Po slavju slavonskih, primorskih in prekomorskih, dalmatinskih in vojvodinskih brigad, je proslavljalo v nedeljo ljudstvo Moslavine, Hrvatske-ga Zagorja in dela Slavonije 10. obletnico ustanovitve X. zagrebškega korpusa. Kot v Slavonski Brod, na Okroglico, v Split in Rumo, je prišel predsednik republike tudi v Bjelovar, kjer ga je sprejela 200.000 glava množica, kateri je spregovoril o vprašanjih, ki posebej zanimajo naše delovne ljudi 6edaj, ko se pripravljamo na jesenske volitve.
Od minulih volitev do danes, je dejal predsednik republike, smo storili ogromen skok na političnem, gospodarskem in drugih področjih. Izvedli smo decentralizacijo, da bi oblast približali ljudstvu in da bi pri tej oblasti sodelovale čim širše množice. Krona naše dosedanje demokratizacije pa je prav novj način volitev in novi sistem, ki bo dobil dokončno podobo v ljudski skupščini z zveznim in zborom proizvajalcev.
Zbori proizvajalcev imajo po Titovih besedah ne le gospodarski, marveč tudi politični pomen, ker preko njih naše delovno ljudstvo najpopolneje sodeluje z ostalimi predstavniki pri določanju usode svoje države v političnem in vsakem drugem oziru. Zbori proizvajalcev imajo nalogo skrbeti ne le za napredek in izpopolnjevanje proizvodnje, za razdelitev dobrin itd. marveč tudi, da čuvajo celovitost družbene skupnosti v sistemu decentralizacije in najširše demokracije v gospodarstvu, da ne nastopajo anomalije in se ne razvija partikularizem.
S tem v zvezi je posvetil Tito nekaj misli, liku novih poslancev. To morajo bili ljudje, katerim ljudstvo popolnoma zaupa, ljudje, ki so sposobni, ker se bodo morali posvetiti sedaj samo poklicu ljudskega poslanca, ki bo moral biti čim več med ljudstvom, prenašati v skupščino težnje in potrebe okraja in kraja, kjer je bil izvoljen, da bi skupščina lahko izdajala realne sklepe na temelju poročil ljudskih poslancev. Seveda pa s tem ni rečeno, da bodo mojli bodoči poslanci gledati le koristi svojih krajevnih skupnosti in pozabiti na socialistično skupnost kot celoto. Bodoči poslanci morajo biti prežeti s socialističnim duhom, kajti kdor koli bi se vtihotapil v naš novi sistem, bi pomenil tvor na zdravem telesu. Naše delovno ljudstvo pa ne bo dovolilo, da bi kdor koli rovaril proti tistemu, kar je ono ustvarjalo in ustvarja dalje.
V zadnjem času, ko se naše družbeno življenje vse bolj sprošča, so ostanki preteklosti, ostanki starega, ki so bili doslej »manjši od makovega zrna«, začeli dvigati glave in misliti, da je prišel zdaj njihov čas. Pojavljajo se z vsemi svojimi starimi nazori in težnjami ter so začeli zastrupljati svojo okolico. »Opozoril hi, je dejal Tito, da se ljudje ne dajo od njih prevariti. Naša skupnost je zdrav enoten organizem. Naša revolucija pomeni uničenje tistega, kar je bilo staro in nazadnjaško. To je velika operacija, ki sicer ni breg bolečin, toda iz tega je nastal zdrav organizem. Kaj je treba storiti, če se pojavljajo taki tvori na zdravem organizmu? Odstraniti jih je treba. Ko zdravnik operira bolnika, mu ne dovoli takoj vstati, marveč mu ukaže, koliko časa mora počivati, koliko počasi hoditi, koliko hitreje — dokler ne ozdravi. Če pa je potrebna ponovna operacija pa veste, da je veliko bolj boleča. Tega nihče ne bi želel, a najmanj jaz, da bi morali spet operirati. Bolje bi bilo, če bi se ti ljudje pomirili s tem, kar je.«
Naša demokracija ni nekaj trhlega. »Ona je zdrava, a zdrava socialistična demokracija ne dovoljuje okužb. Proti takšnim pojavom se lahko borimo z demokratičnimi metodami. ... Mi smo približali oblast najširšim ljudskim množicam in ta oblast mora biti v rokah zdravih ljudi, tistih, ki se strinjajo s sistemom, ki ga danes imamo... To je sistem, ki ustvarja iz majhne države neverjetno silo v vseh ozirih Razumljivo je, da mora ljudstvo samo izganjati take elemente iz svoje srede in ne sme dovoliti, da bi ga zastrupljali. Oni napačno razlagajo stvari
in pravijo, da je naša demokracija posledica pritiska z Zahoda. To ni res. To smo nameravali storiti tudi poprej. In kolikor bodo ti ljudje manj zastrupljali našo sredo, toliko hitreje in laže bomo izpopolnjevali naš družbeni red v demokratičnem smislu. Kolikor jo bodo bolj zastrupljali, toliko bo ta razvoj počasnejši, mi pa bomo vendarle storili vse, da bi jim ne dovolili, da bi nas pri tem ovirali. Prevzgojiti jih ne moremo. Tega namena tudi nimamo, toda eno jim sporočam: Nikar se ničesar več ne nadejajte. Verjemite mi, kot me vidite tukaj, da svojih smotrov ne bodo dosegli. Mi smo tu, in bomo tu ostali.«
»Prav ti činitelji so začeli govoriti in govoričiti: »Tito je razpustil Partijo.« Prej bo prišla kamela skozi šivankino uho, predno bom jaz to storil ali dovolil, da bi to storili. To morajo vedeti. Mi smo izvršili reorganizacijo in spremenili ime Partije in jo tako prilagodili novim pogojem. Tudi bistvo smo spremenili, kajti ni toliko komunistov, da bi morali biti vsi voditelji in poveljevati, da bi sploh poveljevali: Komunist ne sme komandirati. Nam se je posrečilo im. se nam bo še bolj, da bomo iz komunistov napravili najboljše graditelje našega družbenega sistema, najboljše učitelje širokih ljudskih množic. To je njihova vloga, mi smo iz njih ustvarili (to so že zdaj!) pa tudi v bodoče bomo iz komunistov ustvarjali najboljše čuvarje tega, kar imamo, vsega tistega, kar bomo še ustvarili, ne glede na vse poskuse, da bi nas ovirali, naj bi prišli s katere koli strani od znotraj ali od zunaj. Evo, v tem je vloga komunistov«
Ob koncu je spregovoril Uto še o volitvi žena v predstavniška telesa, posebno še v zvezi z glasovi, ki se širijo, češ: »Pa zakaj bi bila ona poslanec, saj je ženska?« »Toda tudi pri drugih narodih, ki celo nimajo socialističnega sistema (vzemimo Indijo), imajo mnogo žena na najodgovornejših meštih ne samo v državi, marveč tudi v mednarodni areni. Mar so naše žene manjvredne in manj sposobne, da bi se ukvarjale $ temi posli?« »Naše žene moramo vzgojiti, jih sprejemati v ljudsko skupščino in v razne odbore. Seveda nisem za to, da žena, ki nima nobenih pogojev, samo zato, ker je ženska, pride v skupščino ali odbor. Ni treba, da je tam prav tako kot ni treba, da je tam vsak moški. Mi moramo jemati čedalje več sposobnih ljudi, omogočiti pa je treba vzgojo tudi ženk Niti moški, niti žena se ne moreta v eni ali dveh letih usposobiti za upravljanje vsake funkcije. Toda v vsem življenju je to možno. Naša praksa je pokazala, pokazati pa mora tudi v bodoče, da so naše žene izredno lepo in koristno opravljale svoje funkcije, na katere so bile postavljene. Potemtakem je treba tudi na teh volitvah žene kandidirati, kjer koli je to možno.« »Žene same Pa morate biti vztrajnejše in ne dovolite, da bi vam vaši tovariši, očetje, možje ali bratje rekli: »Kaj boš tam, saj si ženska!« »Res je, da je žena predvsem mati. Toda prav zato, ker največ žrtvuje, ko vzgaja nov naraščaj, ima tem več pravice, da kot mati pove svojo besedo skupnosti, kakršna je naša — socialistični skupnosti.«
200.000	prebivalcev Moslavine, Hrvatskega Zagorja, Slavonije in Zagreba je pozorno sledilo Titovim besedam in jih navdušeno pozdravilo.
Namestitev novega veleposlanika FLRJ v Mehiki
Beograd, 5. okt. (Tanjug). Vlada republike Kube je dala agrément za novega jugoslovanskega poslanika v Kubi. Jugoslavijo bo na Kubi zastopal Ljubo Ilič, novo imenovani veleposlanik FLRJ v Mehiki, čigar sedež bo v Mexico Ci" tyju.
Naši zastopniki na kongresu mednarodne turistične zveze
Ljubljana, 5. okt. Predsednik Turistične zveze Jugoslavije dr. Marijan Brecelj je odpoto. val danes v Lizbono, kjer se bo udeležil kongresa mednarodne turistične zvezg
F Mariboru se je macelo zasedanje stalne konference mest
Z NEDELJSKE PROSLAVE OB DESETLETNICI I ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA V KOČEVJU. V isti dvorani kakor pred epitimi leti so se zbrali na slavnostni seji izvršnega sveta LR Slovenije predstavniki slovenskega na-rda pod istim geslom »Narod si bo pisal sodbo sam«. Napis J« šestar Izpred desetih let in se na njem poznajo še sledovi belogardističnih. Izstrelkov. — Na zg oroji sliki pogled na .oder med slavnostnim govorom nredsednika izvršnega sveta LRS Mihe Marinka, na spodnji sliki od desne na levo: Ferdo Kozak. Nikola Vujasinovlč. Zlatan Sremac. Vleko Kistulovič. Franc Leskošek, Edvard Kardelj, dr. Ivan Ribar s soprogo.
Maribor, 5. oktobra. V veliki unionski dvorani v Mariboru se je danes zbralo okoli 300 delegatov iz vseh republik na redni konferenci mest, k. bo 5., 6. in
7.	oktobra. Kot gostje so bili med drugimi navzoči tov. Miha Marinko, Edvard Kardelj, Vladimir Dedijer in dr. Jože Potrč.
Konferenco je začel predsednik MLO Beograda tov. Djurica Jojkič, v imenu MLO Maribora pa je pozdravil udeleženca konference Miloš Ledinek, ki je poudaril, da je bil Maribor med t.stimi mesti, ki so s posebnim zadovoljstvom sprejela sklep o ustanovitvi Stalne konference mest in mestnih občin, ker vidi v tej demokratični ustanov-; eno organizacijo, ki bo pomagala k njegovemu hitrejšemu razvoju. V - svojem govoru je omenil tudi velike napore delovnih ljudi Maribora pri premagovanju posledic komunalne zaostalosti mesta in pozdravil krepitev zdravih revolucionarnih sil delavskega razreda v teh naporih. »Mesta z močnim proletarskim jedromu — je zaključil svoj govor tovariš Ledinek — »¡majo v razvoju organov družbenega upravljanja in samoupravljanja to zgodovinsko odgovornost, da morajo bits šola v razvijanju teh organov in oblik njihovega dela, ker imajo prednosti v objektivnem faktorju.«
Kot prva točka delovnega programa konference je bil referat predsednika Stalne konference mest Djurjce Jojkiča o samoupravljanju mest in mestnih občin. Tov. Jojkič je poudaril prednost nove organizacije ljudskih odborov mest in mestnih občin po ukinitvi izvršnih odborov, po izvolitvi svetov in zborov proizvajalcev. Ž delom svetov kot politično-upravnih organov ljud-
SPOMENICA JUGOSLOVANSKE VLADE ANGLO AMERIŠKI VOJAŠKI UPRAVI V TRSTU
Le gospodarsko sodelovanje
z Jugoslavijo bi vrnilo f rstn njegov mednarodni pomen
TRST, 5. okt. (Tanjug). Jugoslovanska vlada je predlagala Zavezniški vojaški upravi v Trstu, naj bi se še ta mesec začela pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in angloameriško cono STO. Danes dopoldne je vodja jugoslovanske delegacije v Trstu pooblaščeni minister Jože Zemljak izročil spomenico poveljniku ZVU generalu Wintertonu. Po jugoslovanskem predlogu naj bi poleg trgovinske pogodbe sklenili tudi pogodbo o plačilu in druge potrebne aranžmaje, da se ustvari podlaga za širše gospodarsko sodelovanje med FLRJ in angloameriško cono STO. V spomenici predlaga jugoslovanska vlada, da bi taka_ pogodba lahko zajela letno zamenjavo okrog 12 milijard lir, od katere vsote bi bila polovica izvoz iz cone A, polovica pa jugoslovanski uvoz v to cono.
»Resnični gospodarski interesi Jugoslavije in angloameričke cone STO zahtevajo, da se hitro odstranijo vse omejitve, ki ovirajo normalni razvoj trgovine«, je rečeno v spomenici. »Samo svobodna trgovina, ki je ne bodo ovirale omejitve, lahko nstreza ekonomskim interesom obeh strani in vrne tržaškemu tržišču njegov mednarodni značaj«.
Jugoslovanska spomenica poudarja, da sta podsekretar v državnem sekretariatu za zunanje zadeve dr. Aleš Bebler in svetnik v državnem sekretariatu za zunanje zadeve dr. Stanislav Kopčok, ko sta bila na velesejmu v Trstu, obiskala poveljnika ZVU generala Win ter tona in mu naslikala težave in probleme v gospodarskih stikih med FLRJ in angloameriško cono STO.
»Gospodarski stiki med FLRJ in angloameriško cono STO«, je rečeno v spomenici, »vzbujajo čedalje večjo zaskrbljenost. Gospodarske in finančne pogodbe, sklenjene med ZVU in Italijo leta 1948, so dale Italiji izredno privilegiran položaj v angloamerički coni, — trgovino med FLRJ in angloameriško cono pa z umetnimi in upravnimi ukrepi znižujejo na stopnjo, ki nikakor ne ustreza dejanskim potrebam obeh gospodarstev.«
Spomenica dalje navaja, da je Jugoslavija do sedaj izvažala gradbeni les, les za kurjavo, izdelke iz lesa, razni gradbeni material, kovine, živila in meso, živino, kar vse so bili za angloameriško cono važni predmeti. Toda čeprav bi mogla Jugoslavija zalagati tržaško tržišče z znatnimi količinami teh izdelkov in je tržaško tržišče zahtevalo znatno večje količjne, je bila trgovina z uprav-
nimi ukrepi znižana na mesečno povprečje 50 do 60 milijonov lir. Spomenica zlasti poudarja, da ZVU v gospodarskem letu 1952-53 ni hotela izdati dovoljenja za blago, čigar vrednost znaša več kot 2 milijardi lir. Takšno oviranje trgovine med FLRJ in angloameriško cono, je rečeno v spomenici, povzroča neposredno škodo gospodarstvu cime, ker Jugoslavija na ta načm nima možnosti, da bi v večji meri sodelovala kot kupec izdelkov tržaške industrije.
pregle
nje trgovine z angloameriško co-
no in z obžalovanjem ugotovila, da je prav dejs:vo, kar med FLRJ in angloameriško cono ne obstoja trgovinski in plačilni sporazum, vzrok za sedanji položaj. Ta trgovina že več let ni izraz normalnih gospodarskih potreb, ker je drastično okrnjena z raznimi krivičnimi in diskriminatorskimi ukrepi, ki jih je vsilila Zavezniška vojaška uprava iz popolnoma političnih razlogov.
»V želji za politično in gospodarsko sodelovanje na enakopravni podlagi z vsemi miroljubnimi narodi«, je rečeno v spomenici, »je vlada FLRJ zelo zainteresirana za razvoj trgovine z angloameriško cono STO do najbolj širokih meja. Zato želi, da bj se čimprej odstranili vsi činitelji, ki danes ovirajo gospodarske stike z angloameriško cono, in ustvarijo pogoji, ob katerih bodo dobili ti stiki neogibno stabilnost in možnost za prospeh«.
Spomenica dalje navaja, da bi mogla Jugoslavija to leto Izvažati v angloameriško cono gradbeni les in lesne izdelke, hrano, alkoholne pijače in tobak, usnje ¡n
usnjene izdelke, kemikalije, rude in kovine, razne elektrotehnične izdelke, gradbeni material, premog in drugo. Uvažati pa bi mogla iz angloameričke cone ladijske motorje, stroje in rezervne dele, elektrotehnične izdelke, izdelke topil-niške industrije, surova zemeljska olja, tekstilno blago, avtomobilske motorje ¡n rezervne dele, kemikalije, hrano, koks, ribiški pribor, športne potrebščine in drugo.
Na tako široki podlagi zasnovana trgovina, je rečeno na koncu spomenice, bi med pogajanji prav gotovo privedla do možnosti za stvarne sporazume na polju tehničnega in proizvodnega sodelovanja med jugoslovansko in tržaško industrijo, za kar je med poslovnimi krogi Jugoslavije in angloameričke cone zelo veliko zanimanje.
Protest vodje jugoslovanske delegacije v Trstu proti okrnitvi slovenskih šol
Trst, 5. okt. (Tanjug): Vodja jugoslovanske delegacije v Tir. stat, pooblaščeni minister Jože Zemljak, je 'izjavil tones poveljniku ZVU generalu Winter, tonu, da je jugoslovanska dele. gacija prisiljena ponovno opozoriti ZVU na probleme slovenskega šolstva v angloamerički coni STO.
Minister Zemljak je dal izja. v0 na sestanku, na katerem je generalu Wintertonu izročil tu. di spomenico jugoslovanske vlade o gospodarskih odnosih med Jugoslavijo in angloameriško cono. Protestiral je proti zmanjšanju števila razredov v slovenskih šolah cone in zniža, nju števila učiteljev v teh šo-
lah. Hkrati je poudaril, da bi morali že enkrat v celoti razpravljati o problemih sloven-, skega šolstva, mu dati samo. stojno šolsko upravo ter posvetiti pozornost, kot jo zasluži. Jože Zemljak je zahteval od ZVU, da ponovno prouč; vpra. sanje vrtcev za slovenske otroke v Ulici sv. Frančiška in Do. nadoni in da svojemu oddelku za prosveto navodila vsaj v smislu uradne obljube polkovnika Marshalla, ki je bil pred tordonskim sporazumom načel, nik oddelka. I.e.ta je svojca? obljubi zastopnikom s’nvenske-ga prebivalstva, da bodo odprli en vrtec in da so v la nomea že določena potrebna sredstva.
Izzivanj’a na madžarski meji
Eeograd, 5. okt. (Tanjug). V bližini Donjega Miholjca, okrog 5 km severovzhodno od vasi Podravski Podgajci, so prišli
4.	oktobra v bližino jugoslovanske meje 4 madžarski civilisti in začeli streljati na rajonskega stražarja Zivka Sre. dojeviča, ki je bil 50 m globoko na - jugoslovanskem ozemlju. Večina izstrelkov je švignila tik mimo njega. Jugoslovanski graničar je v samoobrambi streljal nazaj.
Opatija bo postala klimatsko zdravilišče Opatija, 5. oktobra. Opatija bo v kratkem postala klimatsko zdravilišče. Hotel »Belvedere«, ki ima 220 postelj, bo že do začetka zime preurejen za klimatsko zdravljenje. Stvar finansirajo ljudski odbori Opatije, Reke in Lovrana. Nabavili bodo naj-medern-iše inhalatorje za zdravljenje dihalnih organov.
Opatija je bila od nekdaj znana po svetu kot klimatsko zdravi! šče. Italijani pa so jo pre. usmerili izključno za turizem Da j’ ODaUja izr dr.o orjmerna za klimatsko zdravljenje, so uao tov li na Intornierà posvetovanju naši strpkovniakj. Ma-ia meseca bo v Opatiji tudi svetovni kon gres ba'neoiogov za katerega je doslej nrijavlieiiih že Msož strokovnjakov .z raznih držav.
skih odborov, z vse bolj živim delom zborov' volivcev, z ojačeno vlogo množičnih in družbenih organizacij so se okrepile oblike neposredne demokracije in ne. posreden vpliv državljanov na delo ljudskih odborov in njego, vih organov. Seveda so ti rezultati, če jih gledamo s stališča vloge, ki jo komunalna skupnost sedaj dobiva v celotnem družbe« nem življenju in ki se bo v bo. doče še okrepila, samo začetni uspehi globljega in širšega pro. cesa razvoja samoupravljanja lokalnih skupnosti. Zato je posebno važno za vse naše delo v smeri razvijanja komune, da pospešimo razvijanje vseh oblik samoupravljanja. Z novimi gospodarskimi uredbami se ust var. ja osnova za resnično materialno porajanje bodoče komune.
Nato je tov. Jojkič govoril o nekaterih pomanjkljivostih v delu ljudskih odborov in opozoril predvsem na to, da ljudski odborniki niso vselej reševali svojih problemov ob sodelovanju najširših krogov volivcev. Tudi Iniciativa za reševanje posameznih večjih problemov je doslej prišla prvenstveno od organov oblasti, 0d svetov, a ne iz široke aktivnosti organizacij in ¿borov volivcev. Prav tako so odborni-ške komisije v sistemu funkcioniranja ljudskih odborov slabo napredovale v delu in bo potrebno razviti delo teh komisij do take stopnje, da bodo središča živahnih razprav, da ne bodo služile samo za obravnavo predlogov, katere jim dajejo sveti, temveč bodo spremljale in proučevale delo organov ljudskih odborov in dajale predloge za izboljšanje dela. Kot največjo slabost v razvoju naše samouprave pa je tovarjš Jojkič označil zapostavljanje družbenega upravljanja v nekaterih družbenih področjih, v zdravstvu, prosveti in stanovanjski politiki. Zato bo potrebno razviti široko razpravo, da se najdejo najprimernejše oblike za razvoj samoupravljanja na teh področjih.
Kot posebno važno vprašanje, o katerem bo konferenca še razpravljala v nadaljevanju svoje, ga zasedanja, je tov. Jojkič nakazal odnos mestne občine do okraja in narobe. Očitno je namreč, da razvoj mestnih občin v sestavu okraja In narobe ni vsklajen v dosedanjem reguliranju medsebojnih odnosov to položaju mestne občine in okraja-
V ragpravi po referatu so delegati posvetili največ časa nerazčiščenemu vprašanju odnosa med mestnimi občinami in okraji. V tej razpravi so izrazili precej enotno stališče delegati iz Kopra, Bitolja, Kotora, Subotice in drugih mest ki so predlagali, da se novi Ljudski skupščini predlaga sprememba zakona o ljudskih odborih v toliko, da bi mestne občine, ki so sposobne samostojno upravljati gospodarstvo svojega področja, imele svoje zbore proizvajalcev. Doslej so mestne občine pristojne le za upravljanje z lokalnim gospodarstvom, čeprav so v pogledu sprejemanja družbenih sklepov pristojne za odločanje v celotnem merilu občine. Delegat iz Bitolja je predlagal, naj bi ljudski odbori četudi omejeni v pogledu svoje pristojnosti na lokalno gospodarstvo imeli rbore proizvajalcev, v katerih bi bili predstavniki lokalnih organizacij, a za vse gospodarske organizacije odločajo merodajno predstavniki teh organizacij. Ne bi torej smelo priti do tega, da za eno gospodarsko organizacijo odloča zbor proizvajalcev okraja, a za druge, čeprav so lokal, nega značaja, pa odloča mestni odbor občine brez zbora proizvajalcev. Razen tega so zastopniki lokalnih gospodarskih pod. jetij Zastopani v zboru proizvajalcev okraja in odločajo o vseh gospodarskih organizacijah, katere predstavljajo.
Take in podobne tehtne utemeljitve so dali še drugi govorniki. Razprava se bo nadaljevala jutri in se pričakuje, da bo predlog delegata iz Kopra o spremembi zakona o ljudskih odborih glede na zahtevo, da se volijo sveti proizvajalcev v mestato občinah, konferenca sprejela kot sklep.
Konferenca bo razpravljala se. j preskrbi večjih mest, industrijskih središč to mestnih pasivnih krajev s prehrano. Predsedstvo daine konference mest bo po. dalo p- drobno poročilo o dose« danjem delu.	J. P. t
Titove besede v Bjelovaru
LETO XIV., ŠTEV. 236
SLOVENSKI
Izdaja £asoptsno-zaloZn«*k» pdieijc ’»¿DL .iNas liska , Direktor: Bodi Janhaba / Odgovorni urednik: Sergej Vošnjak / Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« / Uredništvo: Ljubljana, Tomšičova ulica 5, telefon 23-522 do 23>»Ž6 > Uprava: Ljubljana, Čopova tütca SO«UL, telefon 2Ì-573 m 22-621 / Oglasni oddelek: Ljubljana. Kardeljeva olica 6. telefon 21-896, za ljubljanske naročnike 20-463. za zunanje 2--832 / Poštni predal 29 / Tekoči raron îMarmin* banke 601-»T« Г5 Mesečna naročnina 200 dia
loffia
Cen«
Mesta morajo biti šola samoupravljanja
III. kongres Zveze novinarjev Jugoslavije
Potrebna je izpremembj, žakona o tisku — Tesnejše sodelovanje 'z novinarji Grčije in Turčije
Beograd, 5. okt. Vce^-gj se je rscei v Beogradu ¿Ú. koagres Zveze novinarjeva Jugoslavije. Med druginu ‘so bili na. zoci
poápredse	zveznega izvrš-
nega sveta Milovan Djilas, delegati novinarskega društva jugôslovainsike cone STO in za-VtC'ipnik društva novinarjev Gr-fcje g. Nikola Demattss.
Glavini reterat je imel Dušan Bla.gojevič, predsednik zveze, f-oudarii jz, da je večina jugo-siovamskin novinarjev pravilno razumela bistvo demokratičnega razvoja pri nas in vlogo, ter nalogo t,ska. Nato je dejal, da je delo novinarjev zelo pomembno za odpravljanje ostankov birokratske sivine na straneh naših časopisov. Prizadevanje novinarjev najti pravilen odnos do bralcev, ki imajo zelo raatične zahteve, je v splošnem zadovoljivo. Omenil je nevarnost specifično novinarske malomeščanske demagogije, poudarjajoč. da se ta nič preveč ne razlikuje od druge demagogi \ejd AofueuiMvori uijjsneAos gije, ki si prizadeva najti svoj izraz ^ novinarsko-biro-kra tirnem, iuhopannem in neživljenjskem traziramju na tako imenot^anem visokem nivoju.
Po 'reieratu Dušama Blagoje-vi^a so poročali zastopniki republiških novinarskih duštev. V /svojih poročilih so poudarili, da je potrebno intenzivirati ideološko vzgojo novinarskega kadra.
Med delom kongresa je bil prečitam pozdrav, ki mu ga je po pooblastilu grških novinarjev poslal svetnik za tisk pri grškem poslaništvu v Beogradu g. Demattas.
Zvečer so imeli delegati III. kongresa tovariški sestanek v klubu Srbske akademije znanosti. Sestanku so prisostvovali podpredsednik zveznega izvršnega sveta Milovan Djilas, član zveznega izvršnega sveta Sava Kosanovič jn načelnik generalnega štaba JLA generalpolkovnik Peko Dapčevič ter predstavniki inozemskih listov in agencij v Beogradu.
Danes je bilo na kongresu podamo poročilo o delu upravnega odbora. Kongres je ugotovil, da je bila dejavnost sindikalnih podružnic novinarjev glede nekaterih problemov nji-
Proslava devetletnice osvoboditve Trebinja
Trebinje, 5. okt. Ob navzočnosti preživelih borcev p¡ ostavljene 29. hercegovske divizije, pripadnikov predvojaške vzgoje in prebivalstva je bila včeraj zjutraj improvizirana osvoboditev Trebinja. S tem se je začela veličastna proslava 9-letn ce osvoboditve tega hercegovskega mesta. Velikemu ljudskemu zborovanju je prisostvovalo okrog 15.000 ljudi, med njimi predsednik izvršne" ga sveta Bosne in Hercegovine Dju-ro Рисаг-Stari, predsednik iz" vršnega sveta Črne gore Blaio Jovanovič in člani izvršnega sveta Bosne in Hercegovine U gl je sa Danilovič in Vlado Segrt.
V svoiem govoru je D juro Pu" car poudaril uspehe, ki jih je dosegla LR Bosna in Hercegovina v graditvi industrije, v kareri ustvarja danes že 48.9 °1" skupne" ga narodnega dohodka v tej republiki. Poudaril ¡e, da bomo le" tos premagali mnoge tež* ve »ni da bomo spričo tega v bližnji pri hodnjosti lahko dali več sredstev za kmetijstvo, zdravstvo, šolstvo in prosveto.
Nato je govoril Blažo Jovano" vič. Ob koncu slovesnosti je predsednik ljudskega odbora Jovo Grekovac odkril spomenik padlim borcem in žrtvam fašizma iz tega kraja.
VOLILNI IMENIK je osnova tvoje volilne
hovega članstva premalo živahna. Novi upravmi odbor, ki bo izvoljen, naj dokonča zajeto delo za ureditev nekaterih vprašanj, kakor so trajanje delovnega staŽ3 za novinarje in ureditev pokojnin, revizija članstva, vprašanje brezposelnih novinarjev itd.
V	poročilu o stikih naših novinarjev z inozemskimi novinarskimi organizacijami, je bilo poudarjeno, da so bile te zveze zelo živahne. Na povabilo Zveze novinarjev Jugoslavije je obiskalo našo državo kakih sto tujih novinarjev, prav toiiko naših pa je potovalo v tujino. Nova Uiprava bo okrepila m utrdila zamenjavo in stike z zastopniki naprednih delavskih socialističnih strank v tujini.
V	diskusiji o referatu predsednika upravnega odbora Zveze novinarjev Jugoslavije so navzoči delegati poudarili, da je treba predlagati spremembo zakona o tisku in nekaterih določb kazenskega zakona, ki ovirajo novinarje pri njihovem delu. Nekateri členi teh zako, nov so v nasprotju z razvojem demokratičnosti v naši družbi. Zlasti je treba natančno določiti, kaj je kleveta jn kaj objektivna kritika, kakor tudi v kakšnih primerih morajo ured-
ništva objavljati popravke. Nova uprava naj izdela predlog za sprememoo omenjenih zakonskih predpisov.
Diskutanti so navedli kot objektivno oviro za novinarsko delo tudi nerazumevanje nekaterih vodilnih ljudi iz državne uprave za delo naših novinarjev jn vlogo tiska, ki se kaže zlasti v tem, da odklanjajo informacije novinarjem. Zlasti so delegati grajali ' pojav komercializacije nekaterih novinarskih ustanov in uredništev, pri čemer gredo nekatera uredništva tako daleč, da objavljajo komercialne članke, ki hvalijo delo tudi takih podjetij, ki tega sploh ne zaslužijo.
Zlasti ostro je kongres obsodil pojav monopolizma v nabiranju vesti in obvestil. Delegati so bili mnenja, da noben časopis, ne glede na naklado in mesto, kjer izhaja, ne more monopolizirati vira informacij, pač pa morajo biti vsa pojasnila in obvestila na razpolago vsem časopisom v državi. Zastopniki lokalnih listov so prosili Zvezo za strokovno pomoč s tem, da bi prihajali novinarji iz večjih časopisov začasno v te kolektive.
Kongres je toplo pozdravil delegata novinarjev iz jugoslovanske cone STO, ki prvič sodeluje na kongresu Zveze novinarjev Jugoslavije, ter predlog, naj nova uprava še tesneje sodeluje z novinarskimi organizacijami Grčije in Turčije.
Popoldne je kongTes razpravljal o novih pravilih zveze.
Pogled na del množice na ned eljskem slavnostnem
V Posočju predlagalo Borisa Kraigherja
/,a poslanskega kandidata
Kočevju
Proslava 10. letnice ustanovitve X. korpusa v BteSovaru
5. okto. Okrog
Bjelovar,
20t». JUlll 17 V M .o..»,; Hrvatske je v nedeljo z uavuuseaim ploskanjem v Bjelovaru pozdravilo maršala Tita, ki je prišel, da se udeleži velike ljudske slovesnosti v čast 10-letnice ustanovitve X., »Zagrebškega« korpusa. Borci in voditelji X. korpusa so pozdravili svojega vrhovnega komandanta, kakor pred 10. leti.
Maršal Ttio je prišel v spremstvu generalmajorja Milana Žežeija in člana izvršnega sveta LR Hrvatske Ivana Krajnčiča ob pol enajsti uri na veliki stadion, kjer so bile postrojene enote X. korpusa in zbrana množica državljanov. Na svečani tribuni so že bili člani zveznega izvršnega sveta Djuro Salaj, podpredsedniki izvršnega sveta LR Hrvatske Božidar Maslarič in Franjo Gaži, člani izvršnega komiteta CK ZK Hrvatske Zvonko Brkič, Anka Berus in Mita ŠDiijak ter veliko število voditeljev narodnoosvobodilne borbe iz tega kraja. V imenu JLA je slovesnosti prisostvoval komandant zagrebške vojne oblasti generalpolkovnik Kosta Nagy in drugi zastopniki naše armade.
Potem ko je maršalu Titu v imenu bjelovarske garnizije raportiral generalmajor Stevan Opšenica .je maršal Tito prejel raport prvega komandanta »X. Zagrebškega« korpusa generalpolkovnika VTade Matetica. Nato je maršal Tito pregledal postrojene enote X. korpusa in jim čestital k velikemu prazniku. Enotam je izročil odlikovanja za zasluge v vojni. Ob tej priliki je bo-rce odlikovanih enot in ostale borce bivšega X. korpusa pozval, da branijo in razvijajo naprej svetle tradicije iz vojne in da se vedno dosledno bore za pridobitve. za katere so dali svoja življenja mnogi njihovi tovariši.
Nato je maršal Tito imel govor, ki ga je z dolgotrajnim ploskanjem in s pesmijo »Druže Tito. mi Ti se ku-
nova zaprisega ljudstva tega kraja in vse države maršalu Titu, da bo še naprej vztrajalo z njim kot en sam človek ne glede na vse napore in žrtve.
V goriškem Posočju je veliko zanimanje za bližnje volitve. Med Kanalci in njihovimi sosedi Brici, ki tvorijo eno volilno enoto, se slišijo predlogi, da bi jih v ljudski republiki zastopal Boris Kraigher, član zveznega izvršnega sveta FLRJ. Za republiški zbor proizvajalcev pa predlagajo Jožeta Stakoliča, kmeta zadružnika, ki jih je že doslej zasto. pal v zvezni ljudski skupščini.
¥olivci v Hopru razpravlfa^oo proraéoisu
za I9J4. leto jev. Večina investicij bi se
uporabila za gradnjo stano-
Koper, 5. okt. V ma: “"orani koprskega gledališča je bil zbor volivcev druge volilne enote, na katerm so volivci razpravljali o predlogu proračuna investicij za leto 1954. Tovariš Stojan Cink je podrobno poročal o predlogu načrta, ki ga je izdal mestni ljudski odbor in ki obsega vsoto 373 milijonov 674 tisoč 800 dinar-
Skandinavska delegacija sindikata prometnih delavcev v Ljubljani Ljubljana, 5. okt. Po 9 dnevnem bivanju v naši dežavi je prispela danes iz Reke čez Postojno v Ljubljano 3 članska delegacija sindikata prometnih delavcev. Sestavljajo jo g. Hange, drugi predsednik sindikata pomorcev Norveške, g. Klinge, predsednik sindikata transportnih delavcev Švedske in g. Christianson, generalni sekretar konfederacije transportnih delavcev Skandinavije.
Ob prihodu v Ljubljano so člani republiškega odbora sin-dikaia transportnih delavcev delegaciji priredili v Domu sin. dikatov prisrčen sprejem m se zadržali z njimi v krajšem razgovoru.
Jutri obišče delegacija Litostroj in Bled, nato pa TAM v Mariboru in rojstni kraj maršala Tita Kumrovec. S tem bodo zaključili obisk v naši državi, v katero so prišli na vabilo CO sindikata prometnih delavecv FLRJ.
vanjskih zgradb z najmanj 40 stanovanji, nadalje za dograditev drugega krila šolskega poslopja na Belvederu in za zgraditev novega krila hotela »Triglav«. V ta visoki znesek je bila všteta tudi kanalizacija v mestni četrti San Pieri in druge javne zgradbe. Ob koncu zbora so volivci sprejeli resolucijo, ki so jo poslali državnemu tajništvu za zunanje zadeve FLRJ, v kateri zahtevajo odločne ukrepe, da se že enkrat preneha izzivanje italijanskih imperialistov, ki je doseglo svoj višek v teh dneh, ko so trije italijanski lovci prekršili jugoslovanski zračni prostor nad koprskim okrajem. V resoluciji se tudi zahvaljujejo maršalu Titu za odločne besede, ki jih je izrekel v obrambo koristi našega ljudstva na Okroglici in v Splitu. E. K.
Ob desetletnici fašističnega fvian>a v Šmarni
Prvi občinski praznik šmarske občine
Koper, V nedeljo je priredila Zveza borcev v Šmarju veliko žalno svečanost ob 10. obletnici fašističnega klanja in požignja vasi. Šmarska občina je v oktobrski fašistični ofenzivi hudo trpela. Najbolj so bile prizadete vasi Šmarje, kjer je 4. oktobra 1943. leta okupator požgal 72 hiš, in vasi Puče, Gažol in Fonjan. Svečanost se je začela ob 9. uri s
Oh kuncu letošnje sezone Pnčitirškv zveze
pravice. Prepričaj se, ali si vpisan in pravilno vpisan! nemo«, ki je odmevala kot
Pravkar je izšla knjiga
„ Kartuzija Pleterje in partizani"
1941—1945 — SPOMINI
(S sliko avtorja, 10 slikami iz samostana in 5 posnetki dokumentov )
V njej je Josip Edgar Leopold-Lavov. ugledni prior kartuzijskega samostana v Pleterjah, nanizal, kakor sam pravi, »razne dogodke, doživljaje in dejstva objektivno stvarno mirno, sine ira et studio«
Ti •SPOMINU so eno nezanimivejših pričevanj o slovenskem partizanstvu, o izdajalskem početju bele garde in o vlogi, ki jo je imela kartuzija Pleterje v naši narodnoosvobodilni borbi
Nabavite si takoj to knjigo, ki je izšla v zelo lepi opremi!
Dobite jo v vseh knjigarnah, v časopisnih kioskih ter v podružnicah »Slov poročevalca« V kartonirani izdaji stane 290 din. vezana v celo platno s ščitnim ovitkom pa 395 din.
Ko s koncem tega meseca zaključuje Počitniška zveza svojo letošnjo potovalno sezono, bi kot član hotel podati nekaj svojih pripomb.
Vsekakor moramo z zadovoljstvom ugotoviti, da je zveza že v prvem Jetu svojega delovanja opravičila svoj obstoj in kljub raznim pomanjkljivostim omogočila mladim potujočim potnikom spoznavanje lepot naše domovine. Te koristi se zdaleka ne dado oceniti samo z materialne plati, ampak je njih vrednost tem večja s kulturne, splošno raz-gledanostne in patriotične plati. To koristi tako dijaški mladini kot. mnogim mladim prosvetnim delavcem, ki morejo na ta način spoznavati našo deželo. Tako bo potovanje pomagalo odplavljati goli verba. lizem in samo formalno zna. nje, česar je še polno pr naših šolah. Zelja po potovanju pa bo že mlade ljudi silila k štednji denarja
Z letošnjimi izkušnjami potovanja po Jadranu in Dalmaciji sem bil prav 'zadovoljen Saj so v glavnih centrih koi Reka, Zadar, Split še bila pre. cej dobro organizirana prenočišča. pa tudi ћгапз. Cene n’so bile pretirane: saj smo n. pr plačali za celodnevno oskrbo v Zadru le 150 din skupno s prenočiščem. To nas vzpodbu-
ja, da bomo podvzeli prihodnje leto že kakšno daljšo turo. Tu naj omenim, da so turistično polna dalmatinska mesta nudila hrano s popustom, do. čim v tem pogledu Ljubljana ni storila ničesar.
Do prihodnjih počitnic pa bi bilo treba urediti sledeče: 1. popust na železnici (75»/o) bi naj veljal že vsaj za tri člane, ne pa kot letos za pet: 2. dva člana bi naj uživala vsaj 50°/o popust pri prevozu na železnici in ladji: 3. na takih relacijah, kjer ni železnic, bi naj bil popust tudi na rednih avtobusnih progah (n. pr. za Makedo" nijo\ : take proge bi naj bile v »Vodiču« posebej označene: 4. skupine nad 5 članov bi naj imele pri prevozu tudi do 83"/® popusta:	5. člani Poč’tmške
zveze bi naj bili pri nakupu voznih kart izenačeni z ostalimi potniki, n» pa. da uno=te-va.io najprej tiste, ki več plačajo, potem pa šele nas. če ostane kai prostora (n. pr. na Jadranski nlovidbi Reka!:	6
mreža domov in prenočišč bi se naj razširila, posebno na jugu države. Letos ie bilo v biltenu navedenih mnogo domov, ki pa soleh niso bili opremljeni: 7. med Planinsko in Počitniško zvezo naj bi se skleni! do°ovor. da bi tudi člani Počitniške zvezp lahko imeli, popust pri prenočnin v planinskih postojankah.	P. I.
Peta konferenca pravnih fakultet
Skoplje, 5. oktobra. V Skoplju se je danes začela 5. medfakul-tetr.a konferenca zastopnikov pravnjh fakultet iz vse države, na kateri sodeluje nad 80 profesorjev in strokovnjakov za mednarodno, kazenske in državljansko pravo. Na konferenci je profesor zagrebške pravne fakultete dr. Jovan Stefanovič podal referat o izvajanju federativnega načela v našem ustav, nem zakonu. Konferenca bo proučila tudi znanstveno raziskovalno delo na naših fakultetah in razvoj pravne vede v naši državi. Končala se bo z znanstveno ekskurzijo po Makedoniji.
Ciani SZDL v Celju so r glavnem že izbrali fcanmdate
V zvezno ljudsko skupščino pa voli sedaj ves okraj le enega poslanca in predlagajo Mile Vižintina.
Pred nekaj dnevi so imeli v enem največjem industrijskih podjetij Fpimorske, v cementarni Anhovo, delavci po vseh oddelkih množične predvolilne sestanke, da bi se pomenili o volitvah v okrajni zbor proizvajalcev. Poleg razprave o volitvah v zbore proizvajalcev so se pomenili še o gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo proizvodnjo in kakovosti izdelkov.
V	Srbiji izbirajo kandidate
Priprave za zbore volivcev in kandidiranje poslancev v zvezno in republiško ljudsko skupščino so v Srbiji vedno živahnejše. V mnogih organizacijah Socialistične zveze delov, nih ljudi so že končali z razpravami in izbrali kandidate.
V	vaseh gružanskega okraja so se kmetje soglasno izjavili za Mijalka Todoroviča, člana Zveznega izvršnega sveta. V kragujevaškem okraju je izbran za kandidata Nemanja Markovič, predsednik MLO v Kragujevcu.
V	predelih, kjer živijo Srbi in Siptari je tudi tokrat prišlo do izraza bratstva in enotnosti dveh narodov. Kot primer
naj služi bujanovaški okraj. Na predvolilnih sestankih so sklenili, da bo en kandidat Srb, a drugi Siptar.
Razen dveh ali treh terenov, kjer bodo prvi volilni setanki te dni, so se člani osnovnih organizacij SZDL v Celju na sestankih že povsod izrekli za kandidate v zvezno in republiško ljudsko skupščino.
V	kolikor so na terenskih množičnih sestankih padali številni predlogi za poslance v republiško skupščino, so si
V	Lenartu so izbirali
kandidate
Nedavno so se zbrali tudi volivci Lenarta v Slovenskih goricah na množični sestanek, kjer so razpravljali o pomenu volitev v zvezno in «republiško skupščino. Na sestanku so govorili o kandidatih ter predlagali naj bi jih v republiškem svetu zastopal član izvršnega sveta Zoran Polič in Stanislav Škof iz Maribora, v zveznem svetu Franc Simonič, sekretar okrajnega komiteja ZK za Maribor - okolico. Nato so se pomenili še o gradnji vodovoda v Lenartu, kjer bodo že sedaj začeli pripravljati finančna scedstva in gradbeni material.
J. R.
bili vsi Celjani edini v tem, da naj jih v zvezni Ljudski skupščini zastopa Fran c Leskošek* Luka.
Medtem, ko bodo imeli Ca* ljani v zvezni skupščini la enega zastopnika, pa bosta samo mesto Celje, brez v zadnjem mesecu priključenih občin (Store, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini) v republiški skupščini zastopala dva poslanca. Izbira za ti mesti je bila v Celju mnogo bolj pestra, četudi so na koncu le dobili večino predlogov trije kandidati in to sekretarka MK ZKS Olga Vrabičeva, predsednik MLO Riko Jerman ter predsednik okrajnega sindikalnega sveta Albin Medved. Imena teh treh kandidatov so bila izrečena na skoraj vseh sestankih. Poleg njih pa je bilo slišati še celo vrsto drugih predlo-kjer bodo prvi volilni sestanki gov. Tako so n. pr. samo na
III.	četrti predlagali kar devet kandidatov, tudi na Lavi in drugod je bilo podobno. Večje število kandidatov za republiško skupščino potrjuje mnenje, da bodo Celjani na zborih volivcev postavljali še sokandidate.
M. B.
Sodba w procesa proti Stefanu in Avšiču
Edi Štefan obsojen na tri leta zapora, Ivan Avšič pa na 6 let strogega zapora in zaplembo vsega premoženja. Javni tožilec se je pritožil
Slavnostno sejo občinskega ljudskega odbora, na kateri so preglasili 4. oktober za občinski praznik občine Šmarje. Seje so se udeležili tudi svojci padlih in preživeli borci te občine. Potem so odšli domačini in številni gostje v povorki na pokopališče, kjer so položili vence na grobove padlih. Spominski govor je imel tovariš dr. Stane Furlan. Sodelovala sta godba in pevski zbor iz Šmarja.
Svečanost se je nadaljevala popoldne s športnimi prireditvami, igralska družina iz Šmarja pa je vprizorila Klopčičevo dramo »Mati«. Nastopila sta še folklorna skupina in pevski zbor prosvetnega društva »Branik«. Zvečer so bile razne športne prireditve, predvajanje slovenskega filma in razne zabave. Kljub slabemu vremenu, se je prve proslave občinskega praznika šmarske občine udeležilo na stotine ljudi, ki so od blizu in daleč prihiteli, da počaste spomin padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ki so dali življenje za osvoboditev slovenske zemlje.	e. K.
_ LJUBLJANA. 5. okt. Pred enalto polno dvorano je danes okrožno sodišče v Ljubljani razglasilo sodbo v procesu zoper b-ivšejga načelnika gospodarskega oddelka MLO Ljubljana Edija Stefana in bivšega direktorja »Tekstila« Ivana Avšič a.
Obtoženj Edi Stefan je kriv. da je kot bivši poverjenik in poznejši načeliniik gospodarskega oddelka MLO Ljubljane svojo službo očitno nemarno opravljal, da ni vodil evidence o količinah lirske vrednosti, o izvozu živine za ustvaritev fonda lir za MLO ter da ni vodil tekoče ici pisane evidence o	črpanju	lirskega	fenda,
nadalje	da	ni	obračunal	dinar-
skih zneskov za uvoženo blago in je tako nastala razlika v skupnem znesku	224.663 lir v	korist
MLO. Dalje da je po njegovi krivdi od koristnikov uvoženega blaga ostalo nofiztirjano 400.000 din. da dolguje MLO mestni klavnici 1.0Ц.829	din	in	Črevami	143.600
din. Dalje je kriv. da je izdal nalog za prenos 600.000 din iz tekočega računa MLO za Prehrano ter da je ostal ta znesek neizrabljen. Dalje je spoznan za krivega da je zlorabil uradni položaj, da bi pridobi! sebi in drugim koristi na škodo MLO in gospodarskih podjetij. da si je pridržal 35 kg kave ter dal od tega 11 kg v vrednosti
22.000	din svojim znancem in za razne zabave. Dalje je kriv. da je samovoljno izdal nakazila iz fonda lir Veri Peterlin 60.000 in za nakup kolesa 33 500 Er. Javornikovi 70.000 lir in razen teea še
30.000.	36.000, 27.500 m 22.400 lir za nakup raznega blaga, ki ga je preáaial Avšičn in drugim, da ie za zasebne vožnje naje! avtomobil itn povzročil MLO 10.380 din škode. Nadalje, da je vzel razni gradbeni material za adaotac;jo hiše svo-te matere, samovoljno proda.! barve, ki so ostale bri obnavljanju fasad 'v Ljubljani in dal od tega tso.noo din Partizanu v Semiču, nadalje da je od ostanka raznih taks v znesku najmanj 100.620 drn plačeval ra^e priložnostne račune in zamitke. da je samovoljno razpolagal z denarjem poverjeništva za trgovino in gost;m*;tvo in dal Plesenjaku 2500 dinarjev poso lila za njemu prodano uro. DaHe da je samovoljno odvzel Vajeniškemu domu 150 no. v;h stolov in .Eh dal kmptijski zadm.gj v Semiču Dalje le bil Edi Stefan spoznam za krivega, da je pri »Tekstilu« v Liubliani iz kontingenta za gostinska podjetja izločil 128 kompletnih 1edil-nih priborov in lih na račun svojega dolga prodal kmetijski zadrugi v Semiču ter da je nadali-njih 32.090 din utnorahil za poravnavo dolga uri Avšiču tor si kot podporo plan^^emu društvu v Črnomlju pridržal za Pi.000 din žičnikev. Dalie je kriv ds le sani o-vo 1 jno d emom tiral vod o vodno školiko in pipo. vrata in tri okna in vse to prene!ial ua dom svote matere. In končno da si ie nrot.L pravno prilastil 9.069 din. določenih za plačilo zapitka pri Šestici in da je naklepoma napeljal svojo mater. da Je pri sklepanju kupne pogodbe za hišo v namenu
oškodovati državo na taksah.‘navedla nižji kupni znesek.
Obtoženi Ivam Avšič je bil s,poznan r.a krivega, da je rrikri.v«! in kopičil z namenom špekulacijo manufakturno blago v vrednosti najmanj 3.5 milijona dinarjev ter oipustil obvezno prijavo blaga, kar je smatrati glede na kritično stanje v preskrbi po osvoboditvi kot posebno hudo kaznivo dejanje. Nadalje je kriv. da je kot urađma oseba svoio službo občutno nemarno opravljal in povzročil škodo kot direktor »Teksrila«. če-prav je bil zadružen, da nabavi v korist MLO srebro im z izvozom tega srebra ustvari devize za nakup blaga, ki je bilo potrebno trgovinski mreži v Ljubljani. Nakupil je skupno 767 kg srebra, ki ga je razen 20 kg vsega izvozil v inozemstvo, ni pa vodi! evidence o izkupičku in uporabi teh deviz. Tudi ne more dati obračuna za najmanj 150 kg c-»-"*— v vrednosti enega milijona dinarjev.
Za vsa ta kazniva dejanja sta bila obsojena:
Edi Stefan na 3 leta zapora v kateireiga se mu vračuna pripor od 22. aprila 1953. bal- ie obsoleti na plačilo 19.449 din MLO. ostali odškodninski zahtevki pa se zavrnejo na civilnopravno pot. oprest; pa se stroškov kazenskega postopka.
Ivan Avšič na 6 let strogega zapora in ra zaplembo vsega premoženja. v kazen se mu vračuna priipor od 8. junija 1933. Oprosti se plačila stiskov ka^enskegq postopka MLO se z zahtevki po odškodnini zavrne na pot ci vi’o* pravde.
Po pravnem pouku *e obsojeni Stefan izdavil, da si uridržule zakoniti rok za pritožbo, medtem ko je obsojeni Avšič takoj privavi! oritr>žbo. Javni tožilec se g’e-de Stefana ni izjavil glede Avš;ča pa je prijavil pri tožbo zoper izrek o krivdi in kazni.
•
V zaključni besedi javnega tožilca so nastale v našem poročilu nekatere nejasnosti, ki kvarijo smisel ter jih J.. nae]ednjem popravljamo: Tožilec je poudaril, da gre pri teh dogajanjih za . pojave, ki so spremljali prehod iz administrativnega upravljanja v novi gospodarski sistem
Demokratičnega bistva nove vloge in Domena ljudskih odborov nista hotela razumeti niti Krese niti Stefan. To kaže tudi njuna praksa, kar .?/a *2 dokaznega gradiva in je prišlo tudi na procesu do izraza.
Zato so taka dejanja za družbo nevarna, vsako tako delanje je v bistvu kriminal. Po našem kazenskem zakoniku je samo ti«to družbi nevarno dejanje tudi kaznivo, ki je kot takšno izrecno določeno v zakonu
Finančne carinske in devizne prekrške obravnava pristojni organ (ae pa MLO)
Konstruktivno javno mišljenje fe dobilo г razpravo fne za razpravo) v MLO in s to razpravo polno zadoščenje
Stvar MLO je. da izvaja na podlagi izsledkov te razprave posledice (ne pa na podlagi izvedbe teh dokazov).
©rožnie in hnfskanfa rimskega lista
Novi načini prop italijanskih inte meji«
Rim, 5. oktobra (Tanjug). — Rjmski časoipis »Tempo« je zavzel danes novo, odkrito grozeče stališče glede tržaškega vprašanja, ko piše, da Italija ne more podrediti svojih oboroženih
Vohunska afera v Italiji
Rim, 5. oktobra (Tanjug). — Kakor je pokazala policijska pre.skava, je pred kratkim odkrita vohunska skupina, ki je delovala v korist kominformov-ske obveščevalne službe v Torinu, pošiljala v Prago po raznih poteh podatke o proizvodnji v tovarnah »FIAT« in »Lanza«. Dajali so tudi vesti vojaške narave, ki so se nanašale na radijske zveze med posameznimi topniškimi baterijami, nastanitev in moč vojaških enot ter premike italijanskih vojaških sil. Policija je do sedaj prijela 7 članov vohunske organizacije.
agamìe xa »zaščito resov na vzhodni
sil evropski obrambni skupnosti, ker ji »na vzhodni meji grozi nevarnost, ki se ji lahko upro
edino italijanske vojaške sile«. S tem je list javno ponovil najnovejšo italijansko politično tezo, ki jo je mogoče slišati čedalje bolj pogosto v rimskem parlamentu in političnih krog.h. Prav tako kot Ц krogi, zameri »Tempo« zahodnoevropskim državam, ki dosedaj n.so storile ničesar, da bi preprečile »preganjanje Italijanov v coni B«, ter glede na to zaključuje, da morajo biti italijanske oborožene s.le neodvisne od katerega koli skupnega poveljstva, češ da evropska obrambna skupnost ne daje poroštva, da bi njene vojaške sile »branile italijanske koristi na vzhodni maji«.
Po nekaterih vesteh naj bi bil ta način italijanske propagande nov poskus pritiska na zahodne države, da bi zaščitile italijanske interese na vzhodni meji«, kar
МИШ1 TEJLE« J» AMI
prve izdaje
Kairo, 5. okt. (r). Predsednik egiptovskega revolucionarnega sodišča je izjavil danes, da bo obsodba bivšemu članu egiptovske vlade vafdistu Ibrahimu Faragu objavljena jutri dopoldne. Farag je bil minister za samoupravna vprašanja od leta 1950 do 1952, obtožen pa e zaradi subverzivne aktivnosti, vendar ni priznal svoje krivde. Smrtno kazen, ki je bila izrečena bivšemu predsedniku egiptovske vlade Ibrahimu Abdul Hadiju in Egipčanu Ahmedu Mohamedu Aladu pa je revolucionarni svet spremenil v dosmrtno ječo.
Teheran, 5. okt. (r). Zastopnik perzijske vlade je izjavil danes, da bo razprava proti bivšemu ministrskemu predsedniku dr. Mosadiku in bivšemu načelnika generalnega štaba brigadirju Rijahiju javna in da se bo začela v dveh tednih. Dr. Mosadik je obtožen, da se je pregrešil proti perzijski ustavi, da je vplival na ljudstvo, na se upre proti državni mu-s’.im;.r..-.:i veri in da je poskušal c:, v raniti monarhijo ter spremer.:': osnove, na katerih sloni. državna uprava. Brigadir Rijshi pa je obtožen sodelovanja z dr. Mosadikom in heizvr-ševanja šahovskih ukazov. Tožilstvo zahteva za oba smrtno kazen.
Nairobi, 5. okt. (r). Kenijska vlada je danes ukazala vsem Afričanom v Nairobi ju, ki so nezaposleni, oziroma nimajo dovoljenja za bivanje, naj se vrnejo v svoja plemenska pod-ročia. Mad 5C0 policistov je ob podpori britanske vojske danes začelo izvajati ta ukaz. Set policije je izjavil danes, da v Nairofciju živi ilegalno več tisoč pripadnikov organizacije
Mau-Mau in drugih ljudi, ki ogrožajo javni red in mir.
Kingston, 5. okt. (r). Britanska križarka »Super« je odplula iz Kingstona na Jamaici v neznani smeri, potem ko je natovorila gorivo in vkrcala odred britanskih čet. Britanska admi-railiteta v Londonu je odklonila, da kar koli izjavi o poročilih, da je križarka »Super« odpotovala v smeri britanske Guáyame v Južni Ameriki. Dopisniki pa poročajo, da je v britanski Guayani nastopila kriza zaradi postopkov narodne progresivne stranke, ki je pri zadnjih volitvah dosegla veliko zmago. Za narodno progresivno stranko poročajo, da hoče spremeniti ustavo v smislu, ki bi ji omogočil uvedbo enostrankarskega režima v tej koloniji.
Stockholm, 5. okt. (r). Zastopnik švedskega zunanjega ministrstva je danes izjavil, da LR Kitajska še ni odgovorila na ameriško noto o predvideni korejski politični konferenci. Dejal je, da Švedska iz Pekinga še ni prejela nobenega odgovora, odkar je pred skoraj dvema tednoma izročila ameriško noto kitajski vladi. V noti so ZDA predlagale, da bi v Ženevo, Honolulu ali San Francisco, to je v mesta, ki so predlagana za konferenco, poslale svojega predstavnika, ki naj bi s kitajskimi in severnokorejskimi zastopniki razpravljal o tem vprašanju.
»Jugovinil« na tržiščih Bližnjega vzhoda. Letos je »Jugovinil« iz Solita izvozil 38.000 kg polivinil klorida v prahu v Turčijo, 26.000 kg v Egipt, 3000 kilogramov v Grčijo, 2000 kg v Dansko, 1000 kg v S vico in 450 tisoč kg v Avstrijo.
Fritožha avstrijske narodne manjšine v Miami
Rim, 5. okt. (Tanjug). V časopisu »Dolomiten« je napisal poslanec avstrijske nacionalne manjšine iz Južne Tirolske dr. Gugenburg. da je avtonomija južnili Tirolcev v Italiji regresivna, določbe mirovne pogodbe pa imajo čedalje manj veljave. V svojem članku navaja dr. Gugenburg. da zahteva italijanska vlada plebiscit v Trstu, ni ga pa hotela sprejeti, ko je to zahtevala avstrijska narodna manjšina v Južni Tirolski leta 1946.
Poslanec Gugenburg obtožuje italijanske oblasti, ker ponarejajo in napačno razlagajo določbe pogodbe, ki sta jo podpisala dr. Gruber in De Gasperi v Parizu in ki priznava pravice avstrijski narodni manjšini v Italiji. Enakoprav-
nost jezika nj uveljavljena, visoki funkcionarji in uradniki v Južni Tirolski ne znajo nemško, zdravniki in poštarji so Italijani, ki prav tako ne razumejo jezika tamkajšnjega prebivalstva. Zastopnik avstrijske narodne manjšine navaja dalje, da italijanska družba »Ente tra Venezia« noče vrniti premoženja pripadnikom avstrijske narodne manjšine, ki ga je odvzela ali kupila, ko je Hitler del južnih Tirolcev preselil v Nemčijo, in podobne krivice ter zaključuje:
»Nevarnost je, da bodo vrgli pariško pogodbo mef. staro šaro. V Italiji so naklonjeni sistemom preteklosti, ko se problem manjšine ni priznaval. Taka politika je nevarno orožje, ki bi se lahko obrnilo proti tistemu, ki ga uporablja«.
TATET? JMiELAMCN]
»Ne, nUío'.Q, zite lia b>¡ ta teč — ВД se voll'ijša):«
vzbuja zlasti zaskrbljenost po nedavnih italijanskih vojaških demonstracijah na jugoslovanski meji. Vse to da misliti, da »Tempo« ki govori v svojem članku tudi o dozdevni nevarnosti, da bi jugoslovanska vojska zasedla Trst, pravzaprav izraža željo rimskih krogov, da b; obnovili psihozo grozilnih premikov italijanskih čet ter priprav.li tla za dejanja, ki bi utegnila biti vse prej kot miroljubna.
London, .5 okt. (r). Britanski zunanji minister Anthony Eden je danes zjutraj po šestmesečnem bolovanju ponovno prevzel svojo dolžnost v zunanjem ministrstvu.
Saragaiovci o tržaškem
Trst, 5. oktobra. (Tanjug).
Tržaški saragatovci so zahtevali, naj dobi Italija v svoje roke vso civilno oblast v angloame-riški coni STO, britanske in ameriške čete pa naj bi še ostale tam, »da bi ščitile javni red«. To zahtevo so izrazili zastopniki saragatovcev, ko so obiskali predsednika italijanske vlade Pello. Po njihovem mnenju ta novi predlog »ne bi mogel veljati za enostransko dejanje niti ne bi pome" nil, da se Italija odreka coni B«. Zahteva saragatovcev je vzbudila zanimanje tukajšnjih protianeksionističnih krogov, ki opozarjajo, da izvira predlog o plebiscitu prav od tržaških saragatovcev, ki so ga zagovarjali kot svoje uradno stališče do rešitve tržaškega problema tudi pred govorom predsednika italijanske vlade. Poučeni
Albansko letalo kršilo jugoslovanski zračni prostor
Beograd, 5. okt (Tanjug). V noči med 4. in 5. oktobrom je neko albansko letalo kršilo jugoslovanski zračni prostor. Priletelo je od Skadrskega jezera in zletelo 5 km globoko v jugoslovanski zračni prostor.
Napad romunskih obmejnih organov Beograd, 5. oktobra (Tanjug). Četrtega oktobra zjutraj je šest romunskih oficirjev 3.5 km jugozahodno od vas. Ninčjčevo streljalo iz avtomatske puške na jugoslovanska graničarja Milana Baševiča in Cvetka Mirjevskog. Jugoslovanska graničarja sta morala v samoobrambi odgovoriti s streljanjem v smeri, od katere *o streljali romunski oficirji.
Avstrijski časopis o živijenjepisu maršala Tita
Dunaj, 5. okt. (Tanjug). Glasilo socialistične mladine Avstrije »Trotzdem« je priporočilo biografijo maršala Tita, ki jo je napisal Vladimir Dedijer, z naslednjimi besedami: »Sovjetska zveza se je jezila, ker hoče država ljudske demokracije dokazati, da stopa neodvisno od Sovjetske zveze po svoji poti. Jugoslovanski napori zaslužijo, da jih spremljamo z odprtimi očmi,« nadaljuje časopis, »s pričakovanjem in kritiko. Titovo življenje je zlito v zgodovino narodov, zato bo njegov življenjepis z zanimanjem bral vsak mlad socialist, ki pazljivo spremlja razvoj v Jugoslaviji.«
Glede spora Jugoslavije s Sovjetsko zvezo je »Trotzdem« mnenja, da je Moskva storila največjo napako, ko je dejala, da se Jugoslavija ne bi mogla osvoboditi brez Rdeče armade. »Jugoslavija je imela v minuli vojni velikanske žrtve,« piše časopis. »Vsak deveti Jugoslovan je padel za domovino in vsak Jugoslovan je danes ponosen na borbo Jugoslavije.«
Clankar zlasti hvali zasluge jugoslovanske mladine, ki stopa danes po poti, ki je za Jugoslavijo popolnoma nova.
Naši železničarji v Avstriji
Dunaj, 5. oktobra (Tanjug). — Predsednik centralnega odbora sindikata železničarjev Jugoslavije Rade Vučkovič in predsednik republiškega odbora železničarjev Srbije Vlada Cosió, ki sta se kot gosta udeležila tretjega kongresa avstrijskih železničarjev, sta se sesia danes z zastopniki avstrijskih železničarjev. V daljšem prisrčnem razgovoru so si zastopniki s.ndikal. n¡h organizacij povedali medsebojne izkušnje, pri čemer so se avstr.jski železničarji zanimali zlasti za socialne pogoje, v katerih delajo jugoslovanski železničarji, ter za razvoj demokratičnosti v njihovih organizacijah. Avstrijci so izrazili željo, da bi se stiki z našimi železničarji poglobili s stalno izmenjavo strokovnega tiska in izkušenj. Jugoslovani so povabil, avstrijske železničarje na obisk, da bodo lahko spoznali delovne pogoje in uspehe delavcev jn nameščencev jugoslovanskih državnih železnic.
izjava predsednika zveze sindikatov Finske
Beograd, 5. okt. Predsednik Zveze sindikatov Finske g. Aku Sumu, ki je bil te dni v Jugoslaviji kot vodja finske sin. dikalne delegacije, je dal pred odhodom sodelavcu Tanjuga izjavo, v kateri izraža mnenje, da je v naši državi demokra" cija v delavskem samoupravljanju pokazala zelo lepe uspehe. G. Sumu se je pohvalno izrazil tudi o našem socialnem zavarovanju. Izrazil je željo, da bi zastopniki sindikalnih organizacij Finske in Jugoslavije navezali tesnejše stike. G. Sumu meni, da se da to doseči na več načinov — z obiskom delegacij strokovnih sindikatov, delegacij sindikatov posameznih podjetij in medsebojno za" menjavo sindikalnega tiska.
in predlog plebiseifu
krogi računajo, da bo rimska vlada osvojila tudi novo stališče saragatovcev kot »edino mogočo rešitev« po jugoslovan" skem odklonilnem odgovoru na predlog o plebiscitu. Čedalje bolj postaja jasno, pripominjajo v Trstu, da je bil smoter najnovejše gonje Rima v zvezi s Trstom prav to, da bi dosegel nova pooblastila v anglo. ameriški coni STO. Po zamisli Rima naj bi to pozneje vodilo tudi k vojaški zasedbi cone A.
Iz poročila generalnega tajništva OZN
Po treh letih določena definicija agresije — Novi uspehi svetovne zdravstvene akcije in tehnične pomoči
Posebni odbor 15 članov, ki ga je imenovala Generalna skupščina OZN že lani, da bi našel odgovor na vprašanje, kaj je agresija in kdo je agresor, je zdaj pripravil svoje poročilo za prihodnje zasedanje Generalne skupščine OZN. S tem je končano delo, ki se je začelo že leta 1950, ko je takratna Generalna skupščina OZN imela na svojem dnevnem redu razpravo o temi »Dolžnosti držav v primeru izbruha sovražnosti«. O tej temi je razpravljal najprej politični odbor, potem pa je zadeva prišla tudi pred Varnostni svet in ker iz raznih predlogov nj bilo mogoče napraviti primernega zaključka, je bila razprava odložena in šele lani je Generalna skupščina OZN sklenila, naj se rešitev tega vprašanja prepusti posebnemu odboru, v katerem so bili delegati Bolivije, Brazilije, Kitajske, Dominkanske republike, Francije, Perzije, Mehike, Holandije, Norveške, Pakistana, Poljske, Sirije, ZSSR, Ve-
like Britanije in ZDA. Predsednik tega posebnega odbora je bil delegat Dominkanske republike De Marchena. Po dolgih razpravah je zdaj 15-članski odbor združil vprašanji agresije in agresorja v formulaciji, da je agresija vsaka vojaška akcija ene države proti drugi, če ni njen vzrok nacionalna ali kolektivna samoobramba in če ni do take akcije prišlo po sklepu ali po priporočilu pristojnih organov Združenih narodov.
Ta definicija agresije je seveda samo predlog, o katerem bodo razpravljali in odločali šele prihodnje leto.
V Bankoku je bilo pred dnevi končano prvo zasedanje azijske konference Svetovne zdravstvene organizacije, ki je
razpravljala o pobijanju mala-J
rije. Konferenca je bila zelo uspešna, ker je svetovna zdravstvena organizacija že prej poslala svoje strokovnjake v 20 azijskih držav, ki so vodili velike akcije za pobijanje malarije. O uspehih teh akcij so poročali potem delegati iz vseh teh držav ter ugotovili, da so bili največji uspehi doseženi v Siamu.
Po programu tehnične po4 moči bo zdaj odpotoval v Turčijo ameriški strokovnjak George R. Eliot, ki bo turškim strokovnjakom pomagal pri raziskovanju novih vrelcev nafte ter bo leto dni delal v petrolejski industriji Turčije. V Jugoslavijo pa je bil poslan danski strokovnjak Tengberg-Hansen, ki bo nudil tehnično pomoč jugoslovanski industriji za konserviranje rib, ker ima v tem pogledu velike izkušnje ne samo v svoji domovini, temveč tudi v raznih drugih državah, kamor ga je doslej poši-i Ijala organizacija OZN za Irme* ti j s tv o in preskrbo (FAO).
Novi člani Varnostnega sveta OZN
Tržačani si tega ne žele!
New York, 5. okt. (UP): Generalna skupščina OZN je na današnji popoldanski seji izvolila za nove nestalne člane Varnostnega sveta Ncivo Zelandijo, Brazilijo in Turčijo, ki so zamenjale Pakistan, Cile in Grčijo, katerim leto« poteče mandat. Medtem iko je o izvolitvi Nove Zelandije in Brazilije že preje obstojal tihi sporazum, se je za izvolitev tretjega nestaiL
nega člana vodila ostra borba, ker je večina podpirala Turčijo, Sovjetska zveza pa je vztrajala na izvolitvi Poljske. Filipini pa so tudi zahtevali svojo izvolitev meneč, da azijske države niso dovolj zastopane v Varnostnem svetu. Sele po osmem glasovanju je bila Turčija končno izve. ljena, ker j® odbila 40 glasov proti 19, kolikor jih je imela Poljska, medtem ko s¡> bih Fill pini že preje izločeni.
Ameriški delegat v OZN o svetovni vladi
New York, 5. okt. (UP). Stalni ameriški delegat v OZN Cabot Lodge je dejal danes glede zamisli o svetovni vladi, da svet še ni zrel za tak sistem. Resnična svetovna unija po njegovem mnenju ne bo dosežena prej, dokler ne bodo na svetu prevladovali skupni praktični interesi in skupen občutek za pravico. Generalna skupščina Združenih narodov je po besedah Lodgeja prvi neogiben korak v tej smeri, vendar pa mednarodna organizacija ni splošno zdravilo za vse bolezni.
Lodge je izrazil priznanje Združenim narodom, da so v več primerih preprečili izbruh mednarodnega spopada, v pogledu Koreje pa zastopa stališče, da so imele pri zaustavitvi napadalnosti pobudo v rokah
Združene države ameriške, ne pa Združeni narodi.
4 ^
ШШ "	.
Tako so bile videti leta 1947 hiše Slovencev v Gorici, ko so Italijani prevzemali o blast od anglo-ameriške vojaške uprave. Italijanski iredenti sti so metali bombe v stanovanja Slovencev, vdirali v stanovanja in sedeže organizacij, razbijali pohištvo, zažigali s lovenske knjige in napadali go-rišikc Slovence, ki So prepla šeni zaradi progromov bežali ■ čez mejo v Jugoslavijo. V Trstu bi se ponovilo isto, ali pa še hujše, če bi ga dobila Ita l ja. 2rtve pogromov b; ne bili samo Slovenci, temveč tudi vsi tisti Tržačani, ki so bili vsa ta leta proti priključitvi Tr sta k Italiji, tako iz političnih, kakor tudi iz gospodarskih vzrokov. Ker je plebiscit po 35 letih raznarodovanja isto ko t tristranska deklaracija o priključitvi .Tržaškega ozemlja k Italiji (kar je priznal tudi Pella), zato ga ne odklanja jo samo Slovenci, temveč vsi tisti, ki si žele Mirnega življ enja in. gospodarskega razvoja mesta.
Ukrepi proti organizaciji Tudeh Teheran, 5, oktobra (Reuter). Perzijski vrhovni vojaški tožilec Husein Azemodeh je zagrozil pristašem prosovjetske stranke Tudeh, da bo kaznovan s smrtjo vsakdo, ki bi poskušal obnoviti delovanje te stranke. Vojaška sodišča bodo obsod.la vsako vojaško ali civilno osebo, ki bi skušala reorganizirati stranko Tudeh, ki je postavljena izven zakona.
Izvozili bomo 150.000 živih gosk. Nekatera podjetja, ki izvažajo kmetijske proizvode, so sklenila dogovore s kupci iz Zahodne Nemčije, po katerih bomo iz južnih republik izvozili 150.000 kosov živih gosk po 1.60 dolarja za kos.
Britanski časopisi o sovjetski noti
Lonodn, 5. okt. (AFP) Londonski tisk piše, ko komentira položaj, ki je nastal po nedavni sovjetski noti o Nemčiji, da je edini način, kako priti iz da" našnje diplomatske zagate, da bi dali Sovjetski zvezi poro* štvo, da je Nemčija ne bo napadla. Kakor pišejo časopisi, vprašanje poroštva že proučujejo v mnogih prestolnicah za. hodnih držav.
Davišnji »Times«, ki posve" ča temu vprašanju posebno po. zornost, piše o težavah, ki jih bo povzročil ta načrt, in pripominja, da bi bilo sedaj nemogoče dati poroštvo za mejo Odra—Nisa med Poljsko in Nemčijo, ker tega ne bi dovo" lilo nemško javno mnenje. —1 List piše, da sovjetska vlada ne bi priznala revizije te meje. Po mnenju »Timesa« bi imela morda več upanja na uspeh garancija, da moja ne bo nasilno spremenjena cb pogoju, da Sovjetska zveza privoli v možnost za spremembo meje v neposrednih pogajanjih med Nemčijo in Poljsko, ko bo sklenjena mirovna pogodba z Nemčijo. Zahod bi po mnenju časopisa tedaj lahko predlagal nevtralizacijo mejnega pasu. Liberalni »News Cronicle« poudarja, da zahodne države morda niso nikoli pazljivo proučL le dejstva, da utegne biti Sovjetski zvezi poroštvo varn'stl največja potreba.
Propadanje tržaškega
gospodarstva
(Od našega dopisnika).
Italijanska iredentistična propaganda skuša s pisanjem o obrambi »svetih pravic Italije« zaman prikriti težak ekonomski položaj v Trstu, ki povzroča med tržaškim prebivalstvom vedno večjo zaskrblje" nost. V Trstu so prepričani, da je težko ekonomsko stanje predvsem posledica vključevanja »cone A« Tržaškega ozemlja v okvir italijanskega gospodarstva in uvedba rimskih funkcionarjev v tržaško upravo. Danes izjavljajo že mnogi pristaši iredentističnih strank v Trstu, da rimski funkcionarji dušijo gospodarstvo Trsta in pomagajo staremu tržaškemu tekmecu Benetkam in drugim italijanskim pristaniščem. Italijanski cariniki postavljajo vse mogoče pregrade trgovini Trsta, z naravnim zaledjem v tržaškem pristanišču pa poskušajo ustvariti tako stanje, da bi v korist italijanskih pristanišč odbili čimveč inozemskih poslovnih krogov. Italijanski uradniki skušajo razbit; in uničiti tržaško gospodarstvo, da bi s tem dokazali nerealnost trditve o samostojnem in ne" odvisnem tržaškem gospodarstvu.
V Trstu, kjer je okoli 30.000 ljudi zaposlenih v industriji, je sedaj relativno največ brezpo-
selnih. Po uradnih statističnih podatkih je bilo v juniju 1953 vpisanih na uradu za delo 17.531 brezposelnih, julija pa se je to število že povečalo na 18.920. Tako je v času najboljše delovne sezone število brezposelnih naraslo za 1.389 oseb. Odpusti se pa nadaljujejo in so nekatere tovarne že napove" dale več sto novih odpustov.
Prav tako dokazujejo zadnji statistični podatki tržaške trgo. vinske zbornice, da je položaj v vseh panogah gospodarstva kritičen. Ladjedelnice, ki predstavljajo najvažnejšo vejo tržaške industrije izkoriščajo sa. mo 57,8% svojih naprav. To" varna strojev 62,6%, ladjedelnice Sv. Roka 43.50/d, čistilnica »Aquilla« 60%, železarna »liva« v Skednju proizvede le 40,2% litega železa, v primerjavi s predvojno proizvodnjo. Kje so vzroki za tako stanje, je delno pojasnil v svoji razprav; direktor Finmare, ko je dokazal, da je proizvodna cena italijanskih ladjedelnic v pri" merjavi z drugimi po svetu višja zaradi previsokih cen materiala. Tržaške ladjedelnice pa so prisiljene delati v italijanskem gospodarskem sistemu ter imajo zato mnogo višje proizvodno stroške kot druge ladjedelnice. Ker pa je Trst odvisen od Itali 'e zaradi vključitve v njen gospodarski sistem, one" mogoča rimska vlada Trstu
vsako konkurenčno borbo na svetovnem tržišču.
Resno je ogrožen tudi promet v tržaškem pristanišču. Letos avgusta so pripeljali skoz; javna skladišča približno 150.000 ton blaga, medtem ko so jih lani ob istem času 250.766 ton. Padec znaša 111.000 ton.
Za to težko stanje v tržaškem pristanišču je tudi odgovorna ZVU, ker podpira iredentistične italijanske kroge, ki preprečujejo vsak normalen razvoj blagovne izmenjave med Tr. stom in zaledjem. Trst pa se je razvijal kot mednarodno pristanišče v preteklosti zaradi širokega in gospodarsko razvitega zaledja in svobodnega pristanišča. Danes je pa še vedno v veljavi fašistični zakon iz leta 1940, s katerim je bilo ukinjeno svobodno pristanišče. Skoro ves pristaniški promet Pa je pod kontrolo italijanskih carinikov, s pomočjo katerih italijanska vlada kontrolira velik del zunanje trgovine zalednih držav, ki gre čez Trst. Na" men vsega tega pa je pritegniti promet tržaškega zaledja na Benetke in druga italijanska pristanišča. Statistike kažejo, da medtem ko tranzitni promet Trsta pada, v Benetkah narašča. To je tudi posledica
posebno ugodnih tarif med Benetkami in Trbižem, ki odstra" n ju jej o naravno prednost tržaškega pristanišča.
Krizo v tržaškem gospodarstvu pa tržaško prebivalstvo še ne občuti tako močno, ker dobiva Trst še vedno razne podpore. Vzemimo samo primer, da je v Trstu 10.000 angloame" riških vojakov in oficirjev z rednimi dohodki. Mnogi imajo tudi svoje družine v Trstu. Samo ameriški vojaki prinašajo Trstu povprečno 10 milijonov dolarjev valute na leto.
Za težko ekonomsko stanje v tržaškem gospodarstvu je odgovorna predvsem ZVU, ki je sklenila z rimsko vlado vrsto ekonomskih sporazumov, s čimer je prizadejala Trstu ogromno gospodarsko škodo. ZVU nadalje podpira v Trstu ljudi, ki se borijo za rimske in beneške interese in skušajo z umetnimi sredstvi dušiti naravne gospodarske in geografske zakone, ki govorijo v prid čim tesnejši povezanosti Testa z naravnim zaledjem. Dokler pa bodo imeli v Trstu besedo taki ljudje, ni mogoče pričakovati drugega kot vedno večjega propadanja tržaškega gospodarstva.	S. L, j
Zaščita in obnova slovenskih gozdov
Zelena gozdna odeja daje
Ïloveniji posebno sliko, po aterí se naša dežela na prvi pogled močno razlikuje od ostalih bratskih republik. Ta slika ustvarja obenem vtis, da ímo na lesu bogata dežela. To-eno je gozd, drugo pa lesna t v gozdu. Strokovni ljud-tako iz ostalih predelov ave, kakor tudi iz tujine, pam priznavajo, da so naši go-«dovi od daleč na oko lepi, si-eer pa močno izčrpani, več kot Oapol prazni — zelenijo se, toda manjka jim lesna gmota.
Kot primerjavo si zamislimo lep, velik hlev za govejo živino, ki pa je napol prazen. Povsem razumljivo je, da premore hlev, v katerem je ostalo le 45% osnovnega živinskega fonda (normalnega stanja goveda), komaj 45% normalnega prirastka. Ce jemljemo iz hleva več, kakor znaša prirastek, bo stanje goveda še bolj padalo fai se bo tudi prirastek še naprej zmanjševal. Če pa hočemo hlev napolniti do normalnega Btanja, se moramo izkoriščanju odpovedati ali ga vsaj občutno zmanjšati pod mero letnega prirastka. Brez žrtev in odpovedi se hlev ne more napolniti.
V podobnem položaju so tudi slovenski gozdovi. Že v predvojni dobi je pretirano in nenačrtno izkoriščanje močno Izčrpalo lesni fond v gozdu. Vojna in povojna lota pa so ga ¿e občutno zmanjšala.
UKREPI
ZA ZBOLJŠANJE
Ljudska oblast je pravilno dojela resno stanje gozda. Dokaz temu je določba, ki se tudi izvaja, da se sečnja lesa iz leta
Predlogi strokovnjakov za zaščito rastlin
Pred kratkim so se se sestali strokovnjaki za zaščito rastlin iz vse države. Razpravljali so o razširitvi koloradskega hrošča, kalifornijske uši, gobarja in murvinega prelca. Glede na to so predlagali naslednje: v republiških proračunih je treba zagotoviti sredstva za borbo proti vsem vrstam bolezni; prav tako naj bi bila v zveznem proračunu zagotovljena sredstva za hitre intervencije, poleg tega pa naj bi se takoj odpravili uvozni faktorji za kemikalije in stroje za uničevanje škodljivcev. Zadnji čas je, da se organizira v Sloveniji in v Hrvatski (v obeh republikah se je koloradski hrošč razširil v 27 okrajih itd.) služba za zaščito rastlin ter uredi obenem pravna stran tega vprašanja.
v leto zmanjšuje, tako da bi leta 1961 dosegla višino letnega prirastka, nakar se bo stanje lesa v gozdu začelo dvigati.
To pa še zdaleč ne bi zadostovalo. Poskrbljeno je tudi za sredstva, ki so potrebna za obnovo gozdov. Dober del vrednosti lesa, ki ga posekamo, gre namreč v tako imenovani sklad za obnovo gozdov. Sredstva sklada se uporabljajo za pogozdovanje in spopolnjeva-nje nasadov, nego in varstvo pred mrčesom in boleznimi, popravilo in gradnjo gozdnih poti in cest ter za ureditvena dela (ugotavljanje lesnih zalog v gozdu, prirastka i. p.) Samo gozdna gospodarstva opravljajo ta dela iz lastnih sredstev, ki zaradi zmanjšanja sečnih kontingentov komaj krijejo velike potrebe obnove.
Da sečnja ne bi presegla predvidenega obsega, so uvedena sečna dovoljenja, ki jih izdajajo občine, okraji in državni sekretariat za gospodarstvo, vsak v določeni kompetenci Za neposredno nadzorstvo nad izvajanjem sečnje so postavljeni okrajni logarji, ki morajo drevje pred posekom odkazati, posekan les pa označiti s kontrolnim kladivcem, premeriti ter dati premerbene podatke, da njihov lastnik plača predpisan* zneske v sklad za obnovo gozdov. Okrajni logarji imajo neposredno nadzorstvo nad sečnjo v privatnem sektorju. Tudi posestnik, ki seka v svojem gozdu odka-zani les za domačo potrebo, mora prispevat: v sklad za obnovo gozdov, čeprav v tem primeru le lU prispevka, ki ga plača, če seka les za prodajo. Za zaščito gozda in za ustvarjanje sredstev za njegovo obnovo so torej podvzeti vsi potrebni ukrepi iz česar sledi dvoje:
1.	znaten del vrednosti stoječega lesa (tudi do 50%) ne gre v neposredno korist njegovega posestnika, temveč v sklad za obnovo gozdov,
2.	sredstva iz tega sklada se smejo uporabiti izključno v pomoč gozdu.
ZAKONITE UKREPE
JE TREBA TUDI
IZVAJATI
Skrb za izvajanje vseh omenjenih ukrepov je poverjena okrajnemu gozdarju, na terenu pa je postavljeno zadostno število okrajnih logarjev, ki so neposredni izvajalec zakonitih predpisov. Posamezni okraji imajo po 8 do 70 okrajnih logarjev, kar zavisi od velikosti in gozdnatosti okraja. Za boljše nadzorstvo so večji okraji postavili v pomoč okrajnemu gozdarju še področne gozdarje za predele, ki obsegajo 6—15 logarskih okolišev. Za okrajnega gozdarja se zahteva fakultetna, za področnega go-
zdarja pa srednješolska strokovna izobrazba. Tem zahtevam pa je bilo mogoče doslej le delno ugoditi zaradi splošnega pomanjkanja strokovnega kadra v gozdarstvu.
Nedavno je republiška gozdarska inšpekcija ugotovila, da na terenu še daleč ni vse tako, kakor bi moralo biti. Marsikje so ležali nežigosani hlodi na cestah in skladiščih postaj ter lesno predelovalnih obratov. Mnogo je primerov, da so posestniki posekali ne-odkazan les. Razen posestnikov pa so krivi tudi prevozniki in podjetja, ki nežigosan les kupujejo in sprejemajo na skladišča, čeprav je to prepovedano. Možnost zlorab je velika, najmanj pa ta, da se odrejene sečne količine prekoračijo ter da gozdni posestnik ne plača predpisanega zneska v sklad za obnovo gozdov. Posamezni okrajni logarji svojo dolžnost tudi zanemarjajo ali je ne opravljajo vestno. Seveda, službovati v domačem kraju, kjer imaš prijatelje in sovražnike, in biti točen, pošten in nepristranski, ni ravno najlažja naloga za človeka, če je
slabe moralne kvalitete. Zato pa je nujna temeljita kontrola nad njihovim poslovanjem in je treba slabe ljudi zamenjati z dobrimi, ki jih ne bo težko najti.
Nekateri okrajni ljudski odbori grešijo, ker svojemu gozdarju ne dajo potrebne administrativne moči ter mu s tem onemogočajo opravljanje kontrole na terenu. Na drugi stranj pa obremenjujejo posamezni okrajni ljudski odbori okrajnega gozdarja še z drugimi dolžnostmi, čeprav je že njegova gozdarska služba sama po sebi obilna in težka, da zahteva celega in sposobnega človeka. Tudi sodniki za prekrške posredno pomagajo vzdrževati nered v gozdovih, če preveč blagohotno presojajo prijavljene prekrške.
Naš gozd potrebuje razumevanja in pomoči, zato se predpisi za njegovo varstvo in obnovo morajo spoštovati in izvajati. V ta namen je potrebno razumevanje naše javnosti in predstavnikov ljudstva, političnih in gospodarskih organizacij, občinskih ter okrajnih
V soboškem okraju obrtniki najslabše izpolnjujejo davčne obveznosti
S VH. redne *eje obeh zborov OLO v Murski Soboti
K* Vil. redni seji obeh zborov OLO Murska Sobota, so pred kratkim živahno obravnavali izpolnjevanje okrajnega družbenega plana. Po daljši in burni razpravi, v kateri sc povedali svoje mnenje tudi odborniki iz vasi, so na seji sprejeli več sklepov. Med drugim so sprejeli odlok o ustanovitvi kmečko nadaljevalnih šol v 14 krajevnih središčih okraja. Nadalje so znižali akomulacij-sko stopnjo od 125 na 110 odstotkov v tekstilni industriji. Končno so se odborniki tudi zedinili za povečanje števila članov okrajnega zbora proizvajalcev od 34 na 50.
Iz poročil je razvidno, da je bil okrajni družbeni plan v prvem polletju dosežen 61 odstotno. Uspešno je bil plan iz-
ljudskih skupščin in odborov, polnjen v trgovini in tekstilni
GOSPODARSKE VESTI
V Pakistan bo v kratkem prispela skupina nemških inže* nirjev, zaposlenih pri bivšem Kruppovem koncernu. Ta tvrdka je s pakistansko vlado sklenila sporazum, na osnovi katerega ima izključno pravico za raziskovanje in kopanje železne rude v Pakistanu. Po prvih raziskovanjih so zahodnonemški strokovnjaki izjavili, da ima Pakistan možnost doseči letno proizvodnjo okoli 60.000 ton surovega železa. Kazen tega je Pakistan podpisal tudi dva druga sporazuma z zahodnonemškimi tvrdkami, in sicer za gradnjo velike tovarne cementa in za gradnjo luke v mestu Ruina v zahodnem Pakistanu.
Japonska bo še ta mesec zaprosila pri Mednarodni banki za posojilo v znesku okoli 150 milijonov dolarjev. Strokovnjaki Mednarodne banke sodijo, da Japonska ne bo mogla dobiti več kakor 100 milijonov dolarjev. Japonska potrebuje to posojilo za nadaljnji razvoj posameznih panog industrije.
Letošnji pridelek hmelja v Zahodni Nemčiji cenijo na 13 do 14.000 ton in bo potemtakem največji po vojni. O letošnjih cenah zahodnonemškega hmelja ni zaenkrat še nobenih vesti.
Ameriško ministrstvo za kmetijstvo je objavilo podatke, 1* katerih je razvidno, da so ameriški kadilci pokadili v minuli sezoni, ki se je končala junija, rekordno količino cigaret, in sicer 397 milijard kosov, to je 3.5% več kakor v pretekli se-
V LR Srbiji bo odkupljenih okoli 215.000 ha zemlje
Do i. decembra bodo prejele kmetijske organizacije v izkoriščanje vso odkupljeno zemljo
i
Po podatkih Republiške komisije za kmetijski zemljiški sklad bo na ozemlju ožje Srbije dodeljeno splošni ljudski imovini 79.539 ha zemlje, na Kosmetu okoli 2932 ha, v Vojvodini pa rad 100.000 ha zemlje. Računajo, da bo v Srbiji odkupljeno skupaj okoli 215.000 ha zemlje, ki jo bodo dodelili državnim kme. tijskim posestvom, delovnim zadrugam, kmetijskim zadrugam, večji del pa tudi novoustanovljenim kmetijskim podjetjem.
Delo pri odvzemanju zemlje so končan,: v skoraj vseh okrajih v Srbiji. Le v nekaterih okrajih Sandžaka morajo komisije izdati še nekaj odločb. Republiška komisija, ki je prejela okoli 3509 pritožb na odločbe okrajn h komisij, bo rešila te pritožbe do korca oktobra, tako da bodo kmetijske organizacije lahko prevzele do 1. decembra v izkoriščanje vso odkupljeno zemljo.
Kar se tiče prepustitve zemlje bivšim lastnikom, ki ž.ve v
pasivnih krajih in imajo številne družine, je Republiška komisija priporočila okrajnim odborom, naj le-tem zemljo puste v brezplačno izkoriščanje, če so odvzeto zemljo tudi prej sami obdelovali. Prav tako je komisija priporočila, naj se bivšim lastnikom pusti v izkoriščanje še ona zemlja, lai je razdrobljena v manjše parcele, na katerih ni mogoče organizirati večjega kmetijskega posestva. Tudi to se nanaša samo na tiste lastnike, k: so odvzete parcele zemljišč prej sami obdelovali.
V razpravi, kdo naj prevzame odvzeto zemljo, se je večina kmetov zavzela za to, naj se Ustanavljajo nova kmetijska podjetja. Delovnim zadrugam bodo dajali zemljo pod pogojem, da delajo na osnovi delavskega samoupravljanja, kakor je to predvideno v zakonu o upravljanju v gospodarskih organizacijah. Čeprav so imele zadruge možnost, da nove odnose v svo-
jih kolektivih vskladijo z zakonskim: predpisi v enem letu, se po dosedanjih pripravah, ki so bile izvedene v ožji Srbiji, ne bi dalo reči, da je na tem kaj mnogo napravljenega; v zadrugah so sedaj povečane ohišnice, ostvar-jena je polna prostovoljnost pri pristopanju in izstopanju, uvedena je renta na osnovi svobodne pogodbe itd., medtem ko je na drugi strani organizacija proizvodnje in upravljanja ostala ista.
zoni. Tudi povečanje potrošnje cigar je približno enako; v minuli sezoni so jih pokadili nad
6	milijard kosov.
Francoska letalska družba Air France je uvedla na letalski progi Pariz—Beirut promet z reaktivnimi potniškimi letali. Potovanje bo trajalo 5 ur in 45 minut.
Letošnji pridelek hmelja v ZDA bo za približno 30% manjši kakor lani oziroma za 15% manjši, kakor je povprečni letni pridelek hmelja v Združenih državah Amerike.
Po zadnjih cenitvah bo letos v Avstriji rekorden pridelek
krompirja, ki bo omogočil, da bo Avstrija prvikrat od leta 1938. dalje lahko krila svoje potrebe. Računajo, da bodo pri--delali okoli 3 milijone ton krompirja.
Tankersko ladjevje se je v prvem polletju letos povečalo na vsem svetu za 1.68 milijonov brt, in to kljub temu, da je bilo v tem obdobju prodanih kot staro železo veliko število tankerjev s skupno nosilnostjo
370.000	ton. Lani se je ladjevje •tankerjev povečalo v vsem letu za 2.88 milijonov ton, predlanskim pa za 2.29 milijonov ton. Tankersko ladjevje je imelo 1., Julija letos 34.06 milijonov brt.
Švicarska industrija krogličnih ležajev se bori z velikimi težkočami doma in tudi na tujih tržiščih. Močna konkurenca je povzročila (kljub 25 odstot. nemu znižanju cen švicarskih krogličnih ležajev), da je predstavljal švicarski izvoz krogličnih in valjčnih ležajev v prvih
7	mesecih letos le vrednost 5.2 milijona švicarskih frankov, medtem ko je znašala lani v istem obdobju vrednost izvoženih krogličnih ležajev 7.6 mili. j ono v švicarskih frankov.
Zahodna Nemčija Je imela v prvih petih mesecih letošnjega leta izredno neugodno trgovinsko bilanco s Pakistanom. Zahodna Nemčija je uvozila iz Pa. kistana za 17.5 milijonov dolarjev raznih izdelkov in surovin, medtem ko ji je uspelo izvoziti le za 5.4 milijone dolarjev strojev, železa, jekla in drugih končnih izdelkov.
Turška vlada Je objavila, da bo začela sprejemati ponudbe za
gradnjo 12 novih tovarn cementa. Za vsako teh tovarn so predvidene investicije v znesku po 10 milijonov turških funtov. Turška proizvodnja cementa je znašala leta 1950. okoli 400.000 ton; odtlej so jo povečali na 1 milijon ton. Pričakujejo, da bodo znašale letošnje potrebe cementa v Turčiji nad 1.5 milijonov ton, leta 1955. pa naj bi se te potrebe povečale že na 3 milijone ton.
Kanadske tovarne časopisnega papirja so v prvih sedmih mesecih letošnjega leta izdelale 3.31 milijonov ton časopisnega papirja, kar je 0.1% več kakor lani v istem obdobju. Proizvodnja časopisnega papirja v ZDA pa se je v istem obdobju zmanjšala v primeru z lanskoletno proizvodnja za 8% in je znašala 628.000 ton.
Razstava francoske vezenine v Beogradu
industriji ter gostinstvu. Večja težave pa so se pokazale v živilski industriji (tovarna mesnih izdelkov), v gradbeništvu, proizvodnji in predelavi nafte in obrti. Težave v proizvodnji nafte v Lendavi so nastale zaradi pomanjkanja dvigal, ek-sploatacijskih stolpov in zaradi zmanjšanega pritiska plina na plinskih sondah. Živilska industrija pa se bori s pomanjkanjem surovin (živine), kar je spričo lanske suše in odprodaje živine, povsem razumljivo. Kljub navedenim težavam pa je večina podjetij v Prekmurju letos dvignila proizvodnjo in izboljšala kakovost in kvaliteto svojih proizvodov. V kovinski industriji in v industriji gradbenega materiala so n. pr. za več kot enkrat dvignili proizvodnjo.
Trgovska mreža je v prvem polletju izkazala za 42 o/o večji promet kot v istem obdobju preteklega leta. Delno so k temu pripomogle nekoliko višje cene živilom, še več pa dobra letina in dokaj dobra organizacija. Povprečno je potrošnik izdal za tekoče nakupe v trgovini 8.000 dinarjev, v gostilnah pa je pustil okrog 1.000 dinarjev.
V kmetijstvu se kaže na splošno dobra letina. Pridelki predvsem pšenica, okopavme in krmne rastline — so letos približno enkrat večji od lanskih. Kljub nekoliko nižjim cenam, so kmetje še kar zadovoljni. Zal pa tega ni opaziti pri plačevanju davkov. Kmetje in obrtniki so imeli na pragu novega leta nad 13 milijonov dinarjev zaostankov iz preteklega leta, tako je bila prve mesece res trda za denar. Večina kmetovalcev je do 1. avgusta vplačala vse zaostanke, razen izjem, ki tudi letos cap-
ljajo zadaj. To velja predvsem za obrtnike, ki so do 1. avgusta poravnali komaj 34 odstot-f kov svoje davčne obveznosti. Vsi od prvega do zadnjega tarnajo da ni dela in denarja, kar pa je le izmikanje od svojih dolžnosti.
Kmetje v Prekmurju namreč dobro vedo, da so ravno med obrtniki poedinci, ki si kupujejo nove hiše itd. Zato bi bilo umestno proti takim zaostan-karjem povzeti ostrejše ukrepe.	-/
Neredno plačevanje davkov, deloma pa tudi nezadosten dotok gotovinskih sredstev — vse to povzroča okrajnemu Ij ud-skemu odboru precejšnje težave. Tako je v prvem polletju ostal marsikateri načrt le na papirju. Od predviđenih investicij je bilo vloženo le 2 milijona dinarjev za ureditev tiskarne v Murski Soboti in 4 milijone dinarjev kot posojilo tišinskemu predelu in Dokle-žovju za elektrifikacijo.
Vidnejše uspehe pa so dose-gli v poedinih podjetjih. Za dokončno dograditev tovarne mlečnega prahu v Soboti je bilo vloženo 54 milijonov dinarjev. Tovarna je že prejela večje količine strojev — nekaj potom UNICEF — in bo že prihodnjo pomlad pričela obratovati. V tovarni mesnih izdelkov so izboljšali delovne pogoje s tem, da si je kolektiv iz lastnih sredstev nabavil za 27 milijonov dinarjev nove kompresorje. Precejšnje zneske za ureditev svojih obratov so tudi prispevale: tovarna perila »Mura«, Mlinsko podjetje in »So-grad« v Murski Soboti. V »So-grad-u« bo v kratkem začela obratovati moderna lesna sušilnica, kar je vsekakor velika pridobitev za mizarske obrata in delavnice v okraju. Okrog 25 milijonov dinarjev bo vloženo tudi v flotacijske naprave! v Puconcih kjer bodo v kratkem začeli pridobivati kremenčev pesek.	—la—■
Okrog pet milijard dinarjev za dve novi tovarni v Lukavca
od-
V soboto 3 oktobra гм ________
tarli v Beogradu v galeriji fresk razstavo »francoske vezenine od srednjega veka do danes«. Razstavljeno ie okoli 80 del. v glavnem goblenov od XIV. do XX. stoletja. Razstavo ie odprl Henry Gleise, direktor francoske državne zbirhe pohištva. Književnik Marko Ristič se ie zahvalil francoskim gostom za to redko in pomembno kulturno razstavo. Pri otvoritvi razstave je bilo navzočih več članov izvršnega sveta FLRJ in ves diplomatski zbor.
Lukavac, 29. sept. Z novimi gradnjami v Lukavcu se bo proizvodnja kaustične in kal-cinirane sode v BiH že prihodnje leto povečala na 200.000 ton. Gre za gradnjo dveh novih in modernih tovarn poleg že obstoječe tovarne sode.
Letos so porabili za izgradnjo teh tovarn že okrog 2 milijardi dinarjev, skupni investicijski izdatki pa bodo znašali okrog 5 milijard dinarjev. Gradbena dela so že skoraj končana, tako da bodo v kratkem začeli montirati naprave.
Tovarna v Lukavcu, kj proizvaja sedaj letno okrog 80.000 ton kemičnih proizvodov, je z izgradnjo novih obratov povečala letošnjo proizvodnjo za
20.000	ton. Za transport surovin do tovarne postavljajo sedaj žičnico, ki bo dolga 14 km.
Tovarna v Lukavcu ne krije le domačih potreb, temveč izvaža letno še okrog 30.000 ton kaustične sode v Avstrijo, Zah. Nemčijo, Holandijo, Finsko, Egipt, Pakistan, Indijo, Iran ia druge države.
ALI JE TO PRAVILEN
ODNOS
DO INVALIDA?
Sem 7} odstotni delovni invalid ponesrečen pri podjetju »Industrija gradbenega materiala« Zidani most—Radeče in sem ie 11 mesecev brez zaposlitve. Dovršil sem Delovodsko solo LRS v Ljubljani in me je štipendiralo podjetje. Upravni odbor se izgovarja, da nima mesta za mojo kvalifikacijo,
mesta pa zasedajo nekvalificirani ljudje. Nočejo me niti za vratarja, ker pravijo, da bom izpodrinil enega nekvalificiranega, kakor hitro bom v podjetju. Predsednik upravnega odbora mi je rekel, da so pri njih važni samo računi, jaz pa naj pač umrem, če ne morem živeti. Po mojem mnenju je to kaj čuden odnos komunista do lastnih invalidov. Od podjetja sem prejel trikrat po 2000 din podpore mesečno, nakar so mi še to ustavili.
Na kaj Je treba paziti pri cianizaciji sadja
Prevažanje sadja, ki je okuženo po ameriškem kaparju, ni dovoljeno. če vagcmske pošiljke sadja niso predlicdino razkužene s plinom cinavodikom v cian-celiei na železniški postaji Pragersko. Če torej razna podjetja, ki se ukvarjajo s sadno trgovino, žele pošiljati sadje iz okuženih področij severovzhodne Slovenije v neokužene kraje v naši ali v drugih republikah, je potrebno, da na tovornih listih predpišejo ciani-zacijo na železniški postaji Pragersko. Pri tem se postavlja vpra-
Se se lahko vpišete v članstvo Prešernove družbe
Do preklica sprejemajo vsi poverjeniki in vse knjigarne
CLANE PREŠERNOVE DRUŽBE
Pohitite z vpisom, da ne boste ostali brez knjig
Prešernove družbe
sanje, če morda ciaoizacija škoduje kakovosti ali užitnosti sadja.
Na to vprašanje lahko odgovorimo. da razkužba s plinom cia-novodikom ne vpliva na užitnost. pa tudi ne na kakovost sadja, če le-to ni preveč poškodovano, natolčeno. nagnito, črvivo, temveč le v manjši meri okuženo po ameriškem kaparju. Pri odpremi je tTeba paziti zlasti na to. da se sadja ne naklada v deževnem vremenu, ker lahko vpliva plin cia-novodik na mokro sadje kvarno, posebno če so plodovi obtolčeni, črviv,- ali drugače poškodovani. Na mestih poškodb namreč plodovi radi po rjave pod ^plinom eia-novodične kisline, ki nastaja v vlagi. Vsakdo bi po razkuženju menil, da so poškodovani plodovi nagniti, čeprav to ni glivična gniloba, telmveč zaradi cianovodičrae kisline porjavelo staničje. Skozi cian celico v Pragerskem Je šle doslej že na stotine vagonov sadja, ne da bi bilo kaj več okvar alj pritožb, kar potrjuje», da je ciamzacija uspeš* in učinkovit ukrep, ki omogoča promet z delno okuženim, vendar lepim sad-Jein. — Kmetijski raziskovalni in kontrolni zavod v Ljubljani.
stalo Polževo?
je nastalo
Tiho, mirno in zapuščeno stoji
med valovitimi, zelenimi dolenjskimi griči Višnja gora, eno naših najstarejših mestec. Njena zgodovina sega daleč nazaj v leto 1478. Bolj kakor po Višnjanih in njihovih šegah, da, celo bolj kakor po razvaMnah zgodovinskega starega gradu na strmem griču nad mestom, jo poznamo po »učenem polžu«. Legenda pripoveduje o njem:
Ko so se beneški Slovenci zapletli boj z Atilo, jim je priskočil na
pomoč kranjski vojvoda, ki je imel v svoji vojski tudi nekaj Višnjai med njimi grajskega gospoda. Ko so
se vračali z vojne, so našli ob cesti smrtno ranjenega mladeniča. Naložili so ga na voz in ga prepeljali na višnijegotrski grad. Njegovo stanje pa se je vidno boljšalo, saj mu je z vso nežnostjo stregla graščakova hči. Tako je pač v vseh legendah. Ko je nekoliko okreval, se je izdal, da sin ovdovele grofice in da mu je oče v vojni v boju s Huni umrl. Višnjegorski graščak je poslal v Benetke, kjer je živela njegova mati, sla s sporočilom, da je njen sin živ. Srečna _ mati je takoj odšla na pot. S seboj pa je vzela najdragocenejše benečanske posode in druge dragocenosti z namenom, da jih podari raščaku. Med posodami je bila tudi :rasna, z zlatom obrobljena in dra-
„l	-t’	i..
K,	polž Je postal patron Višnjegor-cev in če si ga v prejšnjih časih v mestu le omenil, si jo moral urno popihati, s:ocr so te nagnali s kamenjem ali gorjačami.
In ta višnjegorski simbol je tako rekoč rodil tudi prvi turistični dom na Dolenjskem. Pozimi 1953/54 se je neke nedelje pri starinski cerkvici nad vasjo Zavrtače, dobro uro hoda od Višnje gore, zbrala vesela družba ljubljanskih nedeljskih smučarjev. Razigrani in razgibani^ nekaj od bele opojnosti, še bolj pa od domačega žganja iz Markčeve kašče, so sklenili ustanoviti smučarski klub in niu dati ime Polž, češ da hočejo Višnjauom ukrasti njihov simbol in jih rešiti njihove dvomljive slave. In ko so zvečer pred odhodom v Omahnovi gostilni v Višnji gori rajanje nadaljevali, so sklenili zgraditi na trati pod cerkvico tudi smučarski dòm, prvi na Dolenjskem.
Brez težav seve ni šlo. Bilo jih je na pretek in bile niso majhne. De-
narja niso imeli, zadevali so na globoko zakoreninjene izrodke privatne lastnine Oblast jih, izvzemši malenkosten prispevek za začeina dela, ni podpirala, bili so navezani zgolj na prostovoljne ^ prispevke v denarju in gradivu ^ in šele proti koncu graditve so„ najeH- manjše posojilo. Vzlic vsem težavam so nad pol milijona din vredni dom v enem letu dogradili in opremili. Razen tega so napeljali dobrih šest kilometrov daleč elektriko, ki so jo dobile hkrati štiri izrazito zaostale hribovske vasi, iz Višnje gore so napeljali ► do doma telefon in z javnimi sredstvi zgradili do doma cesto, da so lahko vozili po njej tudi avtomobili.
Smučarski klub »Polž« je bil ustanovljen 1. julija 1954 v Višnji gori, a že 1. januarja 1935 je svečano odprl svoj dom na Polževem. Njegov prvi predsednik je bil bivši ljubljanski trgovec z urami Ivan Pakiž, drugi pokojni ing. Milan Suklje, tretji in zadnji pa Adolf Golia. Prvi večji
kal. Kmalu pa so jo ukradli tatovi aii pa se je nekako drugače izgubila. Zato je dalo mesto izdelati drugo, manjšo, ki jo Višnjegoroi baje še zdaj hranijo kot simbol in spomin na »velike čase«. Kadar so Višnje-gorci zborovali, so najprej pili iz polževe lupine in se iz nje na srkali modrosti. Pozneje je k njihovi slavi pripomogla še sloveča pravda proti kozlu, ki je stal ob zeljuiku in hrepenel po zelju. Vdšnjegorci so ga za to obsodili, in sicer tako, da so ga tepli po senci, ker zelja ni jedel, marveč je po njem samo hrepenel.
Tako legenda. Naj bo 5e kakorko-
Nová dom ea Polžeivem
uspeh v delu za razvoj turizma in smučarstva na Dolenjskem je dosegla peščica za ta lepi del slovenske zemlje vnetih posameznikov. Levji delež tega, večidel nehvaležnega dela ie opravil ranjki Milan Suklje, po katerem je dom na Polževem po njegovi smrti dobil tudi to ime. Prvotno je bil dom zamišljen samo kot smučarski, že prvo leto pa se je pokazalo, da bo enako ali še bolj dobrodošel tudi izletnikom in letoviščarjem poleti. Od leta do leta jih je prihajalo v poletnih mesecih več. Dom je stal ob vznožju hriba s starinsko cerkvico na vrhu, sredi bujnih bukovih gozdov, 624 m nad morsko gladino, imel je centralno kurjavo, elektriko in telefon.
Prišla je vojna in z njo okupacija, ki je lepo napredujoče delo za Dolenjsko mahoma pretrgala. Italijanski okupator je smučanje takoj prepovedal, ker se je bal, da bi smučarji pomagali partizanom. V domu na Polževem so se zbirali partizani, ki so operirali na področju štirih vasi na tem hribu nad Višnjo goro in na področju Krke s Suho krajino. Zato je bil ta dom Italijanom takoj od začetka trn v peti. Večkrat so poskusili prodreti do njega, pa so jih partizani pognali nazaj v njihovo garnizijo v Višnjo goro. Končno so podivjani fašisti svoje »kulturno« delo tudi tu temeljito opravili. Dne 8. julija 1942 so pridrveli na Polževo, nanosili v dom slame in ga zažgali. Zagorel je ko bakla, saj je bil ves lesen. Srce je bolelo kmete bližnjih dveh vasi, ko so videli, kako plameni ližejo in uničujejo napore in sadove nesebičnega dela za Dolenjsko. Dobre pol* ure je zadostovalo, da je do tal pogorel dom, ki so ga pridne roke gradile leto dni. In turistično življenje, ki se je bilo v Višnji gori in njeni lepi okolici kpmaj dobro razmahnilo, je spet zamrlo, Višnja gora se je pogreznila v svoje životarjenje in pričakovanje boljših časov.
Ti boljši časi so tudi prišli z osvoboditvijo. Prav na istem mestu, kjer je stal prejšnji dom, je OLO Ljub-Ijana-okolica s pomočjo domačinov zgradil nov, dvonadstropni Dom na Polževem, katerega otvoritev bo dne 11. oktobra letos, t. j. v nedeljo. Vsi ljubitelji Dolenjske in lepot narave so prisrčno vabljeni!
Sedaj meram živeti od invalidnine, kar znaša 3.500 din. Obrnil sem se na Inšpekcijo dela pri OLO I rbovlje in so mi rekli, da naj grem do direktorja, saj mi mora dati zaposlitev, a posredovali niso nič in je vse zopet zaspalo.
Horjak Branko, Zidani most št. 55
TRGOVINA PA TAKA!
Kot vajenec sem šel sredi septembra v ptujsko »Železnino« v Lackovi ulici št. 7 za našo delavnico po kolesne žbice. Slučajno sem videl viseti v prodajalni pesto na boben za sprednje kolo. Vprašal sem poslovodjo, koliko stane pesto. Rekel je, da stane 3000 din. Kmalu nato sem srečal uslužbenca iste trgovine, ki mi je na vprašanje, koliko stane pesto, dejal, da je cena 2100 din.
Šel sem ga kupit še isto po-poldne. Imel sem premalo de-nar ja, pa sem zastavil 1800 din. Uslužbenec je dal pesto kot prodano na stran. Poslovodja, ki je to videl, je dejal uslužbencu, naj pesta ne proda meni, češ da lahko dobijo zanj več. Uslužbenec mu je odgovoril, da je pesto že obljubil meni.
Naslednjega dne sem prišel z ostalimi 300 din, toda cena pesta se je čez noč dvignila. Nek pleskar pri podjetju »Remont« je namreč zanj ponudil 3000 din. Spričo tega sta mi poslovodja in uslužbenec rekla, da mi ga dasta, če plačam 2500 dinarjev in še to samo zato, ker me poznata; sicer da mi vrneta denar, ki sem ga zastavil prejšnji dan. Ni mi preostalo drugega, kakor ča sem plačal zahtevano ceno. H koncu samo še vprašam, zakaj mi na zahtevo nista hotela izstaviti računa iz bloka, temveč je poslovodja napisal kupni znesek kar na hrbtno stran navadnega ovojnega papirja, na katero je le zelo nerad pri-, tisnil pečat trgovine.
Ferdinand Širec,
Breg pri Ptujúj
UVOZ
ETAL
IZVOZ
OBVEŠČA VSE SVOJE CENJENE ODJEMALCE, DA JE PRILAGODILA S 1. OKTOBROM 1953 SVOJE PRODAJNE CENE	<
VSEM PROIZVODOM ŽELEZARNE JESENICE IN ŽELEZARNE
RAVNE NOVIM ZNIŽANIM CENAM OBEH ŽELEZARN.
ZNIŽANJE VELJA TUDI ZA SEDANJE ZALOGE. —
PRIPOROČAMO SE ZA NADALJNJO NAKLONJENOST!
TRGOVINA S TEHNIČNO ŽELEZNINO IN KOVINSKIM BLAGOM NA DEBELO IN DROBNO
LJUBLJANA
TITOVA CESTA 16
KOLEDAR
Torek 6 oktobra: Dalibor.
Grecia 7 oktobra: Marija
i. X 1848	— Na Dunaju izbruh-
nila »oktobrske« revolucija 6. X 1918 — Umrl v Ljubija mi jezikoslovec Stenisiev Skrabec •
V	sre>do 7. X. 1953 ob 20 uri bo
v veliki dvoran.: Doma sind ketov na Mikloš čev; c^-st. oolitično zborovanje SZDL Miklošičevega terena z naslednjim dnevnim ridoni: 1 referat v Docrtenu bodoče Ljudske skupščine, referent tov <±r Dolenc Ciril; 2. razgovor o kandidatih za volitve v republiško skupščino — Ciane SZDL Miklošičev ege terene vabimo k čim večji udeležb — Odbor A. o. Univerza ima sestanek 7 t m ob 20 v društveni pisarni. Miklošičeve 5.
Planinsko društvo Ljub!.kuna-mafie a priredi v nedeljo izleta: 1 ne Polževo. 2. Mrzlica — Laško (kopanje) Prijave v društven.! pisarni	6745-d
Esperanto bo imel vedno naso roaniki* med naj večjimi reakcionarji! (Tito)
Tečaj mednarodnega Jezika esperanta s? prične v petf-k 9 oktobre ob 19 r.e učiteljišču Resljeva cesta Prijave dnevno od 17 do 18 na M k'ošičevi c 7/1 Planinsko društvo N. Gorica obvešča. da sta s 1 oktobrom 1953 zaprti postojanki na vrhu Krna in v Leuen* Po potreb se !ahko dobi ključ od postojanka v Lepe-n; pri Krav an 1 a Hedviki p d oGajger« v L^p^ni
V	Logarsko dolino vozi opol-
danski avtobus do 15. oktobra ve-č nm Pa samo do Solčave PD Celje	6752-d
Veletrgovina s sad lem in zelenjavo »Fruotus« Koper — zastop-stvo LjubUana nudi v vseh svo-j h pos:ova!nicah v Wolfov? 4. v Katrdelievi 8 na Poljanskem nasipu 42 in na Rimsk: 21 prvovr-stPtn zimski krompir v vseh količinah po 12 din za k s Po želi* dostavimo blazo na đom — Gospa-d гИе poslužite sp ugodnega nakupa.	6751-d
»KROSAX« je edino zanesljivo sredstvo za	gn?t1a
krompirja Dob- se v zadrugah semenarnah <jm,o¡p.r'ieh td
S kremo »POXR VOUS« boste uso-šno ščitili vašo kožo proti vetru dežbj n nizkim temperaturam Đr.bl se povsod
'OA LISCE
DRAMA
Torek 5 okt ob 20:	Molière:
Zla htm meščan Izven Četrtek 8 okt ob 20- Shaw* Pvg-«nshon Izven
Petek. 9 oktobra ob 20: Molière >5 Z la-h t«n meš'an« Izven Sobota 10 oktobra ob 20: Cankar »Hlape* Izven
Ned°lja 11 oktobra ob 20: Molière »Žlahtni meščan« Izven
OPEKA
Sobota 10 o-ktobna ob JO.30: Gounod »Faust« Abonma red C Nedelja 11 oktobra ob 19 30: Puc-c ni «Madame Butterfly« Izven n za podeželje
Torek 13. oktobra ob 19 30: Delibes »Coppelia« Balet Abonma r^d »A«.
Četrtek 15 oktobra ob 19 30: Verdi »Rigo!etto« Abonma r*d *B« Petek 16 oktobra ob 15 30* Foerster »Gorenjski slavček« Abonma red Petek (popoldanski
tjsÈm/cl РотошЈА ¡.*4*
R	Ta sore
: M	G Sau-
bo«	R^d CE-
so	tudt v
v	Ocvrk
11.«	Red PE.
tudi v t>ro-	
Zaradi bolezni! v baletnem en-sambiu sta z« sredo in četrtek napovedani uprizoritvi »Coppeiie« neizvedljivi Prva predstava bo šele v soboto. 10 t m Gounoda, va opera »Faust« za abóneme reda C
MESTNO GLEDALIŠČE
LJUBLJANA
Gledališka pasaža Torek	6	okt	ob	20:	V	Ocvirk.
Ko b padii oživel' Red TOREK Vstopnice so tud: v prodali Sreda	1	okt	ob	20	R	Tas
Chitra Izven Četrtek 8 okt c vejan »Trinajst TRTEK Vstor prodaji
Petek	9	okt	o!
»Ko	bi	padi.	<
TEK Vstopnici daji
Šentjakobsko
GLEDALIŠČE
Ljubljana — Mestni dom
Četrtek 8 oktobra ob 20: Nestroy. Likar- »Ah ta ljubezen šm en tana« Veseloigra z godbo petjem in plesom Izven
Sobota 10 oktobra ob 20: Nestroy-Lkar »Ah ta ijubezm šmenta-na« Veselo gra z godbo petjem in plesom Izven
Nedelja ll oktobra ob 20: Ne-stroy-Likar »Ah te ljubezen šmentane« Veseloigra z godbo petjem in plesom Izven Glede na veliko zanimanje in glede na omejeno število uprizoritev te zabavne veseloigre kupite vstopnice že v pre«^-'~4- od sre-
de dalje. Vstopnice lahko rezervirate teiefonično na štev. 20-923
radio
Dnevni spored za torek.
dne 6 oktobra 1953 Poročila:	5.45. 6.30. 12.30. 15 00
17.00.	19.00. 22 00. — 7.00 do 7 05 Nasvet' kmetovalcem; 11.00 Šolska ura za nižlo stoonlo — e) Izo imo čašo mineralne vode b) Iz ABC za vsak dan (ponovitev): 1130 Šolska ura za višjo stopnjo, e) V srednjeveški šoli b) Prlekija v besedi !n pesmi: 12 00 Ob’šČimo skladatelja Vasilija Mirka 13 00 Rezervirano za govorno oddajo: 13 15 Popularne orkestralne sk’adhe:
13.45	Glasbeni razgledi; 14 00 Za prijetno popoldne — zabavna lahka :n plesna glasba — vrn*s ob; 14 30 do 14 40 Rad'jskp гр-k'ame: 15.30 Sporto: tf*dn:k: 16 00 Popoldanski s:mfonični koncert Gporg F Händl: Glasba na vodi Reim-hold Glier: Koncert za glas In orkester L M Škerjanc: Simfonija št 4 v H-duru: 17 10 Pri’1ubije-n: s'ovr-nski zbori ln samo'snevi;
17.45	Tečaj ang’eškega jez’ka —
62 lekcija: 18 00 Poî ure 7 zabavnim orkestrom Radia Llubllatie in orkestroma Philip G°en in Joe Loss: 18 30 Tz bojev neš:h narodov — Tz političnih zanornv bivše Ju-gos’av:je:	18 40 Koncert pJanista
Kurta Cerneja : 22 00 Okno v svet: 20 10 Slavni pevci v vi ova h iz znanih oner; 21 00 Edaar Al'sn Poe — Literarno esejistična odala 21 30 Melodije iz filmov 22.15 Janez Matič:č: Godalni kvartet v C-dnm 23 00 do 24.00 na va’u 327 l m Oddaja Rada Jucos!avile za tuiino (prenos iz Zagreba)
PREDAVANJA
Clane Kluba kulturnih delavcev
vabimo v torek 6 okt ob pol 19 na predavanje tov. dr. Valerse Voduška: Vtisi s festivale v Edin-burghu	6748-p
OBVESTILA
Cvetačama »Flora« ie sedal poleg Magistrata Pred škofijo 20. Sveže m umetno cv t»e venci poročni šopki venčki itd
Tovorni avto FORD 8V-Kanada,
3-tonski, v brezhibnem stanju, generalno popravljen, ugodno proda
TRGOVSKO PODJETJE pri OZZ, SEŽANA.
KONCERTI
Klavirski duo Friester-Traut kon-certira v petek v Filharmomli Spored obsega or cina Ime skladbe za dva k'avirja (Hindern th Stravinski Luíosla wski Heiller Rahmaninov) Vsto-onice od 120 dm navzdoi v Koncertni poslovalnici
ŠOLSTVO
Triletno zborovodsko šolo. ta jo
Je ustanovila lan: Centralna ljudska univerza za izobrazbo zborovodij je prevzela letos drž Glasbena šola Center v Ljubljani Vegova 7	— Preizkušnje posluha
ritmičnega In melodičnega čuta ter presto-on lzp-ti učencev ki n:sp onravili lani izpitov ’z vseh predmetov bodo še 12 oktobra ob 16 — Vpisovanie sprejetih kandidatov v I ;n II letnik bo 13 oktobra od 8 do 10 in od 16 do 18 — V šolo se sprejemalo prav loma nadar1ens 18 do 25 let stari (le izjemoma starejši) kandidati ki so nota’ni znajo nekal klevirta ali so pevC' kake ca zbora čp opravijo usodno preizkušnjo — Mesečna šoln na znaša 390 din — Podrobnosti so razv‘dne v spanamu predavanj Centralne ljudske univerze >n na oglasni deski Glasbene Šole	6753-š
f'MRLg
Vsem sorodnikom zraan-ce-m in
prijateljem javljamo žalostno vest da je trag'čno umrl naš mož in oča FRANC RIBAS, uslužbenec podjetja »Gradis TMM« v LiubHa-ni Pogreb bo v torek 6 oktobra ob 15 uri z 2a! Frančiškove mrliške vežice. Žalujoča žena Rozalija hči Helena m ostalo sorodstvo
Umrl Je naš ljubljeni mož. srn In brat JANO VALENTIN. Pogreb bo v srèdo 7 oktobra 1953 ob 14.3n izc-rpd pokopališča v Dravljah Do pocreba leži na Zalah v Jakobovi mrliški vežici — Žalujoči: žena Frančiška in ostalo sorod ts tro
Umrli so naša ljuba mama Ma-RIJA TISOVEC — BERKOPEC, roj. Pirnat (Čebnanove mama) v svojem 52 letu. Pokopali jo bomo na domačem pokopališču Žalujoči sinovi:	France Ciril Metod;
hčeri: Valči in Airea: zeta: Franc in Cveto simaba Cveta ter vnučka Va v ta vas pri Novem mestu 5 oktobre
Umrla je v 82 letu starosti sestra in teta FRANČIŠKA LAZNIK roj. Selan Pogreb bo v torek 6 oktobra 1953 ob 16 izpred Viškega pokopališča Vič — Kogejev® 5. Žalujoči ostali
Uprava in sindikalna podružnica centrale podjetja Gradis IMM« sporoča de je tragično preminul tov FRANC RIBAS, upravnik menze v LjubHani Požrtvovalnega uslužbenca bomo ohranili v lepem soominu Pogreb bo v torek e. oktobra ob 15 uri z Zal Frančiškove mrliške veže
Sporočamo žalostno vest. da Je v 67 letu starosti dotroel naš lju-b: mož. očka VILJEM ro2iC. učitelj v pokoju Surem :li ga bomo v sredo 7. oktobra ob 16 izpred hiše žalosti Zaprice 66 na Zale v Kamniku — Zaluloča žena Marra hčerka Marinka poročena Gregorš in ostalo sorodstvo — Zaprice. Duplica Kamnik Šmartno pri Tuhinju 5 oktobra 1953.
ZAHVALE
Vsem. ki ste ob težki izgubi našega nenadomestljivega plemenitega in ljubljenega može očeta itd tig. FRANCA ZUPANČIČA.
kakorkoli sočustvovali z nami ga spremili na njegov* zadnji Doti m ga zasuli s cvetjem se iskreno zahvaljujemo Posebej hvala patru M odes tu lovskim tovaršem In pevcem g Ogrincu in dolgoletnemu prijatelju atu M. Brezovarju za topb poslovilne besede — Žalujoči ostali	6755-z
VREMIE
Napoved za torek dne 6. oktobra 1953: Lepo vreme z menjajočo oblačnostjo. V drugi polovici noči in dopoldne oo kotlnah megla Na Primorskem bo ponoči nastopila bur-eč Temperatura ponoči od 3 do 10 stopinj podnevi od 14 do 20 stopinj
MALi oglasi
TRG. POTNIK s sedežem na Reki, agilen, z dobrimi priporočili sprejme zastopstvo tovaru za plasman izdelkov na področju Reke, Istre, Krv Primorja in STO. Ponudbe v ogi. odd pod >157«.	171)86-1
STUDENT ARHITEKTURE išče pri-mtreu zaslužek. Ponudbe v ogl. odd. pod »Risba«.	I7(k>9-1
»PLANIKA«, INDUSTRIJA OBU1VE, Krau j, išče kalkulanta s prakso v tej stroki ali začetuika s pripadajočo soLsko izobrazbo. Prav tako išče meiiaiuka. ki obvlada šivalne ali čevljarske stroje. Ponudbe *Р1ашка« Krauj.	17065-1
PEKOVSKEGA POMOČNIKA, samostojnega, tudi pr^d pečjo sprejmem Pekarna Granda. Vransko.
17059-1
BOLNIŠNICA NOVO MESTO RAZPISUJE: po i mesto za zdravnika za specializacijo iz interne, kirurgije in ginekologije ter porodništva; 2 mesti za medicinski sestri,
2	mesti za medic, tehnika ali med.
sest ri-instrumentar ki	10959-1
STALNE DELAVCE, cementinuarje in > ključavničarje sprejme takoj Tovarna gradbenih polizdelkov, Ljubljana, Smartinska 100-a. 17021-1 POSTRE2N1CO, starejšo, pošteno, iščem za zjutraj. Naslov v oglasnem oddelku.	17075-2
VOZ NA PERESIH ugoduo prodam, Kozarje 64, Tržaška cesta. 170S5-4 KUNCE (veliki činčila) najboljše, prodam Jeki, Ljubljana, Giince, Čampo va 6	17080-4
KUHINJSKO OPRAVO, novo s steklom, prodam ra 55.000 din. Pleskarstvo, Vošnjakova 8.	17079-4
TRICIKEL, dober, prodam. Društvena 27	17074-4
PEKOVSKI MEŠALNI STROJ z motorjem (kapaciteta 80 kg) prodam. Naslov v ogl. odd.	17067-4
4-CEVNI RÀDIO ugodno prodam.
Naslov v ogl. odd.	17062-4
DROBNI MATERIAL - električni, vodovodni, okovje za okna in drugo poceni prodam. Tome Avgust, Predo vičeva 10	17961-4
ODLIČNO PARKETNO LOŠČILO znamke >BALT.,< dobite v trgovini »Mavrica«. Resljeva cesta 1. 17^0-4 ŠTABA SLIKA »Juriš Nikolaj Zrinjski«. proda pekama Gramda, Vransko	17059-4
OMARO (krem) moderno, 2.15 cm dolrro. prodam Naslov v oglasnem oddelku.	1"T055-4
KOMPLETNO KTNOAPAR ATURO v brezhibnem stanju takoj prodamo. Tn+erese>nti si aparaturo lahko oeledajo vsak dan od 8 do 10 ure. Kino podjetje Šempeter pri Gorici.
16715-4
STABILEN ПТЕ8ЕТ.AGREGAT, se. s+oječ iz Dieselmotoria D^iitz 1?^ KS. ki napravi 500 obratov v minuti. ter generator 100 KVA, 400/27l V, 50 period, nrodamo Beograd, telefon 21-885 lokalno 8.
fVHR-4
KUPIM t-2 STANOVANJSKO TUNICO t tudi nedograjeno. Ponudbe pod »Karlovško predmestje« v mrl. odd.	1709*"-?
DVONADSTROPNO HTSO. novo, pri R ranimi rovi ulici v Zncr-bu.
3	dvosobna. 2 enosobna komfortna
stanovanja ugodno prodam. Ponudbe:	Vugrinovič.	tapetar. Zagreb.
Prilaz Jugosl. Armije 57.	17066-7
TRGOVSKO POSLOPJE V ILICI, lokale, dvosobna, trisobna in štirisobna komfortna stanovanja prodam posamezno ali polovico Ponudbe:	Vugrinovič, tapetar, Za-
greb. Prilaz Jug. Armije 57. 17065-7 ŠTUDENTKA - INZENTR išče sobo v Ljubliani. Terezija Tominc. Maribor, Tvrševa 26.	17076 9
SOBO TN HRANO dam za pomoč v srosnodio jstvu za dopoldanske ure. Naslov v ogl. odd.	17070-9
IZGUBIL SE JE PES, nemški ovčar, star 6 mesecev. Prosimo, da ga oddaste proti nagradi ori Senčar, Bohinjčeva 11 ob Celovški cesti (gostima »Slepi Tan^z«). 17095-10 ZAMENTANO AKTOVKO v ned-lio na vlakn Celie—Ljubljana, oddajte v Ljubljani, TurnogTajska 4. Kimovec.	17091-10
PODPISANI PRAŠNIKAR MARTTN, delavec, Zagorica št. 1, preklicujem in obžalujem, kar sem neresničnega govoril o Vodnik Antonu, kmetu iz Zagorice št. 9 ter se mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe	17088-11
PREKLICUJEVA BESEDE, ki sva jih izrekla zoper Krivec Franca in Milko iz Jesenic. Inglič Ivan in Vera, Jesenice.	17091-11
«•»••.•..•..••.•»•..»••»•••«•••••••••••.•a
ČE SI SE PRESELIL iz ene volilne enote v drugo ali iz enega kraja v drugi, poskrbi pravočasno, da boš v kraju sedanjega bivališča vpisan v volilni imenik.
PARTIZANA
V Braniku bi lah ko ustanovili TVD Partizan
V počastitev volitev ljudskih poslancev republiške in zvezue skupščine je Partizan iz Zalega hriba priredil nedavno v Zadružnem domu v Braniku telovadno akademijo s pestrim sporedom, ki je bila prav dobro obiskana.
Razen tega so mladinci Partizana odigrali z mladinci iz Branika neaaj prijateljskih srečanj v nogometu, odbojki in namiznem tenisu. Za to vrsto športnih iger kaže mladina :z Branika precej veselja in tudi k telovadbi bi se dala pritegniti, sej je tam tudi spodoben vaditeljski kader. Tako je bila a pr. tov. Besednjako-va že na več vaditeljskih tečajih io bi lahko pripomogla k razmahu telesne vzgoje v tem kraju Branik in njegove množične organizacije s komunisti na čelu pa temu vprašanju ne posvečajo dovolj pozornosti, saj bi se sicer ne moglo zgoditi, da bi telesno vzgojno društvo v kraju, ki se je pred leti že lepo razmahnilo, naenkrat docela propadlo
To bivše društvo v Braniku re za-čeio omahovati, ko so zgradili zadružni dom. Mladin*“ namreč niso pustili v dvorano zadružnega doma, češ da jo bo pokvarila, našli pa so tudi druge pretveze, kakor n. pr., da je mladina pri gradnji premalo
sodelovala, da so jo odvrnili od tega zbirališča. Vse to je bilo treba povedati, da bi politične organizacije in ZKJ vsaj zdaj resno prijele za
delo in pomagale, da bi se društvo spet postavilo na noge. To bi bilo najlepše vezilo za bližnje volitve.
V Mirnu so ta čas zek) pridno na delu. Društvo Partizan bo organiziralo skupno z vaško mladino množično tekmovanje na najrazličnejših športnih iu teiesnovzgojuih panogah. Kakor računajo, bo tam nastopilo okrog 500 članov Partizana, mladine in pionirjev Dobro potekajo priprave za podobno prireditev tudi v Renčah, Šempetru, Kanalu in drugod, kjer delujejo partiz.aflska društva. Kjer pa društev ni, so organizirali po vaseb posebne odbore ali štabe, ki bodo poskrbeli za primerna tekmovanja, kakor n. pr. vlečenje vrvi, plezanje na mlaje, nošnjo bremen, tek v vrečah, met kamenja ali krogle in podobno.
Dne 25. oktobra pa bo v Novi Gorici veliko atletsko tekmovanje za prehodni pokal, za katero se vneto pripravljajo pri domačem Partizanu Verjetno bo to tekmovanje zbralo velik del članstva iz .vseh primorskih krajev, kjer delujejo partizanska društva.	(jp)
* V4 VINICI BI RAD I GOJILI ŠPORT
Kakor po vseh ostalih krajih Be le krajine, bi tudi na Vinici in ujeni okolici radi gojili šport. Med mladino je tamkaj za razne športne pa-îselja,
noge mnogo zanimanja m vesel] kar se je videlo že pred dvema letoma, ko so začeli igrati nogomet, pa
Gorenjski smučarji so že začeli
Preieklo nedeljo so se gorenjski smučarji v leiošnji sezoni prvič pomerili med seboj na atletskem mnogoboju na igrišču Podmežakljo na Jesenicah. Na tekmov atije so prišli smučarji iz Tržiča, Gorij, Bleda, Kranja. Mojstrane, Krope in Jesenic ter še nekaj drugih. Prireditev je otvoril zneni skakalec Karel Klančnik, ki je razložil nastopajočim pomen takega nastopa na suhem. Po tekmovanju so se vsi udeleženci zbrali na sestanku, kjer so razpravi ja U o nalogah, kako bi izboljšali in dvignili raven zimskega športa. Gorenjski smučarji so sklenili, da bodo zastavili vse sile za ohranitev svojih tradicij na smučiščih.
V mnogoboju so zmagali naslednji udeleženci: pri članih Peter Legat z Jesenic s 1665 točkami, med starejšimi mladinci Roman Seljak iz Krnnia s 1642 med mlajšimi mladinci Rado Jemc z Bleda т 2755 i.n med članicami Slava Zupančič iz Kra.nia « 1899 točkami, medtem ko sta bili v obeh skupinah mladink narboljši Cilka Cerne z Bleda s 1465 in Ve-a Kodrič 7 Javornika s 1"16 točkami.
Tekmovania se je udeležilo r4 tekmovalcev. kar je sicer orerei, vendar oa še mno<ro premalo za tolikšno število aktivnih smučarjev na Gorenjskem.	-čan
CENTRALNA LJUDSKA UNIVERZA
V sredo 7. oktobra oredeva ob 18.36 uri člen Izvršnega svete LRS tov Boris Kraigher »O Jugosl o vanskc-tjalijan^lcih odnosih«. Z navedenim t>Tedavanj°rn otvariamo ciklus 8 predavanj »Nejvažnej-ба mednarodna pol/rična vprašanja«
Predavanje bo v dvorani Doma sindikatov. Miklošičeva c. 22.
je pozneje spet vse zamrlo, ker pač niso imeli niti najosnovnejših pogojev, da bi se te ali one vrste športa oprijeli in dalje razvijali v -njej. To velja enako za poletni iu zimski čas. Za športno rast tega kraja bi ne bilo bolj pomena, da ie v kraju tudi nižja gimnazija, iz katere bi se večji del mladine kot prvi posvetil telesni vzgoji in Športu. Ker pa je že šolstvo samo v stiski za prostore in naprave, je seveda še mnogo teže misliti na opremo in vse ostalo, kar bi potrebovali športniki.
Zadnji Čas je dobila nižja gimnazija nekaj rekvizitov za igranje namiznega tenisa, toda zdaj jim manjka prostora, kamor bi postavili igralne mize. Za zimske mesece bi bilo za dijašlvo in mladince zelo priporočljivo igranje šaha, za katerega je mnogo zanimanja, ni pa priložnosti za izpopolnjevanje in bolj-šanje kvalitete. Vinica ima idealno lop) za : razvoj kajakaškega športa, mladincem pa bi bilo treba za to priskrbeti vsaj nekaj športnih čolnov, da bi lahko začeli.
Vsa dobra volja in vse zanimanje pa seveda ne bo dalo več rezultatov, preden ne bo na Vinici ustanovljeno telesno vzgojno društvo, ki bi združilo vso to mladino in jo začelo uvajati v redno vežbanje po raznih panogah. Krajevni faktorji pa bi morali razumeti te težnje in omogočiti, da bi mladi pristaši športa dobili primerne prostore in postopoma prišli tudi do neogibno potrebnega športnega orodra. Pri gradnji prostorov bi mladina priskočila na pomoč s prostovoljnim delom, pa tudi sicer bi 9 požrtvovalnostjo lahko premostila še kakšno drugo težavo Vztrajnost premaga vse ovire! M. F.
c«-
— V^e je bilo v redu, dokler st ni na sliki pojavila mačka . . .
NESMRTNOST
K slavnemu ruskemu pesniku A. Puskinu je nekega dne prišel uslužbenec neke zavarovalne družbe in mu rekel:
»Sem uradnik največje zavarovalne družbe in sem prišel k vam^ da vam zavarujem življenje/«
*Zakajf« ga je prekinil Puškin,
»Kako zakaj? Za slučaj smrti, vendar .*
»O, meni to ni potrebno. Jaz sem nesmrten?«
•UNION«* lusos! f;’rn »Ciganka«. Brez tednika. Predstave ob 16. 18 m 20 uri.
»KOMUNA«; amer. barvni fi’en »Ostržek« Tednik: Filmske novosti. Predstavo ob 16. 18 in 20.
•SLOGA« ang;	f. im »Trenuten
obupa« Tednik Predstave ob 16 18 in 20
•SOCA«:	franc, film »Volpone«.
Tednik Predstave ob 16	18 -.n
20 Predprodaja vstopnic v vseh štirih kinematografih od 10 do 11 ter od 15. dalje
L KiNO *T iVOlI» franc Lina •Liubitnca 7 Verone« Tednk Predstava ob 26
L KINO »BEŽIGRAD* avstr f''m •Potepuhi« T^’irk Predstava ob 20 Prodala vstopnic v obeh letnih Itinpmetno-^h uro ored orič-tkom
»ŠIŠKA«: amer. film »Večna Eva«. Tednik Predelave ob 16. 18 in. 20. Piodaja vstopnic od 15 dalje.
»TRIGLAV«: franc, fiim »Ustreljen, ob zor;«! Tednik. Predstav? cb 18 i?n 20. Prodaja vstopnic od 17. dalje.
LITOSTROJ: franc fijm »Vs ano morilci« brez tedn:ka ob 19.30. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom
CLLjl uOM: angl. film »Cirkuški deček«
BLED: jaç>ppski film »V gozdu«. KAMNIK: franc, film »V Monte Carlo«.
•KRANJ »STOR2IC«: amer. film »Carrie« brez tednika, ob 15.45, 18 in 20.15.
S
ObišCitfc	>
i
NOVOSADSKI	j
POLJEDELSKI IN INDUSTRIJSKI SEJEM j OD 4.00 11. OKTOBRA ISSS j
25 % popust na železnici, na zračnih linijah JAT in ^ rečni plovbi, za skupinske obiske za člane sindikatov Î in množičnih organizacij pa velja 50 % popust. -
KULTURNU RAhULEUi
lz poročila o problemih Hudskih knjižnu*
Zakon o ljudskih knjižnicah je bil v zadnjih let;h v naši republiki predmet dolgih razprav Tudi pisali smo. da bi bilo za nadaijni razvoj ljudskega knjižničarstva čimprejšnji sprejem zakona nujen. Toda trenutno smo za sprejetje zakona najbolj navdušeni ljudski knjižničarji, ki pa seveda
0	tem ne odločamo Ljudski knjižničarji se narceč dobro zavedamo, da bi z zakonom dosegli dvoje: na novo bi zadihale naše podeželske ljudske knjižnice, ki sedaj ugašajo, ker ne dobivajo novih knjig, one kn-ižnice pa, ki so se kljub nerazumevanju zanje le obdržale in po zas'ugi knjižničarjev tudi napredovale — čeprav v stalnem boju za obstanek, pa bi bi'e zaščitene. Da ne bi morda kdo podvomil v nuj. nost zaščite ljudskih knjižnic, želim to svojo trditev utemeljiti s podatki o nekaterih kniižnicah.
1	iV Murski Soboti je ena na-
ših največjih knjižnic podeželskih okrajnih središč, saj ima že nad 8.000 knjig. Med njenimi ustanovitelji v letu 1948 je bil tudi Glavni odbor sindikatov, ki jo je potem še dve leti podpiral. Kasneje se je brigal za njen obstoj njen upravnik tov. Jože Zrim. Pomagal ji je tako, da je vsako leto obiskal vsa podjetja v Murski Soboti in prosil za podporo. Zbral je vedno toliko, da je knjižnica lahko uspevala. Verjetno je upravnik med tekanjem za podporami zavidal n. pr. upravnike študijskih knjižnic in drugih kulturnih ustanov, katerim občine ali okrajni prosvetni forumi stalno in redno nakazujejo subvencije, ki morda res niso vedno povsem zadostne, so pa redne. Lani pa so v Murski Soboti le uvideli, da ni primerno, da je vsa skrb za gmotno trdnost knjižnice na ramenih upravnika, zato so začeli knjižnico podpirati. Letos pa je ostala ustanova brez vsa-
kih dohodkov, ker se Sobočani ne morejo zediniti, ali naj bi bila knjižnica občinska ali okrajna. Zaradi tega nesoglasja torej knjižnica ne dobiva subvencij. Mestna občina daje samo toliko, da upravnik delno krije personalne izdatke, okrajni prosvetni forumi pa ničesar. Upravnik mora zopet sam skrbeti za dohodke knjižnici, kar je sedaj toliko teže, ker podjetja ne dajejo več podpor. Je namreč toliko prosilcev, da vsem ne morejo ugoditi. Skromno nabavo novih knjig je omogočil znesek v višini 24.000 din, ki ga je poslal zadružni sklad in 34.000, ki jih je nakazalo državno posestvo v Beltincih in s tem poravnalo neki svoj dolg knjižnici. S tem denarjem upravnik ni mogel nabaviti vseh knjižnih novitet v zadostnem številu, za redno nabavo knjižnih novitet v zadostnem številu izvodov potrebuje na leto najmanj pol milijona dinarjev. V drugi polovici leta pa bo moral nabavljanje ustaviti, ker ne bo denarja. S tem pa lista težav za soboško knjižnico ni popisana. Knjižnica bi nujno potrebovala še eno so. bo za skladišče. Sedai je namreč v srednjem velikem prostoru zloženih vseh 8000 knjig,
ta prostor je hkrati ludi upravnikova pisarna, izposojevalni oddelek, prostor, kjer se vršijo vsa administrativna dela. Skratka ves pvostor še zdaleč ni tak, kot bi moral biti prostor največje knjižnice v Prekmurju.
Knjižnici v Postojni pa je še slabše. Zaprli so jo ln sobo nakazali Putniku. Postojnska okrajna knjižnica je ena izmed tistih knjižnic, ki se ni razvila. Danes ne šteje niti 2000 knjig. Zanjo ni bilo nikoli denarja in tudi primernega knjižničarja niso mogli najti. Na razstavah v Postojni, ki je bila prirejena v času Postojnskega tedna, kjer je bil razviden gospodarski in kulturni napredek okraja, smo se zaman ozirali po grafikonih ali kakem dru-
V sklopa prireditev Tedna Radia I.tpbljrne .le slednji povabil odlični komorni orkester Radia Zagreb, ki ie z umetniško izve:!, bo zanimivega programa pod taktirko mojstra Malačiča pokazal izredno visoko reproduktivno rave^
gačnem prikazu življenja in delovanja ljudskih knjižnic v tem okraju.
Tudi na Javorniku, kjer stanujejo jeseniški železarji, so nastopili za knjižnico žalostni dnevi. Dosedaj je delala knjižnica na vidnem in dokaj primernem prostoru sredi trga. Sedaj pa sta sindikat in terenski odbor SZDL zahtevala in svojo zahtevo tudi uresničila, da se knjižnica preseli v manj primerne prostore, kjer si mora nabaviti nov inventar. Poleg drugega je tudi precej oddaljen od središča, tako da je zgubila mnogo bralcev.
Mislim, da so ti {frimeri dovolj zgovoren dokaz, da knjižnice ne smejo ostati prepuščene samovolji in nerazumevanju nekaterih.	R. M.
Ker Je bila to prireditev radij-skeiga tedna, sem kcracert poslušal po radiu, z namenom da istočasno s kritiko koncerta nakažem tudi tehnično plat te !n ohenem drugih oddaj našega radia. ki kaže *»ri oddajah koncertov in OiPor še nekatere, gptovo odpravljive nedostatka.
Suîekov koncert za godala kaže tega vrdilmega hrvatskoga skladatelja na potu. ko se oddaljuje od svoje novoromontične smeri in razširja melodične ter harmonične elemente v modema polja Polifoni sire. ki ie na vseh mestih neoporečen ni konsekventno izpeljan ker ga mnogokrat zamo-jaio h omofoni odstavki. To moti zli-tost te skiadp-e ki je sicer po j --veneti;, gradnji in zvočnosti prvorazredna in svojevrstna. Najbolj dogn2n je prvi stavek, medtem ko je drug stavek s preleno temo na vzponih neprozoren in mestoma prenatrpan Dobra nekoliko reeersko pobarvana fuga zadptega stavka le na za skladbo odločno nrekra'tka in to kljub delni — ali kot se ml zdi — kom-ptetni o m o vi tv i
Matačlč je defu gotovo dal vso potrebno plastiko v robnih stavkih. po u’ob’ '■ ni izraz počasnega stavita Je postavil Sulekovo glasbo v pravo luč — in v pravi umet-crSkl odraz.
Jugoslovansko glasbo Je zastopa! še Dane Škerl s svolo lani izvedeno »Serenado«, katere ne-dvom ne odlike sem sedal podčrtal. Idealna Izvedba je tokrat vrline dela po'-aza'a v še večji izrazitosti: inv-ikclja. barvitost in dobra gradnia tako da smo bili res veseli zaščitenega uspeha. Kot Sulekovo. le tudi to delo bilo sprejeto z obalnim odobravanjem.
Klasika Je bila zastopana z Mozartovo: C-1ur- simfonijo St. 28 z nenavadnim prvim čudovitim drugim stavkom in z onim zad-niim stavkom ki ga mnogi glas-bn-iiti p-cfavi'alo na čelo vseh Mozartovih alleerov zadn’a točka programa je bUa popularna Hevdpova št. 13.
Pri izvedbi obeh d« j» dirigent
pokazal toliko srca za njune lepote da je poslušalec posebno pri počasnih stavkih obeh dej moral biti ganjen, plemeniti in stopljeni zvok godal ter pastoni! zvok pihalcev je obenem z brezhibno tehnično izvedbo najbolj pokazal višino tega komornega orkestra. Virtuoznost allegro stavkov je navdušila občinstvo, ki je z aplavzom doseglo ponovitev (žal v stopnjevanem tempu, da a! bil tako lep kot prvič zadnjega »Allegro eon siv rito« Haydnove simfe-ni*e. Koncert je pomenil velik uspeh Lovra Matačiia.
Prenos simfoničnih del zahteva predvsem plastičnost, za kar Je odločilna v prvem redu temost v vodi’nih melodijah, toi prehajajo iz skupine v skunVio. od instrumenta do instrumenta. Ta oa Je dosegliiva samo če so mikrofoni porazdeljeni no orkestru In JOt dirigira dirigent s partituro, tako da oiača vodilne glasove. Danes Imamo samo en mikrofon in Je zato sploh vprašanje ali moremo z njim doseči ono plastičnost, kot on več mikrofonih, katere se sproti летпегја. Pri oddali tega •n večine ostalih prenašanih koncertov Je bil bas pri vseh štirih niansah mojega aparata mnogo mrViejšl kot melodija, ta t» tudi v nainormainejših legah, modrem ko je v višinah nri tutti mestih sa>loh utopila. (2. stavcih Su-leka. 1 zpeliava fuge). Tema v srednjih glasovih iste kompozicije se Je tndt popolnoma izgubljala. Pri ostalih skladbah je bila oddala botša ker se vse zelo prozorne. vendar se je pri vseh kazala Ista hiba. Kako se tenu odor» more ne vem. ker Je to teboič-mo vprašanje. Gotovo pa je da Je to možno.
Dr Danilo Svara
Koncert komornega orkestra Radia Zavrel»
Dirigent Lovro Matačič
ST. 236 / 6. OKTOBER 1953
:ШУ‘
m í W % ш ÿ ?: -%- ?	•:
Z A D
IZJAVA NOVEGA JUGOSLOVANSKEGA POSLANIKA V TURČIJI
TniSko-logoslovanslii odnesi a© nenehno krepilo
Instambul, 5. okt. Novo imenovani jugoslovanski poslanik v Turčiji, Miša Pavilčevič, ki je včeraj prispel v Instambul, je dal za turški tisk sledečo izjavo:
»Zelo sem vesel, ker se mi je ponudila prilika, da lahko preko turškega tiska naslovim prijateljske pozdrave turškemu ljudstvu in, izrazim želje jugoslovanskega ljudstva za napre-
Novi člani Ekonomsko-socialnega sveta OZN
New York, 5. okt. (AFP). Na današnji plenarni seji Generalne skupščine OZN so izvolili nove člane Ekonomsko-social-nega sveta OZN. Velika Britanija in Sovjetska zveza sta bili ponovno izvoljeni s 47 oziroma 45 glasovi, nadalje Ceškoslova-vaška z 42, Ekvador s 45, Norveška z 42 in Pakistan s 43 glasovi. Doslej so bili člani Sveta Filipini, Poljska, Švedska, Sovjetska zveza, Velika Britanija in Urugvaj, katerih mandat poteče konec leta.
lanu se je danes pred vojaškim sodiščem začela razprava proti novinarjema Renoju in Ari-starcu zaradi »žalitve italijanskih oboroženih sil«. Kot je znano, sta oba novinarja, ki sta znana italijanska filmska kritika, obtožena zaradi tega, ker sta predlagala snemanje filma, ki bi naj prikazal, kako so »italijanski vojaki brez svoje krivde odigrali bedno vlogo v Grčiji« med fašističnim napadom na to državo v zadnji vojni.
Sodišče je danes razpravljalo o protestu obrambe, ki je
Teheran^ 5. okt. (r). Radio Teheran poroča, da so upokojili 13 generalov in enega admirala, iz zanesljivih virov pa se je zvedelo, da so zadnje dni v Teheranu prijeli okoli 100 'letalskih oficirjev, od katerih so jih 60 zaprli v trdnjavi Kora-mabad. Ротосајо tudi, da je iransko vojaško sodišče danes uradno vložilo obtožnico proti bivšemu ministrskemu predsedniku dr. Mosaciku in mu določilo rok 5 dni, d: izbere svo-tega branilca.
London, 5. otó. (AFP). V dobro obveščenih krogih menijo, da bo nova nota treh zahodnih sil, kot odgovor na zadnjo sovjetsko noto z dne 28. septembra, zelo kratka in da bodo v njej ponovno poudarili poziv, ki so ga poslali 2. septembra Sovjetski zvezi, naj sodeluje na četvernj konferenci zunanjih ministrov o vprašanju Avstrije in N^ičije. V Londonu ne upajo na ugoden sovjetski odgovor na novo noto, vendar poudarjajo, da morajo zahodne sile nadaljevati tak način pogajanj, da ne bi dale priložnosti Kremlju za obdolžitev, da so premišljeno prekinile izmenjavo gledišč o teh dveh vprašanjih, posebno o vprašanju Nemčije. V britanskem zunanjem ministrstvu potrjujejo,
dek in prospeh prijateljske republike Turčije.
Jugoslovanski narodi poznajo zgodovinske reforme velikega Atatiirka m spremljajo z globokimi simpatijami nadaljnje podvige turškega ljudstva v pogledu splošnega razvoja njegove države, kakor tudj velike napore, ki jih to ljudstvo vlaga, da bi ohranilo svojo nacionalno neodvisnost.
Posebno sem srečen, da lahko ob tej priliki podčrtam, da postajajo ' turško-jugoslovanski odnosi s sodelovanjem, ki se neprestano krepi ¡n razširja na vseh področjih državne in družbene dejavnosti, vse trdnejši. Z balkanskim sporazumom je to sodelovanje dobilo nove oblike in karakter resničnega trojnega prijateljstva, pri čemer razumemo tu tudi prijateljsko Grčijo — ki je zasnovano na skupnih interesih. in pogledih naših vlad z namenom, da bi se oču-val mir v tem delu sveta. Zelja jugoslovanske vlade je, da bi se ti odnosi vse bolj utrjevali.
Ne bom štedil naporov pri krepitvi naših zavezniških odnosov, ker to ustreza najglob-
izpodbijala veljavo obtožbe, trdeč, da žalitev, četudi bi obstojala, ni prizadejana vojaškim silam sedanje republike Italije, temveč stari fašistični monarhiji. Sodišče je odklonilo protest obrambe z izjavo, da so sedanje vojaške sile naslednik starih fašističnih vojaškil sil.
Bonn, 5. okt. Zahodnonemštei kancler Adenauer se je danes sestal z visokimi komisarji treh zahodnih okupacijskih sil. Na tem sestanku so se dotaknili vprašanja ponovnih razgovorov med Zahodom in Vzhodom, ki jih je predložil britanski premier Winston Churchill. Prav tako so razpravljali tudi o predlogu amerškega demokratskega prvaka Stevensona o sistemu varnosti, o čemer je nedavno razpravljaj s predsednikom Ei_ semhowrom.
V vladnih krogih podčrtujejo, da sta obe omenjeni temi v ozki zvezi s predlogi Adenauer.
da se bodo strokovnjaki treh zah činih sil sestali v Londonu zaradi redigiranja odgovora na zadnjo sovjetsko noto.
Bonn, 5. okt. (Tanjug). List »Frankfurter Rundschau«, ki je blizu socialdemokratov, meni, da je odhod prvega sekretarja informcirojske Enotne socialistične stranke Vzhodne Nemčije Ulbrichta v Moskvo v ozki povezav; s krizo, ki je nastala po izbruhu afere Zeissei-Heern-stadt v tej stranki. List poudarja, da je ("bricht v nedeljo odpotoval v Moskvo v spremstvu dveh članov CK sovjetske partije, ki sta bivala 14 dni v vzhodnem Berlinu zaradi proučevanja položaja v Enotni socialistični stranki.
Ijim željam naših narodov ter predstavlja molino jamstvo za miren razvoj in nacionalno neodvisnost naše države.
Ambasador Pavičevič je nadaljeval zvečer potovanje iz Instambul a v Ankaro.
Washington, 5. okt. (UP) Vodja južnokorejske delegacije v OZN zunanji minister Pjum. Jung Tai je danes izjavil, da ne verjame, da bodo Rusi preprečil; politično konferenco o Koreji. To izjavo je Pjun Jung Tai dal po obisku v Beli hiši, kjer je izročil predsedniku Eisenhowmi osebno sporočilo Sing Man Rija.
Ottawa, 5. okt. Kanadski liberalni list »Ottawa Sitysan« objavlja članek o Trstu pod naslovom »Echo iz Ducejevih dni«, kjer omenja, da poslednji dogodki v Italiji in okoli Trsta spominjajo na Mussolinijeve govore iz časa, ko se je Italija pripravljala, da na »svetem pohodu« podjarmi Etiopijo. List piše, da je v teh okotao-stih sugestija maršala Tita o internacionalizaciji Trsta razumna. Težje pa je rešiti vp-a-šanje cone »B«, dodaja list. To je pretežno kmetijsko področje in ni posebnega mednarodnega interesa, kakor hitro se določi
Določen je dan za volitve v zbor proizvajalcev LRS
Ljubljana, 5. okt. Republiška volivna komisija LR Slovenije je sprejela danes sklep, da bodo valitve v republiški zbor proizvajalcev LR Slovenijte 24. novembra t. 1.
V Rimu se je začelo zasedanje Komiteja za les Rim, 5. oktobra. V Rimu je začel z delom Komite za les Organizacije za kmetijstvo in prehrano OZN (FAO). Komite bo razpravljal o stanju, in perspektivah svetovnega tržišča in proizvodnje lesa. Predvidevajo, da bo med zasedanjem skupni sestanek tega komiteja in fco-nfi'sije FAO za gozdove, na katerem bodo razpravljali ovskla-jevainjiu možnosti in potreb pro. izvodnje lesa in vzgoje gozdov v svetu.
status mesta, nadaljuje »Ottawa Citys an«. Plebiscit v zaledju bi iahko na ugoden način vplival na razmejitev med Jugoslavijo in Italjo. Plebiscit, kakršnega danes -zahteva Rim, bi imel verjetno za rezultat, da bi mesto in zaledje pripadlo Italiji. Zgodovinsko in ekonomsko, podčrtava list, pa ta jadranska luka pripada Balkanu in Donavskemu bazenu. Premier Pella bi moral vedeti, da je z pošiljanjem vojske na jugoslovansko mejo podžgal desničarske elemente, ki komaj čakajo, da bi se pojavilo nekaj, kar bi odvrnilo pažnjo od notranjih problemov. List na koncu postavlja vprašanje, kaj je bilo z milijoni nezaposlenih, ali na pol zaposlenih Italijanov in z agTar-no reformo v Italiji.
Sestanek izraelsko-
arabske komisije
Tel Aviv, 5. okt. (UP). Mešana araibsko.izraelska komisija za premirje se bo sestala v kratkem na meji med Egiptom in Izraelom in proučila izraelske obtožbe, da je Egipt prekršil premirje, sklenjeno med tema državama.
ŠPORT
Nedeljkovičeva četrtič državna prvakinja
Opatija. S. oktobra. Danes je bil s XVn. kolom končan turnir šahistk. na katerem je Nedeljko-vrčevfl četrtič osvojila naslov državne prvakinje. Rezultat1 današnjega kola so bili: Rozan* : Lazarevič 1:0. Karff : Pu dar 1:0. Timet : Kudim© 1:0. Hemskerfc : Hausner 1:0. Bačič : Vukovič remi. Vel:mirovič :	Nedeljlkovič
remi. Benini : Delak 0:1. Ñagy : Timotejema 1:0. Kazakova : Bussers 0:1.
Prekinjeno partijo Kndona : Karff je odločila naša udeleženka zase.
Končni pi asma je naslednji: Nedeljkovičeiva 15. Bernimi 13 im pol, Lazarevič 12. Bussers im Hemskerk po 11. Naey im Rozman po 10. Delak in Karff po 8 im pol. Timet Bačič im Velimiro vi č po 8 Kudreia 7. Vukovič im Timofeje-va 6, Kazakova im Haussier 5. Putì ar pol točke.
Gubijan vrgel kladivo nad 59 m
Beograd 5. okt V okviru proslave »Otroškega tedna« je danes na igrišču sodeloval tudi naš znanj atlet član »Partizane« Gubijan. ki je vrgel kladivo 59,15 m. kar je le nekaj cm manj od jugoslovanskega rekorda.
Sestanek Adenauerja z v so* kimi komisarji zahodnih sil
ja o nudenju garancij varnosti Sovjetski zvezi kot enem izmed činiteljev, ki bi prispeval, da se odpravi edina resna ovira na poti do zedinjenja Nemčije. Menijo, da je Adenauer danes opozoril zahodne Visoke komisarje na potrebo, da se čim prej ratificirajo generalne pogodbe glede na negativno vsebino najnovejše sovjetske note.
ŠAH Г N
Nov poraz Gligoriča
V	nedeljo je bilo v Ziinichu odigrano na turnirju kandidatov XIX. kolo. Remi so se končale partije med Averbachom in Bromsteinom, Szabom in Reshewskim, Euwejem in Keresom in Stahlbergom ter Smáslovom, medtem ko so bile igre Petrosjan — Gli-gorič, Najdorf — Tajmanov in Bole-slavsjd — Geller prekinjene.
Zürich. 5. okt. Danes so na turnirju kandidatov igrali prekinjene partije. V nadaljevanju partij iz XVIII. kola so bili doseženi naslednji rezultati: Geller : Stahlberg remi. Reshewsky : Averbach 1:0. Keres : Szabo remi. Smilsov: Euwe 1:0. Kotov : Boleslavski še igrata.
Rezultati prekinjenih partij iz XIX. kola:	Gligorič : Petrosjan
0:1 brez nadaljevanja. Najdorf : Tajmanov remi Boleslavski • Geller 0:1.
Stanje na tabeli p0 XIX. kolu je naslednje: Smislov 12. Reshewsky ll. Bromstein 10 in pol. Najdorf 10. Keres in Petrosjan po 9 in pol. Geller 9. Euwe 8 im pol. Boleslavsiki in Kotov po 8 (1 +)’ Tajmanov 8 (+). Szabo 8. GLigorič 7 tn pol (+). Averbach 7 m pol, Stahlberg 5 točk.
V	XX. kolu igrajo: Tajmanov : Petrosjan. GLigorič : Àverbach. Bronstein : Szabo. Reshewsky : Euwe. Keres : Stahlberg. Smislov : Boleslavski in Geller : Ko» tov Najdorf pa je prost.
decíanle ifaUfanske vojaške «Sle - naslednik fašistične vojske
Rim, 5. otó. (Tanjug). V Mi-
Preö odgovorom zahodnih sil
na zailu|o sovfefsiio noto
KANADSKU LIST O VPRAŠANJU TRSTA
Zgodovinsko in ekonomsko pripada ta luka Balkanu in Donavskemu bazenu


e
Ut
S

Tekma v rugbyju za ogled
Dve francoski trina]storici na nogometisču v Šiški
Za Beogradom, Novim Sadom in Subotico sta dve francoski trinajsto-rici rugbvja, in sicer moštvo I. zvezne lige, ki je skoraj državna reprezentanca, in študentsko moštvo, oba iz Marseillea, odigrali svojo četrto propagandno tekmo na stadionu Železničarja v Šiški. Obisk prireditve je sicer zaostajal za ostalimi mesti, kjer so gostovali Francozi, vendar je kljub deževnemu vremenu prišlo na stadion precej nad 2000 gledalcev.
Prireditelji, ki so začetek prireditve nekoliko zavlekli, so ukrenili zelo dobro, da so gledalce, od katerih je bila večina takih, ki te igre še niso videli nikoli, seznanili z glavnimi pravili in načinom te igre nasploh. Po običajnih uvodnih pozdravih sta nastopili obe že na vide2 zelo simpatični trinajsto rici z lastnim sodniškim zborom in takoj začeli ? prvimi 40 minutami igre. Kljub temu, da je bila tekma samo propagandna, so igralci obeh moštev pokazali vrsto posebnosti te hitre in borbene igre, tako da so se gledalci že v tem delu začeli zavzemati za uspele akcije na tej ali oni strani. Svoje posebno veselje, ki je menda v Ljubljani na naših igriščih precej, ukoreninjeno, so imeli seveda nad tem. da so po pravilih dovo-
ljeni vsi mogoči prijemi in morajo biti igralci zaradi tega pravi akrobati. Razen tega pa morajo imeti tudi precejšnjo zalogo korajže, zaradi česar ta športna panoga — kakor so pojasnili gostje sami — v Italiji ne bo doživela pravega razmaha. Po 80 minutah zelo tempera-
35:19 (15:11) v korist profesionalnega
moštva.
Francozi so s tem nastopom zaključili svojo propagandno turnejo po Jugoslaviji, zdaj pa je treba počakati, kje bodo pognale zanjo prve korenine. Morda tudi v Ljubljani ne bo včerajšnji nastop ostal brez po-
mentne igre se je ta dvoboj končal snemovalcev.
Mladinski dvobo j Slovenija in
Hrvatska
Maribor. 5. X. V nedeljo sta bila v Mari boru dva zanimiva dvoboja v atletiki med mladinskima reprezentancama Hrvatske in Slovenije (48:125) ter «ped seniorski-mi vrstami Maribora in Celja. Na tem tekmovanju je bilo doseženih tudi več novih državnih rekordov ¡n sicer: mladinski rekord ženske štafete Slovenije v teku na 4X100 m s časom 51.8 in Milerja v skoku ob palici z znamko 3 78 slovenski mladinski rekord Brodnika s skokom ob palici 3,50 m in m-arborsk rekçrd Kralja v teku na 800 m s časom 1:57.6
Tehnični rezultati:	mladinski
dvoboj: moški 110 m zapreke: Mi-
Mariborčaji Močnik se je ospe šno upiral Avstrijcu Kremserju nazadnje pa le izgubil po točk ah. (Slika z nedeljskega dvoboja v rokoborbi med Avstrijo Jugoslavijo v Ljubljani, ki se je kakor znano — koačala neodl očeoo 4:4.)
ŠAH
KRIM IN LUŠK PRVAKA
Šahovska zveza Slovenije prireja letos prvič redno moštveno prvenstvo republike ob udeležbi vseh najboljših moštev Slovenije. Na turnirju sodelujejo člana I. zvezne lige Krim in LUSK (Ljubljana) ter člani II. zvezne lige Triglav (Lj.), Branik in Železničar (Maribor). Presenečenj je bilo že kar precej, stanje na tabeli pa kaže, da bi skoraj vsak izmed te petorice lahko bil prvi in zadnji, saj ob zaključku turnirja verjetno ne bo več kot 3 in pol točke razlike med zmagovalcem in zadnjeplasi-ranim.
Najprej je LUSK gostoval v Mariboru in po zmagi 5:3 nad železničarjem izgubil z Branikom z najtesnejšim rezultatom 3,5 : ^ 4,5, Branik pa je v dvoboju s svojim domačim rivalom spravil drugo pomembno zmago s 5:3.
У srečanjih med ljubljanskimi klubi je Krim že prvo tekmo izgubil. Po »stari tradiciji« je Triglav slavil zmago, tokrat z rezultatom 5:3. Podrobni izidi so naslednji: Vošpemik : Preinfalk 1:0 (!), Benedičič : Kržišnik 1:0 (I), Požar : inž. Levačič, Trampuž : Mlinar in Kočevar : Bajec remi, Blinc : Avsec 0:1, Hren : Kržin remi in Sušnik » Lorbek 1:0.
Neuspeh Krima je v petek >no pravil« LUSK, ki je premagal Tri-glavane z enako razliko v točkah, t. j. s 5:3. Izidi posameznih srečanj so bili tile: Krivec : Vospernik remi, Grosek : Siska 1:0, Z. Gabrovšek : Požar 1:0, Vrhovec : Trampuš 0:1, Ribarič : Kočevar, Stanojevič : Blinc in Perdan : Hren remi ter Mikunda : Sušnik 1:0.
V soboto in nedeljo so Mariborčani gostovali v Ljubljani. Najprej je Železničar temeljito »obdelal« bivšega člana I. lige Triglav in dosegel najvišjo zmago na prvenstvu — 6:2. Igrali so:	Guzel : Vospernik
remi, Njegovan : Benedičič 1:0, Malešič :	Šiška remi. Črepinšek :
Trampuž 1:0, Kos : Kočevar remi, Babič : Požar 1:0, Poš : Hren 1:0 in Štefe : Braniselj remi.
Obenem pa si je moštvo Branika, ki bi zaradi prvih uspehov in svoje izenačenosti morda lahko poseglo celo v boj za prvo mesto, to upanje zmanjšalo s porazom 2,5 : 5,5 proti Krimu. Podrobno: dr. Nemec : Preinfalk 0:1, Knilc : Kržišnik 0:1, prof. Stupan : inž. Levačič remi, Kukovec : inž Sikošek 0:1, inž. Cisar : Bajec in Konic : Stupica remi, Ketiš : Kržin 0:1 in prof. Muzlovič : Avsec 1:0.
Včeraj pa je železničar premagal še prvoligaša Krim s 4,5 : 3,5, take da to mlado in borbeno moštvo lahko računa z dobrim mestom v tem tekmovanju. Pari so se razšli takole: Guzel : Preinfalk in Njego-
BOSTA DALA
van : Kržišnik remi, Maležič : inž. Levačič 0:1, Črepimšek : inž. Sikošek 1:0, Kos : Bajec, Babič : Kržin in Poš : Stupica remi ter Kac : Avsec 1:0.
Srečanje med Triglavom in Branikom se je končalo neodločeno 4:4 takole: Vošpernik : dr. Nemec 1:0, Benedičič : Krulc remi, Siska : Kukovec 1:0, Trampuž : prof. Stupan 0:1. Kočevar : Konič remi, Požar : inž. Čisar 0:1, Blinc : prof. Muzlovič 1:0 in Braniselj : E. Rupar 0:1.
Stanje na tabeli: Železničar 16,5, Branik 16, Triglav 14, LUSK 13,5 (8) in Krim 12 (8).
O zmagovalcu bo torej odločal zaostali dvoboj med prvoligašema Krimom in LUŠK.
D. B.
Matanović zmagal v Opatiji
Opatija, 5. okt. V nedeljo so bile končane prekinjene partije mojstrskega šahovskega turnirja v Opatiji. Unzicker je premagal Kupperja, Udovčič in Porecca sta remizirala, Ivkov pa je dobil oelo točko proti Kupperju.
Opatija, 5 oktobra. Danes so tla mednarodnem šahovskem turnirju v Opatij: igTali zadnje kolo. Zmagal je Matamovič. kateremu je to eden na j večjih uspehov, obenem .pa so tudi ostali naš: mojstri dosegli uspeh, ker so zasedli prva mesta n,a turnirju. Rezultati današnjega kola:	Nikola c : Po-
recca 1:0. Beni : Golombek remi. Rab ar : Udovčič remi. Milič : Donner 1:0 Küpper : dr. Vidmar 1:0. Fudeirer :	Unzicker remi.
Matanovič : Bertok remi. Wade : Ivkov remi. Pirc : inž. Vidmar ml. 1:0.
Končno stanje na tabeli je naslednje: M at an uv ič 13. Fuderer 12. Rab ar 11. Pirc. Ivkov in Un-zicker po 10, Milič im Dominer 9, Udovčič 8 itn pol. inž. Vidmar ml. 8, Bertok 7 in «pof. Nik-olac. Golombek im Beni 7, Wad“ 6 in pol. Porecca im Küpper 6. dr. Vernar 5 im pol točke.
Med litijskimi pionirji
TVD Partizan in SD Litija «ta preteklo nedeljo priredila atletsko tekmovanje za pionirje, ki se jih je zbralo nad 50, največ starih od 9 do 14 let. Mladi športniki so pokazali dobre uspehe, posebno’ nadarjena za atletiko sta se izkazala 13-Ietni Danilo Namestnik in 14-letna Jana Gril.
V prvenstveni nogometni tekmi je v nedeljo Litija po zanimivi in izenačeni igri premagala moštvo Save iz Tacna 1-0 (1:0).
1er (H) 16.5; 100 m: Ošlakovič (H) 11,4; 3000 m: Gaišek (S) 9:39: ko.», je:	Brodnik (S)	48.49; kleđvo:
Knežević (H) 4107: daljina: MileT (H) 6.38; višina: Petrušič (S) 176; palica:	Miler 378:	disk:	Penko
38.95; krogla: Penko (S) 13.74; 800 m: Vipotnik (S)	1:56.7; 400 m:
Vrančić (H) 51 6: štafeta 4X100 ra; Hrvatska 44.4; Slovenija diskvalificirana; ženske — 80 m zapreke: Bajželj (S)	12.6; 100 tn: Bajželj
13.0; kopje: Baient (H) 31.24; daljina: Stamejčič 5.05: viišna: 1. — 2. Vrečko in Podgoršek (S) 138; disk: Hudobivnik 36.34: krogla: Hudo: bivnik 13.02 : 60 m: Bajželj 8.2; 4X100 m: Slovenija 51.8. Hrvatska 55,2
CELJE : MARIBOR 101:81.5
Tehnični rezultati: 110 m zapre, ke: Lorger (C) 15.4; 100 m: Lorger 11.2; kopje: Kopitar (C) 53.96; kladivo Peterka (C) 42.34; daljine-Osterman (M) 6 21; višina: Kebrič (M) 163; palica: Vehovar (C) 378; disk: Golc (C) 43.58: krogla: Gole 13.55; 800 m: Vipotnik (C) lrse.rt 400 m: Urbajs (C) 51.7; 5000 m: Hanc (C) 15.44.0: ženske — zapreke 80 m: Bajželj 12.6: 100 m: Knez (M) 12 6; daljine: Majcen 5.09: višina: Knez X. 138: dsk: Železnik 35.08; krogle: Celesnik 11.15: 808 m: Slamnik 2:25.2.
Pred zborom alpinistov pri Celjski koči
Naši alpinisti plezalci so v letošnji sezoni poželi mnogo uspehov. Kakšna je bila ta sezona nasploh in kako bi bilo treba delo v raznih alpinističnih odsekih še izboljšati, vse to se bodo alpinisti pomenili na svojem letošnjem zboru, ki bo v soboto 10. oktobra v Herletovem domu ▼ Logarski dolini.
Na tem zboru bodo vsi alpinisti gostje PD Celja, ki upravlja to naf-lepšo planinsko postojanko in tudi letos slavi enega pomembnih jubilejev našega planinstva. Razveseljivo je, da bodo letos posegli v razpravo in kritiko o alpinističnem delu tudi naši najmlajši, ki so si z letošnjimi podvigi v domačih in inozemskih od* pravah tudi zaslužili to pravico. Morda se oni bolj kot vsi drugi zavedajo, da je treba med našimi alpinisti dvigniti kulturno raven ih poglobiti smisel do plemenitega tovarištva v gorah. Seveda pa bodo morali naši še mnogo obetajoči ovajalci gora dobiti tudi več materialnih možnosti za svoje zahtevno udejstvovanje. Prepričani smo, da bo ta zbor dal koristne pobnde za nadaljnje delo in bodo njegovi sklepi zadeli na razumevanje povsod tam, kjer bi jim mogli in morali pomagati do uresničenja.
Še nekaj zadnjih dogodkov
V	odbojki je naša državna reprezentanca v Zagrebu zadnjo sobota zmagala nad Francijo s 3:1 (13:3, 7:15, 15:7, 15:2).
V	nedeljo je reprezentanca Pariza premagala reprezentanco Zagreba, kjer so v pariški ekipi igrali sami državni reprezentanti.
Ljubljana, 5. okt. V republiški ligi je v nedeljo ženska ekipa Partizana iz Novega mesta utrpela prvi poraz, in sicer po vrsti Ilirije 2:3. V prvem nizu so gostje že vodile 10:0, so ga pa potem izgubile, v enem poznejših pa se je zgodilo obratno. Domačinke so že vodile 14:9, pa niso mogle doseči zmagovite točke.
V	Mariboru je zagrebška Mladost v prvenstveni tekmi zvezne lige premagala Železničarja 3:1 (15:5, 15:13, 6:15, 17:15).
V	republiški ligi je Kamnik dobil dve točki proti Iliriji z zmago 3:1 (15:5. 15:5, 11:15, 15:2). Zenska ekipa Ilirije je zmagala nad vrsto Partizana iz Novega mesta s 3:2.
V	rokometnem prvenstvu Slovenije so bili v nedeljo rezultati takile: Rudar : Svoboda 13:10. ŽSD Celje t Drava 21:14, Svoboda I. : Rudar 5:2, Svoboda II. : Proletarec 9:2, Branik : S la vi j a 14:12.
_ Med nogometnimi dogodki v nedeljo moramo zabeležiti še zmago lendavske enajstorice Nafte nad velenjskim Rudarjem v vzhodni skupini slovenske lige 7:1.
V	Mariboru je moštvo Branika, Id ta dan ni imelo prvenstvenega nastopa, porazilo enajsterico mariborske garnizije 6:1 (4:1).
V	kvalifikacijskih nogometnih tekmah za svetovno prvenstvo sta v nedeljo igrali Francija in Irska v Dublinu, med katerima so zmagali Francozi s 5:3, v Pragi pa je državna reprezentanca Madžarske visoko zmagala nad najboljšo enajstorico ČSR 5:1 (4:1).
V	mladinski republiški lipi je ljubljansko moštvo Odreda bolj po sreči kakor po zaslugi porazilo skoraj pionirsko — 6 mladincev je bilo včeraj v Zagrebu — enajstorico celjskega Kladivarja 2:1 (1:1).
„SLAVOLOK
j PO
SKICH MARIA REMARQUE
ZMAGE“'
7Ravie,< je dejala. »Včasih najpreprostejših stvari ne razumeš. Ker bi imela rada, da bi zdajle prišel. Ne maram čakati do večera. Zakaj pa bi te sicer ob tem času klicala na kliniko?« »Dobro. Pridem, ko bom opravil tukaj.«
Zamišljeno je zganil listič in odšel k bolniku.
Bila je hiša na vogalu Pascalove ulice. Joan je stanovala v najvišjem nadstropju. Odprla je vrata. »Vstopi,« je rekla. »Dobro, da si tu! Pridi!«
Na sebi je imela preprost, črn dres, ki je bil ukrojen po moško. To je bila neka njenih lastnosti, ki jo je imel Ravie rad na nji; nikdar ni oblačila kakih oblačnih tilastih ali svilenih krp. Obraz ji je bil bolj bled kakor navadno in malce razburjen. »Pridi,« je rekla. »Čakala sem te. Videti moraš vendar, kako stanujem.«
Hodila je pred njim. Ravie se je smehljal. Bila je spretna. Že takoj v začetku je odbila vsako spraševanje. Gledal je njena lepa, ravna ramena. Luč ji je padala na lase. Za bežen hip brez diha jo je močno ljubil.
Odvedla ga je v večji prostor. Bil je studio, ki je bil poln opoldanske svetlobe. \ isoko, široko okno je gledalo na vrtove med Rafaelovo in Proudhonovo ulico. Desno ni mogel videti do Porte de la Muette. V ozadju se je $ato in zeleno lesketal kos Boisa
Prostor je bil opremljen z na pol modernim okusom. Velik kavč s premodro prevleko; nekaj naslanjačev, ki so bili na pogled udobnejši kakor v resnici; prenizke mizice; gumijevo drevo; amerikanski gramofon in eden Joaninib kovčkov v kotu. Nič ni človeka motilo; toda Ravicu kljub temu ni popolnoma ugajalo. Ali čisto dobro ali čisto ostudno — polovične stvari mu niso ustrezale. In gumijevih dreves ni mogel videti.
Videl je, da ga Joan opazuje. Ni si bila čisto gotova, kako bo sprejel; pač pa je bila dovolj gotova, da tvega to.
»Lepo,« je rekel. »Veliko in lepo.c
Vzdignil je pokrov gramofona. Bil je dober aparat v škatli, z mehanizmom, ki je avtomatično menjaval plošče. Na mizi zraven njega je ležal kup plošč. Joan jih je vzela nekaj in jih položila pa aparat. »Veš, kako funkcionira?«
Vedel je. »Ne,« je rekel.
Pritisnila je na gumb. »Čudovito je. Igra po cele ure. Človeku ni treba vstajati in menjavati plošč in pretikati. Lahko ležiš in gledaš, kako se zunaj temni, in sanjariš.«
Aparat je bil odličen. Ravie je poznal marko in je vedel, da stane kakšnih dvajset tisoč frankov. Polnil je dvorano z mehko, trepetajočo muziko — s sentimentalnimi pariškimi popevkami. »J’attendrai« —.
Joan se je sklanjala predse in poslušala. »Ti uggfa?« je vprašala.
Ravie je pokimal Ni gledal na aparat. Gledal je foan. Gledal je njen obraz, ki je bil očaran in ves predan muziki. Kako lahko je bilo to pri nji — in kako ; ч* l jubil zaradi te lahkote, ki
je sam ni imel! Prešlo, je pomislil, brez bolečin, z nekim čustvom, kakor kdo, ki zapusti Italijo in se vrne v megleni sever.
Zravnala se je in se nasmehnila. »Pojdiva — spalnice še nisi videl.«
»Jo moram videti?«
Sekundo ga je vprašujč pogledala. »Je nočeš videti? Zakaj ne?«
»Saj, zakaj ne?« je rekel. »Naravno.« Pobožala ga je po obrazu in ga poljubila in vedel je, zakaj »Pojdiva,« je rekla in ga prijela pod pazduho. .
Spalnica je bila opremljena v francoskem slogu. Postelja velika, v slogu Louisa XVI. in umetno antikvirana; toaletna mizica v obliki ledvic iste vrste; ponarejeno baročno ogledalo; moderna aubussonska preproga; stoli, naslanjači, vse v slogu cenejše filmske opreme. Vmes zelo lepa, poslikana florentinska skrinja iz šestnajstega stoletja, ki sploh ni spadala v to in je učinkovala kakor kaka princesa med obogatelimi vratarjevimi otroki. Brezbrižno je bila porinjena v kot. Na njenem dragocenem pokrovu sta ležala klobuk z vijolicami in par srebrnih šolnov.
Postelja je bila razrita in nepostlana. Ravie je mogel videti, kje je ležala Joan. Veliko število parfumskih stekleničic je stalo na toaletni mizici. Ena od vzidanih omar je bila odprta. V nji ie visela vrsta oblek. Več, kakor jih je imela prej. Joan ni izpustila Ravicove roke. Naslanjala se je nanjo. »Ti ugaja?«
»Dobro. Zelo v skladu s teboj.«