Stoletnica šole v Dolskem Šola v Dolskem je oktobra praznovala 100-letnico obsloja. Iz šobke kronike razberemo, da segajo priprave na gradnjo šole v Dobkem tja v leto 1876. Do tedaj je tamkajšnje otroke poučeval organist — šoraašter ali pa so se posluževali, sicer v manjšem šlevilu, io\e v Dolu. Ker se je zatikalo pri načrtih, pri denaiju in pri izbiri zem|iLja,so priieli graditi šolo v Dolskem šele 1. 1879, Ij. istega leta, kot je bila uzakonjena splošna osnovnošolska obveznost. Gradnjo šole je prevzel posestnik Martin Peterka iz Dolskega. Dne 27. semptembra 1880 je bilo Solsko poslopje koiavdirano, 4. oktobra pa slovesno predaao svojemn name-nu. Šolska stavba je bila pritlična z učilnico ia stanovanjeni za učilelja. Šolski okoliš —v tistem času so gradili šole v radiusu 4 km — je obsegal naslednje vasi: Dolsko kot sedež šole, Petelinje, Kamni-ca, Sv. Helena, Vinje, Hrib, Do-lina, Osredki, Klopce, Laze in Senožeti. Šola je bila sprva eno-razredna s šestletno šolsko ob-veznostjo. Zaradi povečanega števila učencev jo je bilo treba razširiti v dvorazrednico in se-veda pridobiti še eno učilnico. Tako so 1. 1904 šolo nadzidali za eno nadstropje ter s še enim sta-novanjem za učilelja. Leta 1924 so v Scnožetih dobili podružnico, šole v Dolskem in 1. 1931 se je le-ta osamosvojila. Ker se je po letu 1930 število učencev dvigalo, je bila uvedena vzporednica k 2. oddelku, 1. 1938 pa je bii odprt 3. oddelek; postala je torej trirazrednica. Ker šola ni bila podkletena, je bil spodnji del stavbe vlažen, kar so 1. 1938 delno odpravili s hori-zontalno izolacijo. Šolska kro-nika navaja imena najzaslužnej-ših ljudi za ta dela: Bernarda Ko-kalja iz Vinj, Ivana SeKka, Ja-neza Mihelčiča in Janeza Zajca iz Dolskega. Prva učiteljica je bila Julijana Gula. Kronika posebej imenja učitelja Ivana Zupana, ki je na šoli upraviteljeval polnih 22 let in je veliko pripomogel k razvoju kraja. Bil je strokovnjak in sveto-valec na mnogih področjih; predvsem v kmetijstvu in sadjar-stvu. Nadalje je na šoli 32 let poučevala učiteljica Matilka Čuk. Dolga leta pred zadnjo vojno je bil šolski upravitelj Alojzij Vo-dopivec. Po vojni se je izmenjalo 19 učiteljev. Do 1. 1899 je bil na šoli uradni jezik nemški, od tedaj dalje pa slovenski, razen med nemško okupacijo. V prvi svetovni vojni pouk v šoli ni bil prekinjen, pač pa moeno okrn jen. V šolskih letih 1941/42 ter 1942/43 sopoučevali na šoli okupatorski učitelji, ki so imeli za cilj ponemčiti naše otroke ter nas potujčiti. Po dveh letih brezuspešnega dela so 1. 1943 nemški učitelji zapustili šolo, ki je nato do konca vojne služila okupatorjem za postojan-ko. Mladina se je v tem času učila skrivaj pod vodstvom domače učiteljice Dragice Trobiševe iz Kamnice. Po končani vojni sta šolo zopet prevzela slovanska učitelja Niko in Julijana Lahaj-nar. Vsa stavba je bi!« v neredu brez ustrezne opreme in užnih pripomočkov. Primanjkovalo je šolskih potrebščin. Številne ovire, ki so ostale kot posledica vojne, obeh učiteljev niso motile, da ne bi delala z veseljem in Ijubeznijo do svojega poklica, do mladine in z zaupanjem v lepšo prihodnost. Število učencev se je prva po-vojna leta precej dvignilo, kajti medvojni čas je onemogočil rednošolanje. Solska stavba je po vojni doživela naslednje prenovi-tve: 1. 1950 je bila obnovljena streha, 1. 1961 pa fasada, zame-njana okna, položen parket v učilnicah, spremenjen vhod v šol-sko poslopje ter zgornje stanova-nje predelano v učibiico. Leta 1967 je bii obnovljen zadnji del fasade, zamenjana so bila okna, urejen vodovod v učilnicah in ob-novljene so bile sanitarije in tlaki. Istega leta se je šola priključila na vaški vodovod, šolsko dvori&e pa je dobilo asfaltno prcvleko. Vmes so se zvrstila manjša popravila. Stara iob r Dofakea |e prc^iaji mescc prazaoTala stotetnico (Fo-to arfaiv šole) Kljub vsem tem prenovitvenim delom je šolska stavba ostala stara in polna pomanjkljivosti. Poleg stalnega zamakanja v prit-ličju so strokovnjaki ugotovili še slabo nosilnost temeljev in lese-nih stropov ter predvsem nefunk-cionalnost prostorov za sodoben pouk. Na podlagi teh ugotovttev je bila nova šola v Etokkem vključena v program II. samopri-spevka. Do 1. 1963 so na šolt poučevali po dva ali trije učitelji vseh osem razredov kombinirano. Po reor-ganizaciji šolske mreže 1. 1963, ko je šola postala podružnica cen-tralne šole Polje, so bili na šoli v treh oddelkih le še učenci do 4. razreda. Po mnogih prizadeva-njih smo 1. 1959 uspeli dobiti še eno učno moč in z njo čisti četrti oddelek, lani tudi oddelek po-daljšanega bivanja. Po podatkih iz šolske kronike je šola v^ svojem stoletnem ob-Itoju doživljala številne spre-membe tako v svoji zunanji po-dobi kakor tudi v organizaciji in predvsem • vsebini svojega dela. Korenito ntormo je doživela 1. 1958, ko je bila z zakonom o osnovni šoli opredeljena kot enotna obvezna splošno-izobra-ževalna osemletna osnovna šola ter tako v osnovnem vzgojanju in izobraievanju neposredno uve-ljavila pridobitve NOB in sociali-stične revoluci je. Po tem obdobju je razširjala in bogatila svojo vzgojno-izobraievalno dejav-nost. Ves čas je sledila družbenim potrebam, prevzemala nove na-loge in jih vedno bolj kakovostno opravljala. Z malo šolo, šolo v na-ravi, z dopolntlnim in dodatnim poukom, s podaljianim biva-njem, z interesnimi dejavnostmi, z organizacijami in društvi, s po-večano skrbjo za zdravstveno varstvo in prehrano učencev je šola presegla svoje organizacijske ¦n vsebinske okvire in sprožila potrebo po svoiinadaljnjt sociali-stični preobrazbi. IN KAKSNA NAJ BO SEDANJA m BODOČA OSNOVNA SOLA? Samtmftmfmo otgaaliiiaaa iiiliifatT*rirlmfTTVM*> OMMlctea iotako vzfoio ta ¦¦¦n)iriw tao-bražera^ea, Kbou tfMe^o bfcotitt, U m aicta v dotauK«-tikkomgmov ZKJimZKS, ttmi ia Alepov CK ZKS, ddepov re-pabUkefasvctazavzgoiofaiizo-braievu^e ler aovega zakou o oooni ioi vtebteko ia or«a>J-zad|sko dografevala kot celod-¦eru vzg<^BO-izobr«ževaliu or-gairizadja. Dopotnjevala se bo zlasti glede marfcsistične zasno-vanosti vseh sestavin vzgojno-izobraževalaega dela, rarfirilve dtnžbenogospodarskega znanja, krepitve politifnega znanja, izo-braževanja, tehnične in delovne vzgoje ter elementov proizvod-nega in družbeno potrebnega deia. Povečala se bo vloga intere-snih dejavnosti za spodbujanje ustvarialnosti in za odkrivanje in rarvoj interesov učencev. Po-klkno usmeijanje se bo nveljav-Ijajo kot sistenutičDa in trajna na-ioga cetotne vzgojao-izobraže-valne dejavnosli šole, ki naj bo najtesneje povezana s svojim okotjem, s krajevno skupnostjo. Osnovna šola Dolsko se bo uve-ljavtjala kol celodnevna odprta družbena vzgojno-izobraževalna organizadja, v kateri nčitelji, učend, delavci, delovni Qodje in občani uresnif ujejo svoje