dopoldne ob devetih bo na Otroškem igrišču v Tivoli služba božja, na kar se iz-vrii zaprisega. Opozarjamo občinstvo, da se v obilnem številu udeleži te slavnosti.
lj Ljudski oder. Danes ob 8. uri zve-fer se vrši v Ljudskem domu sestanek vseh Članov in članic Ljudskega odra. — Prosimo točne in polnoštevilne udeležbe, ker je zadeva važna in nujna. Pred sestankom izredna seja! — Odbor.
lj Na Rožnik v nedeljo! Cerkvica na Rožniku praznuje v nedeljo, 6. julija, svoj najlepši dan dopoldne ob 9, uri z govorom in slovesno sv. mašo; popoldne ob 5. uri pa s petimi litanijami. Ljubitelji Rožnika, njegovega krasa, ljubke cerkvice in njene varhinje, pridite!
lj Velik kres na Zgor. Rožniku se bo Sgal danes v proslavo slovanskega praznika sv. Cirila in Metoda, šišenska godba in prosta zabava. Pričetek ob 18. uri.
lj Odvetniški izpit je napravil s prav dobrim uspehom dne 30. junija pri višje-dež. sodišču odv. kand. dr. Ivo Česnik, sedaj v službi pri vojaškem sodišču v Lubljani,
lj Pevska zveza »Ljubljana« priredi v nedeljo dne 6. t. m. izlet na Laverco. Sestanek točno ob 14. uri na dolenjskem
mostu, potem lep sprehod čez Golovec. Vrnemo se ob 21. uri z vlakom. — Odbor.
lj Podaljšanje policijske ure za kavarne. Od 4. t. m. dalje se podaljša policijska ura za kavarne do 24. ure; za gostilne ostanejp dosedanji predpisi v veljavi.
lj Odborova seja zveze služkinj jc jutri v nedeljo ob pol 3. uri popodne v društvenih prostorih.
lj Opozarjamo na občni zbor »Ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje«,, ki bo v ponedeljek 7. t. m. ob 18. uri v «Jugo-slovanski tiskarni« (I. nadstr.). K številni udeležbi vabi odbor.
lj Št. Vid-Ljubljana. V Št. Vidu se je osnovalo podjetje za redni osebni promet med Št, Vjdom in Ljubljano. Začasno je določen voz z 12 sedeži, in pričenši v nedeljo, dne 6. t. m. popoldne bo vozil od Ce-bavove gostilne iz Št. Vida ob pol 7., pol 9., pol 11. uri dopoldne in ob 2., 4. in 6. uri popoldne do Figovca. Od tam nazaj ob pol 8., pol 10., pol 12. uri dopoldne in ob 3., 5. in 7. uri popoldne. Cena za eno stran je določena 2 K za osebo, Ker ima podjetje pred vsem namen, pospeševati itak živahen osebni promet mesta z okolico, bo dobrodošel prispevek k rešitvi stanovanjskega vprašanja, zlasti pa ugodna prilika za izletnike na Šmarno goro.
lj Po pomoti vzet dežnik. Oseba, ki je v četrtek zvečer krog enajste ure pomotoma vzela v Unionski kavarni damski dežnik z belo koščeno kljukico, se prosi, ker je znana, da prinese dežnik takoj nazaj in ga odda pri gospodični blagajničarki kavarne Union.
lj Absolventinji trgovskega tečaja, vešči slov. stenografije, strojepisja, slov. in nemške korespondence ter vseh pisarniških poslov, iščeta službo. Naslov se poizve pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani.
Nalnoveiše.
PROTIČ ZOPET V BELGRADU
Vprašanje vojne odškodnine.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Zagreb, 4. julija, »Obzor« poroča, da se je danes z Orijentnim ekspresnim vlakom vrnil ministrski predsednik Protič z ostalimi ministri, ki so bili Šli v Pariz, da posredujejo zaradi vojne odškodnine. Kot vzrok tako naglega povratka se navaja, da so prišli prepozno v Pariz, ker so med tem zavezniki že konČnoveljavno določili, Zatrjuje se, da Srbija dobi nekaj Čez eno milijardo odškodnine, medtem ko morajo plačati ostali Jugoslovani, ki so pripadali Avstro-Ogrski, 8 milijard, od katerih se odšteje odškodnina, ki jo dobi Srbija, Na ta način bi morala plačati Jugoslavija Šest do sedem milijard frankov odškodnine. V krogih narodnega predstavništva vlada vsled tega veliko razburjenje. Zahtevala se bo tajna seja, ali pa sestanek načelnikov klubov, kjer mora vlada pojasniti položaj. Očita se vladi in delegaciji, da je zanemarila to vprašanje, ker bi zavezniške vlade moralno bile obvezane, da bi obvestile našo vlado o svojih sklepih (Op. ur. »Temps« od 2, t, m, pristavlja k vesti, da je Protič dospel v Pariz in da namerava posredovati glede odškodnine, sledeče: »G. Protič bo v trenutku, ko se to vprašanje v pogodbi Avstrije bliža rešitvi, imel priliko, da poda vsa potrebna pojasnila konferenci,« Z ozirom na to treba gornjo »Obzorovo« vest sprejeti z nekoliko previdnostjo, čeprav ni neverjetna.)
KONKORDAr MED JUGOSLAVIJO IN RIMOM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Belgrad, 4. julija. Minister za verstvo se bavi z vprašanjem konkordata z Rimom. V kratkem se bodo pričela tozadevna pogajanja,
AVSTRO-OGRSKA BANKA V JUGOSLAVIJI.
(Izvirno poročilo »Slovenca«.) m Belgrad, 4. julija. Finančni minister je dovolil, da smejo podružnice Avstro-ogrske banke na našem ozemlju v polnem obsegu pričeti s poslovanjem.
PO BOJIH MED ITALIJANI IN FRANCOZI NA REKL TRIJE FRANCOZI IZGINILI.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.) m Reka, 4. julija. Zadnji dogodki na Reki so vzbudili veliko ogorčenje. Izginili so trije francoski vojaki, katere so Italijani najbrže vrgli v morje. Nemci in Madžari se norčujejo iz Italijanov, ki na fronti niso dosegli nobenega uspeha, sedaj pa psujejo in pretepajo Francoze. Francoski komandant je o dogodkih brzojavno obvestil mirovno konferenco.
PROTI MADŽARSKIM BOLJŠEVIKOM.
(Izvirno poročilo »Slovencu«^
m Belgrad, 4. julija. »Pravda« poroča z Dunaja po vesteh iz Francije, da je zavezniška konferenca sklenila nastopiti z vojaško silo proti budapestanski vladi. V ta namen pride poleg Francozov tudi več transportov Angležev na Madžarsko. Ta akcija ni naperjena samo budapeštanskim*
ampak tudi proti ostalim boliševikom. Akcije se udeležjio tudi čehoslovaške, rumun-ske in jugoslovanske Čete.
»ČRNA ROKA.«
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
ui Belgrad, 4. julija. V eni prihodnjih sej narodnega predstavništva bo vložil poslanec Jaša Prodanovič interpelacijo glede tajne revolucijdnarne družbe v Solunu »Črna roka*.
NEMŠKI UJETNIKI SE VRAČAJO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 4, julija. Včeraj in danes so odšli prvi transporti nemških vojnih ujetnikov v Nemčijo. Ker so bili ujetniki večinoma zaposleni pri obno< U"i savskega mostu pri Zemunu, so c'-'* tri mostu ustavljena.
DOGOVORI Z NEMČIJO.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
m Belgrad, 4. julija. Dogovori za re-kompenzacije z Nemčijo so se pričeli.
POVELJE SHS-VOJSKI.
LDU Belgrad, 4. julija. Načelnik štaba vrhovne komande, vojvoda Mišič, je v imenu celokupne srbsko-hrvatsko-sloven-ske vojske izdal proglas, s katerim objavlja, da je rojstni dan kralja Petra 12, julij (29 junij stare Štetve) določen za invalidski dan. Ta dan se bodo v vsem kraljestvu od prestolnice do najmanjšega sela nabirali darovi v korist naših hrabrih invalidov, katerih prelita kri in polomljene kosti, kakor pravi vojvoda Mišič v proglasu, je izpolnila našo zaobljubo.
ODLIKOVANJE.
LDU Belgrad, 4, julija. Prestolonaslednik je dubrovniškega škofa dr. Josipa Marčeviča na dan 25 letnice njegovega škofovanja odJ'-ko\ al z redom Sv, Save II. razreda, dr. Frana Učelinija, kotorskega škofa in zasluženega borilca za narodno edinstvo pa je odlikoval z redom Sv. Save I. razreda.
ZVEZA MED JUGOSLAVIJO IN ČEŠKO PO DONAVI.
LDU, Praga, 4. julija. (ČTU.) »Tribuna« zahteva, da se med Čehošlovaško in Jugoslavijo čim najprej izvrši povodna zveza na Donavi.
MADŽARI IZPRAZNILI SLOVAŠKO.
LDU. Praga, 3. julija. (ČTU.) V smislu pogojev, ki jih je stavil general Pelle v radiogramu z dne 29, junija, so madžarski oddelki dne 2, julija dokončali svoje umikanje na zahodnem Slovaškem do meje, ki jo je bila določila mirovna konferenca. NaŠe čete so danes navedeno ozemlje zasedle in vkorakale v Levico in Lučenec ob navdušenih ovacijah prebivalstva,
NEMIRI V ITALIJL
LDU. Lugano, 3, julija, (ČTU.) *Neue Freie Presse« poroča: Nemiri vsled draginje se v Italiji vedno bolj širijo. Gibanje se je razširilo na mesta Forli, Imola, Faenca, Fort impopoli, Ancona itd. Povsod 60 množice prisilile prodajalce, da prodajajo blago za 50 odstotkov ceneje. Kdor se brani, temu razbijejo in oplenijo trgovino. Povsod so prevzeli vodstvo gibanja delavski sveti, ki poživljajo ljudstvo na disciplino z geslom: Nobenih izgredov, revolucija je na pohodu.
MAŽARI IN LAHI,
LDU Dunaj, 4. julija. (ČTU.) Tukajšnji češki listi prinašajo iz popolnoma verodostojnega vira, da je budimpeštanska sovjetska vlada celo vrsto rotacijskih tiskalnih strojev in drugega tiskarskega materijala, ki so ga s silo odvzeli meščanskim listom in tiskarnam, odstopila kompenzacijskim potom Italijanom.
LDU Dunaj, 4. julija. (ČTU.) »Deutsches Volksblatt« poroča, da je telefonski promet med Budimpešto in mažarskim poslaništvom na Dunaju že tri dni pretrgan. Z informirane strani se javlja, da utegne biti to v zvezi z novimi bodočimi boji v Budimpešti. Srd proti sovjetskemu gospodarstvu je zaradi hude lakote, posebno md delavskimi sloji, silno velik. Vodja italijanske misije na Dunaju princ Borghese je v torek z vojaškim letalom odšel v Budimpešto, da se posvetuje s podpolkovnikom Roma-nellijem o stališču entente napram sovjetski vladi in o tem, kako stališče naj Italija vsled tega zavzame. Kakor se čuje, je predložila ententa mirovni konferenci sklepe, ki vsebujejo radikalne izpremembe v mažarskemu vprašanju. Romanelli bo te sklepe sporočil Beli Kunu.
KOMUNISTIČNA PROPAGANDA NA DUNAJU.
LDU Dunaj, 4. julija. (ČTU) »Neucr Tag« objavlja noto, podpisano od dunajskega policijskega prezidenta Schoberja, ki je namenjena raznim avstrijskim državnim uradom. Nota trdi, da si mažarsko poslaništvo na Dunaju že dolgo časa z raz-davanjem milijonskih zneskov (nota imenuje osejjc, ki so denar prejele) prizadeva
uprizoriti na Dunaju in v Nemški Avstriji komunistični prevrat, Mažari so izposlo-vali celo Ljeninov sklep, glasom katerega internacionala odstavlja dunajsko komunistično strankino vodstvo kot preslabotno in glasom katerega je bil mažarski komunist Bettelheim imenovan za diktatorja avstrijske komunistične stranke. — Poizkus zastrupljanja mažarskih magnatov v hotelu »Edlacherhof«, katerega je, kakor se je svoječasno poročalo, napravil natakar v navedenem hotelu s tem, da je jedilom primešal kloroform, jc odredil posla-ink Czobel sam. Šest milijonov kron so porabili za to, da bi pridobili dunajsko policijo za komunizem. Mažarska vlada je poslala celo vrsto teroristov na Dunaj, da bi umorili vodilne socialistične politike in visoke oblastvene funkcijonarje, da bi s tem zlomili odpor proti uvedbi sovjetskega sistema.
Izpred porote.
Konjska tatvina.
Pred ljubljansko poroto je včeraj stal Anton Srebotnjak. Razprava je pokazala sledečo sliko: Dne 23. decembra t. 1. sta bila v Kolodvorski ulici ukradena konja in voz in odvedena v hotel »Ilirijo«. Srebotnjak je poslal hlapca K. in dva mlada fanta v Ribnico k Žagarju in posestniku licu, ki konja ni hotel prevzeti. Fanta trdita, da jima je izstavil Sfebotnjak službeni listek poveljstva avtomobilne čete 2. vojnega okrožja SHS v Ljubljani, s katerim sta bila pooblaščena oddati konjef stotniku Ivanu Korenčanu. Ker lic ni hotel prevzeti konj, sta se peljala fanta nazaj proti Ljubljani, v Velikih Laščah jima je pa odvzelo voz in konje orožništvo te ju je vrnilo lastniku Ivanu Riharju iz Logatca. V razpravi, ki je trajala cel dan, se je naznanilo, da je bil Srebotnjak kaznovan v Trstu leta 1904. radi goljufije v 4 mesece ječe, v Celju leta 1907. zaradi goljufije v tri leta ječe, leta 1909. v Maribora zaradi goljufije v šest mesecev ječe, te 8, januarja 1915 v Ljubljani v tri leta te pol ječe. — Včeraj je sodišče prisodilo
Srebotnjaku poldrugo leto težke ječe. * * *
Porotno zasedanje se zaključi danes. Porota bo razpravljala danes o detomo-rilki Mariji Brodar, dalje o mesarskem pomočniku Ivanu Delničarju, ki je obdolžen hudodelstva ropa in tatvine in o mladoletnem Stanislavu J., ki je obdolžen hudodelstva tatvine. Obdolžen je, da je vzel v Ljubljani Albertu Kassigu blaga v vrednosti 8447 K 50 vin.
Prosveta.
pr Živio Wilson! Long live Wilsonl
Koračnica za glasovir, posvečena osi ob o-ditelju naroda, izašla je ispod štampe sa slikom Wilsonovom. Dobiva se u svira. za-grebačkim knjižarama, kao i kod autora: August Remec, učitelj glasbe u Zagrebu, Dalmatinska ulica 16. — Cijena 6 K. —< V Ljubljani se dobiva v Jugoslovanski knj^ garni in pri L. Schwentnerju.
pr Koncert Jovanovič. Ko sem oK osmih vstopil v dvorano, me je malodane obšel isti občutek, kot nedavno pri koncertu Pirkove. Nisem namreč vedel, da je koncert skoro razprodan. Sicer se je na balkonu nabirala že precejšnja množica mladine, parter je bil pa redko posejan« čeprav je bil naznanjen koncert točno za osmo uro. Tudi Brača, ki sta sicer vedela ceniti burna priznanja poslušalcev, sta kazala to nepoboljšljivo ljubljansko navado,: katere pač nista bila vajena iz dosedanjih koncertov v drugih mestih. No, pred deveto se je dvorana temu koncertu primerno napolnila do zadnjih kotičkov. Primerno je bilo tudi razpoloženje in zanimanje, to se pravi tišina, katera je vladala v dvorani tekom izvajanja. Ta napredek napram drugim letošnjim koncertom pa je mislim najmanj pripisati prizadetim, a tembolj plemenitemu plamenu, katerega sta mlada Brača ukradla muzam na Parnasu, da ga zaneseta med spokorno človeštvo« Svoje navdušenje sta s pripomočki pristne Sevčikove tehnike zanesla med poslušalce, ki so sprva z očetovsko skrbjo zrli na dva otroka, so se pa že po prvih zvokih vdali nadmoči umetniškega fenomena, kar smo pogrešali pri Balokoviču ob priliki njegovega zadnjega koncerta v Ljubljani,
Spored je pričel s še vedno lepim Vieuxtemps-ovim koncertom v D-molu. Brača se nista zmenila za tehnične težkoče, temveč sta ga do konca prednašala brezhibno. Naslednji dve točki sta bili najlepši v tem večeru. Že kompozicije same so izbornc. Brača sta jih oživela tako, da bi se njih skladatelji prav gotovo veselili take interpretacije. Višek jc dosegel v Puguani-Kreislerjevem Preludiju in fugi.
Iz drugega dela koncerta naj omenim posebno obe Beethovnovi Romanci — prvo v G-duru je namreč dodal — in pa kot kontrast Sarasatejcve Ciganske na-peve. '
Duško je spremljevalec, kateremu delajo težkoče Beethovnovih Romanc še nekaj zaprek, a sc bo v par letih gotovo razvil bratu enakovredno.
Občinstvo jc prekipevalo navdušenja fer izvabilo umetnika, da sta dodala še tri skladbe. Še par takih koncertov in nato se menda ne bomo imeli več pritoževati nad pomanjkanjem spoštovanja do prave umetnosti, katero se kaže v pazljivem zasledovanju igre od prve do zadnje točke, kar pa zahteva, da se je točno ob osmih na svojem mestu. • M. L.
pr Ljudski oder v Ljubljani vprizori v četrtek, dne 10. julija 1919 ob 8. uri zvečer v »Ljudskem domu« štiridejansko narodno igro »Deborah«. Sodeluje iz prijaznosti gospa Zofija Borštnik - Zvonarjeva, ki nastopi v naslovni vlogi. — Vstopnice se dobe v predprodaji od pondeljka, dne 7. t. m. dalje v Jugoslovanski knjigarni.
pr »Jugoslavenska Njiva«. Upravo je Izašao 26. broj ovog jedinog revijalnog tjednika sa slijedečim sadržajem: Dr. D. Prohaska: Vidovdan. — Dr. Josip Mataso-vič: O pučko-prosvjetnoj organizaciji. — Juraj Demetrovič: Anketa o ograrnoj reformi. — Katarina Bogdanovič; Omladin-ska lektira. — Glavni Zadružni Savez u kraljestvu SHS. (E. M.) — Podjelba zemlje i gospodarske škole (M. Urbani). — Nešto o jedrenjacima (Rud, Ornič). — Vidovdan-ski broj »Savremenika« (Dr. D. P.) — Mo-kranjčevo veče (Ant. Dobronič). — Izložba slika Petra Tiješiča i Romana Petro-vieza (Joca Savič). — Vladimir V. Janko-vič: Demokratski zapisi. — »Jugoslavenska Njiva« izlazi svake subote, i stoji na godinu 60 K.
YESTMK ORLOVSKE ZVEZE
Vaditeljski zbor Ljubljanskega okrožja.
,V soboto 5. julija se vrši ob 8. uri zvečer v Ljudskem domu za telovadce skušnja z godbo. Vsi bratje, ki nastopijo v Hrušici, naj se te skušnje zanesljivo udeleže. Na zdar!
Javna telovadba v Hrušici V nedeljo 6. julija zbirališče Orlov pred cerkvijo sv, Petra ob pol 3. uri popoldne. Točno ob 3, uri odhod z godbo v Hrušico. Ob 4. uri se ,pa vrši pri »Štravsu« v Štepanji vasi javna telovadba. Pri telovadbi sodelujejo tudi Orlice iz odseka Ljubljana - Sv. Peter. Bratski odseki, skrbite za častno udeležbo Članov v krojih, oziroma v civilu. Na zdarl
Orel v Trbovljah sc udeleži prireditve » Celju dne 27. julija z 18 brati in z zastavo.
Prijave za zlet v Celje naj se naslove na Vaditeljski zbor Orlovske Zveze v Ljubljani, Jugoslovanska tiskarna. Nekateri telovadni odseki še niso naznanili svoje udeležbe, četudi se nameravajo tega izleta udeležiti. Potreben je priglas v svrho vožnje in kosila.
BačSia.
Povzemamo po študiji, ki so jo pred-loifli mirovni konferenci srbski učenjaki Cvijič, Radonič, Stanojevič in Zeremsky, nekoliko podatkov za bližje spoznavanje ie plodovite dežele, ležeče med Tiso in Donavo ter segajoče na severu do Ba je in Jankovca.
Zgodovina. Pred prihodom Ogrov Bo južni Slovani stanovali po poznejši Ogrski, Srbski živelj se je ohranil v Bački do
15. stoletja. Srbski princ Beluš n. pr., svak ogrskega kralja Bele II. ter ogrski ban in paladin, jc imel tu kakor v Sremu ogromna posestva. V 15. stol. so sc še priselili mnogi Srbi na ozemlje srbskih »despotov« v dolini Tise. V septembru 1526 so Turki na svojem umiku pobili ali odvedli v suženjstvo večino prebivalstva iz Bačke. Takoj na to je kralj Zapolja podaril Bačko Srbu Jovanu Črnemu, ki jo je porazdelil svojim ljudem, tako da jc dobila čisto srbski značaj. Potem je bila pod turškim jarmom do 1687. V 16, veku so se Srbi neprestano doseljevali, Madjari pa odhajali proti severu: ogrski sodobniki naziva jo Bačko in Banaf. /. imenom »Srbija«.
Po turškem gospodstvu sc je začela uvajati madjarska uprava ter ogrsko in nemško naseljevanje. Najhujša leta v celi njih zgodovini so bila za Srbe 1703—11: vstaja princa Rakoczyja zoper Dunaj. Ogrski zgodovinarji cenijo srbske žrtve nad 120.000. L. 1720—21 se je vršilo ljudsko štetje zavoljo davkov. Kljub 30 letni mad-jarski administraciji ugotavlja ogrski histo-rik Acsady v Bački 95 odstotkov Srbov. Da se oslabi srbski živelj, je država pospeševala vse do danes ogrsko in nemško kolonizacijo, jemala Srbom obširna zemljišča deloma v prid ogrskemu plemstvu, deloma na dobro državnim madjarskim in švabskim naseljencem. Često so preganjali Srbe z rodovitnih krajin v neobdelano in nezdravo puščo. Mnogo se jih je nato izselilo v Rusijo in Banat. Da jih kolikor toliko pomiri, jim je dovolila Marija Terezija nekaj samouprave, toda kmalu je država zopet pošiljala ogrske kolone, kar je povzročalo nove spore med stanovništvom. Poslednjih 30 let jc bilo priseljevanje v Bačko pravoslavnim Srbom izrecno prepovedano, cerkvenim oblastim pa je bilo za-branjeno kupovati nepremičnino.
Vstaja Srbov v Bački proti Madjarom (1848—49) je bila usodna, ker je izzvala nepopustljivost Ogrov, Srbe je stala sila krvi in hudih gmotnih posledic. Nad tri četrtine srbskih hiš bilo požganih, premičnina zaplenjena. Mraz in bolezen so kar kosile ubogo rajo. Tako jc bilo 1. 1843 v Bački 122 tisoč pravoslavnih Srbov, a šele po 30 letih so spet dosegli isto število (1881). Po uvedbi dualizma (1867) je Madjarizacija napredovala strašansko. Srbsko razumni-štvo je bilo vrženo iz vseh javnih uradov, prognanstva so bila na dnevnem redu, a narod je vzdržal.
Statistika. Uradna madjarska statistika navaja 1. 1900. za Bačko: 185.000 Srbov, od teh 115.000 pravoslavnih in 70.000 katolikov (imenovanih Bunjevci in Šokci). Čc prištejemo 28.000 Slovakov, 10.000 Rusov, je bilo uradno vseh Slovanov 223.000, katerim pa je treba dodati vsaj 20—30.000 ukradenih Slovanov. Njim stoji nasproti 195.000 Madjarov. "Zadnja leta se je Bačka—precej industrijalizirala, zato je prišlo vse polno madjarskih uradnikov in delavcev. To nestalno, mobilno madjarsko prebivalstvo (50—60.000 duš) ni vezano ne na zemljo, ne na hišo in bo lahko brž odteklo, čim se izvede v pravi Madjariji zemljiška reforma, proglašena že kot zakon. Glede uradne statistike jo značilna izjava 4 oseb, ki so sc udeležile 1. 1910 ljudskega štetja v Subotici, izjava, podana 24. januarja 1919: Komisarji so dobili strog ukaz, zapisati za Madjare slehernega prebivalca, ki tolče za silo madjar-ščino, tudi če razume lc nekaj besed. Pogosto so vzeli za. Ogre cele družine, kjer jc le en sam član govoril madjarski.
Začetkom 1919 se je izvršilo štetje, ki je pokazalo stanovništva v tisočih; 166 pravoslavnih Srbov, 157 Bunjevcev in Šok-cev, 66 Slovaiov, 15 Rusov, 1 ostalih Slovanov; 208 Madjarov, 179 Nemcev, 19 Ju-
dov, 5 raznih. Natančna vsota vseh Slovanov 405.128, celokupnega prebivalstva pa 819.339. Vmes je še mnogo pomadjarjen-cev, osobito Slovakov, ki jih imenujejo še danes njih sosedje — »Totovi« (madjarsko Tot — Slovak). Poudariti jer da je v Bački srbščina mednarodni jezik, vsak Nemcc in Madjar jo govori več ali manj.
O madjarski statistiki bi se dalo pripomniti, kako si je prizadevala po 1867 pričarati madjarsko večino. Tako se je vršilo prvo štetje 1869 na podlagi veroiz-povedanj, ne po jeziku. Niti 1880 niso dosegli zaželjenega uspeha. Čez 10 let so z velikimi napori nabrojili 7,356.874 Ogrov od 15,133.494 celotnega stanovništva. Leta 1900. so imeli že 51.4%, 1910 pa 54.5%. Cela dežela se jc pomnožila za 8.5%, a Ogri sami za 14.9%! Rusi 9.3%, Srbi 5.4%, Rumuni 5.3%, Hrvati 1.8%, Nemci pa so celo padli za 4.8%, enako Slovaki za 2.8%. Dočim je kazal naravni prirastek po rojstvih 11.6%, ovaja ogrskih 14.9% gotovo sleparstvo. Saj je znano, da se množe Ru-sini, Slovaki in Nemci, in sodeč po izven-ogrskih razmerah, tudi Srbohrvati dosti hitreje od Madjarov. VelepOmembno jc dejstvo, da raste v čisto madjarskih krajih število ljudi le neznatno, v mešanih pokrajinah pa se veča število Madjarov neobičajno naglo, dočim druge narodnosti često nazadujejo. Madjarizacija se jc vršila pod silnim pritiskom. Vsaka sprememba rodbinskega priimka v madjarsko obliko je izzvala pravcato navdušenje po novinah.
Glavna mesta so: Subotica (Szabadka, Maria Theresiopol), Baja, Novi Sad (Neu-satz, Ujvidek), Sombor. Po mestih so uradniki Ogri ali pomadjarenci, enako policijski stražniki, detektivi, orožniki, profesorji, učitelji in delavci kakor večji del sluge. Toda dve tretjine poslopij in zemlje je v rokah Srbov, skoro tretjina pa je last Judov, Madjarsko stanovništvo je torej gibljivo brez pravega doma ter utegne kmalu oditi.
Umstveno življenje Srbov v Bački. Pod Turki v 18. stoletju je bil Srbom ves duševni razvoj onemogočen, pod Avstrijo pa so vendar dosegli s trdimi boji nekaj šol. Prva srbska šola sc jc ustanovila v Bački, kar dokazuje, da je ta pokrajina tedaj veljala za njih itelektuelno središče. In to prosvetno središče vsega srbstva, nc samo avstrijskega, se je obdržalo do 2. polovice XIX. veka. Tukaj se je nahajalo prvo srbsko semenišče, prva gimnazija, prvo gledišče, tu so izhajali prvi perijodični listi, tu se jc ustanovila prva srbska pedagoška šola; v Novi Sad, kulturno prestolico srbskega naroda, se je preselilo iz Budapešte književna in znanstvena družba »Matica Srpska«, tam je bila prva razstava ženskih ročnih del itd.
Bačka je dala veliko število znamenitih mož srbskemu narodu, n. pr. najpoljud-nejšega liričnega pesnika Jovana Jovano-viča, največjega srbskega jezikoslovca Dju-ro Daničiča, najodličnejšega dramatika Lazo Kostiča, znanega slikarja Novaka Radoniča, prvega srbskega novelista Bo-goboja Atanackoviča, najboljšega humorista Stevana Sremca, najbolj poznatega domoljubnega pevca Stevana Kašanskega. Iz Bačke izhajajo samo v XIX. stoletju 3 patriarhi in 3 metropoliti itd. Belgrajsko vseučilišče šteje v svojem zboru 6 profesorjev rojenih v tej krajini.
V 2. polovici prošlega veka je dobil Novi Sad priimek »Srbske Atene«, Tu se je tiskalo 1. 1863, devet dnevnikov, dočim jih je izhajalo le šest v Zagrebu in štirje v Belgradu. In še ko se je koncem 19, veka postavila Srbija na Čelo slovstvenega in znanstvenega kakor narodnostnega gibanja, je ostal Novi Sad še vedno drugi dušni centrum srbskega ljudstva. V Novem Sadu
se izdaja za Belgradom še danes največ srbskih knjig. »Matica Srpska« je za belgrajsko akademijo največje in najugledneje društvo po premoženju in proizvodih. Za Srbijo je premogla Bačka do 1910 največje število srbskih duševnikov in časopisov (99). -
Gospodarstvo, Bačka je velika ravnina 77—93 m nadmorske višine. Koncem 17. veka so bila ta močvirja še obrasla z grmovjem; izsušili in otrebili so jih osobito Srbi. Sedaj je najbolj rodoviten komi-tat, prava žitnica Ogrske. 64% prebivalstva se bavi s poljedelstvom. Mala posestva tvorijo 56% vseh kmetij in 4.7% vse površine; srednja imetja od sto do tisoč oralov 1.2% od števila kmetij in 16.5% površja; veleposestva nad tisoč juter zavzemajo 0.1% od celotnega števila kmetij in 18.3% površine. Ornice pokrivajo 77.2% zemlje, vinogradi 2.2%, gozdi 3.2%. Žitna polja zavzemajo tri četrtine cele Bačke, Leta 1913. n. pr. se je pridelalo v milijon metrskih sto tov: nad 8 koruze, do 4.4 pšenice, nad 3.2 kolerabe, nad 1.7 ovsa, do 1.4 krompirja itd. Sočivja je v izobilju. Konopljo in lan gojijo zlasti Slovaki in Nemci. Poleg teh zadnjih premorejo Srbi, predvsem Bunjevci, večino sveta. Rečenega leta se je pridelalo do 217 tisoč hektolitrov vina. V Bački vrlo uspeva murva. Sviloprejstvo zato cvete: leta 1910. je vrglo nad 1.2 milj. kron.
Od 1 milijona ha celokupnega sveta odpade 288 tisoč na državo, občine in cerkev, 748 tisoč na zasebnike in sicer Slovane 58%, Nemce, Jude in Ogre pa le 42%. Ogri premorejo najmanj nepremičnin, ker so večinoma uradniki in priseljenci, nekateri njih pa posedujejo »latifundije«. Precej seljakov, prišlih od zunaj, je brez lastnine in se seli v Ameriko ali pa služi na veleposestvih. Vsled intenzivnejše agri-, kulture je živinoreja nekoliko nazadovala. Izvažajo se posebno prasci, govedo in konji. Najboljši živinarji so Srbi okoli Sento-maša, Subotice in Sombora.
Železarstvo, kovinarstvo, »trojstvo, lesarstvo, kamnarstvo, tkalstvo, koščar-stvo, kemične obrti itd. so dokaj razvite: zaposlenih je bilo 118.142 oseb (15.4%). Kreditnih zavodov je bilo 1. 1911. dvesto-šestinpetdeset (104 hranilnic in posojilnic, 152 zadrug). Žcleznicc merijo nad en tisoč kilometrov.	P, P.
Jugoslovanske knjigarna
v Ljubljani
priporoča:
»Marija dobrotno nam ohrani dom in rod! Za mešan zbor s spremljevanjem orgel zložil Stanko Premrl, stolni regensehori v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna. Cena izvodu K 2. Za te žalostne čase v katerih živimo, pač ni bolj primerne pesmi, kakor je ta. Saj je naša domovina obdana od pohlepnežev, ki bi radi šc ta maji kos, na katerem so m°g°čnjaki milostno dovolili, da smemo živeti, pograbili. Kakor smo v vojski prosili Boga in molili molitev za mir, tako pojmo sedaj to pesem — proj" njo s prisrčnim zaupanjem do Marije, da nas obvaruje pred sovražniki Pojmo jo pri raznih cerkvenih pobožnostih, zlasti pri sv. mašah in jo gojimo v šoli, društvih in zavodih. Skladba, ki jc zelo lepa tako po besedilu kakor napevu, ne bo delala nikomur nobenih težav. Najmanjši trud, ki bi ga imel pevovodja s proizvajanjem, bo sto-terno plačan z lepim in dobrim uspehom. Želimo, da se ta pesem poje po celi Sloveniji in jo priporočamo vsem našim cerkvenim zborom, šolam in zavodom nai-topleje.
SL Vifl-LioiiiifloflJiatTrs^
otvoril podjetje za osebni promet med
Št. Vidom ln Ljubljano. Začasno bo vozil voz z 12 sedeži od Cebavove gostilne do »Figovca« ob t/, 7, 1/2 9, 1/212, i, 4, 6 url. Obratno ob »/a 8, »/210, V, 12, S, B, 7. Cena za eno vožnjo samo 2 K, za otroke do 10 let 1 K. Prtljaga 15 v od kg. SI. občinstvu in izletnikom priporočam svoje podjetje! Prva vožnja futzi 6. t m. ob 2. ari pop. iz St. Vida. itolan t rman. Št Vid.	3876
V Kozjemu niša
na
krasni
legi v sredini trga. V hiši se nahajata poleg več velikih in malih sob dva lokala, pripravna za trgovino, 1 vozna njniza, 2 velika hleva. Polja, travniki ln vrt pripadajo k zemljišču hiše. Naslov se poizve v upravi lista št. 3975, ako se pošlje znamka za odgovor po pošti.
TrDOvec-mvaiid sa-ss srD
in marljiv, z dobrimi spričevali, želi primerne službe na deželi. Pisma se
Jroaijo na upravništvo tega lista pod t. 3970.
Risar za pohištvo ss^it
ništvo Slovenca pod št. 3980, ako se priloži znamka za odgovor.
S
želi mesečne sobe, če le mogoče dve, pri dobri meščanski rodbini. Cena postrau-ska stvar. Ponudbe se prosi pod šifro „2 sobi" na ANONČNO EKSPED1CIJO AL Matellč. LJabliana, Kongresni tra 3.
I/nnjm eno malo hišico z vrtom blizu AU1IIU] Ljubljane. Ana Lipovšek, D. M. v Polju, Vevče 23 pri Ljubljani. 3890	Iščem^službe ^^ mesto bišnlce. Naslov se poizve pri upravi lista pod štev. 3985.
Sa poletna obleka Ogleda se v Gradišča št. 10 pritličje, desno. 3968	
	9 miKlri knlDci8te na Prodai En° L UlUd.M nUIGSl skoraj novo in eno rabljeno. Poizve se: Vič, železniška čuvamlca št. 644.
Dve gospodični lita mesta pri boljših rodbinah izven Ljubljane. Ponudbe sprejme uprav ništvo Slovenca pod »M. A 1919.«	
	PflUr^Ililf ®!0Santen> črne barve, nov, rUildllln se proda. Naslov pove u-pravništvo pod št. 3988.
	Popolnoma nova Ironija (Landauer) zaprta AUlljD se proda event zamenja za lahek voziček. Naslov pri upravi »Slovenca" pod št. 3927.
Upfplf do 13 leta od poštenih kmečkih Ublcn starišev se sprejme na stano. vanje in hrano. Kje, pove uprava Slovenca pod št. 3966, ako se plača poštnina za odgovor.	
	Kol pomoč gospodinji ^tl nesljiva, rajši priletna oseba za večje gospodinjstvo oziroma nadzorstvo za boljšo kuho. — Pismene ponudbe na upravo »Slovenca" pod št. 3806.
Posestvo na prodal M2KW2; Dolenjskem, v bližini Toplic, vse v dobrem stanu in obdelano. Eventuelno se tudi zamenja z drugim v bližini Ljubljane. Ponudbe pod »posestvo« na upravništvo »Slovenca". 3967	
	Motorno kolo „Pur se radi pomanjkanja bencina takoj proda za ceno 1000 K, ali kupim do 40 litrov bencina. Ponudbe na Alojzij Zorič, davčni eksekntor, Krško.
bana* Km i go vociR! m a ar; ki ima tudi veselje do trgovine — išče službo. — Cenj. ponudbe pod »samostojna« 3974 na upravo Slovenca.	
	Malo vilo ali Hišico deželi ali v ljubljanski okolici vzame v najem takoj ali za avgust. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Vila 509«.
Drina za l «/j leta staro dete, katera go-DU1I0 vori tudi nemško, se sprejme v uradniško rodbino za mesečnih 60 K. Macbaček, Virje-Molve. Hrvatsko.	
	Danrikn najfinejše vrste po k 55—eo r D|ll Intl in 65 per kg razpošilja, dokler zaloga traja, Peter Zaje, eksportno pod-iotie. Celio, Šolska ni.
Hpln i$f"P "J®141®' strtro 21 let> pridno UblU Idlu in pošteno. Naslov uovc uoravn lista nod št. '191.	
inieHoenlna gospa it: ffi
krščanski družini v Ljubl;ani (na zunanjo gospodarstvo se ne razume). Honorar zelo nizek, glavno je priklopitev k družini in dobro postopanje. Izključeni so samostojni gospodje ali duhovniki. Naslov pove uprava lista pod št. 3900.
Restavracija v Prešernovi olici št. 9
se priporoča v Ljubljano potujočemu občinstvu.	8407
Stroje za oranje SS11 na velik0
VINKO VABI6, Žalec pri Celju
V vseli gospodam srsžKfc
so obrnite na Gospodarsko pisarno dr. Ivan Čeme, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6 (nasproti hotela Union) telefon štev. 37.
Dromflltnknn s 4 dvojnimi jamastiml rl KillUlJUiUJIJ masami, 7 prostos'edmi zvezan, se proda. Tlačna močnost do 1 metra, pol ure od železnične postaje v Poljčanah. Vpraša naj se v upravništvu lista pod štev. 38J8.
Pfl7fir I °Pozariam na ravnokar došlo lUtUl J večjo množino raznega elek-trolnštalaoljskega blaga ter strolev.
Cene zmerne, točna in solidna postrežba. Priporočam se cenj. občinstvu za nniiup vsejfa v to stroko spadajo-čega blaga. A. VERBAJS, Ljubljana, začasno Linhartova ulica štev. 4. Trgovina z elektrotehn. predmeti.
t angleški cin
kupi Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
mefo se DBlORSKi MM H
cevi i. dr. proti dobremu zaslužku, ali taki, ki bi se hoteli temu delu priučiti. Tvornica cementnih izdelkov Jos. Cihl&r, LJubljana, Dunajska cesta št. 67.	3912
Izlavim,
da ne plačam dolgov, katere bi kdor« koli delal na moj račun. Ljubljana, 2. julija 1919.
Alojzi) Plrkovič,
3929	višji revident južne JM.
Vreče za oglje
kupi vsako množino gospodarski urad v Soteski, p. Straža, Dolenjsko.
Dekla s hišna
boljše vrste so sprejmeta proti dobri plači v hotela Triglav, Bob. Blatilca.
Stavbišče na prodaj:
na voglu dveh zelo obljudenih prometnih cest v sredini mosta Ljubljane v izmeri 1657 m2. N jnčnejša pojasnila daje pisarna di Pegana.
Svarilo.
Ker so v zadnjem času v Tržiču in njegovi okolici začeli nastopati Številni Škodljivci pekarske obrti, ki peko kruh v različnih oblikah in ga prodajajo na drobno in na debelo, ne da bi se tega obrt i kedaj učili, in ne da bi bili od obrtne oblasti k temu upravičeni, se tem potom svarijo, naj to opuste, ker drugače bi bila po Ipisana v obrun primo-rana, jih v smislu obrtnega zakona kom-petentni oblasti naznaniti.
Poudarjava še, da zn revnejše sloje In tudi za druge, ki tako želijo, še vedno vzdržujeva izkurjene pečnice na razpolago, tako, da si domači kruh za majhne stroške lahko sami pripravljajo.
Tržič, dne 1. julija 1919.
Posestnika pekarlj Istotam.
prima molzne se prodajo. Naslov v upravništvu pod št. 3963.
Krave
tisoč jermen in gož
za mlatilne cepce proda
Avg. Terpinc, Kamnik.
(sls. Hež. bolnice
Dr- 31tinar Tran
zopet pravilno orčlinira
Trg Tabor šiv. 3.
Bf Pozor!
Radi pozne sezone prodajem la ma-!u:iga ličje (rafija) globoko pod cene, razun tega imam na zalogi' kavo, rič, angleško milo, sveče, slrkove metle, št. 1 K 3'50, št. 2 K 4'50, št. 3 K 4'50.
Brzojavi in pisma: Berthold Neumann, Zaqreb.
Telefon interurban 2-77.
H j C 3.
v vsaki množini kupuje trdka Maks Robič v Središču.
velika, še skoraj nova, so proda. Pojasnila daje: Sachs, Maribor, Tegett-aoilova ulica št. 12, pritličje.
Razpis srakop.
Št. 2043/1.
Razpisuje se natečaj za mesto Ztlraonika v taborišču' StrnISfe pri Ptuju.
S to službo spojeni prejemki obstoje iz nagrade 40 K na dan iz proste hrane in prostega stanovanja.
Nastop službe dne 1. avgusta 1.1.
Prosilci naj pošljejo svoje prošnje na „Pre(lsf0jjniŠto0 flabo-rlične upraue" o StrnfSču pri Piuju.
I* alabasfer mavec
in vse v zobarsko stroko spadajoče predmete
priporoča
zaloga zobarskih potrebščin
O. GOLOB
LJUBLJANA
v poslopju Jadranske banke.
kupi več vagonov tujezemska tvrdka. Obvezne ponudbe z dobavnim časom na upravo „SIovenca" pod „Tujezemec'' 3935.
Priporočamo edino tovarniško zalogo
sina
za rodbino in obrt ter njih
posameznih delov.
Istotam se dobijo pOfiirefeŠČŠSSe za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko in manufakturno ŽSlagO za Obleke.
JOS. PETELINC, LjuSiijana, Sv. Petra nasip,
rudarieo za moderno urejen premogovnik v Vojvodini se tafcoji sprejme v delo por zelo ugodnimi pogoji. Javiti se je samo osebno vsak ponedeljek p: ooldne v našem uradu v Ljubljani. Za dobro plačo, hrano in stanovanje je poskrbljeno, potni stroški se pa povrnejo. Odhod vsak torek zjutraj v skupnih transportih.
Državna posredovalnica za delo
Ljubljana, Gradišče.
za konzerviranje „Unluersa!" ibnUjE ko soliter i-.SalrjElr.r :\l od Siifi kg naprej sa mesarje in prekajjfcoaice, za KUMD n rrečah 100 kg 30 K samo cele oagnne.
IVIodra caiica Črna
DSda 09%, kg H 8*50, odi 500 kg naprej.

u 11 dkg ielttlh škaS-Ijicah, tucat SI 2Q-—, ===== pri naročita utaj 30iih grozoti ===_==
Use franko postala Upnšca CLeibnitz) flostrila. UpraSa Ja na FRANJO KREPE mHfCEEOR oft Draoj. - - - - Pradai so.
Kupi se:
1000 dolarjev — 100 kg čaja, 3000 kg promoga — lovsko puško 1 špansko steno — 1 \Vertheiruerco
Proda se:
Nekaj vreč dobre kave. 300 1 I. alivovke, tudi manj 1 nov angl. Waterproof plašč 1 orig. Gilette aparat nov 1 pis. miza — l Brockhaus l.csikon
Ponudbe sprejema: Kupčijska posredovalnica »Mcrkator«
Ljubljana, Jurčičev trg 3. Poslovne ure za slranke: 10-^12, 3—5.
Posestoo
okoli 50 oralov veliko, arondlrano, 20 minut od postaje Rajhenburg je naprodaj. Naslov pove uprava Slovenca" pod št. 3973, ako poštnina za odgovor plačana.

Fino irancosko
pnevmatiko
plašče in cevi
priporoča IGN. VOK, špecijalna trgovina šivaln-li strojev in koles.
Ljubljana, Sodna ul. štv. 7.
Proda se par lepih, težkih, 16 pesti visokih, 4 leta starih Naslov pove upr. „Slov
konj.
pod št. 3932.
Stanovanje
za takoj iščeta 2 mirna gospoda, sobo z 2 posteljema, najrajo s hrano, za dobo 3 mesecev event. manj. Naslov pod »Nujno stanovanje« na upravo ..Slovenca".	3920
"[rgovino
z inventarjem v Ljubljanski okolici ali na deželi vzame v najem takoj ali za pozneje. Ponudbe na upravo „Sloven-ca" pod »Takoj1- 5414.
Dva dobro ohranjena dvojnata
ri
z vsemi pritiklinami se po zelo ugodni ceni prodasta radi pomanjkanja prostora. Dopisi na; se pošiljajo na poštni predal 124, Ljubljana.
Klavirje, planine, harmonije, violine, citre, harmonike, Strune itd. — ima
v velikanski zalogi
ALFONZ BREZNIK
učitelj Glasbene Maticc in edini zapriseženi strokovnjak, LJUBLJANA, Kongresni trg 15 (nasproti nunske cerkve). 1816
Iščem
AGENTA
za prodajo vina in slivovke po Jugoslaviji. Oglasi naj se v Špilju osebno ali pismeno, da se pogodimo za zaslužek. Ivan Samec v špilju, Štajersko.
zmožen bilance se takoj sprejme za popoldanske ure. Ponudbe z zahtevo plače pod »Knjigovodja« poštni predal št. 44, Ljubljana.

lapceo
h konjem išče mestna občina ljubljanska. Zglasiti se je Cesta na Kodeljevo štev. 8.
Prava črna krema a IM
iz resnično dobre, prave, s trpentinom izdelane surovine.	3828
Prispela je večja količina, in sicer:
Vrsta št. 0 (teža 45 gr) 1 gross K 220-—, „ št. I ( „ 60 „ ) 1 „ „ 320-, „ št. II ( „ 80 „ ) 1 „ „ 410-- .
Pravo maršali, milo za Pi
10—15 metriških centov v kosih po 1 kg pod povoljnimi pogoji takoj za prodati.
B. JtlNKER, agent, komisijska trgovina Zagreb 33, Petrlnjska ulica 3, III,
ern -".f**11
lepo, suho
Kupuj lipovo cvetje i Zbirajte ga!
Gg. trgovci naj javijo skrajno prodajno ceno, sicer ponudba brez pomena I
Vinko Vabič, Žalec p. Celju.
Razpis.
Pri novo ustanovljajočem se »Jugoslovanskem generalnem komlsarijatu za tujski promet in turistiko za Slovenijo« v
Ljubljani, se razpisuje 1 ali tudi 2 pogodbeni službeni mesti začasnih tajnikov generalnega komisarijata z mesečno plačo 1200 in 1000 K.
Prosilci morajo poleg primerno splošne izobrazbe dokazati obsežno strokovno usposobljenost glede prometa tujcev in turistike, v kateri namen je prošnjam priložiti izčrpen curi-culum vitae in morebitne reference. Vsled važnosti generalnega komisarijata se bodo upoštevali samo prvovrstni prosilci.
Primerno opremljene in kolekovane prošnje je predložiti do inkluzivno 16. julija 1.1. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani.
V Ljubljani, dne 1. julija 1919.
Vodja poverjeništva za javna dela: 3923 (3)__Ing. Klinar, i.r.
Gozdarski urad barona Borna ima na razpolago oziroma izdeluje vsake vrste in vsako množino
zabojev in sodčkov
iz mehkega lesa. Vprašati je pri gozdarskem uradu barona Borna V Tržiču (Gorenjsko).
3941
za moško in žensko stroko se prično dne 14. julija L 1. Pojasnila in priglasitve vsak dan od 10.—12. ure v Gosposki ulici štev. 7» L nadstropje.
T. KUNC, lastnik konc. šole za prlkro|evan|e.
(poprej Neuhaus).
Akratoterma 370 C, visoko radioaktiven vrelec.
Izvrstni zdravilni uspehi pri ženskih boleznih (vnetje maternice in jajčnikov, eksudati, Jcatari, motenje menstruacije, bledičnost, steriliteta, slabokrvnost) živčnih boleznih (neurastenija, neuralgija, krči, pomanjkanje spanja, histerija, Basedow) protinu in revmatizmu arterlosklerosL
Termalne kopeli, dietno zdravljenje, masaža, zračne, peščene in solnčne kopeli. KosmeUka, hydroterapija.
Prijetno podnebje, krasen park in iglovinast gozd, zdraviliška godba, zdraviliška dvorana, čitalnica, knjižnica, koncerti, plesi, lawn-tenis, kegljišče.
Izborna prehrana, električna razsvetljava in vodovod.
Sezija: jnnij — oktober.
Strokovni zdravnik za žen. bolezni: dr. B en j. Ipavic.
Pojasnila daje topliško upraviteljstvo v Dobrni pri Celju.	3851
SČC Si P0$I0P|€
ki bi se dalo uporabiti v industrijske svrhe, oziroma
kupi tovarna
katerekoli stroke naj je v obratu ali ne. Biti mora v Ljubljani ali bliinjl okolici event. tudi kje drugje. Ponudbe z opisom in ceno se prosi poslati pod šifro „Tovarna" na Anončno ekspedlcijo AL Matelič, Ljubljana. 3811
Naznanjam, da sem otvoril v Kranju
rJ1
□ O
E
lili i
o □
in se slav. občinstvu priporočam za nakup vseh v mojo stroko spadajočih predmetov. 3853
Bogomir Šinkovec, med. drogerist, Kranj.
z držale®, krtače za ri&sanje Iz sBrka, pn-sfaDljjeno o Ueiiko Gorica, iindi m flrgouce
I
Zvepleno kopališče
VARAŽD

Železniška in poštna postaja, telefon, brzojav.
Nov zdraviliški hotel.	Električna razsvetljava.
Sturoznano,radioaktivno zdraviliščez2vcplom(Schwefel-tlierme) )- 58"C priporočeno
proli prolinu, revmatizmu, iSlasu i. I. d. fSssT^JS^itiSi
letrih, žeiodcu in črevesnih boleznih. Elektr. masaža, blatne. ogl|ikovo kisle in solnčne kopeli. — Odprto celo leto. — Krasna okolica. — Mod. opreria. — Novi hoteli. — Prospekte gratis. — Zdravil, zdravnik dr. J. Lochert. =====