TRGOVSKI LIST
Časopis za trgovino^ industrijo in obrt.
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za 14 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici Dopisi se ne vračajo. — Štev. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.
LETO X.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, 11. oktobra 1927.
Telefon št. 2552
ŠTEV. 117.
Izjemno stanje za trgovine v Ljubljani?
Pred dnevi je organizacija trgovskih nameščencev potom plakatov razglasila, da je g. minister za socialno politiko naročil g. velikemu županu ljubljanske oblasti, da nemudoma uredi v Ljubljani vprašanje odpiranja in zapiranja trgovin in to po načelu osemurnega delovnega časa. Nimamo še potrdila o avtentičnosti te vesti, toda če je resnična, je tak ukrep vsekakor unikum, ker se v času najhujše poslovne stagnacije, ko se v naj-opasnejši meri množijo konkurzi, uvajajo mere, ki pomenijo za trgovce v Ljubljani pravo izjemno stanje. Proti takemu načinu reševanja vprašanj odlične principielne in praktične važnosti ne toliko za posameznike, kakor za celokupni razvoj trgovine sploh, moramo najodločneje svariti, kajti zahtevati pač smemo, če se že prezira gospodarske potrebe, da se vsaj spoštuje zakon.
Gre pri tem za dve vprašanji: za vprašanje uvedbe osemurnega delovnega časa in za vprašanje določitve odpiranja in zapiranja trgovin.
Vprašanje delovnega časa za trgovine, ki je ostalo po zakonu o zaščiti delavcev do danes še odprto, ima po izrecnem določilu tega zakona urediti g. minister za socialno politiko, sporazumno z g. ministrom za trgovino in ind. in to po zaslišanju zbornic.
Zakon o zaščiti delavoev pooblašča ministra za socialno politiko, da sporazumno z ministrom za trgovino in po zaslišanju zbornic uredi to vprašanje tekom 6 mesecev. Prešlo je 6 mesecev in kmalu celo polnih pet let, slišalo se je med tem časom o načrtih in raznih poizkusih za ureditev tega vprašanja, pa ni šlo. Danes se hoče rešiti to kar čez noč, ne da bi se niti zaslišalo onih, ki so za to po zakonu Poklicani!
Tudi za ureditev odpiranja in zapiranja trgovin se imajo po zakonu o zaščiti delavcev zaslišati stanovske organizacije.
Kako je mogel tedaj g. minister za socialno politiko rešiti obe vprašanji
v	lastnem delokrogu in to brez zaslišanja interesentov, si pač ne moremo predstavljati!
Tudi si ne moremo predstavljati, da bi mogel g. minister za socialno politiko določiti delavni čas za obrate, ki sploh ne zaposlujejo pomožnega osobja. Določila zakona o zaščiti delavcev se nanašajo pač samo na obrate) zaposlujejo pomožno osobje. Določiti delovni čas pa samo za obrate, ki zaposlujejo pomožno osobje, kar edino spada v njegovo kompetenco, in pustiti obratom brez pomožnega osobja polno prostost, bi pomenilo ustvariti anarhijo, ki bi mogla število brezposelnih pomočnikov samo še povečati. Zato predvideva zakon soglasje ministra trgovine in predhodno- zaslišanje stanovskih organizacij, sicer je rešitev nemogoča.
Kakor čujemo, se hoče čas odpiranja in zapiranja urediti za vse obrate enako, dasi mora biti vsakemu ynano, da se isti recept ne da uporabiti za vse stroke, če lahko odpremo modno trgovino ob 8. uri ali tudi kasneje, ne moremo tega storiti n. pr. pri Špecerijski, delikatesni trgovini. 1 udi more n. pr> trgovina s šolskimi potrebščinami, ki se ne otvori vsaj četrt pred osmo uro, ostati zaprta celo predpoldne, ker je pač vsakemu znano, da so dijaki ob osmi že v šoli. Vsak objektiven človek, pa najsibo kdorkoli, mora priznati, da se v praksi tega vprašanja po enotnem vzorcu ni-
kakor ne da rešiti in da je tu vpošte-vati poleg interesov pomočnikov tudi interese komsumentov, katerim imajo trgovine v prvi vrsti služiti!
Že iz gornjih razlogov ni mogoče verjeti, da se bodo dali taki ukrepi izvesti brez sodelovanja ministrstva trgovine in brez upoštevanja onih, ki so na tem predvsem interesirani in katerih mnenje je tudi po zakonu predhodno zaslišati.
Slednjič se nam vsiljuje vprašanje, zakaj naj se uvedejo take mere samo za Ljubljano? Zakaj se ne uvedejo take mere v Beogradu, kjer bi bilo to bolj potrebno in utemeljeno in kjer bi imele centralne oblasti priliko opazovati posledice takih eksperimentov? Zakaj ne v Skoplju, v Sarajevu i. dr.?! V Sloveniji, kjer smo dosegli vsaj prilično visoko število konkurzov, kjer se z vzorno pridnostjo izterjujejo davki, neizprosno izvaja zakon o pobijanju draginje, niso danes, ko se majejo tudi že stara, solidna podjetja, za izvedbo takih ukrepov najugodnejša tla. Zato bi bi-
lo	nujno želeti, da se to vprašanje obravnava s polnim in vsestranskim upoštevanjem stvarnega položaja in stvarnih potreb.
Predobro poznamo in visoko cenimo g. ministra za socialno politiko, zato smo prepričani, da se tudi pri tem vprašanju ne bo prenaglil z ukrepi, ki bi postavili slovenskega trgovca v izjemno stanje napram drugim trgovcem v državi.
Kaj je z vodstvom ljubljanske podružnice hipotekarne banke?
Kakor smo poročali v sobotni številki »Trgovskega lista« bo s 15. oktobrom t. 1. pričela poslovati v Ljubljani podružnica Državne hipotekarne banke. Je že čas, da prične enkrat z delom, toda nekam čudno je, da ljubljanska podružnica do danes nima svojega vodje. Mesto upravnika te podružnice je bilo razpisano že v marcu tekočega leta v I. kategoriji, 4. grupi državnih uradnikov. V natečaju se zahteva od kandidatov poleg fakultetske naobrazbe tudi 12 let državne službe.
Dasi se je prijavilo več kandidatov s polno kvalifikacijo in je bilo objavljeno, da se bo imenovanje izvršilo po skupščinskih volitvah, se to do danes ni zgodilo. Postopanje centrale v Beogradu, kakor tudi ministra se nam ne zdi pravo. Mesto, da bi imenovala upravnika, kakor veleva razpis, je Centrala poslala v Ljubljano provizornega vodjo. Temu je, kakor čujemo, oskrbeti vse priprave za redno poslovanje in sicer glede uradniškega poslovanja in poslovanja ostale uprave. Proti temu postopanju in zavlačevanju definitivnega imenovanja moramo protestirati in apelirati na upravo Hipotekarne banke v Beogradu ter na pristojnega ministra, da postavi za upravnika podružnice Hipotekarne banke v Ljubljani vodjo, kvalificiranega tako kakor zahteva razpis. Mislimo, da so z nami vsi Slovenci, ako zahtevamo na tem mestu Slovenca, ki pozna naše gospodarske in finančne prilike iz daljšega opazovanja ter mu je tako sodna kakor finančna in politična uprava v Sloveniji in tudi zakonodaja dobro znana. Upravnik takega zavoda, ki bo pričel s svojim delovanjem v Sloveniji, mora točno poznati krajevni položaj in vse druge prilike, ki prihajajo v poštev. Imeti mora polno kvalifikacijo, zakaj od njega je v prvem redu odvisno, da pride delo in delovanje zavoda v pra-
vi	tek, kakor tudi, da dobi že takoj v začetku potrebne dobre stike z zavodi in interesenti.
Dr. Metod Dolenc:
Prisilno poravnalno postopanje in naši trgovci.
I. Splošno je znano, da se bije boj pro in contra, ali se naj uvede znova prisilno poravnalno postopanje, ali naj se ta uvedba opusti. Naj predvsem opozorimo, da smo imeli v Sloveniji in Dalmaciji od bivše Avstrije prevzeti zakon o poravnalnem postopanju, ki pa je bil z zakonom o proračunskih dvanajstinkah za januar in februar 1922 z dne 30. decembra 1921 nadomeščen z zakonom z dne 18. aprila 1916 o prisilni poravnavi, veljavnim dotlej le za ozemlje Hrvatske in Slavonije. Nastale so osobito v Srbiji in Bosni zmede, ker je bil trgovski svet za tak zakon prav tako malo pripravljen, kakor tamkajšna sodišča, ki niso bila ponekodi prav nič na jasnem, kako je zakon smotreno uporabljati. Govorilo in pisalo se je na eni strani o tem, da je treba poravnalni zakon ukiniti, na drugi strani, da ga je obdržati in izpopolniti. Prišlo je do tega, da je kojigres trgovskih in obrtnih komor v Beogradu 1. 1924 zahteval, da se poravnalno postopanje odpravi. Kongres pravnikov pa je v septembru še istega leta obravnaval dotično vprašanje kot kongresni tema in je v svoji resoluciji, ki je bila z ogromno večino soglasno sprejeta, ugotovil, da se je v načelu dober zakon o poravnalnem postopanju v praksi vendar le pokazal za neuporabljiv, ker omo-gočuje nepoštenemu delu trgovstva velike Zlorabe. Zato pa je kongres zahteval čim hitrejšo reformo zakona, ki naj ščiti poštenega dolžnika, pa tudi daje potrebno obrambo interesom upnikov, pa tudi javnemu interesu. Kako pa so bili začudeni pravniki, ko je prišel budžetni provizorij z dne 31. marca 1925, ki je zakon, ki je prišel pred komaj 3 leti v veljavo, kratkomalo popolnoma ukinil. Sedaj se je začela vnovič stara borba: Zopet se zahteva prisilno poravnalno postopanje, kajti inozemski trgovci se seveda raje poravnavajo z 35—45%, nego da bi čakali leta in leta na kon-kurzno svoto 5—8%, med tem pa gledali, kako stroški konkurza rastejo od dne do dne in včasih tudi požro vso imovino. Od inozemcev pa odvisi v veliki meri naš kredit pridobitnih slojev. Na drugi strani pa se pojavljajo absolutno odklonilna mnenja, ki ne puščajo ni lasu na zakonu, ki bi bil še dober.
II. Baš sedaj, ko se vrše nekakšne ankete med industrijaloi in trgovci, ki naj se izjavijo o svojih željah, poslal nam je ljubljanski veleindustrija-lec zanimivo pismo, v katerem piše, da so on in njegovi tovariši zoper uvedbo poravnalnega zakona brez istočasne temeljite novelacije obstoječega konkurznega reda in utemeljuje to zahtevo tako-le: »Med vojnimi leti nastali zakon o prisilni poravnavi je bil v tedanjih časih potreben, ker ga je povzročila devalvacija denarja, ko ni bilb zadosti blaga in so nastopile druge nevarnosti za trgovstvo. Vseh teh nevarnosti danes ni več in more nastopiti radi tega neplačevitost samo v Primeru bolezni ali nesreče. Za takšne položaje bi bil zakon o prisilni poravnavi pač umesten. Nastati pa utegne neplačevitost tudi še radi lah-komišljenega poslovanja vsled nere-elne dobičkaželjnosti ali pa radi kvalificirane nesposobnosti trgovca, ki vodi posle. V tem poslednjem primeru pa naj se poskusi izvensodna poravnava in če do te ne pride, naj se trgovec ovadi sodišču, ki pa naj ne po-
stopa ž njim tako, kot je to sedaj v navadi, namreč premilo, marveč zadene naj ga vseskozi tista kazen,\ kakor je predpisana za vse druge, ne-trgovce.
»V splošnem poslovnem prometu mora predvsem vladati nasprotno zaupanje. To zaupanje pa je zelo omajano po mnogobrojnih insolvenčnih primerih zadnjih let, a moglo bi se zopet vspostaviti edino-le z novelacijo konkurznega zakona, ki bi izvedel iz-premembo doslejšnega pojmovanja in uvedel strogo izvrševanje.«
»Po trgovskem pojmovanju bi bilo smatrati za kazniva dejanja sledeče praktike:
1. Če trgovec, kakor je to postalo v zadnjih letih običajno, ponudi 40 do 50% poravnalno kvoto, je storil s tem že hudodelstvo nezvestobe; kajti popolnoma izključeno je, da bi prišlo pri reelnem, previdnem trgovskem poslovanju do pasiv že tekom enega leta. Tako velika pasiva morejo nastati le na ta način, da je trgovec, ki mora po zakonu voditi knjige in napravljati vsako leto bilanco, svojo neplačevitost že spoznal, pa je navzlic temu pasivno trgovino vodil naprej in v polni zavesti svoje neplačevitosti dve ali več let kupoval blago, eventualno to blago, da pride do denarja, prodajal pod ceno. Z odgoditvijo priglasitve insol-vence skozi več let pa je z denarjem, zaupanim mu od upnikov, živel in ga
—	zapravil.
2. Kaznivo dejanje je dalje še opustitev ali nemarno vodenje knjig, opustitev naprave bilance, lahkomišljeno poslovanje in nakupovanje, nebriž-nost za pravila trgovske previdnosti pri prodaji, ker si s tem nakoplje mnogo in velikih dubioznih terjatev.
3. Prenos realitetnih vrednosti, imo-bilij, na ženo ali druge sorodnike in prijatelje, kot n. pr. dota na otroke. Če gre za tak prenos, ki se je izvršil v dobi štirih let od dne priglasitve neplačevitosti nazaj računjeno, treba bi bilo konstatirati, ali ni nastala ob prenosu pri tedajšnem položaju situacija, da je podjetje oslabelo. V tem primeru naj bi se morale vse prene-šene imovinske vrednosti vrniti podjetju nazaj.
4. Tudi nesposobnost za vodstvo trgovine naj bi bila kazniva, za nesposobne je šteti tudi nezavarovanje zoper elementarne nezgode, ki bi se bile dale z zavarovalnino kriti, pa so ostale nekrite.
Vsi trgovci, ki zakrivajo eno izmed gori navedenih dejanj, naj se od konkurznega sodnika radi kvalificirane nezvestobe izroče državnemu pravd-niku; njihova kazen pa naj ne bo, kakor po doslejšnji praksi, mila, ampak eksemplarična.
Na vsak način potrebujemo tudi noveliranje konkurznega zakona, da ozdravi in se dvigne renome jugoslovanskega trgovskega sveta v inozemstvu. Od tega pridobe tudi debitorji, ker bodo radi preteče kazni spravili svoje poslovanje v red in še v prvem letu apelirali na prizanesljivost upnikov. S tem bi prišlo prav gotovo do plačevanja visokih poravnalnih kvot, kar bi imelo zopet za posledico, da bi se več izvensodnih poravnav posreči-
lo,	a konkurzov bi bilo seveda manj. Pomagano bi bilo ne samo pekuniamo debitorjem, ampak tudi kreditorjenv ker bi imeli manj izgub. Celokupnemu jugoslovanskemu trgovstvu in industriji pa bi oster konkurzni zakon prinesel v drugih dobavljajočih državah sijajno spoštovanje, pa tudi več zaupanja, kakor ga imata sedaj.
Nujno je priporočati, da se vsaka
izjava o načrtu za poravnalni zakon, naj bo pritrjevalna ali odklonilna, presodi kar najnatančneje s tega vidika, da-li ne tiči za izjavo dobičkaželjnost ali kakšen poseben interes izjavljalca.
Niti industrija niti veletrgovec nimata interesa na tem, da bi insolvent-ne trgovce s prisilno poravnavo vzdrževala v njihovem položaju; kajti ravno taki trgovci oškodujejo s prodajo pod ceno za časa pred poravnavo li-ferente in dobre, renomirane trgovce na tem kraju, tako da tudi poslednji trpe na svoji boniteti. S takimi dejanji se ponižava občna poslovna morala; to mora vsak. logično misleč, pošteno delujoč tgovec potrditi. Kaj pomaga, če se ustvarjajo poravnave, pri katerih plača debitor en, k večjemu dva obroka, pa že hlepi po novi poravnavi in s tem po reduciranju svoječasne poravnalne kvote. Za to ponavljamo, da industrijalci striktno odklanjamo poravnalne kvote. Zato ponavljamo, da da se izda samo za tiste primere, ko je konkurzni sodnik po vestnem pre-vdarku, event. po zaslišanju prič za trdno ugotovil, da je insolvenca nastala v resnici vsled nesreče, kakor so bolezen, elementarne nezgode (poplave, potresi, orkani), ali pa vsled velikih nepredvidenih konjunkturnih izgub.
(Konec prihodnjič.)
češkoslovaška trgovska bilanca.
V	lanskem septembru je znašala aktivnost češkoslovaške trgovske bilance 116 milijonov Kč, v letošnjem septembru 415 milijonov. Letošnja aktivnost gre v prvi vrsti na rovaš zvišanega izvoza fabrikatov (letos 968 milijonov Kč, lani 1420 milijonov); uvoz surovin je ostal s 660 milijoni skoraj na isti višini. Ves eksport v septembru se je dvignil na 1939 milijonov Kč, za 456 milijonov več kot v lanskem septembru. V prvih treh letošnjih četrtletjih je znašal iv; v oz 13.696 milijonov Kč, uvoz 11.9(57 milijonov, aktivnost 1729 milijonov. Lanska istodobna aktivnost izkazuje 1125 milijonov Kč. V Nemčijo so izvozili v septembru 23.19% vsega izvoza, dobili so od tam 23.76% vsega uvoza, Nemčija je bila slejkoprej v zunanji trgovini Češkoslovaške prva. Odnosne številke za Avstrijo so 16.79% in 9.82%, torej je bila aktivnost češkoslovaške zunanje trgovine napram Avstriji zelo velika. Tudi napram Jugoslaviji je bila zelo velika; kajti kupili smo 5.20% češkoslovaškega izvoza ali za 100.8 mil. Kč blaga, prodali smo pa Češkoslovaški samo 2.10% njenega uvoza, 32 milijonov Kč. Aktivna je nadalje bilanca napram Ogrski, Angliji, Rumuniji, Danski, Bolga-
riji, Ameriki, Egiptu, Nizozemski, Italiji, Japonski, Rusiji, Norveški, Argentini, Grški, Latviji in še nekaterim drugim državam. Pasivna je pa sep-lemberska bilanca v prometu s Francijo, Belgijo, Turčijo, Britansko Indijo, Poljsko, Litvo, Švico in Švedsko. Jugoslavija je kupila v Češkoslovaški v prvi vrsti industrijske fabrikate (za 95.6 mil. Kč), prodala je pa Češkoslovaški v prvi vrsti živila in surovine (za 19.8 mil. Kč), nato pa žive živali (za 8.9 mil. Kč).
ffiHnaHHMHaaanMKaraaBHUMnanuii ■ ■ ■■ ■
Nemška pomoč našemu kulturnemu napredovanju.
(Nadaljevanje.)
Tega, recimo umetniškega spoznavanja med Nemci in Srbi je bilo še mnogo preje, kajti že v prvem srečanju za časa Barbarossinega prehoda so Srbi v Nemcih spoznali ne samo dobre vojake, temveč tudi dobre umetnike. V srbskem osnovnem crkvenem zakoniku v noinokanonu ( krmčiji ), ki je v začetku 13. veka po Sv. Savi, iz mraka grškega jezika izdan na svetlobo slovanskega«, se nahaja kot naziv za javnega umetniškega pred-stavitelja (godbenika, borca - akrobata, glumača) beseda »špilman . To so Srbi (in Grki?) prevzeli od Nemcev, ko so gledali njihova umetniško - vojaška razvedrila na mučnih križarskih pohodih.
Teh umetniških stikov, zlasti književnih, bilo je čezdalje več v stari dobi našega kulturnega razvoja. Ali ni n. pr. obdelovanje motiva o »Grego-rius am Stein« od Hartmann-a von der Ane dalo ogrodje za srbsko narodno pesem o Nahodu Simeonu? Morda. Gotovo je pa, da je stari nemški roman »Kaiser Octavianus« v po-četku 19. stoletja »travestiral prvi srbski romanopisec M. Vidakovič Ka-sijo Carico;. Ali mi nočemo tukaj dati pregled o vplivu nemške književnosti na našo. Koliko bi nam bilo za to treba prostora! To bi značilo pripovedati celo zgodovino nove srbske književnosti, skoro več >kot stoletje in pol, in
o njenem razvoju (ob času racionalizma) in poletu (ob času romantizma) od srede J8. stoletja (Rajič in Orfeliu, Relkovič, Dositej) skoro do konca 19. stoletja. Omenjamo samo, da je oče nove srbske književnosti D. Obradovie dal tiskati svojo prvo knjigo (Život itd.), s katero se pričenja nova srbska književnost, v Leipzigu pri tvrdki Breitkopf & Co. V istem mestu in v isti tiskarni je izšla tudi prva kompletna izdaja Vukovih srbskih narodnih pesmi. S to izdajo se je najbolj proslavil on sam, naša narodna poezija in pesniški narod zopet po zaslugi Nemcev, pesnikov - prevajalcev, med katerimi je tudi Goethe, znanstveni-
ko- kritikov kakor J. Grimm, ki je spisal srbsko gramatiko, in L. Ranke, ki je spisal zgodovino srbsko revolucije. Oni so Evropo seznanili z nami. Vsled tega imajo v zgodovini našega književno - kulturnega in narodnega probujenja zasluge, za katere je vsaka pohvala mala. Tekom dveh najdaljših period naše nove književnosti je vladal v njej v vsem gotovo izključno vpliv nemške književnosti. Nekateri naši pesniki so tedaj tudi pričeli z nemškimi pesmami (Branko, Prera-'dovič, L. Kos tič) ali pozneje (Zmaj); na drugi strani pa so se nemški pesniki v svojih originalnih pesniških umotvorih posluževali »srbskega pentame-trac in desetorice narodnih pesem (Platen, Chamisso). Naši pesniki so mnogo posnemali nemške pesnike, na primer Heine-ja, in jih prevajali (Ne-nadovič, Zmaj, Branko, Šantič i. dr.). Knjiga popularnega Lj. P. Nenadovi-ča, ki je jako priljubljena in razširjena:	Pisma iz Nemčije;, nam daje
živo in simpatično sliko Nemcev in Nemčije, sliko, ki vzbuja zasluženo občudovanje tega hrabrega, resnega, spoštovanja vrednega naroda. Govoriti o vplivu nemške znanstvenosti na našo bi bilo še bolj odveč. Ta vpliv je neizogiben, traja še danes, medtem ko je čisto književni znatno oslabel začetkom tega stoletja, odstopivši mesto vplivu splošne svetovne književnosti, s katero so nas najpreje in najbolje seznanili Nemci.
Največji in najmočnejši vpliv na naše narodno življenje pa je imela nemška industrija. Kajti Nemec je v resnici odličen vojak, ugleden umetnik in resen znanstvenik, ali pred vsem ne-prekosljiv, zanesljiv delavec, mojster. Kot takega smo ga tudi mi najbolje in najbližje spoznali, še za" časa ustanovitve naše stare države pod Nemaniči v začetku 13. stoletja. Takrat so prišli k nam preko Ogrske prvi rudarji in obrtniki Saksi. Delali so najbrž prvotno v najbližjem jim Podu-navju okoli Majdan - Peka in reke Ša-ške, ki je v svojem imenu ohranila njihovo. Postopoma prehajajo na jug,
izBekavajo pragozde in se naseljujejo
po rudarskih okrožjih stare raške kraljevine in sosedne banovine Bosne. Dolg in tudi precej širok je niz njihovih naselbin. Začenja na jugu od Kratova na Pčini in se vleče tja do Fojnice od reki Bosni. To je glavna črta s centralnim jedrom na rudnatem Kopavniku. Od njenih severnih obronkov se je vila bočna črta preko Kraljeva (prej Karanovac od besede Kar-ren, ki je dala’ ime tudi užiškemu selu Karanu) na Rudnik, proti Beogradu in ob Donavi v Kučevo in Bra-ničevo. Skozi Sandžak se je ta glavna linija raztezala tudi na jug, na Taro, do znatnega trga Vrskova (pri Kola-šinu) in nekoliko dalje na sever ob
Drini do Srebrnice in reke Saške in sela Sasa in Pod Kluftam (Unter den Kluften).
(Dalje prih.)
Pismo iz Italije.
Iz zadnje publikacije Uradnega lista;; (Gazzetta Ufficiale) se posnem-Ije sledeče podatke o položaju italijanskih državnih financ koncem avgusta: V prvih dveh mesecih — julij, avgust — tekočega finančnega lela so izplačila državne blagajne presegala inkaso za 320,799.554'62 lir, zato se je gotovina v državni blagajni znižala od 1.143,070.972-— na 822,271.417-38 lir.
Revalutacija lire ni ostala brez posledic tudi na prejemke državnih financ. V prvih dveh mesecih so sc prejemki znižali od 8,247.773‘88 lir ’a>ni na 2.979,812.816-81 lir letos. Razmeroma največ so trpeli prihodi zem-!;iškega davka (od 23 na 19 milj.) in posebno prometnega davka, kateri so se znižali od 676 na 520 milj., kar nam jasno prikazuje zmanjšani promet radi gospodarske stagnacije. Se razume, da so tudi prihodi od uvozne carine, katero se preračunava po zlati vrednosti lire, razmeroma precej nazadovali, od 396 na 225 milj lir.
Stanje notranjih državnih dolgov se je od 30. junija 1927 do 31. avgusta 1927 poslabšalo za 229 milj. lir. Notranji dolgovi dosežejo celotno višino okoli 87 milijard lir. Zunanji dolgovi sestojajo iz vojnih dolgov napram . Združenim državam in Angliji, kateri so pa bili 1925 zmanjšani na plačevanje letnih obrokov, ki varijo od 4 do 80 milj. dolarjev in 2 do 4V2 milj. angl. funtov ter iz 1. 1925 najetega posojila pri bankirju Morgan v iznosu 100 milj dolarjev. Stanje tega dolga je znašalo 31. avgusta: Kapital zlatih lir 510,486.100 in obresti 36,278.300 zlatih lir.
Brezposelnost je meseca julija znatno narastla. Za ta mesec imamo šele sedaj uradne podatke. V sledečem sledi nekaj Številk, katere nam pri
primerjavi z onimi lanskega leta dajo živo sliko o gospodarski krizi:
Popolnonva brezposelni:
1926	1927
februar	125.803	250.059
marec	109.471	227.947
april	98.216	215,316
maj	98.490
junij	83.264
julij	79.678
Deloma brezposelni:
1926	1927
februar	8.016	56.113
marec	8.333	01.699
april	6.793	54.730
maj junij julij
816.-141
214.603
263.091
8.600
6.650
26.706
59.091
103.772
125.376
LISTEK.
Dr. R. Andrejka:
Oris sedanjega stanja našega društvenega prava.
(■Nadaljevan je.)
Društvena zborovanja.
O	društvenem zborovanju vobče se govori, kadar se združijo društveniki po določnih formalnostih časa in kraja in pod enotnim vodstvom za dosego društvenih namenov. To je najširši pojem društvenega zborovanja. Iz tega pojma sledi, da za društvena zborovanja ni smatrati prostih sestankov društvenikov, ki se ne vrše pod enotnim vodstvom, čeprav ob določnem času in kraju in čeprav v dosego gotovih društvenih ciljev n. pr. dnevnih ali tedenskih sestankih društvenikov v društvenih ali drugih prostorih, kjer vrše določno društveno delovanje, n. pr. prebirajo časopise in knjige, goje petje, izmenjavajo znamke, se vadijo v športu itd.
Društveni zakon omenja v določbah o društvenih zborovanjih, »izjave« in .»razprave«, »govornike« in »predlagatelje«, »sklepe« itd. Društvena zborovanja v ožjem pomenu so torej taka, na katerih se shajajo dru-
štveni člani, da razpravljajo ali pa tudi sklepajo o društvenih stvareh. Vendar to razpravljanje in sklepanje še ni edin odločilen znak za društveno zborovanje; zaradi tega spadajo pod pojem društvenega zborovanja tudi prireditve, predavanja, ankete, koncerti, javni nastopi itd., kjer se po navadi ne sklepa niti razpravlja, samo da so prirejeni, torej po določnem načrtu organizirani od društva, to je od njegovih odgovornih predstavnikov. Ako se ujedinijo na izlet, koncert, prireditev samo društveni člani, čeprav v organizirani obliki, to je pod določnim vodstvom in z določnim sporedom, a brez vednosti in sodelovanja odgovornega društvenega načelstva ali odbora, se ne more govoriti o društvenem zborovanju, ampak o zborovanju dotičnih društvenih članov. Pač pa mora izvirati na zboru dotični cilj iz društvene, od volje posameznikov ločene volje, ki uravnava njih udejstvovanje po gotovem načrtu ali sporedu. Društveno zborovanje mora torej, in to je drugi značilni moment, prirejati vedno društvo, odnosno njega upravičeno zastopstvo. Po tem momentu se razlikuje društveno zborovanje od navedenega shoda po shodnem pravu, ki ga sme prirejati vsakdo. Nadaljna razlika med temi dvemi zborovanji je tudi ta, da se na društvenih zborova-
njih po navadi razpravlja o zadevah, ki imajo za društvo trajen pomen in da zavezujejo njega sklepi več ali manj društvene člane za bodoče, do-čim ima zborovanje po shodnem pravu le prehodni začasni pomen in učinek, ter s svojimi sklepi ne zavezuje nikogar.
Društveni shodo so ali:
1. fianski shodi, to so shodi, ki so izrecno omejeni le na društvene člane. Tem shodom ne sme prisostvovati nihče razen društvenih članov.
2. Javni društveni shodi. Teh shodov se sme udeležiti vsakdo. Vendar imajo pravico udeležiti se razgovorov samo društveni člani in povabljeni gostje. Kdor ni povabljen gost, lahko posluša, toda nima, dokler traja društveno zborovanje, nikake pravice do kateregakoli nastopa ali i*i®' ve. Kdo je na društvenem zborovan,! povabljen gost? Povabljen 8°stJe, " član, ki ga je povabil predsednik društva ali predsednik društvenega zborovanja Sli pa kak drug Han z vednostjo ali pooblastilom doticmh predsednikov in sicer s pismenim, na njegovo ime glasečim se vabilom. Izjeme so dopustne. Tako se mora odrekati predsedniku ali za povabitev gostov upravičenim društvenim članom pravice, da izvrše to povabilo napram njim osebno znanim osebema tudi ustno.
Pravico udeležnikov društvenega shoda se torej stopnjujejo sledeče:
1. Nepovabljeni »deležniki. Ti smejo samo prisostvovati društvenemu zborovanju. Njih zadržanje mora biti in ostati popolnoma pasivno. Oni samo poslušajo, nimajo pa ničesar govoriti ali se drugače uveljavljati.
2. Povabljeni gostje. Ti imajo pravico, da se dejansko udeleže razpra^ da izražajo svoje mnenje, podajajo predloge, da predavajo ali da drugače nastopijo z raznimi pro ukcijami, nimajo pa pravice u*le,ež 11 se sk,e'
panja ali glasovanja.
3	Društveni člam. Le ti so v stanu in poklicani, da izražajo društveno voljo, z®to jim poleg vseh pod t. 1. in
2.	označenih pravic izključno pritiče pravica sklepanja in glasovanja.
Društveni shodi, tudi javni, se običajno ne vrše pod milim nebom. Tu namreč nima društveno vodstvo več moči, da zabrani prihajanje in aktivno udejstvovanje zunanjih udelezm-kov, in da jih nadzoruje, ali so povabljeni ali ne, ali so društveniki itd., tako da zgubi tako zborovanje značaj zborovanja, pri katerem morati ostati merodajna in odločilna društvena volja in društveni statut. Tako zborovanje se bo moralo smatrati za javni shod po shodnem zakonu, ki ga je priredilo društvo, ne pa kot društveno zborovanje.	P** )
Te številke govorijo dovolj jasno. Za Julijsko Benečijo izkazuje statistika razmeroma male številke: 8629 leta 1927 napram 5787 leta 1926.
Vprašanje notranje revalutacije lire, t. j. prilagodenje cen v notranjosti novi vrednosti lire, je še vedno na dnevnem redu. Danes se mora vsekakor ugotoviti, da so se cene v trgovini na debelo že popolnoma prilagodile višji vrednosti lire. Glavni pritisk na cene so pač napravile kritične gospodarske razmere in še posebno hudo pomanjkanje denarja, ki jo prisililo posestnike likvidirati svoje zaloge tudi v veliko izgubo. S tem izdatnim znižanjem cen na debelo pa položaj še ni razrešen, dokler se v isti meri ne znižajo tudi splošni stroški za preživljanje in ž njimi vsi različni faktorji, ki sodelujejo pri produkciji kot produkcijski stroški. Nizke cene na debelo in visoki stroški za preživljanje morajo držati gospodarsko življenje vedno v gotovem kritičnem razpoloženju. Kajti kako se more oživiti produkcija, ako mora podjetnik računati z nizkimi cenami za svoje proizvode in z velikimi stroški za proizvajanje istih. Ugodino za podjetništvo bi bile obratno visoke cene na debelo in nizki stroški za preživljanje, ker bi bila tako dana podjetniku gotova španunga« za dobiček. Iz sledečega sestavka se morejo razvideti obstoječe zveze med cenami na debelo in stroški za preživljanje in njen upliv na gospodarsko življenje. Posebno je prozorna visko-ziteta stroškov za preživljanje, kateri ie leno in v daljši razdalji sledijo vsem drugim spremembam.
		Cene na	debelo:	Indeks
	v	lapirju	v zlatu	Združ. drž.
1913		100	100	100
1924		553.5	124.8	149.3
1925	iulii	646.2	133.0	159.2
1926 iulii		654.4	131.4	151.3
1926	avg.	691.3	117.9	147.6
1926	sept.	682.5	128.3	148.2
1906	okt.	654.6	140.1	148.5
1926	nov.	641.4	139.5	150.9
1920	dec.	618.6	141.8	147.2
1927	jan.	602.9	135.6	145.5
1927	ieb-r.	600.8	134.4	148.0
1927	uiarec	592.7 •	138.5	-140.7
1927	april	565.3	148.3	140.0
1927	maj	530.5	149.8	180.9
1927	junij	509.4	147.1	139.8
1927 julij		491.3	138.8	139.4
1927	avg.	485.5	136.8	141.1
Stroški za preživljanje v Milanu:
tečaj pap.
	v	papirju	v zlatu	lire v zlatu
1913		100	100	100
1924		512	115	444
1925	julij	598	118	540
1926	julij	649	113	575
1926	avg.	652	110K"	589
1926	sept.	647	122 'A	528
1926	okt.	672	143	470
1926	nov.	657	143	460
1926	dec.	656	151	434
1927	jan.	655	145	445
1927	febr.	667	150	446
1927	in a i1 ec 663		155	4128
1927	april	651	169	385
1927	maj	612	172	387
1927	junij	586	169 'A	34«
1927	julij	548	155 K	354
Te številke nam kažejo: Za časa inflacije so bile cene na debelo izražene v zlatu nižje kot v inozemstvu. Lani avgusta, ko je dosegel dinar višino 56 lir in angleški funt 150 lir, je bila ta razlika posebno velika. S porastom lire se je vse spremenilo, cene na debelo so celo skozi dolgo vrsto mesecev nadkriljevale znatno one v inozemstvu in so se le v zadnjem času stabilizirale približno na mednarodni višini z malimi razlikami v primeri z istimi, razlike od 30 točk sedaj pri stabilni liri pač niso več mogoče kot za časa inflacije. Važno pa je tudi primerjanje indeksa cen na debelo in indeksa stroškov za preživljanje, oba preračunana na zlato vrednost. Kot vidimo, so se držali stroški za preživljanje v prejšnjih letih vedno nekaj pod cenami na debelo in so tako nudili podjetništvu gotovo »španungo« za dobiček. Sedaj se Je pa to vse spremenilo: Stroški za Preživljanje nadkriljujejo ne ma-1° indeks na debelo, a ovirajo tako dobičkanosno gospodarsko udejstvovanje.
Razširjajte »Trgovski list«!
Iz naših organizacij.
Odpiranje in zapiranje trgovin ter ureditev delovnega časa v trgovskih obratih
v Ljubljani. Glede na objavo velikega župana o ureditvi delovnega časa in odpiranja ter zapiranja trgovin obvešča načelstvo Gremija trgovcev v Ljubljani, da se bo tozadevno vršil prihodnje dni sestanek trgovstva, na katerem se bo razpravljalo o korakih, ki jih bo podvzeti napram odredbi min. za socijalno politiko. V pomirjeuje članstva, pa že uaiies sporočamo, da se slične odredbe morejo izdajati le za celo državo, ne pa samo za Ljubljano in to le v sporazumu z ministrom trgovine in industrije in z inte-resiranimi organizacijami. — Načelstvo.
Trgovina.
Avstrijski hmelj in ječmen. Beremo, da je bil avstrijski pridelek ječmena letos tako ugoden, da bodo preostale velike množine izborne kvalitete za eksport ter da jih bodo prodali na Holandsko. Ce pomislimo, da šteje Dunaj tretjino avstrijskega prebivalstva, je ta izvoz nekaj posebnega. Tudi poskus pridelovanja hmelja se je izredno dobro obnesel in bodo v bodočem letu kulturni areal razširili. Prepričati se hočejo, če bo tudi novi pridelek kvalitativno in kvantitativno na višini letošnjega.
Angleški sladkor. Angleško povpraševanje po češkoslovaškem rafiniranem sladkorju je zelo ponehalo; angleške rafinerije morejo v prvih mesecih kampanje domačo potrebo popolnoma kriti. Opetovano smo v »Trgovskem listu« pisali, da se hoče Anglija glede preskrbe s sladkorjem osamosvojiti in da je pričela z nasadi sladkorne pese. To se ji je prav dobro posrečilo in bodo dale njene tovarne že letos toliko sladkorja, da se bo pričel nakup inozemskega sladkorja šele v decembru.
Bolgarska trgovska bilanca. .Trgovska bilanca Bolgarije, ki je zaključila lanskih prvih devet mesecev z deficitom 419 milijonov levov, se je letos zelo zboljšala. Vsled velikega eksporta v juliju in avgustu izkazuje trgovska bilanca na 'koncu septembra aktivnost ,70 milijonov levov. Posledica tega ugodnega bilančnega položaja je tudi ta, da se je devizna posest Narodne banke dvignila od 190 milijonov levov na 500 milijonov.
Odkazanje agentur za nakup in prodajo blaga v inozemstvu. Centralna zveza trgovskih zastopnikov in komisijo-narjev za Avstrijo na Dunaju, ki ima tudi posredovalnico za agenture, odka-zuje na željo trgovske zastopnike inozemskim tovarniškim in eksportnim tvrdkam, koje bi hotele biti zastopane na Dunaju oziroma v Avstriji ter v sosednih državah in to: v čehoslovaški, na Poljskem, Ogrskem, Rumunskem in na Balkanu. Ta posel vrši imenovana posredovalnica brezplačno. Pri odkaza-nju zastopnika, bodisi za nakup ali za prodajo blaga gleda na to, da je dotič-nik strokovnjak ter da je zmožen jezika. Naslov posredovalnice je: Zentral-verband der Handelsvertreter und Kom-missionare Osterreichs, Agenturen-Ver-nuttlungs-Sektion, Wien I., Werdetor-gasse 14.
Denarstvo.
Avstrija in ruski krediti. Pogajanja o ruskih trgovskih kreditih na Dunaju so zaključena. Dunajska občina kreditira do zneska 60 milijonov šilingov fakture do 70%; jamstvo za nadaljnih 40 milijonov šilingov se bo obravnavalo pozneje. Doba dovoljenih kreditov gre kvečjemu do leta 1932 in je odvisna od višine kredita, oziroma od izmere ruskega naročila. Za znesek preko jamstva občine jamči dotično podjetje samo.
Industrija.
Industrijska konferenca v Lonodonu.
Pogajanja londonske industrijske konference so obsegala dve točki: 1. razmerje industrijskih organizacij do mednarodne trgovske zbornice, koje vprašanje so rešili v prilog ozkega sodelovanja; 2. način izvedbe resolucij ženevske gospodarske konference in stockholmske konference mednarodne trgovske zbornice potom posameznih industrijskih organizacij. O tem vprašanju se je razvila živahna diskusija, ki jo -bodo nadaljevali na drugi' sejj, najbrž spet v Londonu.
11.	oktobra 1927.
—i miiiiin—»i ■nrmmir rTrnwrrr- mmmmmmmmmmmmmm
Velika električna centrala v llumuniji.
V rumunskem banatu bodo pričeli v naj-bližnjem času z zgradbo prve velike električne centrale. Banaška premogovna industrija d. d., ki dela z glavnico 150 milijonov lejev, je nakupila nove premogovnike in je dvignila svojo dnevno produkcijo na 45 vagonov, in ta količina naj se uporabi za proizvajanje električnega toka. Družba bo zgradila z glavnico ene milijarde lejev električno centralo, ki bo služila elektrifikaciji velikega dela ba-naških mest in industrij, dalje za pogon novih električnih železnic, ki jih nameravajo zgraditi. Na novi družbi je udeležen belgijski kapital, dalje italijanski (Banca Commerciale Italiana) in nemški (Krupp - Werke). Se vidi, da bo novo podjetje dobro uspevalo.
Poljska sladkorna industrija. V Varšavi se je vršil poljski sladkorni kongres in so na njem ugotovili, da je na Poljskem 72 sladkornih tovarn in da predelajo dnevno 562.000 stotov sladkorja. Delniška glavnica poljskih sladkornih rafinerij znaša 450 milijonov zlatoV. Produkcijsko vrednost sedanje sladkorne kampanje cenijo na 370 mil. zlatov, vrednost sladkornega eksporta na 2 milijona 800.000 angleških funtov. Poljski sladkor konsumira v zadnjem času cela vrsta evropskih držav, sladkor zadnje kampanje tudi Azija; največje množine ekspnrtirajo v Anglijo in Holandsko. Glede izvoza je poljska sladkorna industrija v Evropi sedaj na drugem mestu.
V	orientacijo tistih, ki gledajo s predvojnimi očmi, omenimo, da je bila pred vojsko Rusija prva (včasih druga) pro-ducentinja Evrope za Nemčijo in da je sedaj velik del njene produkcije prevzela Poljska.
Promet.
Naše železnice. Glede poročil domačega in inozemskega časopisja o komercializaciji naših državnih železnic objavlja generalna direkcija državnih železnic sledeče pojasnilo: Prometni minister je odredil, naj mu predloži generalno ravnateljstvo predlog, v kakšnem smislu in v kakšnem obsegu naj se izrabi člen 225 finančnega zakona za leto 1927/28 in tam vsebovano pooblaščen je glede komercializacije državnih železnic. Na predlogu generalne direkcije dela sedaj posebna komisija in ga bo predložila konferenci v izjavo. Ta konferenca, na katero bodo povabili tudi osebnosti iz javnega življenja, bo sklicana na 5. december. Šele potem, ko bo ta konferenca podala svojo izjavo, bo prometni minister ukrenil, kar se mu bo zdelo primerno. Do tedaj bo pa morda že dozorevalo vprašanje o zakupu naših šeleznic.
Direktni blagovni promet na orientalskih železnicah. Sklenil se je dogovor o direktnem blagovnem prometu med avstrijskimi, ogrskimi, jugoslovanskimi, in bolgarskimi železnicami na eni strani ter med orientalskimi železnicami na drugi strani. Gre za enkrat samo za promet s postajami Stambul, Odrin in Lo-zengrad (Kirkilisa) turških in orientalskih železnic.
Podpiranje francoske plovbe. Že dalj časa so se vršila med francosko plovbno industrijo, med francosko vlado in med denarnimi zavodi pogajanja o dovolitvi kredita za plovbno industrijo. Sedaj so ta pogajanja deloma zaključena in bo dobila ladjedelniška industrija za enkrat kredit ene milijarde frankov, ki naj se izplača v petih obrokih po 200 milijonov. Posojilo bo dal Crčdit Foncier. Po-incare je zelo za to posojilo, drugi so pa deloma proti posojilu in pravijo, da bi se lahko ustvaril na ta način precedenčni slučaj, da bi prišle s prošnjo za kredit tudi druge industrije, ki niso nič manj važne kot plovbna industrija.
Rekonstrukcija čcškoslov. vagonskega parka. Upravni odbor češkoslovaških železnic se je pečal z vprašanjem sistematične rekonstrukcije vsega parka tovornih vagonov. Začeli so tudi že z aelom na definitivnem načrtu. Računajo s tem, da bo moral biti vagonski park po izlo-čenju starih in ne več primernih voz obnovljen za najmanj 60 odstotkov, seveda s pogojem, da ostane sedanja polna zaposlenost industrije stabilna. Kako velike so dobave, vidimo iz tega, da razpolaga železniška uprava sedaj s ca 108 tisoč tovornimi vagoni, poleg vagonov z ozkim tirom. Od teh vagonov je 68.000 z visokimi stenami, nad 36.000 je pokritih. Kritje za prvo dobavo bo uvrščeno seveda šele v proračunu, za leto 1929,
oddajo del bodo izvedli polagoma, da bo mogla domača industrija vse pravočasno izvršiti. Tudi potrebne surovine bodo dobivali doma. Zlasti bo treba vagone z visokimi stenami in pokrite vagone večje nosilnosti opremiti z novimi modernimi zavorami, ker se ročne zavore danes ne dajo več uporabljati. Kvantitativno in kvalitativno zboljšanje vagonov v Čsl. je neobhoduo potrebno, in sicer iz vzrokov narodnogospodarskega življenja ter podržavljanja zasebnih železnic, od katerih katerih so prevzele državne železnice manj vreden vagonski material. Kaj pa pri nas?
Dobava semen tvrdki v Montrealu (Kanada). Neka tvrdka v Montrealu se zanima za nakup bučnega semena, nadalje solčnic, prosa, konoplje, fižola, gra-šice in repnega semena. Interesentom je naslov dotične tvrdke na razpolago v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Za izvoznike črev. Tvrdka Oskar Filister, Darmhandlung, Berlin, Reinicken-dorf, Ost 1, želi ponudbe za posušena čreva.
Izvozniki v Ameriko. Interesenti, ki bi radi izvažali v Ameriko, se naj obrnejo na tvrdko Willerton Company, fae-tors, 1133 Broadway, Newyork, z navedbo, katere predmete bi hoteli izvažati, nakar jim bo tvrdka sporočila glede možnosti plasiranja teh predmetov na ameriških trgih. Piše naj se angleški.
Ljubljanska borza.
Tečaj 10. oktobra 1927	Povpra- ševanje Din	Ponudba Din
DEVIZE:		
Berlin 1 M		13-535	13-565
Budimpešta 1 pengS	9-955	9'985
Curih 100 fr		1094 —	1097 —
Dunaj 1 šiling		8‘—	8"03
London 1 funt 		276-25	277-05
Newyork 1 dolar ....	56-64	56-84
Pariz 100 fr		223-22	225-22
Praga 100 kron		168"—	168-80
RAZNO.
Iz uredništva. Naš urednik g. dr. Tvan Pless je nastopil daljši dopust. V njegovi odsotnosti ga bo zastopal g. Anton Podgoršek.
Uredništvo Trgovskega lista .
Važno opozorilo delodajalcem. — Od ravnateljska Okrožnega urada za zavarovanje delavcev smo prejeli naslednji dopis: Ker. naše delavsko zavarovanje ogroža neredno in nepravočasno plačevanje predpisanih prispevkov, je okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani prisiljen, da proti vsem onim delodajalcem, kateri bi ob zapadlosti prejetih plačilnih nalogov predpisanih prispevkov takoj ne poravnali, predlaga pri političnih .oblastvih v smislu § 197. zakona o zavarovanju delavcev izrek denarne kazni, katera znaša od 100 do 5000 Din. Število nerednih plačnikov je tako veliko in zneski zadržavanih vsot tako visoki, da imajo ta dejstva za posledico nelikvidnost urada, kateri ne more niti svojih najnujnejših obveznosti pravočasno poravnati. Med te obveznosti spadajo predvsem oskrbovalnine bolnicam, katerih gospodarstvo je vsled tega dejstva istotako ogroženo. Iz teh moralnih in gospodarskih razlogov je najstrožja uporaba zakonitih določil utemeljena in v interesu brezhibnega izvajanja našega^ zavarovanja nujno potrebna. — Zato je v interesu delodajalcev, da v iz-ogib večjim in nepotrebnim stroškom svojim obveznostim iz naslova delavskega zavarovanja redno in takoj zadoste. Urad do neresnih plačnikov v interesu svojih bolnih članov, v interesu gospodarstva naših bolnic itd. ne more imeti nikakih ozirov. Vsako liberalnejše po-> stopanje od strani urada ima za posledico vedno večji zaostanek na neuplačanih prispevkih. Pri takem položaju pa je izvajanje našega bolniškega zavarovanja sploh nemogoče.
Restavracija »Ljubljanski dvor« v Ljubljani se priporoča vsem trgoy-cem, industrijalcem in obrtnikom, zlasti onim z dežele, ki prihajajo po poslih v Ljubljano. Opozarjamo na oglas v VTrgoskem listu«.
Otežkočeni izvoz naših rud. Vsled pomanjkanja vagonov je izvoz, mangana in železne rude iz obratov Ljubija, Vareš in Seminovac otežkočen in so morali zato tildi produkcijo zmanjšati; skladišča so že itak močno prenapolnjena. Ta položaj ho povzročil izvoznikom rud občutno škodo, ker ne bodo mogli naročenih dobav izvršiti. Tudi država je občutno oškodovana, ker zadene redukcija tudi njene rudnike.
Po svetu. Anglija je začela nakupovati nemške papirne tovarne. — V Frankfurtu a/M je bilo mednarodno zborovanje veletrgovskih zvez kolesarstva. Napravi-
li	bodo mednarodni odbor za varstvo svojih interesov; sedež mu bo v Švici. — Pogajanja glede ustanovitve nove češkoslovaške tekstilne tovarne v Ogrski so dozorela. Čslov. tovarna Sykora išče sedaj pripravno zemljišče za zgradbo tovarne, v kateri bo postavila 500 statev. — V zadevi likvidacije velike grške družbe Paulov so sklenili, da bodo dobili vlagatelji do 3000 drahem svoje vloge popolnoma izplačane, vlagatelji od 3000 do 10.000 drahem pa polovico. — Rumunska vlada je sklenila, da se ustanovi centrala za izvoz žita, in je sklicala konferenco, da se določijo tozadevne smernice. — Turška vlada je izdala zelo stroge odredbe, da se prepreči razširjenje trtne uši. — Kakor že lani, bo priredila tudi letos (v bodočem mesecu) Turčija plavajočo razstavo svoje produkcije in jo bo poslala v Egipt. Stroški znašajo
15.000	turških frankov. — Mednarodni trg jajec je slab in je zato izvoz iz Jugoslavije v zadnjem času zastal. Cene so slabe. — Obtok jugoslovanskih bankovcev 30. septembra izkazuje 5763.3 milijonov dinarjev, kovinsko kritje 489 mil. dinarjev. — Naše gozdarsko ministrstvo izdeluje odredbo o komercializaciji gozdov in gozdarskega gospodarstva. Temeljno načelo je odstranitev dosedanjega birokratskega načina prodaje gozdnih produktov. Odredba sloni na odredbah Češkoslovaške in Avstrije. — Naša avia-tižna d. d. je sklenila, da zviša delniško glavnico od 6 na 9 milijonov dinarjev. Izdali bodo 12.500 novih delnic ipo ‘250 dinarjev in jih bodo enake naredili starim delnicam. — Kakor Nemška državna banka hoče najeti tudi velika berlinska Komcrčna banka dolarsko posojilo. — U. S. A. so izvozile v avgustu v Nemčijo za 30,230.000 dolarjev blaga, uvozile so ga pa iz Nemčije za 18,014.000 dolarjev; bilanca za U. S. A. je torej visoko aktivna. — Češki sladkorni. kartel je podpisan. Glej o tem poseben članek. — V Moskvi se je pričela železniška konferenca, ki se je udeležujejo zastopniki ruskih, češkoslovaških, avstrijskih in poljskih železnic in ki se tiče direktnega prometa z Rusijo. Spričo mnogovrstnosti in težkoče vprašanj bo trajala konferenca najbrž dalj časa. Tudi ni izključeno, da se bo končna ureditev dosegla šele na kakšni bodoči konferenci. — Devet velikih ameriških zavarovalnih družb se je združilo pod vodstvom življensko-zavarovalne družbe >Allianz« v kartel, s sedežem v Berlinu. >Allianz« bo zvišala kapital od 30 na 60 milijonov mark.
—	Zgledu Nemške banke sledijo tudi druge banke na Nemškem in zvišujejo
obrestno mero povprečno za \ %. — Kontrolni odbor Zveze narodov, ki se je sestal 11. t. m. v Londonu, bo obravnaval tudi o avstrijskem zveznem posojilu. Italijanski delegati so novemu posojilu zelo naklonjeni in opozarjajo, da je Avstrija obveznosti prvega posojila glede plačevanja obresti točno izpolnjevala ter da se je notacija tega posojila izdatno dvignila. — Amerikanec W. Stewart je bil imenovan za posvetovalca pri Angleški banki in bo s 1. januarjem svoje mesto nastopil. To imenovanje pomeni na-daljni korak v politiki sodelovanja Angleške banke in ameriških Federal Rc-serve bank. — O zakupu čslov. državnih železnic se je vnela v dnevnem in v strokovnem časopisju živahna debata. Listi navajajo tudi izvajanja Kelleyeva, ki jih je prinesel »Trgovski list« že v sobotni številki. — Avstrijska Narodna banka javlja, da zaenkrat obrestne mere ne bo zvišala.
TRŽNA POROČILA.
TRŽAŠKI LESNI TRG.
Lesni Irg v Trstu se nahaja že mesece v znamenju splošne gospodarske stagnacije. Vendar je iskali vzroke za s.edanjo depresijo v lesni trgovini ne le v odsevu splošnega gospodarskega položaja v Italiji radi revalutacije lire, ampak ludi v novem položaju Trsta, ki je kot del italijanske države izgubil precejšen del svojega prejšnjega velikega zaledja, s katerim se deloma nahaja celo v neke vrste tarifami borbi. Kot znano podpirajo jugoslovanske železniške tarife domače luke in ker tvori prevoznina dober del cene, je les oni producent, na katerega mora imeti tarifna politika največji vpliv. Torej že po jugoslovanski železniški tarifni politiki je bila tržaška lesna trgovini precej udarjena, ker se je dober del prejšnjega lesnega prometa preselil v Split in Sušak, kateri mesii so odvzeli Trstu ludi dober del odjemalcev, posebno dobri trg Levanto in Egipt. Tako ošib-kočena lesna trgovina je zadobila potem udarec usmiljenja po revalutaclji lire in z njo združenimi velikimi izgubami in denarnimi fežkočami. Težko šteje kaka druga trgovinska panoga v Trstu več žrtev kot lesna. Velike prvovrstne tvrdke, ki so stale še pred kratkim glede zaupanja izven vsakega dvoma, so prišle v težkoče, mnoge so izginile iz površja in mnoge gledajo nazaj na dobo izgub, katere se pač ne bodo dale več pridobiti nazaj. 2al je med temi tvrdkami tudi dosti naših slovenskih.
Vendar se pa mora ugotoviti, da je vihar že za nami in da moremo resig-nirano gledati na nastale izgube. Kar je — je. Izgleda, da začenja polagoma kaliti novo življenje, toda le jako polagoma. Posebno zmanjšana kapitalna moč trgovcev in skrajno slabe denarne razmere ne dopustijo novega oživljenja trgovine.
Trst more trgovati sedaj radi ugodnih pomorskih zvez le še s Sicilijo, Sar-
dinijo, Abrucami in Puljo (Bari). V gornji Italiji, ki je jako dober konzumen! lesa, se čuti močna konkurenca Avstrije, ki sega vse do Vidma in ne prepušča dobičkanosnega polja tržaškemu trgovcu. Avstrijsko blago se ponuja tam 10—20 lir ceneje kot jugoslovansko. Trgovino v Levanti in Egiptu je moral Trst prepustiti Sušaku in Splilu, ki moreta nuditi blago kar 25 lir cenejše. Močno konkurenco delajo ludi luke v Črnem morju. Trgovina s parketi, ki ima Egipt in Argentinijo za odjemalce, je lačas povsem mirna. Čujem, da je novi Co-sulichov parnik »Saturnia« vzel s seboj 1500 ms stavbenega lesa za Argentinijo.
Da bi se priborilo Trstu nazaj konkurenčno sposobnost v Levanti, je sindikat lesnih trgovcev odposlal na pristojna mesta v Rim vlogo, v kateri zahteva:
1. da se znižajo železniške prevoznine za les Postojna—Trst — prevoznina za progo Postojna—Reka stane namreč sedaj le polovico one Postojna—Trsi,
2. da se zniža prevoznina na progi Podbrdo—Trst, 3. da se privolijo lesni trgovini posebni tarifi za prevoznino San Sabba —prosta luka in za druge manipulacije. Ako se vsem tem trem točkam v Rimu popolnoma ugodi, bi stal les v Trstu 25 lir manj kot danes, lorej ravno za vsoto, s katero ga izpodbija Sušak.
Cene se sedaj držijo približno na bazi 550—600 Din za m3 za jugoslovansko blago, 75—80 šilingov za avstrijsko. Sicer pa je notiral trg zadnji te-.den sledeče cene:
J e 1 o v i n a : škurele, dolge 4 m, široke 8—14 cm, debele 6—10 mm 310 do 330 lir, od 15 cm naprej 340—380 lir; škurete, dolge 4 m, široke 8—14 cm, premer 12—15 mm 220—250 lir, od 15 cm naprej 290 — 300 lir; deske, dolge
4	m, široke 10—15 cm, premer 18—25 220 lir, od 16 cm naprej 260—280 lir; deske, dolge 4 m, široke 10—15 cm, premer 29—60 mm 220 lir, od 16 cm naprej 270—280 lir; remelni, dolgi 4 m, 48X48 do 100X100 mm 250-270 lir; tramovi, dolgi 4 — 12 m, premer 8/8 do
24/29 150 — 160 Ur.
Bukovina : provenjenca Slavonija in Slovenija, parjena in ožamana I.,
II., različne velikosti 540—580 lir, parjena in neožamana, različne velikosti 500 do 510 lir, sirova in ožamana L, II., različne velikosti 320—340 lir, sirova in neožamana, različne velikosti 280 — 300 lir; tavolette, dolge 2.25, šir. 10—29, premer 5 mm 450— 500 lir; testoni dolgi 2.25, šir. 10—29, premer 20 mm 260 do 270 lir.
Trgovina z drvami za kurjavo se ne nahaja še v polni sezoni, vendar so se že napravili precejšnji zaključki po 7 do 8 in pol lire franko jugo-meja za suho klano bukovo blago lanske produkcije, sveže blago letošnje produkcije je razmeroma ceneje okoli 5 in pol lire. Prava kampanja se prične šele oktobra. V Trstu se trgujejo drva seža-gana na 25 cm dolgosti in klana po 20 do 21 lir franko dom. Parketi hrastovi 25 do 27 lir za m2; pareti bukovi 22 do 25 lir za ms.
Sejmsko poročilo. Na svinjski sejem v Mariboru se je dne 7. oktobra 1927 pripeljalo 417 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči, 5—6 tednov stari
—125 Din komad; 7—9 tednov stari 150—200 Din; 3—4 mesece stari 320 do 400 Din; 5—7 mesecev stari 420—450 dinarjev; 8—10 mesecev stari 550—650 dinarjev; 1 leto stan 1000—1100 Din. —
1	kg žive teže 10—11.50, 1 kg mrtve teže 15—18 Din. — Prodalo se je 241 komadov.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Zabukovci pri Celju sprejema do 13. oktobra t. I. ponudbe glede dobave zidne opeke. — Ekonomsko odelenje direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 14. oktobra t. I. ponudbe glede dobave gozdnih drogov ter škafov in kangel; do 18. oktobra t. 1. glede dobave slroja za rezanje lepenke ter žarnic; do 25. oktobra t. 1. glede dobave obločnic za helioforke. (Pogoji so na vpogled pri lem odelenju vsak delavnik od 10. do 12. ure.l — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 15. oktobra 1. 1. ponudbe glede dobave jamskega lesa, železa, žice in pločevine ter ovsa; do 18. oktobra t. 1. glede dobave volnenih odej; do 20. oktobra t. 1. glede dobave treznega stroja. — Direkcija državnega rudnika v Ljubiji sprejema do 24. oktobra t. I. ponudbe glede dobave pisarniškega pohištva. — Komanda Pomorskog arsenala v Tivlu sprejema do 27. oktobra t. 1. ponudbe glede dobave plošč iz medi. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 19. oktobra t. I. pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave 380.000 kg ovsa; dne 20. oktobra t. 1. pri ekonomskem odelenju generalne direkcije državnih železnic v Beogradu glede dobave 9.500 ton briketov ter pri intendanturi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave
200.000	kg slame; dne 22. oktobra t. 1. pri intendanturi Komande 11. armijske oblasti v Sarajevu glede dobave moke
(tipa 80961, dnt; 224. okiobra i. 1. pri in—
tendanturi Komande IV. armijske oblasti v Zagrebu glede dobave moke (tipa 80%), dne 26. oktobra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave obročev za ognjiščna vrata; dne 28. oktobra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave mrežic za razsvetljavo vagonov ter glede dobave svedrov za zavore.
Predmetni oglasi z natanžnejšimi podatki so v pisarni Zbornic« za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.
Za jugoslovanski patent št. 1942, od 1. julija 1. 1923 na:
Stroj za proizvadjanje hlad-noče naročito za male efekte
(Kaltemaschine, insbesondere tur ltleine Leistungen)
se iščejo kupci ali odjemalci licenc. — Cenj. ponudbe na: ing Milan Šuklje. Ljubljana. Šelenburgova ulica 7.
( RESTAVRACIJA UUBLJANSKI DVOR «
^niwiiwiiin;wiiwiimiMi!wnwn«»-»»'M*:|IKIII?IITTIiniltflti;m;m*T,,‘*i Danes te žalne v restavraciji »Ljubljanski dvor**
sezona morskih rib
iw»wswi«n«a«a«a«a«awt«nwt«a«a«a«n«a«n«a«a«ns
Toiila se bodo najboljša vina in tudi letoinja portugalka. •* Spedjaliteta pristni kraikl teran. - Vsak večer od V8S. ure naprej igra salonski orkester. Vstopnina prosta. — Odprto do 1. ure ponoti. -- Za obisk se priporota
restavrater PUPOVAC.
MHMHHHMMMtMKi
Veletrgovina
kolonljalne ln
Špecerijske robe
LJUBLJANA
ZALOGA »veže pražene kave, mletih dliav in rudninske vode.
Točno In solidno postrežbo I
Zalite vafte cenik!
Vse •vrsto trgovske knjige kot: amerlkan-skl Joumalt; glavne knjige, blagojnlike knjige« Vsakovrstne itrace, bloke, map* kakor tudi vse vrste Šolske asve*ke vam nudi s svojimi prvovrstnimi l*de,Kl noJ" ugodneje
H JANEŽIČ, Ljubljana
FlorUanska ulica St. 14
knllaovecnlca, Industrija Šolskih xve»kov In trgovskih knjig.
Tiskarna MERKUR. Uubllsna
trg.-lnd. d. d. - Simon GregorIKeva »
so priporota sa tisk vsakovrstnih tiskovin *a trgov««, obrtnik«, industrije« »n urada. • • Ustna ks»|i»ov«wilca
fjreja ANTON PODGORŠEK.
Za Trgovsko-industrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: A. SEVERt i i