Uradni*! la upravnim »)t oatori, 2tif>7 So Lawndal« Ava. Offlca 9t Hablifatloat 57 So. Lawn4al« Ava. Talephoaa, Kockvrall 4004. y>PN> PODPORNI JEDNOTA Chicago, III., sobota, 27. junija (June 27). 1925. daiiy diy« Ona leto— b »V00. ZA P1IPI um a« M. ItM. M Prof. Scopes bo imel na svoji gtr&ni enajst znanstvenikov, Bryan pa armado duhovnikov -Malone je povedal Bryanu nekaj gorkih. Bryan misli, da je božji konfldent in izrablja vero v avoj dobitek. Da v ton. Tenn.-—Dudley Field t Malone, eden braniteljev profe-' »orja Scopesa v epohalnem evolucijskem procesu, je 25. t. m. objavil listo ameriških znanstvenikov, ki nastopijo kot pri-l & pred sodiščem v prid Scoj)e-gu. Na listi je enajst znanstvenikov, ki so: De. Henry Fairfield Osborn, predsednik naravoelovskega mu teja v New Yorku, raziskovalni profesor zoologije na Columbia univerzi in avtor mnogih znan-gtvenih knjig o razvoju življenja in človeka. Dr. Edwln Conklin,/ profesor biologije na Princeton univerzi iii avtor delq Direction of Human EvolutioO," Michael Pupirf, profesor elek tromehanike na Columbia uni verzi in sloveč avtor, učenjak in izumitelj žičnih zvitkov, ki so omogočili telefon na distanco. Profesor Kirkley F. Mather, šef geologičnega oddelka na Har vard univerzi in vodilni geolog v Ameriki. Prof. Maynard M. Metcalfe, Oberlin college, .Ohio. „ Prof. L. F. Rettger, biolog na Yale univerzi. Prof. Arthur M. MUler, geolog na Kentuekf ustver: Prof. Henry HIggins Lake, Kansas univerza. Dr. Ed. L. Rice, prof. gije na Wesleyan univerzi, , Dr. J. G. Lipman, biolog, Rut-'gers college. j Dr. Ward J. MacNeal, Sef bftv logije na nadaljevalnem tečaju medicinske šole v New Yorku. ( hattanooga, »Tenn.-*-William Jennings Bryan je diktator ameriškega ljudstva v verskem miš-. 1 jen ju. Ljudstvo bi moralo s splošnim glasovanjem odločiti, da li potrebuje takšno diktaturo in baš Bryana kot diktatorja. Tako je dejal 2fi. t. m. Dudlev Field Malone, odvetnik in eden zagovornikov prof. Scopesa. Malone je rekel, da je titfi on kristjan in veruje v Krists. nikdar pa še ni delal denarja in koval dobička iz šVoje vere "kakor dela Bryan. Bryan je usilil ljudstvu drftave Teryiessee fa-mozni zakon proti poučevanju evolucije v javnih šolah; «Bryan *e je sam imenoval direktorja vseh resnic in pravičnosti in nadel si je vlogo nezmotljivca; Bryan si domišlja, da ga je Bog imenoval svojim konfidentom (zaupnikom) in-mu poveril vodstvo križarske vojue proti vsemu, kar on (Bryan) smatra v •»voji plitvi domišljiji za proti-kristjansko. Malone je nadalje dejal, da se t«nnesiški protievolucijski zakon tiče vse Amerike in zato je '»n prišel v Tenneesee pobijat ta zakon. Končno je rekel, da Amerika, trpi na takozvanih do-Lr.h ljudeh', ki v svoji ignoranri hočejo rešiti duše nas vseh, dasi i ne potrebujemo njihove re-Aitve. < hicago, IIL—Clarence Dkr-ki bo vodil zagovornlštvo .Sco|a»aa v sodni dvorapi, je ob "vejem povratku v Chicagu de-jsl; da bo poleg znanstvenikov topilo tudi večje število mo-*1 U duhovni, ali bolje pastorji, v« rujvjo v razvoj šloveka iz nlž-form. Na drugi strani bo >m« lo tožlteljstvo četo fuadamen-t-thfit i^niH duhovnov, ki vztrajajo. 'ia je bil «ovek uatvarjen '■alarmno tako kakor piše biblija. Sodne bitka bo zanimiva. Aeceptaaea far ■*!*>. apecU1 raU ^ lis*. ASdOS.1, 1117, aatkartaaš aa Jano 14, 191S. »gilirijh a Pregled hml *h goftov 'rft -t ttAft Amerika. • v La Follette Je zapustil 968,000 premoženja in $29,000 dolga. Razstrelba podrla gledališče . Kansas Cityju; čez 30 mrtvih Malone, Scopesov zagovornik je objavil imena enajstih znanstvenikov, )ci bodo pričali v prid obtožencu. Izobrazba rudarjev v Illinoisu. | Američan izjavil v Parizu, da tajnik Mellon tudi servira vino gostom. • Po svetu. Jugoslavija zaprla meje Bolgarom. Nekrvava vojaška revolta na Grškem strmoglavila vlado. Japonska se baje pripravlja na vojno s Kitajci; fttrajk v San gaju je deloma končan. Sovjetska vlada daje jetnikom dopust. Liberalna vlada v Novi Skotiji poražena. Eksplozija v gMalttou v Kaasas Cityja Trideset do 40 mrtvih in mnogo ranjenih, ko so se strop in stene zrušile na gledalce. Požar je uničil poslopje. Kansas City, Mo.—Eksplozija in požar ata v četrtek zvečer uničila poslopje z gledališčem Gillis na severni strani mesta. Gasilci in reševalci, ki so bili na delu vso noč, so v petek zjutraj domnevali, da je 30 do 40 oseb našlo smrt v1 razvalinah. Mnogo je pobitih in ožganih. Eden gasilec je bil ubit in dva teško ranjena, ko je njihov dfvfcči truk trcKffek steber. V gledališču je okrog sto oseb gledalo film, ko je silna razstrelba dvignila strop in galerija je padla na gledalce spodaj. V istem hipu so se zrušile stene in hkratu so jeziki plamena švigali po vsem poslopju. Gledalci so v strašni paniki bežali proti izhodom, a težko se je polovica rešila smrti. Štirinajst prodajal-nic v poslopju je bilo tudi uničenih in sosednja poslopja so v razvalinah. v Vzrok eksplozije še ni znan. Po nekem poročilu Je bila razstrelba v restavraciji pod gledališčem, po drugem pa v lekarni. Število človeških žrtev je morda veliko večje kot se še zdsj domneva; nekaj ljudi Je bilo tudi restavraciji. Zdaj razkopavajo razvaline in iščejo mrliče, kolikor jih ni dokraja zgorelo. IZOBRAZBA PREMOGARJEl V ILLINOIS V Nova šola za odrasle laki ae glavni cilj. da se rudfcrjl ia-popoln i jo v poznavanje1 res-rednega boja. Waukegaa, IU. — (F. P.) Na tretjem interkolegialAem forumu v tem mestu Je Tohn Tip-pett, početnik in ravnatelj poi*> kusne šole za odrasle v Tallor-villu, IU., razlagal o izobraževalnem delu rudarske unije po juš-nem Illinoisu. Povedal je, kake blagodejno vpliva izobraštta na nezaposlene rudarje in I6kaln# uradnike. Tfebajerudarji nao-čiti, da se bodo znali zavedno zo-perstaviti podjetnikom in tlači* teljem pokazati zobe. "Mi učimo," je rekel Tlppett, "da je osnovna naloga delavstva boj proti podjetništvu in ispo4* rinjen)e privatnega kapitalni Naša izobrazba sloni na razrednem boju. Naši rudarji se ne u-čijo etikete, kako se sme ali ne sme srebati juha; učijo se, kako se dobi juha. Nam nI zato, da* bil pomagali dijakom iz delavskega razreda, temveč jih hočemo naučiti, da bodo ZhaJi pomagati pod-staviti lastujoči 'razred ob busl« ness. Tailorvillski rudarski izobraj ževalni oddelek, kl je zdruien s delavskim izobraževalnim ura* dom, dobiva podporo od poddij striktne unije. Delo je orgpnizU rano v sedmih razredih. Ravnatelj šole obišče vsaki teden vss okrožje, vodi razrede in uvaja predavatelje, ki pridejo od su- U FolkHs js zaposlil žMi $39,000 Premoženje Je vredno $68,000. dolžan je pa bil $29,0*0. Za puatil je farmo, knjižnico ln . liat " Madison, Wla.—Senator Robert M. U Follette je zapustil $68,000* premoŽenja in $29,000 dolga, kakor se glasi njegova oporoka, ki je bila v četrtek predložena zapuščinskemu sodi šču. Čistega ostane $89,000 in vse dobi vdova. La Follettovo premoženje ob stoji iz farme Mapi« Bluff. kl se Ceni na $48,000 ln osebne lastnine, v katero spada politična revi ja "La Follette'« Magasine," zavarovalnina in velika knjižnica; "Vse skupaj ae eenl m $20.000, Od dolgov je $20,000 vknjižbe na farmi in $9,000 privatnih dol gov. Vojaška ravolta Slavila piko vlado Nekrvava vstaja v Atenah In Solunu je v nekak ur^k prlneala Grkom novo vojaško vlado. Atene, Grčija, 26. jun.—Grška vlada pod predsedstvom Mi chalakopouloša Je bila včeraj zjutraj strmoglavljena ln zvečer je že bila v sedlu nova vlada pod vojaško kontrolo. Vojaška reVolta je izbruhnila ob petih zjutraj v Atenah in Solunu. Rebelne čete so izstrelile nekaj popolnoma neškodljivih salv s slepimi naboji in zasedle \ š-^l alu iMl ^ n^ij ^belelomf enitrai na vran. meo po vam jeni* ™* vm"*1 mi govorniki so že bili taki kot Scott Nearing, Oscar Amerin-ger, David Saposs, Benjamin Stollwerk in drugi. Zdaj je vpisanih v šolo dvesto rudarjev, a k mesečnim predavanjem ffe jih pride velllm več. Da se že pokazujejo dobrp posledice tega šolanja, je jastm. Tippett je povedal, kako se rudarji pripravljalo iz šole z gpvori v razne kraje. To bo nekaki pred-straža proti patrijotičnemu hva-llsanju političarjev na dan 4. Julija. Dnevno se šola ukvarja s poukom iz zgodovine, soeijolojrije in propagandnimi spisi. Ubtfs ivtts trojka! Vzllc miljonom, toži njena hovščlna o siromaštvu. du- Jagoslavija Ja zaprla mejo Bolgara« Belgradska vlada se maščuje nad Bolgarijo, ker je več Srhov izginilo po eksploziji v katedrali. I Sofija, 26. jun. — Jugoslovsn-ska vlada je včeraj zaprla mejo ob Bolgariji. Noben Bolgar ne sme čez mejo. tods tovor ima prosto pot. Bolgari, ki se nahajajo v Jugoslaviji^ smejo oditi domov, ampak nazaj ne smejo Jugoslavija se Je s tem ukrepom maščevala na Bolgariji radi Hvetokralskc katastrofe, po kateri je več Srliov v Sofiji izginilo in bolgarska vlada ne more ali noče dati informacij o njihovi u-sodi. _ Nove smrtne obsodbe v Sofiji. Sofijs. 26. Jun. - Vojno sodišče ki še vedno procesirs komuniste glede svetokrslske eksplo-zije. je včersj obsodilo nsdaljnih fiedcm oseb na smrt. sedem drugih pa v zapor.___• VRH.M K. Chicago in okolica: V nedHjo nestalno. Jutnozapedni vetrovi. »olnce izide d«k. Seveda je vodatvo fare potrošilo mnog" denarja u svoje razširjenje delokroga. Tako aedaj na prim«t vedno hodi duhovščina te cerkve med delavce v rwwyoHkl down towa. da Ji pridiga pokorščino in zveličanje na oeem svetu. Vsekakor se fara svete trojice beha s svojo dobrodelnostjo, 1 ampak nikoli ne pove, koliko na ni minister* je z gotovim števU lom čaetrtlkov okupiral vojašni ce in nato je dal vladi ultimat, naj poda ostavko. Istočasno so je admiral Hadjikiriakos z de-lom pomorščakov polastil bojne mornarice in dal vladi enak ultimat. Puč je ^11 dobro zasnovan v armadi in mornarici., Ob petih popoldne je gen. Pangalos okupiral vojno ministrstvo. Vlada je podala ostavko in začasni predsednik grške republike, admiral Kondoriotis, je povabil Papanastasiona, bivšega premljerja, naj organizira novo vlado. Admiral Hadjikf-riakos je mornaričnl minister. Pspanastasion najbrž ne bo dolgo pramljer, ker hoče general Pangalos to mesto. Vsi voditelji vojaškega puča so republikanci. Kaj Ima Chaplln: sina ali hčer? Los Angeles, Cal. — Charlie Chaplln, kralj filmskih komedijantov, Je dobil še zadnji mesec dediča svojih milijonov, Če bo Živel toda še danes ne ve radovedna Javnost, kaj je: sin ali hči, Chaplln in Lita sta poročena sedem meaecev. Dete je bilo rojono enkrat v maju. Rejiorter-Jl ao že tisočkrpt obiskali njegovo gradiču podobno stanovanje v Beverly Hillsu, a vse zaman. Vrata so jim zaprta in nihče noče povedati, kje je mlada mati in katerega spola je itrte. Mlste-rij, ki pa ni komičen! 840 ndon. — Od leta 1901. je bi-lo v Angliji olješenih .140 oseb. V tem česu Je bilo 621 oaeb — 646 moških in 76 ženak — obeo-Jenih na amrt. PREUBARM POSTOPANJE SOVJ. VLABE KMICTK JE POSLALA IZ JRC DOMOV, DA l*OMAGAJO PRI DKLl). Poleg tega so val jetniki dobili po dva tedna dopusta. redi profila « svojim "dobrodel-stvom". Tako je na iirimer skrbno molčala, da je lan ako leto naredila $614,764 82 kot čisti profil Ta vsota pa je bila potrošena km vzdrževanje oaem cerkva in kapel, katere ao zopet prineale Še vač denarja. Sveta trojica je prejela samo najemnine $1,144,-344.87, $464121.11 pm Je izterjala od stanovalcev po njenih poslopjih, kateri so nej več ln< nemški delavci, ki slutijo svoj bori pristaniščih. * * * T * » Moakva. — (tf. P.) — Ravnatelj ječ v Uniji sovjetskih republik je izdal dekret, na podlagi katerega bodo val kmeti Izpuščeni iz ječ sa tri mesece, da lahko gredo domov in obdelajo svoja |M>lja. Posebni odbor gre po ječah, ki bo izpustil vse, kateri se ciso nasilno vbnašallmed časom njih zapora. Tudi zločinci, kl so izvršili umor in so obsojeni nekateri celo na dosmrtno ječo, bodo izpuščeni na ta kmečki dopust. Jetniki se povrnejo *domov brez vsake straže in na svojih občinah se registrirajo vskko toliko časa. Cas, katerega bodo preživeli na domih, jim bo ura-Čunan, kakor bi bili zaprti, torej zniža njih zapor za najmanj tri mesece. Poleg te pomoči za kmeto pa sfKsovjeUki jetniki deleftnl še drugih udobnosti/ Vsak bo dobil po dva tedna dopusta vsako leto, če le v pretočenem letu ne bo is njegovega zapora zapisov, da se ni spodobno obnašal. Tudi politični jetniki so kakor drugI deležni tega privilegija. Ce Jetnik niiAa svojega doma. pa lahko vzahie iz ječe dopust na vladna letovišča in sanatorije na Krimu. Kari Brannin piše svoje začudenje, ko je pred kratkim le! skozi >čo BekoUanki v Moskvi. On piše, da se mu je zdelo kakor da koraka skozi tovarno svobod nih delavcev, V tesarski delavnici, tovarni mila, llkalnlci in v stopah za oves, povsod se Jetniki obnašajo kakor delavci v tovarnah. Vsega sta bili samo dve straži in še Usti nista nosili vidnega orožja (po žeiilh imajo skrite samokrese). Ena izmed treh tovaren za fotografične plošče v Rusiji Je tudi v Ječi. Nje-na produkcija je velika in jetniki pa so tam plačani boljo kot v katerikoli drugi Ječi. Vsi jetniki delajo po osem ur, prejemajo |ia unijsko mezdo. Na ta nsčin torej nič ne konkurirajo z organiziranim delavstvom. Del mezde Jetnika gre njegovi družini, njemu samemu pa je dovoljeno, da sme porabiti določen del za1 posebnd hrano in razne potrebščine, ki Jih dobi v jetniškl trgovini. • V Ječi Je l^nlnov prostor, kakor Imenujejo okrašeno poslopje, ki Jim služi za knjižnico In gledališče kakor tudi učilnico. Na dvorišču pa je igrišče za Šport. Bolnišnica Ječe Je i>od nadzorstvom veščega zdravnika, kateri tudi |>reišče vsakega novega jetnika in odloči, kako delo bo opravljal. V ječi ao tudi celice za poedlnro, katere pa redko uporabljajo. Po vaak I jedi Imajo po pol ura pokoja na dvorišču. • Naravnost preaenetljivo je za obiakovalea, ko pride v tako nenavadno ozračje, Nadzornik ječe, ki Je prišel z obiskovalci, je pozdravil akupino jetnikov a klicem: "Zdravstvujt4, aodrugi!" Jetniškl sistem v Rusiji sloni na protekciji družlie pred zločinci. Je pa reformatoraki tako, da se r*> Ječah ustvarjajo za narod produktivni državljani. Država ima odbore, kateri preskrbijo rapoeJenost,izpuščenim jetnikom. . a** L• a , <. -i/. _______ -i ~ 11*1 iklr GOSJI KORAK I'O AOLAlf. WaaJilagtefi. R. C — Državni zakoni, kl regulirajo Inštrukci-jo pr« ameriških javnih šolah In ae Mil sprejeti leta 198-tft, ao bili natiskani med drugimi šolskimi pristavami kot buletin sveznega urada za šolatvo št. 2. Pouk * verne k (institucije se zahteva od 21 drtav ter Je |iri(Mi-Tekaaaa. dočim Je |iouk o Izjavi neodvisnosti zahtevan v Mianesoti. STKV.-rNUMtfBR 150 k* »-si >—a mttm I 't »»v«- lini iii ■ Japonska m pripravila ss vojao t Kttajako ; ■ Stavka v Aangaju je deloma končana. Ameriški trgovci zahtevajo intervencijo. Kantonake oblasti Is jati jejo, aa so Angle-žl izzvali krvavo bitko. Utndon, 26. jun. — Brzojavke iz Hombaja s|s»ročajo. da ae Ja|H»nci pripravljajo na vojno s Kitajsko. Japonski eksporterji kuimjejo, bombaž v sumljivo velikih množinah v Indiji in prišla je veat o velikih naročilih muni-cije v Ameriki. ftangaj. 24. jun. — Generalna stavka je končana, toda japonske in angleške bombažne tovarne so še zaprte. Inozemske prodajalnice so danes odprle vrata in kitajski uslušbenci v hotelih ao se .vrnili na delo. , Ameriška zveza, katere člani so ameriški trgovci in drugi A-merlčanl v Sangajtt, Je poslala resolucijo v Waahington, ki se glasi, naj ameriška vlada vzame strožje korake na|>ram kitajski vladi sa i«tlačenje nasilnega gibanja Kitajcev proti tujesem-ceni. Kanton, 26. jun. — Krajevni civilni oblastniki so v noti angle- * škemu generalnemu konzulu obtožili tujesemske oborožene sile kot povzročitelju krvave bitke zadnji torek na meji tujesemske kolonije v Kantonu. Nota se glasi,.da so se kitajski delavci In dijaki mirno obnašali me4 demonstracijami, dokler niso vojaki in policisti v angleški koncesiji začeli streljstl nanje čez kanal. Peking. 26. jun. — fttiriln-dvajseturna protestna stavka po vseh kitajskih mestih Jo izpadla mimo. Ker Je bil včeraj obenem prasnik "Zmajev dan" ~~ star kitajski prasnik. ki znači vskll-tje vsajenega semena — Je bilo malone povsod vse prebivalstvo na planem. V Pekingu Je 20,000 delavoev in drugih korakalo' po ulicah. Razen klicev "Doli s Anglijo, smrt angleškim rojarjem lM itd. ni bilo nič |>osebnega. Močne čete vojaštva in policije so skrbele povsod zs mir. Mallaa9 zakladaliki tajnik« sarvlra viaal « Tako je dšjal amerišil odvetnik Ckkuncejr IfipkoU v Psrlsu. Psriz, . 26. Jun. — Chsuncev Hackett, ameriški odvetnik, ki zastopa ameriško »organizacijo proti prohihlcijl, Je sinoči na banketu francoskih vinarjev dejal, da prohibicija v Ameriki ni In suhaškl zakon kršijo v aploš-nem, ne le navadni ljudje, temveč tudi visoki vladni uradniki, med katerimi Je tudi Andrew Mellon, tajnik' zakladnice v VVaahlngtonu, "Prohibicija v Ameriki . ne ekaistira, oziroma ne funkcijonl-ra," Je rekel Hackett. "{spremenila Je aoclalne navade, nI pa odpravila aocialnega pitja. Razlika^ je le v tem, da prej amo kupove-* li vino in druge pijače od trgovcev, danes kupujemo |ie od tihotapcev, Po telefonu lahko naro- * 44š brlnjevec, sllvovkp, šampa-nee ali konjak, Vino In pivo delajo akoraj v vsaki hiši. Brez malega vsi smo isMtavokfšilcl, ('elo vbaiki uriulniki ne ulaigajo Volsteada. Da, celo Andrew Mellon, naš finančni minister, ki ima nalogo uveljaviti prohibicijo, Je bil iirlmoran prelomiti zakon* ko Je bolel |aiaUAiči gostom z vinom. To Je storil sam , osebno ali |s> agentih, ki ao kupili vino zanj. Mepi Je to dobro ln Jaz mu ne zamerim '* lariele padlo; štirje mrtvi. Paril 24. Jun. — Pilot in trije IMitnikl sa holandskem letalu ao a« ubili včeraj, ko Je letalo padlo na tU blizu francoako-bet-gijake meje. Potniki ao bili en Nemec, en IMander in en Bvad. Kroptan Je letel Iz Rotterdama V Pariz. Mkmk . ^StUUklJ svetohli- PROSVETA slovuiskb naiodinr1 roDrotmi jedno«^ 27 plaho 11» leo t' JUNIJA. ■ LASTNINA 8LOVHK1 NAEOI ■panfan- -—jmrnrnmamm^rnamm Cana ukImov p« Soafvoru. Bo^optaiaa ~ M^otalna: Zadinjeae dri»~ 0»J«b CJic^o) ^ m Id«, pol Id« In $125 u tri bmnm; Chicago ta Clterp K^O 04 Isto. Vda. w tri bh—Ii mii Ma«lav se vs* Ur i^s stika IMaias "F*OS V ETA" Sa. U«radala Avaaaa. Ckkaga. - Po tukajšnjih naselbinah te je m mi delavci m UTHE ENUCHTENMENr ^^d vsi zavedni po bližnjih naselbinah*, Te dai POtJM^jp tod kaki agitatorji sa stranko. Na bi tega ornen bfc se ne utijudi v tukajšne spe klube ia jih nasovarialL da. aaj pristopijo k njim. Zsj«j ne skušajo organizirati tistih m ' delavcev, ki ne spadajoč Izgleda, da jim je več za bo kot za koristno dalo. ~~ sfco potno prtljago v ro- ki so s« zadnji 1 kalf opaaujem vsa to. in blagru- foda se wpet jem one, ki zmojejo po več me- Demshar. pred*, kluba. secev živeti v ti severni krasoti. - ——-- Po teh krajih, gori nad. Ouiu- U^^J^ thom žive Slovenci - rudarji, selbfne je bilo v zadnjih časih Tam gori jedva spomlad, nekoli- dosti pisanja, a nič kaj prida z* ko nižje proti jugu pri mestu. nas. Tako je pač povsod, kjer dvojčkov — St. Paul in Minnesr pride do razdora, kakor je prišfo polja • pa 80 žeJmfctPiaM'debela jabolka po drevju- V omejenih mestih je zadnje čase družba Slovencev kppila ogrpmno zemJLMtfa blizu Fordove to^me-Razdelila jc v lote, in agent je »e- *Na*Lleznom okroUu se j<* zavrnilo več vaselih svatb, katere se vrše se kar naprej. >Talw , bor do imeli vol da^je sedij naprej bo mOrda boljše. Društvo št. 295 si gradi svoj dom, prvo nadstropje je le dozidano, lo ho v resnici dom vseh članov ia članic S. N. P. J. t Nameravali stoo. prirediti veh, ko veaelioo. na, četrtega, julija V korwt stavbe, pa smo nraložili Sopet govore o znižanju davkav. O tel vori zakladniški tajnik, predsednik in veliki dne Vprašanje pa nastane, kakšne davke mislijo znižati? Ali bo mogoče znižan nedirekten davek? AH bo znfea*col-l nina na uvozno blago, ki podr^je vse življenske potreb-1 rhi ^ odmia&. Raste rn druž- ba je namreč, pričela obratovati rudniki še predno so dOS&riS v javnost dotišne vrstice. Predvsem asi d* niso Na te davke in na colnino ne mialija Znižati pa mislijo direkten dohodninski daVek, in davek na dedščk*. Zagpvoniiki ^^i^nja ^^ delom ra lestvioolz ie- pokg ljudi, ki imajo izredno visoke dohafre, imek) korntiH m7 w ^^ ^ tudi navadno ljudstva Ts korigti razlagajo takale: Po- godbi, kajti družba je uvidela, višale se bodo mezde in dek> bo trajno. Scenilo se bojda-------11 " —^ hiago in znižali bodo stanarine.lV ^ / _ se premogarji ne nočejo* Morala se je ukloniti njih zahtevam, Čeravno ne rada. Ao je za nagrado, za več tisoč dolarjev, __ septembra, tn iy> na deiav-ob aki praznik. ¥*rak da smo prp-molitvi hčere Mir«siay.ičev^ na l^lu je. ker na 4. julMa,'^ ime-Evelethu. kot vifc B*»dctf lo bratsko drutoP veselico v Kmet se je v lakonu zavezal zi- Qanonsburgu. CTam društva st. veti s svojo izvoljenko gdč. B295, udeležimo se njih veselice in rijoiB*sda& rw>o na Cbisholf mi kakor je že omenjeno aa de-mu. To so vesele npvice. šavaki praznik v Bridgeville, ker Dab 9. junija je n^iiasgoma takrat bo dom gotov. un*l Nik Križan, star kajBb 34 Pozdrav! ^» Vozel let. Dom* Je bil n«ikj» mlja na D9I1UU8* dva otroka ter I tu, Minn. ■jje odšel v staro raovjno v na Dolenjskem J* svojo dru&ao. Vsi s pridejo sem na EveJeJfl£ je tu vobče pribljuHjcn dober član S. N. V. I Na Viraatoi farmi so začejtkom juniji, velik ......^ počast ge, Virantovs* ki Ja od% na obisk v. st^PO dqpaovi^. — Grove, W. Va. - Cudm^ se mi rti, kar je dosti Siove* cev. tu, Vi vse flMjSi kot , v gror bu. Menije bivate ' Ali je to res? Ali bo kdaj ie privatni podjetniški in-lareai poviiali delavske mazde, ako jih niao bili priigrani JJ; IH)višati? Privatni podjetniški interesi ao takrat povišali ^ po nekdanjem pogoju, me&de, kadar so jih delavci prisilili, ali če je bila pomanj- Za enkrat se torej sopotm ^ kanje delavcev, Tq zadnje se> zgodilo v vojnem času, nakana, kašero ja bila : ■■ s vKiiki dsn ia tudi nnaiM kmalu obrne, da bo dosti. (, pisati, vsii tako nas "^Ašaj da nam sanro z zadnjim w 1 ^p m T 1 u m l m j m junija na4 rov št. X. Ravno sedaj se lahko vidj prosperifcta in njogc jev, ko so obetali bwtvu Jl_«radevo. mi bodeč^st. . J M, , t . II J U ^L.«^ pričala še drugič v enem letu. t>odočaoat. be ao podjetniki konkurirali med aaho s povišanjem mea> Ugj^ teniu pa moramo hiti vad- Skoro bi rek«lt da me. je de, da privabijo delavce v svoja podjetja Takrat je bilo no pripravljeni na sopetno izpr- Iker tudi P*r Slovencev jf bilo pomanjkanje de%vcev in podjetniki so se pulili,sa dobreItje. to ni vorje^ča vnetih so sodaj tudi siti, k^ti w kot delavce. Sedaj ^ pa drugi časi. Nobenwu^tniku ^^ ^ uste dobrote, ko še na misel ne pride, da bi delavcem povišal mezdo. Vai VJlti# ^ bugiMM „« gro in je tre- jih mi. Cul sam jih tarnati bol kritem pač kride, da jo je treba znižati, ker podjetja ne ba znižati mezdo. Zato pa naj kot druge, ko so bili nasprotnik nosijo do«tl dobička. Tako bo tudi osUio, .ko ae ^ Srtfe-J?«^"" ~ pridobili drogi v bojih. njimi. Delavci, trpini šiitsn Združi na Blm Ofpvu js zmerom davek na valike dohodke odpravi. Vrla! W«frnn».nBt/ivoHnn? takrat I drtav ^ I kaj1 novo«», tako se ja og^U* Kdaj trgovci »cenili blago prostovoljno r L6 XaKrac» vztrajajte pri svojih zahtevak* štprkUa pri rojaku MarUnu kadar je bil trg Uko poplavljen z blagom, da truati niso uverjeai bodita, da ja zmaga Bonšiaa in pustila «ik> ^erko mogli kontrolirati cen. Mi vidimo, da se je produkcija vaša, ne uklonite se nikdar'site- želim, da bi se še večkrat mta blaga zelo pocenila. Stroji delajo mesto ljudi in en stroj mu molehu prvo minuto aU W vAa Pri njib. . 7t I iiTi a - \ 'ii i „ « , nekaj dneh izpora. Tu smo bili Pozdrav vsem naprednim Slo včasi izvrši delo za dvajset aji šc več delavcev. Ampakl ^^ w ^^ ^ ^^^^ Urm Amerike. -J. privatni podjetniški, trgovski in trustovski interesi gredo aU izprtju ia še smo bili priprav« zatem, da delavcem n uprta več dela in zniža mezde. vt 1-1< ^ ljeni vztrajati. Ne mislimo samo nase, ampak tudi na našo 1 Ročk Springs, Wyo. Pre-I tomeo, da bl se jim ne godilo ka- tekli mesec smo poročali iz tu TeksfcUpa industrija nam daje dober zgled v tem ozi-lkor se nam, kl st moramo vae kajja« slovenske naselbine, da ru. Čolni nu varuje privatne tekstilne intereae pred koi*. Priboriti za življenjski MlbSo priredili ns trinajstega ju "T^. " 1 . . _ . . r .. f R/uraatva Hm n« mnPAtnn lUtLl^i^ yo«eliCO S^noortom V Slo- veasksm domu. Ker jeiprired' tev sijajno uspela, si štejem j dolžnost, da objavi« v širši jav-om®; I nos ti priznanje in zahvalo v imenu članov izobraževalnega klu kurenco i« Bvro^ in drugih krajev. T. cotaina jfan ^iM^Tp.? mntira viaoke cene. Kljubtemu »o pa tekstilni .interesi pomagamo do bol jših, razmer, Uk naprtali tekstilnim delavcem več dela, dali pa manj mez-| je naš eilj. de, niso pa, znižali cerl. In če kdo pričakuje, da bodb pri Predno končam, aaj da se je ubralo,. podv vaUii bizniški inUreni znižali cene, ako se odpravi davekLj^ m nevimi opcraclji na pr-1^. vZV na velike dohodke, mora res biti velik optimist ali pa zolofsih mrs. Ajnalia Sikole v Mt poročam, da še nikdar ni bila . . I Carmel bolnišnici v Frontenacu. I j..-------— il IHinoiska državna^z&rn it a Je zaključfla zasedanje. V pol |etu nam je dala SOOjiovih postav Koliko tisoč postav je bilo prej ne ve nihče, niti sodniki ne. Američani brodimo do vrai u v m11*! ^ kuni-.ii i t. pravi, ds edino ni več v uiu kršiti'" nobene postavi Kdor še živi, ai ne more pomagu-Ji bi ne prelomil vsak lan _ anj sto zagonov, ne da bi v^edsl kdaj^kako. . . Vs^ država ima drugačne zakone. Kar je v illinoisu moi.ia o, je v KftDtucky mi stavno. V Virginiji i-—ivo, ki prepoveduje jnfrje vpričo tretje 'oseki zakonska se ne smeta i ljubiti, če ju kdo vidi. Vse gre po postavi -r— tu tako, tam drul gače. Delaj kar češ — delaj to £1 se, hodi; stoj, spil ►n ti je vedno za petal ali utont! Hell, jaz dokler se bo dalo! o e e Gospod Tnmk je spet v Chicago poln "trunk" svojih modrostnih otrob.« Zastonj tipiješ za pravo Uko| akriva kakor kača noge. Tudi on še postavno, ai H ia • pokazal. netergu Ako je kdo postal državljan pO dnevu 22. septembra je ijegova tujerodna gena ostala ifigipmkAf razun v slučaju, da ji e t>lW) podeljeno državljanstvo vsled njene lastne prošnje za n^ turalizacijo. Ako Žena živi v inpr zemstvu in želi priti v Združene . ■■■■H drŽave, ima pa pravico priti v la. In ta šola je praklpfo prefri Združene države kot priseljeni^ «W izven kvote, tsto velja za tuje- ni, -----^ . _ -----------, rodno žensko, živečo v inoZem- žonglaj in postavljaj resnico na t ki se je poročila z ameri- glavo, dokler ho.držalo in neslo! noben 4uhovnik •a s svojo glavol MČ .pa. se.val drže ene formuli sa^ero jim je vtepla njihova so- ivlianom po 28. sep. Za prihod takih ki je ameriški dr-—vljan, izpolniti tiskovino Form ^88 (ki jo je dobiti od Bureau of limnigration, 'Washington, D. C.) in poplati jo v Washing-ton z prošnjp, da so njegovi ženi prizna pravica do prihoda ven kvote. StevHo Žensk, ki so radi poroke z ameriških) državljanom vpravičene priti ^ven kvote, je pa precej omejeno, in to vsled stališča, ki ga naturalizscijski brad zavzema glede aaturaliza-imajočih drutt- Tcunk pravi, da apoUrs razum^ ne more pa apelirati na srce in voljo. On smatra, da brezverci hočejo biti 'brezverci pe glede na luč razum^. Ravno narobe ie res. 0« apelira na pa-raljzirana srca in volje tistih, katerim pravi "naši". Noben zdra^ razum ne more sprejet njegovih apelov, sprejemajo ji pa tisti, ki, nič ne mislijo in .sc nič u.e vprašajo, da li je res, jf li mogoče ali rti mogoče. Razurr vprašuje, išče, raziskuje. Zat< pa veda izvira Iz razuma. Vedi ^ pozna srca. Veda apelira sa mo na razum, dočitn vera ne išči cije inozemcev, . no v starem kraju. Že dolgo let so naturaliztfcijski izpraševate-Iji (examiners) nskaterih natu% kozvano dušo. ralizacijskih okrajev nasproto- Razum mi veleva, M vali podelitvi državljanstva o- mem vsako resnico, ki Je doka nim prosilcem, katerih žena nejkana v luči znanstva in podprt živi v Združenih državah. Tona- žlvljje«^ | razuma, temveč apelirs le na sr Čs, aentiment, čustvenost, na ta spr^ naiven človek. iakn nanoinjena. odkar Operacijo je srečno prestala in L^ j© otvorm/intudi občinstvo a-------aa. „ »-»^'leki Wo tako veselo in zadovoljno.^ Naravnost ao se čudili deklicam in dečkom, ker so j /e /.apustila UlimuiaV-H UH Ali bo hišni ix>He.stniki rea znižali ntanarine, ako se se naha^ vo&nailh rojakov bol- odpravi davek nu visoke dohodke? Ali so hišni |K»e«thlki ^^^^^SikaU nar^o^t^ ^^^ ie kdaj prostovoljno /.nižali atanarimj? Seveda ao jo, am- domu v ^ M. junUa. koeoertu kot ^i plesu. Pev- pak le takrat, kadar ho imeli stanovanja prazna in jih niso se je že počutila dosti boljše, da-L^ 2bor Zarja je izvršil svojo mogti oddati. Ako w bo znižal dohodninski davek na vi-|»« ja bfla *e slaba. Vendar aa jI| vlogo prav dobro in v splošno jI sprotovanje je sedaj splošno vseh naturalizacijakih okrajih. Končna odločitev pa js vrvsakem slučaju odvisna od sodnika na-turalizacijskega sodišča. Nekje se. sodnik ravna po priporočilu aatucalisacij skega izpraševate-lja in odbija prošnja za državljanstvo; drugje se sodnik nič ne osira na baap*?otovaaje.naturali-aacijskega urada in podeluje državljanstvo vzlfc temu,-djl se žena nahaja v starem kraja. Niso pa vse tujerodne žene a-meriških državljanov priseljen-ke izven kvoto. Tujerodna lanska, ki se je poročila z ameriškim državljanom pred dnem 22. septembra 1*22, je avteautityo postala ameriška državljanka, tudi lo jo živela v inozemstvu in Ima zato pravico do ameriškega potnega lista. Ako taka ž^ri v inosžmstvu in želj »riti v Združene država, naj njen mož pošlje uradu za potne liste, v državnem departmentu (Passport Control Division of tise Department of fltato) svoje državljansko spričeval in poročni list z prošnjo, Odmeri lemontsk? hašje pot Cenjeni Zarkomet 1 Sporoča! ^i, kako je učhskoval prvi montski žegen na lasallsk< mar je. Učinki so: polomljena rama, zbrokan nos in na cesti spuntan ford. ' Iskreno romarjem nje naf | želim u in enii ozdravi j pameti. - mogli ounaii. aku hc no znizai tiononninsKi (lavaa na vi- - j , 77 / vioao prav uooro m v spiosno T — ---- ' rrr ' ,1 niL., IuuImIVi o^i-Ltv, i,,iuu-n vrala ljubo zdravje. Zolim, da priznanje; kaj takega še nismo da.se ji isda ameriški potni list. soke dohodka, binio lus^iki stanovanjskih kaaarn imeM w ^ wu težava Poročal Državni lainik bo na U> odredil večji dobiček, stanarine pa ne bodo znižali. Kajti lastni- k., če je samo ona žena pri hilU— * -«----Am u iut ",v r" .......... —*isy 1 jc, v« jw a—ip. wa aaaa p*» uaNiHtt ŽS. da 80 Z dobro Voljo in ki niso zgradili stanovanjskih kasarn iz uamiljeaša do re- kjer je več ljudi, pa le tista bel" marljivim delom doseže ppvolj _m_______•___a. .1_ 11____i • j.iJlj. ti_ _X H_ na To skušam sama. I „.M|, u a«. i« v A.., vežev, ampak zaU», da jim nosijo dobiček, ln am vec jiml^J^ggf1? noaijo dobička, toliko bolj so zadovoljni. ___ AU bo delo bol j trajno, ako se zniža dohodninski da-|mu vek na viael» dehtnlke? Kapitalisti vlagajo denar v podjetja, da jim nosi dobiček. Y*4saašnji družbi ne pa ne vršita blagovna produkcija bi diatribui ija zaradi ljudskih potrelv temvi c za-radl dobički. Kapitalisti dobro prou^irijo, če bo pod* jetje dobidumoeno. pn-den vanj nalože denar. .ni uspeh in če se jo že kdaj ures-Marslkdo jo šs*ko tekal in ai L^u imenovani pregovor, tukaj šele) ljubo apomladi, v nadi dajt gotovo. Zato čast sUršem, •dravje, kar Se je tu-1 ki so so zavzeli sa tako plemenit di uresničijo. Vač pa je ooSUo kulturni napredek. Denar, ki ga rasočasanih, ki oo jim ni obraflo trtv^eU kot sa plačilo učitelja, na boljo ter čakajo, da jih »ošij^ ^ ^^ ktr tudi bela lena — smrt Pozdrav čitateljem lil proč vršen, kor tudi . vrši avojo nalogo boljše kot smo Prosveta. pričakovali, tako da boljšega bi težko dobili. Zato žalim, da mu gremo na rolso v vseh osirih, ker 8 pata. — V hladno Minneee- takesa mola mi potrebujemo, to prihaja sedaj v poletnem času da je med nami. kor brez vodja ranogb obiskovalcev. Srečni ni godbe in ne petja, ljudje, ki vlivajo krasno naravo j N«Salje izrekam čast •komadu, d* ji izda potni list pro-.ti prime* nemu.iskazilu o identi-rtet™/ Kar w tiče priselitve otrok Skromni Jože, U Salle, lil • a a "Nova pisari ja". Enkrat obišiam vsi Lemont, d« tklim, «• je Hujco -vel od fsn- f«n 69 ras preamfsi t BresU J® v IvmunUko polomijo- Če io ps «e nI »godilo, potem se po Umontu bo kadil-Bom v roka vssl korohai in Hugo iflrM šiba. Bhr, Minn e e e ' . Dogodek It. ie». V Kastvu, Utra, okraj V< sko, je v letu 1*03. župnikovi Nikolaj Lsgfoja, ki je ra am faranom za všh cerkvene cen veliko več kot prejin so godrnjali ___snftžanje duhodninakega davka na visoke I J^TSb' tisoi-rih jraarih vunosih|hvak> odbeeu sk^nJ^^ma! dohodke ln'davka na dedščine, kakor hečemo, do zakijuč- cu juniju, ko Jo ravno vso v ksr je prepustil brezplačno pro-ka ne bomo da koriaU ljudakvu v splošnem - ^^^ ^ bo koristilo le Izredno bogatim ttndjem.^ S^l STu dotSS i otoka na otok. kjer so po jese* Naznanjam, da smo aa seji 8. .... l.lk .tlJkU ptkiAbl A-JmUI .. .. Ir\ LI..L. .LI__III _1- Tudi da se vseh .1 mau wa ih«»h. *j< r i«> jasa- rwunan>am. oa smo tin •*< u s ^ > ^ l„„.l,nk besede Lincolna rih ***** riWAkl »"ID. kluba sklonili prirediti na glede tegtt vprašanje veljejo oenene i-incoina. ^ ^ Vm4o ^ odmeva tratila julija zvečer ploseo za- 1 ljudi ne more irneU smerom SS nprea. ga aeieriškogo državljana, ki so rodi v inozemstvu po očetovi na-turalisaciji ja ameriški driav-Ijan. razun ako se odpove a-merilkemu državljanstvu. Otroci pa, rojšdi v inozemstvu prod očetovo naturalizacijo, se smatrajo za inozetnee. dokler se no nastanijo v Ameriki. Ako \aki otroci nimajo še 18 let in niso poročeni, smejo priti v Ameriko kot priseljenci izven kvote. Ako imajo več kot 18 lat. ali manj od 21. vihrajo prednost v okvirju Kote. —P.L.L8L tudi phsklVviaii župnika. nja je to diial in dejal na pri niči: "Cebolj me preklinja tembolj se debelim". Res jc <« jak vagal tH cante žive vaifi Cez par let je pa moral ns racijo, izrezali oo mu nekaj ^ la, da ni na živem počil od deN los«. To ga je potrto, da si v< mogel mašev.t v farni cerkv Enkrat se je »vlekel v cer«v co sv. Sebastijana in ljudj* 4 lli za nji«. Laginjs ae pa oM In pravi: '4Marš ven pd tuk« To bo mela Aamo same. vi i« pojdite V K« Hnic<>ljuh is a K. T. H. gOBOTA. 37. v7 ! i DELAV8pJ|W0l (Fed. Sodna New Vork. — Stavbinske uni- feta^o pre;^e indžutfkšen, da i -mejo sklicati stavke neunij- [Jih yoxnikov,x ki doražajo stav-Lijaki materi jat.*" * škoda St. I/>uis, Mo- ~ \ »od ,ik Kalkenheimer je odločil v Ebi. k. jo je VktfjH) podjetje £riey m ScfiUppff prot! Mis. Uri I'a ific želčanici, da je žeton ica odgovorna za Škodo, ki jo ?m,ir;i,, trpeti podjetje radi Sgvke delavcev po železniških g-ravljalnidl leta 1982. Mih JgJri 1'acific Železnica je l\'la J najhujših protidelavskih pjdjeti.i med stavko. Delo na domu. Harrisburg, Pa- — Indastrij-odbor za Pi tiral razmer? ™ katero je fotelj neznosnih Ler po tovarnah. lvanijo je dela na tokrat po- delavskih Nove od | Brezposelnost na New York. pridejo v veljavo 1. sep-jtembra 1.1 NamaMbora je v IcUvsm, aa se prepreči delo o-fi na domih, katero, delo pridejo domov matere iz to varen, da ga dokončajo. Novi zakoni šcfločajo, da bodo morkli podjet-liki, ki dajajo delo na dom, nositi vso odgovornost, če ne vladajo domih, kjer je tako delo, same razmere. Podjetji, ki o po Pennsylvaniji svoje a-te, kateri oddajajo tako delo u dom, bodo' morali tudi za a-lenlure nositi odgovornost. podpora. avkajo# krz-narji v Montrealu, Kanada, so prejeli prvo brezposelnostno podporo. Unija krznarjev je v Kaftadi precej močna, a skoraj devetdeset odstotkov njenih članov je skoraj revfen posla. Stavki je v organizacijske namene. Poročeni dobijo po $10 na dan fdpore, samci pa po V- $13 za ženske na teden. Boston. — Žene ih dekleta, ki dajo pri ženskih slamnikih in lobukih, morajo |lyeti pri $13 teden. tfoiMŠija Je odločila, i mora biti taka minimalna plakate r a stopi v veljavo 1. ju- i (knjegaaci so stopali k uniji. -, Lorain, O. '— Ognjegascf v tem mestu ao imeli precej oprav-»z mestom. Da se bodo v pri-bdnjič laglje zeperstavlli, so vsi Ritopili k uniji. itoliške unije v Kanadi padajo. Montreal.—"The National an<| ktholic Unions of Canada" so ■le V ))rejšnjem letu Hkra^ rvnih unij, to je ii manj ka-or v letu 19$3. \Tako se glasi adno poročilo dominijskega davskegii departmenta. V item času so katoliške unije iz-ile r»ooo članov; ob konCu le-»o imele 26,000 članov. Te iije ho najmočnejše v Quebe-kjer ho najnižje delavske ke v Kanadi. l*ismo ruske sirote. življenje otrok v ftoaiji k Polno aktivnosti, ki jih naprav-Ua koristna bitja. Celo sirote, ki nimajo sorodnikov in živijo v domovih, katere so prvo podpirali delavci po drugih deželah »n zdaj po induatrijalnem razvoju v Rusiji ne i>otrebujejo pomoči od zunaj, ne marajo biti hranjeni kot kaki gojenci varuhov. Človek lahko sklepa iz gorečnosti njih pisma, ki ga pišejo, da hočejo biti siromaki samostojni. Čutijo, da je svet njih m da vloga, ki jo imajo zavzeti, ko bodo odrastli, je važna. Sledeče ie pismo, ki ga je pisala taka sirotica neki ženski, katera ae je seznanila z otrokom po do pisovanju, medtem ko je deklioo podpirala. "Draga teta! Pišem Vam pismo in Vam veščim vseh vrat arečo. Tu Vam tudi pošiljam pozdrave v apomin na Vaš rojstni dan 9. maja. Te-tica, mi praznujemo prvi maj. Ob osmih zjutraj smo 811 na javni trg, ki se imenuje "Svoboda" H R Q8;!|t||>_ Koepenik V lhhn¥ltth^ "ledi ji »»gvakak star grešil-v iBDUTUHIf i2 vnvfan, pa zopet vrsta 25 letnega brivskega pom Antona Tapona, ki je že v< in smo tam govorili, potem pa _ K n^u n nato v Trockijevo šumo.' Tam smo jmeli demonstracijo. Ta demonstracija ali igra je zelo zanimiva. Zavzeti smo morali prapore, napraviti ofenzivo in strgati napise. Draga tetica, jaz bi rada vedela, če^imate tudi pri Vas pijo-nirje, da imajo zelo težko delo, jih preganja policija. Mi Slavni Koepenick je imel že več posnemalcev, ki pa vendarle niso dosegli svoje mojstra, ki J« dal drznim pustolovščinam svoje ime. Zdi se pa, da mu je najnovejši Koepenickov učenec v Prerovu na Moravskem prece blizu. Pred kakšnimi 14 dnevi jo pri »el k župniku v Prerovu . mlad kaplan, ki se je z nenšvadno vnemo lotil svojega poMa duševnega pastirstva. Priredil je vOČ pro- stanovanj, žive skupaj z Kini i družinmni v prenapol-f"11' keijah V velikih in tudi Phh ni. stih, kjer se poj^vlja-»ramotni "slunw", v katerih bolezni in zločini. De-rl( "t i>a nima nobenega pri-ii sugestije kdo naj potrebna stanovanja* a® PJ Jiifini pošestniki znižajo rinhiš, ki Stoje prazne, J' ne morejo plačevali SS^'^narine. v Novi TbeiB ftkeiijft. VH v N. S., Kanada, 26. r."; ''ri i rovintiMb volitvah v p. ' i. ki se se vršile 28. ila liberalna strsnks. ^ v'*«lala v provinci celih 43 „ poražena. Premijer 2«tr<,! ter nimamo nič takega. Pijoairji organiziramo vse neorganizirane otroke. Nismo pa samo pijo-nirji, imamo tudi komaomolse, strankarje in oktobriste. Fijo-ni^ji pa so tisti, ki se bojujejo in se ničesar ne boje. Pijonirji smo otroci kmetov in delavcev. Moj ata je bil delavec in živeli smo zelo ubožno, sedaj pa sj ne moreš predstavljati, kako zadovoljna sem. Draga tetica, kmalu bomo dokončali šolo. Takrat nam bodo rekli, da smo prestopili in v septembru pa gremo v tretji razred. Pisala Vam bom pismo vsaki mesec. Srečno pd Vaše ljubeče Nure." [Turki sprejemajo nošo. Carigrad. — Velika senzacija je.zavladala v Carigradu, ko so se pred krstkim pojavili na ulicah prvi Turki s slamniki na glavah mesto običajnega fesa. Senzacija ni bila nič msnjša kot takrat, ko so Turkinje zavrgls za grinjalo, s katerim so si prej{ zakrivale obraz. Komaj pa so pobožni mohamedanci prišli k sapi, že je prišlo novo presenečenje. Policijski načelnik v Carigradu je odredil za policaje nove kape in odpravil rdeče fese. Kape imajo apredaj strešico kakor, francoske vojaške kape. In da bo aenzacija še večja, so vodilne turške žene naznanile* da tudi one zavržejo običajne črne rute in nosile bodo ženske klobuke. Carigradski listi zdaj vodijo burne debate o revoluciji v noši in pokrivalih. Večina listov odobrava reformo in v dolgih uvodnih člankih priporoča osebno svobodo, da naj se Turki nosijo kakor hočejo. Seniha Hussein Hanum, mlada turška krasotica, piše v nekem listu, da Turkinje nosijo klobuke, kadar potujejo po evropejskih deželah, zakaj torej bi ne smele imeti klobukov doma. Ali so doma kaj manj vredne kakor v tujini? Turčija je danes republika in Ženske lahko delamo kar hočemo, se je Odrezala Seniha. Toda radikalne turške žene bodo morale ngroči-t! klobuke iz Tariza ali kje drugje, ker v Carigradu Je še malo ženskih klobukov na prodaj. pri&el kot lajik v samostan V O* grškem Gradftču na Moravskarm kjer se je naučil cerkvenih cere-monij. Kmalu pa se Jc ftregredtf • zoper nekatere zakone in so gs spodili, ker so prišli na sled precejšnjim poneverbam. Potem je hodil slepar po dfežell in se Izdajal za rettiiha-prosjaka. Ker ims prebrisanec silno namazan jezik, se mu nI slabo godilo in je Žjvel naravnost v tooMlju. Kar Jo na bral, ln toga nl bilo malo, seveda ni nikamor oddal, ampak je lepo porabil zase. Tako se "Je Tapon potepal več let po Moravakem in tudi Češkem in sleparl! kar ha debelo in, se izdajal za dušnega pastirja, Sam so Je po potrebi povišal v župnika, če je bilo treba, tudi v dekana ali celo kanonika, kakor je pač naneslo in kakor Je kazala konjunktura. Nekoč je prišel kpt kanonik k olomuftkenTu nadškofu tn se znal uvesti. Dpšnl nad^ pastir mu je slepo vei*^ in ga oelo povabil na imenitno ix>jedi no, ki jo je bil priredil visokJ«u evropojsko cerkvenemu dostojanstveniku, ki je bil takrat baš njegov gost. Tapon se je znal tako ,izvmno vesti in Je Imel tiko ugia^fie Hrib jc ru/ Pili ■ »rn.i!«! Uaii u ■fel (i I tri n zdrsnil v reko in Jo mm-jeziL Cheyenne, Wjro. - Skslnatl 'hrib ns bregu reke Gron Vent re v situ jKigorja Teton na sspsdni strani Wvominga, je te dni zdrsnil s temelja in obtičaj v strugi. Reka je bib zajezena io ustav-|jena voda je namah sačeU d^ Uti jezero, ki je v ^tlh gjinu-tah napolnilo 200 čevljev glo»K>. . ----- - , ' . ■ ko dolino. Naraščajoča voda je Prihodnji provlnčni uf|Wtj|a gto1ine akrov gozda U- rmuimv in vsi njegovi miai- run ______ ' "I _____u pnoga. so pogoreli toriji, ki že niso bili "d leta 1882. Taboriti it izgubili vseh pet I lo Imeli konservativ- falci 8 poslance — mmm , r* '!«• jete so bile tadii govedi in nekaj poslopij v doUjš C šlo P" vodi. Človeških žrM nI J liaikor Je doslsj znsao. manire, da ga tudi sam papež ne bi spoznal. Ko se je dobro aa-jedel in napil in izvabil nadštofu mastne stetake, pravijo ceto,li-sočake — natančno se ni moglo nikdar vedeti; ker se cerkveni gospodje vao nemalo blamnšo Skušali prikriti — Je zopet (/jel prebrisanec po svojih potih in rlekei verne ovčice za nos. .. Končno Je privedba bivi^' brivskega pomočnika pot v novo, kjer šo mu jo ko*peqi da tudi izvrstno posrečila, toda le za kratek čas. 'Prijeli so ga In vtaknili pod ključ. Prod sodiščem gs bodo prav gotovo temeljito poučili, da "čevlje mori naj kopitar" in da ni dobro hvaliti se s pavovim perjem, čeprav sleparija dobro nese. Je pač na mestu pregovor, da "vaaka stvar en čas trpi/' iz raznih krajev in dežel, a prva i romarjev Je ravno k J upi tsovskemu kipu svetega Petra. Mignil še pomoriti njo-gevo desno stopalo, da bl kdaj prihodnjič kontroliral manko, toda kar nisem prišel na vrsto, ta to sem se raje podal počastaa vagor na kupolo, premišljujoč spotoma: čim ssss, IU.) J«ha Tsešsli, H«c ta, Ptrsiksa«, Pa. > aOLNIŠKl OD8KK: Wm Novak, proda »cinik, H1T4I 8. UvaOste Ava. Ckicaao. III. Jacob Aml»rolW. fhx IM, Mooa Rit, Pa. Joorph Zor ko, PPD. t, Hos 114, Wsst Nsvtoa. Pa. Anloa šolar, Baa 104, Uroaa Kana« sa |as»aap«d. •i - .. Vsak Khia, IW* 8»», ( kUhulm, MlaaH sa ssv, sap. joka tJolob, Bo« 114, Kock apclags. ,Wya. Nadzorni odbor: ~ Pasi Hwgw, prodoodaUi. KM a. Uaradolr Ava., Oklsa«* HI.; Kkkird t. 7.M>«rtaik, K. N* 1. Hla»dalo. 111.) Krask Zaje, SSSS 80ik St« Lkl- cago, lil Združitveni odbor: Alaš, »IM ia. Cmfard Ava, Chlasaa. IU.) i Okkas!!m.W' ^ ^ UU*trS IIUl l9km ^ mt" M VBBOVN1 ZDRAVNIK; Dr. P. J. JLora, USS 8t. Clalr Ava, Clsvelaad. i. POZOR! - Ko.oapondonra i gUnlad odboialld, U daia)a v gtorJS«' •rada, sa veli tahaki VSA PI8MA, kl sa aanalalo as pasla gl. prodaadalks so ssiaiiloa 8. N. P. J« M8748 8o. La»edsl» Ava, Ckioasa lil. VHB 8AORVR ROLNlAKR PODPORE SK NASLOV Rt Bskdšks tajal-šiva 8. N. Pt J. 94ŠV-IS ia. UmUala Ava. Ckk«so. III. DKNARNR POAlUATVR lU STVARI, ki .. Utaja «1. Isvršavalasga ^ l«J»ota voMa sa paalavai Tslslštva 8. N. P. J„ H9T4I 8a Uwa- • V s lV" ZAbRVB V 8VRZI B BLAGAJNIŠKIMI l*ORLI sa psšRMi sa asslov: Hiasajalštvo 8. N. P. J, M4V-Š9 8a Ubadala Ava. Ckloasa, UL ^ Vaa pattašha. slada paalovsaia T si. Uvrštvalstai odbora aa asj pošijajo Paul Bar farju, prtdssdalku sadiomr«« odbor«, čigar asslsv )• agoral. Vol prilivi sa gl. porot st adaaksa aa| pašU|a}a as MseŠPii Martls Islas-slkar, Dos Mfl. Barbortaa, Okio. Vai daplsl la *agl apltl, aaiaaaUs. aglaal, asi la v a vasi s gIsaUsis Jadnota, Saj h pašilja aa SSSMVI UšT-ftl Ha. Laumdsla Ava. Chlcaga Ili ■ i * i . rn liko v deželo blagoslovljenih "potlerjev*" V Himu. pravijo, da Živi berač vseh beračev, star Lah, katerega rimski verski za-alepljenol nazivljajo "sveti • pa-pa." tilednji inm ravno to|iko svetosti kot vsak drug človek, prav čisto nič več. ln za tega POlon terja beračijo sedaj ik>vm(k1 po vsoh rimskih verskih dzmni-Jah. Na žalost tudi Slovenci podpiralo Italijana jji la\ko vlado, ne vidijo pa svojih lastnih bratov, Id ječijo pod suženjsko fa-šistovsko vlado, pri kateri sodeluje tudi tako imenovani sveti lč v Klinu Murtln 2elezni kar. Pri glavnem arodalku, » Urednik (romanopiscu, ki pri do vprašat ali bodo sprejeli zu podlistek njegov športni romsn, ki ga je predložil pred par to dui): Gotovo, mladi mož. Vaš športni romsn vzbudi v človeku velikansko veselje do boksanja. Bolje bi bilo, če ao izgubilo tn koj, kajti drugače vaa zbokaam, da bo grdo! JEZERO CHICAGO Ae nikdar niste videli na po-benem zemljevidu Jezera Chieago: ampak je pravo jezero vilo-eno. ♦ Dvajset milj dolgo in pot milj Široko in nad sodem in pol,milj globogo na vseh koncih; to je Jezero, ki M nsstalo vsako leto, ako bi se vsa mastite voda, kl se zguM v pwstu stekala nu «n prostor. Premislite al stroik« za na-pravo takega jezera s pompa-njom mil ionu gslon vod« vsak dan, kl so dnevno po nemarnost I rabi tel jev sil spuščena v^lud slabih c« v i In vodne oprave. VI ne dobite nobene koristi od toga dvsnajst milj dol jezera; umpak vi plačate vso to. Ce last u jot® hišo plačato vaš vodni račun direktno mestu; ako ste v najemu plačate to in-direKtno v povišani stanarini. Del vašega računa zs vodo, ali del v^ks stanarino gre v pomoč plačevsnja stroškov zs pompa-njo nad 422,000,000 gslon vode katera se zgubi v mestu Chicagu vsak dan, * r Ta zguba in potruta so mora vstaviti, prenehati ali mostna vodns postrežba bo {»stala od dno do dne slabejša. Mesto ne more dovoj! hitro pompsti dovolj vodo za potrebe vseh ljudi v mostu. Pritisk vodo Je preslab v nekaterih okrajih, da bi dobili ataaovalci v gornjih nadstropjih dovolj vode. Voda sa ufiorablja tako hitro da Je sploh nimogoče prsčiatiti, temveč so jo mora primošavati • kemikalijami za varnost. Tu Je nevarnost za bolezni vsled slabe vode, nevarnost za ogenj, kor vodni pritisk nl dovolj močan, dati dovolj wm1c v potrebi proti ognju, Splošno merjenju vode bo pro-nuhaio s takimi nemarnostmi ln spuščanja vode, Ho zagotovilo dovolj vod« vsakomur vsak čas, čist«, prečiščeni; vode ln dovolj < v slučaju ognju, ter znižalo vaš račun. (Advertisement.) DA BKUHA6 DOBRO PIVO, PI8I I»0 NASE PRODUKTE. imamo v sslogi olad, hmaij, sladkor ia vaa druga potroiiMfsa Poafcaalia ia sa praprlšsjta, da Ja dama pri kuhani vadaa la i<«JMjšl la Ur (Marijam, shuMUarjam Is v dalalaa lalasnina damo prlmaroa pa* paat pri vašflk aoioMlih, PtšUa pa uifonnaaija aai FRANK OGLAR, ' 1 •401 ftopartsr Atoaaa ( lovalaad. a VELIKI IZLET O PMILIkl TIHOCLBTNICK TRETJI HKVATHKI VHKHOKOLHK! IZLET I V ZAGREBU X . ZVKUKIN BRZOPAtNIKOM 29. JttLUA I0IITANIA KATKO I OflPLltJR 18 NMW YORKA Zsbotoniii *i, da ja At^H—i* alulbaai aokalahi paitnfc in isloMI bodo Haaii »iolkaMa Aakalea aa potu kakor tudi v Za*" »>u. Zalša* na Mt» iratjoffa raxrads koMo« is Na« Vorka ia oa&oj. Za#rab prirodi »prolam l«la«n(kom laga pamlka. Za «e»o*etov tu na kmetih?" Tako je čebetsls dan na dsn. In nič ni pomagalo, če sem ugovarjal : "Minka, glej, ti hudo pretiravaš! Prosim, tri meščanske sobe imamo. In za nas je to popolnoma dovolj. Saj ao še te navadno prazne, ko sem Jaz v uradu, ti v šoli. In kaj segečeš o podstrešju? V nadstropju tretjem smo. Pa kaj zato? Gor prihaja manj prahu in manj ropota. Ce ps stanujemo v predmeetju, še to nikakor ni na kmetih. Pa ko mlado- bi tudi bilo, Imsmo ps čistejši zrsk in pa zelenje naokrog. Li ni na tis, smpsk da Jih položiš lah Um popkom v zgodnji let ju, preden "počijo. J_ Drugi dsn je pa že zoftt pela staro pesem: Ti trije borni kabinetki —" In jsz, kaj češ? Vdal sem ee. Sicer ne njej. $og mo wuj! To bi bils lepe vzgoja, kaj7Ampak vdal sem se svojemu treznemu rszsodku. Mh 1 sem si mislil, s tremi sobami res težko izhajaš. TO se pravi, niti me izhajaš ne, ker samega sebe v resnici nimaš doti ni kam, ni kje. Kaj ne? V spalnici se spi, v jedilnici se je, v posetnici se sprejemajo poseti. Torej kadar ne spiš, ne ješ in pose tov ne sprejemaš, tedsj si si pravzaprav 'brez strehe. In Če se hočeš pri svojem ognjišču greti, moraš iti naravnost k Štedilniku v kuhinjo, nota bene, ako kuharica nima nič zope^to. Potemtakem je nedvomno, da bi potreboval še ene lobe, takole sam za se. Ps preprosta bi morala biti, brez tiste lej etične navlake, ki je samo v sitnost in spotiko. Prod vsem na j so ob njenih stenah brez prerekanja vali tobačni dim, in pa noge naj imajo neomejepo prostost v njej, ds nisi primoran jih polagati ssmo • i % - 4j PHOSV tako?" Toda opravil nisem nič, prsv nič. Samo nosek se jI je obesil. Veste, tisti fini nosek, ki, kakor izklesan iz belordefcfa kristala, v svet štrli izzivnodrzno. Pa jamici v nosku sta se Ji nspell; pravzaprav napeli ns, ampak napenjali sta se, enako snežnobe* ko prav tako na stol In kanape, če ti prija bolj tako. Tako, da naša Minka ima le prav. Saj pravim, soli pa hna, soli, dekle In pa jeziček ns prsvem mestu. Zato pa, ko jfejpet nekoč odvila svoje orgelce, ustavim njihovo drdrsnje, rekši: "Minka, potolaži ee! Sicer ne, ker ti tako želiš, temuč ker je naš loži zares neroden in nepriprsven, gs mislim spremeniti. Pravkar lutkam po enoaslli, če bi bOo kje kaj ugodnega sa nas!" Zdaj bi pa morali videti, kako se je zsblisnilo v njenih plavih očkih. Kskor kadar so v lepi. j sani noči utrne zvezdica na neizmernem, modrem nebu. pa poskočila je ter tlesknila t ročico ob ročico, da je kanarček v kletki tam ob oknu vee preplašen sfrfotsl s perutmi, kužek Rjav ček ps, ki je dremal ns preprogi pod pisslno mizo, privzdignil glavo in s svojimi veliki očtni začuden gledsl njo in meno* Pa Minks ju je krnelo pomirila. Najprej je vlekla h kletki stol, ter stopivši nanj, je zsčela kanarčku pripovedovati novic novico, nato pa se je spravila k Rjavčku pod mizo, ter ga gladeč po jtnehki dlaki, obvestila o nameravani selitvi. In ko je kanarček zopet zapel, RjavČek zadremal, tedsj **m prišel jsz ns vrsto. Okrog vratu se me je ovila ter me poljubila, kakor zna ssmo nsšs Minka. Nato pa mi je rekla: "Veš, papa, po anonaak ti ps ni trebe ksr nič listkati. Jaz že vem za stsnovsnjc. Včeraj sem si ga ogledale." "Pojdi nol Ti si si ga ogledala Kje neki 1" "Bes, res I V Osojnikovi vili. Osojnikovs Lada mi ga je pokazala, ko svs šli domov 1z'šole. Ps prsv priprsvno je in prav moderno. Veš v mezsnlnu je in jsz „wiwffl"«i' nista--n."-. 'rMmumismtoatHiamui^uimtitoii^iHBiaiHnaSBSBBBaBBBBBMBMpp^^ MEDVLADJE SOCIALEN ROMAN, • Hpissl Jože Pahor,, PRVI DEL. i* L Bilo je spomladi lrta 1918: vojna pomlad, težka In mračna, z vodno šlrjim prepadom med gladom in izobiljem, z onemoglo upornostjo v zrsku ln s podzavestnim pričakovanjem nečesa velikega, izrednega, kar porajajo samo stoletja ln česar v vsej Širovi ln pomembnosti • slabotno človeško bitje niti ne more pnev pre-motrlti, kaj še, ds bi pojmoVslo, ds bi doumelo ... Vlek je planil iz predore, v žvepleh, jedek dim so bili zsvltl vagoni. Z živim čebljanjem so hitela dekleta odpirat okna, dasi je ie tu in tam nedostajalo stekel, in svež, prijeten frak ae Je vili v drveči voz. Vzlic temu se mož, kl je sedel v kotu pri oknu, ni mošel odkašljatl. Pobledel je In oslabel hkrati in začutil v srcu v bodeč, kakor bi imel srčno napako. — Ne sme me zmagati — je popiislll — zdaj, ko sem že napol rešen! NI bilo prvič, da ga je tako obšla slabost, le kašelj gs je danes dušil mučneje ln trdo-vratneje ko kjisj poprej, — Polno žvepla je v dimu — je menilo zdravo, čvrato dekle, ki je opazilo, kako se mož bori sam s seboj* ter mu ponudilo vina. Izpil Je požirok, se zahvalil, nato pa je vstal, trudno In težko, da ga Je dekle gledalo, ter se opotekel do vrat .Vonj pomladi ae je dvigal Iz doline in prinašal poživljenja in moči. Izčrpani mož je pil zrak a polnimi pljuči, kašelj se je umiril, odleglo mu je. » Ko pa so na prvi {>ostaJi stopili še novi potniki v voz, večinoma ženako, je vzel syojo prtljago, kovčeg in nekaj zabojčkov, ter se preselil v naslednji vagon, ki je bil skoro prafen. — Od vojakov gre. kaj pa! — so ščebetala dekleta za njim. — Hudo so ga zdelali, reveža! — Ivan Slak se je res vračal od vojakov, kjer ' so ga mučili od prvega vojnega dne. Kaj je preatal, kdo naj pove! Kolikokrat si je želel smrti, ob pohodih, ko ho požari kazali pot, v viharjih, v nočeh brez konca, v urah obu|>a in groze in blodnih halucinacij, ali je vse to res, kar Je življenje vrglo nad nje. nad vso to množico, ki tava ž njim kakor izbičena čreda is polja v polje, iz gitr.- v goro. iz noči v noč! Čemu ta grmada muke? se Je vprašal v trenutku oddiha, ko se je ozrl nazaj. Ali zato, da nas prenovi, da vstanemo novi ljudje iz polja gro-bov? Ali nam je usojeno, da izpijemo kolih do dna. atrašni kolih trpljenja? Samo luč užgl, o VečnJ. če Je tako, du se očem odpre, čemu to trpljenje! Da In.mo videli, da najdemo pot is blodenj in Iz globine noči! . In kakor dn ni v ne h velikih muk dovolj, je prišla napoaled Se bolezen. I* s svojo žilavo narevo jo je Slak zm«iml in okreval. A niao več vedeli, kaj bi t njim. in tako se je zgodilo, da ga je obvent i In poklicalo, naj ae vrne v domovino, ki je razrušena in ki potrebuje delavcev. Bil je namreč stavbni risar in kot t*, kega ao ga oprostdi. Vrlic oprostitvi js moral še dolgo čakati, da je stopil na ayobodno ulico, kamor al več mojjla za njim železna roka nasilja. Napoaled. naposb-d vendarle velike ura rešitve 1 A ni je ttordravll s vriakom. Rešil ae je, toda kakšen! Udrtlh lic In globokih oči, a tesnim opominjanjem v srcu In trudnih korakov, krfkor bi bil »tarae v sedemdesetih letih, nagibajoč se nad grob, dssl v v dvainštiridesetem I A rešil se je in upe, da zs vedno. V oddelku, kjer je odložil svoje reči* • je sedele tridesetletna dama, že prerazkošno oprav Ijena za daljše potovanje, z dvema otrokoma, kl sta bila istotsko v finih oblekah. Vjprai je, če ni morda zasedeno, ter Se pomaknil k oknu, ds bi bolje videl dolino. Ko se je ssdnjič vozil po nji, je počivala v trudnem poldnevnem solncu v vsej svoji dozorevsjo&l lepoti. Odhajal je tedsj v vojake. Pozneje nI več imel sreče, da bi jo videl. Slina vojna vihra je šl* v tem čez njo In vrgla ob tla Jn uničila, kar jo vekom kljubovalo. Zdsjf ko se je vrsčal, ko je gledal razore, skeptsne od vozov po sredi dolgih seno-žetl, ko je strmel nad neštetimi potmi Jn cestami, ki so se šjroko.gnele ksr v sredo njiv, ga je zsbolelo srce. Žalostno so bežali ob progi rs£ dejani vinogradi in muka se je čula iz njih. Redke oblomljene in pohojene trte so se vlte%» nemimi zemlji, klicale so, ds so preživele Vs4, s ds jih je konec. 1 — Do tuksj je streljslo — je spregovorila gospa, ko se je ha brežlnl pokazala ln naglo Opat skrila hiša, ki ji je nedoetajal kos sf-ehe. Pogledala je sopotniks in spreletels jo je, misel, da je najbrže sušičsv, ker je neprestano poksšljevsl. — Ds, čssnlkl so poročsli — je odgovoril Slak pozorno in isksl po spominu, kje je, neki že videl to dsmo, ki se mu je zdele tsko znana. — Ljudje so ss že vsi vrnili, pravijo! — Ssj še bežali niso od tu; kvfečjemu naj-premožnejši t Gospe je govorile nekoliko pretirano, u-motno. S samoglasniki brez barve, vendar ni bil Slaku razgovor neljub. V zadnjem polletju ae je nekoliko otresel svoje mrkoetl. Kofikor strsšnejše je postajslo trsjsnje vojne, toliko bolj so se ljudje zbllževsli, če so govorili isti jezik. Tudi Slsku samemu, ki mu je trpljenje le Še povečalo mračnost, se je oglašala ln utrjevala misel, da se mora sovraštvo'umakniti ln da se morajo umakniti predvaem one smešne razlike, ki so Jih ljudje tako radi in tako umetno gojili med seboj. > — Katera reka je to, mama? — je vprašala deklica, ki je ves čaa atala pri širokem oknq. Bila je zdrava in krepka, pravo naapro-tje dečka, ki je sedel bled ln trudnih oči zraven matere. — Reka Vipava! Ali je ne poznaš ? — odgovarja mati. Z napetim zanimanjem zre po ravnini, vsečrez prepreženi s širokimi cestsmi, ki so že zspuščenc, čeprav so uničile krimno polje. V daljavi Je videti na njivi žensko In včasi sključenega starca, ki ga svetopisemoks kletev zasleduje daleč v leta počlvanja in onemoglosti. — Ah, kaj so napravili iz naše lepe doll-nsl W — Kakšna mora biti Šele Gorica — meni Slek — Gorica, ki je bila toliko čaaa sredi ognja! železniški Uri so se zsčeli množiti, bližala se Je postaja. Koder so se prej širile njive, se rasgrinja zdaj črna pušča, prerašla a plevelom In divjimi rastlinami, preprežena z vegastimi. zarjavelimi tračnicami. Prva razčeanjena debla umirajo ob poteh. V daljavi na levi pa. na prekopam rebri, po kateri se vi je jo zavinkaste poti, lnt)\ je videti kar vea gozd skleščenih dreves, nič vUjih od mota, čudovito podobnih okame-jjpomu polku. . In kakor daleč se spenja proti sah<*1u to m trmo, viaolto ozidje Krasa, povsod slsdoM besnih apokaliptičnih jezdecev, glahlh »slepih v strašnem poletu. Nad skalnim si-dom pa ae bočl kopa. najstrašnejša v vaem tem ■»miškam ozemlju. Vea hrib eno samo pokopali* • , preorano a streli vsenavtkriž, da j* Mtnljs irgubila zveznost In nI več mogla drftstl sstuca \ v sebi l bom imela ondi svoj Veš!" + Na glas bi se ji bil porogal toda pri izgovoru besed mezanin in budoar je tsko ljubko zaokrožila svoje rožnste ustnico, da nisem mogel kaj, da bi ji ne pritisnil nanje gorkegs poljuba. "Kako pa veš, kaj je budoar?' sem jo nato smčhljaje vprašal. "Seveda vem. Kako bi ne? Se sem čitala v maminem žuraalu In tam sem brala, da ga ima vsaka dama, comme fl fault." Tako svg se pomenkovala, ona z važno raenostjo, jsz ps šsleč se z njo. Pomenka konec ps je resen bil zs oba. Kar naenkrat namreč mi poeadi klobuk na*gla-vo, sileč, da naj grem najemat stanovanje, sicer pa bo sama šla Jsz sem se ji seve Uprl. Tods ko je, porabi vši vse razloge, ki,so govorili njej v prid, segle po solzah, katere so, debele kskor grah in svetle kakor rosne Kapljice, kadar jih oblije solnce z zlatimi prameni, zsčele leeti po baržunu njenih rdečih lic, toda je strls moj upor, ker vse drugo prenašam legije, samo. solzs ne zlasti onih naše Minkol ne. Zato aem šel ter stanovanje res najel. Pa moram reči, da ne frsd, ker je v resnici *ik bilo komfortsbel. Ssj pravim, kus ps ima dekle! Predvsem ml je ugsjala Četrta soba. In ta, sem mislil, bo kakor nalašč za ta. Poseben vhod Tsko je prsv I To je, kar sem rf že odnekdsj želel. Ker včssih je prespeto sitno, če drugi vedo, kdsj ds prideš v postelj, ko niti sam za to ne veš natančno. Za kadilnico jo pa prirediš na ta način, da vanjo ne postavil ničesar, čemur bi škodil dim ; ps bo. In iz podstrešja privlečeš tisto staro zofo, ki ji tudi blatni čev lji ne morejo storiti kvara. Na kratko,' v novem stanovanju s urajmaš življenje pO vzorcu mno-goopevanih idil brez svilenih vezi oblizane kulture. Tako sem obračal jaz, papa; toda obrnila je Minka, hčerka. Preselili smo se res v moss-nin Osojnikovs vile. Pa kaj hu-dir, ko sem v novem stanovanju prav tako ostal brez strehe, ks-. Jcor sem bil brez strehe V stanovanj u.^icer je bilo jasno ih odločno mojo mnenje, ds bodi če-tfrta sdba same. Ps vse zastonj f Minka jo je hotela za budoar ps je bild. Seve ksr sstos od sebe ji tudi ni padla v naročaj, ker besedni boj Je bil srdit to je tra-jal dokaj časa. Toda ko se je Spustila v jok, je zaplakala tako milo, da bi,ee moral pesoglavec omehčati, kaj li jaz, ki v imam Minko tako neznansko rad. Iz nebesnomodrih očes se jI je ulil potok solza in gissek se ji je od ihtenjs trešel kakor srebrnoči-sti zvok žslujoče. strune. Tedaj se ps nisem mogel dslje ustavljati. Tako čudnomehko mi je postalo tam nekje pri srcu, da sem ge komaj premagoval, da nisem sam omahnil iz ravnotežja. ^ No, Minka, no! Nikar tako!" aem nekam votlo rekel. "Oči ai pa ni treba Izjokati. Ravnokar sem se domislil, ds se zame v i-atini ne izplača lastna soba, ko sem redkokdaj doma. Pa imej vbožjeime svoj budoar, če ni drugače." In res, kakor se po sprilski plohi namah izvedri, tako in še nagleje se je Izjssnil njen obrazek. In ko je obrnile v me po- gled, motreč, li resno mislim, •kar sem ji obljubil, so na njenih žametnih trepalnicah še sicer viseli rosni biseri, tods srn j i očki nje sts že bliščeli v polnem svitu vedrega neba. Nato pa se js zavrtela od veselega presenečenje, ds ji je kratko krilce zs-frielo v kolobarčku, zlstorumeni laski pa so se ji usuli po ramenih, ds so bili kakor bajni žarki lunine svetlobe, kadar se ulijejo čez snežno plan. Obenem je pa tudi Že zapela: "L,ameur est un p*tit gamin, p'tit gamin, pftit gamin." "Minka, Minka! Ali ne znaš nobene lepše!" sem ji nato ogorčen rekel. Sedaj ps je stekla h glšsovir-ju, udarila na tipke, ao reve bolestno zaječale, ter nagnivš) svojo kodrasto glavico nalik nedolžni grlici, ki, zibaje se ns brezovi vejici, zapoje pomladnemu solncu svojo prvo himno, je dra-, .šesto pričela: "Kako te bom ljubila, Jf ko me srfek boli — boli? Ta lanski moj šocek pozabljen še ni — še nI. * , Pozabljen bi bil, • ko b' tako luštkan ne bil; ker je luštkan tako, . ns pozabljen ne bo." P|?| Jaz yevež pa, k i bi se bil od ginjenosti skopaj zjokal, pevčlco pa objel najrajši in poljubil, sem moral čelo nagubančiti in reči s karajo$im glaaom: "Kaj pa je to zopet, Minka? Ali te takih pesmi učijo v šoli?" "0 ne; v šoli pa že ne. 0 nel Ali veš, od koga sem se je nau- SOBiOTA, 27. JUNUit šila? Kaj? Ali ne veš' be." Od M * "Pojdi no! Kdaj neki" jo začuden vpraša!. "Ali rčs ne veš? Oh J® Z dr. Brlezovega god^^ prišel jako vesel domov J* vee čss prepeval, ko ^ ' jrsvljsl. Ps tudi »ene 8i ds sem poslušala, ker Ali pi? Cuj! |■■ j« leg "Kako te bom ljubila I ko me srček boli — boli?*] "Vidiš Minka!" sem n M J jevoljen. "ker nimam svoje be, pa je tako. Zare« bi mL bflo treba." . • "Čemu neki? Kadar bom vb doarju, te Itak ne bom sliaals. 1 ps, Če boš ravno hote! u»s lahko hodil vanj opravljat in pet." To izrekši, pa je takoj prid, z urejevanjem. In hitela je z ni večjo naglico. Med delom pa tiho pela, venomer ponavljaj refren: _ "Boli — boli." S pohištvom, ki ji je bilo j razpolago, je izhajala za silo. S mo nekaj pavovih peres in ve kih, pisanih pahljač sem mor še nabaviti, da Jih je razobe« po atenah in po kotih. In ko bila eoba pr njenem okusu w jena, se je izselila vanjo s gV0 punčko. Pa tudi kanarčka 8 kle ko je prenesla RjavČek pa sam od sebe šel za njo/ (Konec prihodnjič.) šgHiraJte u "Proiveli" OBRT SPADAJOČA IELA. Tlaka vabila aa veaelice in shode, vizitnice, | časnike, knjige, koledfarje, letake itd. v sloven- i i akem, hrvatskem, slovaškem, češkem,, nemškem, ' 9 angleškem jedka in drufih. ! APELIRA Is Na Pa. Jsy M TOKOVNE NAROČA V SVOJI - TtSKABSL S • • i »V- **,-' II I JI'; i i v . CENE ZMERNE, UNUSKO DELO PRVE .VRfJTE. V8A POJASNILA DAJE .VODSTVO TISKARNE. Pišite po informacije na naalov: S.N. P. J. Printer?, 2657-69 South Lawadale Avenue, Chicago, HL J TAM SE DOBE NA 2EU0 TUDI ,VSA UST-« MENA POJASNILA. n m m m-m m m m i ZAKAJ SE TISOČE LJUDI poolašnje nss pri pošiljsaja denarja v stare domovino? Zate ker ao aaše v najnižjo la vssks pošfljatev je izplavam NAŠ PLOVBENI ODDELEK Imovina $20,000,000,00 ___srlJsro sa pe^ovaaje ss VSE^OKOLSKJ IZLETI ZAGREB s velikim parnlkem AQUITANIAV kateri edpotojs k New Yorka 29. jalija, 1926, U a penebnim viškom Is Psrizs < Zagreb. Naši zastopniki akrbe ss Vss in ss vsšo pritijsgo med potovanji* Pišite sa pojaaaila. KASPAR AMERICAN STATE BANI ' 1M0 Bine Uand Are, TOfal 1». nlke CHICAGO .... itLINOlfc Ml Kl pujbmo VASS VLOGE V, JUGOSLOVANSKIH MNAKJ®