PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVIII. št. 79 (14.170) Trst, sreda, 8. aprila 1992 Štiristrankarska koalicija kljub aritmetični večini brez prave politične perspektive Po nedeljskem volilnem potresu stranke iščejo možnosti za izhod iz slepe ulice Nepredvidene razsežnosti poraza KD - Zastoj PSI - Laiki pridobili manj kot so pričakovali DSL ni dosegla zastavljenih ciljev - Uveljavitev SKP - Bossi in lige edini resnični zmagovalci Izziv volilcev za večino in opozicijo VOJMIR TAVČAR Italijanski volilci so se izrekli. Sedaj se postavlja vprašanje, kako bodo stranke odgovorile na izziv državljanov. Kajti izidi teh političnih volitev so resnični izziv za vse: za dovčerajšnjo vladno večino, ki dejansko ni več večina (skromni presežek v parlamentu ji ne bi omogočil vladanja), za dovčerajšnjo opozicijo, ki bi lahko odigrala novo vlogo, pa tudi za dejanskega zmagovalca teh volitev sen. Bossija, ki bo moral sedaj dokazati, da res zasluži zaupanje, ki so mu ga volilci množično izkazali. Izziv pa so tudi za predsednika republike Cossigo, ki bo moral izbrati mandatarja za sestavo nove vlade. Ali bodo znale politične sile poiskati ustrezne odgovore na zahteve volilcev? Ali se bodo znale dogovoriti in se lotiti bistvenih problemov italijanske družbe in države, kot so reforma volilnega sistema in državnih ustanov, ozdravitev državnega proračuna in boj proti organiziranemu kriminalu? Ali bodo znale nakazati pot, po kateri naj Italija polnopravno vstopi v Evropo? Na ta vprašanja bodo odgovorili prihodnji tedni in meseci. Očitno pa je vsekakor, da dosedanji, stari prijemi, ki so bili tudi posledica blokovske delitve Evrope, niso več ustrezni za potrebe italijanske družbe. Izide volitev lahko beremo na različne načine, v njih je tudi nekaj Protislovnih teženj, nekaj podatkov Pa je jasnih: volilci niso nagradili NADALJEVANJE NA 2. STRANI Končni izidi volitev za senat in poslansko zbornico STRANKE SENAT 1992 SENAT 1987 ZBORNICA 1992 ZBORNICA 1987 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta KD 9.069.377 27,3 107 10.870.056 33,6 125 11.627.657 29,7 206 13.231.960 34,3 234 KP1 — — — 9.171.180 28,3 100 — — — 11.032.318 29,9 198 DSL (1) 5.660.313 17,0 64 — — — 6.315.815 16,1 107 — — — SKP (2) 2.163.317 6,5 20 — — — 2.202.574 5,6 35 — — — PSI 4.511.009 13,6 49 3.531.312 10,9 36 5.336.358 13,6 92 5.501.980 14,3 94 MSI-DN 2.169.788 6,5 16 2.115.196 6,5 17 2.103.692 5,4 34 2.282.212 5,9 35 PRI 1.561.742 4,7 10 1.247.204 3,8 8 1.721.658 4,4 27 1.428.358 3,7 21 PLI 937.248 2,8 4 699.980 2,2 3 1.119.492 2,8 17 810.961 2,1 11 PSDI 851.722 2,6 3 762.670 2,4 5 1.063.048 2,7 16 1.140.086 3,4 17 L. PANNELLA 167.289 0,5 — — — — 485.339 1,2 7 — — — L. REFERENDUM 329.849 1,0 — — — — 319.327 0,8 — — — — ZELENA LISTA 1.021.600 3,1 4 632.856 2,0 1 1.092.783 2,8 16 969.534 2,5 13 L. LOMBARDA 2.720.138 8,2 25 137.276 0,5 1 3.394.917 8,7 55 186.220 0,5 1 L. AUT. VENETA 137.936 0,4 1 297.339 0,9 — 152.247 0,4 1 298.743 0,8 — RETE 239.360 0,7 3 — — — 728.661 1,9 12 — — — SVP 168.139 0,5 3 170.240 0,5 2 198.986 0,5 3 202.005 0,5 3 L. V. AOSTA 33.941 0,1 1 35.026 0,1 1 41.397 0,1 1 41.701 0,1 1 AVTON. LISTA 287.860 0,9 3 — — — 94.509 0,2 — — — — FEDERALIZEM 173.908 0,5 1 — — — 154.510 0,4 1 — — PSI-PSDI-PR (3) — — — 961.323 3 9 — — — — — — OSTALI 1.017.362 3,1 1 1.223.905 3,8 6 1.056.007 2,7 — 1.841.791 4,8 24 SKUPNO 33.222.125 100 315 32.413.861 100 315 39.208.977 100 630 38.246.368 100 630 (1), (2) Leta 1987 sta DSL in SKP nastopili skupaj kot KRI; (3) Koalicija PSI-PSDI-PR leta 1992 ni nastopila Pogovor z Darkom Bratino novoizvoljenim senatorjem Sindikalno sporočilo novinarjev Sporočilo direkcije ZTT bralcem v presojo Trst - Po 70 letih imajo goriški Slovenci spet svojega Parlamentarca. V goriškem senatnem okrožju je bil namreč na listi DSL izvoljen za senatorja Darko Bratina, ki tako Prevzema nelahko nalogo predstavnika slovenske manjšine ^ rimskem parlamentu. Okrožje, v katerem je kandidiral Bratina, je bilo eno od najbolj gotovih, izvolitev pa je kljub ysernu veliko zadoščenje. Kako, s kakšnimi občutki jo do-zNlja senator Bratina? BRATINA: Najbrž se nisem še niti zavedel povsem, kaj Se je pravzaprav zgodilo, saj sem šel včeraj kot običajno na Univerzo, kjer sem imel izpite in predavanje. Vsekakor pa Se misel vrača k staršem. Kot v flash backu se mi vračajo v sPomin nauki očeta in matere, ki sta mi vcepila prepričanje, da kar si se naučil, ti nihče ne ukrade. Pa tudi vedenjska načela, pravila olike in predvsem morale. Ob čustvenih vtisih pa je tudi politični pomen izvolit- ve... BRATINA: Kaže, da sem edini predstavnik z Goriške v Parlamentu in s tem izraz seveda slovenskega, pa tudi furlanskega in italijanskega prostora. Kot med volilno kampanjo si bom tudi sedaj v parlamentu prizadeval za sožitje in b°m skušal to prevesti tudi v politično operativo. Tak pristop k sožitju je dal določene rezultate na Goriškem in je Uekako tudi v skladu s potresom, ki so ga prinesli volilni l2;idi. Osebno lig ne demoniziram, pač pa skušam ločevati lued vodstvom lige in tem, kar sili ljudi, da glasujejo zanje. Nedvomno pa je bil tudi pri nas uspeh lig nenavaden? BRATINA: Mislim, da v tem potresu najdemo nek čus-\Veni in politični skupni imenovalec. Po eni strani je jasno, ua gre za »stavko« volilcev proti vladnim silam in za nezaupanje klasičnim strankam, vključno z našo, čeprav je komaj r°jena, si prizadeva v to smer, a je percepcija njenega spo-r°čila še šibka. V pojavu lig pa se mi zdi, da je viden tudi Poskus izražanja določenih identitet: krajevnih, manjšinah, jezikovnih... Povsod je v tej simboliki nekaj »etnič- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Razlog za včeraj zaključeno štiridnevno stavko novinarjev Primorskega dnevnika je samo eden, vendar globoko utemeljen, sicer se ne bi odločili za korak, ki je žal znova v prvi vrsti oškodoval naše naročnike in bralce, in to prav v času volitev. Vendar menimo, da bodo prav naročniki in bralci tisti, ki bodo najbolje razumeli utemeljenost našega ravnanja, kar so nam že v veliki meri potrdili z izrazi solidarnosti. Po nenadni in prerani smrti novinarke Primorskega dnevnika Nadje Kriščak smo od uprave. Založništva tržaškega tiska zahtevali to, NADALJEVANJE NA 2. STRANI Protestna stavka novinarjev Primorskega dnevnika je bistveno prikrajšala bralce za informacije v tako občutljivem političnem času. Zato je nujno predstaviti potek dogodkov, ki so privedli do oklica stavkovnega gibanja. Decembra lani sta direkcija Založništva tržaškega tiska in sindikalno predstavništvo novinarjev podpisala dogovor, ki določa med drugim tudi število strani dnevnika in sestavo organika redakcije Primorskega dnevnika. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Uspeh slovenske diplomacije ZDA priznale Slovenijo n n n Bosna in Hercegovina pod udarom nasprotujočih si oboroženih sil NA 12. STRANI Na političnih volitvah vladna koalicija izgubila večino, vendar brez možnosti za alternativo Dan po volilnem potresu strankarska vodstva analizirajo izide in iščejo izhod iz slepe ulice RIM — »Potres!« S to besedo so mnogi časniki, pa tudi politiki označili izide nedeljskih in ponedeljkovih parlamentarnih volitev, ki so dosedanji štiristrankarski koaliciji odvzele večino, po drugi strani pa tudi niso ponudile nikakršne alternative, ki bi lahko nadomestila sedanjo večino. Do izraza je prišlo predvsem nezadovoljstvo volilcev, ki pa s svojimi glasovi niso nagradili opozicijskih strank, temveč je šel ta protest predvsem v korist Lombardske lige in njenih zaveznic, ki so na severu (pa ne samo tam) dosegle izredno uveljavitev in prihajajo v parlament z več kot 80 poslanci. Kljub političnemu porazu pa imajo KD, PSI, PLI in PSDI v sedežih še vedno večino v parlamentu. Tako v senatu lahko skupno računajo na 163 (v prejšnji zakonodajni dobi so jih imeli 169) od 325 sedežev (315 novoizvoljenih in 10 dosmrtnih senatorjev). Če tem sedežem dodamo še 5 dosmrtnih senatorjev (Leoneja, Fan-lanija, Andreottija, Tavianija in Boja), ki spadajo k štiristrankarski večini, lahko prejšnja večina računa na 168 glasov. V poslanski zbornici ima koalicija 331 mest, kar je sicer 16 več od polovice, vendar pa kar 45 sedežev manj od tistih, ki so jih imeli v prejšnji zakonodajni dobi. Ob tej aritmetiki, ki sicer štiristrankarski koaliciji še prinaša večino, pa se dan po »potresu« zmagovalci in poraženci sprašujejo, kako naprej. In pri tem dosedanja večina ne skriva zaskrbljenosti glede možne sestave nove stabilne večine. Iz vrst PSDI in zelo previdno tudi od PSI pa že prihajajo znaki morebitnega odprtja do DSL. Tajnik socialdemokratov Carig-lia, ki volilne izide stranke ocenjuje pozitivno, je včeraj obnovil predlog, naj bi bila štiristrankarska koalicija deležna zunanje podpore DSL. Na ta način bi po Carigliovem mnenju lahko prišli do novega volilnega zakona. Tajnik PSDI nasprotuje novim volitvam brez novih volilnih pravil, »ker bi trenutna večina še poslabšala svoj položaj.« Socialisti z izidom volitev niso zadovoljni, predvsem kar zadeva predvolilne zahteve PSI po uveljavitvi stabilne večine, ki bi lahko upravljala državo. Zato podtajnik PSI Amato pravi, »da se v tem položaju socialisti ne čutijo upravičeni, da bi predlagali vladno večino.« Amato pa je spregovoril tudi o odnosih med PSI in DSL, kjer so v volilni kampanji »prišla na dan vsa nasprotja med strankama.« Toda volilni izidi so po Amatovem mnenju dokazali, da na levici mora priti do nekakšnega sodelovanja. »Pri tem je močan socialistični pol nujno potreben na političnem prizorišču in iz volilnih rezultatov izhaja tudi jasna potreba po socialistični enotnosti,« je še dejal Amato. Podtajnik socialistov je predlagal tudi tako imenovano »vlado ministrskega predsednika«, kjer bi ministre izbral neposredno premier in ne stranke. Včeraj se je sestal tudi politični urad KD, ki je med večinskimi strankami doživela naj hujši poraz. De Mita ga je ocenil kot potres, tajnik Forlani pa je celo ponudil odstop. Proti se je takoj izrekel Gava, toda o tem bodo najvišji organi KD morda razpravljali že jutri na vodstvu stranke in v torek na vsedržavnem svetu, ko bodo podrobno analizirali volilne izide, ki so sicer KD potrdili kot stranko relativne večine vendar pa ob precejšnji izgubi števila glasov. Iz vrst opozicije je Occhetto namesto »parlamentarne razdrobljenosti« predlagal vzpostavitev dialoga na levici in »medparlamentarno povezavo,« pri kateri naj bi, če ne bi prišlo do ustanovitve enotne parlamentarne skupine, prišlo do sodelovanja med vsemi komponentami levice na osnovi jasnih programskih osnov. O tej pobudi tajnik DSL govori v intervjuju, ki je objavljen v današnji številki Unita, med točkami, ki naj bi združile levico, pa Occhetto posebej navaja moralno vprašanje, volilno reformo, gospodarsko sanacijo »na osnovi enakosti in socialne pravičnosti« in pospešitev politične združitve v Evropi. V intervjuju pa tajnik DSL govori tudi o morebitnem vstopu v vlado, pri čemer pa je poudaril, da »DSL s svojo podporo ne želi nadomestiti glasov, ki jih štiristrankarska večina ni dobila, saj ji tega volilci ne bi oprostili.« Brez velikega preobrata pa v vladni večini ni pripravljen sodelovati niti La Malfa, čeprav bi PRI ponudili premiersko mesto. »Naših glasov ne mislimo zamenjati za mesto premierja. Naj nihče ne misli, da bi poveritev mandata Spadolini-ju ali komu drugemu PRI pripeljala v večino, ki bi bila dejansko nadaljevanje sedanje,« je še poudaril La Malfa. O političnem položaju v državi pa je iz Washingtona spregovoril tudi predsednik Cossiga. Izrazil je veliko zaskrbljenost in poudaril, da ni on krivec za volilni poraz KD in nestabilnost v državi. »Če smo dobili "poljski parlament", če smo vsi zaskrbljeni zaradi nastale razdrobljenosti, prav gotovo ni kriv tisti, ki je opozarjal na nevarnost, temveč je krivda v tem, da niso bile izvedene reforme, o katerih vse stranke govorijo že vsaj deset let,« je še dejal in začrtal prvi identikit novega ministrskega predsednika. Ta bo moral imeti po njegovem mnenju »veliko potrpežljivost in velik smisel za odločanje, istočasno pa bo moral biti sprejemljiv tako za večino kot za opozicijo.« Evropo skrbi tak rezultat RIM — V Evropi že tretjič bijejo plat zvona. Prvič se je to zgodilo na upravnih volitvah v Franciji s socialističnim porazom, drugič v ZRN po porazu vladajočih strank v Schleswig-Holsteinu in Baden-Wiirttembergu, sedaj pa je navček za vladajoče stranke zazvonil v Italiji. Evropsko časopisje je z velikim poudarkom poročalo in komentiralo italijanske volilne rezultate. Za miinchenški Siiddeutsche Zeitung »je val butnil preko Alp, potem ko je zalil Francijo in Nemčijo«. Pariški Parisien navaja: »Francija, Nemčija, Italija: stare stranke plačujejo. V Evropi zmaguje protest.« Le Figaro Mitterranda opominja, naj ne stopi na pot italijanskega proporcionalnega volilnega sistema. V svoji analizi napredovanja ksenofobnih gibanj in desnice v Franciji in Nemčiji pa londonski Times za Italijo navaja: »Giulio Andreotti se je poslužil vseh svojih makiavelističnih sposobnosti, da je izpod-nesel zaveznike in držal skupaj omahljive večine, ni pa prisilil zaveznikov, da bi oklestili pretirane javne stroške, se spoprijeli s korupcijo in poenostavili sprejemanje zakonov.« V glavnem vsi ugotavljajo, da bo sestava vlade skrajno težka, da so volilci »kaznovali« tako KD kot levico, niso si pa na jasnem, kaj predstavljajo Lige. Le švedski Expressen skoraj z zadovoljstvom navaja, da so se Italijani »končno naveličali svojih strank«. Za Washington Post pa »klofuta KD in njenim trem zaveznikom dokazuje, da so v Evropi volilci obrnili hrbet staremu političnemu "es-tablishmentu".« nadaljavanja s L strani - nadaljevanja s L strani - nadaljevanja s L strani Danes glasovanje o nezaupnici Lojzetu Peterletu LJUBLJANA — Danes bo na dnevnem redu slovenskega parlamenta konstruktivna nezaupnica, uperjena proti predsedniku vlade Lojzetu Peterletu, katerega naj bi zamenjal mandatar Igor Bavčar, če bo seveda zbral malo verjetnih 121 glasov. Če mu to ne bo uspelo je že napovedana kandidatura dr. Janeza Drnovška, za njim pa kandidatura predstavnika kmečke - ljudske stranke Ludvika Toplaka in končno kandidatura predstavnice socialistične stranke Darje Lavtižar Bebler. Igor Bavčar ima malo možnosti, ker lahko računa samo na bolj ali manj strnjene glasove štirih strank centra: socialistov, socialdemokratov, zelenih, neodvisnih in lastnih demokratov, ki imajo v parlamentu skupaj največ 81 glasov. Zanj ne bodo glasovali demokratični liberalci, niti kmetje, niti demokristjani. Zato računa na prenoviteljske socialdemokrate, ki pa so včeraj na tis-kovi konferenci pozvali Bavčarja in Drnovška, naj se dogovorita in izbereta enega kandidata, katerega bodo podprli. Če do dogovora ne pride bodo njihovi poslanci »glasovali po svoji vesti«. Bistvo poziva je v tem, da poudarjajo enake programske zasnove in da je treba v korist Slovenije premostiti prestižne interese. Toda včeraj ni bilo niti sledu o kakšnem dogovoru, ki bi bil najbrž razumna rešitev s precejšnjo verjetnostjo, zato lahko predvidevamo, da danes Bavčar ne bo izvoljen. V takem primeru bo prišel na vrsto Drnovšek, ki bo tudi v težavah, saj mu bo centristična koalicija zamerila glasovanje njegove stranke. (NIA) Kučan čestital senatorju Bratini LJUBLJANA — Ob izvolitvi profesorja Darka Bratine v senat je predsednik Kučan poslal čestitko novemu slovenskemu senatorju. Kučan je v svojem pismu dejal, da je Bratinova zmaga tudi zmaga Slovencev v Italiji, in izrazil prepričanje, da bo njegov mandat koristil utrjevanju demokracije in napredku italijanske družbe, uveljavitvi in enakopravnosti Slovencev v Italiji ter dobremu sodelovanju med Italijo in Slovenijo. • Izziv vladne večine in so bili še zlasti strogi z glavno stranko te koalicije, krščansko demokracijo. Prav tako so zlasti volilci na Severu, torej v najbolj razvitem delu Italije izkazali precejšnje nezaupanje tradicionalnim strankam (tudi DSL ni dosegla rezultata, ki si ga je obetala, čeprav se je potrdila kot najmočnejša levičarska stranka) in močno nagradili Severno ligo. Predvsem pa so dali italijanskemu parlamentu povsem drugačno podobo od tradicionalne: ni več močnega vladnega bloka, ki je imel v KD svoj nosilni steber, kot tudi ni več zelo jasno profiliranega opozicijskega bloka, ki je imel svojo nosilno silo v nekdanji KPI. Razbita je v bistvu tista shema, ki je bila v dobrem in v slabem značilna za 40 let italijanske povojne demokracije. »Potresni sunek« lige je močno stresel razmerja sil tudi v FJK, kjer je bila zlasti KD kaznovana in kjer se resnično postavlja vprašanje, kakšna bo prihodnje leto podoba deželnega sveta, če bo Severna liga dosegla podoben rezultat, kot letos. Kakšen bo odnos te sile, ki je povsod - tudi v Trstu, kar je morda največje presenečenje - dobila veliko zaupanje volilcev in najbrž tudi nekaj slovenskih glasov, do narodnostnega vprašanja? Bodo na njen odnos do tega problema pozitivno vplivali tisti »etnični« predznaki, ki jih Darko Bratina razbira v simbolo-giji lige? Slovenci bomo tudi v tej mandatni dobi imeli svojega predstavnika v parlamentu, tokrat goriškega rojaka Darka Bratino, ki je bil izvoljen na listi DSL. Bratina se je uveljavil kot slovenski kandidat, a tudi kot človek, ki je izredno pozoren do etnične problematike in do potencialov, ki bi jih pravilna rešitev tega vprašanja znala sprostiti v naših krajih. Tudi zato so ga podprli tudi neslovenski volilci. Žal, kot vse kaže, pa ni bil ponovno izvoljen dosedanji senator Stojan Spetič, kandidat SKP, ki je bil prav tako vnet zagovornik sožitja, kar je dokazal s svojim delom. Ob tem dejstvu, ki nedvomno ni razveseljivo, pa velja omeniti, da so bili v goriško-furlanskem okrožju potrjeni socialistični kandidati, ki so pokazali občutljivost za probleme Slovencev in so se zavzeli za njihovo rešitev. Upati je, da so to pozitivni znaki zato, da bi bil v tej mandatni dobi končno sprejet zaščitni zakon in bi Italija le opravila tisti izpit, ki mu doslej ni bila kos. • Bratina nega«, kar najbrž privablja tudi slovenskega volilca. Bežna analiza rezultatov kaže, da so tudi nekateri Slovenci v deželi volili za lige... BRATINA: V tem smislu imam tudi nekaj neposrednih, pričevanj. Vendar to potrjuje še nekaj drugega: Slovenci glasujejo za vse stranke, kar so že dokazale analize Karla Devetaka za Slori. Nekateri morda mislijo, da slovenski volilci izbirajo po že ustaljenih kalupih, a ni tako. Volilec odloča tudi na osnovi ponudbe. Novi parlament bo po sestavi in razmerju sil nenavaden. Ali bo v takem parlamentu mogoče doseči to, za kar se Slovenci zavzemajo že 40 let - pravičen zaščitni zakon? BRATINA: Očitno je, da bo treba zopet vložiti predlog zaščitnega zakona. Razmišljam pa, kaj bi lahko naredili novega, da bi bil ta ukrep le sprejet. V tem trenutku nimam še odgovora, bo pa to prvi problem, s katerim se bom spoprijel. Odpor krajevnih desničarskih sil proti našemu zakonu je zelo močan, ni pa nepremagljiv. Reševanje tega vprašanja bo treba zastaviti zelo široko in morda bo prav nova situacija odprla kakšne še neprehojene steze. Seveda pa gre tudi za problem kakovosti zakona, oziroma zaščitne ravni, ki jo nudi. Čeprav ste bili izvoljeni na listi DSL, je vloga slovenskega parlamentarca ta, da zastopa vse Slovence... BRATINA: Moj napor bo šel v smer, da zastopam vse Slovence v Italiji, čeprav niso vsi Slovenci volili zame. Ob tem pa bi se rad zahvalil vsem volilcem, ki so zaupali meni in tudi stranki. Še zlasti se zahvaljujem tistim, ki niso v DSL ali njej blizu, a so le doumeli, da nisva ne jaz osebno ne DSL ideološko obremenjena in nama gre za politiko, ki pa pomeni tudi izbiro. • Sindikat kar se nam je zdelo samoumevno: da njeno mesto zasede eden od šestih novinarjev dnevnika, ki so bili nedavno odpuščeni. Uprava je bila pripravljena organik dopolniti, vendar ne z enim od odpuščenih novinarjev, temveč z Dušanom Kalcem, sedanjim tajnikom Slovenska kulturno gospodarske zveze. Na to nismo pristali. Uprava ZTT je svojo odločitev utemeljila z dejstvom, da je Dušan Kalc formalno še vedno novinar Primorskega dnevnika, čeprav z drugačnimi zadolžitvami. Temu nihče ne oporeka, nasprotno, Kalc ima vse naše razumevanje in podporo, če se želi vrniti v redakcijo. Zato poudarjamo, da stavka ni bila uperjena proti njemu. Sindikalna skupščina pa se mora v prvi vrsti zavzemati za tiste, ki so še zmeraj brez zaposlitve in brez izgledov zanjo. Poleg tega ZTT lahko vseeno omogoči Kalcu povratek na Primorski dnevnik, ker predvideni organik znaša 19 oseb. Trenutno nas je 11 vključno z odgovornim urednikom: mesti na razpolago sta torej dve. Tudi v tem okviru naša uprava ni poiskala možnosti drugačnih rešitev, ampak je konflikt še bolj zaostrila. ZTT in izvršni svet SKGZ sta namreč v nedeljo izsilila izid posebne številke tednika Novi Matajur, ki je v bistvu slabo zakamufliran Primorski dnevnik. Ob tem si vsekakor pridržujemo pravico, da tako proti ZTT kot proti Novemu Matajurju ukrepamo na pristojnih mestih zaradi protisindikalnega zadržanja. Zavračanje naših zahtev pa se ni pričelo prejšnji teden, ampak traja vse od začetka krize pri ZTT. Za premostitev težav in preprečitev odpustov smo iznesli številne predloge, vse pa so zavrnili, z izjemo neplačanih dopustov (»aspettativa«). Obstajala je tudi možnost, da bi dopolnilno blagajno podaljšali do aprila prihodnjega leta. Pogoj pa je bil, da ZTT zamrzne veljavnost odpustov. Tega ni storila in še ta možnost je splavala po vodi. Bo res držalo, da riba smrdi pri glavi, čistiti pa se jo začne pri repu. Sindikalna skupščina novinarjev Primorskega dnevnika • Direkcija Točka 2 omenjenega dogovora predvideva, da je v organiku Primorskega dnevnika 19 novinarjev, in sicer 17 rednih poklicnih novinarjev poleg odgovornega in glavnega urednika, in to za 12 strani posamezne številke dnevnika. V točki 7 istega dogovora se je vodstvo podjetja obvezalo, da bo v primeru najemanja novih novinarjev v službo preverilo možnost ponovne zaposlitve že odpuščenih novinarjev. Ob podpisu decembrskega dogovora pa sta bila na seznamu or-ganika novinarjev založniške hiše poleg že omenjenih sedemnajstih novinarjev, dodeljenih rednemu delu pri dnevniku, še dva poklicna novinarja, in sicer Bojan Brezigar in Dušan Kalc. Oba začasno nista prisotna v redakciji dnevnika zaradi drugih zadolžitev. Bojan Brezigar je namreč deželni poslanec, Dušan Kalc pa tajnik SKGZ. Oba pa sta bila in sta še polnopravna člana organika redakcije Primorskega dnevnika. Z nepričakovano in bolečo izgubo novinarke Nadje Kriščak se je znižal organik za eno delovno mesto. Direkcija založbe je takoj sporočila odgovornemu uredniku in sidnikalnim predstavnikom novinarjev, da se bo ohranilo dogovorjeno število sedemnajstih novinarjev v redakciji z vrnitvijo Dušana Kalca na delovno mesto, ki ga je bil začasno zapustil. Založniška hiša ni torej prekršila nobenega člena decembrskega dogovora, saj ni najela nobenega novega novinarja. Sindikalisti so ožigosali odločitev vodstva podjetja kot izredno neposrečeno. Nato pa je skupščina novinarjev oklicala štiridnevno protestno stavko, in to v trenutku, ko se odvijajo parlamentarne volitve in je informacija še kako potrebna. Bralcem prepuščamo presojo o umestnosti tokratnega stavkovnega gibanja in se jim v imenu Založbe opravičujemo za nastali p°' ložaj. Direktor Založništva tržaškega tiska Silvij Tavčar Odmevna in značilna uveljavitev Severne lige vsepovsod v deželi Furlaniji-Julijski krajini VIDEM — Severna liga je tudi na Videmskem povzročila pravi volilni potres, postala druga najmočnejša stranka pred PSI in DSL ter poslala v parlament dva svoja predstavnika. Krščanska demokracija, ki je na zadnjih občinskih volitvah dosegla kar 36,1% je na tokratni preizkušnji, kar zadeva poslansko zbornico, dosegla 31,2%, medtem ko je za senat padec še vidnejši in sicer 26,1%. Od drugih strank gre omeniti porast republikancev le za senat ter rahlo nazadovanje Stranke komunistične prenove v primerjavi z državnim trendom, kar je v bistvu onemogočilo neposredno izvolitev enega parlamentarca. Skupni glasovi obeh bivših komunističnih strank pa ne beležijo tolikšnega padca kot drugje po Italiji. Ob KD so delno nazadovanje zabeležili tudi socialisti (-3%), delen uspeh pa so fašisti zabeležili le v beneških dolinah, kjer so organizirali pravcato protislovensko kampanjo. Slovenska skupnost je na listi Federalizem zabeležila 0,2% za poslansko zbornico, 0,4% pa za senat. Položaj v občinah, kjer živijo tudi Slovenci, je podoben splošnemu trendu v Furlaniji. Povsod gre zabeležiti viden padec Krščanske demokracije, v manjši meri DSL (skupaj s Komunistično prenovo) in PSI. Povsod pa so zagospodarili pristaši Lige, ki so postali prva stranka v Bordanu, Pontablju (Pontebba) in Osoppu, v več kot tridesetih občinah videmske pokrajine pa so na drugem mestu. V Benečiji so največji uspeh zabeležili v Nemah, kjer so dosegli kar 29,1%. V tej občini je KD izgubila 15% glasov. Dobre volilne rezultate so ligaši dosegli tudi v Prapotnem (25,5%) in Grmeku (23%). V tej občini je treba zabeležiti tudi uspeh Stranke komunistične prenove, ki je za 1% prehitela DSL in dosegla najvišji odstotek (5,9%) v vsej Benečiji. Kar zadeva uspeh Severne lige v ostalih dvojezičnih občinah v Nadiški in Kanalski dolini ter Reziji, velja povedati, da je Bossijevo gibanje doseglo povsod visoke odstotke (zvečine med 15 in 20). Iz tega sledi, da so se tudi slovenski volilci opredelili za ligo in to taki, ki so doslej oddajali glas predvsem KD, DSL oziroma PSI. Kar zadeva senat kar štiri od 7. deželnih senatorjev je izraz Furlanije. To so Paolo Micolini (KD), ki je bil izvoljen v čedajskem okrož- ju, Diego Carpenedo (KD - Tol-meč), Franco Castiglione (PSI -Videm) in predstavnik Severne lige Rinaldo Bosco (Tolmeč). Zaradi visokega padca glasov je spodletela kandidatura gladiatorja Be-orchie v videmskem okrožju. Za poslansko zbornico je KD neposredno izvolila štiri svoje predstavnike: Adriana Biasuttija, Giorgia Santuza, Michelangela Agrustija in Danila Bertolija. Socialisti so potrdili Roberto Bredo in Gabrieleja Renzullija, za DSL je potrjen le pordenončan Gasparot-to, za Severno ligo pa bosta v Rim odšla videmčan Roberto Visentini in Paolo Bampo iz Belluna. Z ostanki glasov na vsedržavni ravni so bili izvoljeni še misovec Gastone Parigi (Pordepon), socialdemokrat Paolo De Paoli (Feltre, Belluno) in Roberto Asguini (Videm) za Lego Nord-Lego Lombardo. Izvolitev lastnega predstavnika pa je spodletela Zelenim smejočega se sonca; vprašanje je seveda, če bi jim to uspelo, ko bi se bili na volitvah predstavili skupaj z Zelenimi-federalizem. Veliko slabše, kot so si nadejali, pa je šlo pristašem La Malfe, ki so v tem okrožju že imeli svojega parlamentarca. RUDI PAVŠIČ SENAT Dežela Furlanija-Julijska krajina STRANKE SENAT 1992 SENAT 1987 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta KD 235.653 30,4 3 268.789 36,1 3 PSI <1> 119.430 15,4 2 — — 2 LEGA NORD 112.670 14,5 1 — — — DSL <2> 89.097 11,5 1 — — — MSI-DN 53.637 6,9 — 45.394 6,6 — SKP <2> 43.395 5,6 — — — — PRI 33.587 4,3 — 29.285 3,9 — FED. ZELENIH 29.940 3,9 — 25.800 3,5 — PSDI 18.765 2,4 — — — — PLI 17.438 2,2 — 21.470 2,9 — L. REFERENDUM 8.957 1,1 — — — — FEDERALISTI 6.710 0,9 — — — — (1) Leta 1987 so PSI, PSDI in PR združeno zbrali 147.198 glasov oziroma 19,88 odstotka glasov. (2) Leta 1987 je Komunistična partija Italije prejela 21,3 odstotka glasov in pridobila dve senatorski mesti. POSLANSKA ZBORNICA Okrožje Gorica - Videm - Pordenon - Belluno Kako ocenjujejo volilne rezultate Padec Krščanske demokracije in vzpon Lige: za deželnega tajnika Demokratične stranke levice Elvia Ruffina sta to glavni značilnosti volilnega izida na deželni ravni. V stranki priznavajo, da jih v°lilni rezultati ne zadovoljujejo Povsem, toda v isti sapi zatrjujejo, da izpolnjuje ta stranka vse Pogoje za to, da postane že čez čas »stranka, ki nekaj pomeni«, in sicer predvsem zaradi tega, ker »smo sposobni izpeljati reforme«. Puffino ocenjuje volilne izide v Furlaniji kot izrecen dokaz, da je tamkajšnje prebivalstvo sito birokracije, neučinkovitega upravljanja in centralizma in da je politika njegove stranke naravnana Prav proti takšnim pojavom. Darko Bratina, ki je bil v Gorici izvoljen za senatorja na listi DSL, Podaja k temu iznenadenje spričo tolikšnega uspeha Stranke komunistične prenove: »Spoštujem glas pripadnosti ', toda takšnega rezultata SKP nisem pričakoval.« Slovenska skupnost je po bese-dah deželnega tajnika Iva Jevni-Prjrja zmerno zadovoljna z izidi, , jih je doegla lista manjšin Fe-oeralizem na deželni in vsedržavna ravni »kljub nenaklonjenemu odnosu nekaterih pomembnih medijev«. Tiskovno sporočilo SSk navaja, da je ta lista v deželnem merilu ohranila in pomnožila glasove v primeri s prejšnjimi parlamentarnimi volitvami, saj je ob-<4f,a^a jedro tradicionalnih glasov Sk, ki so podprli izbiro koalicije e d manjšinami, »potem ko je Propadel predlog SSk, da bi pri-0 med vsemi zamejskimi komponentami do skupnega dogovora enotnih slovenskih kandidatih, overiska skupnost čestita k iz-°Htvi predstavnika Demokratično stranke levice prof. Darka Bra-lrte ZQ senatorja v goriškem okrožju, dodaja pa: »En Slovenec bo še naprej prisoten v italijanskem senatu, vendar bi lahko bil ob večji solidarnosti znotraj manjšine izid boljši.« Gibanje La Rete-Movimento per la democrazia je zadovoljno z doseženim, ker se je pojavilo v Furlaniji šele pred letom; to pa pomeni, trdijo njegovi predstavniki, da se bomo v bodoče še odločneje predstavili kot agregacijska sila za dosego upravljivosti, »ki zdaj ne more biti zajamčena«. Novoizvoljeni krščanskodemok-ratski senator Diego Carpenedo, ki. je kandidiral v Tolmeču in bil poprej deželni svetovalec, priznava, da se je protest ljudi raztegnil tudi na Furlanijo, »zato si bo treba sedaj prizadevati za korektno reformo volilnega sistema«. Drugi sveže izvoljeni demokristjanski senator Giovanni Di Benedetto iz Pordenona, pristaš Andreottijeve struje, pa naglaša, da je udarec, ki ga je dobila njegova stranka, zanjo lahko tudi dobrodošel, »kajti sedaj se bo morala prav zares preosnovati«. Rinaldo Bosco (42 let) iz Moi-macca je bil izvoljen za senatorja gibanja Lega Nord: »Ljudje so doumeli naše predloge, glasovi za našo ligo niso protestne narave.« Socialist Franco Castiglione, ki je bil v Tolmeču potrjen za senatorja in je tudi že bil državni podtajnik za pravosodstvo, je tega mnenja: »Moti se, kdor misli, da bo treba čez šest ali devet mesecev spet na volišča - prej je treba izdelati nov volilni zakon.« Sicer pa je Castiglione nezadovoljen z zavezništvom, ki so ga socialisti sklenili s Furlanskim gibanjem, in ugotavlja, da njegova stranka ravno zaradi tega ni dosegla rezultata, ki bi ga bila lahko sicer. Zakaj? »Ker se je avtonomistični duh Furlanov prelil v ligo in ne v Furlansko gibanje, kakor bi se bilo moralo«. In kaj odgovarja na to "duša‘‘ Furlanskega gibanja (Movimento Friuli) Gino di Caporiacco? »Ko bi se bili socialisti kaj bolj zanimali za naše gibanje že pred kakšnim letom, bi bili danes prav gotovo zadovoljni z rezultatom volitev. Mi smo predstavljali grmenje pred nevihto, ker pa grmenju ni nihče posvetil pažnje, je do nevihte v resnici tudi prišlo...« Republikanci so z volilnim izidom v glavnem zadovoljni, čeprav niso dosegli tistega, kar so pričakovali, in priznavajo vsedržavnemu tajniku Giorgiu La Malti, da je imel prav, ko je nakazal "novi tok ". In odnosi z ligo? »Navsezadnje se naša stranka sklicuje na preporodno tradicijo.« Liberalci pravijo, da so »najboljša podoba štiristrankarske koalicije«. Poprej smo imeli samo 2,1 odstotka glasov, zdaj pa smo se približali trem odstotkom, pripominjajo in so zadovoljni. STRANKE ZBORNICA 1992 ZBORNICA 1987 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta KD 29,6 4 — 35,7 5 DSL <1> — 10,1 1 — — — SKP d) — 4,0 — — — — PSI — 14,4 2 — 18,5 2 MSI-DN — 4,9 1 — 5,1 1 PRI — 3,6 — — 3,6 — PLI — 2,3 — — 2,0 — PSDI — 3,8 1 — 4,7 1 L. REFERENDUM — 0,8 — — — — FED. ZELENIH — 3,1 — — — — ZELENI FEDER. — 0,8 — — — ■— LEGA LOMBARDA — 19,3 3 — — — LA RETE — 1,2 — — — — FEDERAL.-PENS. U — 0,3 — — — — CPA — 0,5 — — — — RINNOVAMENTO — 0,1 — — — — (1) Leta 1987 je zbrala Komunistična partija Italije 19,1 odstotka glasov in bila tri poslanska mesta. prido- Podatki za senat (v zgornji razpredelnici), so glede števila glasov, ki so jih prejele posamezne stranke, skoraj popolni in ne spreminjajo porazdelitve sedežev, pač pa za poslansko zbornico (spodnja razpredelnica) do pozne ure sinoči nismo prejeli obračuna za celotno volilno okrožje, zato objavljamo samo odstotne podatke. 4.-12. APRIL 1992 ^SSSSSSSSSSSSSSSSSSSSSbbhSSSSS' I MimmiUIIIIUIRIIIHMI’ VSE ZA BODOČO MAMICO IN NJENEGA OTROKA !■ MmSHSHHI sobota in nedelja 10-23 delavniki 16-23 prodajni center cltiCCO FOPPAPEDRETTI otroški vozički EV CRUP US >. . . . . . ■:■■■■.: .. ■ |t' ; . . ' y*r w HOBBV • ŠPORT • TURIZEM • PROSTI CAS 1 . . ■LiVTsi' T- 1 - / sSrS« VVVSVT L LCVSi-BTc, TRST - Ul. Reti 8 Inglesina Tel. (040) 631150 "V-. V parlament so bili znova izvoljeni Camber, Coloni, Bordon in Agnelli »Potres« tudi na Tržaškem Izjave in ocene predstavnikov političnih strank o volilnih izidih Slovenska skupnost je po mnenju tržaškega pokrajinskega tajnika Martina Breclja lahko zadovoljna z uveljavitvijo volilne koalicije Federalizem, v okviru katere je na teh volitvah nastopala tako na vsedržavni in deželni kot na tržaški pokrajinski ravni. Na Tržaškem je ta koalicija zabeležila celo porast v primerjavi s parlamentarnimi volitvami izpred petih let. Zato se zahvaljuje vsem, ki so ji zaupali svoj glas in podprli njene kandidate. Sicer pa volilni izidi na Tržaškem za Breclja ne ponujajo razveseljive slike: uveljavili so se predvsem do Slovencev manj odprti, če že ne povsem zaprti kandidati, razkol na levici pa je preprečil, da bi bil potrjen parlamentarec slovenske narodnosti. Za Slovence bi vse to moralo biti resno opozorilo k združevanju lastnih sil, vsaj dokler niso rešeni njihovi temeljni problemi. Upam - zaključuje Brecelj - da bo občutek narodnostne solidarnosti prevladal v prihodnji volilni preizkušnji, se pravi na junijskih upravnih volitvah na Tržaškem, kot je naravno, da prevlada v vsaki ogroženi skupnosti. Za slovensko komponento Demokratične stranke levice se je deželni svetovalec Miloš Budin zahvalil vsem slovenskim in ostalim volilcem v deželi, ki so s svojim glasom podprli izvolitev Darka Bratine v senat, Bratini pa je čestital in voščil za uspešno delo v korist naše narodnostne skupnosti in kulture sožitja in sodelovanja nasploh. Dejstvo - nadaljuje Budin - da smo kot DSL v teh nelahkih pogojih zajamčili slovensko prisotnost v parlamentu, je za nas razlog za zadoščenje in ponos, povrhu pa tudi spodbuda, da nadaljujemo svoje delo dosledno in pokončno na strani naše narodne skupnosti in demokracije. Budin se v svoji izjavi zahvaljuje tudi dosedanjemu senatorju Stojanu Spetiču za opravljeno delo in zastopanje naše skupnosti v parlamentu. Obenem pa velja podčrtati - nadaljuje Budin - da moramo na osnovi te volilne preizkušnje vsi brez izjeme marsikaj premisliti, začenši z vprašanjem delitve in konkurence na levici. V tem pogledu velja upoštevati izkušnjo Demokratične zveze, s pomočjo katere je demokratični Trst na listi listi DSL vendarle izvolil svojega predstavnika. Čestitke in zahvalo je Budin naslovil tudi na Pavla Fondo in Anamarijo Kalc, ki sta s svojima kandidaturama omogočila uveljavitev slovenskega dela volilcev in prispevala k izvolitvi poslanca DSL. S to izvolitvijo je demokratični Trst premagal nevarnost - zaključuje Budin - da bi ga v Rimu predstavljale samo take stranke, ki imajo do Slovencev in sožitja negativen odnos.« Po mnenju tržaškega pokrajinskega tajnika PSI Alessandra Perellija je njegova stranka v Trstu dosegla pozitiven rezultat, ki postane še ugodnejši, če ga primerjamo s kaj malo nezadovoljivim rezultatom na deželni in nacionalni ravni. Vendar je treba oceno nujno razčleniti, saj volilni rezultat za zbornico pomeni za PSI napredek, Perelli pa je zadovoljen tudi s svojim osebnim rezultatom, in to glede na tip (melonar-ski, op. ur.) volilne kampanje. Za upad glasov za senat pa vidi Perelli razloge v tem, da tokrat PSI ni dobila glasov PSDI in Radikalne stranke, ki tokrat za razliko od leta 1987 nista podprli socialističnega kandidata za senat. Če torej upoštevamo to dejstvo, je za Perellija zadovoljiv tudi rezultat za senat. Perelli zaključuje svoj volilni komentar z ugotovitvijo, da se lahko njegova stranka tudi na osnovi tega volilnega izida z zaupanjem posveti bližnjim upravnim volitvam, pri katerih bo - še posebno po volilnem padcu KD - morala zahtevati zase vodstvo občinske uprave. Tudi Zeleni smejočega se sonca so zadovoljni s svojim rezultatom glede na nova politična razmerja, ki so izšla z volitev, za junijske upravne volitve pa so si že postavili cilj, da presežejo 5 odstotkov. Sergio Coloni VViller Bordon V novoizvoljenem parlamentu bodo zastopali tržaško pokrajino poslanci Giulio Camber (PSI-LpT), Sergio Coloni (KD) in Willer Bordon (DSL) ter senator Arduino Agnelli (PSI-LpT). Trst je torej izgubil senatorski mandat v drugem volilnem okrožju (od leta 1963 je vedno pripadal KPI) v korist Severne lige-Lombardske lige, ki je izvolila senatorja v Tolmeču. Poslanca Camber in Coloni (njuni stranki sta presegli prag 20 odstotkov glasov) sta bila izvoljena s polnim kvocientom, Bordon pa na osnovi vsedržavnih volilnih ostankov, čeprav je njegova stranka dobila le 12,5 odstotka. Do zadnjega je bila na tehtnici tudi izvolitev neofašista Roberta Menie, popoldne pa so iz Rima uradno sporočili, da ni bil izvoljen. Tudi na Tržaškem, podobno kot na vsedržavni ravni, so te volitve povzročile pravi politični potres. Krščanska demokracija ostaja stranka relativne večine, čeprav je izgubila več kot tri odstotke glasov, na drugem mestu najdemo zavezništvo PSI-LpT, ki je v primerjavi z zadnjimi volitvami za poslansko zbornico pridobilo 1,6 odstotka, izgubilo pa na senatnih volitvah. Lahko torej mirno govorimo o »efektu Camber«, ki je dobil rekordno število glasov. DSL je za las ohranila tretje mesto na razpredelnici pred MSI, ki se je povzpela kar na 12,2 odst. in za las ni izvolila svojega poslanca. Velik uspeh je dosegla Lombardska liga, in to pravzaprav brez volilne propagande, zelo dobro pa se je obnesla Stranka komunistične prenove, ki ima pri nas v odstotkih več glasov kot v državnem povprečju. Lista Federalizem je potrdila glasove iz leta 1987, zeleni pa so potrdili vsedržavne trende. Največ preferenc v absolutnem oziru je v naši pokrajini dobil melo-nar Camber (23.569), tajnik PSI Alessandro Perelli jih je prejel le 2.972, tretji melonar. na listi PSI-LpT Carlo Lapajne pa jih je dobil samo 72. Iz teh številk jasno izhaja, da so tudi mnogi volilci PSI oddali preferenco Camber ju. Potrjeni poslanec Coloni je dobil 12.830 preferenc, sledijo desničar Sardos Albertini (6.036) in Serena Furlani Mancini (978). Bordon, ki se je sodeč po nezadovoljivem rezultatu DSL res nepričakovano vrnil v Montecitorio, je dobil 10.524 osebnih glasov, znanstvenica Mar-gherita Hack jih je dobila 2.232, Slovenec Pavel Fonda pa se je z 2.125 preferencami uvrstil šele na tretje mesto. Sodeč po rezultatih posameznih volišč je Fonda dobil več preferenc med italijanskimi kot med slovenskimi volilci, ki so se množično opredelili za dosedanjega senatorja Stojana Spetiča. Nosilec liste SKP je dobil res veliko število preferenc (4.686), Fausto Monfalcon jih je dobil 632, Giuliana Vlacci pa 228. Na listi Federalizem se je dobro obnesel zastopnik Slovenske skupnosti Peter Močnik, ki je dobil 1.542 preferenc, kar mu bo koristilo za bodoče upravne volitve, ko se bo potegoval za mandat v tržaškem občinskem svetu. Na Zeleni listi smejočega se sonca je največ osebnih glasov dobil Paolo Ghersina (588), ki je za nekaj desetin glasov prehitel nosilca liste Sergia Franca (510). Med liberalci je prejel največ preferenc Silvio Cosulich (2402), pravo katastrofo pa je doživel nekdanji voditelj ezulskih organizacij Silvio Delbello, ki je na listi PLI dobil samo 496 preferenc. IZID VOLITEV ZA POSLANSKO ZBORNICO TRŽAŠKO VOLILNO OKROŽJE STRANKE ZBORNICA 1992 ZBORNICA 1987 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta KD 41.924 21,5 1 50.202 24,7 1 PSI (+ LpT) 39.270 20,1 1 37.456 18,5 1 DSL - 24.393 12,5 1 —■ — SKP 14.057 7,2 — • — KPI — — 40.345 20,0 1 MSI—DN 23.869 12,2 21.664 10,7 PRI 9.200 4,7 7.339 3,6 PLI 6.728 3,4 11.371 5,6 LEGA NORD 15.615 8.0 — — ZELENI SMEJ.S. 7.082 3,6 6.629 3,3 ZELENI FEDER. 1.972 1,0 — — PSDI 2.256 1,2 3.988 2,0 UPOKOJENCI 2.224 1,1 2.004 1,0 FEDERALIZ. (SSk) 3.903 2,0 3.994 2,0 LISTA REFEREND. 1.979 1,0 — — LEGA delle LEGHE 808 0,4 — — OSTALI m — — 17,174 8,6 (1) Radikalna stranka je leta 1987 prejela 11.133 glasov (5,5 odst.) IZID VOLITEV ZA SENAT V TRŽAŠKIH VOLILNIH OKROŽJIH STRANKE SENAT 1992 SENAT 1987 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta KD 41.407 23,8 46.544 26,1 PSI (+ LpT) 32.625 18,8 1 41.131 23,1 1 DSL 20.390 11,7 — — SKP 13.116 7,5 — — KPI — —- 38.236 21,4 1 MSI-DN 21.624 12,4 18.891 10,6 PRI 8.956 5,2 6.769 3,8 PLI 5.113 2,9 10.075 5,7 LEGA NORD 13.590 7,8 — — ZELENI SMEJ. S. 6.711 3,9 7.003 3,9 ZELENI FEDER. 2.045 1,2 PSDI d) 2.221 1,3 — — FEDERALIZ. (SSk) 3.943 2,3 3.379 1,9 LISTA REFEREND. 2.098 1,2 — — OSTALI — " — 6.224 3,5 (1) Socialdemokrati so se na volitvah za senat leta 1987 predstavili skupaj s PSI in LpT. SKP prva politična stranka v dolinski občini V okolici se je pojavila tudi Lombardska liga Preference v okolici Nosilec liste SKP Stojan Spetič, ki v furlan-sko-goriškem volilnem okrožij ni bil za las izvoljen v poslansko zbornico, je v okoliških občinah dobil največ preferenc (708) v Dolini, v De-vinu-Nabrežini jih je dobil 347, v Miljah 260, v Zgoniku 202 ter v Občini Repentabor 46. Edinole v tej občini je Pavel Fonda dobil več preferenc od nosilca liste SKP in sicer 75, v dolinskih voliščih jih je dobil 232, v Devinu-Nabrežini 252, v Zgoniku 190 ter v Miljah 34. Nosilec liste Federalizem Peter Močnik je v Zgoniku dobil 59 preferenc, v Dolini 142, v Miljah 39, v Devinu-Nabrežini 217 ter v Repnu 38. Rekord preferenc v okoliških občinah pripada VVillerju Bordonu, ki je v rojstnih Miljah dobil 1.602 osebnih glasov, v Dolini je poslanec DSL dobil 150 preferenc, v Zgoniku 41, v Devinu-Nabrežini 163 ter v repentabrski občini 10. Nosilec liste KD Sergio Coloni je največ preferenc dobil m Miljah 618, V Devinu-Nabrežini 285, v Dolini 93, v Zgoniku 33 ter na Repentab-ru 18. Melonar Giulio Camber je največ preferenc (740) prejel v Miljah. Po uspešnem ljudskem referendumu so lahko volilci oddali le eno preferenco za poslansko zbornico, tako da; pravzaprav ni mogoče primerjati število preferenc na teh volitvah s številom preferenc na volitvah leta 1987. Lahko pa rečemo, da so slovenski volilci na teh volitvah oddali več preferenc kot na parlamentarnih volitvah izpred petih let. Stranka komunistične prenove je po nedeljskih volitvah postala prva stranka v dolinski občini z 24,7 odst. glasov, medtem ko je Demokratična stranka levice zbrala 16,6 odst. glasov, KPI pa je pred petimi leti dobila 46,2 odst. Krščanski demokrati so tukaj dobili 14,4 odst. in so v primerjavi z zadnjimi volitvami pravzaprav ohranili glasove. Socialisti, ki so se predstavili z melonarskim gibanjem, so prejeli 12,1 odst., kar je dober odstotek manj kot na volitvah leta 1987. Lista Federalizem, ki je uživala podporo Slovenske skupnosti, je dobila 8,8 odst., kar je tri desetinke manj kot pred petimi leti. Lombardska liga je v dolinski občini dobila kar 7 odst., Zelena lista smejočega se sonca je dobila 4,2 odst., zeleni federalisti pa 1,2 odst. V devinsko-nabrežinski občini je Krščanska demokracija (18, 6 odst.) ohranila prvo mesto na lestvici, DSL (14 odst.) in Komunistična prenova (10 odst.) pa sta v bistvu ohranili glasove KPI izpred petih let. Lista Federalizem je dobila 10 odst., zavezništvo PSI-LpT pa 12,3 odst., kar je več kot dva ostotka manj kot na zadnjih parlamentarnih volitvah. Tudi tukaj je Bossijevo gibanje doživelo uspeh, saj je brez vsakršne volilne propagande dobilo kar 9 odst. Zelena lista je dobila 3,4 odst., zeleni federalisti pa 0,9 odst. V zgoniški občini sta Komunistična prenova (19,5 odst.) in DSL (25,1) zbrali več glasov kot nekdanja KPI leta 1987, ki je takrat prejela 41,2 odst. KD je v tej občini dobila 9,8 odst. Zavezništvo PSI-Lista je dobilo 9,5 odst., kar je več kot 3 odstotke manj kot pred petimi leti. Lista Federalizem je v Zgoniku prejela 8,8 odst., kar ja več kot en odstotek manj kot na zadnjih volitvah. Lombardska liga je v zgoniški občini dobila 8 odst. Zelena lista smejočega se sonca je dobila 4,4 odst., zeleni federalisti pa 0,7 odst. V repentabrski občini je Occhettova stranka prejela 23 odst., Spetič in somišljeniki pa 15,1 odst., KPI je pred petimi leti zbrala 40 odst. glasov. Zavezništvo PSI-LpT je dobilo 8,8 odst., lista Federalizem pa 13,4 odst. V miljski občini je DSL (23,3) prva stranka, SKP pa je dobila 10,8 odst. Stranki sta skupno dobili več kot sedem odstotkov manj glasov kot KPI. Krščanska demokracija je dobila 19,8 odst., PSI N,7 odst, lista Federalizem pa je v Miljah dobila točno en odstotek glasov. Lombardska liga je tukaj dobila 8,3 odst., Zelena lista smejočega se sonca 3 odst., zelem federalisti pa en odstotek. Ti podatki v grobih obrisih potrjujej0' da je tudi v okoliških občinah tržaške p°' krajine prišlo do velike razpršitve glasov, kar velja seveda tudi za slovenske glasove. Narodnostno »čistih« volišč vsekakor ni, lahko pa rečemo, da se je gotovo nekaj Slovencev poleg za DSL, SKP, PSI, Federalizem in zeleno gibanje tokrat najbrz opredelilo tudi za Lombardsko ligo, ki m na osnovi teh rezultatov dobila mandate v občinskih svetih v Miljah, Nabrežini v Dolini. Včeraj predstavili dokončen program papeževega obiska pri nas »Uporaba slovenščine v liturgiji je na Tržaškem običajna praksa« Tržaška verska skupnost mora nastopiti pred papežem kot celovita in enotna skupnost, ki v liturgiji uporablja poleg italijanščine še druge jezike. To misel so večkrat poudarili na včerajšnji uradni predstavitvi dokončnega programa papeževega obiska v naši deželi, o katerem je bila tudi tržaška škofija šele včeraj zjutraj natančno informirana. Vprašanje, okoli katerega so se na Tržaškem vnele precej goreče oziroma »umetno ustvarjene« (tako so dejali predstavniki tržaške škofije) polemike, je bila raba slovenskega jezika med svečano mašo na Trgu Unita. Dokončno je bilo potrjeno, da bo Janez Pavel II. maševal v italijanščini, zbrane vernike bo pozdravil tudi v slovenščini in nemščini, pred mašo bodo zbori (vseh pevcev bo približno 500) zapeli nemško pesem, med mašo pa tri v italijanščini, eno v latinščini in dve v slovenščini (eno darovanjsko in eno obhajilsko), za zaključek pa bodo podali še »Marijo skozi življenje«. V slovenščini bo vernike na Trgu Unita pozdravil tudi škof Bellomi, v približno 30.000 glavi množici, kakršno bo prenesel močno zastraženi Trg Unita 2. maja dopoldne (svečana maša se bo pričela ob 10.30), bo namreč tudi 500 vernikov iz Slovenije in 500 italijanskih vernikov iz Istre. Kot so povedali na včerajšnji konferenci, bodo 5.000 »listkov« za sedeže (ostali bodo morali stati) porazdelili po tržaških farah, vendar pa so slovenskim faram dodelili vsega 400 »vstopnic«. Tudi zaradi tega, predvsem pa zaradi premajhnega poudarka, ki bo med papeževim obiskom dan slovenski prisotnosti na Tržaškem, slovenski verniki ne morejo biti zadovoljni. Tako je dejal Dušan Jakomin, ki je kot edini slovenski predstavnik sodeloval v tržaškem pripravljalnem odboru. Zavrnjena je bila namreč tudi prošnja po srečanju med predstavniki Slovencev v Italiji in Ja- nezom Pavlom II., češ da je Vatikan prejel na tisoče sličnih prošenj. Verjetno velja povedati, da je bilo vseh prošenj približno sedem, od teh so se tri (v vsaki pokrajini posebej) nanašale na predstavnike slovenske manjšine. Na včerajšnji tiskovni konferenci, ki sta se je v imenu tržaške škofije udeležila škof Bellomi in don Silvano Latin, je bil pretežen poudarek dan organizacijskim vprašanjem. Papež bo s helikopterjem priletel na Prosek 1. maja ob 18. uri, nato bo odšel na Vej-no, ob 19. pa je pri Sv. Justu predvideno srečanje s predstavniki mesta. Naslednji dan se bo ob 8.30 na Univerzi srečal s predstavniki vseučilišča in mednarodnih raziskovalnih centrov, ob 9.30 bo v gledališču Verdi srečanje s predstavniki Dežele (v številčni delegaciji bosta tudi predstavnika Italijanov iz Istre Borme in Tremul), ob 10.30 pa bo svečana maša na Trgu Unita. Popoldne bo Janez Pavel II. obiskal pristanišče, od koder bo ob 15.45 s helikopterjem poletel proti Gorici. Povedano je bilo nadalje, da bo mesto, predvsem pa seveda predeli, ki jih bo obiskal papež, strogo nadzirano in zastraženo, kar pomeni, da bo 2. maja dopoldne osebni promet v centru mesta skorajda onemogočen (predvidenih je več velikih parkirišč in brezplačen prevoz v središče mesta s posebnimi avtobusi). »Varnostne omejitve« bodo veljale tudi za novinarje, fotografe in snemalce (nekatere privatne televizijske postaje bodo nekatera pomembnejša srečanja neposredno oddajale). V obisk papeža je bil vložen velik trud, je bilo še poudarjeno, zato je toliko bolj nesprejemljiv poskus tistih, ki so skušali zlorabiti ta dogodek, ki je prvenstveno verskega značaja. »Slovenski verniki z odobrenim programom papeževega obiska nismo zadovoljni, vendar pa ga sprejemamo«. Dušan Jakomin, ki si že od prvih priprav na ta veliki dogodek prizadeva, da bi slovenska beseda in pesem dobili primerno mesto in težo v okviru predvidenih obredov in srečanj, ne prikriva razočaranja. Vsekakor pa ne namerava odstopiti od želje-zahteve, da bi se papež srečal s predstavniki Slovencev v Italiji. Do srečanja med delegacijo, v kateri bi bili verniki iz vseh treh škofij (tržaške, goriške in videmske) in pa slovenski kulturniki iz treh pokrajin, in papežem naj bi predvidoma prišlo letos jeseni v Vatikanu. Obsodba dveh tihotapcev Tržaško kazensko sodišče je včeraj obsodilo na dve leti in šest mesecev zapora bivša pripadnika francoske tujske legije, 43-letnega Reneja Dutruela in 49-letnega Damirja Novosoleca. Moška so aretirali pred dvema tednoma na mejnem prehodu na Fernetičih, potem ko so v njunem avtomobilu našli zalogo razstreliva in municije. Obtoženca sta v dvojnem dnu forda escorta francoske registracije skrivala 800 gramov trotila, dve ročni bombi, 300 nabojev za puško in pištolo, dva saržerja za puškomitraljez kalašnikov, bajoneto in plinsko masko. Na procesu sta ponovila, da sta razstrelivo in municijo »nabrala« kot »spominek« na hrvaškem bojišču, kjer sta se bojevala na hrvaški strani proti Srbom. Javni tožilec je za njiju zahteval obsodbo na 4 leta ječe, sodišče pa je izreklo milejšo kazen. t Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi oče, ded in praded t Po pogrebu sporočamo žalostno vest, da je po mučni bolezni tiho odšla naša draga mama, nona in teta ZAHVALA Toplo se zahvaljujem vsem, ki so mi bili ob strani v tem težkem trenutku ob izgubi moje drage Avguštin Dobrila Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in pokojnega pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Marjanu Spetiču. Žalujoči sin Celestin, hčeri Cecilija in Santina ter sestra Angela z družinami in ostalo sorodstvo Domjo, Ricmanje, 8. aprila 1992 Ob izgubi dragega Guština Dobri-le izrekata prizadeti družini iskreno sožalje sosedovi družini Rakar in Crevatin Ida Pertot vd. Bačar Žalujoči hči Vesna in vnukinja Tatjana. Nabrežina, Rim, Ljubljana, 7. aprila 1992. Žalovanju se pridružujejo nečakinja Magda z možem in otroci, Vera z Guidom, Sonja z možem in otroci ter Tinka z družino. Nadje Kriščak vd. Bole Posebna zahvala dr. M. Dolharju, dr. M. Spetiču, osebju Centra za oživljanje na Katinari, g. Dušanu Jakominu in don Eliu za poslovilni obred, družinama Bole in Civardi, kolegom in vsem ostalim uslužbencem ZTT-ja in ZSKD, prijateljem iz Gorice, Benečije, Rezije in Ljubljane, članom TFS Stu ledi, pevcem Tržaškega okteta, zboru M. Pertot, darovalcem cvetja ter vsem ostalim, ki so jo pospremili in počastili na tej zadnji poti. Žalujoča mama 4- Dne 5. t. m. nas je zapustil naš dragi mož in oče Andrej Obersnel Pogreb pokojnika bo danes, 8. t. m., °b 12. uri iz mrtvašnice glavne bolniš-nice naravnost v cerkev v Bazovico. . Žalostno vest sporočajo žena Kate-Lln®> sin Štefan z Manuelo in vnuk cederiko, sin Daniele ter drugi sorodniki Trst, 8. aprila 1992 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša ljubljena mama in nona Paolina Škabar vd. Taucer Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 12.45 iz n=i -?sn*ce glavne bolnišnice na pokopališče na Repentabor. žalujoči hči Marija, zet Mirko, ki«1- C^i° z ženo Damiano, sva-nia Ida, Gina in drugo sorodstvo RePen, 8. aprila 1992 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta in nonota Ivana Salvija iz Boljunca se iskreno zahvaljujeva vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Sinova Vojko in Edvin z družinama Izola, 8. aprila 1992 ZAHVALA Ob izgubi naše drage Marije Alberti se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na kakršenkoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. SVOJCI Bolj unec, 8. aprila 1992 Minula so štiri leta, odkar je umrla moja ljubljena sestra Fani Terčon vd. Prašelj Z ljubeznijo se je spominja sestra Dragica Šempolaj, 8. aprila 1992 Barkovlje, 8. aprila 1992 ZAHVALA Ob izgubi našega Danila Bandlja se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Boljunec, 8. aprila 1992 Minula so tri leta, odkar je umrla naša draga mama in nona Slavica Tence por. Košuta Z nespremenjeno ljubeznijo se je spominjajo Aleksander, Angela in Marko Križ, 8. aprila 1992 V starosti 96 let se je 1. aprila tiho poslovila od nas naša draga Julijana Kuntara vd. Sosič Vest sporočajo hči Milena s Srečkom, vnuki Jasna, Martina z Vilijem, Tine s Sonjo in pravnukinja Valentina. Opčine, 8. aprila 1992 Martini in njenim najbližjim izraža iskreno sožalje družina Vecchiet Žalovanju družine Repinc se pridružuje ANICA Ob boleči izgubi dragega Alberta Miklavca izražamo svojcem najgloblje sožalje Vlasta, Nora in Mirjano Ob smrti Alberta Miklavca izrekata gospe Pini in družini Slokar iskreno sožalje SKD Barkovlje in zbor M. Pertot Kolegi slovenskih šol sočustvujejo z ravnateljico Elvi Slokar j e vo in z vsemi prizadetimi zaradi smrti očeta Alberta Miklavca. Ravnatelj, profesorji in neučno osebje srednje šole Sv. Ciril in Metod izrekajo iskreno sožalje gospe ravnateljici Elvini Miklavec-Slokar ob izgubi dragega očeta. Glasbena matica izreka občuteno sožalje profesorici Elvini Miklavec-Slokar ob izgubi dragega očeta Alberta. Ob smrti ljubega očeta izraža globoko sožalje ravnateljici Elvi Miklavec - Slokar in družini Ekumenski zbor - Trst Ob smrti dragega očeta izreka iskreno sožalje Elvi in družini družina Harej Ravnateljici Elvi Miklavec izreka globoko sožalje ob izgubi dragega očeta Alberta sekcija SSK iz Barkovelj in Rojana Ob smrti dragega očeta Alberta Miklavca izražamo iskreno sožalje prof. Elvi in svojcem Slovenska skupnost - Trst Ob nenadni izgubi dragega sina in brata VValterja izreka občuteno sožalje družini Corva Slovenska zamejska skavtska organizacija t Zapustil nas je naš ljubljeni sin in brat Walter Corva Pogreb bo danes, 8. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Ricmanje. V pričakovanju ponovnega snidenja v Gospodu se ga spominjajo mama Jožica, oče Livio, bratje Ivo, Igor in Andrej in ostali sorodniki Trst, 8. aprila 1992 Ob bridki izgubi dragega VValterja izreka svojcem vso žalost družina Aldo Strain Za dragim VValterjem žalujejo in izrekajo družini iskreno sožalje prijatelji Igor, Živa, Tatjana, Vasilij, Franka, Jessica, Donatella, Lisa, Sandi, David, Darko, Rajko, Anna, Gior-gio. Morena, VValter B., Marino, Stojan, Dario, Edvin, Miran, Maksi, VValter K. in Francesca Z družino Corva, ki žaluje za svojim VValterjem iskreno sočustvujejo Italo, Majda in Marko Za tabo bo ostala nenadomestljiva praznina! Ivo, Igor in Andrej rade vas imamo Samantha, Milena in Tanja Ob tragični in nenadomestljivi izgubi dragega VValterja Corve izrekajo svojcem iskreno in občuteno sožalje upravni svet, nadzorni odbor, direkcija ter kolegi Tržaške kreditne banke Ob izgubi predragega VValterja izrekajo družini občuteno sožalje člani rekreacijske skupine TKB Ob izgubi predragega VValterja izrekajo svojcem iskreno sožalje člani nogometne ekipe TKB Dario, Aleš, Jan, David, VValter, Mitja, Mitja, Enzo, Marino, Franko, Renzo in Marko DTTZ Žiga Zois izraža občuteno sožalje družini Corva ob izgubi dragega VValterja. Dragi VValter! Tvoj nasmeh bo ostal za vedno v naših srcih sošolci V.B Žiga Zois 1988/89. Ob izgubi dragega brata VValterja izrekajo vsi dijaki 2.B in 1. C razreda DTTZ Žiga Zois prijatelju Andreju in družini iskreno sožalje Sošolcu Igorju in družini izreka iskreno sožalje 4. razred geometrov 5. razred geometrov izreka iskreno sožalje Igorju in družini ob izgubi dragega brata in sina Dragi VValter, ohranili te bomo v najlepšem spominu, prizadeti družini iskreno sožalje učiteljici Anita in Vera ter sošolci SLOVENSKO STALNO. GLEDALIŠČE KRSTNA UPRIZORITEV Aleksij Pregare ČRNI GALEBI Režija: JOŽE BABIČ Ponovitev: DANES, 8. aprila, ob 20.30 Abonma RED D GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 1991/92 Jutri, 9. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu Trio Lorenz in OLGA GRACELJ (sopran) NA SPOREDU: Turina, Martinu, Vrabec in Rahmaninov Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST prireja jutri, 9. t. m., ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani v ul. sv. Frančiška 20 predavanje s predvajanjem diapozitivov NA AFRIŠKIH PETTISOČAKIH Predstavil se bo Lojze Abram s prikazom vzponov na Mount Kenya, Kilimandjaro in Rmvenzori Vabljeni! STUDIO ZA PROJEKTIRANJE KAMNA Križ št. 200 - Tel. št. 220794 Projektiramo portale, stopnice, stebre, konzole, podboje in druge arhitektonske elemente; posode, mize, klopi, kamine ter ostale uporabne in okrasne izdelke; vse vrste izdelkov spomeniške arhitekture; ornamente, simbole in klesane napise ter vse vrste oblog iz kamna Svetujemo pri izvedbi in vgrajevanju Uradujemo ob torkih, četrtkih in sobotah dopoldne in popoldne TMfrfrUa UL. SV. FRANČIŠKA 20 SKD TABOR - Opčine Društvo zamejskih likovnikov vas vabijo jutri, 9. t. m., ob 17.30 na otvoritev razstave ROBERT HLAVATV Ob 10-letnici smrti Sodim, da sem s svojimi skromnimi slikami govoril svojim ljudem o lepoti naše zemlje in mojega Krasa. Hotel sem to povedati tudi drugim. ^ Hlavatv gledališča SSG - Kulturni dom Slovensko stalno gledališče - Danes, 8. t. m., ob 20.30 za abonma Red D ponovitev drame Aleksija Pregarca ČRNI GALEBI. Gledališče Rossetti Danes ob 20.30 bo skupina Giulia Bo-settija ponovila Molierovo komedijo SKOPUH. Režija Gianfranco De Bosio, nastopata Giulio Bosetti in Marina Bon-figli. V abonmaju odrezek št. 8 (red prost). Rezervacije in prodaja vstopnic pri glavni blagajni pasaže Protti. Jutri ponovitev ob 20.30 (red prost). V petek, 10. t. m., ob 17.30 bo gledališka skupina Giulia Bosettija predstavila monolog Jeana Cocteaua "La voce umana". Nastopala bo Marina Bonfigli. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča. Gledališče Verdi Operna in baletna sezona 1991/92 Danes, 8. t. m., ob 20. uri (red B) tretja predstava Puccinijeve opere MANON LESCAUT. Dirigent Tiziano Severini, režija Gianfranco Ventura. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča. Ponovitev v soboto, 11. t. m., ob 17. uri za red S. Jutri, ob 20. uri (red H) deveta predstava enodejank MOZART IN SALIERI Rimsky-Korsakova in IL COMPLEAN-NO DELLTNFANTA Zemlinskega, ki je prvič uprizorjena v Italiji. Dirigent Lil Jia, režija Frank Bernd Gottschalk. Predprodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Zadnja predstava v nedeljo, 12. t. m., ob 16. uri (red G). La Contrada - Gledališče Cristallo Danes, 8. t. m., ob 20.30 bo gledališka skupina Teatra Slabile iz Bočna uprizorila delo A. Beolca DIALOGI. Režija Mar-co Bernardi. V glavnih vlogah nastopajo Gianrico Tedeschi, Sergio Graziani, Ma-rianella Lazio. Predstave bodo trajale do nedelje, 12. t. m. Jutri ponovitev ob 20,30, Gledališče Silvio Pellico V petek, 10. t. m., ob 20.30 bo v gledališču v Ul. Ananian ponovitev komedije v narečju »Iera el tempo co' i inferava le galine« v izvedbi gledališke skupine »Gli amici di San Giovanni«. Ponovitvi 11. in 12. aprila. razna obvestila Zadruga Naš Kras vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v prvem sklicanju jutri, 9. aprila 1992 ob 15. uri, v drugem sklicanju pa v petek, 10. aprila 1992 ob 20. uri v Galeriji Kraške hiše v Rep-nu. Na dnevnem redu je: predsedniško poročilo, odobritev bilance, poročilo nadzornega odbora in razprava ter izvolitev novega odbora. koncerti Glasbena matica - Trst Koncertna abonmajska sezona 1991/92 - Jutri, 9. t. m., ob 20.30 bosta v Kulturnem domu v Trstu nastopila TRIO LORENZ in Olga GRACELJ - sopran. Na sporedu Turina, Martinu, Vrabec in Rahmaninov. SKD Tabor Openski glasbeni večeri V petek, 10. t. m., ob 20.30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah klavirski recital pianista MASSIMA GABELLONEJA. Na sporedu Mozart, Chopin in Brahms. Vabljeni!. Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 13. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil STANISLAV BUNIN. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek Tretji koncert Tržaškega jazzovskega krožka bo na sporedu v ponedeljek, 27. aprila 1992 v gledališču Miela. Nastopil bo MASSIMO FARAO' OUARTET. Auditorium Muzeja Revoitella (Ul. Diaz 27) Jutri, ob 18. uri bo na sporedu koncert skupine CAMERISTI TRIESTINI pod vodstvom Fabia Nossala. Na programu Mozart, Tartini, Haydn, Strauss in Lebar. Nedeljski koncerti V nedeljo ob 11. uri nastop skupine MLADI V OPERI s Rossinijevo predstavo "La cambiale di matrimonio". Režija Giulio Ciabatti, scene Donato Fiume. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi in v Muzeju Revoitella eno uro, pred pričetkom predstave. šolske vesti Ravnateljstvo DTTZ Žiga Zois z oddelkom za geometre v Trstu sporoča, da bodo roditeljski sestanki (skupne govorilne ure) za posamezne razrede po naslednjem razporedu: v ponedeljek, 13. t. m. na podružnici v paviljonu B, Ul. S. Cilino 16; ob 17. uri: l.a, 2.b, 2.c, 3. geom, 4. geom, 5. geom ter ob 18.30 2.a, l.b, l.c, L geom, 2. geom ter v torek, 14. t. m. na sedežu Zavoda, Vrdelska cesta 13/2; ob 17. uri 3.a, 3.c, 4.b in 5. b ter ob 18.30 4.a, 4.c, 3.b, 5.a, 5.c. čestitke Dragemu možu in očku BRANKU, ki je 5. t. m. praznoval 30. rojstni dan in pa prijatelju VVALTERJU, ki je včeraj dopolnih 31 let želiva vse najboljše Majda in mala Natalie. Vse najboljške KUKUK za tvoj rojstni dan ! Elena, Katjuša, Betty in Katja. ČEVLJI - TORBICE USNJENI IZDELKI Nabrežina 97 Tel. 201209 rolL SAMI Sl PRIPRAVITE POROČNE BOMBONIERE Ul. Manzoni 18 - TRST Tel. 632123 Narodna in študijska knjižnica vabi na REDNI OBČNI ZBOR jutri, 9. t. m. v knjižničnih prostorih, Ul. sv. Frančiška 20/1. Prvi sklic občnega zbora bo ob 18.30, drugi pa ob 19. uri. včeraj - danes Danes, SREDA, 8. aprila 1992 ALBERT Sonce vzide ob 6.30 in zatone ob 19.43 - Dolžina dneva 13.13 - Luna vzide ob 10.37 in zatone ob 1.44. Jutri, ČETRTEK, 9. aprila 1992 VALTRUDA VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,2 stopinje, zračni tlak 1002,2 mb ustaljen,veter 18 km na uro severovzhodnik, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje razgibano, temperatura morja 10 stopinj. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Torrico, Ales-sandra Stocchi, Vari Zerovaz, Alessandro Scutiero, Davide Serli, Danny Santonoci-to, Monica Tremul. UMRLI SO: 69-letna Norma Scozzi, 82-letni Cirillo Vouk, 95-letna Renata Bondi, 82-letna Anna Maria Pederzoli, 97-let-na Amina Fantoni, 71-letna Vita Corbat-ti, 86-letna Čarobna Dujec, 92-letni Sante Gamba, 39-letni Silvano Lucchetta, 74-ietna Frida Tarticchio, 70-letni Giordano Bacchetti, 71-letna Bruna Zanchetta, 80-letni Giovanni Zumin, 59-letna Lina Zuc-carelio, 66-letni Andrea Obersnel, 65-let-ni Ennio Zorzet, 88-letna Maria Bonmas-sar. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 6., do nedelje, 12. aprila 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Liberta 6 (tel. 421125), Ul. Soncini 179 - Skedenj (tel. 816296). BAZOVICA (tel. 226210) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Liberta 6, Ul. Soncini 179 - Skedenj, Istrska ulica 18. BAZOVICA (tel. 22621) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Istrska ulica 18 (tel. 726265). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. 1. aprila je nepričakovano privekala TADEJA Ude in družini iskreno čestitamo, novorojenki pa želimo vso srečo v življenju. Kolegi Založništva tržaškega tiska Kraljici Ude in Kralju Bogdanu čestitajo za princeso TADEJO kolegi Knjižnih izdaj ZTT. Tini, Ilde in Bogdanu se je prvič nasmehnila TADEJA Vso srečo ji želi kolektiv Tržaške knjigarne. Mali Tini se je pridružila sestrica TADEJA Da bi s svojim glaskom lahko čim-prej preglasila očka in mamo ji želi dekliški zbor Vesna Naša ljubljena nona TONČKA KOŠUTA praznuje danes zavidljiv jubilej. Da bi bila še dolgo tako "mladostna" ji iz srca želimo vsi njeni izleti SKD Barko vi j e prireja izlet v Kostanjevico, Otočec in Stično na velikonočni ponedeljek. Za informacije tel. 363452 v jutranjih in popoldanskih urah. ŠKD Cerovlje - Mavhlnje organizira izlet v Rimini in San Marino dne 25. in 26. t. m. Cena izleta 135.000 lir. Za informacije tel. št. 299798 od 18.30 do 20.30. Sekcija VZPI - ANPI iz Boljunca vabi borce, aktiviste in simpatizerje na proslavo 50. obletnice ustanovitve notranjskega partizanskega odreda v Cerknico dne 25. t. m. Odhod avtobusa ob 8. uri iz Boljunca. Za informacije tel. št. 228050. Vpisovanje v Partizanskem klubu. kino ARISTON - 17.00, 22.00 Bugsy, r. Barry Levinson, i. VVarren Beatty, Annette Bening. EXCELSIOR - 17.30, 19.45, 22.15 Analisi finale, i. Richard Gere, Kirn Basinger. EXCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 Tutte le mattine del mondo, r. Alain Corneau, i. Gerard Depardieu. NAZIONALE I - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 II silenzio degli innocenti, r. Jonat-han Demme, i. Jodie Poster, Anthony Hopkins. NAZIONALE II - 16.15, 18.05, 20.15, 22.15 L'amante, r. Jean Jagues Annaud. NAZIONALE III - 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 Tacchi a spillo, r. Pedro Almo-dovar, i. Miguel Bose. NAZIONALE IV - 15.45, 17.55, 20.05, 22.15 II principe delle maree, dram., ZDA 1991, r-i. Barbra Streisand, i. Nick Nolte. GRATTACIELO - 17.00, 19.30, 22.00 Hook - Capltan Uncino, r. Števen Spielberg, i. Dustin Hoffman, Bob Hos-kins. MIGNON - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 Lola Darling, r. S. Lee. EDEN - 15.30, 22.10 College In calore, pom., □□ CAPITOL - 17.45, 20.00, 22.00 Cape Fear - II promontorlo della paura, r. M. Scorsese, i. Robert De Niro, Nick Nolte, □ LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 L'ul-tima luna, i. Hanna Schygulla. ALCIONE - 17.30, 19.00, 20.30, 22.00 Om-bre e nebbia, r. Woody Allen, i. Ma-donna, Mia Farrow, John Malkovich. RADIO - 15.30, 21.30 Rhonda, la bestia affamata di sesso, porn., □ □ razne prireditve SKD Barkovlje - Ul. Cerreto 12 prireja POKUŠNJO VINA IN DOMAČEGA KRUHA v soboto, 11. t.m. z začetkom ob 20. uri. Vabljeni vsi! 12. aprila bo ob 11. uri v Domu na Brdini na Opčinah - Proseška ulica 109 PREDAVANJE O ZDRAVILNIH MASAŽAH VZHODNIH NARODOV s praktičnim prikazom (po želji individualne masaže). Vabljeni! ŠD Mladina Resco vabi na ZAKLJUČNI VEČER letošnje smučarske sezone vse trenerje, starše in simpatizerje v soboto, 11. t. m. v Domu A. Širk ob 19. uri. Podano bo opravljeno delo letošnje sezone, govor o nadaljnjnem programu in še kaj... Vabljeni! KD Primorsko vabi na PRIREDITEV v nedeljo, 12. t. m„ ob 18.30 v Srenjsko hišo v Mačkoljah. Na diatonično harmoniko bodo igrali dvakratni državni prvak David Danieli in gojenca Mitja in Egon. Sledila bo veseloigra "Dobro d sm zdrau jn močn" v izvedbi dramske skupine SKD Salvec v režiji T. Turko. KD I. Grbec in Sklad Mitja Čuk vabita na predavanje z diapozitivi na temo ALPSKI SLOVANI OD PRADOMOVINE DO VELIKE KARANTANIJE.Predavala bo arheologinja Katja Kjuder v petek, 10. t. m„ ob 20. uri v društvenih prostorih v Škedenjski ulici 124. KD F. Venturini vabi na nastop otroškega pevskega zbora ter na gostovanje dramske skupine SKD Slavec z veseloigro "Dobro d sn zdrau jn močn'v soboto, 11. t. m., bo 20. uri v Centru A. U. Miro pri Domju. mali oglasi ^?WEDA sushmel TRST - Ul. S. Frančiška 11 - Tel. 370802 ELEKTRONSKE BLAGAJNE - TIHI IN HITRI MODELI OD 1.300.000 lir DALJE—NUDIMO 7170/TELEFAKSE OSMICO je odprl Alojz Milič - Repen 49. Toči belo vino in teran. OSMICO ima odprto Olenich na Padričah. Urnik vsak danes od 16. do 24. ure ter ob sobotah in nedeljah od 16. do 24. ure. PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Sergio Ferfolja. Vabljeni! OSMICA je odprta pri Miliču v Zagradcu. OSMICO ima Ivan Antonič - Cerovlje št. 34. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Slavko Švara - Trnovca 14. BERTO TONKIČ toči belo in črno vino na Tržaški c. 25 v Doberdobu. OSMICO je odprl Ladi Kocjan, Dolina 147. OSMICO ima odprto Juri Štubelj v Šem-polaju. PRODAM opel ascona 1.6 SR s priključkom za prikolico, v zelo dobrem stanju. Tel. 759148 v večernih urah. NA RAZPOLAGO imamo še 1 mladiča nemškega ovčarja, odličnih staršev z rodovnikom. Tel. 228315 od 19. do 21. ure. PRODAM bele sanitarije Ideal Standard. Cena po dogovoru. Tel. 44631. PRODAM audi 80, letnik '84, edini lastnik, v dobrem stanju za 3.000.000 lir. Tel. (040) 228642. PRODAM Audi coupe 1800 kem, letnik '90, v dobrem stanju. Telefon 226517. PRODAM fiat uno 55 S, bele barve v dobrem stanju, edini lastnik, letnik '84, prevoženih 150.000 km za 3.200.000 lir. Tel. št. 410476 v popoldanskih urah. NA PRODAJ imamo mladiče čistokrvne pasme nemškega ovčarja. Interesenti naj tel. v opoldanskih in večernih urah na tel. št. 211207. GOSTILNA GUŠTIN v Zgoniku priredi jutri, 4. aprila pomladanski ples z večerjo. Igra ansambel Toguars. Rezervacije na tel. št. 229123. ODDAM v najem celoletno košnjo detelje na 4.000 kv. m v miliski občini. Tel. št. 232112 v večernih urah. RIBOGOJNICA GLINŠČICA IZ BOLJUNCA obveča cenjene odjemalce, da se je začela prodaja odličnih salmonira-nih postrvi. Urnik prodaje: vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Tel. 228297. DIPLOMIRANA PREVAJALKA Mirjam Levstik opravlja strokovne in poslovne prevode v/iz nemščine, italijanščine in slovenščine. Inštruira nemščino, italijanščino in slovenščino na vseh stopnjah. Možen individualni ali skupinski pouk. Profesionalen pristop, zajamčen uspeh. Tel/Fax 0481/522250. SLOVENKA z znanjem italijanščine išče delo kot natakarica ali prodajalka. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Drevored XXIV. Maggio 1 pod šifro "Izkušena". PO UGODNI CENI prevajam iz slovenščine in italijanščine v angleščino tehnično/industrijske tekste in komercialne pogodbe. Tel. št. (003865) 25905. IŠČEMO inštruktorja za nemški jezik. Tel. „|t. 212730. IŠČEM v najem hišo z vrtom za dve osebi. .Dobra ponudba. Tel. 228390. IŠČEMO izkušeno osebo za hišna dela in varstvo dveh otrok. Zainteresirani naj pišejo na Publiest Srt, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Nujno". 22- LETNO dekle išče nujno zaposlitev, tudi kot hišna pomočnica večkrat tedensko. Tel. ob uri kosila in večerje na . št. 200882. ŽELIMO si mladiča, kratkonogega križan-canizkih staršev. Tel. 572662. MOŠKI išče kakršnokoli delo. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Moški". PRODAM ford fiesta XR 1600, letnik '87 v zelo dobrem stanju za 6.000.000 lir. Tel. ob uri kosila na št. (0481) 81651 ali po 18.30 na tel. št. (0481) 533495. PRODAM krasno vilo na Krasu z obsežnim zemljiščem in vhodom za avto. Tel. na št. (040) 948664 ali (040) 948211. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. št. 212688. PRODAM 7 tisoč kv. metrov vinograda in sadovnjaka v Borštu. Telefonirati ob uri kosila na tel. štev. 228261. iiiniBiis OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN IN VODO V TRSTU SREČANJE A.C.E.G.A. - INŠTALATERJI PLINSKIH NAPELJAV Podjetje A.C.E.G.A. - Občinsko podjetje za elektriko plin in vodo organizira danes, 8. aprila 1992, ob 17.30 v konferenčni dvorani Pomorske palače, Trg Ir-neri, srečanje z inštalaterji plinskih napeljav, na katerem bo podjetje obrazložilo nove predpise, ki jih predvideva zakon št. 46/90 in njihovo izvajanje. OBČINSKO PODJETJE ZA ELEKTRIKO, PLIN in VODO menjalnica 7. 4. 1992 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST Ameriški dolar .. 1230,45 1195.— Švicarski frank .... .. 821,90 815.— Nemška marka .... .. 754,65 745.-- Avstrijski šiling ... .. 107,211 105,50 Francoski frank ... .. 222,88 219,— Norveška krona ... .. 192,— 189.— Holandski florint . .. 670,26 662. Švedska krona .... .. 208.— 204 — Belgijski frank .. 36,685 35,50 Portugalski eskudo 8,816 8.— Funt šterling .. 2146,90 2120.— Španska peseta ... .. 11,884 11,30 Irski šterling .. 2005,90 1980.— Avstralski dolar ... .. 938,30 890.— Danska krona .. 194,55 191.— Jugoslov. dinar ... 6.— Grška drahma 6,435 6.— ECU .. 1542,40 Kanadski dolar .. 1034,60 980,— Slovenski tolar — 13,75 Japonski jen 9,201 8,90 Hrvaški dinar 9,75 D/~|l/D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BLIKd tržaška kreditna banka ^aTeda^UVolU V Rossettiju Molierov Skopuh v Cristallu Ruzzantejevi Dialogi V gledališču Rossetti je še ta teden na sporedu Skopuh velikega francoskega komediografa Moliera v režiji Gianfranca De Bosia z Giuliom Boset-tijem v naslovni vlogi. Gre za komedijo, ki je nastala leta 1668, pet let pred avtorjevo smrtjo. Tudi v tem delu Mo-liere slika francosko družbo v sijajni dobi Sončnega kralja, kakršno je videl meščan. Glavni junak Harpagon je pretresljiv lik skopuha, ki mu ni dovolj ohraniti svoje bogastvo, temveč si nenasitno želi še več denarja. Njegov pohlep je tolikšen, da se žene celo za ljubezen mladega dekleta, medtem ko ljubezensko srečo odreka svojima otrokoma. Gre skratka za enega komičnih junakov iz skoraj popolne zbirke likov, ki poosebljajo človeške slabosti ter strasti in pri katerih se smeš-nost sprevrže v tragičnost. Režiser De Bosio se je odločil za klasično postavitev, kar je razvidno že iz scene in kostumov, ki so skoraj filmsko realistični. Predstava teče brez zastojev, ansambel igra ubrano in na dobri profesionalni ravni, veliko je dognanih zabavnih trenutkov, dogajanje na odru je vedno zanimivo, tako da je občinstvo res stalno pozorno. Zato dve uri in pol, kolikor predstava traja, neopazno in prijetno mine, vendar vsemu manjka tista iskrica, ki gledalca sili k razmišljanju in zapusti v njem nezbledljiv vtis. Poleg Giulia Bosettija v vlogi postaranega in izsušenega Harpagona bi posebej omenili še Marino Bonfigli kot ženitno posrednico Frosine. Zelo lepa scena prikazuje temen salon s tremi velikimi vratnimi okni, ki se odpirajo na vrt v nežnih skoraj jesenskih barvah. Skupaj s kostumi si jo je zamislil Pasguale Grossi. V gledališču Cristallo gostuje bo-censko stalno gledališče z dvema Dialogoma Angela Beolca Ruzanteja, ki ga naši bralci prav dobro poznajo, saj je ansambel SSG že večkrat uprizoril njegova dela. Poleg Machiavellija je Padovčan Ruzante (1502-1542) eden najpomembnejšjih italijanskih avtor- jev 16. stoletja. Pisal je v narečju, njegovi junaki so nadvse ljudski in celo malce prostaški, vendar zelo življenjski. Protagonist prvega dialoga je Ruzante, ki se ves razcapan, sestradan in ušiv vrne iz vojne. Njegova žena, kateri je obljubil, da se bo vrnil bogat, se je med njegovo odsotnostjo spečala z drugim in se nikakor ne namera vrniti k njemu, temveč pusti, da ga novi ljubimec pretepe. Drugi dialog je znan tudi pod naslovom Bilora, kar v padovskem narečju-pomeni podlasica. To je vzdevek glavnega junaka, ki mu je stari, a premožni Andronico prevzel ženo. Prevaranemu možu zavre kri in tekmeca ubije. To je edino Ruzantejevo delo, ki se konča z ubojem. Režiser Marco Bernardi je z združitvijo elementov iz sedanjosti in iz preteklosti dogajanje postavil v nedoločen čas. Dokaj gola scena Gisberta Ja-ekela prikazuje sedanje degradirano okolje s praznimi pločevinastimi sodi, belo zgradbo, ki spominja na letališki kontrolni stolp, in televizorjem, ki predvaja prizore iz zalivske vojne in iz nanizanke Beautiful. Junaki so oblečeni po današnji modi, čeprav nekaj na njih spominja na oddaljeno preteklost. Staro beneško narečje pa gledalca stalno opozarja na dobo, v kateri so dialogi nastali. Glavni junak obeh dialogov je odlični Gianrico Tedeschi, kateremu enakovredno stoji ob strani ves ansambel. (bov) lil EDI MOBILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA Pri ABCOBALENO POPOLNA RAZPRODAJA ZARADI ZAMENJAVE LASTNIŠTVA s popusti od 30% do 80% tudi pri novostih pomlad - poletje NEKAJ PRIMEROV: • krila po 10.000.- lir • srajce po 25.000.- lir • ženske bombažne srajce po 15.000.- lir • fuso modnih barv po 19.000,- lir S ženske hlače po 39.000,- lir • raznobarvne majice po 19.000.- lir • jeans modni kroj po 25.000.- lir • površniki modni kroj po 99.000,- lir • moške hlače po 20.000.- lir • moške srajce po 10.000,- in 25.000.- lir TRST - Ulica Filzi 2 lIBMIlli današnji televizijski in radijski sporedi Pilili n bai 1____________________ 6.55 Aktualno: Unomattina 10.05 Gospodarstvo 10.15 Aktualno: Ci vediamo 11.00 Kratke vesti 11.05 Ci vediamo (2. del) 12.00 Variete: Piacere Raiuno 12.30 Dnevnik 13.30 Dnevnik in Tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja: L'albe-ro azzurro 15.00 Aktualno: Green - kronika, moda, zanimivosti 15.30 Mladinska varieteja: Caramella 3, 16.00 Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Hočeš zmagati? 18.40 Dok.: Kvarkov svet 19-35 Aktualno: Una storia 19.50 Vreme in dnevnik 20.40 Film: Troppo forte (kom., It. 1985, r.-i. Carlo Verdone, Alberto Sordi, Stella Hall) 22.45 Nočni dnevnik 23.00 Športna sreda: ženska odbojka 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0- 40 Športna sreda: boks Vil- lareal-Ouarte (superlah-ka kat.) 1- 40 Rubrika opolnoči 2.10 Nočni spored ^ RAI 2 7.00 Nanizanke in risanke 9.15 Variete: Caramella 3 9.45 Dok.: Divja narava 10.00 Film: Perche sei arriva-to cosi tardi? (dram., Fr.) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: 1 fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Gospodarstvo in vreme 13.45 Segreti per voi 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Aktualno: Kronike v živo, rubrika o lepoti 17.00 TG 2 - Diogenes 17.25 Kratke vesti 17.30 Aktualno: RAI 2 za vas 17.55 Glasba: Rock cafe 18.05 Športne vesti 18.20 Nanizanka: Un giusti-ziere a New York 19.10 Nad.: Beautiful 19.45 Dnevnik in špbrt 20.20 Molitev Matere Tereze 20.30 TV film: Un pošto fred-do in fondo al cuore (dram., It. 1991, r. Sauro Scavolini) 22.10 Aktualno: Mixer 23.15 Aktualno: Pegaz 23.55 Nočni dnevnik 24.00 Vreme in horoskop 0.05 Glasba: Rock cafe 0.10 Film: II pirata sono io! ^ RAI 3 | 11.00 Lokostrelstvo 11.30 Rubrika o rugbyju 12.00 Krožek ob 12, vmes Vesti iz Milana 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Dok.: Magični labirint, 15.15 I viaggi del San Michele 15.45 Šport: mednarodni turnir v veslanju, 16.05 kolesarstvo 17.00 Popoldan na tretji mreži 17.45 Pregled tujega tiska 18.05 Dok. oddaja: Geo - Lov na krokodile 18.45 Rubrika derby in vremenska napoved 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 19.55 Varieteja: Blob cinico TV, 20.05 Blob 20.25 Aktualno: Una cartolina spedita da A. Barbato 20.30 Aktualno: Mi manda Lubrano 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Variete: Avanzi - Posebna oddaja po volitvah 23.55 Resnične zgodbe 0.40 Dnevnik in vreme 1.05 Variete: Fuori orario 1.25 Nočni spored T Zt TV Slovenija 1 | 8.25 Video strani 8.35 Spored za otroke: Geniji in genijalci 9.25 Igra o izgubljenem sinu (SNG Maribor) 11.05 Nadaljevanka: Nenavadno poletje 12.00 Poročila 15.50 Napovednik 15.55 Poljudnoznanstvena serija: Potovanja 16.55 Poslovne informacije 17.00 Poročila 17.10 Spored za otroke: Klub Klobuk 19.10 Risanka 19.20 Napovednik 19.30 Dnevnik 19.55 Vreme in šport 20.05 Danes v skupščini 20.30 Film tedna: Šesti prst (kom., Fr. 1990, r. Henri Dupare, i. Bamba Baka-ry, NakySy Sawane) 22.10 Dnevnik, vreme, šport 22.35 Dokumentarna oddaja: Avstralija, prikloni se 23.05 Napovednik 23.10 Nočni program Sova, vmes nanizanki Krila in Poirot Agathe Christie ter dokumentarna serija Ves svet je oder 1.25 Video strani TV Koper 13.00 Nadaljevanki: Rayano-vi, 13.20 Amandoti 14.00 Film: Portreti 15.25 Nanizanka: Nenavadni policaj 16.00 TV Novice 16.10 Otroški program 17.00 Film: Z avtobusom na počitnice (kom., VB 1975, r. Bryn Izzard) 18.30 Studio 2 18.50 Odprta meja in dnevnik 19.25 Nadaljevanki 20.40 Koncert ob rojstnem dnevu Tartinija: Orkester slov. filharmonije 22.10 TV dnevnik Vsedanes 22.20 Nanizanka: Na kalifornijskih cestah 23.10 Blues Brothers Show f TV Slovenija 2 15.40 Osmi dan (pon.) 16.30 Sova, vmes nanizanki ter Glasbeni utrinek 18.00 Regionalni programi, Slovenska kronika 19.00 Psiho 19.30 TV Dnevnik Sarajevo 20.00 Športna sreda 21.30 Klavirski koncert v G—duru (W.A. Mozart) 22.05 Yutel RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev; 9.10 Pot-puri; 9.30 Za smeh in dobro voljo; 9.40 Evergreeni; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Roman: Oblo-mov (21. del); 11.50 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Glasba; 12.40 MePZ Štandrež; 12.50 Orkestralna glasba; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Soft mušic; 15.30 Simboli in še kaj; 15.40 Blues; 16.00 Mi in glasba: Ob tristoletnici Tartinijevega rojstva; 17.00 Kronika; 17.10 Literarne podobe; 17.30 Potpuri; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.30 Vesti o prometu; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.15 Obvestila; 9.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila; 16.15 Radijska tribuna; 17.05 Studio ob 17.00; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.30 Odlomki iz opere; 21.05 Koncert za besedo; 21.30 Naši interpreti; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. C CANALE5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON • uu /\Ktuamo: Na prvi strani °-30 Nanizaka: Cingue del guinto piano a-00 Rubrika: II mondo del bebe (vodi A. Vianini) 0.35 Film: La Pica sul Pacifico . (kom., It. 1959, r. R. Bian-chi Montero, i. Tina Pica) 1.50 Kviz: II pranzo e servito ■40 Aktualno: Affari di fa-miglia J3.00 Dnevnik TG 5 Variete: Non e la RAI •30 Aktualno: Forum (vodi Rita Dalla Chiesa), 15.00 Agenzia matrimoniale, ^ *5-30 Ti amo parliamone ib.°o Otroški variete: Bim 1 r no ^Um k®™in risanke •00 Kviza: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota 1n„ dellafortuna 5no° DnevnikTG5 on Tl Striscia la notizia • 40 TV film: Errore fatale (dram., It. 1991, r. F. De kuigi, i. Patricia Millar-det, Isabel Russinova) ■45 Nan.: Murphy Brown ■15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes (24.00) Dnevnik TG 5 L45 Nočni spored 8.00 10.30 10.55 11.35 12.10 13.30 13.40 13.45 17.50 18.00 18.30 19.15 20.30 22.40 1.30 Nadaljevanke: Cosi gira il mondo, 8.25 La mia piccola solitudine, 9.00 La valle dei pini, 9.30 Una donna in vendita. 10.00 General Hospital Kviz: Čari genitori TG 4 vesti Nad.: Marcellina Otroški variete TG 4 vesti Variete: Buon pomerig-gio (vodi P. Rossetti) Nad.: Sentieri, 14.45 Ven-detta di una donna, 15.40 Io non čredo agli uomini, 16.10 Tu sei il mio desti-no, 16.50 Cristal, 17.20 Febbre damore TV 4 vesti Variete: Ceravamo tan-to amati Kviz: Gioco delle coppie Nad.: Dottor Chamberlain, 19.40 Primavera Film: Don Camillo e i gi-ovani d'oggi (kom., It. 1972, r. Mario Camerini, i. Gastone Moschin) Film: New York New York (kom., ZDA 1977, r. Martin Scorsese) Programi non stop 6.30 Odprti studio 6.40 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky - Difetti di Fabbricazio-ne, 9.30 Chips - Anche nelle migliori famiglie, 10.30 Magnum P.I. 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari) 14.00 Odprti studio 14.30 Nanizanke: Genitori in blue jeans, 15.00 Super-car - Corsa per la vita, 16.00 Paradise - Una donna daffari, 17.00 A-Team - A tutta birra, 18.00 McGyver- Il prezzo della verita 19.00 Odprti studio 19.30 Studio Šport 19.40 Kviz: Il gioco dei nove 20.30 Film: Killing Streets (krim., ZDA 1990, r. Step-hen Cornvvell, i. Michael Pare, Lorenzo Lamas) 22.30 Film: L'Aereo piu pazzo del mondo... sempre piu pazzo (kom., ZDA 1982, r. Ken Finklemann) 0.15 Odprti studio in šport 0.50 Nočni spored 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end (i. Jose Wilker) 16.15 Film: Il testimone (dram., It. 1946, r. Pietro Germi, i. Roldano Lupi, M. Berti) 18.00 Nad.: Veronica (i. Vero-nica Castro) 19.30 Risanke 20.00 Nanizanka: Eguipaggio tutto matto 20.30 Nad.: Il paradiso del male (i. Vera Fischer, C.A. Riccelli, 65. del) 22.15 Nan.: Capozzi e figli 22.45 Rubrika o zdravstvu 23.15 Znanstveno-informativ-ni tednik Beyond 2000 TMC 17.40 Film: Tutti figli di Dio (dram., ZDA 1980, r. J. Thorpe, i. Richard Wid-mark) 19.30 Sportissimo '92 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Cocktail (kom., ZDA 1988, r. Roger Do-naldson, i. Tom Cruise, Brian Brown) 22.30 Jadranje: America's Cup (polfinale) 23.30 Večerne vesti 23.50 Top šport: Kolesarstvo 1.00 Film: Il club (dram., Av-stral. 1980, r. Bruce Be-resford, i. FL Hoskins) 2.35 Aktualno: CNN News TELEFRIULI 7.30 Aktualno: CBS News 8.30 Nanizanke: Batman, Ai confini delVArizona 10.00 Nad.: Tris di cuori, 11.00 Vite rubate 11.45 Variete: Kosilo z Wilmo 12.30 Nanizanka: Get Smart -Navi di spie (1. del) 13.00 Dnevnik in šport 14.00 Variete: Arniči mostri 15.05 Risanke: Snack 15.30 Rubrika: Ženska TV (vodi Carla Urban) 10.45 Telefriuli non stop 14.00 Nan.: Adorabili creature 15.30 Košarka BI 16.00 Kratke vesti 17.00 Ena rastlina na dan 18.05 Nad.: Lapadroncina 19.00 Večerne vesti 19.30 Rubrika o obrtništvu 20.00 Rubrika: Parliamone 21.00 Film: Prega il morto e ammazza il vivo 23.00 Nočne vesti 23.30 Rubrika: Mare pineta TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Kronika-Prenos RS; 7.30 Dnevni pregled tiska; 8.00 Modri val - Na rešetu; 11.00 Moped show-Prenos vala 202; 11.30 Hladno-Toplo-Vroče; 12.00 Souvenir d'I-taly; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Dance Musič; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Aktualna tema; 16.40 Pesem tedna; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.00 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Uganka; 9.35 Glasbene želje; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Popoldne ob štirih; 16.05 Promocija plošče; 16.20 Kulturni koledarček; 16.50 Rock-slovar; 17.40 Kantavtorji; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst. Pretres za dosedanji koalicijski stranki KD in PSI na Goriškem, zaskrbljujoč uspeh Severne lige Darko Bratina gre v senat Izidi nedeljskih parlamentarnih volitev na Goriškem dokazujejo, da so se volilci tudi v naših krajih v glavnem odločali tako, kakor drugod po državi, zlasti pa na severu in v srednji Italiji. Glavni stranki dosedanje vladne koalicije sta doživeli poraz, oziroma močan osip, Stranka demokratične levice je v glavnem dobro prestala volilno preizkušnjo, Stranka komunistične prenove pa je dokazala, da predstavlja vsekakor pomembno družbeno silo. Vse je presenetil uspeh Severne lige. Opazovalci so pričakovali izrazitejšo uveljavitev tega gibanja, vendar tega, da bo postala tretja stranka, in ponekod, celo druga, pa niso pričakovali niti naj večji optimisti. Slovenci na Goriškem in nasploh v deželi, pa kljub vsemu izid nedeljskih parlamentarnih volitev ocenjujemo kot zelo uspešen. Prvič po sedemdesetih letih smo uspeli izvoliti v parlament našega predstavnika, profesorja Darka Bratino, ki je kandidiral za senat na listi SDL v goriškem okrožju. V senatni zbornici bo prevzel mesto, ki ga je doslej imel senator Nereo Battello, ki je bil prav tako izvoljen v istem okrožju, v dveh mandatih. Bratina je v goriškem okrožju zbral 16.063 glasov, oziroma 17,13 odstotkov, kar je naj višji kvocijent v vseh sedmih okrožjih v deželi. Na volitvah leta 1987 je tedanja KPI zbrala 26.897 glasov, ali 29,3 odstotke. Pekoč poraz so na volitvah, tako kar zadeva senatno zbornico, kakor poslansko zbornico zabeležili krščanski demokrati, ki so v bistvu ostali brez svojega predstavnika. Dosedanji poslanec in podtajnik pri ministrstvu za turizem Lu-ciano Rebulla, ni uspel zbrati zadostnega števila preferenčnih glasov, kandidata za senat j bivšega goriškega župana Antonia Scara-na pa je prehitel strankarski kolega v okrožju Tolmeč. KD je na Goriškem za senatno zbornico izgubila skoraj pet odstotkov glasov in je pristala pri 30,92 odstotkih (leta 1987 35,25), za poslansko zbornico pa je zbrala 27,96 odstotkov (32,5). Socialistična stranka, ki je pred petimi leti sicer za senat nastopala skupaj s socialdemokrati in radikalci je doživela močan osip. Za senatno zbornico je za to stranko glasovalo 10 odstotkov volilcev (pred petimi leti 14,4), rahlo ugodnejši je izid za poslansko zbornico, kjer so socialisti zbrali 10,5 odstotkov (leta 1987 13,4). Pravo presenečenje predstavlja Severna liga, ki je na volitvah za senatno zbornico zbrala 11,7 od-sotka glasov in s tem postala tretja stranka, za poslansko zbornico pa je za ligo glasovalo kar 12,4 odstotke volilcev. Stranka komunistične prenove je za senat zbrala 6,8 odstotke, oziroma 6.365 glasov, za poslansko zbornico, kjer je bil nosilec liste Stojan Spetič, pa 6.488 glasov, oziroma 6,4 odstotke. Zeleni so se tokrat predstavili na dveh ločenih listah. Skupaj so zbrali nad pet odstotkov glasov. Znatno večji odziv je imela lista smejočega se sonca, ki je za senat zbrala 4,9 odstotka glasov (4.585), za poslansko zbornico pa 4.171 glasov, ali dobre 4 odstotke. Lista narodnih manjšin federalizem, za katero so v glavnem glasovali somišljeniki Slovenske skupnosti je v pokrajini zbrala za senatno zbornico 1.598 glasov (1,7 odstotka), za poslansko zbornico pa 1.696 glasov ali 1,6 odstotka. V primerjavi z izidom leta 1987 je rezultat rahlo ugodnejši (+ 0,4 odstotke za poslansko zbornico). Za okrog sedem desetin odstotka je izboljšala svoj položaj mi-sovska stranka v pokrajinskem merilu, tako kar zadeva senat in poslansko zbornico. V mestu je bil skok misovcev precej bolj izrazit, saj je dosegla dobrih deset odstotkov. Nekaj manj glasov, kakor na prejšnjih parlamentarnih volitvah, so zbrali republikanci, določen napredek pa beležijo liberalci, kar zadeva poslansko zbornico. Socialdemokrati so veliko stavili na izvolitev v poslansko zbornico njihovega predstavnika Esposi-ta, ki pa se mu je ta cilj izmaknil, kakor kažejo številke, za peščico glasov. Ob koncu še ugotovitev glede samega poteka volitev. Na Goriškem so potekale povsem mirno. Udeležba je bila v nedeljo dopoldne, zlasti zaradi vremena precej skromna, vendar pa se je stanje popoldne in zlasti v ponedeljek popravilo. Po dokončnem podatku se je na volišča odpravilo 94,21 odstotkov upravičencev (za poslansko zbornico), ali približno dva odstotka manj kakor na parlamentarnih volitvah pred petimi leti. V občini Gorica je udeležba znašala 93,8 odstotkov. Stranke čaka v prihodnjih dneh zahtevna naloga, ugotoviti razloge takega izida in poskušati zadržati nadalnji osip, čimprej poskušati odstraniti razloge protesta in znova pridobiti zaupanje volilcev. Ne gre namreč pozabiti, da bodo prihodnji meseci v znamenju priprav na deželne volitve, ki bodo spomladi leta 1993. Bo uspelo vladnim strankam zajeziti osip, ali pa bo Liga, po vzgledu Lombardije postala druga ali prva stranka. Časa za popravni izpit zares ni veliko! POSLANSKA ZBORNICA POKRAJINA GORICA STRANKE ZBORNICA 1992 ZBORNICA 1987 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta PSI 11.336 10,5 14.439 13,4 — PSDI 5.304 4,9 — 5.088 4,7 — MSI-DN 6.481 6,0 — 5.712 5,3 — LEGA NORD d) 13.429 12,4 — 887 0,8 — ZELENI FEDERAL. 929 0,9 — — — — PRI 3.961 3,7 — 4.912 4,6 — PLI 2.468 2,3 — 1.843 1,7 — LA RETE 1.197 1,1 — — — — FEDERALIZEM 1.723 1,6 — 1.506 1,4 — REFERENDUM 796 0,7 — — — — DSL <2) 16.346 15,1 — 28.377 26,3 — SKP (2) 6.878 6,4 — — — — RINNOVAMENTO 182 0,2 — — — — ZELENI SONCE 4.390 4,1 — 3.762 3,5 — LISTA PANNELLA <3> 1.952 1,8 — 4.029 3,7 — KD 29.991 27,8 — 35.004 32,5 — CPA 504 0,5 — — — — druge liste <4> — — — 2.118 2,1 — SKUPNO 107.865 100 — 107.677 100 — (1) Leta 1987: Liga Veneta — (2) Leta 1987 sta DSL in SKR nastopala skupaj kot KPI — (3) Za leto 1987 smo upoštevali rezultat radikalne stranke — (4) Leta 1987 so nastopali DP, upokojenci in Movimento Friuli. VOLITVE ZA POSLANSKO ZBORNICO V GORIŠKI POKRAJINI OBČINE PSI PSDI MSI LEGA NORD ZELENI FEDER. PRI PLI RETE FEDE- RALIZ. REFE- REND. DSL SKP RINNO- VAMEN. ZELENI SONCE LISTA PANN. KD CPA Bele Nev. KOPRIVNO 183 36 52 187 10 42 27 15 3 8 84 31 1 37 19 481 3 19 20 KRMIN 688 118 276 910 37 154 105 63 45 42 933 556 7 218 103 1675 41 139 259 DOBERDOB 51 25 11 77 19 16 7 3 136 6 204 254 3 26 10 187 1 47 30 DOLENJE 25 11 28 71 3 10 7 3 1 0 18 10 1 8 5 174 1 8 7 FARA 142 32 32 169 8 32 22 9 4 4 198 49 1 47 11 482 5 39 50 FOLJAN-REDIP. 314 71 52 233 14 49 22 19 5 9 529 175 5 70 42 524 14 44 58 GORICA 2878 1365 3098 3981 237 1437 1128 478 986 254 2237 1092 48 1195 646 8945 115 614 875 GRADIŠČE 613 212 332 711 46 213 121 72 27 54 1004 390 9 219 86 1371 29 108 187 GRADEŽ 656 290 445 1425 47 331 146 66 9 53 600 340 11 192 109 2098 59 140 218 MARIAN 152 41 39 188 7 35 29 17 0 9 146 71 2 37 24 446 7 40 28 MEDEA 152 16 26 56 1 18 7 3 3 1 74 32 1 19 8 232 3 16 14 TRŽIČ 2288 1939 1175 2267 200 807 445 225 51 153 3326 1224 31 1082 413 5743 67 345 578 MORARO 55 11 6 61 6 12 8 0 1 7 85 17 1 26 16 232 2 21 13 MOŠ 164 56 48 181 10 33 27 11 4 6 104 28 6 36 16 458 5 42 35 ROMANS 243 56 62 348 27 64 ' 35 15 2 17 600 191 4 89 43 801 8 63 53 RONKE 917 305 231 703 68 228 97 78 26 61 1891 729 15 333 159 1814 50 170 163 ZAGRAJ 200 36 67 197 10 32 22 8 7 9 374 118 4 50 19 376 10 50 37 ŠKOCJAN 357 160 153 409 54 118 53 28 1 18 1268 529 13 218 83 1036 32 111 105 ŠTEVERJAN 41 10 16 77 3 11 4 3 155 3 75 53 1 13 0 129 2 28 14 ŠLOVRENC 189 31 51 143 6 41 25 8 4 12 74 22 1 43 15 389 6 33 28 ŠPETER 142 43 42 100 9 30 18 7 1 9 490 110 3 35 9 324 2 47 41 SOVODNJE 128 41 30 164 37 28 25 10 243 9 210 191 1 44 10 161 6 53 37 ŠTARANCAN 486 323 137 479 45 140 62 39 6 35 1057 338 8 249 82 1083 25 81 92 TURJAK 162 46 45 162 15 45 12 9 0 12 525 237 3 58 19 350 6 41 33 VILEŠ 110 30 27 130 10 35 14 8 3 5 240 91 2 46 5 480 5 45 15 SENAT - OKROŽJE GORICA STRANKE SENAT 1992 SENAT 1987 Glasovi Odst. Mesta Glasovi Odst. Mesta PRI 3.516 3,8 4.420 4,8 DSL <1> 16.063 17,1 1 26.897 29,3 1 SKP d) 6.365 6,8 — — — — LEGA NORD <2> 10.967 11,7 — 941 1,0 — ZELENI - FED <3> 762 0,8 — — — — KD 28.986 30,9 — 32.371 35,2 — FEDERALIZEM 1.598 1,7 — 1.532 V — MSE-DN 6.033 6,5 — 5.273 5,7 — PSI d) 9.409 10.0 — 13.180 14.4 — PLI 1.677 1,8 — 1.756 1,9 —; REFERENDUM 1.050 1,1 — — — — ZELENI - SONCE <5> 4.585 4,9 — 3.235 3,5 — PSDI <6> 2.749 2,9 — — — — druge liste — — — 2.213 2,5 — SKUPNO 93.760 100 1 91.818 100 1 (1) DSL in SKP sta leta 1987 nastopali kot KPI, (2) leta 1987 kot Liga Veneta, (3) (5) leta 1987, Lista verde, (4) (6) leta 1987 sta nastopali skupno. VOLITVE ZA SENAT V GORIŠKI POKRAJINI OBČINE PRI DSL SKP LEGA NORD ZELENI FED. KD FEDE- RALIZ. MSI PSI PLI REFE- REND. ZEL. SONCE PSDI Bele Nev. KOPRIVNO 34 79 32 169 8 440 7 46 151 11 14 48 27 23 15 KRMIN 140 929 453 715 24 1563 54 247 511 82 58 222 64 125 137 DOBERDOB 15 281 180 53 13 123 133 15 40 4 7 19 6 37 26 DOLENJE 10 23 10 62 0 139 2 26 20 3 1 11 11 12 6 FARA 28 201 50 139 7 440 5 33 113 12 4 52 18 36 28 FOLJAN-REDIP. 47 477 173 191 9 481 5 59 276 20 17 69 33 44 49 GORICA 1230 2611 903 3125 213 9544 880 2868 1996 586 340 1222 869 666 688 GRADIŠČE 171 894 326 538 31 1261 25 255 428 86 61 207 92 122 93^ GRADEŽ 259 569 342 1235 34 2009 16 365 556 119 70 222 221 171 179 MARIAN 41 140 71 153 5 399 0 39 138 16 6 42 31 33 32 MEDEA 11 74 30 39 2 231 3 24 118 3 1 18 11 22 8 TRŽIČ 760 3206 1216 1972 165 5309 55 1163 2271 424 226 1254 804 454 432_ MORARO 11 79 24 52 5 197 2 9 46 6 5 32 9 23 8_ MOŠ 33 101 30 162 3 442 6 42 149 10 8 38 33 39 2