jshaja razen nedelj in praznikov T=* ?«ak dan opoldne. Uredništvo in upravniatvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., Učiteljska tiskarna. Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije =s za list so poštnine proste. ===== Glasilo Jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto E 30*—t za pol leta K 15’—, za četrt leta K 7'50, za mesec K 2#50. Za Nemčijo celo leto K 33”60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Stev. 25. V Ljubljani, sreda dne BO. januarja 1918. Leto II. Razočaranje. V mozejmsJsein časopisju niso sprejeli posebno prijazno govorov girofov Czeraina in heruinaa. Czeiramu pritrjujejo posamezne stvari, grofu hertJlngu pa očitajo, da je Pil njegov govor naravnost hujskanje za nadalje vanje vojne ter da ni najti v njem nikakršne podlage za mir. To pesimistično sodbo je Se posePeg okrepila debata, ki se je razvila ob tej priliki. Nemška socialna demokracija je obsojala neod-krito&rčnost kanclerjeve izjave in neodvisni socialisti ttolimamn in ilaase sta brezobzirno ožigosala kanclerjev nastop in vojno hujskanje vsenemcev, ki divjajo kakor besni proti vsem mirovnim pojavom. Jrloifmann je rekel, da stoji Nemčija deset minuit pred katastrofo kakor Avstrija in da plešejo vojni hujskači na vulkanu. V tej kritični situaciji piše bratska »Ledpziger Volkszeitung« : »Situacija za tinir, ki je bila podana s .tem govorom je naslednja: Vladi Anglije in, Amerike sta revidirali svoje vojne smotre. Omejili sta se in govorita spravljivo, tako oa se njiju . govori silno razločujejo od onih, 'ki sta jih imeli še prav pred kraitkim. Predsednik Zedinjenih držav je objavil mirovni program, ki bi ga laliko sprejeli za podlago pogajanjem. Tennu nasproti pa je izjavil nemški državni kancler, da ta program ne (tvori nemški vladi podlago za pogajanja. Zaklical je angleški in amenJcanski vladi, da naj še enkrat revidirata svoj program in zopet potem prideta. Potem šele Po nenušKa vlada svoje vojne smotre resno pregledala. Nemška vlada vodi io politiko proti mirovni volji delavstva. Ob (tem času, ko postopanje vlade povsem jasno kaže, da hoče zopet brezplodno obiti priliko za mir, ostane nemški državni zpor prej ko slej odgoden. Ne mislijo ga sklicati pred sredo februarja. Nemško ljuastvo, zdasti nemški delavski razred, naj mulce prenaša stvari, ki bodo sledile za mir ugodnemu (trenutku. Naprej naj ga vodi vlada kakor doslej, ne da bi smelo dvigniti svoj glas, kadar se ooloča o njegovih najvažnejih življenskih vprašanjih. To je preveliko zanašanje, posebno po tem kander-jevem govoru, (jrol si v belgijskem vprašanju pridržuje svobodno roko, ni ne zavračal želje vsenemcev po flamskem obrežju, niti ne izjav flamskega uril je o izpraznitvi severne f rancoske na tak način, da zbuja, kakor uče mirovna pogajanja v Brestu Utovsku, sum, da hoče vse-nen iškim aneksijskim željam ustreči s »popravami meje«. Nič manj jasno ne prihaja aneksi-jonistični značaj nemških vojnih smotrov na vzhodu do veljave. Grof iierfclimg je izjavil, da bi z entento splioh ne razpravljal o vzhodnih vprašanjih, marveč da bi se o (teh vprašanjih govorilo le pri ncmškoruskih posebnih pogajanjih, in glede vprašanja Poljske je sed še •dalje, ko je izjavil, da se rešitev poljskega 'vprašanja tiče le Nemčije, Avstrije in Poljske, ne da bi se celo Rusija vmešavala«. ^ »y<>rwarts« piše v zmernem članku: »Ce ume« Czerninova nova mirovna zarja uspeli, se mora napraviti najprej popolna jasnost. Naj vendar v. KuhLmann pove, ali ga (morebiti ovirajo naročila 'merodajnih faktorjev, da bi sprejele te-le zahteve: 1. Poštena pravica sanioodločevanja vzhodnih narodov, vštevši pravico, da se smejo zopet pridružiti Rusiji. 2. Popolna obnovitev Belgije (ne »Valoncev iin Flamcev«). 3. Vrnitev zasedenih francoskih ozeunelj ob edinem pogoju, da se Francija odreče zahtevi po nemškem ozemlju. To je program poštenega miru brez aneksij, program, ki velja niajmanj krvnih žrtev, program, za katerim stoji socialna demokracija .in gotovo tudi velikansita večina delovnega •ljudstva, to je 'tudi programi, na podlagi katerega je nnogoče zedinjenje z nasprotniki v doglednem času, če tudi še negotovo, vendar pa mogoče. Na podlagi drugdone »naši lovite« politike, bi bilo pa zedinjenje brez nadailjnih krv-nili žrtev nemogoče. Naj v. Kiihlmann vendar pove, ali ga morebiti kaka naročita »opominja-jočili faktorjev« ovirajo da bi pripozinal ta programi, ki je zanj nedvomao velika večina državnega zbora! Obenem bomo razvideli iz tega, ali je misija grofa Czernina že upapolna ali pa bo treba spremeniti nemško politiko, da postane bolj nadepolna. Broz jaspe izjave nemške vlade pač ne moremo pričakovati od najnovejšega mirovnih korakov osrednjih držav drugega, kakor eno razočaranje več!« Politični pregled. » »Najbolj l|utl sovražniki miru«. Nedeljska »Ar-beiter-Zeitung« prinaša članek, kjer brezobzirno razkriva prave nasprotnike miru, ki niso pri nas, temveč v Nemčiji. Ti sovražniki miru so »pruski generali, ki hočejo sedaj prav tako kakor v letih 1866, 1871 in 1888 čisto vojaške zadeve izsiliti proti političnim potrebam, pruski junkerii in porenski j,ektarski in premogarski magnati, ki hrepene po »zmagoslavnem miru«, da utrdt glorija zrnate njihovo razredno, gospodstvo in ki se boje »n|iru s sporazumom*, ker b|j bila njegova posledica demokratizacija notranjega ustitoia v Nemčiji, in od vse-nemške romantike pijana sevofnonemška inteligenca -»o so najbolj ljuti sovražniki iplru«. Članek prihaja do naslednjih sklepov: »Nemška država je v boju proti vsemu »vetu, Vladajočim rnjzrotlom Nemčije se je posre- čilo, da so vznetili v potih delili sveta besno sovraštvo proti nemškemu narodu. Le z eno veliko državo Je tesno zvezana Nemčija s prijateljstvom, zvezo, vojnim bratstvom, z Avstro-Ogrskol Hoteli so to zvezo utrditi in izpopolniti, združiti obe državi v gospodarsko skupnost. Toda, kako naj pospešuje te načrte, kako naj se utrdijo odnošaji med obeua državama, če se zbudi v Avstriji le sum, da se zoperstavlja majhna manjšina nemškega naroda, ki obvladuje Nemčijo, zadovoljitvi naše najvažnejše življenske potrebe, naši potrebi po miru? Vemo kakšno sovraštvo se je zbudilo v ruskem narodu proti Angliji zato, ker ni hotela Anglija ničesar slišati o miru, čeprav je potrebovala Rusija mir po revoluciji in je hrepenela po njem z vso strastjo; ali dovoljuje nemški državi njen politični položaj na svetu, da igra proti Avstriji enako vlogo kakor jo je bila igrala Anglija proti Rusiji in kakor žele vsenemci? Noben narod in nobena država ne prenašata tega, da bi ju prisilili od zunaj k nadaljevanju vojne polne žrtev, ako hoče imeti sam mir in ga lehko ima. To morajo razumeti tudi v Berlinu. In zato bodo morali računati tudi v Berlinu z mirovno voljo, ki je v Avstriji tako močno izbruhnila«. — Poziv Ktihimanau. Berlinski »VorwSrtss poživlja državnega tajnika Kuhlmanna, naj se prizna k sledečim mirovnim pogojem: 1. Pošteno samoodločevanje narodov na vzhodu vštevši pravico, da se smejo zopet priklopiti Rusiji. 2. Popolna obnovitev samostojnosti Belgije, ne Valonov in V lamov. 3, Povrnitev zesedeuega francoskega ozemlja z edinim pogojem, da se Francija odreče osvojitvi nemškega ozemlja. To je program poštenega brezaneksijskega miru — tako piše »VorwSrts« — program, h kateremu se priznava socialna demokracija in z njo gotovo ogromna večina delovnega ljudstva. — Zaradi ostrih napadov na rajhskanclerja je ustavilo višje vojaško poveljstvo v Berlinu »Norddeutsche Allgemeine Zeitung« za tri dni. Program ogrske vladne stranke. Kakor smo že poročali, si hoče ministrski predsednik dr. Wekerie ustanoviti novo močno vladno stranko. Glavna točka v programu nove stranke je reforma volilne pravice. Program obsega tudi izjavo o vojaškem vprašanju ter meri, če tudi še ne v bližnji prihodnjosti, na samostojno ogrsko armado; omenja nadalje velika gospodarska vprašanja, ki čakajo rešitve po vojni, ter priporoča nadaljevanje dosedanje vnanje politike, zlasti tesno zvezo z Nemčijo, želi pa tudi prijateljskih odnošajev z Rusijo. Wekerle upa, da bo program nove stranke imel dovolj privlačne sile. Predsednik nove stranke bo grot Julij Andrassy. — Rusija in Rumunlja. Wolffov urad poroča: Brezžična brzojavka iz Petrograda poroča, da je pretrgala petrograška vlada vse dipiomatične stike z Rum unijo. Rumunsko poslaništvo bo poslano po najkrajši poti v tujino. Zlati zaklad Rumunije, ki je shranjen v Moskvi, je proglašen za nedotakljiv za rumunsko oligarhijo. Vlada sovjetov prevzame za shranitev zlata in za njegovo predajo rumunskemu ljudstvu odgovornost. Generala Sčerbačeva so proglasili, da stoji izven zakonov. — Ru* munski ministrski predsednik je demisioniral. Njegov naslednik postane general Avarescu. — Ljenin In TrockiJ. »Petit Parisien« poroča iz Petrograda, da so nastala med Ljeninom in Trockim na-sprotstva. Trockij hoče namreč skleniti v Brestu Litovskem mir na nemški podlagi, Ljenin pa noče privoliti v to. — Burni dogodki na Finskem. Z dne 28. januarja poročajo iz Stockholma. (Kor. ur.): Kolodvor v Helsing-forsu je v rokah rdečih gardistov. Predstojnik kolodvora in več uradnikov je umorjenih. — »Aftonbladet« prinaša senzacionelno brzojavko iz Haparande, da so revolucionarji odstranili finski senat v Melsingforsu. Novoimenovani švedski poslanik, ki je pobegnil s posebnim vlakom v Torneo, je na potu v Stockholm. Tudi deželni glavar Helkel iz VVase je odpotoval s posebnim naročilom na Švedsko. List misli, da hoče prositi Heikel švedsko vlado za pomoč. — V Stockholm so dospela poročila, da je Helsingfors v popolni oblasti rdečih gardistov. Tuji konzuli so zapustili mesto. Ni še znano, če je lehko pobegnil tudi senat. Senatu prideljena straža je zasedla železniško progo Taal-Karisalmi in so razstrelili most Kiviniemi-Sakucla, da pretrgajo zvezo v Petrograd, odkjer so dobivali rdeči gardisti znatna oja-čenja, s katerimi so bili na pohodu proti Helsinglorsu. V soboto zvečer so dospeli iz Petrograda močni oddelki čet, nakar so stavili rdeči gardisti straži ultimatum, nakar le straža tudi odgovorila z ultimatom. Ker ni hotela nobena stranka izročiti orožja, le prišlo do boja. Na pritožbo ministra za Finsko v Petrogradu je odgovoril vojni komisar Pokrovskij, da so dobili rdeči gardisti povelje, da podpirajo, odgovarjajoč načelom ruske vlade, socialne revolucionarje finskega proletariata proti bur-žvaziji. Finski senat je vložil protest zaradi razžalitve tinske samostojnosti pri vseh vladah, ki so priznale Finsko. V protestu navaja senat umore in nasilja, ki so jih izvršili ruski vojaki in rdeči gardisti. — »Svenska Telegram Byran« poroča, da je od 27. januarja dopoldne Pretrgana brzojavna zveza med Stockholmom in Petrogradom. Finlandska prehodna postaja Nystad signalizira, da je rdeča garda pretrgala zvezo. Tudi s Finsko ni nobene zveze. Preko Petrograda se izve iz Haparande, da vlada na Finskem popolna anarhija. Nesreča je povečana še vsled tega, ker je izjavila ruska vlada bolj-ševikov, da mora na podlagi svojih načel podpirati finsko revolucijo v boju proti meščanski družbi. — Skandinavska zveza In Finska. Švedska vlada je skupno z Dansko in Norveško storila potrebne korake, da se Finska pridruži zvezi skandinavskih držav, — Kalija in ententa. »Secolo« poroča iz Londona, da le med italijanskim ministrskim predsednikom Orlandom in ministrom za prehrano Crispijem z ene ter med Lloydom Georgejem, Baflourjem in Cecilom * druge strani prišlo do splošnega sporazuma o potreba, da se Italijo preskrbi s krušnim žitom, premogom in surovi* nami. Ce obstoje še kake težkoče, se iste nanašajo le na tehnična vprašanja izvršitve, zlasti na vprašanje, kaka dobiti potrebne ladje za transport. -«• Angleški glasovi o stavki »Manchester Guardian« poroča o stavki v Avstro-Ogrski ter pravi, da je to brez dvoma največja stavka, kar jih je bilo izven Rusije. Verjetno je, da zmerni meščanski element nemške vlade, ki »e v zadnjih tednih imel težke borbe proti Hindenburgu in Ludendorffu, hvaležno sprejema pomoč, ki jo dobiva iz Avstrije. Kar se godi v Avstriji, je lahko začetek odločilnih dogodkov. V članku o istem predmetu pravi »Westminster Gazette«, da tisti, ki opažujejo potek dogodkov v Avstriji ijj kontroverzo med Avstrijo in Ogrsko glede razdelitve žita, ne more biti v dvomu, da gre tu za resno gibanje in da velika večina prebivalstva v omenjenih deželah težko pričakuje skorajšnjega miru. V Avstro-Ogrski vlada pošteno ogorčenje zaradi izjave generala Hoffmanna v Brestu Litovskem, Ljudstvo je odločno pokazalo svojo voljo, da se osvobodi predolge vojne in da dobi živeža iz Ukrajine. Nemčija pa zahteva mnogo in je odločena, da mora mnogo dobiti. — Nemiri na Španskem. Pariškim listom se poroča, da je v Barceloni izbruhnila zopet velika stavka. V več kot 300 tovarnah počiva delo. V Toledo so nastali resni nemiri. Med uporniki in vojaštvom je prišlo do krvavih spopadov. — Poizkusi španske vlade, ki hoče nemir v Toledu in Barceloni z oboroženo silo udušiti, so ostali dosedaj brez uspeha. Dnevne beležke. — Odpust 1. 1867. rojenih črnovojnlkov. Socialno demokratični poslanec Sever in tovariši so vložili na ministra za deželno brambo naslednjo interpelacijo: S sklepom z dne 1. maja 1915 je cesar odredil: S sklepom 31. maja 1914 odrejeni vpoklic cele črne vojske obsega za dobo sedanje vojne novo ustvarjene kategorije črne vojske. Črnovojniška obveznost je torej pričela z začetkom leta, v katerem je zavezanec dovršil svoje 18. leto ter traja do konca onega leta, v katerem dovrši 50. leto. V zmisiu tega skepa se morajo leta 1867. rojeni črnovojniki z 31. decembrom 1917 odpustiti iz armadne zveze. Cez 50 let stari črnovojniki pa se v protislovju z zakonom doslej še niso odpustili. Vsled tega vprašamo podpisani: 1) Alt je minister za deželno brambo voljan, poskrbeti za to, da se leta 1867. rojeni v zmisiu naredbe z dne 1. maja 1915 odpuste iz črnovojniške službe? 2.) Ali je minister za deželno brambo voljan, ukazati takoj vsem poveljstvom, da odpuste moštvo, ki je dovišilo 50. leto? 3) Ali je minister za dežeino biambo voljan, poskibeti za to, da bodo vsa poveljstva tozadevni ukaz takoj izvršila ? — Predrzni tatovi. 22. L m. so ukradli tatovi Iz izložbenega okna tvrdke Kunc in Pohlheimer na Kongresnem trgu dve zimski suknji v vrednosti 600 K. Trgovina ie bila ob 5. popoldne zaprta. Ko je hotel eno uro pozneje učenec tvrdke zapreti z rulojem izložbeno okno, je opazil, da je okno odprto in da manjkati zimski suknji. — Javen delavski shod na Jesenicah. V nedeljo, dne 27. januarja smo imeli tu velik delavski shod, ki se je razpravljalo na njem o ljudski prehrani. Shodu je predsedoval sodrug Qabriel, zapisnikarja je bil določen sodr. Marčič, poročal ie sodr. Zore. Govornik je razpravljal o težkem položaju delavstva, ki je zaradi nezadostne hrane ob tako težkem delu docela izčrpano. Ostro je bičal postopanje oblasti v aprovizačnem vprašanju, da ne nastopa s potrebno strogostjo proti številnim nepravilnostim. Pozival je navzoče, da se ne dajo zapeljati v kako nepremišljeno dejanje, ter tako otežijo že sedaj težko delo organizaciji. Govorila sta nato še sodr. Zug-vvitz in Gabriel, ki sta se istotako pečala z prehrano delavstva. Navzoči so govornikom burno pritrjevali. Navzoči oblastveni zastopnik je koncem shoda zaupnikom obljubil, da bo želje jeseniškega delavstva sporočil na pristojno mesto, ter bo storil vse, da se prehranjevanje na Jesenicah izboljša. — Tatovi v vojaški suknji. Pred nekaj dnevi sta prišla proti večeru k posestnici Mariji Prezljevi na Davči, okraj Škofja Loka, dva vojaka. Eden je imel puško z nasajenim bodalom,, drugi revolver. Dejala sta, da imata nalog, preiskati hišo, če so v njej skriti kakšni erarični predmeti. Vojaka sta preiskala hišo in ukradla pri tem Prezljevi 50 kron, nienemu hlapcu tudi 50 kron in nekemu gostaču 100 kron. Med preiskavo je hotela skriti Prezljeva znesek 8000 kron, a vojaka sta ga jej vzela, češ, da morata oddati ta denar, da dobi štampiljo. Nato sta odšla. Tatova sta govorila poljsko ali pa hrvaško. —• Javni shod v Zagorju ob Savi. Popoldne ob 2. se je vršil v Mhelčičevi dvorani javen shod, ki se ga je udeležilo nad 1200 delavcev in delavk. Shodu je predsedoval s. Cobal, poročal pa je sodr. P e t e j a n, ki je v eno uro trajajočem govoru orisal važne politične momente od početka vojne do danes Bavil se je z vojnimi hujskači in njihovimi nameni. Obsojal je Sttlrghkov absolutizem in tiste, ki so ga podpirali. Razpravljal je o vojnih grozotah in nje posledicah za vse človeštvo, ter o ruski revolucij;, ki je prinesla prvi up na mir. Bavil se je s parlamentarnim delovanjem, — z nastopi raznih strank, ter obžaloval manjkajoči skupni nastop vseh soc. dem. frakcij, ki bi gotovo imel najboljši uspeh za demokratizacijo in za mir. Pojasnil je naše stališče naptam miru z Rusijo, kakor tudi napram splošnemu miru, zaradi katerega nas je slovensko časopisje napadalo. Danes pa z zadoščenjem konštatiramo, da je prav ravno to stališče zavzel tudi načelnik jugoslovanskega kluba dr. Korošec, kojega naatop simpatičvo pozdravljamo. Nadalje je nastopil proti očitanju, da hoče naša stranka zastopati neko nevtralno stališče napram majniški deklaraciji, ker vsakdo ve, da je naša stranka jasno precizirala svoje stališče. Ako ni prišlo do skupnega nastopa ni iskati krivde pri nas, temveč tam kjer je. Pojasnil je tudi kako se v delavskih krajih nabira podpise za deklaracijo. Način ki gotovo ne dela Časti zasto p-nikom deklaracije, katerih namen ni pripraviti delavstvo, da bi razumelo smisel in potrebo iste, temveč glavni namen je, nabirati tajno in z raznimi izgovori podpise in s tem svetn pokazati — vidite socialistični voditelji so proti deklaraciji, njih mase so pa zanjo. Namesto, da gospod/e na ta način delajo, naj skličejo v delavskih krajih javne shode in naj javno delavcem pojasnijo Sivar; kar bi veliko bolj koristilo. Slednjič se je govornik pečal z izjavami raznih ministrov ter z izjavo Wilsona, katero bi morale nevtralne države podpirati, ker se na podlagi te, lahko sklene pošien in splošen mir. Pečal se je tudi z zadnjim delavskim gibanjem, o njega vzrokih in uspehih, kakor tudi, da smo pri teh bojih spoznali še enkrat, kako potrebno je oživljenje avstrijske delavske internacionale, brez katere je vsak enoten nastop onemogočen. Ta boj nam je pokazal, da mora mir, demokracijo in svobodo izvojevati le skupno delavstvo, ki je bilo za boj vzgojeno in se nima zanašati na puhle fraze meščanskih strank, ki so navdušene in revolucionarne samo pri čaši vina in v varnem zavetju. Zatorej, sodrugi, sklenite svoje vrste, pripravite se za boj, ki nas čaka. Delavstvo je govorniku, ki mu je govoril iz srca, burno pritrjevalo. Pri raznoterosti so delavski zaupniki predlagali, da naj se preuredi razdeljevanje mesa iz ubožne akcije na način, ki bo odgovarjal potrebam revnega delavstva. .Pri tej točki je posegel v debato razen sodr. Cobala tudi vladni zastopnik sam, ki je izjavil, da je pripravljen vzeti na znanje vsak dober svet. Priporočal pa je potrpežljivost, ker časi so slabi. Nato je sodr. Cobal s kratkim govorom zaključil ta veliki delavski shod. Omeniti moram še, da je bil na govorniškem odru tudi g. župan Koprivc, ki se pa ni udeležil debate. — Trbovlje. V nedeljo se je konstituiral krajevni odbor jugoslovanske socialistične stranke, ki je pričel takoj svoje delovanje. V naikrajšem času se bodo dostavile sodrugom članske legitimacije. Ne zadostuje, da je delavstvo v Trbovljah socialistično le po besedah, temveč naj se to pokaže tudi v dejanju. — Odbor. — Trbovlje. V nedeljo, dne 27. t. m. popoldne se je vršil na dvorišču »Delavskega Doma« izredno dobro obiskan javen rudarski shod. Pod predsedstvom sodr, RInaldo je sodrug Sitter omenil veliko gibanje dunajskih delavcev in njega uspehe. Nadalje je sodrug Sitter poročal o zahtevah, ki jih je delavstvo rudnikov v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku predložilo rudokopni družbi ter o obravnavi pred pritožbeno komisijo. Zastopniki družbe so velikosrčflo pred komisijo izjavili, da radi vidijo, da delavci veliko zaslužijo ter da je družba radovolje pripravljena dati za sedaj 30% višjo dragihjsko doklado in po 10. marcu t. 1. še 20%. Za nazaj pa je družba pripravljena plačati kopačem in enakim delavcem pavšalni znesek 15 kron, učnim kopačem in enakim delavcem 12 kron, vlačilcem in enakim delavcem 10 kron in mladoletnim delavcem in delavkam 8 kron. Razočarani so prišli danes rudarji iz revirjev s plačilnimi listki v rokah in so videli, da družba ne plača pavšalni znesek, kakor ga je komisija pripoznala in kakor je družba sama obljubila, temveč da je dobila cela vrsta kopačev namesto 15 kron komaj 4, 8 in 12 kron. Tako postopanje ni možato in je tudi kaznivo! Zbrani rudarji so pokazali na shodu veliko nezadovoljnost, da družba obljubljeno plačilo delavcem sedaj rte plača. Shod ie sklenil, da se proti temu postopanju zopet pritoži, če družba ne plača odtegljaj. Sodrug Sitter je nadalje poročal o zavarovalno-tehnični bilanci bratovske skladnice v Trbovljah in Hrastniku, ki izkazuje 272,294 kron pomanjkljaja. Zavarovalni tehnik predlaga, da naj se v pokritje pomanj-kljaja ustavi članom br. skl. i zplačevanje pridobljenih rezervnih deležev. Zavarovalni oddelek (Depar-tement) v ministrstvu za javna dela in rudniško glavarstvo v Celovcu sta temu predlogu pritrdila. Ta ukrep je članom bratovske skladnicp in rudarskim družinam v največjo škodo. Delavstvo pozna brutalnost rudniških podjetnikov prav dobro, ki pri vsaki priliki odpuščajo delavce iz službe in če gre potem tak delavec od rudnika, izgubi ves vplačani denar. Zakon ne govori nikjer, da se more v pokritje pomafljkljaja ustaviti izplačevanje rezervnega deleža, temveč določa, da se morajo prispevki povišati. Zvišanja prispevkov v zavarovalnico pa podjetniki nimajo radi, ker pri zvišanju prispevkov so tudi podjetniki prizadeti, če pa sc ustavijo rezervni deleži, gre to le iz žepa delavcev samih. Sedanji pomanj-kljaj se da pokriti tudi na ta način, da plačajo podjetniki 10% in delavci 10%. Ce se izvišajo prispevki skupno za 20%, potem je primanjkljaj v petih letih pokrit, zakaj v, letu 1916. so znašali skupni prispevki 271.392 kron in če se zvišajo za skupno 20% da to na leto 54.278 kron in v. petih letih 271.390 kron. Ker pa se je bati, da bi pomanj« kljaj vsled velike fluktuacije le še obstajal, naj se zahteva, da dobijo delavci svoj vplačani denar nazaj po poteku enega leta, kedar izstopijo iz službe ali pa se naj nakaže drugi bratovski skladnici, pri kateri vstopijo kot člani pri kakem rudniku v Avstriji, Prispevek podjetnikov naj se pobira v pokritje pomanjkljaja toliko časa, da je bratovska skladnica sanirana. Kedar je pomanj-kljaj popolnoma pokrit, se ima delavstvu tako svoj kakor tudi podjetniški prispevek popolnoma izplačati. Končno ie bila sprejeta resolucija, ki odločno protestira proti ustavitvi izplačevanja deležev ter se delavstvo izreče, da je v svrho pokritja pripravljeno plačati 10% prispevkov več in končno zahteva, da se mora delavcu, če zapusti rudnik, po poteku čakalne dobe izplačati ves vplačani denar. Po burnem odobravanju izvajanja sodr, Sitteria je sodr. Rin^do si1(Kj zaključil — Socialistični begunci z juga so imeli pretečeno nedeljo v Gradcu zborovanje na katerem so sklenili, da odpošljejo svojemu zastopniku v parlamenti*, poslancu Pittoniju, pozdrav ter se združijo v Gradcu v sekcijo socialističnih beguncev ter se zvesto postaviti na stran graške Stran 2. NAPREJ. delavske stranke. Zborovanje je bilo dobro obiskano ter je pričakovati, da bo temu prvemu posrečenemu shodu sledilo kmalu živahnejše gibanje somišljenikov z juga. Vojna. Dunaj 29. januarja. (Kor. urad ) Uradno se razglaša: Po tridnevni artiljerijski pripravi so prešli danes Italijani k infanterijskemu napadu; vršili so se ljuti boji za Col di Rosso in Monte Val bella. Vztrajnosti in hrabrosti naših čet se imamo zahvaliti, da so imenovane višine kljub premoči sovražnika ostale v naših rokah. Kjer je mestoma vdrl v naše črte, ni zamogel razširiti svojega uspeha. Na ostalih delih fronte so se sovražni napadi izjalovili v našem obrambnem ognju. Ujeli smo dosedaj 10 častnikov in 350 mož. — Šef generalnega štaba. Berlin 29. januarja. Wolffov urad poroča iz glavnega stana: Italijansko bojišče: Na visoki planoti Sedmih občin so se znova vneli ljuti boji. Italijani so z močnimi silami napadli v odseku Asiago do Brente. Ob Monte Sisemolu so se italijanski napadi izjalovili večinoma že v ognju avstro-ogrskih čet. Z Monte Val bella, na katerem so se bili za nekaj časa ugnezdili, smo j.h v protinapadu zopet pregnali. Ravno tako so naši za- vezniki po ljutem boju zavrnili sovražne napade v ozemlju Col del Russo ter med sotesko Fren- ztlla in Brento. Ponovni poizkusi sovražnika, da bi razširil krajevne uspehe z uporabo svoje rezerve, niso imeli uspeha. Ujeli smo 10 častnikov in 350 mož. Oddeiek naših letalcev je vrgel v noči 27. januarja 21.000 kilogramov bomD na Castelfranco, Trevtso in Mestre. Daleč naokolo so bili vidni veliki požari. — Zapadno bojišče: V raznih odsekih fronte artiljerijsk. boji. V Cham-pa^m so se razvili živahni krajevni boji. Na obeh straneh ceste St. Hilaire - St. Souplet so se v jutranjih urah izjalovili slabotni fiancoski napadi. Naše pozicije med Somme Py in Ripontom so bile pod težkim sovražnim ognjem. Zavarovane od topovskega ognja so naskočile francoske čete, a bile so deloma že pred našimi ovirami, deloma v bližinskem boju krvavo odbite. Ujeli srno znatno število Francozov, Živahno letalsko delovanje je dovedlo do številnih zračnih bojev. Sestrelili smo 13 sovražnih letal in 1 privezni balon. London in Sheerness smo z uspehom bombardirali. Francoski letalci nadaljujejo svoje napade na naše lazarete. Zadnje dni so napadli ponovno naše naprave v Labry, vzhodno od Confeansa ob nemški meji. — Na ostalih frontah nič novega. — Ludendorff. Spominska kniiga c. in kr. pešpolka »Cesarjevič« št 17. Naš domači polk namerava izdati veliko spominsko knjigo, v kateri naj bodo ovekovečena vsa junaštva hrabrih Kranicev. Cisti dobiček te knjige je namenjen »vdovskemu, sirotinskemu in invalidskem skladu« pešpolka- V knjigi naj bi bila natančno navedena, kolikor njogoče vsa junaštva pešpolka in posameznikov. Radi tega se naprašajo vsi k polku spadajoči častniki in moštvo, kakor tudi rodbine padlih, pogrešanih invalidov in ujetnikov, da dajo redakciji te knjige n* razpolago ves materijal, ki ga imajo; predvsem dnevnike, posamezne , notice, zanimive vojne poštne karte, poročila o hrabrosti častnikov in moštva, slike odlikovanih, padlih, invalidov, skupinske slike posameznih oddelkov, slike iz fronte, risbe, karikature, nekrologe padlim častnikom, ,vojaške pesmi, spise o dogodkih na fronti, vojaške ša-ljivke in pregovore. Ves na razpolago dani materijal se pošlje pošiljatelju takoj nazaj. Kdor pa hoče vposlane stvari polku podariti, se vse hvaležno sprejme in pride v muzej polka. Vse pošiljatve se naj pošiljajo na poveljstvo nadomestnega bataljona št 17 (redakcija spominske knjige) v Judenburgu, Štajersko. Aprovizacija. U r Peki hi prodajalci kruha se vabijo, da se zglase zanesljivo najkasneje do četrtka dopoldne v mestno posvetovalnico radi navodil, kako se morajo rezati nove izkaznice za kruh in moko. Prodaja kruha ua izkaznice it 2 In 16, V času od 3. februarja do vštetega 2. marca t 1. se bo dobival kruh in sicer: na krušne izkaznice št. 2 pri gosp. Dolinarju Pred Škofijo in na krušne Izkaznice št. 15 pri gosp. Trčku na Bregu. Moka se dobiva na te izkaznice v istih trgovinah kakor dosedaj. Goveje meso na rdeče izkaznice št 501 do konca dobe stranke v sredo, 30. t. m. v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: Od pol 2. do 2. št. 501 do 700, od 2. do pol 3. št. 701 do 900, od pol 3. do 3. št. 901 do konca. 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb l kg, 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg, — Kilogram stane 2 K. Goveje meso za uradniške skupine se razdeli v sredo, 30. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa po tem-le redu: I. skupina od 3. do pol 4. št. 1 do 200, od pol 4. do 4. št. 201 do konca. H. skupina od 4. do pol 5. III. skupina od pol 5. do 5. (n IV. skupina od 5. do pol 6. — 1 oseba dobi četrt kg, 2 osebi pol kg, 3 in 4 osebe tri četrt kg, 5 in 6 oseb 1 kg. 7 in 8 oseb 1 in četrt kg, več oseb 1 in pol kg. Krušne komisije bodo uradovale v četrtek 31. t. m. in v petek, 1. februarja t. 1. vsakokrat od 8. do 1. ure popoldne. Izdajale se bodo v četrtek izkaznice za kruh in moko, v petek izkaznice za sladkor, ter za dodatni sladkor za doječe in noseče matere, ter za otroke, ki še niso nad 5 let stari. Stranke iz onih hiš, za katere gospodarji niso oddali izjave, koliko ima vsaka stranka oseb, ne dobe kart dokler hišni gospodar ne poda zahtevane izjave. Prodaja petroleja za VIL Vlil. in IX. okraj na petrolejske izkaznice za rodbine (št 1.) Na petrolejske izkaznice št. 1. (za rodbine) se bo dobil petrolej v sledečih trgovinah in sicer: a) za VIL okraj v konsumu Spodnja SiŠka in sicer: na št. 1 do 300 dne 31. januarja, št. 300 do 600 dne 1. februarja, št. 600 naprej dne 4 februarja, b) za VIII. okraj v konsumu Zaloška cesta in sicer: na št. 1 do 300 dne 31. januarja, od 300 naprej dne l. februarja, c) za IX. okraj pri gosp. Trdini, Stari trg in sicer: na št. 1 do 300 dne 13 januarja, od št. 300 naprej dne 1. februarja. Na vsako izkaznico se dobi pol litra petroleja, ki stane 28 vinarjev. Ker še ni došel ves petrolej v Ljubljano, dobe ostali okraji petrolej pozneje. Čevlji z lesenimi podplati za posle V četrtek 31. t. m. se bodo oddajali čevlji z lesenimi podplati dotižnim strankam, ki imajo dosedaj na- kazila do št. 270 Druge stranke z višjimi številkami pridejo pozneje na vrsto. Razdeljevanje še bo vršilo na Poljanski cesti štev. 13, prvo nadstropje od 3 do 4 popoldne. Gg. hišni gospodarji se ponovno opozarjajo, da stranke iz onih hiš, za katere hišni gospodarji še niso oddali izjave, katere stranke se nahajajo v hiši in koliko oseb šteje vsaka stranka, sploh ne bodo dobili izkaznic za živila, dokler hišni gospodar ali njega namestnik ne poda zahtevane izjave. Razen tega se bo proti gospodarjem, ki niso podali izjave pri krušni komisiji, uvedlo kazensko postopanje. Po oddani izjavi hišnega gospodarja mora vsaka stranka, kateri je hišni gospodar izročil hišno legitimacijo za priglasitev al iodglasitev kake osebe, prinesti hišnemu gospodarju razen hišne legitimacije še posebno potrdilo mestnega magistrata, iz katerega bo raz.vidno za koliko oseb še dobiva stranka izkaznice za živila. Za pravilno priglasitev oziroma odglasitev stranke bodo v prvi vrsti odgovorni hišni gospodarji. Iz stranke. Priglasite se vsi oni, ki se smatrate za socialnega demokrata, strankinemu tajniku, da vas vpiše v strankino organizacijo. To velja za one kraje, kjer še ni politične organizacije. Napišite na dopisnici: n. pr. Josip Petejan, L ubijana, čas »Naprej“. — Priglašam se v soc. dam. stranko. Natančen podpis in naslov. Politične organizacije naj se priglase: koliko izvodov »Razprav X. str. zbora" bodo kupile. — Dolžnost vsakega zavedenega sodruga bi pač bilo, da si nabavi zapisnik zadnjega strankinega zbora, ki te dni izide pod naslovom »Razprave". Cena bo okrog K 150 za komad. Listnica uredništva. N. I. v T. — Vsak strankini pristaš se mora držati strankinega opravilmka. Strankini davek znaša sedaj 70 vin. na mesec. — Strankin tajnik je sodr. Josip Petejan. — »Delavec". Deloma imate prav. Vendar bi bilo dobro, če se obrnete do kakega advokata, ki Vam bo vse še bolj obrazložil. — N. N. 101. Uredništvo bo prav rado sprejelo, če bodete kaj dobrega ali saj zanitnlii-vega sporočili. — Z. U. v I. — 1.) Ne. 2.) Ne. 3)1. M. je obč. svetnik. 4 ) V. K. je pri vojakih. 5) List hrvatskih sodrugov se imenuje »Pravda", izhaja vsak teden po enkrat v Zagrebu. Zadnje vesti. Stavka v Trstu. T.r st, 29. jan. Kakor smo že včeraj poro-ročali, je stavka v Trstu postala splošna. Vse delo počiva. Tržaškim delavcem so se pridružili delavci iz Milj, kjer delo počiva v vseh arzenalih. Geslo stavke je mir in kruh. Za te postiv late so delavci stopili v stavko, in si izvolili »Delavski svet", ki stavko vodi in disciplinira. Tiskarji so se enoglasno pridružili stavki. »La-voratore" je danes izšel v majhni obliki kot »Glasnik" »Delavskega sveta". Disciphna in red so vzorni mir se ni kalil. Zaupniki ljubljanskih delavskih organizacij so na včerajšnji seji enoglasno sklenili izreči svoje simpatije mednarodno solidarnost stavku-jočim delavcem v Trstu, v boju za porušen mir in svobodo. Stavka v Pulju končana Pulj. Minuli petek sta prišla v Pulj poslanca sodruga Oliva in D o m e s, kakor tudi kovinarski deželni,tajnik iz Trsta, sodr. C h i u s s i, ki so imeli takoj konference z delavskimi zaupniki in z vojaškim poveljstvom. V nedeljo se je vršil velik shod, j-aterem je predsedoval sr dr. Oussi. Poročali so sod.ugi D o m e s nemško, Oliva italijansko. Pirc slovensko in V 1 a i č hrvaško. Vsem govornikom so navzoči burno pritrjevali. Slednjič je bila z veliko večino sprejeta sledeča resolucija: Puljski delavci, zbrani na shodu dne 27. januarja 1918, zavedajoč se vzroka nastale stavke: podano poročilo stavku-jočega odbora, in potrditev lokalne oblasti glede vladnih izjav, ki se. tičejo, toliko zaželenega miru, in izjavo lokijnih vojaških in c vilmk oblasti, ki so pripravljene takoj pričeti pogajanja z dtlav-skim odborom v zadovoljno rešitev vseh ekonomičnih zadev jemljejo na znanje in s denejo, da se vrnejo na delo v ponedeljek 28. t. m. ob-vezajoč se obenem, da se bodo ravnali po d s pozicijah, ki jih bo vbodoče avstrijski prohtariat smatral za potrebne. Vsi delavci so v ponedeljek šli na delo. Poslanca Domes in Oiivia sta ostala v Pulju, da se pogajata z vojaško. oblastjo in upati je, da bodo vse delavske zahteve povoljno rešene, S tem činom je puljski proletarijat poka-: zal še enkrat, svojo disciplino, kakor tudi voljp, da je pripravljen ob vsakem času stopiti v boj ramo ob rami z ostalim, avstrijskim pruleUnjatom, za skupne proletarske interese. Delavske stavke v Nemčiji. — Četrt miljona stavkajočih. Beri i n, 29. januarja. Zastopniki obeh socialističnih frakcij so zaprosili danes državnega tajnika notranjih zadev za razgovor, katerega naj hi se udeležili tudi odposlanci stavkajočih delavcev. Državni tajnik je izjavil, da je pripravljen sprejeti socialistične poslance. Z delavci, ki niso ljudski zastopniki, pa da ne more razpravljati o vprašanjih splošne politične vsebine, ker take vrste razgovori spadajo pred forum državnega zbora. Nameravani razgovor je moral vsled tega izostati. Delavski svet v Berlinu. Berlin ,29. januarja. Stavka v posameznih obratih v Berlinu se je danes znatno razširila. Gibanje se je razširilo (tudi na Spandau, kjer je pričelo stavkati delavstvo neke državne delavnice, skoraj 4000 oseb. Število stavkajočih dosega baje -250.000 do 300.000 oseb. Iz raznih krajev države so dospele vesti o stavkah, tako n. pr. iz Essena in Niimberga, V Darn-zigu stavka v cesarski ladjedelnici okodo 4000 mož. V vseli os talili oboroževalnih obratih se dela naprej. V Kielu stavkajo delavci vseh ladjedelnic, tudi cesarske. Število stavkajočih znaša 40.000. V Hamburgu so delavci ladjedelnice »Vulkan« vstopili v stavko. Glavna komisija nemških plavžev je imela danes opoldne sejo, v 'katere je bila sklenjena nevtraiiteta plavžev. Stavko vodi v Berlinu odbor, obstoječ iz dsetih delavcev in ene delavke. V tem odboru sodeluje 6 socialno demopratičnih poslancev (Scheidemann, Eberl, Brauim, Haase, Le-debour in Dittmann.) Na zunaj se stavka skoraj ne pozna; cestna železnica vozi slej ko prej. Berlin, 29. januarja. »Tagiiche Rundschau« poroča: Sinoči se je zglasilo pri nas vodstvo stavke, ki se imenuje delavski svet. Dopis opisuje položaj taiko-Je:. Stavka berlinskih delavcev za takojšen demokratičen mir je že prvi dan zadoblla velik obseg. Soglasno se je izvolil odbor, kateremu pripada tudi ena ženska. Ta odbor naj vodi novo gibanje, ki dobiva vedno več pristašev. Razpoloženje delavcev je mirno, a trdno in odločno. V severnem delu Berlina in v Moabitu poteka stavka brez posebnih dogodkov. Dve zborovanji je policija prepovedala. Zahteve stavkajočih so naslednje: Skorajšen mir brez aneksij in odškodnin na podlagi sa-moodločevanja narodov, pritegnitev delavcev vseh držav k mirovnim pogajanjem, demokratizacija vseh državnih naprav v Nemčiji z uvedbo splošne enake volilne pravice za moške in ženske, ki so stari 20 let, v prvi vrsti za pruski deželni zbor. Kakor poroča »Vorwarts« sta obe frakciji socialnih demokratov pripravljeni sodelovati pri stavki. Dtnes se ne vpraša več, ali je stavka dobra ali slaba, danes je tu. Sedaj angleški in francoski delavci lahko pokažejo, je-li ravno tako resno mislijo na mir kakor nemški. Ne samo vlada, ampak tudi najširša javnost se poživlja, naj se nikar ne da premotiti o bistvu tega gibanja. Berlin 29. januarja. »Vorw3rts“ poroča: V vrstah delavcev je zopet nastala stavka, ne da bi se bilo od katere koli strani zanjo agitiralo. Včeraj je bilo v domu strokovnih organizacij zborovanje. Sprejeta je bila naslednja resolucija: »Ker je uspeh mogoč le po brezpogojni solidarnosti, obljubljamo, da bomo vsako postopanje proti voditeljem, zastopnikom in pooblaščencem z vso močjo odbili. Nujno pa poživljamo tudi nemški proletariat kakor tudi proletariat ostalih vojujočih se držav, da tako kakor so to storili naši tovariši v Avstro-Ogrski tudi mi stopimo v stavko najširših mas. Kajti šele skupni mednarodni razredni boj nam končne veljavno prinese mir, svobodo in kruh". Do snočnega večera se je naštelo v Berlinu okroglo četrt miljona stavkajočih Računa se s tem, da pristopi tudi od nočnih š ht okroglo 50 000 delavcev, tako da znaša skupno število stavkajočih okroglo 300.000. Stavka obsega skoraj vse obrate oboroževalne industrije, pa tudi druge branše. Zborovanje železničarjev je bilo v zadnjem trenutku prepovedano. Iz raznih krajev Nemčije prihajajo poročila o stavki. Razno. * Najmlajši ogrski minis er. Najmlajši član rekonstruranega Wekerlejevega ministrstva za ljudsko prehrano princ Ludovik Windischgraetz. Star je še le 35. let. Dobil je težavno nalogo, da spravi v red zamotane aprovizačne zadeve. Princ W ndischgraetz je bil prej vojak ter je proti Romunom ustanovil štrafunski zbor »Tigri*, kateremu je bil poveljnik. Bavil se je baje tudi z velikim zanimanjem za gospodarske zadeve. A je-li bo kos svoji težki nalogi kot minister za ljudsko prehrano, to je še veliko vprašanje.. * Sled v snegu. »Pravo Lidu« piše: Na potu do neke vasi v praški okolici so se razločno v snegu poznale sleda bosonožca. Razločno se je videlo, da noga z ničemur ni bila zavarovana proti nnrazu. Človek je sredi meseca januarja hodil po debeli snežni odeji v vihairju 'in mrazu : pc! ure daleč je bilo videti sled. Ta sled bosonožca v snegu je priča in tožitelj: priča grozne bede, kateri so 'tudi najcenejši leseni čevlji predragi, saj vendar veljajo dvakrat ali trikrat toliko kakor usnjati čevlji v mirnem času: tožitelj onih, kateri imajo na vesti, da je moglo tako daleč priti. Gotovo jih je še mnogo, ki sede doma v mrzli sobi in ne /morejo ven, ker so tudi bosi, večinama otroci. Mnogo je takih, ki nosijo strgane čevlje, v katere uhaja voda m blato. Opazili smo to tudi pri uslužbencih c. kr. državnih železnic. Kje ostaja v tem oziru poštena razdelitev zailog? Kje je blago, -dostopno ubožntm slojem? Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk »Učiteljske tiskarne" v Liubljani. iDGE: :E3 v Zagorju ob S. r«s> zadr. i om. por. Zadruga le najboljSe aproviza« cljsho mesto, ki preskrbljuje z vsemi potrebščinami svoje nape po n* najugodnejših cenah.