PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 137 (7631) TRST, torek, 23. junija 1970 OSREDNJA PROSLAVA 25. OBLETNICE OSVOBODITVE NA STADIONU tPRVlMAJ* Utrdilo se je spoznanje, da mora naša narodna skupnost navzven nastopati enotno PO ZMAGI KONSERVATIVCEV V VELIKI BRITANIJI Včeraj je kraljica umestila člane nove britanske vlade Pogajanja z evropsko gospodarsko skupnostjo trd oreh za vlado Med gosti iz Slovenije so se proslave udeležili predsednik SZDL Janez Vipotnik, Jože Smole in Majda Bojc, predstavniki ZKPO, koroških Slovencev, poslanec Albin Skerk in drugi Osrednja proslava 25. obletnice osvoboditve, ki jo je priredila Slovenska prosvetna zveza od sobote zvečer do sinoči na stadionu »Prvi maj*, je v celoti dosegla svoj namen: potrdila je zvestobo naših ljudi idealom narodnoosvobodilnega boja, ki so po 25 letih še vedno živi, kot je živo spoštovanje do mrtvih in še živečih tvorcev naše svobode. S svojo prisotnostjo so to našo osrednjo proslavo, ki .je sleda dolgi vrsti drugih proslav, ki | so se zvrstile po naših društvih in 1 organizacijah, počastili ugledni predstavniki družbeno političnega | življenja iz matične Slovenije: predsednik republiške konference SZDL Slovenije Janez Vipotnik, načelnik komisije za narodna vprašanja pri CK KPS Jože Smole, predsednica I komisije za narodnostna vprašanja J pri SZDL Majda Bojčeva, predstavniki koroških Slovencev, predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. Franci Zwitter ter člana vodstva Zveze dr. Pavle A-povnik in prof- Einspieler, številno zastopstvo Zveze kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije, skladatelj Rado Simoniti ter še predstavniki družbeno - političnih organrzacij iz sosednih jugoslovanskih občin. Med gosti so bili tudi generalni konzul SFRJ v Trstu inž. Marjan Tepina, konzul Zlatko Vidas, poslanec v rimskem parlamentu Albin Škerk, deželna svetovalca Dušan Lovriha in dr. Drago Štoka, nekateri župani in odborniki slovenskih občin, predsednik SKGZ Gorazd Ve sel, predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty in še drugi. Spored se je začel že v soboto Popoldne z otvoritvijo razstave NOB v vljodnem prostoru zgradbe na »talonu »Prvi maj», kjer je zbra-I ne nagovoril predsednik SPZ dr. I Rlavaty. *Sodim - je dejal dr. Hlavatp -da gre prva spoštljiva misel ob tej | Proslavi spominu tistih, ki so dali j »se za to, da mi živimo in to so naši padli borci in aktivisti NOB. , Morda jim ne bomo nikoli dovolj hvaležni za to, kajti prav njim in vsemu ljudstvu, ki je pretrpelo toliko gorja in doprineslo tako ve-tike žrtve, ki jih tudi ta razstava | ^pričuje, gre zasluga, da se je v nas vzbudil ponos naroda, ki le stopil prekaljen v zgodovino svobodnih in svobodoljubnih narodov. Naj tudi ta razstava v spomin na veliko epopejo našega naroda in naše matične domovine utrdi v nas vero v zmago pravične stvari med narodi in odločno voljo, da tudi mi v slovenskem zamejstvu dosežemo, kar nam po vseh postavah pripada!.» Za zvečer je bil najavljen nastop folklorne skupine «Emona» iz Ljubljane, ki jo vod znani strokovnjak inž. Ravnik. Na prostornem odru so mladi plesalci in plesalke prikazali v prvem delu vrsto slovenskih plesov in pesmi ob spremljavi malo znanih starih glasbil. Cehovskem plesom iz Prekmurja, ki po-nazorujejo domača dela in obrt, je sledila točka s tipičnim alpskim inštrumentom «drumeljco»,_ ki daje sicer skromen toda zelo nežen brenkajoči ton. Prikupni dekleti sta nato zaigrali na lesenr orglici »trsten-lti», kakršne so poznali v Halozah, potem pa so spet prišli na vrsto plesalci z uskoškimi plesi, s »kresnicami* in »Zelenim Jurijem*. Zelo zanimiva je bila točka z »oprekljem* ali »šenterijo* kot so to glasbilo imenovali na Primorskem. Podobno je citram, vendar se nanj udarja s palčicama kot na cimbale. Danes tega glasbila ni več, je pa kar uporaben tudi v sestavi z drugimi glas bili, kot so nam pokazali marljivi in sposobni godci skupine »Emona* s klarinetom, goslimi, kontrabasom in staro diatonično harmoniko na gumbe, zato tuni imenovano »knofarco*. Za zaključek prvega dela so nam pokazali še zanhni-ve pustne plese s »Kurentom* pa znana alpska plesa z metlo in blazino, vendar tobrat v nekoliko drugačni verziji. (Nadaljevanje na 3. strani) Zaradi včerajšnje delne stavke tiskarskih delavcev časopi sov smo danes prisiljeni iziti samo na štirih straneh. Cenjenim bralcem se opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. LONDON, 22. — Predsednik bri-1 sku v Londonu. Pogled na oder z združenimi pevskimi zbori med govorom predsednika SKGZ Gorazda Vesela tanske Vlade Edward Heath je že v soboto imenoval člane nove vlade, v prihodnjih dneh pa bo izpopolnil vlado z ministri brez listnice in ministrskimi podtajniki. Pričakujejo, da bo nova vlada začela popolnoma dedovati že ob koncu tedna. Sedaj so v teku razgovori med predstavniki večinske konservativne stranke in najvišjdml zastopniki državne uprave, na katerih razpravljajo o položaju v državi. Medtem vlada med laburisti popolno razočaranje, čeprav so se prepričali, da morajo sedaj reorganizirati stranko. Toda zdi se, da bo Wilson še vedno sotal predsednik stranke ter načelnik opozicije v poslanski zbornici. Trenutno ni no. benega drugega vidnega laburističnega voditelja, kd bi ga lahko nadomestil, saj je bil na primer Brown, na katerega so mnogi poprej računali, popolnoma poražen v svojem volilnem okrožju in ni bil niti izvoljen. Novi zunanji minister Alec Douglas Home je danes sprejel prvega uradnega obiskovalca, dekana diplomatskega zbora v Londonu, lu-ksemubršlkega veleposlanika Andreja Clasema. V Londonu menijo, da bo baje Home sprejel tudi južnoafriškega zunanjega ministra Mui-lerja, ki je sedaj na zasebnem obl- •»»iiilMMliiiiniiiiiiMMiumfiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiHiiiiMžniiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiHiniiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniHMiiiuiiiiiiii PO NEPRIČAKOVANEM VZTRAJANJU »INTESE* NA ZAPORI IZPITOV Na seji vlade so včeraj sprejeli izredne ukrepe o redova n jih in izpitih V bistvu so predali šolskim skrbnikom zelo široka pooblastila - Zakonski predlog o davčnih olajšavah - Imenovani komisarji za deželne uprave RIM, 22. — Vlada je imeladanes pomembno sejo, ki je bila posvečena trem vprašanjem: rešitvi spora s šolniki , predlogu o zakonu o zmanjšanju davkov za delavce in imenovanju komisarjev za novo izvoljene deželne svete. Glede šolnikov se je položaj v soboto nepričakovano zaostril, ko je sindikat «intese» vztrajal na svojem stališču zapore redovanj in izpitov. Zaradi tega je vlada na današnji seji sklenila vrsto izrednih ukrepov, tako da se doseže ocenjevanje v vseh primerih in to tudi, ko š stavkajo in da se istočasno orno-. gočijo mature, čeprav v drugačni I obliki, kot so bite običajno. Govor predsednika SKGZ Gorazda Vesela Tovariši in rojaki, Petindvajset let je minilo od tihega majskega dne, ko sta nacizem >n fašizem, negaciji slehernega napredka, bila politično in vojaško strta. Evropski narodi, ki so drugo svetovno vojno preživel i v suženj -j stvu Hitlerjevega »novega reda*, so si priborili svobodo. Svobodo pa I s,ho si takrat priborili tudi mi, pri-lt'orski Slovenci, ki smo med prvimi , Narodi v Evropi doživeli fašistično jhasijje, ki nam je še vedno živo fred očmi in katerega posledice še vedno hudo občutimo. Ko so se okupatorji kot lačni psi 8 severa, vzhoda in zahoda pripo-I 'Mi v našo domovino, se je v nas ^ebudil uporni duh Matije Gubca, ''Storjenega voditelja tlačanov, vijaka misel Franceta Prešerna nas * zanesljivo popeljala v veliki čas '•»»sničevanja enakosti, sreče in Sfirave. Imena velikih slovenskih lj°ž smo zapisali na prapore naših pigad ter odšli v boj, da mascuje-jM> vsa ponižanja prejšnjih in najt generacije. Ko smo se ljudje raz-rphih milsli združili v Osvobodilni Sftnti kot aktivisti in partizani ter Jjvoljo svoje ljubezni do naroda Mi pregnani v taborišča, so se Jšrti pesti stiskale, ker so nas fa-Mti oropali kulturnih vrednot in Mtotnih dobrin ter so naše delov-ljudi in izobražence kot krimi-Mlce vklenjene v verige poniževal-2 gonili v ječe. Pest se nam je Jokala ob mislih na mučeniško 7*trt Marušiča, Valenčiča, Bidovca M Miloša, na smrt Gortana ter na **lito kri Pinka Tomažiča, ki je prijal s svojo izpovedjo boja za M^odno in socialno svobodo. ■ Primorski Slovenci smo se proti totemu borili skupno z italijanski-Sj protifašiisti, s katerimi smo de-2 trpljenje po italijanskih ječah » koofinacijah, skupno smo bili pred JMebnimi sodišči ter obsojeni na Mri. Skupno smo sodelovali v obo-Metiem odporu, katerega sad je 2>Ubliška ustava. Skupno prelita jJJ, slovenskih in italijanskih proti-in partizanov pa je že v narodnoosvobodilne vojne pobrila temelje za prijateljstvo med ^rimskima sosedoma. Naš narod je v drugi svetovni v edinstvenem dejanju spro-vse svoje sile, ki jih je na-5al skozi tisoč dve sto let trplje^ * Mobiliziral je vse svoje plasti ter preprečil nacistično nakano o našem uničenju. S svojo vojsko, ki je zrasla iz potreb ohranjenja slovenske bitnosti, je pregnal okupatorje in njihove hlapce ter se z novo podobo postavil vštric enakovrednih tako imenovanih zgodovinskih narodov — kot narod heroj, sposoben neizmerne svobodoljubno-sti, človečnosti ter socialistične u-stvarjalnosti. Slovenske množioe so pokazale sposobnost ilegalnega organiziranja ter boja z neenakim sovražnikom, bile so pripravljene na sleherno žrtev, ker so vedele zakaj. Mi, primorski Slovenci smo v tem boju pokazali zgledno enotnost, ki se je ustvarila že v času fašističnega zatiranja med obema vojnama, ter med nami skorajda nismo imeli hlapčevskega udinjanja okupatorju. Slovenski konservatorjem, ki smo ga politično in vojaško premagali skupno s fašizmom v letu 1945, je vedno skušal zmanjševati veličastnost in .samoniklost slovenskega odpora in zmagie ter je tudi v letošnjem jubilejnem letu v nekaterih primerih na proslavah obnovitve slovenske šole zamolčal, da so pod vplivom in neposrednim vodstvom narodno osvobodilne oblasti nastajale na našem področju partizanske šole. Takšni izbruhi jeze ne morejo zmanjšati veljavnosti epopeje vseljudskega upora in revolucije, ampak samo kažejo, zakaj je slovenska Šola pri nas tako konservativna in zaki-j ta šola v Italiji še ni ujela koraka niti z italijansko uradno politiko, ki je odporniški gibanje tudi v naših krajih že vgradila v svoje temelje. Ko se danes oziroma v preteklost, se zavedamo, da smo zmogli tolikšen napor zavoljo vere v pravičnost naše stvari in njeno neizbežno zmago. Naš boj je bil dejanje velike predanosti in požrtvovalnosti, prežet je bil z globokimi moralnopolitičnimi načeli, zrasel je iz samih korenin slovenskega naroda. Vsa narodna in revolucionarna moč naših množic se je združila s protifašističnimi množicami okupirane Evrope, ki so si postavile za cilj narodno in družbeno osvoboditev. Mobilizacija najširših množic za pravično stvar, njihova iskrena lju- bezen do naroda, ki je neprecenljiv moralno-političen kapital, ter navezanost na napredne in ustvarjalne tokove na svetu, ti trije elementi iz časov narodnoosvobodilnega boja morajo biti tudi danes prisotni v življenju naše skupnosti, če se hoče uspešno razvijati. Položaj nas, Slovencev v Italiji je takšen, da se moramo bolj kot drugi stalno zavedati svojih dolžnosti. Govoriti moramo slovensko v javnih uradih, pisati slovenske vloge, postavljati slovenske napise, vpisati moramo svoje otroke v slovenske sole, ki naj vzgajajo našo mladino v ponosne in svobodne državljane. Boj na naše narodne pravice mora biti etično dejanje. Tega se moramo bolj zavedati, če hočemo doseči večjo učinkovitost. In ko govorimo o nalogah v zvezi manjšino, če naj uporabimo ta izraz, potem moramo govoriti tudi o njenih zaveznikih, to je o tistih, ki razumejo naše težave ter nam hočejo pomagati, zavedajoč se, da je stopnja demokracije v državi odvisna tudi od stopnje naših pravic. Tovariši! Ko smo se pred 25 leti radostili zmage, si nismo mogli predstavljati, da bomo zaradi interesov velikih sil Slovenci na Tržaškem, Goriškem in v videmski pokrajini potisnjeni v položaj, ko se moramo ponovno boriti za naše osnovne pravice, ki smo si jih bili sami izbojevali. V tem delu sveta, ki je bilo zaradi navzkrižij sprva zelo vroče, je uveljavljanje politike mirnega poravnavanja sporov tudi po naši zaslugi privedlo do sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. To prijateljstvo je tembolj dragoceno, če se ozremo na sedanji svet nasilja, ki se odraža v krajevnih vojnah, državnih udarih, političnih in gospodarskih pritiskih, omejevanju suverenosti itd. Namesto da bi velike sile svoje koristi postavljale pred koristi človeštva, naj se raje trudijo zagotoviti mir ter omogočiti razvoj številnim narodom, ki se hočejo znebiti ravščine in zaostalosti. Sila spodbudno je prijateljstvo med jadranskima sosedoma tudi za zivljenie naše narodnostne skupnosti. Odprta meja utrjuje medsebojno spoštovanje in odpira večje možnosti gospodarskega sodelovanja ter integracije, v katerem bo gotovo imel tudi slovenski človek ustrezno Minister Misasi je kasneje obrazložil ukrep in dejal da so predali v prisotnjost šolskih skrbnikov konkretne ukrepe, tako da bodo ukrepali v skladu z lokalnimi prilikami. Glede redovanj bodo poročali do 26. junija, kolikor do takrat ne bi bila opravljena, lahko šolski omogočila, da se šolsko leto redno konča. V tej zvezi se je mnogo govorilo o posredovanju parlamenta in o zagotovilih, ki so jih dale razne skupine in zlasti socialisti, da bo parlament pravočasno sprejel vse ustrezne zakone, zaradi katerih je prišlo do zapore. Tajniki sindikatov »inteze* so se sestali zvečer ,ko so na kratko proučili položaj in se bodo ponovno skrbniki pooblaste za to nalogo rav-1 sestali jutri, ko bodo dokončno skle-natelje, osrednje inšpektorje, razpo-1 paii, če nadaljujejo z zaporo, ali ložljive skrbnike, redno nastavljene ali upokojene profesorje. Komisarji bodo izvedli ocenjevanja na osnovi tromesečnih in drugih ocen in bodo napisali v register rizdelal*, ali «ni izdelal*. Glede malih matur pa jih bodo izvedle komisije, ki jih bo imenoval šolski skrbnik in to v številu, ki smatra, da ustreza za posamezno šolo, najmanj pa mora biti v komisijah po troje članov. Izpiti bodo od 26. junija do 5. julija se bodo sestajali iz ene same pismene naloge in razgovora o predmetih, ki so se poučevali v zadnjem letniku. Za veiike mature pa mora imeti komisija najmanj štiri člane in tu bo samo pismeni izpit iz italijanščine ter razgovor od dveh izmed štirih predmetov. V obeh primerih lahko skrbniki imenujejo za člane komisije tudi strokovnjaka, pa čeprav niso šolniki. V tej zvezi je minister dejal, da načeloma ne gre za nekaj novega, saj so strokovnjaki že bili člani komisij v tehničnih zavodih. Pri maturi so lahko člani komisij tudi šolniki istih šol, kjer se matura vrši. Minister je dejal, da ta ukrep ne predstavlja splošne »sanatorije* izpitov, niti ne gre za neki polemični akt. Nadaljeval je, da v primeru, ko bo prišlo do preklica zapore, ni težav, da se takoj povrne na tradicionalni sistem. Nato je dejal, da kljub sklepu »inteze* pričakujejo, da bo »občutljivost* šolnikov (Nadaljevanje na 3. strani) Gorazd Vezal jo bodo preklicali. Dosedaj je samo sindikat srednje šole pokazal nekoliko dobre volje, da preneha z zaporo in je torej ostalo stališče »inteze* v bistvu nespremenjeno. Vendar pa menijo, da bo jutri prevladalo bolj umerjeno stališče sindikata SNSM, kot so že pretekli teden sprejeli podobno stališče vsedržavni sindikati CGIL, CISL in UIL. Glede osnovne šole pa se je položaj normaliziral, ker so prizadete sindikalne organizacije že pretekli teden preklicale zoporo. Na seji vlade so tudi odobrili zakonski predlog o davčnih olajšavah, ki ga je obrazložil minister za stike s parlamentom Ferrari Aggradi in o katerem bo sedaj razpravljala poslanska zbornica. Imenovali so tudi komisarje za deželne svete, kar je nujno, da se bodo lahko sveti sestali v predvidenem roku. Iz uradnega poročila sicer izhaja, da je glede tega prišlo do enotnosti v vladi, vendar pa je znano, da se je vodila določena zakulisna bitka, ker so imenovali v petnajstih primerih prefekte glavnih mest v treh pa državne svetnike, medtem ko so bili socialisti mnenja, da ni nujno in da celo ni najbolje, da opravljajo to vlogo prefekti, ki so najtesneje povezani z notranjim ministrstvom. Stavka uslužbencev trgovin v soboto RIM, 22. — Sindikalne organizacije uslužbencev trgovinske stroke se za soboto 27. junija proglasile enodnevno stavko namesto osemurne ločene stavke. Stavko so proglasili, ker hočejo pospešiti boi za obnovitev delovne pogodbe. Jutri bo v stanovanju Heatha prva seja nove britanske vlade. Zato je danes Heath sprejel posamezne ministre in se z njimi razgovar-jal o sestavi vladnega programa. Cland nove vlade bodo nocoj obiskali kraljico Elizabeto, ki jih bo uradno umestila. Pozneje bo v kraljevi palači slovesnost, na kateri bodo prisegli novi člani privatnega sveta kraljice. Minister za zunanje zadeve Home se bo moral takoj začeti ukvarjati z izredno resnimi vprašanji. Poleg razgovorov, ki jih bo imel z zunanjim ministrom Južnoafriške unije, se bo 30. junija udeležil začetka razgovorov o vstopu Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost v Luksemburgu. Kot poročajo iz Londona, bb pogajanja za vstop vodil predsednik konservativne stranke Barber. Sicer pa se bodo dejanska pogajanja za vstop Velike Britanije, Irske, Norveške in Danske v gospodarsko skupnost začela baje šele 21. julija. Toda naloga predstavnikov nove konservativne vlade na teh pogajanjih ne bo lahka, ker morajo računati tudi na močne skupine v stranki, ki nasprotujejo vključitev Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. izjavili, da so letalo preusmerili v znamenje protesta proti politiki perzijskega šaha, ki da pomaga Izraelu. Trčenje tovornih vlakov na progi Ljubljana-Reka LJUBLJANA, 22. — Na progi Ljubljana - Reka med postajama Šapjani in Jurdani je v soboto zvečer prišlo do trčenja dveh tovornih vlakov, zaradi česar je moral biti mednarodni promet usmerjen preko Zagreba. Pri trčenju je bilo popolnoma uničenih pet vagonov, težko poškodovane pa tri lokomotive. Na srečo sta bdi pri trčenju ranjeni samo dve osebi: pomožni strojevodja lažje ter strojevodja Franc Šuster težje. Pogreb bivšega indonezijskega predsednika Marna Nasilni preusmeritvi ameriškega in iranskega letala KAIRO, 22. — Nasilne preusmeritve letal so še vedno na dnevnem redu: danes beležimo kar dve, ki pa nista imeli posledic za potnike in posadko letal. 32-letni Albanec, ki živi v ZDA, je oborožen z otroško pištolo prisilil pilota »boeinga 707» proge Bejrut - Rim, da je spremenil smer poleta in pristal v Kairu. Na letalu je bilo 113 potnikov in članov posadke. Ob pristanku v egiptovskem glavnem mestu se je Albanec predal policiji in izjavil, da je letalo preusmeril iz protesta proti ameriški imperialistični politiki. Do aruge preusmeritve je prišlo na letalu, ki je peljalo iz Teherana v Kuvajt. Dva mladeniča, stara 19 in 21 let, ter 12-letni otrok, so prisilili pilota, da je pristal v Bagdadu. Trojica je polila s petrolejem pod pilotove kabine ter grozila, da bodo letalo zažgali, če ne bo pilot ustregel njihovi zahtevi. Na letalu je bilo 88 oseb. V Iraku so trem preusmerjeval-cem dali politično zatočišče. Ti so DŽAKARTA, 22. — Danes so v Blitarju na Javi pokopali bivšega indonezijskega predsednika Sukar-na, ki je pred dnevi umrl v Džakarti. Ob prihodu krste na letališče v njegov rojstni kraj, ga je pričakala velika množica prebivalcev. Tudi ob odhodu iz Džakarte se je velika množica ljudi udeležila žalnega sprevoda. Na pogrebu sta bila poleg drugih predstavnikov oblasti tudi sedanji predsednik Suharto in poveljnik oboroženih sil. Ob smrti bivšega predsednika Sukama je sedanji predsednik Suharto proglasil enotedensko žalovanje v vsej državi. niiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia EN TEDEN PRED NAPOVEDANIM UMIKOM AMERIČANOV IZ KAMBODŽE Partizanski obroč se vedno bolj stiska okrog treh največjih kamboških mest Phnom Penh, Battabang in Kompong Cham so popolnoma odrezane od ostalega sveta - Osvobodilne sile pripravljajo napad na prestolnico? PHNOM PENH, 22. — Samo še osem dni manjka do 30. junija, ko bi se morale vse ameriške čete umakniti iz Kambodže, položaj v tej državi pa je za preameri-ški Lon Nolov režim iz dneva v dan bolj neugoden. Tri največja kamboška mesta, prestolnica Phnom Penh, Battabang na severozahodu in Kompong Cham v o-srednji Kambodži, so popolnoma izolirana, vse ceste pa, ki vežejo med sabo ta tri mesta, so pod nadzorstvom osvobodilnih sil enotne kamboške fronte. V Phnom Penh je mogoče priti MMiiiiiiNiHiiiiiMMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuimiiiiiiiiuaiiimimu Francoski finančni minister na obisku v Jugoslaviji V ospredju uradnih razgovorov izboljšanje gospodarskih odnosov med obema državama (Od nalaga dopisnika) BEOGRAD, 22. — Francoski finančni minister Valery Giscard d’Estaing, ki je sinoči prispel na uradni obisk v Jugoslavijo, je odpri danes v Beogradu razstavo dosežkov francoske elektronike ter strojne in elektroindustrije. V okviru razstave bo 76 strokovnih predavanj in več posameznih stikov med francoskimi in jugoslovanskimi gospodarstveniki. Minister d'E-staing je v svojem govoru pri otvoritvi razstave dejal, da je razstava izraz francoske želje po nadaljnjem razvoju in utrditvi gospodarskih odnosov med obema drža vama. Razstava zajema tehnološke dosežke na tistih področjih, kjer obstajajo, po mnenju francoskega ministra, največje možnosti za francosko - jugoslovansko sodelovanje. Član zveznega izvršnega sveta A-leksander Grličkov je v svojem odgovoru med drugim dejal, da pripisuje Jugoslavija velik pomen političnim odnosom s Francijo, ki naj prispevajo k utrditvi razmer na svetu vzporedno z njihovo bogatitvijo z novimi oblikami in pobudami. D'Estaing in Grličko sta pričela danes razgovore o dvostranskih gospodarskih odnosih med obema državama. V razgovorih sodelujejo tudi član zveznega izvršnega sveta Ivo Jerkič, zvezni tajnik za go spodarstvo Borivoje Jelič in druge osebnosti. B. B samo po državni cesti št. 1, ki povezuje kamboško prestolnico s Saj-gonom. V nedeljo se je izjalovil poskus kamboške vladne vojske, da bi spet odprli cesto do pristanišča Kompong Soma (bivšega Sihanuk-villa), ki je že teden dni zaprta. V prestolnici začenja primanjkovati petroleja, ki ga navadno dobavljajo iz Kompong Soma. Pa tudi s hrano ima režim generala Lon Nola težave, saj so največja riževa polja države osredotočena okrog Battabanga. Kot smo že omenili, pa so tako cestne kot železniške zveze med tem mestom in prestolnico prekinjene. Edina zveza med Phnom Penhom in tretjim največjim kamboskim mestom Kompong Chamom je bila prekinjena v zadnjih urah, ko so Sihanu kovi partizani razstrelili važen most. Najhujši boji se sedaj odvijajo okrog Kompong Thoma, glavnega mesta istoimenske pokrajine, 128 kilometrov severozahodno od prestolnice. Partizani držijo večji del mesta, na periferiji katerega sp u-taborjene Lon Nolove čete. Tem lahko dobavljajo pomoč samo po zraku, ker je bila prekinjena zveza med njimi in zaledjem. V boj je poseglo tudi sajgonsko letalstvo, ki intenzivno bombardira položaje o-svobodilnih sil na tem predelu. Po zadnjih vesteh pa se zdi, da postaja položaj vladnih čet, ki so že več dni pod ognjem partizanskega topništva in minometov, nevzdržen. Pričakuje se, da jim bodo poslali iz Phnom Penha nasproti sveže če te, ki naj jim odprejo pot za umik. V Phnom Penhu se medtem še vedno vztrajno govori, da mislijo partizani napasti prestolnici. Močne skupine osvobodilnih sil naj bi se po poročilih glasnika redne vojske zbirale blizu mesteca Trang Ka-nar, 45 kilometrov od kamboškega glavnega mesta. Od tu naj bi mislili partizani napasti najprej Kom pong Speu, ki je bilo že v rokah upornikov, pretekli teden pa so ga vladne čete spet zavzele, nato pa naj bi se začel silovit napad na Phnom Penh. V mestu so še vedno v veljavi strogi policijski ukrepi, vsi dohodi v mesto pa so zastraženi. Maurer v Bonnu BONN, 22. — Predsednik romunske vlade Jon George Maurer je prispel na uradni obisk v Zapadno Nemčijo, kjer se bo danes in jutri razgovarjal s kanclerjem Brandtom o sedanjih pobudah Bonna za pomirjenje z Vzhodom. Zahodna Nemčija ima redne diplomatske odnose samo s sovjetsko zvezo in Romunijo med državami varšavskega pakta in gre tokrat za prvi uradni obisk predsednika neke vlade vzhodnega bloka. Jutri popoldne se bo Maurer sestal z nemškimi strokovnjaki za zunanjo trgovino, s katerimi bo obravnaval dvostranska vprašanja. RIM, 22. — V sredo, 1. Julija bo v veliki dvorani kongresne pala-EUR skupno zasedanje treh generalnih svetov sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Zasedanje bo trajalo tri dni in bodo na njem razpravljali o sindikalni enotnosti na osnovi porodila, ka ga je sestavil odbor sestavljen iz treh organizacij. Zasedanju bodo po vrstnem redu predsedovali vsak dan po en predstavnik, spregovorilo pa bo po dvajset danov od vsakega sveta. MOSKVA, 22. — Zdravstveno stanje Hruščeva se je po vesteh is dobro obveščenih krogov znatno po slabšalo. Pred dvema tednoma so ga prepeljali v neko kliniko v bližini Moskve po možganski kapi. Hruščev ima 76 let. 28. junija 19T0 SREBRNI JUBILEJ PRIMORSKEGA DNEVNIKA V okviru proslav 25-letnice osvoboditve je bilo v nedeljo dopoldne v Kulturnem domu v Trstu tovariško srečanje med uredništvom in upravo ter bralci, bralkami in so-trudniki Primorskega dnevnika ob 25-letnici izhajanja. Srečanja se je udeležilo tudi večje število gostov. Naš odgovorni urednik je vse prisrčno pozdravil, zlasti pa: Janeza Vipotnika, predsednika republiške konference Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, Marijo Vilfanovo, ki je pri prvi številki botrovala, dr. Jožo Vilfana, zveznega poslanca SFRJ, Jožeta Smoleta, načelnika komisije za narodna vprašanja pri CK KPS, tovarišico Majdo Bojčevo, predsednico komisije za narodnostna vprašanja SZDL Slovenije: predsednika Zveze slovenskih organizacij na Koroškem dr. F. Zwittra, člana koroške delegacije dr. Pavla Apovnika in prof. Einspielerja, vse člane predsedstva in izvršnega odbora Slovensko - kulturne gospodarske zveze na čelu s predsednikom Gorazdom Veselom, dalje dr. Smoquino, predsednika Deželne novinarske zbornice za F-JK, načelnika tiskovnega urada pri vladnem komisariatu v Trstu, viceprefekta dr. Pina, pred-itavnike deželnega odbora časnikarskega sindikata ter deželnega tiskovnega urada. Nato je naš odgovorni urednik v sekaj stavkih skušal določiti mesto srebrnemu jubileju našega dnevnika v zgodovini slovenske pisane besede sploh, še posebej pa v zgodovini slovenskega časnikarstva s posebnim ozirom na slovenski dnevni lisk v Trstu. Sledila je razdelitev spominskih pincet štirim dosedanjim odgovornim urednikom našega dnevnika ter spominskih kolajn vsem tistim nameščencem v uredništvu, upravi in tiskarni našega dnevnika, ki so letos dosegli ali presegli 20 let neprekinjenega dela za naš dnevnik. skrbno preiskavo, ki je sedaj še v teku in razvoju da bi ugotovili odgovorne in jih izročili pravici.« Zahvala prosvetnega društva «Slovenec» - Boršt V nedeljo, 14. t.m. in v ponedeljek, 15. t.m. je bila v Borštu slovesna proslava 70-letnice delovanja Prosvetnega društva »Slove-nec». Odbor društva se zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da je proslava tako lepo uspela: fantom in možem za pripravo plesišča, oora in kioskov ter za okrasitev vasi: dobrotnikom, ki so proslavo finančno podprli: dek.elom za nabiranje prostovoljnih prispevkov in prebijanje spominsldh brosuric; vsem, ki st pomagali v k-ostih in blagajnah: pevskim zborom in godbi z Brega; domačim učiteljicam za pripravo osnovnošolskih n: rok Zvezi kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije, Slovenski prosvetni zvezi iz Trsta, športnemu društvu Breg za čestitke in pozdrave ter končno vsem, ki so v tako ve tkem številu obiskali našo prireditev. Odbor obvešča pevce, da bo vaja V ZAČETKU ZADNJEGA TEDNA TRŽAŠKEGA SEJMA Včeraj v ospredju deželni marmor danes pa pomorske zveze z Zahodno Afriko Plenarna seja odbora za proslavo 25-letnice obnovitve slov. šole Šolske vesti V soboto je nastopil predstavnik Češkoslovaške ing. Votruba ■ Zaključene prireditve o lesu in pohištvu Odbor za proslavo 25-letnice obnovitve slovenske .šole ima v četrtek ob 17. uri v prostorih Sindikata slovenske šole v Ulici Fabio Fil-zi8-I plenarno sejo (osnovna in srednja šola). Na dnevnem redu je obračun dosedanjih .jubilejnih prireditev. Prosimo za točno in polno udeležbo. V okviru 22. mednarodnega velesejma bo danes dopoldne ob 9.30 v dvorani za konfereinoe pri Mom-tebe-lu zanimivo zasedanje o pomorskih in trgovskih zvezah med Trstom in Zahodno Afriko. Zasedanje organizirajo tržaška trgovinska zbornica, milanska š tudliska skupina «V. Bottegon in Tržaški Lloyd v sodelovanju z veleseiemsko upravo. V soboto se je na sejmu nadaljevalo in zaključilo mednarodno strokovno zasedanje o lesni industriji. Ob tej priliki je predsednik sejma dr. Slocovich izročal podpresedniku vsedržavne zveze lesnih industrij-cev dr. P. Ouareni spominsko plaketo v znak hvaležnosti za sodelovanje te važne industrijske veje na tržaški prireditvi. Razprava, ki jo je vodii predsednik tržaškega, centra za mednarodno dokumentacijo o lesni trgovini posl. Belca, se je osredotočila predvsem okoli sodobnega razporejanj« dela v primarni sejmu govor tudi o mednarodni lesni trgovini: zastopniki Kameruna, Slonokoščene obale in Konga (Brazzaville) so namreč na posebnem sestanku s tržaškimi operaterji s tega področja obrazložili politiko izkoriščanja domačih gozdov in prodaje pridobljenega lesa iz po- ZAHVALA Slovenska prosvetna zveza se prisrčno zahvaljuje vsem, ki so kakor koli prispevali, da je osrednja proslava 25. obletnice osvoboditve na stadionu »Prvi maj* tako lepo uspela. Obenem prosi, da bi čimveč prostovoljcev prišlo danes o rine Chezzo in uradnica Lorebta Crl- vici, inženir Marino Bose in univ. študentka Silvana VVinter, karose-rist, Paolo Dodich ln prodajalka Clau-dia Travan, fizik dr. Paolo Poropat in fizik dr. Maria Teresa Bassa, železničar Giulio Ritossa in šivilja Giu-liana Varin, trgovec Mario Szolda-ties in gospodinja Teresa Škerl, poštni nameščenec Tullio Brumat in prodajalka Marisa Giller, uradnik Ro t,erto Marianelll in učiteljica Loren-za Cambt, delavec Franco Cercego in uradnica Nevla Lavaroni, univ. a-sistent Bruno Blanco in učiteljica Marisa Fiortn, tehnični asistent Bottec-chia in uradnica Gemma Pozzetto, zidar Giordano Marussich in gospo, dinja Graziella Perossa, čevljar-teh-nik Sergio Vanuzzo ln gospodinja Andreina Bontempo, profesor Vitto-rio Mancini in profesorica Maria Mar. sich, delavec Bruno Vascotto in u-radnica Gianfranca Pisani, karabinjer Lucio Barone In delavka San-dra Mannuella, funkcionar Giuliano Taormina in farmacistka Marina Mi ni, trgovec Sovino Del Cielo in bolničarka Loredana Dorla, električar Renzo Robba In prodajalka Nedda Mian-Fortuna, učitelj srednje Sole Vlttorio Ferluga in učiteljica srednje šole Licia Cusma, trg. potnik Clau-dio Licurgo in bolničarka Natalia Mulesan, težak Vlttorio Majcan ln delavka Antonietta Calia, mehanik Bruno Cecco in Študentka Tatlana Sabba, karoserlst Mario Campagna ro in gospodinja Nella Canduslo, težak Alberto Fabio Candottt in frl zerka Glovanna Mariano, mesar Gian carlo Krejner in prodajalka Gina Dellasanta. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Dr. Gmelner, Ul. Glulia 14. Man zoni, Largo Sonnlno 4. INAM Al Cedro, Trg Oberdan 2. Al Gemelll, Ull-ca Zorutti 19/c. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 1.30) AlUAngelo d'Oro, Trg Goldoni Clpolla, Ul. Belpoggio 4. Al Due Luc cl, Ul. Ginnastlca 44, Mianl, Drev Miramare 117 (Barkovlje). V nedeljo od 8.30 do 19.30 Imata odprto oba turnusa skupaj. 8ANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - Ulica F. Filzi št. 10 Tel. 38101/38045 opravlja vse bančne posla kupuj« tujo valuto Včerajšnji odkupni dsvlzni tečaj' Ameriški dolar 625,— Kanadski dolar 590,— Brit. šterling 1500,— Švic. frank 145,— Franc, frank 110,— Belg. frank 12,— Hol. florint 172,- Nemška marka 172,— Avst. šiling 24,10 Jug. dinar(vel.) 46,— Jug. dinar (mali) 48,— ZAVOD VAŠEGA ZAUPANJA t. D. »VES-NAtf KULTURNI PRIREDITVI V DOMU ((ALBERT SIRK* jiutri, 24. t. m. ob 20.30 SREČANJE Z NAŠIM DOMAČIM PESNIKOM MIROSLAVOM KOŠUTO V petek, 26. t. m. ob 20.30 NAŠA VAS KRIŽ Diapozitivi: Karnilo Košuta Tekst: Brazilko Tence Recitacije Sodeluje moški pevski zbor «Vesna» (registracija) Vljudno vabljeni — Odbor PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredil danes, 23. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih Ponedeljek: ob 21.30 «Maximl-lian of Mexico» v angleščini; ob 22.45 »Massimiliano e Car-lotta* v italijanščini. Torek: tedenski počitek. Sreda: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramar* v nemščini: ob 22.45 ((Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Četrtek: ob'21.30 «Maxlmillan of Mexico» v angleščini; ob 22.45 ((Massimiliano e Carlot-ta» v italijanščini. Petek: ob 21.30 «Der KalsM- traum von Miramar* v nemščini; ob 22.45 ((Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Sobota: ob 21.30 in ob 22.45 dve predstavi ((Massimiliano e Carlotta*. obe v italijanščini. Nedelja: ob 21.30 «Der Kaisertraum von Miramar* v nemščini; ob 22.45 ((Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Avtobus «M» iz BarkovelJ (postajališče avtobusa «6») do Mi-ramara, z odhodi ob 21. in ob 22.15; povratek lz Miramara v Barkovlje ob koncu vsake Izmed dveh predstav. Vstopnina: 400 lir (otroci, člani ENAL in skupine po 300 lir). ' MIRAMARSKI PARK Predstave »Luči in zvoki*: ob 11^® in ob 22.45 ((Massimiliano e Carlotta* v italijanščini. Avtobus »M* ** Barkovelj (postajališče avtobusa ** do miramarskega parka in obratno pred vsako predstavo in po njej. Circo sul gbiaccio — Cirkus na 1*- du — Športno igrišče v Ul. Flavia, telefon 817-222. Predstave ob 21.15: ob četrtkih, sobotah ter na praznične dni ob 16. in 21/30. Nazlonale 16.00 «Metti un formaggino a cena*. Tom in Jerry. Eden 16.30 »Les femmes*. Brigih® Bardot in Maure Ronet. Technico-lor. Strogo prepovedano mladini pod 18. letom. Fenlce 16.00 «1 diavoli di Dayton»-Rory Calviard, Lesilm Nielsen. — Technicolor. , Grattacielo 17.00 «West Side Storrt-Teehcntcolor. ;xcelsior 16.00 «La ragazza con 11 bastone*. David Hemmings,' s*‘ mantha Eggar. Technicolor. Ritz 16.00 «La guerra dei sei gi°r: ni*. Technicolor. Fllodrammatico 16.30 «Les strip® teauseuses*. Prepovedan o mlad"1 pod 18. letom. Alabarda 16.30 «Testa o croce«. Technicolor. Aurora 16.30 »Alla bella Serafi"* placeva far 1’amore sera e matti-na*. Technicolor. Cristallo 16,.30 «Paranoia». Technicolor. Prepovedano mladini pod 1®-. letom. Capitol 16.30 «Tattooed, Veneri ta-tuate* Chizuko Arai. Grandsrop®-color. Prepovedano mladini pod teletom. Moderno 16.30 «Buttatl Bernardo«. Elisabeth Hartman. Geraldine AS®-Technicolor. impero 16.30 (ril capitano dl lungo sorso*. David Niven, Fay Dunawaf. Vlttorio Veneto 16.30 «Missione corn-piuta, stop. Bacioni Matt Helm«. Martin. Elke Sommer. Technicolor. Ideale 16.00 «11 commissario non prt' dona*. Gerard Barray, Jean K1' chard, Patrizia Viterbo. Technico- l°r- Abbazia 16.00 «Tre contro tutti«. «*• Sinatra, Dean Martin in Peter La«Y ford. Technicolor, vvestern. Astra 16.30 «Le spie vengono da cielo*. filmski večer Predvajali bomo slovenski film Kaplan Martin Čedermac ln dokumentarni film Bele krajine. Vabljeni 1 Vstop prost 1 KINO <|RIS» PROSEK danes ob 19.30 Cinemascope barvni dramatični film: GENTLEMAN JO... UCCIDI Igrajo: A. Steffan. E. Fajardo. S. Šolair. Razna obvestila Mali oglasi ZAHVALA Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob smrti naše drage JULIJE STAREC in Jo spremili na njeni zadnji poti. žalujoča družina Starec Trst, 23. junija 1970. ZAHVALA Prisrčno se zahval.lu.1emo vsem. ki so z nami sočustvovali Ob prerani in hudd izguba naše nadvse ljubljene LILIJANE VRŠE Posebna zahvala č. g. župniku, pevcem iz Padrič, darovalcem cvetja ter vsem. kd so na kateri koli način počastili spomin nepozabne Lilijane ln jo spremili k večjemu počitku- Žalujoči mama in oče. sestra z možem brat in drugi sorodniki Gropada, 23. lunlla 1970. ^ ZAHVALA Toplo so zahvaltulemo vsem, ki so z nami sočustvovali oto bridki izgubi našega dragega brata JOŽETA GRUDNA Posebna zahvala prof. Torrettd, g. župniku, darovalce«1 cvetja ta vsem. ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: sestre, bratje In drugo sorodstvo Zgonik, 23. iunija 1970. ti t f ta ha kc ti. do k ki' i" let Ve til KASTA sporoča, da odpade sel* odbora, ki bi morala biti v četrte**’ 25. t.m. SIAMSKA MAČKA z rdečim ovratnikom izgubljena na Krasu. Prosi"1 najditelja naj telefonira na 226-lw’ Nagrada. E sti »b. se ste hr< tel It Pe *di dej t« to: hft Ob: »ki ? I 1»l Jbr hh t* 'i % ? v >e hvj i J § 23. Junija 1970 NA NEDELJSKI PROSLAVI PETINDVAJSETLETNICE OSVOBODITVE «Spredstavniki oblasti se hočemo kot enakopravni pogovoriti o vsem, kar nas teži in zavira naš razvoj» Otvoritev razstave NOB - Bogat športni program - Nastop godb in združenih pevskih zborov - Recitacije in predvajanje filma več partizanski tehniki »Skala* I verjetno hvaležno sled. Slovenski V kulturnem programu so sodelovali tudi člani tržaškega Slovenskega gledališča Mira Sardočeva, Jožko Lukeš in Stane Starešinič Med proslavo ob 25-letnici osvoboditve je Mladinska tehnika «Skala» Itdaia dve številki »Partizana 1970». Na sliki del uredništva med delom podjetni mladinci »partizanski* tiskarji in časnikarji na stari častitljivi partizanski ciklostil tiskali prvo in kmalu nato še drugo izdajo svojega glasila »Partizan 1970» / informativno in — kot mladim pristaja — polemično vsgbimo. Vsekakor je bila to lepa pobuda, ki naj bi ob tej priložnosti obudila v spomin tvegano in požrtvovalno delo partizanskih tiskarjev, novinarjev, kurirjev in drugih, ki so skrbeli za svobodno tiskano slovensko besedo. Toda program dneva s tem še ni bil izčrpan. Po koncertu so v dvorani člani igralske skupine p. d. »Ivan Cankar* uprizorili svoj uspeli partizanski »miting*, tokrat celo izpopolnjen z nastopom društvenega pevskega zbora, kar je celotno izvedbo naredilo bolj vemo in v duhu takratnega časa. Predstavo si je ogledalo zelo lepo število gledal-cev: f° njeJ P8 50 zavrteli v dvorani še film «Kaplan Čedermac* po znanem Bevkovem romanu. Film so si prišli ogledat tudi štirje slovenski duhovniki iz Beneške Slovenije gg. Rutar, Cenčič, Lavrenčič in Markič, ki so se potem še nekaj časa zadržali na prireditvenem prostoru ''družbi s predstavniki SPZ in SKGZ. Prireditveni program se je nadaljeval m zaključil sinoči pozno v noc. Začel se je s predvajanjem filmov in nadaljeval s plesom, med katerim je skupina mladih pripravila tudi »oporečniški* miting. Za glasbo je skrbel orkester «Minerve» iz Ljubljane z znanima pevcema lahke glasbe Evo Sršen in Perom Dimi. trijevicem. Govor predsednika SKGZ Gorazda Vesela (Nadaljevanje s 1. strani) V soboto zvečer so na stadionu «Prvi maj* nastopili s folklornim programom člani ansambla »Emona* iz Ljubljane (Nadaljevanje s 1. strani) V drugem delu so prišli na vrsto tredvsem plesi drugih jugoslovan-‘kih narodov, kot na primer makedonski nevestin ples, pa splet ple- *ov iz okolice Vranja, prvič pa ?mo lahko poslušali tudi godca na ‘ago —- ki je znal ob spremljavi Jj&rmonikarja izvabiti iz navidez tako preprostega glasbila čudovito tiehko pojoče zvoke, še najbolj po-tk>bne zvokom havajske kitare. Občinstvo je nastopajoče nagradi-"* z zasluženim aplavzom saj so Dokazali, da so res odlična skupina, ki goji plese in pesmi na strogo ‘tanstveno dognanih folklornih e-krtientih brez sicer mikavnih, toda >ndarle stiliziranih in zato nepristnih figurah. ! Glavna prireditev je bila na pro-jkamu v nedeljo pozno popoldne, k° je huda vročina nekoliko popustila. Potem ko so športniki odigrali ^ finalni srečanji v odbojki, so ljudje že začeli zbirati na prodornem igrišču vzdolž stojnic in ?h omizjih, kjer so skrbele za do-% razpoloženje godbe na pihala. Ntaj pred sedmo uro pa so se llhdje strnila pred velik oder, na katerem so se medtem že zbrali D*vci združenih moških in nato še ^užonih mešanih zborov. Po poz-, 3vu predsednika SPZ dr. Kober-' Hlavatyja, je povzel besedo slavnostni govornik predsednik SKGZ 7. Gorazd Vesel. (Njegov govor [Navijamo posebej). Ob spremljavi jkrepljcne godbe na pihala s Proška so nato nastopili združeni moš-Sjzbori, ki so pod vodstvom Ubalda 17*bot zapeli njegovo znano »Zdra-j®o», ki je izvala burno odobravajva. Pod vodstvom Sveta Grgiča je prišla na vrsto znana partizanka »Hel, brigade*, Zdravko Kante !?ja vodil izvajanje udarne »Na JU*. Pod temperamentnim Kjud-5pjtn vodstvom so nato združeni ft*šani zbori zapeli vedno ob sprem-ryi godbe Gobčevo »Pesem o svojati* in še Kozinovo »Naša vojska*, jjh Grgičevim vodstvom Kozinovo r*ša zemlja* in za zaključek po-1 Vtio pod vodstvom Oskarja Kjud-^Simonitijevo »Vstajenje Primorce pesmi so bile odlično podane ? Sam prisoten skladatelj Simoniti J je o izvedbi izrekel zelo pokalno. o Med koncertom so člani Slovenja a gledališča Mira Sardočeva, jkko Lukeš in Stane Starešinič Jhhrali odlomke in pesmi s partijsko tematiko. Njih izvajanje je j ne samo umetniško dognano Jhveč tudi tako globoko občuteno, 'so mnogim izvabili solze v oči. uredilo je še nagrajevanje ekip, ? *o sodelovale na ženskem in .jpskem odbojkarskem tekmovanju, jagoviti ekipi sta prejeh krasna .N* — umetniško delo partizanske-j? Pisatelja in kiparja Toneta Sve-jj*6’ ki pa se sam ni mogel — kot u obljubil — udeležiti slavja in (^ktno izročitve daril zmagoval- Jl(i koncertu se je razvila prosti Bpava ob omizjih ob dobrem vinu boljših klobasah, ki so jih na «žaru» pripravljali vrli števerjancii. Ir, medtem ko so nekateri posedli pred televizijske aparate, ki jih je postavila trgovina Universaltecnica na stadionu in spremljali finalno tekmo za svetovno nogometno prvenstvo, so — kot se spodobi — v zakonspirirani pa ne pre- mesto, ker je gospodarska enakopravnost pogoj za narodno. Dandanes se v velikem svetu mnogo govori o znanstveni in tehnološki revoluciji, o industrijskem vzponu, govori se o tekmovanju sil za gospodarsko nadoblast, če to govorico prenesemo v naše razmere, po-tem to pomeni, da se moramo tudi mi pričeti resneje soočati z gospo danskimi vprašanji. V sedanjih hitrih spremembah, ki jih foživiia in jih bo v vedno večji meri deležno naše področje, mora skupnost hitro in praivilno ukrepati, če noče biti potisnjena v še bolj podrejen gospodarski položaj. Hoditi vštric z duhom časa, to je tema, ki o njej mnogo govori tudi naša mlajša generacija. Val oporečnišbva, ki je zajel mladi rod domala po vsem svetu, je pljusknil tudi v naš prostor ter zapustil ne- TOREK, 23. JUNIJA 1970 TRST A 14.00 Glasba za pihala; 15.30 Sim- 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po- J** * *™ koncft: vMln- 7.30 Jutrania elasha: 11 35 IV*a?Jsln> J i/nocD gar£te: H-15 Pri vas doma; 13.10 Slovenske pesmi; 13.30 Kme-7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, tajski nasveti; 13.40 Orkester Ba-17.00, 18.00, 23.30 Poročila; 7.15 verskega radia; 14.30 Priporočajo Glasba za dobro jut.ro; 8.40 Ve- vam...; 15.10 Mladinska glasba; sela glasba; 9.45 Plošče; 10.00 15.25 Mladinska oddaja; 15.40 Or- Pod senčnikom; 10.45 Plošče Ho- kester Tomlinson; 16.40 Nekaj a-notype; 11.00 Naš spored; 11.15 rij iz Bizetove «Carmen»; 17.00 Nove plošče; 12.00 in 12.45 Glas- Vsak dan za vas; 18.10 Beethov-ba po željah; 14.15 Lahka glasba; nova dela; 19.00 Lahko noč, otro-14.30 Operne skladbe; 15.00 Para- ci! : 21.00 Prodajalna melodij ; da orkestrov; 16.30 Melodije za 21.30 Radijska igra; 22.30 Majhen vsakogar; 17.30 Počitniški vrti- koncert lahke glasbe; 23.15 Jugo-Ijak; 18.10 Plošče R. C. A.; 1845 slovanska glasba; 24.05 Literarni Pianist Gojmir Demšar; 19.15 Li- nokturno; 24.15 Popevke ; 24.40 terarna oddaja; 19.30 Ritmi mla- Orkester Ray Anthony. dih; 20.00 Bermy Goodman; 20.30 Prenos RL; 23.35 Glasba za lahko noč. NACIONALNI PROGRAM ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Risanke; 13.30 Dnevnik; 17.00 Oddaja za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 20.00 Po- 17,45 Program za mladino; 18.45 ročila; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Nabožna oddaja; 19.15 Kulturna Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.15 oddaja; 19.45 Športni dnevnik in Plošča za poletje; 16.20 Program kronika; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. za mladino; 18.45 Nove plošče; Argusov: »Obljuba*; 23.25 Dnev-20.20 Rossini: »Armida*; 23.00 Da- nik. nes v parlamentu. ||. KANAL II. PROGRAM 21.00 Dnevnik; 21.15 Iz vsakda- 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; njega življenja; 22.00 Posebna od- 9.00 Plošča za poletje; 10.00 Ra- daja; 23.00 Medicina danes, dijska priredba: 10.15 Poje Don JUG. TELEVIZIJA Backy; 10.35 Telefonski pogovori; _ 14.00 Zakaj in kako?; 16 00 Popol- 21.00, 24.00 Poročila; 18.45 M danski program; 19.05 Program s šuštnel: Hanibalovi sloni; 19.00 Sergiom Endrigom; 20.10 Večerni Risanka; 19.15 Obzornik: 19.30 Za-program; 22.10 Ravelove skladbe; bavno glasbena oddaja; 20.05 Te-22.43 Bumett: Giungla dasfalto. lesna rekreacija; 20.20 Ali je le- . Hort/'***** va rol{a enakovredna desni; 20.30 III. PROGRAM Pripravimo si zbirko; 20.50 Cik- 10.00 Koncert za začetek; 11.15 cak; 21,35 Gospe in gospodje - Sodobna ital. glasba; 11.45 Baroč- ital. film; 23.35 Orkester Franco-ne sonate; 12.20 Operno skladbe; ske RTV. srednješolci in visokošolci se aktivno vključujejo v boj za presnavljanje naše družbe, italijanski študentje pa javno podpirajo zahteve slovenske učeče se mladine in naše splošne jezikovne pravice. Nova kvaliteta, kd si o njej še pred nekaj leti niti misliti nismo upali. Tisti mladi rod, in med njimi tudi tisti dolgolasci, ki se nekateri spotikajo obrije, postaja nosilec visoke stopnje človečnosti, medsebojnega razumevanja in prijateljstva, ki sovraži nasilje in zatiranje. Ta mlada generacija si ustvarja svojo vizijo sveta, kot smo si jo mi ustvarjali pred časom narodnoosvobodilnega boja in v njem ter se zanjo uspešno borili. Rojaki! Naš pogled moramo upreti v prihodnost, izdelati si moramo program dela in zahtev; vedeti moramo, kam hočemo priti, toda upoštevati danosti našega časa. Pra tem ne moremo iti mimo dejstva, da avtonomna dežela s posebnim statutom Furlanija-Julijska krajina, ki je bila ustanovljena prav za-oljo prisotnosti naše narodnostne skupnosti, proti našemu pričakovanju ni odpravila krivične razdelitve Slovencev v tri kategorije, na tržaške, goriške in beneške, kar prinaša tudi tri kategorije po jezikovnih pravicah, s posledicami, da so beneški Slovenci sploh brez njih. Nikoli se ne bomo sprijaznili z dejstvom, da sta člen 6 ustave in 3 deželnega statuta še vedno deklarativnega značaja, da posebni statut londonske spomenice o soglasju še ni dobil zakonske veljave in se njegovi členi večidel ne izvajajo. Nezadovoljni smo s prepovedjo osrednje ob.asti, da dežela nima pravice obravnavati in odločati o stvareh, ki zadevajo našo narodno skupnost. To pomeni, da ima centralistična miselnost odločujočih političnih sil še vedno globoke korenine. Načelna stališča in hiter tempo demokratičnega razvoja so odprli novo stran v odnosih dio nas. Zanimivi so dokumenti im izjave federacij KPI in PSI naše dežele, izjave osebnosti iz KD, spodbudne besede, ki jih je predsednik dežele izrekel enotni delegaciji beneških Slovencev, »tališče deželnega sveta, izjava čedadskega župana na dnevu emigranta, resolucija občinskega sveta v Gorici, ki je z izjemo fašistov priznal potrebo po ustanovitvi občinske komisije za razreševanje slovenskih vprašanj, stališča tržaškega in drugih občinskih ter pokrajinskih svetov. Omeniti morama nadalje izjavo ministra za notranje zadeve, da imamo po členu 5 posebnega statuta londonske spomenice na Tržaškem pravico uporabljati slovenščino v odnosih do javnih oblasti, pravico, ki se je po naši sodbi odločno premalo poslužujemo. Omenili bi lahko tudi dvojezične napise, ki so bili v razdobju zadnjega leta postavljeni v treh slovenskih občinah na Goriškem, vključitev nekaterih slovenskih predstavnikov v deželne komisije ter namestitev posameznikov v javne urade. Gre za politiko dejstev, ki je do neke mere odraz dobre politične volje, vendar brez pravne podlage, tako da .je vse, kar nam dajejo, mogoče čez noč odvzeti, če se razmere spremenijo. Samo dve pozitivni določili imamo Slovenci v Italiji ter zadevata slovensko šolstvo in pravico slovenskega poimenovanja otrok. Toda zakon o slovenski šoli, ki je star devet let, se še vedno v glavnem ne izvaja, kakor se ne izvajajo obveznosti iz leta 1954 v londonskem dogovoru, ter so pri tem najbolj prizadeti ravno slovenski profesorju, ki še vedno niso v sta-ležu ter so v pogledu pravnega in materialnega ravnanja med najslabšimi kategorijami. Zato dajemo popolno podporo e-notni sindikalni organizaciji za Trst in Gorico, ki se je odločila za protestno manifestacijo v Rimu, ki je imela velik odmev, ter ji iz srca želimo uspeh. S svojim stavkovnim gibanjem dokazuje borbeno zavzetost za uresničenje svojih zahtev. Struktura našega šolstva je stara že 25 let ter ne ustreza več potrebam časa. Zato vsa slovenska javnost zahteva ustanovitev obljubljene strokovne šole v Trstu. Podpiramo pobudo Odbora za slovensko šolo ter pozivamo starše otrok, naj v skladu z navodili odbora vpišejo otroke v novo šolo že do konca tega meseca. Potrebna je ureditev položaja strokovne šole v Gorici, ki naj postane petletna samostojna šola. Zahtevamo popolno enakopravnost v vseh javnih uradih, zaposlovanje Slovencev, imenovanje naših zastopnikov v razne komisije in odbore, delovnje občinskih konzult, poimenovanje ulic in trgov po naših zaslužnih možeh; ne samo v okoliških vaseh, ampak tudi v Trstu in v Gorici, kjer živi večidel našega življa, morata biti naš jezik in naš človek pravično zastopana. Odločneje se moramo boriti za te pravice, zakaj nič nam ne bo podar-enega, če si sami ne bomo vzeli! Skoraj popolno pomanjkanje pozitivnih zakonov, kd bi urejevali naše narodno življenje ter neuresni-čevanje obljub številnih dejavnikov v političnih strankah in oblastvenih organizmih jasno osvetljuje načrt odločujočih političnih sil, da si lastijo pravico edinega razsodnika med našo nacionalno problematiko ter da popustijo samo v tistih pri- merih in v tolikšni meri, kolikor se jim zdi umestno, ne oziraje se na resnične potrebe naše skupnosti. Obravnavajo nas kot predmet, ki ga sedaj postavljajo v takšno, potem pa v drugačno kombinacijo, zavestno pozabljajoč na dejstvo, da je ta «predmet» slovensko govoreča skupnost s svojo specifiko, s svojimi zahtevami, svojo voljo, programi in pravicami, živeti po lastni vesti. Ne moremo se strinjati z mrzlim in preračunanim obravnavanjem naše skupnosti, ne moremo se strinjati z odločanjem mimo nas, brez naše vednosti in celo proti naši volji. Zavračamo preračunano politiko diskriminacije znotraj naše skupnosti in zavračamo politiko po načelu: razdvajaj in vladaj. Od tistih, ki v Beneški Sloveniji vodijo raznarodovalno politiko, od tistih, ki nam po svoji računicd odmerja jo pravice, moramo jasno terjati, naj nas vprašajo, kaj mi sodimo o njihovi politiki. Nas naj vprašajo, če se z dosedanjo politiko strinja mo ali ne. Mi, Slovenci v Italiji, hočemo sesti za isto mizo s predstavniki oblasti ter se kot enakopravni med enakopravnimi pogovoriti o vsem, kar nas še teži in kar po naši sodbi, ki je najbolj pristojna, zavira naš razvoj. Okoli takšne mize, ki naj postane okrogla, naj sedejo tisti, ki imajo v rokah zakonodajno oblast, ter mi, Slovenci, da sporazumno določimo, kako naj se sedanja politika »via faeti* spremeni v pravno urejeno zaščito. V zadnjem razdobju se je še bolj utrdilo spoznanje, da mora naša skupnost navzven nastopati enotno. Gre nedvomno za proces, ki ni e-nostaven, ki pa ga olajšujejo spodbudne oblike sodelovanja glede šolskih zadev, openskega primera, beneške delegacije, okoli enotne uprave Slovenskega gledališča itd. Ti in še drugi primeri ustvarjajo medsebojno zaupanje ter izravnavajo pot naporom za enoten nastop Slovencev. Napori za enoten nastop upoštevajo dejstva, da imajo stranke, ki se Slovenci v njih udejstvujemo ter slovenske organizacije sicer ločeno izdelana, toda po vsebini enaka stališča do cele vrste poglavitnih nerešenih vprašanj. Potrebno je v teh naporih priznati kot naravno dejstvo avtonomnost vsakega partnerja v njegovi idejno - politični usmeritvi, ki se okoli specifičnih vprašanj povezuje z ostalimi v akcijski enotnosti. Naša učinkovitost kot slovensko govorečega subjekta navzen pa je v veliki meri odvisna od pripravljenosti in sposobnosti, premagati našo strankarsko razdeljenost, ki ima V okvir proslav ob 25-letnici osvoboditve spada tudi razstava NOB, ki jo je v soboto zvečer v prostorih prosvetnega doma na stadionu »Prvi maj* odprl predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavatjr V nedeljo predpoldne je bilo v mali dvorani Kulturnega doma srečanje ob 25-letnici izhajanja Primorskega dnevnika, o čemer poročamo na drugem mestu svoje mesto v družbeno - političnem sistemu v katerem živimo. Licitiranje na račun naših pravic samo zaostruje notranje odnose v skupnosti ter nam otežkoča dosego cilja, h kateremu moramo težiti z vso odgovornostjo in zrelostjo. Gre za uzakonitev naših pravic, gre za bistveni element naše politike, ki po svoji važnosti terja aktivno sodelovanje vseh, ki tu živimo in se trudimo doseči manjšinski zakon, da bi se zazrli v nova obzorja v življenju Slovencev v Italiji. Ko govorimo o naporih za skupni rn^top Slovencev navavpnfzavedamo njegove popolne aktualnosti ter globoke odvisnosti od vrste dozorelih okolnosti, ki so se strnile na sedanji razvojni stopnji notranjih in mednarodnih odnosov, kot so družbeni nemir v državi z vsevečjim uveljavljanjem novih subjektov, ki pospešujejo demokratični razvoj, priznanje pravic nemško govoreči manjšini, visoka stopnja italijansko-jugoslovanskih odnosov, demokratič- ni val v naših krajih ter iz tega izhajajoče obveze cele vrste dejavnikov. Živimo sredi trenutka, ko je od naših sposobnosti odvisno, če doj-memo njegovo pomembnost za izboljšanje našega položaja. Od nas je odvisno, če bomo u-vel javili našo osnovno zahtevo po pravni zaščiti, da nam bo olajšala soočanje z drugimi skrbmi, ki se nam bodo vedno bolj vsiljevale: to je ohranjevanje ustvarjalnosti našega naroda v potrošniški družbi, znanstveno tehnološkem razvoju, vss ve^in^jstrijski izgradnja s spre-m ijafljem podobe naših*predmestij in vasi, povečanju trgovine, prometa ter pojavljanjem novih vrednot in potreb. Na temelju tradicionalne narodnoobrambne politike iz časov taborov, protifašističnega ilegalnega boja, o-borožene vstaje in povojnih preizkušenj moramo razvoj našega naroda v Italiji usmerjati tako, da bo dovolj sposoben in učinkovit v dinamičnem razvoju, ki nam ga pripravlja leto 2.000. Zazreti se moramo v nova ob zorja, ki se svetlikajo pred nami ter biti čvrsto pripravljeni za nove naloge, ki nam jih že prinaša evropsko sodelovanje in združevanje, da jih bomo uspešno opravljali z mobilizacijo vseh naših ustvarjalnih sil, s strokovnostjo, načrtnostjo, z moralno - politično odgovornostjo — in prav gotovo tudi z globoko človečnostjo, v katero moramo verjeti, da bo prišla kot obnova nad premaganim zlom. Torej pogled nazaj in istočasno tudi v prihodnost, zakaj v njej bomo živeli. Zaradi delne stavke tiskarskih delavcev je današnja številka dnevnika okrnjena in smo zaradi tega morali današnje nadaljevanje »Deleža Slovencev v upom* odložiti. Bralce prosimo, da to upoštevajo. ..........................-.........-....................... Pobuda openskega PD ob 25-letnici obnovitve slovenske šole Nagrajeni so bili najboljši prispevki od sedemdesetih, kolikor jih je prispelo V okviru nroftlav _» m , V okviru proslav 25-letnice obnovitve slovenske šole je prosvetno društvo »Tabor* na Občinah že v aprilu razpisalo natečaj za srednjo in osnovno šolo na Opčinah na temo »Pripovedovali so mi o naša domači govorici v težkih časih*. V soboto zvečer so- v openskem Prosvetnem domu organizatorji nagradili u-čence, ki so se natečaja udeležili, člani SNG iz Trsta Leli Na-krstova, Zlata Rodoškova in Stane Raztresen pa so prebrali 06em najboljših izdelkov. Skromno proslavo, katere so se žal učenci udeležili maloštevilno, je začel s kratkim nagovorom predsednik openskega prosvetnega društva Rudi Vremec. Občinstvu je razložil namen sobotnega večera, ki naj bi s srečanjem partizanskih učiteljev', ki je bilo na Opčinah 24. maja in s spominskim dnem za kurirke, ki so jih 29. Vlil. 1944 ustrelili nadstd na Opčinah bil le del proslave 25-letnice obnovitve šole. Na koncu svojega nagovora se je Rudi Vremec zahvalil vsem ,ki so prispevali, da je natečaj uspel, po- sebej še prof. Stanetu Miheliču šolskemu svetovalcu v Trstu, ki je preskrbel knjige za nagrajevanje ter dr. Vladimiru Turini ravnatelju^ trgovske akademije, Elzi An-tanačevi, Oskarju Boletu, Stanki Hrovatinovi m Armandu Škrla-vaju. Besedo je nato povzel prof. Vladimir Turina, ki je občinstvo pozdravil v imenu odbora. Pohvalil je nato posrečeno zamisel za natečaj, ki naj bi mladi rod utrjeval v ljubezni do naroda in materinega jezika, Z zadovoljstvom je_ ugotovil, da je žiriji prispelo vec kot 70 izdelkov in pozival mladino, naj še naprej hodi po poti spoštovanja do svojega jezika. Sledilo je imenovanje nagrajencev. Najboljše spise, ki so jih prebrali člani Slovenskega narodnega gledališča, so poslali Vinko Kalin iz I. b raz. srednje šole »Srečko Kosovel*, Evelina Jeza iz IH. c raz. in Igor Racman iz H. b raz. iste srednje šole; Pavel Sedmak iz V. raz. osnovne šole, Marina Wilhelm iz H. b raz., Igor Malalan iz I. b raz HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Za dosego uspeha se oprite predvsem na svoj smisel za praktičnost. Srečanje s starim znancem. BIK (od 21.4. do 20.5.) Vaši delovni napori bodo zelo upoštevani. V teku večera boste deležni izrednega čustvenega doživetja. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Ugodni pogoji za vse finančne o-peracije. Zanimivo srečanje. RAK (od 22.6. do 21.7.) Odločno se zoperstavite nekaterim zlobnim nasprotovanjem. Ljubosumnost je odveč. LEV (od 23.7. do 22.8.) Pazite na obljube, ki ste jih dali v trenutku navdušenja. Lepota še ni vse. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Na vsak način izkoristite zveze, ki se vam nudijo. no6tjo si boste položaj še bolj u-trdih. Zamudili boste neko sreča- n je. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Nenadno izboljšanje v sporu, ki vam je povzročal skrbi. Pokažite več strpnosti. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne zapostavljajte s svojo lahkomiselnostjo nekaterih ugodnih možnosti. Pokazali boste smisel za vzgojo najmlajših. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Nekateri novi predlogi bodo okrepili vašo poslovno dejavnost. Spor v družini ali z ljubljeno osebo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Če bodo v vaših načrtih nastopile motnje, ne izgubite poguma. Dobre zveze vam bodo v veliko oporo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pazite se pred pretiranim navdušenjem. Suzana Sosič dz V. raz. osnovne šole in Marina Castellani iz I. b raz. srednje šole. V svojih spisih so se učenci spominjali svojih dedov in očetov, znanih prosvetnih delavcev kot Albert Sirka, Karla Široka in Frana Venturinija, nekateri celo nekdanjega openskega župnika »gospuda Cinka*. Ob koncu nagrajevanja je pet deklet š srednje šole »Srečko Kosovel* pod vodstvom prof. Nore Jankovič ubrano zapelo dvt pesmi, Aldo Brišček pa je razveselil občinstvo z dvema skladbama na harmoniko. Ob koncu se je vsem zahvalil predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Robert Hlavaty, ki je ponovno pohvalil in spodbudil mladino k novemu delu. Na slavju, na katerem so razglasili rezultate tekmovanja, ki ga je ra: pisalo PD »Tabor* na Opčinah, je spregovoril predsednik društva Vreme s££*fZ’ Slavja se je udeležilo kar precej ljudi, predvsem seveda otn£ GORIŠKI DNEVNIK ŠPORT ŠPORT ŠPORT PO OCENITVI VOLILNIH REZULTATOV Položaj pred začetkom pogajanj za levosredinske uprave na Goriškem la tako upravo so krščanski demokrati, socialisti pa so bolj oprezni: predpostavljajo programe lormulam - V Zagraju izvoljen prvi župan po teh volitvah Še vedno trenja zaradi izvoljenih v SOZ - Jutri izvolitev župana v Sovodnjah Politične stranke so na Goriškem v glavnem ocenile volilne rezultate in tudi sprejele smernice za nadaljnje delo. Govorili smo že o načrtih strank, ki so v pretekli administrativni dobi upravljale večje krajevne uprave na Goriškem, to je o strankah, ki tvorijo tako-imenovano levosredinsko koalizacijo. Se bo ta koalicija obdržala tudi v prihodnje v vseh večjih krajevnih upravah na Goriškem. To je vprašaj, ki si ga v teh dneh zastavljajo vsi politični opazovalci, in brez dvoma bo položaj na Goriškem vsaj delno povezan s položajem, ki je nastal v videmski, tržaški in pordenon-ski pokrajini, ter v deželnem merilu. Preteklo soboto je imel pokrajinski tajnik Krščanske demokracije dr. Cian tiskovno konferenco, na kateri je ocenil rezultate upravnih volitev v Gorici in na podeželju ter povzel iz njih zaključke za bodoče delo stranke. Poudaril je pripravljenost KD za upravno levega centra (vključujoč SDZ) in za nadaljevanje dobrih so-sedkih odnosov z mejnimi področji, ker je to glavna vloga goriške pokrajine. V tem okviru predvideva program njegove stranke nadaljevanje gradenj potrebnih infrakstruk-tur ob meji. Njegova stranka je tudi že izdelala osnutek levega centra in ga uskladila z njihovimi programi. Tudi kar se udeležbe pri raznih ustanovah tiče naj bi se držali proporcionalnega razdelilnega ključa Dr. Cian je dejal še, da bodo bodoči od prejšnjih tudi zaradi drugačni od prejšnjih tudi zaradi drugačnega odnosa do volivcev in povečanega stika z njimi, kar je prišlo do izraza ob upravnih volitvah. O-menil je tudi možnost uvedbe uprave levega centra v nekaterih občinah, kjer tega do sedaj ni bilo mogoče storiti, kar pa je odvisno od drugih strank, predvsem od PSI. Izrazil je upanje, da se bodo eventualna različna stališča dala urediti na miren in demokratski način. Povolilno skupščino so imeli v petek zvečer v Tržiču tudi socialisti. Zbrali so se člani pokrajinskega odbora PSI, tajniki sekcij in novoizvoljeni občinski svetovalci. Obravnavali so izčrpno volilne rezultate, ugotovili odlično napredovanje stranke, ki je v pokrajinskem merilu pridobila nad 2.000 glasov in dva odstotka, ugotovili, da je PSI s svojimi svetovalci povsod prisotna in marsikje celo odločilna. Socialisti bodo imeli stike z ostalimi strankami leve sredine za morebitno uvedbo tovrstnih uprav v večjih upravah na Goriškem, t.j. v pokrajinski u-pravi, v občinah Gorica, Tržič, Krmin, Gradiška, Gradež. Svojo odločitev bodo povzeli po razpravi o programih delovanja bodočnih krajevnih uprav. S tem v zvezi naj še omenimo, da se za direktno sodelovanje med socialisti in demokristjani zavzemata sekciji PSI v Gradiški in v Tržiču. V pričakovanju sestankov in razgovorov med zastopniki raznih strank za rešitev problemov, ki se nanašajo na večje krajevne uprave na Goriškem, so v manjših občinah, kjer teh problemov nimajo, saj so tu ljudje izvolili večinske liste, že pričeli s sestavo odborov in z volitvijo županov. Prvi so bili v Zagraju, kjer se je že v petek sestal tamkajšnji občinski svet. Večinsko listo sestavlja pet socialistov, pet demokristjanov, dva neodvisna, v manjšinski listi pa so trije komunisti. Za župana je bil potrjen krščanski demokrat Enzo Furlani, za stalna odbornika socialist Carraro in neodvisni Zucchi, za pomožna odbornika pa socialista Calligaris in Gismano. V Sovodnjah bo seja občinskega sveta jutri, v Doberdobu pa v petek. Medtem ko se razne stranke že pripravljajo na pogajanja znotraj nekaterih še vedno vre zaradi vo- lilnih rezultatov oziroma zaradi dajanja preferenc. V Tržiču so socialdemokrati napovedali, da bodo zahtevali revizijo volilnih rezultatov, ker so bili baje oškodovani. Prav tako ni nekaterim socialdemokratom všeč, da sta bila v Krminu izvoljena na njih listi kar dva Slovenca. Liberalci v Gorici zahtevajo revizijo volilnega rezultata, saj so zaradi enega glasu izgubili tretjega občinskega svetovalca. Največ trenja pa je v Slovenski demokratski zvezi, kjer se demokratski del ni sprijaznil z izvolitvijo dveh pristašev Slovenskega ljudskega gibanja in neizvolitvijo prof. Bratine. Pravijo, da so se pred nekaj dnevi demokrati ponovno zahtevali odstop novoizvoljenega dr. Paulina, in da so se culi tovrstni glasovi tudi na sestanku pristašev SLG, ki je bil v Gorici v nedeljo. Vendarle najbrž do kaj takega ne bo prišlo, saj dr. Paulina branita tako Novi s list, ki mu je posvetil kar uvodni članek, kot Katoliški glas, malo verjetno pa je, da bi ostavko dal prof. Bratuž, ki je predsednik SLG. V Novem listu je bilo objavljeno pismo «skupine goriških volivcev*, ki trdi med drugim »da volivci so in ostanejo absolutno svobodni, da izbirajo med kandidati liste, ki jih smatrajo za bolj sposobne*. Del tega pisma in zgoraj omenjeno frazo je objavil in odobril tudi Katoliški glas. Iz povolilnega razvoja dogodkov Šolska razstava v Ulici Randaccio V prostorih slovenskega otroškega vrtca v Ulici Randaccio bodo v četrtek ob 10.30 otvoriM razstavo del, ki so jih v preteklem šolskem letu napravili otroci slovenske osnovne šole in slovenskega vrtca v Ulici Randaccio. Razstava bo odprta v četrtek do 19. ure, v petek od 9. do 19. ure nepretrgoma, v soboto pa od 9. do 12. tire. Otroci in učiteljice vabijo starše, da si razstavo ogledajo. Okrogla miza o goriških Brdih O ohranitvi in obrambi goriških Brd bo govor na okrogli mizi, ki jo prireja krožek m socialne in gospodarske vede «Rizzaitti» v Gorici v sredo, 24. junija. Prireditev bo ob 21. uri v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija. V debato bodo posegli prof. Ser-gio Tavano s tržaške univerze, dr. Alessandra Cosolo Giussami, ravnateljica zavoda za rastlinske bolezni v Gorici, dir. Andrea Marši, šef kmetijskega inšpektorata v Gorici, arhitekt Luisa Codelio in inž. Gior-gio Amata. Snov Je zelo zanimiva, zaredi te-i ga smo prepričani, da se bodo tega zasedanja udeležili tudi razni slovenski predstavniki. je jasno, da je prišel napad na prof. Bratino, kot zastopnika demo kratske skupine, s strani katoliških krogov. Dogaja se to, kar so nekateri napovedovali pred volitvami: po odstopu odv. Sfiligoja je celotno vodstvo v goriški SDZ prevzela katoliška skupina in laično skupino tako imenovanih demokratov bodo počasi spravili s pozomiee, kljub temu da določeno število volivcev lipove vejice ne misli katoliško. i»iiHli»iuni«ili»iiiiHiiiiHiiminiiiii»iHiiiliiiiii»iHM»iiiiii««««it»iili»iiiiiHllillMlill|IIMililMll»8llH«l8liiiiMi8ll Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem ! V GORICI V SOBOTO POPOLDNE Z mednarodno udeležbo simpozij o umskih boleznih Govoril je prof. Galloni, znanstvenik iz Kalifornije Prisoten je bil tudi dr. Kobal iz Ljubljane . Priznanje delovanju medicinske ekipe v goriški umobolnici Ob udeležbi priznanih strokovnja-1 niča na pravi poti in da je treba kov iz tujine je bil v soboto v palači Attems v Gorici simpozij o psihiatričnih boleznih. Glavni gost na tem simpoziju je bil prof. El-mer Galloni, načelnik oddelka za psihiatrične bolezni pri vladi države Kalifornija. V Gorico je prišel tudi prof. Kobal, ravnatelj psihiatrične bolnišnice v Ljubljani, ki je tudi nastopil v diskusiji. Prof. Galloni je včeraj obiskal Ljubljano. Simpoeij sta priredili deželna vlada in goriška pokrajinska uprava. Prav je bilo, da so za sedež take znanstvene prireditve izljraii Gorico, ki je v mednarodni areni postala znana zaradi novega režima, ki ga je v goriški psihiatrični bolnišnici uvedla zdravniška ekipa prof. Basaglie. Uvodno besedo je imel predsednik pokrajine dr. Chientaroli, ki je izrazil zahvalo bolniškemu osebju goriške bolnišnice za izvršeno delo. Enake besede priznanja je izrazil tudi deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag Nato je na široko govoril Američan prof. Galloni, ki je jasno povedal, da je goriška bolniš- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniii JUBILEJ V DOBERDOBU Jože Ferletič 50-letnik Pred kratkim, ko se je v večernem mraku skozi odprta okna prosvetnega društva * Jezero* iz mladih grl veselo prelivala pesem *Mla-tiči*, se je v prsih najstarejšega pevca in prosvetarja Jožeta Ferle-tiča nekaj zganilo; pesem mu je zbudila spomin na mlada leta. Kdo bi si mislil, da je Pjepo 'a herjev, kakor ga imenujejo po domače v Doberdobu, slavil včeraj 22. junija, že svoj 50. rojstni dan. Res da so mu zaceli siveti lasje, toda le na robu in to se lahko zgodi že zgodaj. Jože se je rodil v Doberdobu in je marsikaj hudega prestal predvsem pa preganjanje pod fašizmom. Po poklicu je zidar, preprost in prijazen dobrega in veselega srca ter vnet za prosvetno delo, ki mu že več desetletij posveča ves svoj prosti čas. Z ženo Emo sta nastopila skuvvo življenjsko pot 20. decembra 10-17 ter ustvarila zavedno slovensko družino. tri sinove, ki prav tako delujejo na športnem in prosvetnem področju in je najstarejši tudi od bomik pri prosvetnem društvu »Jezero*. Pred leti so raznašali tudi Primorski dnevnik. Skupaj s sovaščanom Jožefom Lakovičem je naš jubilant pred leti pri balincarskem tekmovanju kot član društva «Gro-dina* osvojil pokal Primorskega dnevnika. Kot najstarejši in zaslu- žen pevec domačega zbora je prejel od Slovenskega okteta v dar spominski porcelanasti vrč s posvetilom okteta, lani pa je prejel Gallusovo odličje za svoje dolgoletno delovanje v zboru. Člani prosvetnega zbora €Jezero* skupaj s pevovodji in prosvetarji prosvetnega društva iskreno čestitajo slavljencu z željo, da bi še naprej tako vneto gojil slovensko besedo in pesem. F. K. njenemu zgledu popolnoma slediti. Za njim je spregovoril sedanji ravnatelj bolnišnice prof. Pirella, ki je prikaza! zdravstvene metode v umobolnici. V svojem govoru se je prof. Pirella dotaknil tudi žolčne polemike, ki prihaja od časa do časa s strani desničarskih krogov v Gorici. Ti «kritačni» ljudje pa niso prišli na simpozij na katerem je bilo zbranih zelo veliko strokovnjakov in znanstvenikov z raznih strani. VERDI. 17.00—22.00: «11 cavallo a doppio petto», D. Jones in D. Baker, ameriški kinemaskopski film v barvah. CORSO 17.15—22.00: «Storia di una donna», B. Anderson in R. Stack, ameriški kinemaskopski film v barvah, mladini pod 14. letom prepovedan. MODERNISSIMO 17.30—22: »Club degli assassdni«, G. Nader in H. Anders, nemški film v barvah. VITTORIA zaprto do petka. CENTRALE 17.00—21.30: «Siamo tuttd m&tti», H. Ruchmann in G. Granata, nemški kinemaskopski film v barvah. Tržič PRINCIPE 18.00—22.00: «La časa delile «semi-vieres», R. Christian in M. Pardo, ameriški film v barvah. AZZURRO zaprto EXCELSIOR 17.30—22.00: «Addio Alexandra», A. Pierangeid in G. Saxon, ameriški film v barvah. Nova Carica SOČA (Nova Gorica); «življenje, ljubezen, smrt», francoski barvni film — ob 18.15 in 20.15 SVOBODA «Silvija in ljubezen«, 1-taldjansfcl barvni film — ob 18.30 in 20.30. DESKLE prosto. RENČE «Krvava obala«, ameriški barvni film — ob 20.30. PRVACINA prosto. ŠEMPAS «Tabu», I. del, italijanski barvni film — ob 20.30. KANAL «Vročl pesek otoka«, angleški film - ob 20.30. DE2URNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan ta ponoči dežurna lekarna TAVASANI, Korzo Italija 10, tel. 25-76. V TR2ICU V Tržiču je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul Enrieo Toti. tel. 72701. NA SVETOVNEM NOGOMETNEM PRVENSTVU V MEHIKI Brazilija svetovni prvak 1970 2. Italija, 3. Zahodna Nemčija, 4. Urugvaj BRAZILIJA — ITALIJA 4:1 (1:1) STRELCI: Pele 18.’, Boninsegna 37.’ 1. polčasa, Gersom 21.’ Jair-zinho 26.’ m Carlos Alberto 42.* 2. polčasa. ITALIJA: Albertosi; Burgnich, Facchetti; Cera, Rosato, Bertini (Juliamo od 29.’ d. p.); Domenghi-ni, Mazzola, Boninsegna (Rivera od 39.’ d. p.), De Sisti, Riva. BRAZILIJA: Felix; Carlos Alberto, Everaldo; Brito, Piazza, Clodo-aldo; Jairzdnho, Gerson, Tostao, Pele, Rivelino. SODNIKI: Gloeckner (V. Nemčija), Scheurer (Švica) in Coerezza (Argentina). GLEDALCEV: 112.000. KOTI: 6:4 za Italijo. Brazilija je slavila v tem srečanju zasluženo zmago. Upi italijan- iiiiiiiniiii n iiiii hi n iiiiiiiiii m n iii mn 111111111 iiiiiiiii Jugoslovanska nogometna prvenstva 1. ZVEZNA LIGA Izidi Vojvodina -.Hajduk 1:0 Olimpija - Radnički (K) 1:0 Sarajevo - Sloboda 1:1 Zagreb - Partizan 0:5 Maribor - Radnički (N) 2:0 C. zvezda - Dinamo 2:2 Čelik - Željezničar 1:0 Beograd - Vardar 5:0 Bor - Velež 2:1 Lestvica C. zvezda 33 20 6 7 66:34 46 Partizan 33 15 12 6 44:27 42 Velež 33 16 9 8 62:43 41 Željezničar 33 16 9 8 49:32 41 Beograd 33 13 12 8 52:30 38 Dinamo 33 13 12 8 46:39 38 Hajduk 33 15 5 13 47:37 35 Radnički (N) 32 13 8 11 33:32 34 Sloboda 33 10 13 10 33:34 33 Vojvodina 33 11 10 12 38:41 32 Maribor 33 12 7 14 37:50 31 Sarajevo 33 9 12 12 52:39 30 Bor 33 6 16 11 32:42 28 Čelik 32 10 8 14 32:45 28 Olimpija (—3) 33 13 4 16 43:50 27 Radnički (K) 33 15 5 18 33:42 25 Vardar 33 9 7 17 23:44 25 Zagreb 33 4 7 22 22:62 15 Prihodnje kolo Hajduk - Bor, Velež - Beograd, Vardar - Čelik, Željezničar - C. zvezda, Dinamo - Maribor, Radnič-ki (N) - Zagreb, Partizan - Sarajevo, Sloboda - Olimpija, Radnički (K) - Vojvodina. SLOVENSKA LIGA Izidi Celje-Kladivar Drava Rudar - Aluminij b. b. Mura - Kovinar b. b. Svoboda - Ilirija Izola - Nafta Slavija - N. Gorica Lestvica 4:2 3:0 3:0 9:3 1:6 4:3 skih ljubiteljev nogometa se niso uresničili. In prav je tako, kajti zmaga je pripadla ekipi, ki jo je bolj zaslužila. Brazilci so bili v tej tekmi sicer razmeroma počasni, vendar pa so igrali odločno in predvsem prodorno. Njihovi zaključni streli so bili vedno nevarni in če bi Albertosi ne branil tako sijajno, bi Italija odšla z igrišča gotovo z več kot 4 goli v svoji mreži (kar se ji ni pripetilo že 13 let, namreč od 12. maja 1957, ko jo je v Zagrebu premagala Jugoslavija s 6:1). Zanimivo je, da v tem srečanju nista posebno blesteli glavni zvezdi obeh ekip, Riva in Pele. Zlasti Riva je igral precej podrejeno vlogo. Sicer je pa celotna italijanska reprezentanca — ki je tudi imela nekaj priložnosti za gol — zdržala ritem igre le dobro uro. Nato pa so prišle na dan posledice obeh podaljškov z Nemčijo in Brazilci so poslali v nasprotno mrežo še kar tri! gole. Italija je opravila dve menjavi: Juliano je vstopil v igro na mesto poškodovanega Bertinija, ni pa povsem jasno, čemu je Valca- reggi poslal na igrišče Rivero namesto Boninsegne, komaj 6 minut pred koncem tekme. Vsekakor je gotovo, da se bodo zairadi te menjave razvnele v Italiji še hude polemike. ZAH. NEMČIJA — URUGVAJ 1:0 (1:0) STRELEC: Overath v 29.’ 1. pol- Z. NEMČIJA: Woiter; Patzke; Weber, Fichtel, Schnellin-gar (Lorenz); Libuda (Lohr), Seeler, Muller, Overath, Held URUGVAJ: Mazurkiewicz; Ubi- nas, Mujiča; Ancheta, Matosas, Montero Castillo; Cubilla, Manei-ro (Sandoval), Fontes (Esparrago), Cortes, Morales. SODNIKI; Sbardella (Italija), A-guilar (Mehika) in Marschall (Avstrija) . Nemčija je imela srečo, da je prišla v vodstvo v začetnem delu srečanja, ko je bila Urugvajcem še kar enakopraven nasprotnik. Kasneje se je namreč vedno bolj umikala v obrambo in je le z nenad- H HIHIIIIIIII1I1IIIIHIIHHIHIIHIII Hill lili IIIII IIIIHHIIIIItllllininvlI Hilli H1111111111111111111111111111111II Hill II Hilli V 1. JUGOSLOVANSKI NOGOMETNI LIGI C. zvezda desetič prvak Olimpija obstala v ligi Mura 22 15 3 4 55:18 33 Nafta 22 10 8 4 45:28 28 Aluminij 22 10 6 6 46:27 26 Svoboda 22 10 6 6 44:28 26 Rudar 22 6 11 5 30:27 23 Izola 22 9 5 8 23:27 23 Kovinar 22 7 8 7 35:31 22 Ilirija 22 5 9 8 25:36 19 Slavija 22 7 4 11 28:37 18 Celje-Kl. 22 6 7 9 24:35 18 Drava 22 3 9 10 33:47 15 N. Gorica 22 5 2 15 21:57 12 ZAHODNA CONSKA LIGA Izidi Tabor - Adrija 1:0 Primorje - Tolmin 0:3 Hrastnik - Koper neodigrano Triglav - LTH Usnjar - Zagorje Sava - Lesce 5:1 1:1 3:0 Usnjar Lestvica 22 12 8 2 42:26 32 Triglav 21 13 5 3 63:17 31 Koper 21 11 7 3 43:17 29 Zagorje 22 9 7 6 38:23 25 Tolmin 22 9 6 7 37:32 24 LTH 22 6 8 8 34:38 20 Hrastnik 21 8 3 10 31:31 19 Tabor 22 6 7 9 23:50 19 Adria 21 7 4 10 41:44 18 Sava 22 5 7 10 26:41 17 Primorje 22 6 2 14 28:54 14 Lesce 22 3 6 13 20:53 12 Beograjska Crvena zvezda je v nedeljo iztrgala točko Dinamu in si je tako že kolo pred koncem prvenstva zagotovila (tretjič zaporedoma) naslov letošnjega jugoslovanskega državnega prvaka. Ta naslov je osvojila že desetič. Na dnu lestvice je slovenske ljubitelje nogometa najbolj zanimal nastop Radničkega v Ljubljani. Od te tekme je bilo namreč v glavnem odvisno, če bo Olimpija ostala v 1. ligi tudi še prihodnje leto. Z golom Oblaka 9 minut pred koncem tekme si je Olimpija zagotovila obe točki tega srečanja in s tem tudi dejansko že obstanek v 1. ligi. Njena razlika v golih je namreč tako dobra, da ji praktično že zagotavlja obstanek v ligi tudi v 'primeru, če bi v zadnjem nastopu prihodnjo nedeljo doživela proti Slobodi poraz. Drugi slovenski ligaš, Maribor, pa si je zagotovil obstoj v ligi že predčasno. »POKAL KRASA 1970» Vesna in Aurisina se uvrstili v finale Na nogometnem turnirju za »Pokal Krasa 1970», katerega organizira kriška Vesna so dosegli v nedeljo naslednja izida: Aurisina — Juventina 3:1 Vesna — Breg 4.1 V finale sta se torej uvrstili Vesna in Aurisina. ODBOJKA V NEDFLJO V TRSTU Dve zmagi Bora na turnirju SPZ Na odbojkarskem turnirju SPZ ob priliki 25-letnice osvoboditve, je Bor osvojil dve zmagi. Fantje so premagali Kras s 3:0, dekleta pa Breg s 3:2. O obeh finalnih tekmah tega turnirja bomo še poročali. VESLANJI V nedeljo je bilo na sporedu na Bledu 14 veslaških disciplin. Največje uspehe so zabeležili veslači Ble da s tremi prvimi mesti ta pa tržaški gasilci, ki so zmagali v obeh osmercih, mladinskem in članskem, v katerem so preveslali progo v res odličnem času 5’58”58, kar je letos eden izmed najboljših časov v Evropi. 1. - 2. - 3. — 4. - Breuil 2. Fiddler Cellini Vico Sentito Giuncano Martel Matera Larino Bisanzio Bosco Elcita KVOTE 12 — 7.877.250 lir 11 — 144.536 lir 10 - 13.581 lir nimi protinapadi ogrožala nasprotnike, ki so pobudo prevzeli povsem v svoje roke. Južnoameri-kanci pa so v nasprotnem kazenskem prostoru igrali preveč zap|*; teno in tako kljub svoji premoči niso mogli več izenačiti. Ekipa — ki bi na tem prvenstvu vsekakor zaslužila več kot četrto mesto, Je tako zaključila svoje nastope neko-> liko zagrenjena. Na tem prvenstvu Vogts, je namreč naletela na vrsto ovir in nevšečnosti, za katere pravijo Urugvajci, da so bile večinoma namerne. Vse kaže, da marsikaj; ra zapreka, na katero so naletel Urugvajci v Mehiki, res ni __ bila slučajna • • • Kdo bi se zato čudil, če so Urugvajcem po tekmi z Nemčijo popustili živci in so razbili v prostorih Capacidada vse, kar jim je prišlo pod roke: stole, posodo, mize, steklenice in drugo. * » • Prvenstva je tako konec. Bra^ lija je bila vseskozi glavni favorit in je zmagala. V trajno last je svojiila zlati pokal Rimet in za to ima glavne zasluge Pele, ki je k trem zmagam svoje reprezentance pripomogel največ. Če bi na kratko ocenili to prvenstvo (kateremu je samo za finalno tekmo prisostvovalo 700 milijonov televizijskih gle' dalcev) bi lahko rekli, da je južnoameriški nogomet potrdil svojo veljavo, evropski je dal manj, k®* bi lahko dal, glede na njegovo vrednost, saj bi zaslužil najmanj drug0 mesto Anglije. Močno so razočarale vzhodnoevropske reprezentanc*-Izrael in Maroko sta potrdila, da » utira ta šport svojo pot navzg<* tudi na področjih, kjer doslej * bil upoštevanja vreden. Edino Salvador je ostal v analih tega prvenstva označen kot ekipa, ki ni dosegla niti enega zadetka. Pokala Rimet torej ne bo več. Odslej bo mednarodna nogometna zveza namreč pripravila za vsako prvenstvo poseben «Svetovni pokal FIFA*. Pokal bo ostal last Mednarodne nogometne zveze, dvojnik P°‘ kala pa bodo vsaka štiri leta da- 5. — 6. - 1 2 j 2 X X X 1 X X 1 2 rovali reprezentanci, ld si ga priborila. Svetovno prvenstvo se je tako zaključilo za nekatere z razočaranjem, za druge pa z zadovoljstvom. Najbolj pa se ga je gotovo razveseli*0 23 zapornikov iz Ječe Tixtla v A-capulcu: prineslo jim je namreč — svobodo. Fantje so izkoristili dejstvo, da so vsi ječarji strmeli v televizijski sprejemnik ter sledili napetim dogodkom: prežagali so r*" šetke in pobegnili. Nekateri **" nijo, da je bil cilj njihovega P0-bega — ogled svetovnega prvenstva TUSfiTAM MOTOCIKLIZEM Novozelandec Ginger Molloy je novi absolutni rekorder škofjeloške dirke. V svoji zmagoviti dirki je zboljšal dosedanji rekord na 145,163 km n. u. To je dosegel v najtežjem razredu, v razredu do 500 cm. Drugi v tej dirki je bil Italijan Parlotti, ki je že prej osvojil prvo mesto v razredu do 50 k. cm, v katerem pa je moral biti ostro bitko z Nemcem Kunzom. Parlotti je v razredu 50 k. cm dosegel nov rekord s hitrostjo 119,999 km n. u. Dirkam je prisostvovalo več kot 20.000 gledalcev. ATLETIKA Na Dunaju so jugoslovanski atleti dosegli zelo pomembno zmago v četrtfinalih tekmovanja za evropski atletski pokal. V dveb dneh, se pravi v soboto in nedeljo, so premagali atlete Bolgarije, Avstrije in Luksemburga. Končni rezultat ob drugem dnevu dvoboja je bil naslednji: Jugoslavija 69 točk, Bolgarija 59, Avstrija 47, Luksemburg 23. Poleg Jugoslavije so se uvrstili za nadaljnje tekmovanje še Bolgari. AVTOMOBILIZEM MLADEN OLJAČAl KOI AR A v Prevedel: Severin Šali Moja sreča, je pošepetal otožno, premišljajoč o platnu, na katerem Je hotel upodobiti ltk svoje žene. Na žalost ni ute«nil, da bi sliko dokončal. Ker ni hotel uničiti svoje zamisli, je v ustvarjalni vročici, ki jo je uklepala vojaška dolžnost, sklenil, da začeto platno odnese s seboj, v Jugoslavijo, in ga bo tam dokončal .Vzel je tudi priprave za slikanje: stojalo, paleto, čopiče, barve. Izabelo bo slikal po spominu, irn.r bo z umetniškega stališča nemara še bolje: ne bo ga vezala bližina predmeta. Bel je prepričan, da bo začelo delo lahko končal. Toda ko je prišel v Bosno, se mu je zazdelo, da je, kot Gaugln na otoku Tahiti, odkril neslutema področja in neprimerljive barve, ki jih bo moral prenesti na platno. Izabela in Bosna sta stali pred njim kot dva vira umetniškega navdiha. Slikar bo, to je tudi edino, kar želi. Vojaško življenje že prezira ta komaj čaka, da se vojna konča. Umetnost ga privlači z noro močjo. Le umetnost je vredna naše ljubezni in našega požrtvovanja, je ponavljal. Slikal bom, pa četudi na področjih, pokritih s trupli. Saj ne bo prvič, da se ustvarjalec rodi na grobovih. Sovražim Vojno, ta to bom povedal s svojimi slikami. Zamišljal si je platna ta barve, svetlobo in sence, in slike, s katerimi se bo povzpel v kraljestvo priznanih in velikih umetnikov. Ko so zagrmeli streli, ga ni presenetilo. Šel Je v boj in bil pripravljen na spopad. Z izostrenim sluhom, sumljiv In previden kot zver, je v bobnenju lahko ločil puške od mitraljeza, ročne bombe od metalnih min, protitankovske granate od gorskih topov. Prisluhnil je pokanju ta rekel: «Bombe.« Sporočili 90 mu o prvih spopadih. Tankisti so naleteli na zasedo, ki so jo partizani postavili nad cesto, na robu gozda. Toda čudno, ceste niso prekopali, tako da se prodiranje nadaljuje. «Jih je veliko?« «Okrog sto pušk in težki mitraljez.« «Ena četa,« je rekel major Ditter ta pogledal desno, proti pobočju, poraslemu z grmovjem. Opazil je živahno vrvenje med vejami in premikanje, od katerega so se zibale nizke krošnje šiblja. Zgrabil je revolver. Streljanje v daljavi je ponehalo, toda tukaj, pred nosom majorja Ditterja, se Je dogajalo nekaj izjemnega: grmovje se majalo ta razmikalo, kakor da spušča naprej pomikajoče ljudi. «Bandi ti!« Naročil je šoferju, naj poveča hitrost, ta vojakom iz spremstva, naj se pripravijo za obrambo. »Streljaj!« je hotel zavpiti, toda glas mu je onemel S pobočja nad cesto Je pred avtomobil skočil rdeč ln preplašen junček Ko Je zagledal avtomobil, se je ustavil ln se s sprednjimi nogami uprl v tla, kot da čaka na trčenje. NI se hotel umakniti, niti ni znal zbežati, temveč je buljil v avtomobil in stegoval glavo s komaj izraslimi In topimi rjavimi rožički. Voznik je zavil v levo, da bi se izognil trčenju, potem pa je zavrl, ker je junček še zmeraj nerodno ta zmedeno stal na cesti. Avtomobil se je ustavil, vendar se junček ni'umaknil: še naprej je stal in vohal pošast pred seboj. Ditter se je razjezil ln zavpil, toda tele ga ni ubogalo. Ni se premaknilo. Ditter Je že hotel dati ukaz za premik, pa se Je spomnil prevare: tele je morda vaba za past, v katero bi ga partizani radi zvabili. Pogledal je na reber, toda se niso nihale, prav tako ne nizke krošnje šibja. Gozdiček je miroval v tišini, obsijan s soncem. Kaj naj naredi? Ni maral zapravljati časa ta je bil prepričan, da bo tele odskočilo, ko bo avtomobil zaropotal. Ukazal Je šoferju, naj požene. Avtomobil je zadrdral, ta ko se s sprednjim delom skoraj že dotaknil junčkovega gobca, se je ta zganil in odstopil, toda ni se utegnil umakniti, ker so mu kolesa spodnesla noge. Prevrnil se Je in zapletel. Dvignil je glavo, trzal z nogami in poskusil vstati. Ditter je ujel to sliko, enako Chagalovim prizorom nesmiselnega umiranja. Ni mogel gledati teleta, ki je brcalo nemočno in premagano. Vzel je revolver in ustrelil, toda tele se Je še naprej premetavalo. Ustrelil je še enkrat in teliček je povesil glavo. »Vozi!« je rekel šoferju za krmilom. «Hitreje, hitreje,« je ponavljal, kakor da beži pred preganjalci. Moje sočutje Je popolno ta sploh nisem več podoben Nemcu, Je vzdihnil. Ni mogel pozabiti prizora z ubitim junčkom. Spomnil se Je vojnih tovarišev, mladih oficirjev Iz šole v Vonshofnu, ki so urili svojo okrutnost na mačkah, iz tikajoč jim oči. Kasneje so ubijali ljudi. Jaz tega nisem mogel ta sedaj vidim, da to ni bilo po naključju. Jaz imam dušo. Ogledoval Je gozdove, njive pšenice ta polja koruze. V tej deželi je padel moj oče, toda jaz nimam namena, da bi se maščeval njenim prebivalcem, čeprav jih preziram. Morda bi b° : » c * Te dni so dosegli dva svetov«® rekorda v atletiki: v Varšavi f 21-letna Poljakinja Tereza Sunto*' wicz dosegla nov svetovni reko*” v teku na progi 100 m z ovir®1* s časom 12”8, kar je za deseti* ko sekunde boljše od prejšnje^8 svetovnega rekorda Nemke Kat®! Balzerove; drugega pa je doseg* Ralph Mann na progi 440 jard0’ prav tako z ovirami. Popravil j* prejšnji najboljši svetovni doseže® za kar pol sekunde. ti Zi d S d< «1 K tl tl IX * b; t{ V avtomobilski dirki za veliko «*j grado Nizozemske je Avstrijec B®1*8 zabeležil pomembno zmago, ki Pj jo je zasenčila vest o strašni stri®1 Angleža Courage v isti dirki. Nj sreča, v kateri je nesrečni P*’4’1 izgubil življenje se je zgodila tem ko je Courage izgubil nad®0* stvo nad svojim strojem, ki se * te j? S s i. raztreščil ob drevesu in se vžgal, o® silci so potrebovali dvajset mio1"’ da so ogenj pogasili in povlekli Py nesrečenca iz avta. se celo maščeval, če bi bil semkaj prišel prej, pred nek®J leti, z vročekrvno glavo, toda danes sem drug človek, J8 premišljal, ko ga je avtomobil vozil proti Prijedoru. Tako sd je želel miru, tako strastno je hrepenel po merah, ki bi mu omogočile ukvarjanje z umetnostjo, t<*j8 prihodnost ni bila videti ne rožnata ne ohrabrujoča. je podobna mračni pečini, ki se ruši, ko človek stoji V06 njo Ali se mu bo ta pečina zrušila nad glavo? Bil je P*8-pričan, da ga čaka nova Rusija s težkimi dnevi in noč®11" podobnimi tistim, ko so njegovi tovariši v šoli v Vonshof*1 preizkušali svojo surovost nad mačkami, da bi kasneje 1®" je ubijali. Moj bog, kako nizko je padel človek In kako globok J prepad, v katerega strmoglavljamo: še eno ubijanje ni konča*10' pa se že začenja drugo! Ogledoval je grozljive hribe, gozdov^ soteske, s prameni gostega, črnega dima, ki se je dvigal h®0 gorečimi vaškimi hišami ta kaščami in zamračeval nebo. *» k f vli v* S *Ui «Ž Kadar Rudolf skoči na konja, vranca s širokim hrbtoifl /j bujno grivo, ki mu valovi v vetru, kadar dirja ali poskakuj ' tedaj se primerja z vladarjem. To je častnik, sliši šepetanje vogalih, ob zidovih ta na vratih. Celo več: kot da sliši glBS°*J ki prihajajo iz daljave, z roba mesta ali s poljan v okd1 S ta z brega nad reko. Spremlja ga navdušenje, čakajo ga ^ njanje ta znamenje oboževanja ko jezdi na vrancu, se čvrsto in togo, le včasih pokima z glavo, rahlo nasmejan 1 1 človek, ki mu dobrikanje ne ugaja in se je tudi slave naveU4®^ Spet je na konju. Spet je na vrancu, ki ga mora krO"1' zatezati uzde, toda previdno, celo nežno, kajti vsak ostrejši & spravlja konja v bes, da začne dirjati in poskakovati. V blaženj ta samozadovoljnem počutju, čeprav v sedlu, čuti Rudolf 98 hemd utrip svojega telesa. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO- TRST — UL. MONTECCHI 6, D.. TELEFON 93-808 in 94-638 • Poštni predal 559 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggk) 1/1, Telefon 33-82 • UPRAVA: TRST ■ Ul. Monfcecchi št. 6 -Telefon 95-823 - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 Telefon 37 338 NAROČNIN mesečno 950 lir - vnaprej četrtletna 2.700 Ur, polletna 5.200 Ur, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 16.600 lir, SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10 000 starih jev) • Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 • Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1., telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 591-8-270/1 - OGLASI: Cena: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 300, legal«1 osmrtnice 150 lir - Mali oglasi 50 lir beseda — Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Soctetš Pubbllritš Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO - Izdaja in tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst^