LETO m, ŠTEV. 141 SLOVENSKI Izdaji hi tiska časopisno-založnlško podjetje SIot. poročevaleo — Direktor: Rudi Janhuba — Glavni in odgovorni uredniki Sergej Vošnjak — Za tisk odgovarja Franc Plevel — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-52« — Uprava Ljubljana, Tomšičeva 5/n., telefon 23-522 do 23-52« — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica «, telefon 21-89«, za ljubljanske naročnike 20-453, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke «01-.T.-163 Mesečna naročnina 200 din V ponedeljek popoldne bo sedanji predsednik Generalne Skupščine OZN dr. Van Klef-fens odprl v San Franciscu slovesno zasedanje ob deseti obletnici OZN. Zunanji ministri 60 držav članic OZN so že v San Franciscu ali pa so na poti tja. Med delegati na tem zasedanju bo sodelovalo tudi šest bivših predsednikov Generalne skupščine, zasedanje pa bosta pozdravila tudi dva vidna ameriška državnika: Harry Truman, ki je bil predsednik ZDA, ko so zavezniške države ustanavljale OZN in Eisenhower, sedanji predsednik, ki je tedaj, pred desetimi leti, na zabodu vodi! zaključne vojaške operacije proti razbiti nemški armadi. Kot edini zunanji minister, ki je bil v San Franciscu pred desetimi leti, bo prisostvoval sovjetski zunanji minister Molotov. Ko so predstavniki zavezniških držav pred desetimi leti pisali v San Franciscu Ustanovno listino OZN so na Pacifiku še grmeli topovi. Tedaj so slovesno sklenili, da bodo »rešili bodoče generacije pred nevarnostjo novih vojna«, in zastavili vse svoje sili za »družbena napredek in dvig življenjske ravni po vsem svetu«. Od prvega zasedanja OZN pa do danes beleži ta mednarodna •rganizacija lepe uspehe. S posredovanjem OZN so prenehali krvavi boji na več krajih, v Kašmirju, na Koreji, s posredovanjem OZN je dobilo svojo samostojnost več držav, ki bi si jo same pridobile morda nekoliko kasneje. Organizacija si že vsa ta leta prizadeva, da bi dosegla v svetn razorožitev, obenem pa skuša doseči sodelovanje vseh držav pri uporabi atomske energije za miroljubne namene. Največ uspeha pa so dosegle posamezne specializirane agencije OZN, med katerimi je potrebno še posebej omeniti Agencijo za tehnično pomoč. Svetovno zdravstveno organizacijo in UNICEF. Agencija za tehnično pomoč je v zadnjih letih poslala nad pet tisoč raznih strokovnjakov iz 71 držav v 6S nerazvitih držav in pokrajin. Istočasno je nudila nad 4009 štipendij za znanstveno delo ljudem iz nerazvitih držav. Te študente je «prejelo na svoje šole 98 držav. Tudi UNICEF se lahko pohvali z lepimi uspehi. Med ljudmi, ki Jim je ta organizacija pomagala v zadnjih letih — ne skrbi namreč samo za otroke,, ampak tudi za matere in za stanovanjske prilike družin — je bilo v 90 deželah pregledanih za tuberkulozo 90 milijonov ljudi, 36 milijonov pa jih je bilo cepljenih proti tej bolezni. Petnajst milijonov ljudi dobiva od UNICEF mleko, organizacija pa je tudi podarila osnovno opremo za več kot pet tisoč centrov za nego matere in otroka. Najlepši primer, kako delujejo specializirane agencije OZN, lahko vzamemo od Indije. Pokrajina Terrai v severni Indiji, ki razpolaga z okoli 1600 kvadratnih kilometrov plodne zemlje, je bila malone zapuščena. V vsej pokrajini je namreč razsajala malarija, in prebivalci so se počasi izselili, polla pa je pre-rastla džungla. Eeta 1949 se je indijska vlada obrnila n- OZN za pomoč. Svetovna zdravstvena organizacija je poslala v Terrai svoje strokovnjake, UNICEF je poslal dezinfekcijska sredstva, indijska vlada pa je dala zdravnike in bolničarje. Počasi so ekipe prehodile ves Terrai. Ko se bile vasi očiščene, so prišli tja strokovniakì FAO, ki so takoj na mestu izdelovali načrte z« posek džungle in obdelavo zemlje. Rezultat? V zadnjih treb letih v Terrain ni obolei za malarijo niti en prebivalec, vsa pokrajina je ponovno naseljena in donos obdelane zemlje se je že dosedaj povečal za 50 odstotkov. Teda desetletna pot OZN, žal, ni pokrita s samimi uspehi. Svetovni položaj p» drugi svetovni vojni je obeležen z nasprotji med vel esitami, nasprotji med malimi državami in velikimi in npori odvisnih narodov proti svojim gospodarjem. Na vsakem zasedanju OZN je bilo število držav, ki so dvigale svoj glas proti razdelitvi sveta na dva bloka, proti tekmovanju v oborožitvi, proti zatiranju šibkejših držav, precejšnje, toda ne zadostno. V tej luči je treba gledati tudi »neuspehe« OZN. Koreja je še vedno razdeljena, v Palestini je nevarnost, da bo vsak trenntek izbruhnila vojna, usoda Kašmirja še ni odločena, v Indokini je položaj vedno bolj nejasen in nevaren. Velesile še vedno dajejo ogromne vsote denarja za oboroževanje (en sam ameriški atomski bombnik stane več, kot znaša proračun Svetovne zdravstvene organizacije!) in še vrsta vprašanj, kot je na primer razdeljena Nemčija, Je nerešena. Prav v zvezi z vsemi temi »neuspehi« se vsa ta leta pojavljajo glasovi, češ, ali je sploh še vredno imeti Organizacijo združenih narodov, ali je sploh še potrebna in podobno. Odgovor na takšne in podobne glasove ni težko dati. Vsi ti problemi res niso rešeni, vendar večina od njih ne ogroža več miru, vprašanje pa je, kako bi bilo z vsemi temi spoTi, če no bi bilo OZN, ki ji je vsaj uspelo, da jih je zajezila. Vsekakor pa deseto zasedanje Generalne skupščine ne bo prav takšno, kakršno j? po navadi. Slovesno ozračje, ki bo viadalo na zasedanju, bo prav gotovo prispevalo k njegovemu uspehu. Toda to ni edino. Prav slovesno zasedanje ob deseti obletnici bo potekalo v časn, ko mednarodna napetost popušča, ko kaže, da bodo tudi večji problemi, ki tarejo svet, končno vendarle rešeni in ko počasi, s težavo, toda vendarle zmaguje v svetu ideja koeksistence in je odpor proti sedanji razdelitvi na bloke vedno močnejši. Se važnejše je to, da se bodo v San Franciscu sestali tudi zunanji ministri Velike Britanije, ZDA, Sovjetske zveze in Francije, ter pripravili vse za četverno konferenco, ki bo 18. julija v Ženevi. Cri vsega sveta, ki si obeta, da bo konec mednarodne napetosti, In bo vendarle nastopil čas sodelovanja v dobro vseh, so uprte v ta dva sestanka. V kolikor se bo'’ njihova pričakovanja izpolnila, in se bo res sedaj, po desetih letih napetosti, začela doba sodelovanja, pa čeprav v prvem času polnega nezaupanja in negotovosti, bo Organizacija združenih narodov spet dobila tisto vlogo, ki ji po vsej pravici pripada. Postala bo telo, kjer se bodo spet soglasno reševali problemi, ki tarejo svet, in ki jih bo dovolj težko rešiti, tudi če odpade nevarnost vojne, ki je dosedaj zasenčevaia vse ostalo. A. FURLAN S seje Izvršnega sveta LBS Včeraj je bila pod predsedstvom tov. Marijana Breclja seja izvršnega «veta Ljudske skupščine LRS. Na seji je izvršni svet sprejel zakonski predlog o izvedbi nove ureditve občin in okrajev, obravnaval predlog rakuna o območjih okrajev in občin ▼ LRS ter podal k temu zakonskemu predlogu svoje pripombe. Izvršni svet je sprejel predlog za vskladitev družbenega plana in proračuna LRS za leto 1955 v zvezi s finansiranjem republiškega vodnega sklada. Sprejeta sta bila odlok o davčnih stopnjah dohodnine za okraj Koper za leto 1955 in odlok o ukinitvi komisije za likvidacijo kreditnih zadrug. Izraelski predlogi za pomirjeni Jože Ingolič izvoljen za ljudskega poslanca, ing. Viktor Kotnik imenovan za direktorja republ. zavoda za plan Iz pisarne sekretariata izvršnega sveta Ljudske skupščine LRS pforočajjo, da je bil dosedanji direktor Zavoda za gospodarsko planiranje LRS tovariš Jože Ingolič izvoljen za ljudskega poslanca LRS v 69. volilni enoti. Na njegovo mesto :je imenoval izvršni svet Oovariša ing. Viktorja Kotnika, dosedanjega namestnika direktorja Zavoda za gospodario planiranje LRS. POLOŽAJ V ARGENTISI otne koristi 66 „Njihove so bile ogrožene Izjava Perona o razdiralnem delovanju katoliške duhovščine — Zakon o obsednem stanju odobren — Urugvaj bo vrnil orožje — Podrobnosti o zadušeni vstaji Pariz, 18. jun. (Reuter). Argentinski predsednik Peron je v izjavi za francoski časopis »France Soir« dejal, da so katoliški duhovniki v argentinskih cerkvah pridigali in ščuvali na državljansko vojno. »Katoliški hierarhiji nisem skrival namena, da bi ločitev cerkve od države predložil narodu v glasovanje,« je izjavil Trgovinska zamenjava z Grčijo Aierte i8. jun. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Miša Paviče vi č je obiskal grškega ministra trgovine, Leona Ma-kasa in govoril z njim o razširitvi trgovinske zamen iave Govorila sta o ptodaiganijn veljavnosti protokola o blagovnih seznam Si. priloženega’ sporazuma o trgovinski zamenjavi in ekonomskem sodelovanja med državama. Peron. Ker so bile ogrožene njihove gmotne koristi ter njihova posvetna oblast, so cerkveni dostojanstveniki ob pomoči članov organizacije katoliške akcije skušali, zlasti v sindikatih, organizirati politično razdiralnost. Ko je poudaril, da je nepravično, da morajo člani drugih verskih ustanov in brezverci plačevati katoliško duhovni- štvo, je Peron dejal, da bi se cerkev hotela izogniti volji volilnega telesa, v čemer je vzrok za njeno sedanje stališče. Argentinska skupščina in senat sta odobrila zakon, po katerem je v vsej državi uvedeno obsedno stanje. Iz Montevidea poročajo, da je urugvajska vlada včeraj objavila ukaz o interniranju ar- Posvetovanja in razprave o problemih naših mest S seje predstavništva Stable konference mest in mestnih občin Beograd, 18. jun. Do konca leta bo Stalna konferenca mest In mestnih občin Jugoslavije priredila reč pomembnih sestankov, na katerih bodo zastopniki mest in mestnih občin kakor tudi drugi strokovnjaki imeli priliko proučiti aktualne probleme z več področij dela organov lokalne samouprave. Tako je bilo na današnji seji predstavništva stalne konference mest sklenjeno, naj bo v septembru sestanek, na katerem bodo razpravljali o izdelavi družbenih planov ljudskih odborov novih mestnih občin — komun. Mnenje, ki se bo ustvarilo na tem sestanku, bo zelo koristno novim odborom, ker bodo prav v tem času ti odbori tudi ustanovljeni. Družbeno upravljanje na vseh področjih javnega življenja (razen delavskih svetov in družbenega upravljanja stanovanjskih poslopij) bo predmet proučevanja na sestanku, ki bo ob koncu leta. Po zamisli predsedništva Stalne konference bodo izmenjali izkušnje mest in drugih zainteresiranih ustanov pri družbenem upravljanju prosvetnih, zdravstvenih in drugih ustanov. Jeseni bo konzultativni sestanek zastopnikov mest in mestnih občin, na katerem bodo kompleksno razpravljali o družbenem upravljanju stanovanjskih poslopij. Kakor je znano, bodo podlaga za proučevanje tega vprašanja podatki ankete o družbenem upravljanju in vzdrževanju stanovanjskega sklada, ki je bila izvedena v velikem Nov vir elek energiie na Dravi Dravograd, 18. jun. Popoldne go v hidrocentrali Dravograd priključili na električno omrežje tretji turbinski agregat. Ob tej delovni zmagi so delovnemu kolektivu elektrarne čestitati predstavniki oblasti, elektroenergetskega sistema in drugi gostje, ki so prisostvovali slavnostnemu dogodka. Hidrocentrala Dravograd je s tretjim agregatom popolnoma opremljena in bo lahko Izrabila za proizvodnjo električne energije vso razpoložljivo vodno moč Drave v tem odseku. Turbinski agregat so nabavili v Avstriji za izvoženo električno energijo. Turbino je izdelalo podjetje »Adritz«, generator pa »AEG Union«. Delovne ekipe gradbenega podjetja »Tehno-gradnja« In monterji »Hidro-montaže« so pričeli z delom v začetka leta. Svojo nalogo so dobro opravili in proslavljajo danes zasluženo zmago. Proizvodnja električne energije hidrocentrale v Dravograda se je z novim agregatom povečala za 35 milijonov kilovatnih ur na leto. —jp. številu mest, mastnih občin in industrijskih okrajev. Problematika komunalnih služb in skladov (cena kòin-iràlnih uslug in podobno) se bo obravnavala na posebnem sestanku strokovnjakov ljudskih odborov ter zainteresiranih ustanov in služb. Predsedništvo Stalne konference mest je sprejelo tudi predlog Zvezne gradbeniške zbornice, naj se sklijSe skupni sestanek, na katerem bodo govorili o standardizaciji gradbenih elementov za gradnjo stanovanj, o problemu gradbenih obrti in projektiranju stanovanjskih poslopij. Ta sestanek bo po sklepu predstavništva pripravila komisija Stalne konference mest za stanovanjsko gospodarstvo in stanovanjsko kulturo. Podlaga za razpravo bo elaborat Beograda, v obdelavi nekaterih. problemov pa bodo koristne tudi izkušnje Reke. Kakor je poudaril zastopnik Beograda, bo sestanek o teh zadevah sklican najkasneje čez poldrug mesec. Na današnjem sestanku je predsedništvo sklenilo, naj komisija za stanovanjsko gospodarstvo in stanovanjsko kulturo začne proučevati in pripravljati gradbeni zakonik. Prav tako je bilo sklenjeno, naj se elaborat te komisije o načrtih zakona o stanovanjski lastnini, stanovanjskem zadružništvu in drugih načrtih s tega področja pošlje v proučitev vsem članom Stalne konference. Da bi se v Stalni konferenci čim bolj na široko lotili proučevanja komunalnih služb in ekonomskih problemov mest, bodo na prihodnji seji predsedništva proučili predlog o ustanovitvi posebne komisije Stalne konference za proučevanje ekonomskih in finančnih zadev mest. Na podlagi predloga, ki *e proučuje že nekaj mesecev v sekretariatu Stalne konference, je bilo danes sklenjeno, naj se v sekretariatu ustanovi inštitutska skupina znanstvenih in strokovnih sodelavcev. Prav tako je bilo sklenjeno, naj se na podlagi sklepov sarajevske skupščine gen tinskih letalcev, ki so z letali zbežali v Urugvaj. V ukazu je rečeno, da bo vlada izročila Argentini letala in orožje, ki je bilo v njih. Argentinsko ministrstvo za notranje zadeve ni moglo navezati stikov z nekaterimi policijskimi postajami v pokrajini. Ministrstvo vojske je objavilo, da življenje v argentinski prestolnici polagoma prehaja V normalni tir. Policija je sporočila, da sta bila aretirana še dva katoliška duhovnika v pokrajini Buenos Aires. V zadnjih sedmih mesecih so argentinske oblasti prijele skupno 85 duhovnikov, od katerih pa so večino že izpustile. Ministrstvo vojske je storilo vse, da bi preprečilo morebitne nove poskuse kršitve reda, je rečeno v sporočilu ministrstva. Na ukaz predsednika Perona to ministrstvo polagoma prevzema nadzorstvo nad notranjim življenjem v državi. Ravnatelj argentinske šole za pomorske strojnike je zanikal, da bi bili gojenci njegove šole sodelovali v uporu proti Peronu, in pravi nasprotno, da so njegovi gojenci odšli na ulice Buenos Airesa branit vlado. V argentinski prestolnici so sporočili, da je general Leon Bengao, za katerega so trdili, da je vodil del tretje argentinske divizije na Atlantski obali v borbo proti Peronovi vladi, prišel poročati Peronu, da so enote pod njegovim poveljstvom ostale zveste argentinski vladi. Sporazum o poštnem prometu z Romunijo Be&grad, 18. jun. (Tanjug). V Beograda so se danes končala fn-goslovansiko-rommisko pogaijenja o poštnem prometu. Zapisnik o zamenjavi pošte na mejnem prehodu v Zombo!# sta po-dpisaia v imenu Ronrctadje pomočnik generalnega dhrekthnja pošte g. Mun-teanu in načelnik oddelka za mednarodno PTT službo inz. Ekaterina Martes, v imenu Ju-nih službah. Ob sodelovanju mesta in. oikoliice, v nedeljo ip^ jo goslaviilje pa. Vladimir Šenk, po-strokovndh svetov je bil pri- bo sturerei oredsedtiik sirijske re- moentk direktorja generalne di- Utrditev zvez s Sirij« V nedeljo bo našo parlamentarno delegacijo sprejel predsednik Sirije Atasi Dzm&sk, 18. jun. (Tanjug). Jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki se pod vodstvom podpredsednika zvezne ljudske skupščine mudi na prijateljskem obisku v Siriji, se je sinoči po pet- Stalae konference osnujejo strokovni sveti Stalne konference. Po tem sklepu bi bili strokovni sveti: Zveza urbanistov, strokovni svet prometnih podjetij in združenje vodovodov ter kanalizacije Jugoslavije. Vse'«e organizacij bodo skupno z drugimi organi Stalne konference obdelovale probleme mest in mestnih občin s svojega področja, ne da bi pri tem izgubile svojo samostojnost strokovnih združenj. Predsedništvo je danes zlasti razpravljalo o nekaterih problemih upravljanja v komunal- dnevnam potovanju po državi vrnila v Damask. Ogledala si je ruševine zgodovinskega mesta Paimlre ter mesta Alep, Latakijo in Homs. V Alspu je, obiskala več Hndustri»skifa podjetij, zgodovinsko trdnjavo in vodovod, v Latakiji pa si je ogledala pristanišče in dive jugoslovanski podjetji, ki su prevzeli v Siriji obsežna dela. Na pod od Latakije do Damaska se ie delegacija ustavila v prvi ffinäj&j zadrugi za predelovanje div. V Homsu so ji priredili slovesen sprejem. Na kosilu, ki je bilo prirejeno na čast jugoslovanskim gostom, so bili navzoči najuglednejši zastopniki mesta. Vzdolž vsega potovanja slo priredili jugosäov an skim parlamentarcem nalipdisrčnej« sprejem, v nezdravih in zdravicah na sprejemih pa je prišla do izraza volja zastopnikov obeh držav, da bi se prijateljske zveze utrdile in razširile na vseh področjih. Naša delegacija bo ostal še dva dneva v Damasku, kijer si bo ogledala znamenitosti VREME Vremenska napoved za nedeljo: Lepo vreme z delno oblačnostjo, M se bo popoldne povedala. V alpskem svetu nagnjenje h krajevnim ploham. Temperatura brez bistvene gpremetntoe. pripravljen tudi elaborat o tej zadevi. Glede na aktualnost te problematike, ki je neposredno povezana s sprejemanjem novih statutov okrajev in mest komun, je predsedništvo sklenilo, naj bo že v prvi polovici prihodnjega meseca sestanek, na katerem bodo vse to proučili. Na ta sestanek bodo povabljeni zastopniki večjih mest in nekaterih mestnih občin, značilnih za organizacijo teh služb. Nadalje je bilo sklenjeno, da naj se dajo vzorna pravila skladov za kreditiranje stanovanjske gradnje na razpolago vsem članom Stalne konference. Zaradi sistematičnega proučevanja izkušenj zveze mest drugih držav in vpostavit-ve boljšega sodelovanja s temi zvezami je predsedništvo danes ustanovilo posebno komisijo za mednarodne zveze. Za predsednika te komisije je bil imenovan podpredsednik Stalne konference in predsednik ljudskega odbora Zagreba Vječeslav Hol-Jevac. Na koncu je bila določena delegacija, ki bo zastopala Stalno konferenco mest in mestnih ob-. čin Jugoslavije na kongresu Mednarodne zveze mest, ki je napovedan za čas od 26. septembra do 1. oktobra v Rimu. V to delegacijo so bili izvoljeni predsednik Sta ne konference mest in predsednik ljudskega odbora Ljubljane dr. Marjan Dermastja. stalni delegat v komisiji za evropske zadeve Med^ai-odne zveze mest Diurica Jojki?, zastopnik Stalne konference v odboru za pr; »veto Mednarodne zveze mest Ivo Sarajčič, generalni sekretar Stalne konference Sveten Bieličič ler ć’ere p-ed-sedništva Staine konference, predsednik ljudskega odbrra Novega Sada Todor Jova lovič !n predsednik ljudskega id >.>ra N.ša MotnčTo Milanovič. Frav tako je bila določena skup na petih strokovnjakov, ki se bodo mudili dva meseca v Švedski zaradi proučevanja stanovanjskih in drug'll komunalnih pto-blemov. Kongres esperantistov Beograd, 18. Jun. Od 2. do 6. Julija bo v Sarajevu kongres esperantistov Jugoslavije, na katerem bodo poleg drugega ustanovili sekcijo mednarodne znanstvene esperantske zveze. Prihodnje leto bo v Beogradu mednarodni kongres delavcev esperantistov vsega sveta. bo sprejel predsednik sirijske republike Hašim Ataši. rekcije PTT. VOLITVE V FRANCIJI Sprememb ne bo? Volili bodo po večinskem sistemu novi svet republike — Socialisti nočejo nastopiti skupaj s komunistično stranko Pariz, 18. junija. (Tanjug). V polovici francoskih okrožij v metropoli in področjih onstran morja bodo jutri volitve za člane sveta republike — zgornjega doma francoskega parlamenta. Skupno bo izvoljenih 153 članov sveta, šest članov, ki bodo zastopali Francoze v Maroku in tujini, pa bo izvolila narodna skupščina. Clane sveta republike voli volilno telo, sestavljeno iz narodnih poslancev, članov generalnih svetov in delegatov občinskih svetov iz okrožij, za katera so volitve. Jutri bo volilo skupno 51 tisoč poslancev. Glasovanje je obvezno. Volitve so po večinskem sistemu in so razdeljene na dva dela. Če na prvem glasovanju noben kandidat ne dobi absolutne večine, mora biti še isti dan drugo glasovanje, na katerem zadošča tudi relativna večina. V okrožjih Bouche du Rhone, Finistere, Gironde in Loire Inferiore pa so volitve po proporcionalnem sistemu. Po splošnem mnenju je malo verjetno, da bi prišlo do kakih resnejših sprememb v političnem sestavu sveta, kar pa ne Naši statističarji na poti v Brazilijo BEOGRAD, 17. jun. Na kongres Mednarodnega statističnega inštituta ter na zasedanje Mednarodne zveze za znanstveno raziskovanje prebivalstva, ki bo od 24. junija do 10. julija v Rio de Janeiro, sta odpotovala v imenn Jugoslovanskih statističari e v, namestnik direktorja zveznega zavoda za statistiko Miloš Macura In profesor ekonomske fakultete v Ljubljani dr. Dolfe Vogelnik. Na kongresu bodo razpravljali o regionalni statistiki v zvezi z lokalno samoupravo ter je v ta namen zvezni zavod za statistiko pripravil o tem vprašanju poseben referat, ki ga bo imel Miloš Maestra. Na zasedanju Mednarodne zveze za znanstvena raziskovanja prebivalstva bo imel Miloš Macara referat o vplivu ekonomske strukture prebivalstva na formiranje stopnje rojstev in umrljivosti. izključuje osebnih sprememb, saj kakih trideset dosedanjih članov ni ponovno kandidiralo. Upravni odbor francoske socialistične stranke je ponovno obsodil sklepanje kakršnega koli volilnega sporazuma med socialisti in komunistično partijo Francije, poudarjajoč, da stranka ne priznava takih sporazumov. Tudi izvršni odbor generalne konfederacije dela »Force Ouvriere« je poslal svojim sindikalnim organizacijam okrožnico, v kateri pojasnjuje, zakaj je odklonil povabilo za skupen nastop in celo za združitev, ki ga je bila zadnje dni na svojem kongresu poslala, generalna konfederacija dela vsem francoskim sindikalnim centralam. V okrožnici pravi, »da ne more biti govora o združitvi, dokler bo generalna konfederacija delala za razna ideološka gibanja ali bo odvisna od neke tuje sile«. SKLICANJE SEJE ODBORA ZA ZDRAVSTVO IN SOCIALNO POLITIKO REPUBLIŠKEGA ZBORA LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Predsednik odbora za zdravstvo in socialno politiko republiškega zbora Ljudske skupščine LRS sklicuje 10. sejo odbora za četrtek, dne 23. Junija 1955 ob 10. uri v poslopju Ljudske skupščine LRS v Ljubljani. Predlog dnevnega reda: Obravnavanje'in Sklepanje o predlogu zakona o ustanovitvi šole za so oialne delavce. Iz tajništva Ljudske skupščine LRS Slovenija bo razdeljena no 11 ohrajra in 130 občin upokojenci aktivno sodelujejo 4 v društvenem življenju P udejstvujejo na prosvetnem polju Predlog zakona o upravno-te- Hvalcev (brca obito v Ljubljani SO.OOO, M ubito pa j* nad JO.BOO Etri (4JS3 ha). Fe Merito prato* ritori alni razdelitvi LE Slovenije to Mariboru 10.650 prebivalcev, prebivalcev. valatva ao med najveijimi ub- predvideva v Sloveniji 11 okra- brez obito nad 20.000 prebival- Med površinsko najveijijnl iine LJubljana-Grad «1.437 pre- Jev in 130 občin, in to: cev pa 9.300). občinami so Kočevje (98.680 ha) bivalcev), Kranj (36.955), Marl- 1. okraj Celje a 13 občinami Po številu prebivalstva je 12 Mozirje (50.978 ha), Ilirska BI- bor-eenter (36.258), Celje (85.458) (Celje, Kozje, Laško, Mozirje, občin do 4.000 prebivalcev, 17 strica (40.316 ha), Kranj (37.691 m Koper (27.655), med najmanj- Planina pri Sevnici, Rogaška občin od 4.000 do 6.000, 21 občin ha) in Cerknica (32.223 ha), med Šimi občinami po številu pre- _ #________________ Slatina. Slovenske Konjice, So- od 6.000 do 8.000, 18 občin od površinsko najmanjšimi pa so bivalstva pa so Predgrad (1.737 pa tudi napišemo. Sodl- Štanj, Šentjur pri Celju, Smar- 8.000 do 10.000, 15 občin od 10.000 občine Ljubljana-Grad (447 ha), prebivalcev), Vransko (2.615), y ^ ,ja „ je z upokojitvijo teh Je prt Jelšah, Vojnik, Vransko do 12.000, 15 občin od 12.000 do Izola (2.817 ha), Središče (3.881 Središč* (2.810), Žiri (3.455) in jjujj končalo delo In se nič več in Žalec). 15.000, 16 občin od 15.000 do ha), Maribor-Tabor (3.998 ha) tn Loška dolina (3.497 prebivalcev). ni zankajo za bujno in pestro 2. okraj Gorica z 12 občinami Nekatere podružnice se zlasti živahno O upokojencih malokdaj kaj (Ajdovščina, Bovec, Cerkno, Dobrovo, Idrija, Kanal, Kobarid, Komen, Nova Gorica, Šempeter pri Gorici, Tolmin in Vipava). 3. okraj Kočevja s 7 občinami (Kočevje, Loški potok, Predgrad, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče in Videm-Dobrepolje). 4. okraj Koper z 9 občinami (Divača, Herpelje, Ilirska Bietrica, Izola, Koper, Piran, Pivka, Postojna in Sežana). 5. okraj Kranj z 11 občinam: (Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki in Ziri). 6. okraj Ljubljana s 23 občinami (Borovnica, Cerknica, Črnuče, Dolomiti, Domžale, Grosuplje, Ivančna gorica, Kamnik, S sefe iniciativnega odbora OLO in RILO Ljubljane za formiranje Ljubljanski mestni svet - posvetovalni organ Ljubljana, 18. jun. Na seji iniciativnega odbora okrajnega ljudskega odbora in mestnega ljudskega odbora Ljubljane za formiranje komun so danes razpravljali in sklepali o nekaterih nalogah, s katerimi se v glavnem zaključujejo priprave za prehod na novi komunalni sistem v bodočem okraju Ljubljana. Najprej so razpravljali o manjših spornih vprašanjih no- Litlja, Liubljana-grad, Ljubija- ve upravnoteritoriaine razdeli- okrajnega ljudskega odbora sam, na predlog tretjine članov sveta ali po sklepu okrajnega ljudskega odbora. Odborniki izvolijo izmed sebe predsednika tega sveta. Ljubljanski mestni svet lahko zahteva, da mu okrajni ljudski odbor prepusti v obravnavo okrajni družbeni plan, preden o njem odloča okrajni ljudski odbor. Glede urbanističnega pojma Ljubljane je iniciativni odbor ugotovil, da ga ne more določiti in opredeliti. Ini- bletveno vprašanje in naj o tem razpravlja svet za urbanizem pri praktičnem reševanju problemov na tem področju. V okviru iniciativnega odbora so komisije za družbeni plan, proračun in prevzem poslov že začele z delom in so glede tega tudi izdale navodila občinskim ljudskim odborom, tako da bo tudi s te strani zagotovljen prehod na novi komunalni sistem. Na koncu seje je iniciativni odbor Izvolil za svojega tajnika posebno pa •* udejstvujejo na kulturnem polju. Republiški organ upokojencev je podružnice vedno opozarjal, naj se člani fittine. Vendar ja postopek za pri- žično ali duševno zaposlijo, ker dobitev dodatka, ki ga predpi- jih bo to ohranilo aktivne. Opo-suje posebna uredba, izredno zorila so padla na plodna tla. zapleten in postavlja preoster Danes imamo v Sloveniji že vr-kriterij. Upošteva namreč vse stu podružnic, ki prirejajo sa-člane gospodinjstva in njihove mostojne koncerte, akademije, prejemke, v katerem živi upo- proslave in podobno. V Idriji, kojenec, ne glede na to, da upo- v Ljubljani in Mariboru imajo kojenec od tistih prejemkov nič upokojenci svoje pevske zbore, organizacija — Društvo upoko- nima. V večini takih primerov v Mariboru pa celo svoj orke-Jencev, se j* zelo razširila, tako ®o v skupnem gospodinjstvu ster, ki sodeluje na mnogih' pri- i----- j------ —j—x—: upokojeni starši z otroci samo reditvah. Majhen dogodek, d zaradi stanovanjske stiske. Ne- pa nam r < < \\ • i,c kaže delo upo dvomno Imajo odrasli člani kojencev, se je pred časom do-skupnega gospodinjstva z dru- godil v mali vasici Sv. Jedert žinami svoje potrebe, za katere nad Lahkim. Društvo upokojen- življenje okoli sebe. Vendar temu ni tako. Ti ljudje so še vedno aktivni in živahno posegajo v družbeno dogajanje. Njihova da imamo danes podružnice Društva upokojencev že po vsej Sloveniji. Največje podružnice, zlasti v večjih industrijskih središčih, štejejo 3.000 članov pa tudi več. Srednje enote imajo porabijo zaslužek, in nimajo to- cev, ki ga vodi upokojeni ma- na - Krim, Ljubljana - Moste, Ljubljana-Polje, Ljubljana-Po-sevje, Ljubljana-Sentvid, Ljub-ljana-Siška, Ljubljana-Vič, Logatec, Loška dolina, Medvode, Mengeš, Moravče in Vrhnika). 7. okraj Maribor s 16 občinami (Cma, Dravograd, Lenart v Slovenskih goricah, Maribor, Marlbor-Košaki, Maribor-Tabor, tve me3ta in okolice s področja občin Moravče in Cerknice in o Gojški planini. Vse ostalo je že rešeno v sporazumu med zainteresiranimi kraji in občinami, tako da je sedaj dokončno izdelan predlog o novi upravno-teritorialni razdeiltvi. Ko so razpravljali o zboru proizvajalcev, so sklenili, naj ima 51 odbomi- ciativni odbor meni, da to ni ’ dr. Matjanka Dolenca. do 2.000, najmanjše pa po 50 članov. V LR Sloveniji Je danes 66.000 upokojencev, ki so včlanjeni v svoje društvo. Glavna naloga društva je, da nudi svojim članom pravno in gmotno pomoč ter da vse delo usmerja v duhu statutov SZDLJ in ZSJ. Upokojenci težko čakajo na novi zakon o pokojninah. V društvih se že danes pripravljajo na razpravo o zakonskem osnutku; prepričani ao, da bo zakon ščitil družbene ln njihov* interese. Vsi vemo, da so pokojnine nizke, vendar velika večina upokojencev upošteva in razume, da tudi sredstva za njihove prejemke niso neomejena. liko sredstev, da bi podpirali jor JLA, je oißaniziralo zabav-upokojene starše. Ta uredba pa no prireditev. Cisti dobiček pribo verjetno v veljavi le do no- reditve pa so upokojenci razde-vega zakona, ki bo tudi te za- lili med socialno najšibkejše so-deve uredil. vaščane, ne glede na to, ali so Zakon o zavarovanju delav- upokojenci ali rie. Pričujoči pri-cev in uslužbencev, ki je bil ne- mer je lep dokaz o pravilnem davno sprejet, posredno zadeva delu upokojencev in zasluži jav- tudi upokojence. S tem zakonom so upokojenci dobili določene dobrine, zlasti je bil razširjen krog upravičencev na zdravstveno oskrbo. Razen tega pa je no pohvalo. Podružnice Društva upokojencev imajo marsikje težave s prostori. Najboljše in najlepše prostore so si upokojenci uredi- uvedel tudi pavšale za pogreb- h v Kranju, Idriji in Novem ne stroške pri zavodih za socialno zavarovanje. Po drugi 6trani pa je zakon predpisal za upokojence prav take odstotke za nižje prejemke v bolezen- mestu. Drugje pa se morajo še vedno zbirati v gostilnah ali privatnih stanovanjih, kjer imajo svoje seje in sestanke. Najbolje se je znašla podružnica Maribor-Tezno, Podvelka, Polj- kov, kar je skladno z osnutkom čane, Rače, Ravne na Koroškem, Ruše, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Šentilj in Vuzenica). 8. okraj Novo mesto z 11 občinami (Črnomelj, Kostanjevica, Metlika, Mirna, Mokronog, Novo mesto, Semič, Straža-Topli-ce, St. Jernej, Trebnje in Žužemberk). 9. okraj Pomurje z 10 občinami (Beltinci, Cankova, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Ljutomer, Grad, Lendava, Martjanci, Murska Sobota in Videm ob Ščavnici). 10. okraj Ptuj » 10 občinami Pori, Cirkovce, •.■stemik, Go- zakona o novi ureditvi občin in okrajev in spremembi ustreznih predpisov o ljudskih odborih. Po tem osnutku ima namreč zbor proizvajalcev lahko najmanj tri četrtine odbornikov, največ pa enako število odbornikov kot okrajni zbor. Ob koncu prihodnjega tedna bosta OLO in MLO razpisala volitve za novi okrajni ljudski odbor, ki bodo 29. julija. Na prvi seji, ko se bo konstituiral okrajni ljudski odbor, In sicer 30. julija, bodo razpisane volitve za občinske ljudske odbore. Odbornike novo-osnovanega občinskega ljudske- Zastopstvo kartografske službe turške armade pri generalu Vučkoviča Beograd, 18. jun. Načelnik ge neralnega štaba JLA general smereh. Polet traja 1 uro 40 Zategadelj je tudi njihovo ne- skem stanju kot pri aktivnih dr- v Bovcu, ki šteje 306 članov. Bi-minut. Proga' gre preko najiep- strPno pričakovanje novega za- žavljanih. Upoštevaje, da so H so brez lokala. Našli so pri-ših kraiev Hrvatsk® Bosne in kona razumljivo, saj si od nje- Plače neprimerno višje kot po- meren prostor, opravili sami J ” i 08 U _ _ _ 1_i _ • _ J _ 1 _ Y__ 1 _ 1 • v - Irnlnin m (sl Km ttrinlrnJ a«« a! Ja VI _ J_____1__ J _ a____ *__ J i _ Hercegovine, nad morjem in oto- do,lofeno *boljžanje. ki in Je ena izmed najlepših turističnih letalskih prog v Evropi. podpolkovnik Ljuba Vučkovič ja Proga ima zvezo tudi z letali iz bolje posrečile, vendar so s po- sprejel danes delegacijo karto- Slovenije, Srbije, BiH, Makedo-grafske službe turške armade z nije in inozemstva. M. B. generalom Ishamom Serefom Durom na čelu. Vrnitev zastopstva Beograda iz Frankfurta Beograd, 18. jun. Danes &e je vratio z letalom iz Frankfurta ob M ©ini zastopstvo Beojrrada petih Slanov, ki je prisostvovalo zasedanju tvo bo skušalo s posredovanj etn smrti velikega hrvatskega pesnir Z7.ez« nemških mest 10. in 11. ju- to rešiti. Tudi prejemki vdov Venci na grobu Vladimira Nazorja Zagreb, 18. jun. Ob obletnici ka in prvega predsednika Zav- »-lehnei nstaaavitve. Ob tej kojnine, želijo upokojenci, da bi vsa zidarska in tesarska dela Pred dvema letoma in pol se s* minimalni zneski, ki jih pred- ter tako v najkrajšem času na-prevedbe upokojencev niso naj- Pisuje zakon o socialnem zava- pravili lepo pisarno. Z združe- rovanju, zvišali. nimi močmi so si nabavili celo Podružnice in Društvo upo- pisalni stroj. Podružnice skrbi-kojeneev se vzdržujejo od čla- j0, da upokojene! dobe izkazni-narine, ki znaša 20 din mesa- ce za ugodnosti pri vožnjah, počno. Republiški organ vzdržuje magajo pri različnih prošnjah, glasilo društva »Upokojenec., ki nabavljajo kurivo itd. Pravza-izhaja v nakladi 66.000 izvodov, prav je to drobno delo, ki osta-List je bil »kraja zgolj informa- ne javnosti neznano, vendar pa tiven bilten, danes pa zajema je le v veliko pomoč upokojen-ž* širše področje; zlasti je oživelo dopisovanje članov v glasilo o delu podružnic in članov delavcem in železničarjem uspe li zboljšati položaj. Pereče vprašanje, s katerim se društvo nenehno bavi, pa je položaj vdov, ki še nimajo 45 let in zato, razen v določenih primerih, nimajo pravice do pokojnine. Druš- ...... '"taaorin-e. u» tej po padlih borcih NOB še niso noh, Vladimira Nazorja, so polo- ^ ’jB £1 ^n^aterih evropskih' mest, povsod urejeni, vendar podruž- n® podeželju, žili na njegov grob mnogo ven- ki so bili prav tako na-rroči na tem nice Društva upokojencev » so- Nekaj časa Je 1 delovanjem Zveze borcev to *“ J—' cev. Venec Sabora Hrvatske sta rišnica, Juršincl, Lešje, Ormož, odbora naj bi po pred- Ptuj, Središče in Videm pri 1<5gu iniciativnega odbora volili Ptuju). ljudski odborniki dosedanjih ob- li. okraj Trbovlje z 8 občina- {in s Poroči3 novoosnovanih mi (Brežice, Hrastnik, Radeče, občin na podlagi predloga kan-Senovo, Sevnica, Trbovlje, Vi- didacijske liste, ki jo predloži dem-Krško in Zagorje). Socialistična zveza delovnih Po velikosti površine (v kva- ljudi. — Odborniki občinskih dratnih kilometrih) je naslednji ljudskih odborov na področju vrstni red okrajev: Ljubljana mesta Ljubljane bodo izvoljeni (2713), Gorica (2410), Celje (2311), na zborih volivcev od 7. do 15. Maribor (2287), Kranj (2132), Ko- avgusta. per (1920), Novo mesto (1733), Sekretariat iniciativnega od- zasedanju, izrazili željo po boljšem položila predsednik Sabora dr. *g*j*Hg. Vladimir Bakarič in podpredsednik Karlo Mrazovič, venec republiškega izvršnega »veta predsednik Josip Blaževič in podpredsednik Ivan Krajačič, venec ČK ZK Hrvatske pa Vicko Kr- uapešno rešujejo. cem. Kot posebnost naj omenimo, da člani podružnic redno vsak mesec ne skupnih sestankih obravnavajo delo svojega trajalo, preden odbora. To nam nedvomno kaže j* delo v podružnicah steklo v na določene elemente koléìrtr.--tisti «meri, ki ustreza našemu nega sodelovanja članov in Sankcije zaradi prekržkov pri odkupa Zagreb, 18. jun. Republiška inšpekcija ra tržišče Hrvatske je r&hte-vala od Narodne banke, naj »e ne- Društvu upokojencev je leto« družbenemu razvoju. Podružni- uprave v društvu. stulović in Nikola Sekulič. Na katerim podjetjem blokirajo oriro-grob so položili tudi venec SZDL ma anwiäajo krediti. Ta podjetja — prekršila predpise prt odkupu ži- Pomurje (1336), Kočevje (1233), Trbovlje (1229) in Ptuj (922;. Po številu prebivalstva je na prvem mestu okraj Ljubljana (278.000), sledijo mu Maribor bora je izdelal osnutek organizacije upravnih organov okrajnega ljudskega odbora in predlog za sistematizacijo delovnih mest. Okoli izdelave tega pred- (234.000) , Celje (188.000), Pomurje loga je bilo veliko težav, ker (133.000) , Kranj (128.000), Trbovlje (115.000), Gorica (113.000), Koper (103.000), Novo mesto (94.000) Ptuj (87.000) in Kočevje (36.000). Povprečna površinska velikost za občino znaša 156 kvadratnih kilometrov, povprečje prebivalcev r občini pa je 11.600 pre- dokončno še ni jasno, kakšne pristojnosti bo imel okrajni oziroma občinski ljudski odbor. Sklenjeno je bilo, da se ta predlog da kot Informacije vsem članom iniciativnega odbora in predsednikom iniciativnih odborov občin, nakar bo razprava o dokončnem predlogu. Izdelan je končni predlog statuta okraja Ljubljana, ki je bil kot tak sprejet, razen manjših Hrvatske, Zveze borcev in drugih organizacij. M. B. m. kongres sindikata usnjarsko-predelovalno in gumijeve industrije Beograd, 18. jun. Jutri se bo začel v Beogradu III, kongres sindikata delavcev in uslužbencev usnjarsko - predelovalne in gumijeve industrije Jugoslavije, kjer bo podano poročilo o uspehih dela v poslednjih nekaj letih. Kolektivi industrije obutve so znatno povečali asortiment proizvodnje, ki je danes približno 30 krat večji, kakor je bil pred petimi leti. Osnovni problem v tej panogi industrije je še danes pomanjkanje umetnega usnja, kakor tudi vzdrževanje že izrabljenega strojnega parka. vine, perutašie m iaje. Med temi podjeli so »Tajda« iz Čakovca, »Ga-vrilović« if Petrinja, »Meso-promat« iz Zagreba, »Friišk* gora< iz Vukovara, r«rntmna< iz Ptuja, «Drava« ▼ Mari bom, »Zadružnik« v Ljutomeru, »Polja-^roizvod« v Bosanskem Šam-cu, »Kooperativa« v Sarajerij, >Me »Koope: in »Irt drugih zad-ružnih izvoznih podjetij. M. B. Priprave za gradnjo železniškega mosta čez Dravo uspelo, da je izposlovalo dodat- ce »o * svojimi člani aktivno Društvo upokojencev je okre-ke na nizke in najnižje pokoj- posegi* v društveno življenje, pilo stike z Republiškim svetom za zdravstvo in socialno politiko, kar je rodilo ugodne posla-dice. V LRS je 34 domov onemoglih, kjer so v oskrbi tudi upokojencu Svet je upravam teh domov naročil, da povabijo k sodelovanju tudi upokojence — predstavnike posameznih podružnic. Nekateri domovi so odlično vodeni in so res pravi penzioni. Ponekod pa jo stanje prav slabo in so iz nekega ta-kei» doma vsi upokojenci morali oditi. O takih in podobnih problemih sta Svet za socialno politiko in Društvo upokojencev Zborovanje kmetovalcev ptujskega okraja Jeseni bodo priredili v ptujskem okraju kmetijsko razstavo PTUJ, 18. Junija. Danes Je bjle njimi mnogo takih, ki ao le na rrvrt na, Reki in še nekaj v Ptuju zborovanje kmetovalcev papirju. Najboljše uspehe pri po- rM*Ti»neti i »vato i h - , . . . ■ - - « . .... — _ okrajne zadružne zveze ptujskega speševanju kmetijstva so dosegli okraja. Tajnica kmetijsko-, troj n e- odseki v Moškanjcjh, Bukovcih, ga sveta Marija Ceh je 40 pred- Ormožu, Muretincih, Markovcih ln sodnikom strojnih svetov kmetij- Središču. Poljedelski sveti so skr- skih zadrug ln najboljšim keneto- beli za škropljenje krompirjevih že razpravljala in jih sporazum- valcera okraja poročala o pro- nasadov, v okraju so opravili pet O0 ,-eJevala. 7.1 blemih kmetijstva v ptujskem pojzkusov z ozimno pšenico, pet 7. ilLtriV.-!11*' Pfn’ts'58 okraju. Poudarila Je, da je v s heterodno koruzo ln več travnl- mr$iVi č" Ptujskem okraju 23.794 ha orne šklh poskusov. Poljedelski odseki som na Madžar slim™ površine, ki zavzema 28.T odstot- trinajstih kmetijskih zadrug so or- Rednl letalski promet Zagreb-Dubrovnik Zagreb—Dubrovnik. Letalo vozi vsak dan, tudi v nedeljo, v obeh Delegacija jugoslovanske radiodifuzije odhaja v Italijo Beograd, 18. Jun. Delegacija PriP°*nb. Največ je bilo govora Jugoslovanske radiodifuzije na Slčde mestnega sveta, njegove čelu s Predsednikom Zlatkom Si- vlo6e 111 sestava. Odborniki nobadotn bo 24. Junija odpotova- okrajnega ljudskega odbora, ki la na uradni obisk v Italijo. V so bili izvoljeni v občinah na času sedemdnevnega bivanja v območju mesta Ljubljane, se-Italiji bo delegacija obiskala ra- stavljajo mestni svet Ljubljane, dijske postaje v Rimu in Milanu Mestr.1 svet sklicuje predsednik ter se seznanila z organizacijo italijanske radiodifuzijske in te- t prav tako obiskala tudi predsed- Razstava vina Slovenskega italijanske radiofuzije. “* Primorja v Portorožu lvitrijakl atfokognlog Port»ro*, 18. Jun Ji. Pradsed- vlnogradnldteo nejpomembnej. Su m^uRuiOunO pravo nik bodoče koprske komunalne ša gospodarska panoga. Ramo v Ljubljani skupnosti A'.'ùn Duje je danes koprski okraj 'ms 12 odstotkov Znani avstrijski strokovnjak za v navzočnosti predstavnikov vinogradniških površin vse Sio-mednar-odmo pravo dr. Allred kmetijskih zadrug in podjetij venije, na katerih je zasajenih ^eTredivanj'TaJtri^nl“ ‘er krajevnih oblast:, kaker tu- nad 13 milijonov trt. Goriški tralnosti in OZN ter o nacional- di 6»ana Glavne zadružne zveze okraj ima okrog 10 odstotkov ni Jurisdikciji glede na ustanov- Slovenije inž. Adanrča odprl v celotne vinogradniške rovršine no listino OZN. Dr. verdross se Portorožu IV. razstavo vina Sio- toi 5TÄ S venskega Primorja. S? V »vojem Otvoritvenem govo- univertati v Beogradu. Sarajevu ru je Albin Dujc med drugim to Zagrebu. Kakor je izjavil, je poudaril pomen takih razstav, , . _ bil povsod prisrčno sprejet in Je k, ka*ej0 gosoodar'ki naDredek ve P°tr0Snike. Razstava naj bi Vstavil koristne sčifce * jugo- ^^X/^^rtmor^, kjer je blla vinogradskom vzpodbuda som na Madiai-clr*™ «u,,; ".V” pavr&ine, ki zavzema za.i oosioi- mnajstin KtnetijsKin zaarug so or- dolžini nadpol kilom'«tr»j« bil ied *8v «dorile površine ali 44.» od- gannirai! mmriäitoe oglede tdh vojno porušen. Nori most be omom- stotk°v kmetijske površine. Po poskusov. Pozimi so imeli v 24 Sil najkrajšo železniško rrezo med strukturl zemlje imajo v okraju kmetijskih zadrugah strokovna srednjo Evropo preko Dunaja in v,# zvrsti od lahkih prodnatih do predavanja e naprednem poljedel-Bnrtimpešfe i Jadranom. M. B. težko Ilovnatih tal. Na gornje- stvu. Kmetovalci (ptujskega okra- dravskem polju je glavna kultura ja so lani porabili vsaj desetkrat Dobri upi za žetev v Hrvatski Zagreb, 18 jun la raznih kraten 1EV(M™a panoga m se zanj vto- ura trm in gnoju, o programu aeia Hrratake pošiljajo dobre vesti o sta- žena sredstva bltro obrestujejo, za J. 1955, o bodočih nalogah ln n ju žitaric. Tako računajo v Slavo- Povprečno pride v ptujskem okra- nekaterih drugih zadevah, s-kle-tuji. da bo pridelek pšenice za 50 1M Motov krompirja na hektar. nHl so, da bodo Jeseni' organlzj-do 80*/, boljši kakor lanski. Tndi v po povprečju bi lahko povečali ta rali v p tuj «keim okraju poljedel-drugih krajih Hrvatske kaže, da bo pridelek če bi zamenjali več ali sko razstavo, ob koncu so izvolili Seveda pa »o tudi m «d upokojenci nergači, ki jim nobena zadeva in noben ukrep ni po-všeči, niti nočejo priznat' nobenih naših »kupnih uspehov. Ve.idar s-< le-t'. v taki manjšini, da lahko trdimo, da »o popolnoma osamljeni. Dosedanje delo največ žita, koruze, krompirja to Na zborovanju so razpravljali o čebule. Krompir Je glavna pro- mehanizaciji poljedelstva, uporabi izvodna panoga m se zanj rio- umetnih gnojil, o programu dela krompir. Na Ptujskem polju goje več umetnih gnojil kakor 1. 1953. podružnic in v* :k* večine upc-* *" ’ ' -r-'- *- ”* “ ko’*«. Na jti za bod-.če delo društva pa nam povedo, da tudi upokojen:-' želijo nad rilevati » svojim tihim, a toliko bolj koristnim in požrtvovalnim delom. Zagreb, 18. jun. Nedavno so l«'in* .dvibra in zadnje deževje ni manj izrojeno seme s kakovostno odprli letalski promet na progi povlrDf'9 škode. priznanim semenom. Zita se ,se- 0b konca šolskega lola ^"^g^v've^fm^ri: V Kopni živalsko krmo, predvsem za pra- šičerejo to vedno bolj za mlado ' ?*• Jun. Jutri bo riapra- govedo. Po g>ovr?|nl bi morali w i7 matur*°- pričakovati, da bodo kmetovalci ^ 1 matu«*ntov ita- ptujskega okraja pridelali vsaj itoSSuScemN* 1508 vagonov »ta, pridelajo pa ga n« le okoli 909 vagonov. Letos porle™ svečajo več pozornosti vzgoji sla* nov 17-članskl kmetijslko-vrtrotai svet. K. M. Zanimiva šolska razstava Ljubljana. 18. junija. V prostorih zavoda za gluho mladino bila včeraj odprta razstava 10 let razvoja šoletva za gluho, slepo, invalidno, duševno nerazvito 70!7*i . _ ... in moralno ogroženo mladino. Antiperonosporna služba POHO^iLO Z D.-bt: ib. JL-NiJA Temperatur« se polagoma dvigajo po vsej Sloveniji. Srednje dnevno temperature so se včeraj gibale med 18 lo 21* C. Padavin« k? včeraj zabeležili «amo na Štajerskem in r Prekmurju da 9,0 mm. Srednja relativna vlaga «e j« gibala med W in r-jem soiskem letu uvedli peli J r.T*T‘' Primorskega sektorja, da imajo ne- razred. Osnovne šole bodo zafcTju- 1,1!! kl fkell Prireja jo Združenje učrteljev kauni kraji Še redno čas u drago ùlejxmk^v ponedeljek, medtem PM®bnih šol v Sloveniji. Ob ^mpijonje. ^________________ Branice. le ai raie pouk V ponedeljek, medtem Z,,„‘X ‘ posebnih šol v Sloveniji. Ob »mpjjenje. . ko po srednje šole končale s po- , raratoskega predel« otvo_.s_. r Do M. jami» morajo bili po ukom že 10. junija. Slavnostna *® *tr0^nlh od*«kov. med orl 1 ra . , a * 0 ljeui vinogradi v okolici Branil zaključitev šolskega leta z raz- 1 1 11 ——— Pomenu In delu g to mladino V okolici Sežane in Tomaja šolah koprskega okraja ». junija, aeütvljo spričeval pa bo na vseh Dljata in učenci oenovmlh šol pri-pravljajo razstave svojih ročnih del. v vzgojnem zavodu »Elvira Sestanki občinskih odbornikov v Pomurju Murska Sobota, la jun. Na vseh spregovorila v imenu sveta z» pričakovati pojava peronwpore. kulturo ln prosveto LRS tovariš Vinogradnika pa opozarjamo, da .n j -, j - , _ po prvem dežju začnejo takoj tk ro- vi ad O Vodopivec, v imenu Zavo- pid vinograde, ker se bo šele takrat dt za gluho mladino pa tovariš izvršila infekcija rinata trie po pa- Slovenije ln pridela okoli 1.200 vagonov vina, Ta razstava naj bi še bolj približa1.* proizvajalce potrošnikom in seznanila z našimi kvaliteta1 mi vini še no- Vatevee« v Portorožu eo odprli sedežih občin v Pomurju so za Joža Zakovšek. Navzoči to »i na- r°n°*pori. razstavo že v četrtek, zaključno danes in jutri »klicani sestanki to ogledali razstavliene izdelke Svetujemo vsem vinogradnikom naJ šolsko prireditev pa so Imeli da- odbornikov občinskih ljudski od- k 08160311 razslavlJene izdelke „e škropijo po nepotrebnem tn naj nee. V mladinskem domu v Ko- borov, na katerih bodo litorali ue*ncev' uene Pripomočke ln upoštevajo naše napovedi, pru ho slavnostna otvoritev raz- nove začasne odbore bodočih ko- razne grafikone, ki natančno prt- Uprava hidrometeorološke^ službe Ütf'Ü. ü!?lih <,ri gojencev jutri mu n. kazujejo naporno delo učitelj- " Kn,ctij,kl lnžutut 22“ ^ mladino to dosežene Devimi tsCofl ob 10, uri* elovanskimi univerzami. vzpodbuda za povečanje prdelka in izbolj šanje kvalitete. IV. razstava vin Slovenskega Primorja je b".a leto» prvič prirejena v PortorjSu v prostorih Ljudskega doma Pripravil jo je posebni odbor zastopnikov vinogradniških pod'etij po osnutku __ _ inž. arh. Novakova. V izredno čela* konferenca zastopnikov dočih statutih, ki naj se čim- °kr!f6ni dvorani ie raz_ medicinskih fakultet iz vse prej izdelajo. s av jenih 174 vzorcev najbolj- šega vina z Goriškega, Vipav-V zvezi s prevajanjem me- skega, Brd, Krasa in Istre. Raz- Konferenca zastopnikov medicinskih fakultet Skoplje, 18. jun. V Seraju nih delov medicinskih fakul-poleg Skoplja se je danes za- tet zavzeti svoje mesto v bo- Gosiovonje boleto beo- se g» Je udeležil tudi ljudski’DO- J*Peb® . grafske Onere na Dunafu sl,ne« iv«n amer. in j« po®o6»i Raz»tav», ki je skrbno priprav- stu n,,«.. ° nalogah začasnih odborov in Ijeju in urejena, bo odprt* do zak »lUtSJdih 1L, 3unL.cS , P*'!t3*t*v’° or*dv»em. da morajo začasni od- 26, t m. in je zaradi rvojih no- •Kitajskih pripovedk, ln »Srca 1» bori do 15. julij« prioravitt pred- „ :,,. P? _kf^*no_*d- log* statutov bodočih občin in ®®l>ni>*ti vr«dn* «gleda. V. K. Kazstova na Vrta 51 '»«‘WrajBke Ope- izve«« priprave za prihodnje vo- ve.iuna oÄTSrä utve'nwih ^mikwv- večer napolnilo vsa mesta Držav. v Murski Sobo« »o odborniki ne opere m je gelo prisrčno po- Svolili danee začasnega pred»odzdravilo uspeh jugoslovanaklh nlka DOMO Murske Sobote, M umetnikov. Po predstavi Je zvez- ša tajnika pa Joiteo Puneerjevo, 90.290. 75.900, 1003.29; Eg. Letg n. uprav. gfedaiŠTa'prife'dlik"V dosedinjo' predsednico' SSfcft «.«! Ä avli Državne onere slavnostni skega sveta ori ljudskem odboru ™®uje razvoj in uspehe učen- «um- rzr* _________________________________ u«'_ ’ 1™. Ljubljana, 18. junija. Popoldne ob 8. uri je upravitelj V. Winkler odprl razstavo, ki pri- ***•!& —, —; Avstr. Na deviznem obračunskem ma-v Ljuibljani so bili 17. junij* zaključki po naslednjih tečajih: V8 dolar «00.-, 3175.92, 3131.82, 943.94: Lstg 8600, 8370.63. 8533.45, 9X4.89; DM 77.000, 77066.8«, 74.8*5.01 947.89; Btra —, —, 9500.—. 993.33; Etre —, 945.33, 911.08, 962.92; Str» —, —» 72.713.24, 959.87; Ut 6l5.—, 909.90, 918.28, 1188.04; Hfi —, 76.880.73, 90.800.—, 812.33: Sv. kr. —, države, na kateri bodo v dveh dneh obravnavali vprašanja o finskih ustanov na samo- stavljena vina «j dobila pri oce-©rgamzaciji in upravljanju, o -------—-7- ». ■ ■■ -- -- “ .. UTOW š*-1 oco . .. . ... .___stojno finansiranje je bilo po- ni 17 zlatih. 41 srebrnih in 54 učnih načrtih in pravilih štu- udarjeno, da bo to prispevalo bronastih kolajn. Vinogradniki, dim. kakor tudi o izbiranju ^ raZvijanju večje iniciative v katerih pridelki so dobili ta pri- njihovem delu. Izraženo je bi- znanja, bodo prejeli tudi dentalo mnenje, da bi bilo potrebno ne nagrade in bodo povabljeni dija, kakor tudi o izbiranju učnega osebja za medicinske fakultete. Državne opere slavnostni skega sveta pri ljudskem odboru ■—-j- učen- 234.5»; Grč. — 1420.—, isao.- sprejem v počastitev gostov iz Murske Sotoote, Soboški odbomi- cev osnove šole na Vrtači v 400—; Izr, —, ' —, 975,— 225.—1 •taEüÜfih'«» prejemu so prtso- ki so d«ne» izvolili tudi tri ko- preteikleim šolskem letu. Okusno Braz- dol. —, —, 12I8—306.—; ‘ * Jug°«l?van»kl vele- misije, In »leer za pripravo ata- opremljena prikazuje razstav« Ini jih je v imenu Egipta vodil član revolucionarnega sveta Hasan Iblrahiim. Časopisi pišejo, da je imel mònister Muraj v okviru priprav za te razgovore sestanek s tremi državnimi podsekretarji za gospodarstvo «er z zastopniki ministrstva financ tn zunanjih zadev. ganizirano Evra po ia pošteno riva riti duha zahodne enotnosti. Po Piaayevih besedah na dvodnevnih razgovorih med tremi ministri niso govorili o kkajskem vprašanju, pač pa izključno o četverni konferenci in nemškem vprašanju. O vprašanjih Daljnega vzhoda bodo verjetno govorili na konferenci šefov štirih vlad v Ženevi Sing Man Ri se boji -Japonske Seul, 18. jun. (AP). Južno-korejsld predsednik Sing Man RI je na neki slavnosti obtožil Japonsko, da namerava napraviti Invazijo na Korejo. Po njegovih besedah so Japonci dobili na svojo stran sebi naklonjene Korejce, jih finačno in politično podpirajo ter jih nameravajo uporabiti, »ko bodo priprave gotove«. Sing Man Ri je pripomnil, da je treba preprečiti vsa potovanja med Korejo in Japonsko. SZ bo vrnila japonske ujetnike Tokio, 18. Jun. (AFP). Japonski predsednik Ičiro Hatojama je sporočil danes v Spodnjem domu, da je Sovjetska zveza obvestila japonsko vlado, da bo, preden bodo podpisali pogodbo o miru med Japonsko in ZSSR, vrnila japonske ujetnike, ki so že na sovjetskem ozemlju. — Vodja Japonske delegacije na pogajanjih z ZSSR v Londonu Macumoto je obvestil o tem japonsko vlado. TELEGRAMI WASHINGTON, 18. jun. (AFP). V petek je bil med ZDA in Izraelom podpisan »poranim, po katerem bo dobil Izrael ameriške kmetijske presežke, So sicer 22.000 ton žita in 400.000 živinske krme v vrednosti 2.0 milijona dolarjev. SAJGON, 18. jun. (AP). Zastopnik narodne vojske ie izjavil danes, da je bilo v zadnjik 24 nrah v bojih z obkoljenimi pripadniki sil ločine Hoa Hao ubitih 15, ranjenih 50, ujetih pa 16 ljudi. Vladne sile so obkolile upornike na prostora 4 kv. milje. TOKIO, 18. jun. (AFP). Požar je davi uničil bolnišnico za duševne bolne v Ičikavi. Zgorelo je 18 bolnikov, dva pa sta izginila. TOKIO, 18. jun. (AFP)._______ Izpustili iz zapora bivšega japonskega ministra vojske generala Sadao Arakija, ki je bil pred mednarodnim sodiščem v Tokiu obsojen na dosmrtno ječo kot vojni ujetnik. TOKIO, 18. jnn. (AFP). V prist*, aišču Majzuru na zahodni obali Japonske so ameriškim oblastem vrnili deset desantnih ladij, ki so jih ZDA med vojno posodile Sovjetski zvezi. WASHINGTON, 18. inn. (ÜSIS). Združene države Amerike so podpisale z vladami Grčije, Norveške in Holandske sporazume o zamenjavi pravice do patentov in tehničnih podatkov v obrambne namene. Podobne sporazume bodo sklenili z vsemi članicami Atlantskega pakta in s Davi so Japonsko. SAO PAOLO, 18. jnn. (AP). Avtobus, ki je vozil 40 potnikov iz Sao Paola, se je včeraj prevrnil v reko. Utonilo je 29 ljudi, ranjenih pa jo 16. Zmaga avtomobilskih delavcev Uspeh, ki so ga dosegli delavci avtomobilske industrije ZDA, združeni v sindikatu avtomobilskih delavcev (UAW-CIO) v borbi za dosego zagotovljene letne mez-de pri družbah Ford in General Motors Je že prešla v okvir mezdnega spora in postala politi čno vprašanje. Nasprotniki sporazuma, ki se proglašajo za zaščitnike malega kapitala — za razliko od Forda in General Motors a, ki si zagotovljeno letno mezdo »lahko privoščita« — so začeli z akcijo, da bi po zakonodajni poti preprečili izvrševanje kolektivnih pogodb. — Tako je na primer v državi Ohio republikanska večina v državnem senatu že odklonila zakonski predlog, ki odobrava vzporedno vpla-čevanie podpor brezposelnim delavcem Iz drž. fondov ln lz fondov zasebnih podjetij Upoštevati je treba, da Je v Ohiu 15 odstotkov vseh Fordovih delavcev. Podobne akcije pripravljajo tudi v državi Michigan, kjer pa so mnenja deljena: republikanci so kot celota proti kolektivnim pogodbam, medtem ko demokratski člani državnega senata podpirajo sindikate. V Michiganu dela 10 odstotkov Fordovih delavcev. Pričakovati Je bilo, da bo načelo zagotovljene letne mezde, čeprav v omejenem okviru, imelo politične posledice, toda nihče ni pričakoval tako nagle reakcije, kot je bila v Ohiu. Politična stran vprašanja Je ta, da bi vladajoča stranka, to Je republikanci, utegnila Izgubiti dobršen del izgledov na zmago pri predsedniških volitvah prihodnje leto, če bi se odločno uprla Izvajanju kolektivnih pogodb. Pričakujejo, da W zaradi tega republikanci v zveznem senatu utegnili spremeniti mnenje ns intervencijo strankinega vodstva. Id se boji za glasove. O podrobnostih okrog »klepanja novih kolektivnih pogodb, nam poroča naslednji, tretji članek našega newyorikega dopisnika. New York, junija. — »Fantje, dosegli smo sporazum«. Je vzkliknil Walter Reuther, predsednik sindikata avtomobilskih delavcev, ko je 8. junija okrog poldne naglo odprl vrata srebrne dvorane hotela Leland v Detroitu. Po 26 urah neprestanega zasedanja in tik pred izbruhom stavke, je bil dosežen sporazum. S tem se je končala ena najbolj dramatičnih, pa tudi najbolj uspešnih mezdnih borb ameriškega delavstva. Obe strani sta se že dolgo pripravljali na nova pogajanja o kolektivnih pogodbah. Zdaj Ja Jasno, zakaj m J» Fordu tako mudilo z uvajanjem elektronske tehnologije v 83 tovarn in 20 sestavljalnic njegove družine. Prav tako Je jasno, da Je bila neverjetno visoka proizvodnja v pivih mesecih letošnjega leta samo priprava na preteče dogodke v Juniju. Po drugi strani pa je jasno tudi, zakaj je Reuther tako priganjal k združitvi obeh največjih sindikalnih organizacij (AFL in CIO): predvsem zato, ker Je pričakoval, da bo zahteva po zagotovljeni letni mezdi sprožila dolgo to težko stavkovno borbo s lastniki avtomobilska industrije. Prav zaradi tega je sindikat lani sklenil ustanovitev milijonskega strokovnega fonda. Obe stranki sta sedli za mizo dobro oboroženi in dostojanstveni. »The Wall Street Journal« je 25. maja v uvodniku s naslovom »S pištolo na mizi« zmerjal Reutherja, ker je sedel k pogajanjem šele potem, ko je v Fordovih tovarnah Izvedel volitve, pri katerih se je 83 odstotkov organiziranih delavcev izreklo za stavko, če družba ne bi sprejela zahteve po zagotovljeni letni mezdi. Ford pa ni izrekel niti ene žaljive besede, ker se je predobro zavedal moči svojega nasprotnika. Obenem pa so mnogi delavski časopisi opozarjali Reutherja, da seda za mizo s prav tistim Fordom, ki ga je dal 37. maja 1937. leta bb stavki v tovarnah na River Rouge nečloveško pretepsti. Toda Reuther se je smejal — $ pravim ln s steklenim očesom •— ko je pred pogajanji poziral fotografom, ker se je zavedal, da je zdaj važna sedanjost la ns preteklost. Ford je danes dragi največji proizvajalec avtomobilov v Združenih državah, v prvih petih mesecih tega leta pa se Je celo povzpel na prvo mesto ▼ proizvodnji poceni avtomobilov za povprečnega potrošnika. To dejstvo je Bodilo Reotherju določene prednosti. Vedel je namreč, da Ford ne more tvegati stavke v trenutku, ko lahko njegov konkurent General Motors sklene z delavci ugodnejšo pogodbo in ga s tem docela uniči. Po drugi strani pa je vedel tudi, da delavci v pogajanjih s General Mo-torsom ne bodo dopustili, če bodo pri njem, t. J. Fordu lahko dosegli boljše pogoje. Seveda bi bilo narobe misliti, da je Ford z novo pogodbo postal neke vrste moderni Robert Owen — delavski mecen. — V ameriških časopisih se namreč že začenjajo pojavljati komentarji, ki spominjajo, da je njegov ded Henry Ford II. pred prvo svetovno vojno nenadoma povečal osemurne mezde od 2 in pol na 5 dolarjev in da je s tem storil samo prvi korak k dejanju svojega vnuka. Toda ameriški delavci niso pozabili, da je bil Ford tudi zadnji industrijec, ki je dovedli v svojih tovarnah sindikalno organizacijo. Pa tudi tedaj se je vdal Ford le po sili, ker je državna policija nastopila proti njegovi zasebni policiji, ki jo je vodil nekdanji mornar In boksarski amater Herry Bennett Med pogajanji za kolektivno mezdo Je Ford nastopil s svojim predlogom delničarskega partnerstva. Svojim delavcem je namreč ponudil z enotretj inskim popustom v nakup delnice svoje družbe. Po tem načrtu bi imel vsak delavec pravico kupiti vsako leto delnic za 10 odstotkov svojih letnih doho- Največjo težavo pa predstavlja venjja se je vključila v tekmova-pomanjkanje hladilnice, ki jo “jf s stirami skup maim, ki^ so bodo nujno morali čimprej do- klfjtub težavam bn kratkem času, biti. S tern bo rešen velik pro- ki je bil na razpolago za pripra-blem zlasti za ribjo predelavo, vo, dosegi« precejšen uspeh. Dogaja se na primer, da dobi Slovenijo so zastopale sledeče tovarna že po končanem delov- skupine: ljubljansko in repubh-nem času določeno količino rib žko ije vodtiil hotela Union Milan ter mora na h-ltro sklicati delav- Juričev, marioorsko direktor ce, da jih takoj predelajo, ker Doma na Pohorju Viljem Račič, bi se sicer lahko pokvarile. Se- skupino Gostinske šole iz Ljjub-veda je treba to delo delavcem ljane pa predavatelji. Vse skupi-posebej plačati kot nadure, s ne so dosegle odlične uspehe, pridobitvijo nove hladilnice pa predvsem skupina LR Slovenije, mik in Mihael Bdrk. bi ti stroški odpadli, saj bi ribe ki so jo sestavljali Bruno Ger-tako brez nadaljnjega počakale danni, Ivo Ivačič, Marjan ]ar-lahko do naslednjega dne. Hla- njok, Viktor Pauli, Viljem Račič, dilnico bi lahko koristno upora- Milan Rupnik, Stefan ŠpiUck in bili tudi v druge namene, saj Pero Velkavrh. Pribivala si je V Kranju je že vse živo. Ob koncu šolskega leta so bile mladinske konference» na katerih so voliti nova vodstva in razpravljali o družbenem upravljanju v šolstvu. Vajenska šola je razstavila svoje izdelke v izložbah, pripravlja pa skupno proslavo. Dvajset najboljših vajencev bo šlo na turnejo po Jugoslaviji. Komunski komite LMS pripravlja »kupno z organizacijami LMS na šolah slav-najboljše vajence prireja Obrt- nostno akademijo v počastitev Dneva vajencev. Obrtna zbornica bo najboljše vajence kranjskega okraja povabila v Kranj, kjer si bodo ogledali tovarno »Iskra« in kjer jih bodo tudi pogostili tajim dali razna praktična darila- Delavski sveti tovarn »Iskra«, »Tiskani.ua«, »Sava«, »Inteks« in drugi so te dni sprejeli po 10 najboljših vajencev iz raznih šol, jim razkazali podjetja lin jih pogostili. Podobno bo tudi v Tržiču ta Škofji Loki, v Kranju pa pripravljajo še tekmovanje vajenskih šol v lahki atletiku Vajenci so zelo zadovoljni, ko vidijo, da organizacije LMS In vsa družba skrbijo zanje in jim pomagajo k napredku, da M čimprej postali samostojni de- goslovanskimi gostinskimi šolami. Poleg skupin so tekmovali tudi posamezniki v pripravi mrzlih plošč, sladic in pigfcmjkov za bankete. Med tekov «vailci »o prejeli zlate medalje naši tekmovalci Viljem Račič iz Maribora, ki je prejel tudi denarno nagrado, Viktor Pauli in. Ljubljane, Stefan SpiLak in Bohinja ter Ivo Tomažič iz Maribora. Udeleženci iz Slovenije so razen tega dobili še deset srebrnih ta bronastih medalj. laved. Sama aktivnost vajencev V žiriji, ki ni imel lahke aa- ▼ teh pripravah pa nam dokazuje, da bo delo organizacije LMS na vajenskih šolah v bodočem šolskem letu še bolj uspešno. R. M. loge pri ocenjevanju številnih skupki, so zastopali Slovenijo Minko Kormšek, Ciro Hudover- k uspehom do 2000 litrov mleka na dan. La- nost. Tako v mleku, kakor tudi modema prehrana v svetu na zlato medaljo. Tudi ljubljanska ni so dobili nov stroj, ki je ves v paradižniku, ki ga predelujejo sploh bolj priporoča hlajene kot skupina, ki je tekmovala za reiz nerjavečega jekla ter dela pod na istem stroju. pa kondenzirane proizvode živil, publiško pod isti m vodstvom ter visokim vakumom ter z delno Danes izdelajo na ta način 2400 Zaradi velikih težav, ki jih mariborska pod vodstvom Vilje-sterilizacijo s ultravioletnimi polkilogramskih doz sladkanega povzroča tovarni tudi pomanjka- ma Račiča sta si prav tako’ pri- mleka na dan (doza vsebuje 275 nje pločevine za embalažo (vča- borili zlati medalji. Ljubljanska gramov sladkorja). Iz ene doze sih so v embalažnem oddelku Gostinska šola je po splošni oce-je mogoče dobiti poldrug liter izdelali okrog 150.000, danes pa zasedla I. mesto in dobila zla-sladkanega mleka, doza pa vzdr- komaj 25.000 škatel), nameravajo ^ medaljo «r posebno diplomo X; on rT’r-. -mlr» rvl o tfrvm ta •»qrr*i Q.f.i nln^ovincVr» 1 ■ . S • _ i Petinsedemdesetletnica ing. Maria Osane Včeraj je praznoval petinsedemdesetletnico rojstva redni profesor ljubljanske univerze ing. Mario Osa na. lene odličnega tehničnega strokovnjaka in znanstvenega delavca na polju radia, telefonije in telegrafije ni znano le po naši domovini, temveč tudi med strokovnim svetom v tujini, kjer Je zastopal Jugoslavijo na mno- ži odprta tudi teden dni. To mie- polagoma zamenjati pločevinsko uspeh pri tekmovanju med ju- Sth mednarodnih konferencah. Le 1 Z. — — Z - — —— maII ». r\ A.W, K ol n — a .»noš —a XT 2Vnì h aRvi a i 1« r—, — T- c—-,-, —. . V 4- —. V- Jz pritličnih prostorov šolskega poslopja v Polju je zvonko odmeval glas učenca. Iz kratkih presledkov, ki so sledili po vsakem vprašanju učiteljice, sem sklepala, da ima prvi razred »izpite«. Vprašani učenec je odgovarjal odločno in z veliko gotovostjo v pravilnost tega, kar je povedal. Dober učenec, sem pomislila, ta bo prav gotovo izdelal razred. Cilj moje poti pa ni bila osnovna šola, temveč nižja gimnazija v Polju. Obiskujejo jo v pretežni večini otroci železničarjev iz Zaloga in Kresnic ter otroci kmetov iz Kresnikih poljan, oddaljene Stange in Janč. Mnogo jih v šolo prihaja peš, čez hribe in doline, po snegu, burji in soncu, don na dan. Stiri leta v osnovno šolo in potem še štiri v nižjo gimnazijo. Osem let torej, ki so za nekoga lepa, za drugega spet nič kaj privlačna. Toda pozneje, ko bodo oživeli spomini, bodo prav za vse ta leta najlepša leta življenja. Nižja gimnazija v Polju je kot mnoge druge zaključila letošnje šolsko leto z razstavo risb. Nanjo me je opozorila velika slika na steni hodnika, kolektivno delo dijakov. Koliko pestrih barv in koliko pestre domišljije pubertetnikov! Ujela sem zadnji trenutek, da si ogledam slikarske sposobnosti mladih rok. Razstavo, ki je bila v dveh učilnicah, so pravkar nameravali podreti. Preveč je bilo prostih risb, ornamentov vseh vrst, geometrijskih likov, perspektiv in avtopejrtretov za tako kratek ogled. Vendar je že ta zadostoval, da nisem prezrla najboljših del, ki jih je odlikovala skladnost barv, močno dojemanje prirode in dober spomin. Dijaki so številne slike izdelali po spominu. Naravnost presenetljiva je bila risba nekega dijaka, mislim da je iz III. razreda, ki je upodobil glavni šotor cirkusa ponoči. Kot pravi umetnik, je odlično izbral barvo šotorskega platna, ki ga je z notranje strani osvetljevala električna luč. O razstavi le toliko, z njenim uspehom so bili zadovoljni profesorji, starši in dijaki satni. In drugi uspehi? Letošnje ko je po mnenju tamkajšnjih s polivlnilno embalažo, vsaj za strokovnjakov primemo tudi za tiste proizvode, ki niso sterilizi-šolsko leto je obiskovalo nižjo prehrano dojenčkov, saj je ste- rani. Taka embalaža bi hila tri gimnazijo 438 dijakov, ki so rilnejše od naravnega mleka. do štirikrat cenejša od pločevi-dopoldne in popoldne polnili Pomemben proizvod tovarne naste, precejšnji izdatki bi bili pretesne razrede. S profesorji »Arrigoni« so tudi kocke za ju- le za nakup strojev, ki bi to vred si močno želijo, da bi bi- ho, iz katerih je mogoče izdelati embalažo izdelovali. Vendar v la nova šola, ki jo tako po pol- popolnoma naravno juho ter tovarni zatrjujejo, da bi se ti Pozdrav z »Galeba« Prejeli smo naslednje pismo: Dne 2. junija ob 13.45 Je šolska ladja »Galeb«, s katero smo na _ ea%w«s iS* SffE v glavnih obrisih moremo v teh kratkih vrsticah orisati vso njegovo tehnično in znanstveno tvornost. Profesor Osa n a J« bil rojen 18. junija 1880 v Trstu. Za fiziko in tehniko se je pričel zanimati že v zgodnji mladosti. Srednješolske v tržaških mehaničnih .delavnicah. Svoje odlične eksperiinen- ževo v Polju gradijo, kmalu prištedi z njimi gospodinja na stroji amortizirali najkasneje v v^zaprti selenici vSImorjße^ končana. Zaradi pomanjkanja mesu in na času. Te kocke vse- treh mesecih. Polivinil, ki ga iz- prinaša vam. bralcem »Slovenske- sposobnost i je kazal že v prostora mora odpasti poleg bujejo poleg vegetabitaega ek- delujemo doma, Je bU v ta na- drugega tudi pouk ročnega de- »trakta še živalske beljakovine. la, ki bi ga profesorji radi sol, sir, dišave in druge sesta- kjer so strokovnjaki ugotovili, _ „ «„i,,. Radia Ljubljana in Radia Koper men ze preizkušen v Nemčiji, taple m(>maJrake pozdrave. Slavko Abram (poveljnik »Ca- flzike pomagal svojemu profesorju s samostojnimi eksperimenti. po dovnšitvi tehniškega zadovoljiv in čisto normalen varna potrebovala napravo, da uspeh. Ta uspeh je tem bolj bi le-te lahko sama izdelovala. pomemben, če pomislimo na O tem že resno razmišljajo. V tiste dolge kilometre, ki jih tovarni so včasih izdelali že pol-skozi 10 mesecev dan na dan drug milijon kock na dan. Tako prehodi pretežna večina dija- bi jih lahko tudi zdaj, če bi kov, ki so iz oddaljenih vasi. imeli na razpolago vse potrebne Ti se tudi najteže učijo. Naj- surovine, oziroma napravo ki bi boljši so bili dijaki I. razre- jih lahko predelovala. Zdaj so da, ki so prišli iz kresniške kocke v prodaji ha drobno po 10 Bozstova »Pulj skozi stoletja« Zagreb, 18. jun. Danes so Y Zagrebu r salonu LIK L M odprli razstavo »Pulj skozi stoletja«. Razstavo je organiziralo turistično društvo iz Prvačme-Gorlca, Jurij Poniž iz polaganje in vzdrževanje pod. Vipave, Jože Golja iz Kanala-Ro- morskih telegrafskih kablov. Leta čin, Adolf Sodja iz Blejske Dobrave, Ivan Ručmam iz Kamnika, Anton Popotnik iz Trbovelj, Jože Celinšek iz Spodnje Rečice, Franc Stropnik, Dušan Lazar, Martin Majerič iz Maribora, Franc Kapun iz Ptuja, Anton Gramc iz osnovne šole z dobro in zdravo podlago. K tem uspehom je nedvomno pripomogla metoda dela, ki jo je učiteljski zbor uvedel v tem šolskem letu in na kar so bili opozorjeni tudi dijaki. Težišče dela ni bilo preneseno na četrto, temveč na tretjo konferenco. K temu je učiteljski zbor pripeljalo dejstvo, da pred četrto konferenco nastopajo topli dnevi, je tudi čas izletov, telovadnih in pevskih nastopov itd., kar otrokove misli le nekoliko odvrne od učenja. Krivulja, ki kaže napredek učencev od začetka leta dalje, se ni dvigala ali padala z nenadnimi preskoki, temveč je šla z enakomernim vzponom navzgor in prišla do viška do tretje konference. Da je tak način dela dober, so pokazali končni rezultati ob zaključku šole. Dijaki, ki so končali letos IV. razred in ki jih je 71, so si zbrali vsak svojo novo življenjsko pot. Pretežna večina deklet se je odločila za obrt in trgovino, fantje pa za kovinarski poklic. Enajst deklet bo šlo na Ekonomsko srednjo šolo, 1 za otroško negovalko, 1 za medicinsko sestro, 3 se bodo posnetile učiteljskemu poklicu itd. Za razliko od lani, ko je nadaljevalo gimnazijo 12 dijakov, se jih je letos odločilo za V.» razred gimnazije le 6. Ta padec predvsem zaradi tega, ker pravijo starši, da je študij predrag in ker želijo, da bi otroci čimprej prišli do svojega poklica. —ek dta ena, brez uvoza surovin pa bi se jim lahko cena najmanj za Pulja ob desetletnici osvoboditve. Na Krškega, Franc Stergar Iz Brežic, osnovi zelo dobrih eksponatov je po- Franc Pepelnak iz Novega mesta, dan kronološki pregled zgodovine in Jakob Urh iz Omega potoka, Ko-razvoja Pulja od najstarejših časov čevje, Vlado Korošec iz Oplotni-do danes. Ta razstava črna med drn- ce-Konj-ice. Viljem Petek iz So-gim tndi propagandni pomen za Stanja, Janez Smerdu iz LJubJja-glavno turistično sezono. M. B. rte. 1913 je v Lošinju vpeljal prvi telefonski ojačevalnik z elektronkami za zvezo Prage in Sarajeva. Po prvi svetovni vojni kot zaveden Slovenec ni hotel ostati v Italiji, temveč Je prišel v Ljubljano k novoustanovljeni direkciji PTT. Kot vodja njenega tele-grafsko-telefonskega odseka je znal v razmeroma kratkem času do let« 1825 ustvariti v Sloveniji telefonsko omrežje, ki ga do takrat sploh m bilo. Po njegovem prizadevanju je Ljubljana dobila prvo avtomatsko telefonsko centralo v Jugoslaviji, nakar so sledila še druga mesta. Na direkciji FPT je opremil laboratorij za radijsko tehniko ter je v letih 1923 do 1925 sestavil prve radijske sprejemnike «n oddajnike. Kot eden prvih se je ha vil v Evropi s tehniko ultra kratkih valov.. Leta 1926 je projektiral in zgradil radijski oddajnik za ministrstvo pošte in brzojava v Beogradu. Njegova osebna zasluga je, da je Ljubljana že leta 1928 dobila radijsko postajo z oddajnikov v Domžalah. Vse strokovno delo, montaža in tehniško vodstvo je bilo v njegovih rokah. Kot načelnik teleg-afsko-telefonskega oddelka ministrstva v Beogradu je izdelal projekt za mednarodne telefonske kablovske zveze po Jugoslaviji. Kljub vsestranski zaposlenosti je prevzel predavanja o tehniki šibkih tokov na tehniški fakulteti, kjer že od leta 1923 s svojim obširnim teoretičnim in praktičnim znanjem vzgaja novi rod telekomunikacijskih inženirjev, sprva kot izredni, od leta 1933 dalje pa kot redni profesor. Kljub svojim 75. letom je profesor Osana še vedno nepopustljivo delaven, kot je bil vse svoje življenje. Za njegove zasluge na področju teleikomunikacij ga je Elektrotehniško društvo LR Slovenije lani izbralo za častnega član«. Profesorju ing. Osani, ki Je, s ▼zglednim tovariškim odnosim do vseh, izredno priljubljen iskreno čestitamo ter mu želimo še mnogo uspehov In zadovoljstva. Stari rod raških kovačev si kuje lepše živijenfe Stoletnik ob Lobnici — Gradbeno in gozdarsko orodje iz pohorske kovačnice siovi daleč preko meja domovine — Vedno več naročil iz tujine — Nujno bo treba obnoviti izrabljeni strojni park Pod vznožjem Pohorja, ob šu- kih krizah v pogledu prodaje ko- planske distribucije je kolektivu meči Lobnici že več kot 100 let vanih izdelkov, katero pa so, za- sprva povzročila resne težave. nih svojevrstnih orodij, ki jih parka. Stara peresna kladiva v označene z zaščitno znamko kovačnicah so odslužila. Tri so »Jeklo-Ruše« pošiljajo na Bliž- doslej že zamenjali, letos je na nji vzhod ta v Svico. Lani so vrsti četrto. Skoraj neodložljiva prodali v tujino blizu 40 odstot- je postala razširitev pomožnih kov gotovih izdelkov. Tudi letos obratnih prostorov: brusilnioe, dobro gospodarijo, saj bo do kon- poilimice in lakirnice ter skla-ca maja izpolnili 44 odstotkov dišč. Vse to je seveda odvisno celoletne proizvodnje, prodali pa od ugodne rešitve vloge za ta- »Kartonožna tovarna«, Ljubljana išče za takojšnji nastop aU pozneje REFERENTA ZA DELOVNE ODNOSE ■»polna srednja Sola ali nepopolna z večletna prakso. — Plača po dogovoru. Samo pismene ponudbe na upravo podjetja. udarjajo kladiva ruških kovačev. Dvoje stvari je zanje značilnih: tradicija in kvaliteta. Ta stari rod sega v zgodovino, ko so razni domači in tuji rudosledei iskali skrita bogastva pohorskega pragorovja, ko so nastajali v Dravski dolini prvi plavži in fužine za predelavo topljene rude. Ruška železarna, katere izdelki z značko »Jeklo-Ruše« še vedno v večjih množinah pojavljajo na svetovnih tržiščih, hrani o svoji zgodovini tele zapiske: V prvi polovici minulega stoletja je družina kovačev Glazerjev postavila ob Lobnici kovaško fužino, z dvema »repačema« na vodni pogon in kovačijo. 2e takrat so pričeli izdelovati prvovrstno kovano orodje vseh vrst. Ko je leta 1863 železniška proga povezala Ruše s Celovcem, so sl Izdelki kovačev izpod Pohorja utrli pot po vsej bivši Avstro-Ogrski pokrajini. Kovačija Je v več kot 100 letih svojega obstoja trikrat menjala gospodarje. Ko je prišla v nemške roke, se je letta 1895 razvil« med zavednimi Rušani ta nemškutarji tiha, toda ostra borba, kdo bo novi lastnik. Zmagal Je Slovenec Pogačnik, ki J« obrate znatno razširil ta je leta 1921 la-posljeval že 40 delavcev. Pogačnika so Nemci leta 1942 ustrelili kot talca, podjetje pa Izročili v eksploatacijo nemčurju Tišlerju lz Vitanja, katerega pa so partizani kmalu pregnali. Se marsikaj je zanimivega Iz zgodovine železarstva v Rušah. Najstarejši delavci, kot so kovač Jakob Zaifrid, Ferdo Krepek ta drugi, vedo povedati tildi • -tedfe hvaljujoč svoji strokovnosti, Toda mladi delavski svet, ki je vedno preboleli. Toda pustimo začel voditi podjetje leta 1950, je zgodovino zgodovinarjem in pri- našel pravo pot. Prisluhnil je sluhndmo novemu času, ki ga potrebam tržišča, uvedel nove kujejo ruški železarji. Izdelke in uspehi so se kmalu celo za 82 odstotkov predvidenega blaga, oziroma že ostanek lanskoletnih zalog. Za staro podjetje, z izrabljenim strojnim parkom, j« kakor lep uspeh. Ali bi lahko proizvajali še več? Odgovor na to vprašanje se je pokazali. Kriza, nedvomno zad- začel: »Lahko, če...«. Ce bi imeli več kvalificirainih kovačev. vesticijski kredit. Ce bi ljudje, ki bodo odločali o tem, ali naj se investicijski kredit železarni omogoči ali ne, vs€" videli samo za hip, pod kakšnimi pogoji delajo v brusitale!, bi bila vloga rešena ugodno. Vtem obratu teče delo kot pred 100 leti. V tesnem, slabo zračenem prostoru se vrti 5 brusnih kamnov. V megli prahu je brusilce težko prepoznati. Sicer pa nihče Delavci — gospodarji nja, ki je bila premagana. Ko so po osvoboditvi v ruški Danes je povpraševanje za lz-železarni začeli z novim delov- ' delki ruških kovačev večje od - -nim poletom, nekako niso mogli njihovih proizvodnih zmogljivo- ^ebna leta. Starejši, izučeni ko- kamnitih drobcev. Koliko ... . ... .......... _ ... ° J . . __ ____ u - .... nnoVlIl lava T«nnL «Inn Teh zelo primanjkuje. Sicer pri- °d obiskovalcev ne gre dalje od učujejo mlade, toda za to so po- Praga v težek zrak, pota nevar- vači bi prišli v Ruše, če bi jim Prabu leže vsak dan na pljuča razviti vseh svojih sil. Admini- stl. Letno dajejo na trg do 500 strativna distribucija kovaških ton Izdelkov, predvsem gradbe- lahko nudili družinska stanova-izdelkov je bila zgrešena: trgo- no ta gospodarsko orodje. Se- gavine »o bile polne sekir, lopat, mam proizvodov je zelo pester Kovači, stanovanja — to Je pr-krampov in drugega orodja, tu- — od domačih plenkač do srb- vi problem na poti k večji prodi v skladišču tovarne ee je ko- »kih, fočanskih in madjarskih se- izvodnji v ruški železarni. Takoj pičilo na tone zalog. Ukinitev kir, cepinov in krampov ter raz- za njim je obnova strojnega ca brusilcev, si lahko predstavljamo, kajti v treh tednih je kamen, ki tehta 2 toni, tako izrabljen, da ima samo še 250 kg. Zato ni čudno, da je brusitai-ena naj večjih skrbi delavskega sveta. Zdravje delavcev je najdragocenejše. Res je, da so podvrženi pogostim obveznim pregledom ta da jih ob vsaki sumljivi diagnozi takoj premestijo na drugo delo, toda to ni rešitev tega perečega vprašanja. Treba bo čimprej postaviti novi obrat brusitaice z boljšim zračenjem ta drugimi ustrezajočimi higiensko-tehničnimi napravami! Ko človek hodi po obratnih prostorih, ne more prezreti, da »etera kovačija« počasi, toda vztrajno spreminja svoje lice. Staro z novim se tu zelo očitno prepleta: ročno oblikovanje krampov v stiskalnici, plamenice, kurjene s premogom, v mehanični delavnici pa ze blestijo nove stružnice, ki jim streže mlad mehanik, presenetljivo čist ta veder v primerjavi s atami kovači ali zaprašenimi brusilci. Kontrasti, v katerih se odraža celo stoletja, ki pa bodo prej ali slej za vedno izginili... Ruški kovači, žilavi stari rod, sl vztrajno kuje lepšo bodoč-»osL Up) 1 J V I S KA I Cr R A NA PTUJSKEM GRADU Pogled na delo Okrajnega gledališča v Ptuju BCo J* * sončno, 6e jo zvedavo pogledal v oči, ki to la stežka prikrivale poredni nasmešek. »Jasno, prebarvali te bomo, da boš čm ko noč, pa bo!« »Prebarvali?« se je začudil Gizdalinček, ki mu je bil Fore-Mn predlog nadvse všeč. »Kdo me pa naj, ko ni nikogar, ki bi znal kaj takega?« »Vidiš, jaz pa poznam čarovnico, ki zmore tudi kaj podob- Tedaj se je Gizdalinček spomnil, da je ladja z njegovimi bratci že daleč, daleč. Komaj je čakal, da jih dohiti in da se jim pokaže. Toda prebrisana Forela ga je zadržala in rekla: »Res je, zdaj si tak, da bo vse strmelo samo za teboj, vendar tak pa le še nisi, kakor bi moral biti.« Gizdalinček, ki Je bil že nestrpen, se je začuden ozrl vanjo ln vprašal: »Zakaj pa ne?« »Tvoja krila niso v redu.« »Krila? Kaj pa je z njimi?« »Predolga so«, je pribila Fo- „MEDVED“ VODOKATNOl Ooadms KvaM, . m*rog e, gora blizu Postojne (12SI m), čez, potem, ». okrajšava za Narodni magaci®. M. šopi perja, B. člaa godbe, a. skrajni del sobe zemlje, a* kratica za hektar, a. 10« m». •AVPICNO! 1. Letni čas, g nasprotno od vojne, g 19 gramov, g glavni Jtevnik, g časovno obdobje, g drugače, ?. Ieratici slovenskega _ g ime pesnika Zupančiča, jg težke sopem. lg latinski predlog, 17. bajeslovni letalec. REŠITEV KRIŽANKE »ŽIRAFA« Vodoravno: l. prosto, g Romunija, 13. rokav, lg ura, lg Alah, is. ekipa, 17. meso, 19. Iva, Z«, mesar, M. lani, 23. At., 24. NB, 2S Kanin, 29 Don, 31. At, 32. las, 34. SS, 39. Igor, 39. topi, 4«. trd, 42. jata. 43. Istran. 44. oba, 4g atek. Navpično: g premikati, g roke, g okisan, 4. sapa, S. tvarina, 4. rum, 7. orel, 8. masa, 9. Na, lg ih, H. Java. 12. ahati, 18. on, 28. Indija, 25. bogat, 27. Atog 28. Ihr, 30. note, 33. sen, 34. sto, 38. Srb, 37. rak, 39. Pt, 41. da. Za knjižni nagradi sta Mia ta. žreb asta Dušan Grlič iz Središča e» »rari ia Marija izpet z Jesenic. Naj sporo-katere knjige gl želita! rela in se držala resno kar se le dš. Ubogi Gizdalinček, ki je že razširil krila, da bi poletel za svojimi bratci, jih je zdaj povesil in se vprašujoče zagledal vanje. »Lahko mi verjameš,« Je menila navihanka, »saj sem vendar »Jojme, joj,« je zajokal turobno, kakor znajo samo galebi. »Ob krila sem, ob krila. In ti si vsega kriva. Forela!« forela in me forale imamo dosti opravka z vami — posebno kadar se podite za nami po morju, da bi nas dobili v kljun.« »To je res,« je zamrmral Gizdalinček, »toda meni ne morei ničesar očitati. Saj te še nisem lovil, ali ne?« »Seveda ne,« je rekla Forela, »in ravno zato sem ti hvaležna. Kar pa se kril tiče, vsaj me fo-rele mislimo, da so predolga in da bi jih bilo treba pristriči.« No, ker pa vidim, da mi ne verjameš — lahko noč!« Forela se je obrnila, Jcakor da res hoče oditi, toda Gizdalinček jo je s kljunom prijel za plavut in ji rekel: »Nikar ne bodi huda, saj ti verjamem, samo... kdo naj mi pristriže krila, če ie misliš, da naj jih res?« »Kdo? KaT z menoj, pa bova kmalu piri njem«, je dejala Forela vesedo in ga potegnila s seboj. Ona je hitela po vodi, on nad vodo in kmalu sta prispela do Zoltih tolmunov. Forela je pogledala v globino, kjer je dremala polna luna, in jo vprašala: »Povej, ali je mojster Jastog doma?« Luna pa se še zmenila ni za njeno vprašanje, ker je bilo že pozno in je že dremala. Forela ji tega ni zamerila, saj je vedela, da je gospa že trudna ia stara. Rekla je Gizdalinčku, naj počaka in se spustila v globino. Gizdalinček, ki se je zdel samemu sebi najivse imeniten, odkar je bil čm ko noč, se je zadovoljno pozibaval na valovih, ogledujoč svoja krila. In ko jih je gledal, je že verjel, da bodo še lepša, kadar jih mojster Jastog malce pristriže. Ker pa ni bil še povsem prepričan, je vprašal luno: »Mati, povejte, ali bom še lepši, ko bodo moja krila krajša?« Luni je kinknila glava, ker je bila hudo dremava, Gizdalinček pa je bil ves blažen, ker je mislil, da je pokimala. »No, če pravi, da bom, »*t je rekel, potem bo že držalo. Luna je resna gospa ln ne laže.« Tedaj sta ga zmotila Forela in mojster Jastog, ki se mu je približa! s svojimi škarjami in rekel: »Sicer strižem samo priložnostno, ker nimam obrtnega lista, a ker sva 8 Forelo prijatelja, naj bo. Kar nastavi svoja perutnice!« In je naredilo — reek, rosk, sik, sefc, pa je bil Gizdalinček ob polovico svojih kril. »No, si zdaj srečen, ko so ti šla krila po vodi?« je smejé vprašal mojster Jastog in pomežiknil Foreli. »Menda sem«, je zajecljal Gizdalinček, ki mu je mahoma postalo tesno pri srcu, posebno, ker se mu je zdelo, da se «kriva v glasu mojstra Jastoga starčevski posmeh. »Toda pozno je že. Iti moram.« »Najbrže boš res moral Iti«, sc je zahehetal mojster Jastog in s škarjami podrezal Forelo, Id je stala bolj ob strani in se nasmihala: »Letal zlepa ne boš več.« »Zakaj pa neT« Je rekel Gizdalinček ln zamahnil z ostanki svojih kril — toda, oj oj! Namesto, da bi ga ponesla v zrak, so žalostno zaprhutala po vodi in obnemogla obstala. Sete tedaj se je zjaentte siromaku v glavi. »Ne jaz, pač pa tvoja nečimrnost!« se je zasmejala Forela in odplavala. »Tudi jaz bi rekel tako,« je menil mojster Jastog ln preden je odšel spat v svoj tolmun, dodal: »Upajmo, da bo tudi tvoja pamet daljša, ko ti krila znova zrasejo — seveda, če te poprej kakšna zver ne pohrusta za zajtrk ali večerjo, kar pa je, če natanko premisliva, vseeno.« Tudi luna je prikimala, zdaj pa zares, ker Jo je razgovor prebudil in je vse slišala in razumela. Nesrečni Gizdalinček je vso noč prečepel na vodi s svojimi pristriženimi krili, saj ni mogel z njimi nikamor. Iz oči so mu curljale debele solze, kakršnih dotlej ni pretakal še noben galeb.'In prav gotovo bi z njimi Izjokal svoje preplašeno in skesano srce, da ga njegovi bratci drugi dan, ko se je ladja vračala, niso našli. Naj je bil pogled na nesrečnika še tako žalosten, niti enega med njimi ni bilo, ki bi se ne nasmehnil. Nekateri pa so se režali na ves glas, da so vse ribice prestrašene zbežale, misleč, da se galebi odpravljajo na lov. Samo ena ni bežala — naša znanka, ki je vedela, kaj se je zgodilo in kako. In vendar so mu bratci galebi pomagali. Lepo so ga oprali in skrili vsem očem, zlasti popotnikom na ladji, dokler mu niso zrasla nova krila. In ko so mu zrasla, je znova poletel nad morjem. Samo noči se, je bal poslej in vsega, kar je čmo. Zato ga ne vidite za nobeno čmo ladjo, celo za sivo ne — samo za belimi ladjami, ki plovejo mimo samotnih otokov In cvetočih bregov, leta ln kroži, vesel, da je galeb med galebi in da so njegova krila dolga in bela. Napisal MATEJ BOR AKO SEM URKRADEL PESEM Sredi senčne gozdne jase zajček Bajček je sedel, zajtrk je pospravljal vase, z not si pesmico je pel. A med zobki pesem mila sfrfotala je na tla, se od zajčka poslovila, na drevo je-splezala. V gnezdu stare, sitne srake pesem šavsnil je mladič, suhe je pretegnil krake in zajadral nad gozdič. Srakec Krakec je zazehal, pesem pa mu je ušla, dolgo se za njo je pehal, kot bila bi iz zlata. Toda še jo je na mah« mišek Pišek poprijel in pred mačkom v večnem strahu v svojo bajto s sabo vzel. Mišek si je brke vihal in zakuril premočno, dim je s pesmijo popihal skozi dimnik pod nebo. Tam jo v vrtoglavem letu veter zgrabil je za vrat, da ponese jo dekletu — zlati zarji v zlati grad. A na svoji dolgi poti veter je zaspan postal, s hrbta si je snel peroti, pesmico pa je pognal. Sedla čmrlju je na krila, obiskala sta vsak cvet, z njim iz čaš je roso pila, roso z medom in sam med. Od premočne limonade pesem padla je na tla, padla v sredo je livade, tja, kjer čriček je doma. Po naključju sem na gričku se poštevanke učil, pesem sem izmaknil čričku, preden jo je sam dobit Če se zdaj jezi nad man», naj mi, prosim, oprosti, ker sem jo poslal « Ljubljano, da jo slišite Se vi. Napisal Frani Puntar Ivanka Sitar: Konec šole OB DESETLETNICI OSVOBODITVE Gozdovi pojo Leta 1941 je prihrumel na naše ozemlje sovražnik. Razlil se je po tej zemlji, kot se razlije morski val po obrežnem pesku. Tedaj so zapeli naši gozdom, bučali so in vabili vase najboljše sinove in hčere naše domovine. Tudi roški gozdovi so zapeli in v njih so se zbirali zavedni Slovenci. V gozdovih so zapokale partizanske puške. Gozd pa je govoril sovražniku: »Pregnali vas bomoU Sovražnik je trepetal, bal se je gozdov in se skrival v mestih, ki jih je obdal z bodečo žico. Prišla je tretja ofenziva, ki je bila za Slovence najhujša. Sovražnik je hotel iztrebiti slovenske borce, toda ni mu uspelo. Za pomoč si je ustvaril še belogardiste — rablje in brato-morilce. Vse to pa ni nič pomagalo. Iz iskre upornosti v slovenskih srcih je vzplamtel kres. Kres je rasel in se dvignil visoko pod nebo in osvetljeval našo zemljo, zasenčeno od fašistov. S svojim plamenom je priklical zvezdo svobode, ki je napolnila s svojo svetlobo vso našo zemljo. Vsi naši narodi so jo pozdravili m vsem srcem in si ob njeni milini celili rane. Na naši s krvjo prepojeni zemlji pa je zrasel iz krvi junakov najžlahtnejši cvet — svoboda. Narod si ga je pripel na prsi in pripravljen je bil braniti to sveto, neprecenljivo stvar. Gozdovi pa še vedno poja. Zdaj nam pripovedujejo zgodbo o junaku Titu m njegovi vojski. To pa ni pravljica o Kralju Matjažu, ampak resnična povest, ki je ne bomo nikoli pozabili. Boj se nadaljuje, samo da to ni več boj z orožjem, ampak s krampom in lopato. Mnogo novih tovarn je že zgrajenih in v njih ropotajo stroji. Naša ljudstvo, naša zemlja in gozdovi pojo pesem o svobodi in o Titu. Tam nekje globoko v roških gozdovih pa se sprehaja medvedka z mladičem, ko že zahaja sonce. Godrnja mu na uho, kakor da mu hoče povedati zgodbo o junakih, ki so imeli v cmem gozdu zavetišče. Napisal Lojze Novak, — dijak IV. razreda Klasične gimnazije v Ljubljani M 'V nipLcjL n 'M - . 'Vt-' i-i., • (%, 4 '**■»*♦ '3" V*- **'* * lo^U* rtoruiVo Maroška Langusi Pomlad Najprej lep pozdrav Ivanki Sitar, ki se nekaj casa ni oglašala. Zato sem bil tembolj vesel njenega pisma in pa seveda novic, ki jih vsebuje. Kljub temu, IffiAEt TOB&TELJIf PRIŠEL 3E CÄVPütiTNIC, CAS NAGEGA YESEL3A. lELIM VAM DRAGI PPI3ATEL3I, DA 00* STE MED POČITNICAMI VESELI. VSE TO-PAÉEtt TUDI STOK UREDNIK« da je tako malo hodila v “solo, je Ivanka vendarle končala prvi roared gimnazije. K temu ji iz srca čestitam! Bolj žalostfao je, da še ne sme nikamor na točite nice, ker ji zdiavje tega ne dopušča. A to ni najhujše, saj j* tudi doma lepo. In jaz se še posebej veselim, da mi bo Ivanka tudi med počitnicami pbšiljala svoja lepa pisemca m risbe. Marjanu Štancerju z Jezerskega sem že dolgo dolžan odgovora. V zvezi s stvarmi, là mi jih je poslal pred časom, mu moram na žalost sporočili, da njegovim željam ni mogoče ustreči. Tiskanje knjig ih revij je dandanes zelo draga reč. Kar pa se tiče prispevkov za Najdihbjco, sem vesel vsake stvari 'm ga vabim h zvestemu sodelovanju. Bronislava Srabočan iz Kranja se je prvikrat oglasila, in reči moram, da sem z njenima prispevkoma zelo zadovoljen. Všeč mi je pesmica »Zvečer*, še bolj pa »Zgodba o Niku in muci*, ki jo bom tudi objavil. Omeniti maram ie drva pesnika. Ptrvi je Marko Ddpržak ia Ljubljane s pesmijo »Naš rod*, drugi pt Tonček Puntar iz Celja s pesmijo »Metuljček*. Po morti sodbi pesmici še nista za tisk, hkrati pa bi ždel oba mlada pesnika spodbudi» k hovemu pisanju. Marija Maček h Celja je nar pisala ipmvljico o »Zvezdani M Biserki* m je tudi sama ilustrirala. Janko Pornič iz Črnuč mi ie podal ceh zalogo križank in rebusov. Če jih bom kaj potreboval, res ne bom v zadregi. Lepe pozdrave Micike Jurač, ki veljajo vam vsem, pa d preberite sond. Prijetne m zadovoljne počitnice vam želi Urednik. Sončece zlato soncece zlato, au nam ves DAN, DA BO TRAVICA ZELENELA. DREVJE BRSTELO, ROŽICE CVETELE IN PTIČKE ' NAM PELE. SONCECE ZLATO, SIJ NAM VES DAN! Napisala Magda Sela® A raz. osnov, ioio na J4t Tuji jeziki na ljubljanskih gimnazijah v novem šolskem leta ŠE NEKAJ Nada Jevnrst Je Mia la dbv-žčena o sklepu sveta za prosveta ln kulturo LRS. da se bo v vseh slovenskih gimnazijah v novero Šolskem letu začela postopoma u-vajati «ngleüina kot prvi tuji Jezite, kot drugi tuji Jetok pa francooki jezik (eventualno Italijanski «11 ruski). Sklenjeno je Mio tudi, da bo latinščina na gimnazijah le neobvezen predmet ln da «e bodo v večjih krajih ustvarile pri gimnazijah posebne vzporednice klasičnega topa. O vsem tem zlasti sedaj, ko j« pred vrati vpisovanje novi h učencev v gimnazije, mnogo razpravljajo zlasti starši. Ponekod ee Je pojavile tudi govorice o popolni tonešnjavi v tujih jezikih, ki so pač posledica neinformiranosti in deloma tudi slabih izkušenj iz preteklih let. Zaradi tega je odbor za srednje šole pri svetu za prosveto MIX) v Ljubljani sklical pred dnevi vse ravnatelje ljubljanskih gimnazij, da se pogovorijo o problemih tujih jezikov v ljubljanskih srednjih šolah. Da M blii starši natančno obveščeni, je bilo na sestanku sklenjeno, da bo o sklepih obveščena tudi javnost v dnevnem časopisju. Kaj je bilo sklenjenega za Ljubljano? V smislu sklepa sveta za prosveto in kulturo LRS, bcmo tudi v Ljubljani postopoma uvajali v vseh gimnazijah angleščino kot prvi tuji Jezik. Toda v interesu naše skupnosti }e, da bi del naše mladine obvladal tudi druge važne tuje Jezike, saj želimo živeti in sodelovati z vsem; narodi, ki si iskreno želijo našega prijateljstva ln sodelovanja. Zaradi tega moramo v Ljubljani, kjer imamo dobro tretjino vseh slovenskih popolnih gimnazij, skrbeti tudi za to, da si bo pridobil del mladine poleg angleškega 'n francoskega tudi znanje ostalih Jezikov velikih narodov. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bo VI. gimnazija ostala tudi nadalje »francoska«, t. J. imela bo francoščino kot prvi jezik od prvega razreda dalje, medtem ko bo od petega razreda dalje Imela ag-gleščino kot drugi tuji jezik. — Nemščina bo kot prvi tuji jezik (od I. razreda dalje) uvedena na V. jn VTX gimnaziji ter na nižji gimnaziji v Sostrem. Na vseh ostalih gimnazijah v Ljubljani pa bo uveden kot prvi Jezik (Od L razreda dalje) angleščina. Kot drugi tuji jezik se bo uvedel na vseh gimnazijah (razen na VI. gimnaziji) francoski jezik. Toda, da bi lahko starši tudi izbirali, bodo odprli na V. gimnaziji (Poljanska) vzporednice za ruščjno in italijanščino. S tem pa ni rečeno, da se ne bi mogli javiti za enega izmed teh Jezikov tudi dijaki na ostalih gimnazijah, če bo prijav n. pr. za rušilno ali italijanščino dovolj, se bodo lahko odprle vzporednice s tem tujim Jezikom kot drugim, tudi na drugih gimnazijah. Novost bo torej samo v tem, da KUD »Djcka Pavlovič« v Ljubljani V okviru proslave desetletnic« tvojega obstoja je prišlo v Ljuib-Ufirip kulturno umetniško društvo PTT »Djoka Pavlovič* iz Beograda in priredilo v torek zvečer v veliki unionski dvorani koncert vokalne glasbe ter narodnih pletov in pesmi. Poslušalci, ki so dvorano skoraj povsem napolnili, »o bili 2 izvajanjem gostov izredno zadovoljni m so Jih nagraditi c dolgotrajnim ploskanjem. Ljub-Jtfanski kolegi so beograjskim goltom poklonili umetniško sliko Ja šopek nageljnov. 2e Drvi del koncerta, v katerem te nam je predstavil mešani pey-tki zbor, je poslušalce navdušil, nič manj pa tudi drugi del. Posebno odobravanje Je žel solist, ki je zapel ob spremljavi tambu-raškega zbora dve srbski narodni pesmi, še večje pa trio, ki Je napel ob isti spremljavi venec dalmatinskih narodnih- Gledale« to zelo pritegnili tudi originalni narodni pie-sì. med njimi zlasti Rugovo ter komitski in vran j skl plesi. Prav gotovo si Ljubljančani Je Žele takih gostovanl, ki jih seznanjajo z bogatim folklornim ■akiadem naših narodov. -še. naši dijaki ne bodo več Študirali n. pri. dveh germanskih Jezikov, dobili pa to večjo možnost in pestrost v izbiru drugega tujega Jezika. Zaradi tega bodo morali starši in dijaki pri vpisu v V. razred gimnazije podati Izjavo, kateri drugi tuji Jezik se bodo učili. Ce te izjav« ne bodo podali, se bo uvedel na vseh gimnazijah (razen na VI.) kot drugi — francoski jezik. Velika novost Je za starše, ki to v srednjih šolah obvezno študirali latinščino, ukinitev tega predmeta. Od vseh strani slišimo prigovore, da je latinščina nujno potrebne za študij na univerzi. Ko je svet za prosveto in kulturo LRS razpravljal o problematiki tujin jezikov, se je moral nujno odločiti: ali za dva živa tuja jezika, ali za latinščino in samo en živ tuj jezik. Odločil se je za prvo. Ker oa je res. da Je za študij na nekaterih fakultetah latinščina potrebna. Je del dijakom možnost, da se učijo latinščine neobvezno. Tako bo v vseh ljubljanskih gimnazijah v novem šolskem letu v petih razredih uvedena latinščina kot neobvezni predmet, če se bo zanjo prijavilo najmanj pet dijakov, medtem ko bodo ostali viijji ra*-redi imeli ie latinščino po dosedanjih predmetnikih ln bo kot obvezni predmet izginjala iz gimnazij postopoma. — In ne samo to! Poleg dveh obveznih tujih jezikov se bodo lahko dijaki v višjih gimnazijah učili še ostalih tujih jezikov, če bo za njih dovolj prijavljenih učencev. To novost bodo starši gotovo pozdravili, saj daje mladini ugodne možnosti za učenje tujih jezikov. Pri tem pa naj opozorijo otroke, da bo dijak, ki se je prijavil za tuj Jezik, moral p:*uk obiskovati redno vse šolsko leto, ker bo sicer zaradi nerednega obiska nosilec enake posledice kakor za izostajanje pri rednem pouku. Naj na kratko Je navedemo drugo novost: uvedbo vzporednic klasičnega tipa. Sklenjeno Je bilo. da se bodo uvedle vzporednice klasičnega tipa na I. gimnaziji in na eni ali pa celo na obeh bežigrajskih gimnazijah. V teh vzporednicah se bodo učili učenci od prvega razreda dalje latinščine in angleščine obvezno, od četrtega razreda dalje pa obvezno še francoščine. Ker bodo te vzporednice samo na dveh šolah, bodo letošnje prvošolce, ki bi jih stafši že- Konstituiranje novega odbora OZZ v Novi Gorici Za predsednika je bil izvoljen Mirko Bemec Nova Gorica, 13. jan. Dace* je b2a t Šempetru prva seja upravnega odbora okrajne zadružne zveze. Glavni predmet današnje razprave je bilo predvsem konsaiimiranje novoizvoljenega odbora. Tako so izvolili za novega predsednika okIra ine zadružne zveze go riške kom’inaine skupnosti Mirka Remca, ki je tudi predsednik sedaujega gorniškega Ljudskega odbora. Za podpredsednik a pa dosedanjega predsednika bivših zadružnih zvez Franca Pajncerja iz Nove Gorice in Franca Ivančiča iz Tolmina. Da bi bilo delo Okrajne zadružne zveze še uspešnejše glede na večje področje, 'so izvolili še očiji odbor in šest članov, ki naj bi pomagali otpravljani trenutno najnujnejše naloge. Tajniške posle bo še nadalje opravljal Anton Žvanut, dosedanji tajnik OZZ, ki mu je novoizvoljeni odbor izrekel vse priznanje za dosedanje uspešno in fared p požrtvovalno dtffo na podiročju zadružništva. Zatem so še sklenili, da bo začela poslovati Okrajna zadružna zveza za bodočo komunalno skupnost 1. julija po izročitvi poslov dosedanjih zadružnih zvez v Gorici in Tolminu. Po razpravni je bilo sklenjeno, da bodo v bodoče vse delo OZZ vodili iz centrale, edino kmetij-sko-pospeševalno službo bodo zasedaj vodili po podnožjih. Tako halj bi na Tolminskem, ki ima specifično drugačno strukturo v kmetijstvu, ostala kmetijska po- Volitev hišnih svetov v koprskem okraju KOPER, 18. Jun. V Kopru, Izoli ln Piranu so ta mesec pričeli voliti hišne svete V Kopru so doslej izvolili hišne svete v okoli 79 stanovanjskih poslopjih, v ostalih 40 pa bodo volitve končane v prvi polovici julija. Nato bodo delegati stanovalcev ln člani hišnih svetov Izvolili z svoje srede 50-članskl svet stanovanjska skupnosti. staja ( 4 kmeti iškimi sgrokovnja-ki in 2 finančnima zadružnima inštruktorjema. Mnogo je bilo govora tudi o ptxmanjkamju «rokovnega kadra v kmetijstvu in o napredku kmetijstva, kar naj bi bila ena izmed osnovnih nalog novega vodstva. Imenovanje odborov pospeševalnih služb in nekatera kadrovska vprašanja bodo obravnavali a» eat famed prihodnjih *ej. Na področja pariške skupnosti komun je 111 zadrug z 12.900 čJans *n 1,393^25.000 dia zadružnega premoženja, Zadrušm-štvo je na tern področju zavzelo po osvoboditvi velik razmah, saj organizacij za napredek kmetijstva vidni. Tako kaže statistika, da je na Goriškem m Tolminskem že več živine kakor pred vojno, in sicer boljše plemenske živine. Tudi dbntrva vinogradov ja sadovnjakov vidno napreduje. Premalo pomožnega medicinskega osebja Jajce, 18. jun. Plenum uprave Zveza zdravniških društev Jugoslavije, čigar posvetovanju prisostvujejo tudi zastopniki odbora za ljudsko zdravstvo in socialno politiko zvezna ljudske skupščine, Zveznega zavoda za ljudsko zdravstvo in Zveze medicinskih sester, ja danes razpravljal v Jajcu o šolanju srednjih in nižjih medicinskih delavcev. Razpravljali so na podlagi referatov, ki sta jih izdelali zdravniški društvi Slovenije in Makedonije. Ugotovili «o, da ni v nobeni republiki dovolj srednjih medicinskih delavcev in da je skoro splošen pojav v naših zdravstvenih ustanovah, da opravljajo delo medicinskih sester osebe z nezadostno šolsko kvalifikacijo. Po podatkih Zveznega zavoda za ljudsko zdravstvo je bilo ob koncu lanskega leta v vsej državi nekaj nad 10.000 srednjih medicinskih delavcev, med njimi samo 3500 medicin- *. K. S*. Vprašanje: A* e* toi• VL 2. predavanje: »Organizacija raziskav premoga v Veliki Britaniji« v petek, dne at. Junija. Predavanji bosta ob 1*. «rt v predavalnici Kemičnega inštituta »Borisa Kidriča«, Ljubljana, Hajdrihova ulica 18, v angleškem Jeziku ta boet» prevajani. Slovensko zdravniško društvo vabi v»e tov, zdravnike ln medicine» višjih semestrov na Simposium o poUomielitUu. ki bo dne 22. junija ob 18. uri v predavalnici Interne klinike v Ljubljani. Referenti: doc. dr. Milko Bedjanič: Uvod, Epidemiologija, patologija in terapija akutne faze pbliomie-littsa. Akad- prof. dr. Bogdan Brecelj: Rehabilitacija po polio-mielitisu. Asist. dr. Drago Hočevar: Vprašanje pomoči pri ohromitvah dihanja. Dr. Svetozar Kal-člč: Epldemiograftjs poliomielltlsš v LRS. Asist. dr. Miha Likar: Vakcinacija ta orekuženost za poliomieliti* v LRS. Prof. dr. Ivan Marinčič: Direfencialna diagnostika pollomlelitlsa. Asist. dr. Leo Matije: Posebnosti poliortiielHSsa v zgodnjem déttnstvu. Dr. Dušan Vidmar: Poltomielltis-traheqfomi-Ja ln tonsllektomlja. — Diskusija. Sklepi In resolucija v zveri * osnovanjem resplradjskega centra v LRS. Slovensko zdravniške društvo vabi vse tovariša zdravnike tame-dicince višjih semestrov na predavanji, ki bosta v petek 24. Junija ob 19.39 v predavalnici Interne klinike v Ljubljeni. Predavala bosta ppuk, dr. Sobar Stefan: »Kaj mora zdravnik vedeti o mobilizaciji« m ppuk. Mr. Štajner: »Sanitetski kompleti«. Bllilll RAZPIS upravo tikih meat za okrajno lekarno Žalce, za okrajno lekarno Šentjur. Nastop rlužbe takoj, ati najdalje do 1. avgusta 1855. Pogoji: družinsko stanovanje ▼ Žalcu zagotovljeno. Upravnik v Žalcu, kjer bo nameščen tudi farmacevt, obvezno opravlja predpisano dežurno službo. V Šentjurju pa prida dežurna služba v poštev, ko bo na razpolago nano vanj e. Prejemki po službenem pravilniku I določanim razponom dopolnilna plače od 2.000 do 1.000 dinarjev. Gozdarska srednja loia razpisuje mesto profesorja - predavatelja, gozdarskega inženirja »a glavne predmeta: izkoriščanje gozdov ln anatomijo ln tehnologijo lesa. — Predviden Je poleg rednega pro-lesarskega dodatka še poseben dodatek po točki « Odloka o posebnih dodatkih za učno osebje (Ur, L LRS štev. 39-1954). Pojasnil» daje Gozdarska srednja šola. Ljubljana. Milčinskega la. ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA razpisuje natečaj za sprejem uslužbencev nadzorno-prevzemne alužne ZTP pri Delavnici železniških vozil »Boria Kidrič« v Mariboru za naslednja mesta: 2 uslužbenca pri popravilu lokomotiv; 1 uslužbenca pri popravilu kotlov (iokomotivskih ta drugih) ; 2 uslužbenca pri popravilu potniških in službenih voz (1 uslužbenec za notranjo opremo ln ličenje in l uslužbenec za ključavničarska dela; 2 uslužbenca pri popravilu tovornih voz; 2 uslužbenca pri popravilu ln Izdelavo sestavnih delov za lokomotive in vozove; 1 uslužbenca pri popravilu električnih naprav na lokomotivah ln vozovih. . Pogoji: večletno praktično udejstvovanj» pri navedenih dejavno-»Uh kot tehnik, poslovodja, preddelavec ali skupinovodja pri obdobnih popravilih železniških vozil, dobro poznavanje načina popravila, sodobnih izdelavnih postopkov, celotne organizacije snemanja dgl ta obračuna ter presojanje ekonomičnosti izvršitve popravil. ' ■Kolkovane prošnje * življenjepisom. dokazi It šolske in strokovne izobrazbe ter navedbe dosedanje zaposlitve pošljite na personalni oddelek podjetja. Prejemki pq tarifnem pravilniku. Rok za vlaganje prošenj Je — Junij 1955. RAZPIS ZDRAVSTVENA POSTAJA MAJŠPERK razpisuje sledeča služben a mesta: mesto dentista; mesto zobarskega asistenta; mesta računovodje. i« «----- - «'-'•‘rt « Plače po uredw, dopolnilna Plata PO dogovoru po pravilniku o dopolnilnih plačah. Nastop službe takoj, Prošnje pošljite na gornji naslov. RAZPIS Komisija za imenovanje direktorjev« upravnikov m poslovodij g^ppdarskih organizacij pri OLO Radovljica razpisuje na podlagi 90. člena Uredne o ustanavljanju podjetij . ta obrtov (Ur. L FLRJ, Štev.’ 61/53) mesto direktorja Prt gostinskem podjetju »Hotel Grajski dvor« Radovljica Pogoji; Kvalificirani gostinski delavec » najmanj 15-letao prak-«o v gostinstvu ln z znanjem vsaj enega tujega jezika. — Kol-kovane prošnje z državnimi kolki za 180 din ln okrajnimi mar-klcaml z» 85 din vložite na Tajništvu za gospodarstvo OLO Radovljica najkasneje do so. Junija 1855. Prošnji priložite tudi življenjepis, dokazila o šolski ta strokovni izobrazbi ter opis dotadanje zaposlitve kakor tudi potrdilo o nekaznovanju. Tajništvo za gospodarstvo OLO Radovljica. RAZPIS Komisij» g« razpis mesta poslovodje pri MLO Maribor razpisuje po čl. 90 Uredbe o ustanavljanju podjetij im obrtov (Ur. list FLRJ št. 51-424-53) meste poslovodje trgovine »ELEKTROM ATERIAL« Maribor, Gosposka ulica št 11, trgov, podjetje »Merkur«. Pogoj: trgovski pomočnik v elektrotehnični ali sorodni stroki p 19-letno komercialno prakso ali trgovski pomočnik druge stroke $ 15-letno komercialno prakso. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po dogovoru, a najkasneje 15. julija 1955. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim strokovnim in osebnim življenjepisom, dokazili o strokovni izobrazbi ter poteku dosedanjih zaposlitev vložiti prt Tajništvu MLO Maribor do 1. Julija 1955. g RAZPIS Škofljica razpisuje po členu 85 Uredbe o ustanavljanju podjetij (Ur. Hat FLRJ St. 61-494/63) mesto samostojnega računovodjelktaje). — Pogoji: ekonomska fakulteta t 2-ietno prakso ali srednja šola e strokovnim Izpitom m 5-letna praksa kot samostojni računovodja —: Plača po tarifnem pravilnika. — Ronudbe z navedbo dosedanje prakse ta zaposlitve pošljite do 36. VL 1965 n« upravo rudnika. Nadalje sprejmemo L finančnega kttjigovodjocktajo) z najmanj S-letno prakso v knjigovodstvu ta ustrezajočo šolsjco izobrazbo; 2. materialnega knjigovodje-(ktajo) z ustrezajočo šolsko izobrazbo ta 3-letno prakso o vodenju materialnega knjigovodstva; 3. blagajnika(čarko) z vodenjem evidence in ostalih del v knjigovodstvu ta s 3-letno prakso ter ustrezajočo šolsko Izobrazbo. Pod navedbo točke 1—2 in S Je plača po tarifnem pravilniku. Vse ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve ta prakse pošljite na upravo rudnika do 2«. VI. 1955-Nastop službe s 1. vn. 1855 ali najkasneje s 1. vm. 1955. Ker se po sklepu U. O. rudnika zaradi širše perspektive razvoja obrata Sitarjevem preseli uprava rudnika s 1. Vin. 1855 v Litijo, se za nova razpisana mesta za uslužbence išče iz tega okoliša. — Pripominjamo pa, da rudnik za enkrat ne razpolaga s svojim stanovanjem in se bodo movali uslužbenci voziti z vlakom, veze so ugodne iz vseh smeri. — Reflektant! naj vložijo svoje prošnje pismeno ali ustmeno na upravo rudnika v Škofljici. Komisija za razpis mesta poslovodje trgovine »poljane« v sestavu trgovskega podjetja »Tišje« Šmartno pri Litiji razpisuje po SO. členu Uredbe p ustanavljanju podjetij in obrtov MESTO POSLOVODJE trgovine »Poljane«, Šmartno pri Litiji, Kandidat mora biti trgovski pomočnik z najmanj 6-letno poslovodsko prakso. Kolkovane ponudbe z opisom strokovnega in osebnega življenjepisa oddati na Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica. Ljubljana. Župančičeva 8-II, najpozneje do sobote 25. junida 1955. Komisija za razpis mesta direktorja »Gostinskega podjetja Litija« v Litiji razpisuje po 90. členu Uredbe o ustanavljanju podjetij ln obrtov MESTO DIREKTORJA »Gostinskega podjetja »Litija« v Litiji. Prednost imajo kandidati s srednjo gostinsko šolo in nekaj letno prakso ali kvalificirani gostinski delavci z daljšo prakso v vodstvu gostinskih podjetij. Kolkovane ponudbe z opisom strokovnega In osebnega življenjepisa oddati na Okrajni ljudski odbor Ljubljana okolica. Ljubljana, Župančičeva 8-n, najpozneje do sobote 25. junija 18». RAZPIS Zavod za soc. zavarovanje za mesto In okraj v Ljubljani. Miklošičeva c. ?0, razpisuje več službenih mest pravnikov ln ekonomistov. Pogoj: dovršena pravna fakulteta ali ekonomska fakulteta (ekonomska popolna srednja šola). Prošnje vložiti na naslov zavoda. OBVESTILI OPOZORILO obiskovalcem pokopališča »Žale« Pokopališka uprava Je napeljala vodovod po pojenpališču. S tem smo ugodili že dolgotrajni geli L da se olajša zalivanje grobov. Sedaj je provizorično postavljenih šest vodovodnih izpustov, razdeljenih po vsem pokopališču, katere bodo kasneje zamenjale fontane. Vodo črpa uprava iz mestnega vodovoda in jo mora plačati, kar obremenjuje Oskrbni-štvo pokopališča, saj nastajajo s tem novi stroški- Pozivamo občinstvo, da varčuje z vodo, da Izpusti ne bodo po nepotrebnem odprti, ter da varuje sedanje provizorične instalacije. Ravno tako naj ne mečejo odpadke okrog iztokov, tudi okolica naj ne bo otroško Igrišče. Prosimo občinstvo, naj bo uvidevno in naj nam pomaga pri našem prizadevanju za zboljšanje razmer na pokopališču s tem, da samo naznani morebitno poškodbo oziroma njenega povzročitelja. Za podporo vam bo uprava hvaležna. »Žale«, pogrebni zavod, Ljubljana, XRMVR1E Najiskreneje se zahvaljujemo vsem, ki so spremili na zadnji pot; našo drago sestro ta teto JULKO GORENC Posebno se zahvaljujemo vs ki so JI lajšali trpljenje v do in mučni bolezni, kakor tudi vsem darovalcem vencev in cvetja. Prav lepa hvala tudi tovarišu Alojzu Dularju za njegovo naklonjenost. Žalujoči: sestra ta ostali sorodniki. Trbovlje, 18. Junija 1*56. Upravi Pletenine, podružnici sindikata in vsemu delovnemu kolektivu tovarne Pletenina naj-toplejša zahvala za v času bolezni in ob smrti naše nepozabne Metode Plahutnik. Sinko, mama in sestri. Ob bridki Izgubi naše ljubljene mame, stare mame in tašče MARIJE HAFNER posestnice v Binklju Izrekamo iskreno zahvalo pevcem in vsem, ki so sočustvovali z nami ta jo spremili na njeni zadnji poti. Škofja Loka, Ljubljana. Žalujoči Prisrčna hvala vsem sorodnikom prijateljem ln znancem, Id so sočustvovali z menoj v težkih urah, poklonili vence ln spremili na zadnji poti mojega nepozabnega moža IVANA SESKA orož. narednika ▼ pokoju Posebna zahvala župniku, pevcem za ganljivo pesem ter društvu upokojencev in lovcem Iri so ga spremili na zrdnji poti. Žalujoča žena Ema, brat, cesima ln ostali sorodniki. Kog pri Središču, Ljubljana, Kranj, Središče, Slavonski Brod. Zagreb. Ob smrti moje nepozabne tene, «estre in tete MARIJE JUSTIN se najprisrčneje zahvaljujemo zdravniku dr. Jemcu, ki je umrli lajšal bolečine, vsem sorodnikom ta prijateljem za Izraze sožalja, vsem, ki so položili na grob vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Viktor, sestre, bratje tej ostali sorodniki. Ljubljana. Cleveland. Vsem, ki ste ob nenadomestljivi izgubi našega sina, bratca, vnuka ta nečaka BORUTA SIMONIČ sočustvovali z nami, izrekli sožalje, ga spremili na njegovi zadnji poti. ga obsuli z venci la šopki, iskrena hvala. Prisrčna hvala razredničarki Tominšek, profesorju Kobilci in sošolcu Juvancu za poslovilni govor, profesorskemu zboru H. drž. gimnazije na Rakovniku, vsem sošolcem, vsem društvenim organizacijam in vsem ostalim. Žalujoči: družina Simonič. Ie-ločnik, Kretenovih ta ostalo sorodstvo. Umrla nam je naša ljubljen« ROZALIJA OREL roj. Zankaj Pogret» bo v nedeljo 19. Junij« ob J5. url tz Trzina na menge» «ko pokopališče. Žalujoči: sin Tine, hčerke Jerca, en ah» Zora, zet Dolfe, vnuki Tanj», Boris, Tinček. Majda hi Lenčka. Sporočamo vsem sorodnikom in znancem, da nas je po dolgi In mučni bolezni zapustila naša nadvse ljubljena mama, stare, mama, «estra ln tašča MARIJA JENKO roj. Zavašnik Pogreb drage pokojnice bo v ponedeljek ob 16. url iz hiše žalosti na Brodu — Šentvid nad Ljubljano na pokopališče v Preski. Žalujoči: ein Jože z ženo. sin Ivan z ženo, hčerke Rozi. Ivanka per. Setnikar, Anica por. Proštnik, Mari por. Kregar, sestra Manca, vnuki in vnukinje. Uprav« ln sindikalna podružnic» Ortopedskega podjetja »SOČA« Ljubljana «poročata žalostno vest, da je v petek, 17. junija 1955, umrl član kolektiva, tovariš FRANC 20GAN Vestnega ln požrtvovalnega delavca bomo ohranili v trajnem spominu. Upravni odbor Doma viSJe šole za medicinske sestre v Ljubljani razpisuje delovni mesti: delovno mesto blagajnika. Pogoj: dovršena ekonomska srednja šol» ta nekaj let prakse 8U dovršena srednja šola z daljšo prakso. Plača po uredbi la dopolnilna plača. Delovno m erto blagajnika. Pogoj : dovršena ekonomska arednja šola ali nepopolna «redaj« šol» z daljšo prakso. V poštev pride tudi honorarni uslužbenec n terno zaposlitev. Plača po uredbi. Nastop služb« takoj ali po dogovoru. ' Pravilno kolkovane prošnje z opisom dosedanjega dela dostavite do 80. Junija 1959 na upravo Doma višje šole za medicinske sestre v Ljubljani. Trg revolucije 19 Tajništvo za zdravstvo ta socialne politiko pri OLO Ptuj razpisuje štipendijo za specializacijo zdravnika ftiziologa. Štipendija po dogovoru Prošnjo vložite M gornji naslov. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrla v 66. letu starosti naša mama, stara mama, tašča ln teta KATARINU RIGANTE Pogreb bo v ponedeljek, 20. VI. ob 15. uri iz Gubčeve ceste 20 na Krško pokopališče. Žalujoči: Anton In Stanko sinova, Milka, Drag«, Mara ln Vera hčere in ostalo sorodstvo. Trška gora. Krško, Pohanica, Rakitovec, 16. junija 1959. Ob Izgubi najine nenadomestljive zlate mamice JOSIPINE OSEBEK roj. KIBCUEB se iskreno zahvaljujeva zdravniku dr. Dragu Pintarju, ki ji je vsako uro rad pomagal, Eli Kvedrovi in sestrični Veri za skrb med njeno boleznijo ter prof. Tomcu. Iskrena hvala tudi vsem številnim darovalcem cvetja ter najinim prijateljem, ki so ga nesli na njen prerani grob. Enako se zahvaljujeva duhovščini za spremstvo, godbi za žalostinke, gasilski četi in vsem, ki so z nama sočustvovali ter v tako velikem številu spremili najino mamo na njeni zadnji poti. Žalujoča sine in brate orehek. DOMŽALE, 17. Junija 1955. I 10 st*. / * •* STRANKE, ld zahtevajo pismeno naslove malih oglasov ali karatne koli informacije, naj priložijo za odgovor znamko za 15 dinarjev. V nasprotnem primeru ne bomo odgovarjali. CENA MALIH OGLASOV: do 10 besed stane beseda 20 din, vsaka nadaljnja 15 din. Za oglas pod šifro oziroma dajanje naslovov (Naslov v ogl. odd.) + SO dinarjev na gornjo ceno. Cena za ženitbene oglase beseda 30 dinarjev. Za nedeljske objave + 20 '/». Za poslani denar v navadnih pismih ne odgovarjamo. Naslovov oglasov, ki so pod šifro ne izdajamo. — Uprava »Slovenskega poročevalca«. 0SUTEV SLOVENSKI POROČEVALEC, podružnica Novo mesto, sprejme takoj pridno in vestno razna-šadko za tri ure dnevno v dopoldanskih urah. »RASICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani, sprejme pletilje, šivilje in nekvalificirane delavke. 9877-1 Šiviljsko pomočnico sprejmem za štiri ure dnevno; tudi popoldne. Naslov v oglasnem oddelku. 10848-1 FRIZERKA z večletno prakso, vešča vseh del. išče stalno zaposlitev takoj ali po dogovoru. Naslov v ogl. odd 10829-1 DOBREGA FANTA, ki Ima veselje do konj. iščem. Stanovanje to hrana v hiši. Plača po dogovoru Boc Ivan, Spodnja Zado- KOMERCIALISTKA i prakso žeif me®j*U mesto. Ponudbe pod »Sposobna« v ogL odd. 11113-1 ŠOFER (mehanik D kategorije) z večletno prakso žed službo. Ponudbe pod »Avtomehanik« v ogl. odd. 11122-1 Šiviljsko pomočnico, samostojno) sp rej men takoj. Ponudbe pod »Natančna« v ogL odd. 11157-1 GOSPODINJO aid upokojenko sprejmem v malo gospodinjstvo. Ponudbe v ogl. odd. pod »Ugodno«. 11177-1 SPREJMEMO hlapca. Z an, Bohoričeva 11. 11187-1 GOSPODINJSKO POMOCfnCO — (kmečko dekle) sprejmem e 1-julijem. Trebežnik, Trubarjeva št. $8. 11181-1 Tovarna tehničnih igrač in kovinskih izdelkov IZOLA (okraj Koper) potrebuje 6 priučenih urejevalcev avtomatov (regier jev). V poštev pridejo tudi z nedovršeno izobrazbo, za katere bomo organizirali posebni interni izpopolnjevalni tečaj. — Obširne pismene ponudbe z dosedanjo prakso in šolsko izobrazbo poslati na gornji naslov do 30. 6. t. k hm-» Hev 3! o Lkb iana-Po- GOSPODINJSKO POMOČNICO k brova štev. 38, p. Ljubljana-Po- p,-*, Ije. 10764-1 * f ŠOFERJA - MEHANIKA l sprejme v stalno zaposlitev LJUBLJANSKA TOVARNA HRANIL otrokom sprejmem. Plaća ugodna. Vera Mlakar, Ljubljana, Ko-t blarjeva 3, Kodeljevo. 11176-1 ^ FANTA, pridnega, takoj sprej-: mem v stalno službo, možnost ? priućitve, kolo na razpolago. • Ambrožič, Glinška uL 7. 11174-1 I GOSPODINJSKO POMOČNICO za • takoj iščemo. Naslov v ogl. odd. i 11172-1 Ì GOSPODINJSKO POMOČNICO — • pridno in pošteno, sprejmem k t 3-članekri. družini. Naslov v ogiL ; odd. 11166-1 ^ IZURJENO PLETILJO ln Šiviljo ? sprejmemo. Pletenine F. & M. - Rozman, Zidovska 7, Ljubljana. 11155-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k štiričlanski družim, srednjih let, pridno in pošteno iščem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Stalna zaposlitev«. 10960-1 GOSTINSKO PODJETJE restavracija Partizan, Ljubljana, Kolo-dvcH-ska 22, išče: šefa kuhinje, kvalificirano kuharico in natakarjeve). Ponudbe osebno ali pismeno v ogl. odd. 11126-1 SPREJMEM upravniško mesto gostinskega podjetja. Naslov v ogl. odd. 11131-1 ŠOFERJA Iščem. Nastop službe 1. julija 1955 Pirnat Ivana, izdelovanje sodavice, Ljubljana, Cesta na Brdo 14. 10855-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — stalno, išče v dobro službo tričlanska družina s 1. julijem. — Naslov v ogl. odd. 10911-1 KUHARICA, kvalificirana, z znanjem dietne kuhe, dobi stalno mesto. Ponudbe pod »Takoj« » ogl. odd. 10938-1 FRIZERSKO POMOČNICO, sigurno v samostojnem delu, sprejmem takoj. Plača dobra. Grm Franc, frizer, Šmartno pri Litiji. 10780-1 SLUŽBO dobi ključavničar, fcl se spozna na vsa hišna dela, t. j. na električna, dvigalo, vodovod, hladilne naprave, ki bi sčasoma opravil izpit za kurjača centralne kurjave. Služba stalna v Ljubljani. Zaželen zdrav moški od 26 do 36 let. Pogoj: pošten, trezen .‘n dober gospodar. — Pismene ponudbe z opisom dosedanjega dela je poslati v ogloda. pod »Takojšnja zaposlitev«. DVA ČEVLJARSKA POMOČNIKA 10881-1 za fina šivana dela, enega za iz- PRIUČEN PLESKAR, lahko sta- KMETUSKA ZADRUGA Tomi- àeij, pošta Ig, razpisuje mesto samostojnega knjigovodje(-ki-nie). Pogoji: Praksa v zadružnem knj Lgovodstvu. — Nastop službe takoj. Plača po zadružnem pravilniku in dodatek po dogovoru. Javite se pismeno ali osebno na gornji naslov. 10819-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA in vajenca za stavbeno in pohištveno mizarstvo sprejme Novak, mizarstvo, Medvode 94. 10806-1 Čevljarski mojster z dovršeno mojstrsko šolo in prakso išče primerne zaposlitve. Karo Franc, Vransko štev. 53 pri Celju. 10975-1 ; »I Z O L I R K A« : j LJUBLJANA-MOSTE £ \ sprejme: ; j nameščenca za finančno t t knjigovodstvo (lahko za- j I četnik) • j nameščenca za mezdni ; j obračun j I kvalificiranega kurjača | j za obrat na Jesenicah in 4 • kvalificirane ključavni- 4 4 carje. 4 Nastop službe takoj. — • s Pismene ponudbe pošlji- 4 te sekretariatu podjetja. 4 ? • delovanje gornjih delov, sprejme takoj Franjo Kojc. Maribor-Studenci. 10974-1 ZA POMOČ v gospodinjstvu nudim hrano in stanovanje, ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku. 10936-1 GOSTINSKO PODJETJE Vrhnika išče natakarico z vsaj delnim znanjem nemškega jezika. Ponudbe poslati na gornji naslov. Nastop službe takoj, Plača po tarifnem pravilniku. 10706-1 TRGOVSKI POTNIK s svojim avtomobilom sprejme zastopstvo. Ponudbe pod »Potnik« v oglasni oddelek. 10863-1 MIZARSKEGA POMOČNIKA In vajenca sprejme Nemanič, Vodnikova c. 102. 11059-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — vajeno kuhe, domačih del, preprosto, vljudno, tudi upokojenko, sprejmeta zakonca takoj ali pozneje. Trnovski pristan 20. 11102-1 KNJIGOVODJA z večletno prakso želi spremeniti službo. Ponudbe pod »Uvoz-izvoz« v ogl. odd. 11048-1 SOBOS£JK.ARSKEGA in pleskarskega pomočnika, samo kvalificiranega, sp renn« Janežič, Vodovodna c. 76. 11053-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO — vajeno malo kuhe, sprejmem. Ponudbe v ogl. odd. pod »Dobra plača«. 11057-1 ŠIVILJO za perilo sprejmemo takoj. Ponudbe pod »Samostojna« v ogl. odd 12069-1 MLAJŠO UPOKOJENKO, po možnosti kuharico, za počitniško vilo na Bledu Iščemo Samsko stanovanje zagotovljeno. Ponudbe poslati v ogl. odd. pod »Upokojenka« 11077-1 SLUŽBO dobi Šofer D kategorije za delo z dvigalom. Ponudbe v ogl. odd. pod »Takojšnja zaposlitev«. 11120-1 TOVARNA »SATURNUS« -LJUBLJANA sprejme v uk za oddelek ^ tiskarne vajence — lito- ; ; grafske strojnike. — Po- ; ; ^pj: 4 razr. gimnazije. — j; Lastnoročno pisane prošnje yložite na tajništvu < • podjetja. KMETIJSKO POSESTVO Ravnik, p. Nova vas* zaposli tajkoj družino, mož in žena stara vsaj nad 35 let, za delo pri živini. Zaposlitev Je stalna, plača po tarifnem pravilniku. 11209-1 OKRAJNA ZADRUŽNA ZVEZA. V Celju razpisuje mesto direktorja za podjetje LIP Mestinje. Pogoji: najmanj 10-1 etn a praksa v lesni stroki alfi 15-letna kot komercialist v isti stroki. Ponudbe poslati n a OZ Z Celje do 25. t. m. 11210-1 IŠČEMO za takoj verzirano mlajšo trgovsko pomočnico v strogem centru mest£» Plača dobra. Javiti se osebno »Steklenina« Ljubljana, Titova 10. 11207-1 KEMIČNA TOVARNA MOSTE-LJUBLJANA takoj sprejme: strojnega tehnika, tehnika ke-mdile- an aditile a, obratnega električarja, 2 ključavničarja, i^le-zostrugarj a, šofer j a-traktori•••»■ FRIZERKO, dobro moč, sprejmem v stalno službo. Loboda Ra- fael, Rožna dolina c. IX. št. 5. 11133-1 VEC DELAVCEV — težakov to 1 ključavničarja sprejmemo takoj v službo. »Odpad«, Ljubljana, Vošnjakova 24. 11121-1 INSTALACIJSKO PODJETJE »Toplovod«, Ljubljana, Crtomirova 6. takoj sprejme v službo ku- rirja srednjih let. ki bi bil obenem tudi nabavljač pisarniškega materiala. Plača po tarifnem pravilniku. Javiti se pismeno ali osebno na direkciji podjetja v C rtom i rovi ulici. 1097V-1 IZTIRJENA BLAGAJNIČARKA Z večletno prakso želi spremeniti službo v Ljubljani ali Primorska. Ponudbe v ogl. odd. pod »Gostinstvo«. 11136-1 POMOČNIKA m dva vajenca za kleparsko to vodovodno inštalatersko obrt z ustrezno šolsko Izobrazbo sprejmem takoj. Stok Avgust. Celje 11197-1 »2FLEZNINA«, trgovsko podjetje, Trbovlje sprejme s 1. julijem t. 1. dva trgovska pomočnika-že-lezninarja. Ponudbe pošljite na upravo podjetja. 11204-1 SAMOSTOJNEGA KOVINOSTI-SKARJA. kovinostrugarje, strojne ključavničarje to normirca sprejme takoj Elektro strojno podjetje »Tiki«. Llubllana. Trata 12. 11214-1 TRGOVSKO POMOČNICO (-ka) sprejme takoj trgovsko podjetje »Hranil a« Ljubljana-Polje. 11213-1 2 ČEVLJARJA za šivana dela (gojzerice) snrejm« takoj ali po DVA VAJENCA, nujni)» » sa paricctanš» obet ppeejmem- Brleč, Tavčarjeva HU, desno, tet 21-769. 11215-3 KROJAŠKEGA VAJENCA (-KO) sprejmem takoj. Ltoihč, Gornji trg 23 (Florjanska), Ljubljana. 11088-3 VAJENCA sprejmem. — Zidarič Otmar, zlatar. Gosposka 5. 11075-8 SPREJMEM vajenca za pečarsko obrt, preskrbljena hrana ln stanovanje. Vrhovnik Matevž, Poljane 37, Šentvid. 11092-3 VAJEN CA(-KO) sprejmemo. Trgovina »Thea«, Ljubljana, Gosposvetska c. 2. 11109-3 KLEPARSKEGA VAJENCA sprej-mem. Edvard Wostner, Zaloška 36, Moste. 11138-3 VAJENCA za stroko lz umetnega kamna to cementne Izdelke — sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. 11164-3 MIZARSKEGA VAJENCA sprejmem. Omerze! Vinko. Ljubljana, Zelena jama, Perčeva ulica štev. 21. 10989-3 KOLARSKEGA VAJENCA sprejmem. Hrana to stanovanje v hiši. — Nemec Valentin, Domžale. 10738-3 VAJENCA sprejmem takoj. Ključavničarstvo Gašperšič Lojze, Ljubljana, Stepanska 8. 10984-3 VAJENCA za tapetniško obrt — sprejmemo Vegova 10. 10948-3 VAJENCA za sobosllikarstvo to pleskarstvo sprejme Vinko Otorepec, Ljubljana. Dolenjska cesta štev. 19. 10329-3 DVA VAJENCA za sotooslikarsko to pleskarsko stroko sprejmem. — Mlinarič Stanko, Ljubljana, Kavčičeva štev. 25. 10923-3 SPREJMEMO: vajence, električarje, ličarje, ključavničarje, strugarje. avtomehanike to karose-rlste. — Zglasite se v upravi Električne cestne železnice, — Ljubljana. 10902-3 Uprava podjetja »SILVA« gozdno in lesno gospodarstvo Agronomske, gozdarske in veterinarske fakultete Ljubljana razpisuje mesto računovodje podjetja Pogoji: ekonomska fakulteta ali ustrezna srednja šola z najmanj 5-letno prakso v računovodskih poslih. — Prednost imajo kandidati s ^ specializacijo V gozdar- J dogovoru Čevljarsko podjetje stvu ali lesni Industriji. » »obutev. Rakek. 11211-1 Plača po tarifnem pra- Podjetje »CEMENTAR« Ljubljana, Vodovodna 8 sprejme VAJENCE za umetno kamnoseško in cementninarsko obrt. Kandidati morajo imeti dve gimnaziji, v skrajnem primeru sprejmemo tudi t dovršeno osnovno šolo. — Prošnje vložite na podjetje pismeno ali osebno. Uprava podjetja. •mWMtp s« it % rsp .žVv* srti s l MLATILNICO ln traktor s priključkom za oranje, košnjo in žaganje drv, vse v dobrem stanju. proda Kmetijska zadruga Dobrunje pri Ljubljani. Ogled v zadrugi. 10994-4 PRODAM pet knjig »Welttal 1 und Menschheit«. Cena po dogovoru. Naslov v ogl. odd. 10992-4 MOŠKO KOLO prodam. Dražgoška 28, Dravlje. 10991-4 MOTORNO KOLO znamke »Moto-Guzzi«, 500 ccm, v zelo dobrem stanju, prodam. Domžale, Cerkvena 7. 10901-4 VAJENCA SPREJMEM. Barvanje usnjenih predmetov Dobravc, Ljubljana, Stari trg 17. 11115-3 PLESKARSKEGA in slikarskega vajenca sprejme pleskarstvo Hlebš, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 21. 11154-3 »KEMOSERVIS«, Ljubljana. Trg revolucije 15, sprejme dva moška vajenca. Pogoji: uspešno opravljeni trije razredi gimnazije aid sedemletka. Nastop takoj I 11024-3 vilniku. Reflektanti naj predložijo pismene ponudbe do 30. junija 1955 upravi podjetja »Silva« Ljubljana, Parmova ulica 37-IIL UPRAVA CEST MLO Ljubljana sprejme kvaäificdranega pleskarja s takojšnjim nastopom. Po-nudbe na Upravo cest MLO, VB-horjeva 14. 11207-1 VEČJE TRGOVSKO PODJETJE v Ljubljani sprejme v službo absolvente srednje ekonomske šole. PtemsBB ponudbe z BvBS-BéeBàsap» v ogl. odi pbdVtfcJtenVT M205-1 VAJENCA, dva, moškega spola, za delikatesno stroko, spre j ma trgovsko podjetje »Delikatesa« Ljubljana, Wolfova 8 (zaželeno je tudi veselje in smisel za aranžerstvo) f Prodamo stroj znamke 1 »FORD« BB, • kompleten, z menjalni- • kom, generalno poprav- • ljea in stroj znamke 4 »FIAT« 514 v dobrem i • stanju. Naslov v oglas- | 4 nem oddelku. — 4823-A • i • «.. .»m«. .»■■♦» -».»•> PRODAM: športno kolo, kombiniran otroški voziček, tapeciran z usnjem to zakonsko posteljo z žimnico. Cotaian, Domžale p; Ljubljani. 10896-4 RADIJSKI APARAT »Savica 65« (šo pod garancijo), prodam. Naslov v oglasnem odd. 10895-4 RADIO nemške znamke prodam. Kvarfcuh Franc, kurjač. Bolnišnica Poilje, Ljubljana. 10982-4 ŠTEDILNIK, bel, emajliran, levi, zamenjam za desnega, eventualno prodam. — Trubarjeva cesta štev. 3. 10887-4 PRODAMO mizarski poravnalni stroj, širina 50. Mestno mizarsko podjetje Kamnik. 10877-4 DKW KAROSERIJO s šasijo F 7 prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10873-4 KRAVO s teletom prodam. Zajc, Jarše 7. 10850-4 KLAVIR z angleško aM dunajsko mehaniko, prodam. — Ladra, Maribor, Bolfenška »4. 10022-4 Čevljarski Šivalni stroj poceni prodam. Kržišnik, Šišenska ulica 80. 10758-4 MECESNOVE PLOHE la prodam. Ogled: Šentvid II- 10716-4 OTROŠKI VOZIČEK, predvojni, prodam. Fostomjsfca 5-1. 10546-4 ZLATA URA žepna, ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku. 10805-4 POCENI PRODAM: dve omari, dve postelji, omarici to pol-športnl voziček. Rožna dolina. Cesta XVTI-4. 10798-4 INVALIDSKI VOZIČEK v dobrem stanju ugodno naprodaj. Gunclje 18, Šentvid pri Ljubljani. 10982-4 TRAKTOR »Steyer«, 30 KB, skoraj nav, prodamo. Kmetijska zadruga, Naklo pri Kranju. 30971-4 RADIO v dobrem stanju (4+1) prodam,- Zaman, Krmelj, Dolenjsko. 10969+ PRODAM: deske, trame, železo, žeblje to emajliran štedilnik. — Naslov v ogl. odd. 10957+ GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10964+ SEVALNI STROJ »Singer« kabinet prodam. — Naslov: Merjasec Franc. Vič, Sibeniška 8. 109OT+ ZENSKO KOLO, italijansko, prodam. Predcvičeva 38, Most p. Ljubljani. 10955-4 ŠTEDILNIK, železen, prodam. — Naslov ogl. odd 10853+ KMETIJSKA ZADRUGA, Tomi-äelj, p. Ig, ugodno proda dva elektromotorja 4,5 KS, cirkular-ko to prevozno sadno škropdlnl-vo. Interesenti naj se Javijo na gornji naslov. 10960+ OTROŠKI VOZIČEK, inozemski, globok, kombiniran, skoraj nov, prodam. Naslov v oglasnem oddelku SP. 10948+ RADIO ugodno prodam. Mestni trg 13-HI. 10947+ RADIO »Minerva«, štiri cevni, —■ prodam. — Zaloška cesta številka 119. 10944+ OTROŠKI VOZIČEK (globok), skoraj nov, prodam. Ogled do podne pri Jeršinu. Križevniška ulica 14-1. 10770+ UGODNO NAPRODAJ tovorni avto znamke »Chevrolet«, nosilnost tri tone. Kmetijsko posestvo »sorško polje«, Zabnica 10704+ TRGOVSKI INVENTAR v novem stanju to razne trgovske predmete ugodno prodam. — Ložak Slavko, Šoštanj. 10701+ NOV RADIO, švedski, prodam. — Derganc. Zaloška cesta številka 3. 10854+ PISALNO MIZO, lepo prodam. Kotnikova ai, vrata 7.' 10860+ MOŠKO KOLO, italijansko, športno, ugodno naprodaj pri Dover, Titova 47. 10857+ ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, nov, prodam. Streliška io, prit. desno. 11064-4 PRODAM »Singer« Čevljarski (Flahstep) stroj primeren za predelavo v krojaškega. Vprašati pni čevljarju Dobršek, Splavarski prehod 7, Maribor. 10S73-4 RAZNE DELE za avto »Opel Olymplo« in kompletni amortizer za »Opel Supper« prodam. Štrkalj, Studenec èt. i* Fužinski „ STad- 10990-4 LEPO EN DOBRO ohranjeno moško dvokolo naprodaj v Rožni dolini, cesta IX.-30. 11080-4 MENJALNIK, prednje osišče z ohišjem, 2 poind kolesi 450 X 17 in še nekaj delov za avto »DKW« prodam. Naslov v ogl. odd. 10954-4 PRODAM žensko športno kodo ali zamenjam za moško Športno ko-to. Prodam nekaj kosov pohištva, Bergant, Celovška c. blok Št. I. 10942+ OTROŠKO DVOKOLO ugodno prodam. Pavlič, Polakova 13. 11055+ »BMW« 250 cm*, v odličnem stanju, prodam. Šmartno M (ob Savi), Ljubljana. 11066+ 2 TRAVERZI po 3.80 m prodam. Savlje Sl. U061+ KUHINJSKO OPREMO, novo prodam. Dravlje, Pržanjska 20. 11088+ KMEČKI VOZ prodam as 33.000 din. Prelesnik, Janševa 2. 11068+ AVTO »Opat OtjngllM, t «Bobnam stanja, ugodno prod» «M posodim. Naslov v egi. odd. usn+ ŠIVALNI STROJ •Stager. z okroglim čolničkom, pogrerijtv, maio rabljen prodam. Naslov v ogi. odd. 11073+ MOTORNO KOLO »NSU« 350 Cm*, v brezhibnem stanju prodam. Naslov v ogl. odd. 11050+ PRODAM nov plinski štedilnik znamke »Junker« to rabljen hOeddtoiik. Gregorčičeva 19-1. 11032 4 ELEKTROMOTOR ».AEG« 5 kw, 1400 obratov, 380 V, prodam. Naslov v ogl. odd. 11017-4 PRODAM nov črn krznen plašč. Ponudbe pod »Poden« v ogl. odd. 11087-4 ČISTOKRVNA nemška ovčarka (stara 3 mesece) naprodaj. Sojerjeva 11 a. 11100-4 UGODNO PRODAM 8 mesecev starega volčjaka z rodovnikom. Naslov SP Celje. 11196-4 MIKROSKOP »Zedss« prodam. — Okularji 7 in 10 X, objektivi 8, 40 in 90 X, izvrstno ohranjen. Ponudbe v ogl. odd. pod »Zedss«. 11038-4 AVTO »SKODA«, zelo dobro ohranjen, prodam ali dam v najem. Ponudbe pod »Limuzina« v ogl. odd. 11083-4 ŠIVALNI STROJ, dobro ohranjen, prodam. Ogled od 15. ure dalje. Tesarska ulica 8. 11195-4 MOTORNO KOLO »Zündapp« 500 cm*, odMčno, prodam. Smar-tinska 18-1. 11192-4 OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK prodam. Titova 62. 11191-4 BARAKO 5 X 3 m, pripravno za garažo, prodam. Pugljeva 10. 111011-1 MOTORNO KOLO »Puch« 125 cm*, 1941 1., prodam. Naslov v ogl. odd. 11188+ RADIO »KcsmaJ 49« naprodaj. Stožice 7. 11186+ ZENSKO DVOKOLO, X zelo dobrem stanju, prodam. Rimska e. št. 10-1, levo. 11184+ ZENSKO KOLO. šparbvo, prodam. Tržaška 19, dvorišče. 11183+ MOŠKO to žensko koto prodam. Klemenčič Alojz, Prešernova 15. 11175+ AVTO, top, šHrisedežnl, v brezhibnem stanju, rezervni deli, prodam, zamenjam za stružnico aii dam v najem. Hradeckega št. 26. 11173+ OBRAČALNIK za »eno prodam. Ižanska cesta 282. 11167+ RADIO poceni prodam. Dolenjska c. 18-n. 11163+ DESKO KOLO prodam, »tari trg št. 32-n. 11161+ KOMPLETNI DIFERENCIAL, motorno gred, kompletno novo kolo in razno za Forda »A« tipa. prodam. Vrhnika — Sap 9. 10843-4 MOTORNO KOLO prodam. Gosposvetska 16. 11150+ PLINSKI GRELEC za vodo za kopalnico to porcelanasto školjko - umivalnik, dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. 11070+ RDEČ DEŽNIK za narodno nošo in srebrn liker servis prodam. Naslov v ogl. odd. 11145+ IZLOŽBENE PUPE, 3 moSfci, 2 ženski. 2 otroka prodam. Naslov ogl. odd. 10766+ OTROŠKI VOZIČEK ▼ odmčnem stanju, pol športni, tapecirani prodam, everatuelno zamenjam za otroku klavirsko harmoniko. Novi bički 2-HI, stan. 7. 11137+ PRODAM dnevno sobo, skoraj novo, trd les, radio 4-cevnl, znamke »Stera«, otfijftki športni voziček in žensko koto. Titova 131 a pri 127. levo. I10S1+ SKOBELJNIK, razno mizarsko in gospodarsko orodje, rabljeno, prodam. Ogled popoldne. Ižanska c. 2. 11130+ SLA&ClCARSKO PEC, emajlirano, litoželezna kad aa sedenje z baterijo prodam. Naslov v ogl. odd. 11078+ ZENSKO KOLO. dobro ohranieno, ugodno prodam. Urbančič, Medvedova 5. + PISALNO MIZO. rabljeno, poceni prodam. Ogled vsak dan med 12 ln 1*. uro. Prešernov trg S-IIL. desno. 11034+ Trgovsko podjetje »KBISTAMJA« Celje proda električni kompresor (uporaben predvsem za hlajenje) v brezMb-nem stanju. ITAJXOO ta Naslov v ogL odd 10965+ OBLEKO, Mtooako, črno, neooše-no, najžtoejši angleški štof Du-skfln-PetrviJe*!, proda Pustak, Šmarje pri Jelšah. 10782+ DOBRO OHRANJEN globok tapeciran otroški voziček to košaro prodam. Vel. čolnarska 7. 10966+ ELEKTROMOTOR »Siemens« v odličnem stanju, 6.25 KS, to črnega volčjaka z rodovnikom prodam. Naslov v ogi. odd. 10795+ OBRAČALNIK za seno, brezhiben, proda Gtobevnik Jože, Škocjan pri Novem mestu. 10681+ KROJAŠKI STROJ »Singer« z okroglim čolničkom, v dobrem stanju, ugodno naprodaj. — Gunclje 33, Šentvid nad Ljubljano. 10845+ ZBIRKO starega denarja ta Valvazorja prodam. Naslov v ogl. odd. SP Ljubljana to Maribor. 10826+ MOTORNO GRED za avto »DKW« to rezervne dele za »Ford edfel« prodam. Naslov v podr. »Slov. poročevalca« Kranj. 11200+ GUMI VOZ nosilnosti 2 tone, skoraj nov, poceni prodam. Knez Stanko, Bukovica 19, p. Vodice. 11199+ «M Komenda pri Kamnika Občinski ljudski odbor proda 5 novih trodelnih dvokrilnih oken v izmeri 1.60x1.30 m in enojna dvo-krilna vrata v velikosti 1.80x2.50 m, že prepleskana, kompletna, s podboji. Ponudbe pošljite na gornji naslov, cena ugodna. NAPRODAJ 3 ČEVLJARSKI stroji to sicer: čevljarski šivalni stroj »levoročni« Adler, čevljarski šivalni stroj »Flaihšiepanca«, Singer, čevljarski šivalni stroj »Ci-Undrica« Singer. Stroji na ogled v gostilni Drenik, Gofcna vas pri Novem mestu. 112(0+ CISTO POSTELJO z žimnico, mizo, 2 stola m sedežno banjo prodam. Kolodvorska 28-H. EU46+ NEMŠKE OVČARJE to majhno kravo (dobro mlekarico) prodam. Pušnik, Opekarska c. 38. 11144+ TRICIKEL nosH. 200 kg prodam. — Zalar, Predjamska 72b, Vič. 11129+ APARAT za trajno kotiranje »NAM«, električni, skoraj nov, brezhiben, poceni naprodaj. Na ogled: Metelkova 5-1., desno. 11127+ i; Prodamo ▼laSiiec mamke »DEUTZ a 28 PS v brezhibnem stoga. Ogled vsak delavnik ed 6. do 14. aro. TOVARNA EMAJLIRANE POSODE, CELJE, telefon 23-71. ŠPORTNI OTROŠKI VOZIČEK ter košarico za dojčhčka prodam. — Oboje si lahko ogledate od 17. ure dalje v Korytkovd ulici 25, Ljubljana. 11033+ GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, moderen, prodam. Hottmirova 7, Šiška. 11030+ 4 AVTOMOBILSKE PLASOE, rabljene, 16-col., prodam. Milčinskega 78. 11033+ ZENSKO ITALIJANSKO KOLO prodam. Ogled od t. daljo. — Prekmurska ui. 5. 11021+ V LJUBLJANI prodam dvostanovanjsko to kupim enostanovanj-sko vito. Naslov v ogl. oddelku. 11020+ »PUCH« 259 ccm, brezhiben, prodam. Obrenovič, Prenadovičeva št. 12. 11040+ KZ ŠMARTNO ob Dreti proda bencinski motor 7 KS, rabljen, v dobrem stanju, nov izruvač za krompir, 3 (tri) elektromotorje »Škofja Loka«, nove, 5 o kopalni kov »Dika«, rabljenih, in ročno Stanco. Ogled motorjev to strojev vsak dan v skladišču KZ. 10709+ KOŠNJO (goveje seno) prodam. — Naslov v ogL odd. 10921+ ZENSKO KOLO in vžigatol transformator (Zündspule) Boch 6 V prodam. Ježica 15. 10922-4 GUMI VOZ, nosilnosti 3000 kg, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 11019+ PRODAM: suhe smrekove in češnjeve deske. Ogled od 15. do 16. ure. Naslov v ogl. odd. 10940+ BMW 750 s prikolico v odličnem stanju prodam alt zamenjam za tovorni avto do 3 tone. Zaloška cesta 119. 10943-4 PRODAM čebelnjak, zložljiv, prostoren, z opeko krit, v dobrem stanju, za 24 AZ, 15 obljudenih in 9 praznih ter ostalo. Domžalska 13, Ljubljana. 10932+ PRODAM: moško športno koto Bianchi« to radio, lO-cevnl, »Te» letunken«. Ogled 20. Junija od lA ure dalje. Wagner, Streliška ulica 9-L 19907+ PRODAM močno moško kolo »Puch«. Ogled: Poljanska cesta štev. 43, pri Janežiču, nasproti Marjanlšča. I1UH+ KMETIJSKA ZADRUGA Veliki Gaber — razprodaja kmetijske stroje, traktor »Unimog« s kosilnico, dvobrazdni plug. prikolico, mlatilnico »Zmaj«, obračalnik za seno, samovezalko na motorni pogon, izruvač krompirja, plug-rahljač, gnojno motorno črpalko, trosUke umetnega gnoja to ventili aitar za seno. Interesenti si jih lahko ogledajo. Rok prodaje Je dne »1. VI. 1955. 11194+ KLJUČAVNIČARSTVO Loče pri Poljčanah v likvidaciji — proda: primož. omaro in železno peč. 11312+ ZA OSEBNI AVTO »Mercedes« prodam gonilnik z osmimi zobmi in gnani zobnik (49 zob) s planetnikì, sete-liti to ležaji v okovju. Naslov v ogl. od. 1H40-4 KOLO, moško, italijansko, prav dobro ohranjeno, prodam. Ogled od 8. do 11. ure piri vratarju na Titovi cesti 33. 11046+ PROSTOVOLJNO gasilno društvo Varaždin proda diferencial za avtomobil znamke »Dodge« in šasijo * menjalnikom, 1.5-ton-sko, ter dva kompletna stroja znamke »Beriet« 120 ks. Obrnite se na Prostovoljno gasilsko društvu Varaždin. 10708+ VSE VRSTE prehranbenih artiklov: slive, uvožen in domač riž, suho to hamburško stonino. sveže čajno maslo, suho meso ln vse vrste konzerv, mlad krompir, čebulo, kavo, čaj, mast, med. marmelado, kompote vam uvodno preskrbi Vorfvodjansk« agencija, Ljubljana. Tavčarjeva štev. 3, tel. 21+39 to 20-398. — Natančnejše informacije v pisana. Preskrbimo tudi betonsko železo to pločevino raznih dimenzij. U178+ KOŠNJO na Gradu oddam. — Dr. Fakin, Emonska 10-a. 11124+ OTROŠKO POSTELJICO. lepo, prodam. Karma, Pseradovičeva 8 (za bežigrajsko gimnazijo). 11123+ ZENSKO KOLO, odlično, prodam. Zaloška U. 11119+ ZA AVTO »Skoda 1100« prodam nekaj novih originalnih rezervnih delov ter za motorno krito »Sachs« to »Bo«. Lojze Zajc, mehanik, LJ ubljaoa-Polj e. 11117+ KOŠNJO TRAVE prodam. Naslov v ogL odd. 11112+ RADIO Homyphon, maM format, poceni prodam. Levstikov trg 8-1., levo. 11074+ ZENSKO KOLO, italijansko, prodam. Ogledati do 12. ure. Kušar, Prečno uldoa 4-H. 11210+ PRODAM dobro obranjeno otroško postelj-ÓO, polittoano. Naslov v ogi. odd. Ogled -vsak dan od 14. do 15. ure. 11108-4 BARAKO (Bvtojak), krito z opeko, prodam. Šušteršič, Cesta v Mestni tog 9. 11107+ Bivalni stroj, pogrezujiv, po-nritaoma nov, v omarici, prodam. Naslov v ogi. odd. 11105+ RADIO »Schaub« ugodno prodam. Ogled od U. do 14. ure, Cankarjevo nabrežje 19. 11104+ RADIO »Kosmaj« 1947 naprodaj. Naslov v ogl. odd. LM03+ KRAVO, brejo, prodam. Trnovski pristan 20. 11101+ DIRKALNO KOLO mamke »Corpetto« prodam. Lepša, Knezova št. 1«. 11099+ RADIO z magičnim očesom prodam. Vodnikova 71. 11091+ ELEVATOR (puhatadk) za seno prodam. Rakovec, Vn. Gorice 70, Brezovica. 11086+ GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK poceni prodam. Škerl, Ambrožev trg 10-L, novi blok. 10935+ KRAVO s teličkam prodam. Urbančič, Brezovica 48. 10930+ ŠTEDILNIK po ugodni ceni to traverzo prodam. Florjanska ul. štev. 16. 10926+ DVODELNO OMARO za obleko prodam. Oblak, Ljubljana, Velika Čolnarska 21. 10925+ MOŠKO ŠPORTNO KOLO, italijansko, malo rabljeno, prodam. Košak, Karlovška 8. 10919+ RABLJEN PLASC za dečka do 14 let in star štedilnik prodam. Naslov v ogi. oddelku. 10915+ POHIŠTVO (spalnica in kuhinja) prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10913+ OSEBNI AVTO »Mercedes« 170, dela, poceni prodam. Vprašati: Beloševič Zeno, Zagreb Vrtlarska 9. 11218+ ZENSKO KOLO, dobro ^ranjeno, kupšm. Naslov v oglasnem oddelku. 10844-5 STISKALNICO, nožno, tipa Iskra ali slično, tudi pokvarjeno, kupim. Delavnica, Aljaževa cesta štev. 8. 10663+ KUPIMO dve risalni deski z aparatom Isis. Ponudbe na: »TOS«, Ljubljana, Metelkova ulica šte- vska 15. 10821+ MOTORNO KOLO od 120 do 250 ccm, v dobrem stanju, kupim. Naslov v ogl. odd, 10817-5 ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, kupim. Ponudbe pod »Ohranjen* v ogl. oddelek. UB45-5 ZIMO kupim. Naslov pošljite: Tovarniška 13, Brinskele 19723-3 OTROŠKI VOZIČEK, globok, nov ah zelo dobro ohranjen, kupim» Ponudbe pod »Voziček« v oglasni oddelek. 108S3-3 MALO BOSANSKO PREPROGO kupim. Gregorčičeva 17C-IH. 11134-5 »WECK« KOZARCE, % in 1 1, brez gumic kupim. Ponudbe v ogl. odd. pod »Weck«. 1089!+ OTROŠKI VOZIČEK, lep, kupim. Ponudbe s ceno v ogl. odd. pod »KomMndran«. llV-3-o HLADILNIK za sladoled kupimo takoj. Ponudbe v ogl, odd. pod »Zanat«. 11147-3 ZLOŽLJIVO POSTELJO, tudi brez žimnice, kupim. Naslov v ogl. odd. 11193-5 *.5 gr ZLATA »a zoba kupim. — __Naslov V ogl. odd. 11026-5 KUPIMO 2 pesti za tovorni avto znamke »Mercedes« L 3000 (nabe). Naslov v ogl. odd. 11208-5 ZOBNIK, stožčasti to 'krožnični, potrebujem za poplavilo motornega kolesa »BMW« 350 — tipa 38. Medved Franc, kovač, p. Gabrovka, pri Litiji. 10691-5 KMETIJSKA ZADRUGA z o. J. Šmartno ob Dreti, železniška postaja Šmartno ob Paki. kupi vodno motorno črpalko od 1.5 do 2 ks z avtomatom. 10710-5 APNO, hitre dobave, vsako vzgonsko količino, najbolj ugodno proda v Vojvodini Vcjvodjanska agencija. Predstavništvo, Ljub-jeva 3, telefon šte-29-392. Podrobne) a LES. okrogli, gr-ad-'tudi jamski là, vsa-ložljivo količino, naj-prodàte s posredovanjem Vojvodi ans ke agencije, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 3, telefon 21-639, 20-392. Natančna pojasni-a dobite v pisarni. 11179-5 FILTER za foto Leico kupim. — Krojaštvo, Gosposka 5. 11160-5 KUPOM dve dobro ohranjeni omari to dve nočni omarici Naslov V ogl. odd. ' 11162-3 FOTO APARAT »Super Ikonta« 9 tesarjem kupim ali zamenjam za Agffa. Ponudbe pod »Po možnosti 531« v ogl. odd. LU69-3 TRIST ANO VANJSKO VILO V Ljubljani pri Vrtači prodam. — Stanovanje proti zamenjavi. — Naslov v oglasnem odd. 10833-7 V BREŽICAH prodam enonadstropno zelo močno zidano hišo» Naslov v ogl. odd. In pri tap etniku Mrkši, Brežice. 10878-7 KUPIM eno- ali dvostanovanjsko hišo v Ljubljani ali v okolici Ljubljane. Plačam takoj. Bruni era. Maribor-Studenci, Sokolska ulica 89. 10865-7 DVE STANOVANJI prodam ali zamenjam aa enodružinsko hišico; ostalo ustmeno. — Ponudba pod »Zamenjava« v oglasni oddelek. M834-7 H ISO, primemo za vsako obrt, prodam. — Poizve se: Štrukelj Ivan, Pržanj 7. Cena po dogovoru. 10968-7 DVE PARCELI, zazidljivi, ob Titovi cesti, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10861-7 2 STAVBNI PARCELI ob Dolenjski cesti prodam. Karlovška c. št. 17. um-7 HIŠO v Mariboru, Tržaška 73, prodam. Naslov v ogl. oddelku. 10783-7 »KART0NAŽNA TOVARNA« LJUBLJANA poziva vse delavce in uslužbence da v 30. dneh uveljavijo svoje terjatve do udeležbe na dobitku za leto 1954. Pismene ali ustne zahteve sprejema uprava »Kartonažne tovarne« Ljubljana, Čufarjeva 16 M m IK, I SLOVENSKI POSOCEVSLEC / ex. Il PRODAM etMStaaovaaJsfco Mio t tremi sobami im kuhinjo ter 4 ar« vrta za 500.000 din, možno tudi njivo v SmarjeU na Dolenjskem. StariC, »Keramika», Novo meato. 10671-7 STANOVANJSKO H ISO z lepim vrtom po zelo ugodni cena v bližim Kranja prodam. Poizve •e v ponedeljek dopoldne. Klanc it. 73, Kranj. 10867-7 MAJHNO HIŠICO, TaeJJivo, v okolici Ljubljane, bližina tramvaja, kupam takoj. Naslov v ogl. odd. Frank Meglic, Notranje Gorice 36. 10737-7 ZAZIDLJIVO PARCELO v izmeri 1500 m* v centru Šentvida naprodaj. Cena po dogovoru. Ponudbe v ogi. odd. pod »Zazidljivo». 11053-7 PRODAM esnostanovanjsko 4-sob-no htóo z vrtom blizu Mirja. Ponudbe pod »Delno na obroke« v ogi. odd. m80-7 knodruZensko hišico v stolicah prodam. Naslov v ogi. oddelku. 11185-7 PRODAM dvostanovanjsko pritlično hišo v Trnovem. Dvosobno stanovanje vseljivo po dogovoru. Cesta na Loko 30. 111112-7 HIŠO, novo, zidano, s 6000 m* sadnega ograjenega vrta, 15 let rastočega, vse v najboljšem stanju, pol ure od Kranja, prodam. Omejc Ivan, Zg. Bitnje, Kranj. 10896-7 PARCELO blizu »UtensiMJe«, Jesihov Stradon 34, prodam. Informacije: Čufarjeva l-II, Dolinšek. 111*5-7 ZAMENJAM hišo ob Zbiljskem Jezeru z vrtom s hišo oz. dvosobnim stanovanjem s pritiklinami v Ljubljani ali periferiji (severna stran). Ponudbe pod »Zbilje« v ogi. odd. 10958-7 SUSO v okolici Ljubljane ln stoječe dobro goveje seno prodam. rrvedibe: Peterka, Korytkova 23. 16694-7 V NEPOSREDNI BLIZINI železniške postaje prodam hišo z gospodarskim poslopjem. Ponudba v ogi. odd. pod »Gorenjska«. 10827-T OBRTNIŠKO HIŠO, pritlično, V Celju, z vseljivim stanovanjem, prodam. Naslov SP Celje. 10870-7 EISA na BuCki (gostilna) * gospodarskim poslopjem ln * ha zemlje naprodaj. Prodam samo hišo ali tudi njive ln sadovnjak okoli hiše. Kaplar Jože, Bučka nad Krškim. 10489-7 VEČJA HIŠA pri morju, primerna za sindikalni počitniški dom, na otoku Silba pri Zadru, naprodaj. Interesenti naj se javijo pr Kmetijski zadrugi Silba. 10878-7 HI.SA, enodružinska, z vrtom, v Štorah, takoj naprodaj. Informacije: Drnovšek, Dobrava-Pod-nart. 11420-7 PRODAM polovico hiše. lepa lega pod gozdom. Ponudbe pod »Ljutomer« v ogi. odd. I078I-7 LEPA PARCELA. 1064 kvadr. m, sončna, ob glavni asfaltirani cesti v Črnučah pri Ljubljani, naprodaj ali jo zamenjam za manjšo v Ljubljani. Ponudbe pod »Izredna prilika« v oglasni oddelek. 11170-7 KUPIM eno- ali dvodružinsko hišo, eno stanovanje takoj vseljivo. Ponudbe pod »Vseljivo« v ogi. oddelek. 1X153-7 v nnoEm URARSKO DELAVNICO, pripravno tudi za zlatarsko obrt, v Izoli c večsobnim stanovanjem v lati hdAl oddam po dogovoru. Pomud- . be v ogi. odd pod »Upeljana obrt«. 11079-3 DELAVNICO In «kladiSSa, 400 m*, lastno elektrarno in stanovanj« oddam v najem. Ponudbe pod »Okolica Kranja« y oglasni oddelek. U171-* OPREMLJENO 80(50 iščem, grm tudi u sostanovalka Pomirit* pod »Uradnica« v ogi. oddelek. HISNISKO STANOVANJE (kuhi-nja, 1 sobi, kabinet, pritikline, pni Stadionu zamenjam za ne-hdàntóko dvosobno. Ponudbe pod »Prednost železničar« v ogi. oddelek. 11043-9 SOBO, kabinet, drvarnico, center, zamenjam za sobo in kuhinjo v okolici. Dam nagrado. Naslov v ogl. odd. 11028-B ENOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami v Črnučah zamenjam za v Ljubljani ali bližnji okoil-ci. Trdina Mara, Črnuče 177, pri »Petelinkarju«. 10939-9 ZA POČITNICE poceni oddam družinsko stanovanje, Kotor, Boka Kotorska, do 30. avgusta letos. Bračun Ruža, Gospodinjska 8a. 10931-9 DVA STUDENTA tečeta prazno ali opremljeno sobo. Plačata dobro. Ponudbe pod »1932« v ogl. odd. 11143-9 ZAMENJAM dvosobno preprosto stanovanje (pritlično) v bližini boimce za enakega ali večjega. Po-nudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd. 11153-0 ZAMENJAM trosobno stanovanje a kuhinjo, verando, pralnico, drvarnico in vrtom, I. nadstropj*. VukacMnovič Nikola, Sarajevska St 12, Pula, Istra, za približno tako stanovanje v Ljubljani. ISCEM stanovanje, četudi še napol Izdelano. Pripravljen sem izvrSitd vsa kleparska in delno tudi krovska ter vodovodna dela. Milan Justin, Tržaška 47, Kleparstvo. 10942-9 PRAZNO SONČNO SOBO v strogem centru z balkonom, velikosti 4 X S, «e zamenja po možnosti v centru ali bližini. Ponudb« pod »Taikoj« v ogl. odd. 19835-9 DVOSOBNO PROSTORNO STANOVANJE dam 1 leto brezplačno proti zamenjavi s 3-sobnim. MUer, Krakovski nasip 16. 11072-8 KOMEORTNO SONČNO 2-sobno stanovanje v centru zamenjam zaradi nesporazuma samo za komfortno enosobno v centra in eno sobo drugje. Ponudbe pod »Izredni slučaj« v ogl. odd. soliden Student išče sobo za 1. september. Plačam celo leto naprej in čez počitnice. Dam tudi lepo nagrado. Ponudbe v ogl. odd. pod »Lastna posteljnina«. 11149-9 ZAMENJAM enosobno stanovanj e in sobo za dvosobno. Ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd.. 11142-9 KDOR md odstopi prazno sobo, dobi 80.000 din posojila. Ponudbe pod »Nulno« v ogl. odd. DVOSOBNO STANOVANJE s kabinetom v Kranju zamenjam za kakršnokoli v Črnučah, Ljubljani ali okolici. Ponudbe pod »Takoj« v ogl. odd. 11202-9 SOBO, opremljeno, brez posteljnine v Ljubljani ali bližnji okolici. iščeta študenta za eno leto (brat in sestra). Odsotna 6 mesecev. Plačata po sporazumu. — Ponudbe pod »Brat in sestra« v oglasni oddelek. 11041-9 POSOJILO ali lepo nagrado dam za prazno sobo. Pismene ponudbe pod »Soba« v ogl. od. 11029-9 ZAMENJAM dve sončni sobi in dva kabineta (balkon, tekoča voda dve školjki ln separatni vhodi) — za dvosobno stanovanje s kopalnico ali prho, kjerkoli. Ponudbe pod »Dvosobno« v ogl. oddelek- 11148-9 NAGRADO dobi tisti, ki preskrbi sabo. pomagam tudi v gospodinjstvu. Ponudbe pod »Imam lastno posteljnino« ▼ oglasni oddelek. 11068-9 EÜH UPOKOJENCI! Tistemu, kj ml odstopi v Ljubljani v*aj eno-«obno stanovanje nudim v lepem turističnem kraju na Tolminskem v zameno večsobno. Selitev plačam. Ponudbe ogl. oddelku pod .—olmlnska«. V ŠENTVIDU zamenjam za kjerkoli lepo dvosobno stanovanje. Ponudbe pod «Šentvid«, v oglasni oddelek. 10996-9 ENOSOBNO STANOVANJE, lepo, zamenjam za enako ali večje. Gačnik, Cesta v Rožno dolino štev ST, dvorišče. 10865-9 DVOSOBNO STANOVANJE V Beogradu zamenjam za enako «H manjše v Ljubljani. Ponudbe pod »Center« v oglasni oddelek. 10986-9 STANOVANJE, dvosobno, veliko, sončno, komf. z balkonom, zamenjam za triinpol- do štirisobno. Ponudbe pod »Sončno«, v oglasni oddelek. 10987-9 8AMSKO SOBICO, prazno, zamenjam za opremljeno. Naslov v oglasnem oddelku. 10981-9 ENOSOBNO STANOVANJE, sončno. z vrtom, zamenjam za dvosobno ali enosobno s kabinetom. Naslov v ogl. odd. 10956-9 TRISOBNO STANOVANJE, manjše. komfortno, v blokih v Šiški, zamejam za večje, trisobno v mestu. Naslov v oglasnem oddelku. 10910-9 ENOSOBNO STANOVANJE v centru zamenjam za enako do Črnuč. Naslov v ogl. odd. 10863-9 ENOSOBNO STANOVANJE, komfortno, zamenjam za dvoeobno »Ji enosobno s kabinetom. Hribar. Jamova 57. 10858-9 «TANOVANJE ali večjo sobo v Ljubši ani ali bližini iščem. V prostem času pomagam pri delu. Grem tudi za hišnika. Ponudbe pod »Hišnik« v ogl -pni oddelek. 10803-9 ZAMENJAM lep kabinet v centru za prazno sobo. Ponudbe pod »Ugodna prilika» v oglasni oddelek. 10905-9 SOBO iščem, pomagam v gospodinjstvu. Vprašati prt vratarju za splošno bolnico. 11141-9 BOBO zamenjam. Bačar, Kuma-novska *1. 11139-9 ZAMENJAM enosobno stanovanje. Naslov v ogl. odd. 11106-9 DVOSOBNO STANOVANJE s pritiklinami in vrtom zamenjam za večje ali enako. Naslov v ogl. odd. 11066-9 ZAMENJAMO dve enosobni stanovanji za dvosobnega ali enosobnega s kabinetom v Ljubljani. Ponudbe poslati v ogl. odd pod »Ugodna zamenjava«. 11035-9 DVOSOBNO STANOVANJE v Celju zamenjam za enako v Ljubljani. Ponudbe pod »Zamenjava« v ogl. odd. 11038-9 MLAD ZNANSTVENI DELAVEC išče prazno ali opremljeno sobo Ponudbe v ogl. odd. pod »Zadovoljstvo«. 11043-8 1ÄCEM prazno ah opremljeno sobico, grem tudi za Sostanovalko. Ponudbe pod »Pomoč v gospodinjstvu« v ogl. odd. 11460-8 TRISOBNO STANOVANJE z ve-M/kMn kabinetom zamenjam za dvosobno komfortno. Ponudbe pod »Center« v ogl. odd. 11087-9 »TANOVANJE v enodružinski v«! na Bledu zamenjam za trosobnu stanovanje v Ljubljani. Veranda, vrt. garaž«. Ponudbe pod »Priložnost, ka se ne pawd« v ogt odd ----- IZGUBIL sem v petek popoldne na cesti Medvode—Ljubljana gumijasto plavut »Barakuda»«. Pošten najditelj naj jo vrne. Florjančič, Ljubljana, Miklošičeva it. 17. 11047-10 IZGUBLJENO uro znamke »Zenith« pred nastopom na telovadišču v Kopru, dne 12. VI, vrnite proti nagradi. Štajner, Krško, Dalmatinova 17. 11168-10 IZGUBIL se Je pes (dakel), nizek, rdeče barve, sliši na Ime »Boris«. Javite za nagrado vratarju hotela »Union«. 11062-10 Ultimili DOBROSRČNA tovarišica srednjih let, varčna gospodinja, želi mesto pri vdovcu ali slično. Ponudbe pod »Zaželen dom« v ogl. oddelek. 10962-11 NAJCENEJE EN NAJHITREJE pobiramo zanke ženskim nogavicam. Pošljete lahko več skupaj po pošti, dobite nazaj po povzetju. Dobravc, Ljubljana, Start trg 17. 11114-11 DELAVKO, upokojenko, Iščem k tričlanski družini, več ustmeno. Ponudbe v ogl. odd. pod »Predmestje Ljubljane«. 11032-u KOZELNIK FRANC, Levstikov trg 8, Izjavljam, da nisem plačnik dolgov, lei jih napravi mola žena Marija. 11054-li DRUŽINA z lastno opremo išče družbo z lastno opremo za taborjenje na morju. Ponudbe v ogl. odd. pod »Julij«. 19862-11 INTELIGENT želi spoznati 23 do 99 let staro pošteno gospodično. Ponudbe v ogl. odd. ood »Značajen«. 11018-11 OERTNICA, Inteligentna, dobro situirana, čedne zunanjosti, želi poznanstva z Intellgentom od 50 let dalje (tudi vdovec z enim otrokom), ki Ima stanovanje Resne ponudbe v ogl. odd. pod »45 let«. 11049-11 POČITNICE NUDIM Izobražencu pri dveh fantkih. Ponudb ev ogL odd. pod »Vzgojna družba«. 11044-U VDOVEC, upokojenec, z lastno ■ hišo žel! poznanstva z upokojenko za skuono gospodinjstvo. Ponudbe na Jožef Mlakar. Podčetrtek. ooštno ležeče. 11198-11 INTELEKTUALKA na deželi želi spoznati Intelektualca, vdovca ali samca, starega 50—55 let. — Resne ponudbe pod »Dobrosrčna« v ogl. odd. 11219-11 STALNO SLUŽBO T Ljubljani dobi več samostojnih elektronu» t«r Jev za zunanje in notranje montaže, samostojni ključavničar, varile« zidar in pleskar. Vprašati: Poljanski nasip »t 42. »POKED ZA NEDELJO »UNION«: sovjetski barvni »Sadko«. Tednik. Predstav* ob 15, 17, 19 ln 21. Ob 10 je matineja Istega filma, v gl. vlogi: S. Stoljarov la A. Larionova. »komuna«: amer. film »Gospa Minever«. Brez tednika. Predstave ob 15, 17.30 ln 20. ob 10 je matineja istega filma. V gl. vlogi: G. Garson. »SLOGA«: danski film »Spet sva tu«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 m 21. Ob 10 Je matineja Istega filma. V gl. vlogi: Pat ln Patašon. Prodaja vstopnic v vaeh treh ki-netnatografih od 9 do li ter od 14 dalje, za matinejo pa od 8 dalje. »SOCA«: angl. film »Tihotapci«. Tednik. Predstave ob 16, 18 ln 20. V gl. vlogi: Elizabeth Sellars in Terance Morgan. Danes zad-nj ikrat. Prodaja vstopnic od 9—U ter od 15 naprej. LETNI KINO »BEŽIGRAD«: danski film »Spet sva tu«. Bre* tednika. Predstava ob 20.46. LETNI KINO »DOM JLA«; amer. film »Gospa Minever«. Tednik. Predstava ob 20.30. Prodaja vstopnic v obeb letnih kinematografih uro pred pričetkom predstave. »SISKA«: amer. liitn »Beneški tat«. V gl. vlogi: Maria Montez. Paul Christian in Massimo Serate. Režija: John Bratim. Predfilm: »Poplava«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Prodaja vstopnio od 14 dalje. »TRLGLAV«: amer. barvni film »Najboljši med alebimi«. V gl. vlogah: Robert Ryan in Claire Trevor, Predstave ob 16, 16 in 20. Prodala vstopnic samo od 15 dalje. Danes zadnjikrat. Jutri angleški barvni Iilm »Doktor v hiši«. »LITOSTROJ«: amer. komični film »NI malih grehov«. Predstavi ob 18 ln 20. Prodaja vatopnic eno uro pred pričetkom predstave. »SVOBODA« ŠENTVID: Italijanski film »Figaro«, ob 16, 18 in 30. VEVČE: francoski film »Zan valžan«. ZADOBROVA: ameriški film »lili«, ob 16, 18 in 20. DOMŽALE: ameriški film »Ob- zorje na zahodu«, ob 16, 18 in 20. url. KAMNIK: angleikl barrasti film »Ester Voters«. BLED: ameriški barvasti film »Pustolovščine Robinzona Cru-soea«, ob 15, 18 ln 20.30. BREZICE: finski film »Poročni venec« in tednik. NOVO MESTO »KRKA«: nemBke slovenski film »Greh«. KRANJ »STORŽIČ«: amer. barvasti film »Lahko Je ljubiti«, ob 16, 18 in 20. Ob lo premiera ptnerifikega filma »Rivier strtt 99«. KRANJ »LETNI«; premiera ameriškega barvastega filma »Tri ljubezenske zgodbe«, ob 20.30. KRANJ »SVOBODA«: ameriški barvasti film »Lahko Je ljubiti«, ob 17 in 19. Ob 15 ameriški film »Človek divjega zapada«. JESENICE »RADIO«: francoski film »Karneval«, ob 18. 18 ln 20. Ob 10 matineja angleškega filma »Skrivni rov«. JESENICE »LETNI«: angleški film »Obrni ključ narahlo«, ob 20. JESENICE »PLAVŽ« : Italijanski film »Človek iz sanj«, ob 16, 18 in 20. Ob 10.30 matineja angleškega filma »Skrivni rov«. KOROŠKA BELA: predvaja danes ameriški film »Obrni ključ narahlo«, ob 1730 ln 19.80. SPORED ZA NEDELJO Poročila: 6.0$, 7.00, 1230, 15.66, 19.26 in 22.00. 8.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (pester glasbeni spored) — vmes ob 6.34—6.35 Pregled tiska: 7.15—7.30 Rekl2me: 7.30—7.35 Radijski koledar ln prireditve dneva; 8.00 Otroška predstava — Vera Albrehtova: Punčka se je vrnila; 8.33 Glasbeni mozaik; 9.00 »Po svetu poezije«; Pesmi Mirze Safija; 9.25 Slovenske narodne ln umetne pesmi poje zbor »Slovenske filharmonije«; 10.00 Družinski pogovori — Marijan Pavčič: Vloga ln razvoj posebnega šolstva za otroke z razvojnimi motnjami; 10.10 Dopoldanski simfonični koncert Wolfgang Amadeus Mozart: Mala nočna glasba. Antoniu Dvorak: Koncert za klavir In orkester v g-molu, Anton Lajovic: Caprice; 11.15 Oddaja za Beneške Slovence; 11.35 Opoldanski spored lahke glasbe — vmes ob 12.00 do 12.10 Pogovor s poslušalci; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Pol ure za našo vas; 13.30 Želeli ste — poslušajte! 15.15 Igra Češka godba p. v. Boruta Lesjaka; 1530 Po naši lepi deželi — Silvo Matelič: Ltbojskl ln zabu-kovskl utrinki; 16.00 Igrata pihalni godbi ljubljanske garnizije in Ljudske milice p. v. Jožeta Brune ln Rudolfa Stariča; 16.30 Nedeljski roman — Marcel Giuglarls: Spoštovani gospod Lutka; 16.50 Z glasbo po svetu; 17.30 Radijska Igra — Ivan Cankar: Martin Kačur; 18.30 Promenadni koncert; 19.00 Zabavna glasba; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Zabavni zvoki; 20.30 Športna poročila; 20.40 Nekaj opernih melodij; 21.15 Mednarodna radijska univerza — a) Prof. Cesare Vaile: Preporod urbanizma v Italiji — b) Prof. Luclen de Gennes: Splošna medicina (žleza ščitnica); 21.35 Skladbe Fredlrika Chopina; 22.15—23.00 V »vetu ritmov ln melodij; OBVESTILO Okrajni! odbor Zveze borcev NOV Celje obvešča vse otroke padlih borcev ln žrtev fašističnega nasilja, njihove svojce ln skrbnike da je treba za šolsko leto 1956-1956 vložiti nove prošnje za prejemanje štipendij. Prošnja mora vsebovati poleg rojstnih podatkov š« vrsto ln razred šole, ki jo obiskuje, socialno stanje družine, število nepreskrbljenih ln že preskrbljenih otrok ter točen naslov, Prošnji Je treba Se priložiti: potrdilo o šolanju; prepis zadnjega lolakegs spričevala; potrdilo e premoženjskem stenju; potrdilo občinskega organizacija Zveze borcev. Opozarjamo, da ja treba vaa prošnje dostaviti Okrajnemu odboru Zveze borcev Celje — do vključno 15. Julija t. 1., kar po tem času vloženih prošenj ne bomo več upoštevali. Po členu s zakona o vojaških vojnih tmfshdih so prošnje te priloga oproščen« taksa. Okrajni odbor ZB NOV ~Tl|- » ram» Ljudski odbi D* reaptenj» M M štipendij« m 1. Visoka šolat Pravno-ekonotnaka fakulteta: pravo I ekonomija > Tehnična vlaoKa šašm gradbena 3 geodezija » arhitektura 1 Gozda rsko-agronomska fakulteta; agronomija 1 Medicinska fakulteta: v poštev pridejo absolventi medicine, odnosno diplom, zdravniki, ki bi se specializirali za: a) splošno higieno 1 b) šolsko higieno 1 c) pljučne bolezni 1 (prednost imajo zdravniki, z dovršenim stažem). Višja šola za medicinske sestra 4 Višja šola za rentgenske pomočnike 1 2. Srednje ln nižja strokovne šole: Tehnična srednja šoIm geometrski odsek t Gradbeni tehnikom 3 Srednja vzgojiteljska šola 3 Administrativna šola 2 Ekonomski tehnikam S Kmetijska srednja šeg« 2 Sola za babice 1 Sola za bolničarja 1 Prednost za prejemanje štipendij imajo prosilci iz področja mestne občine Celja ln tisti vl*o-košolci, Jel prestopajo te srednjih strokovnih šol na fakultete. Razen štipendij bodo podeljene tudi podpore dijakom izključno s področja mestne občine, ki z uspehom študirajo na šolah Izven Celja in za študij nimajo dovolj lastnih sredstev. K prošnji je treba priložit j potrdilo o premoženjskem stanju, o učnem uspehu in priporočilo mladinska organizacija. Dl jaki, odnosno študenti, ki te prejemajo štipendije, oz. podpore, naj predložijo samo potrdilo o učnem uspehu. Rok za vlaganja prošenj Ja do II. julija 1956. Po tem roku dospelih prošeni komisija na bo obravnavala. Komisija za podeljevanja štipendij in podpor prt LOMO Celja RAZPIS Industrijsko radarska Šala ▼ Trbovljah sprejme v šolskem letu 1955-08 določeno število učencev, ki se žele Izučiti za kvalificirane delavce rudarske stroke — kopače. vpi* traja od 10. junij« do 10. septembra 1955. Vpišejo se lahko državljani FLRJ, led. so izpolnili naslednje pogoje: 1. da so duševno zdravi te telesno dobro razviti, 2. da bodo v letu 1806 dopotaiU 16 leto atarosti, 3. de so zadostili splošni šolski obveznosti. Kandidati morajo prt vpisu predložiti: 1. lastnoročno pisano prošnjo kolkovano s SO din. V prošnji naj kandidat navede točen naslov, 2. zadnje šolsko Izpričevalo, 3. Izpisek te rojstne matična knjige, 4. potrdilo a premoženjskem stanju in davčnj °sn<,vl» arr.' je teoretičen in praktičan ter traja tn lete. Učenci praje-upada od 3006 — IMS din. šola nad učencem brezplačno vso šolska potrebščin« M teoretičen pouk ]n vsako lato I delovno obleko. 1 par delovnih čevljev, potrebno perilo tat druge zaščitne artikle, učend mo socialno zavarovani. Pri šoli je internat, v katerem Imajo učenci potreba» oskrbo (prenočišče, hrano — 5 obrokov dnevno, ki ima 5000 kalorij, pranje likanje ln krpanje perila ln obleke ter potrebno strokovno pomoč pri učenju). Kdor želi stanovati v internatu naj to navede v prošnji. V elektro odsek sprejme ravnateljstvo šole omejeno število učencev, ki morajo poleg zgoraj navedenih pogojev Imeti z uspehom dovršene 4. razred« gimnazije. Kandidati se lahko vpišejo osebno ali pa pošljejo prošnjo po pošti. Ravnateljstvo šole RAZPIS Nižja kmetijska Kola Ravne, pošta Pivka pri Postojni, razpisuje natečaj za sprejem gojencev v šolskem letu 1955-56. Pogoji -za sprejem: 1. kandidat mora predložiti spričevalo o opravljenih 1 ra*, gtmn. ali 6 raz. osnov. šol«. 2. kandidat mora predložiti potrdilo staršev ali ustanove, ki se obvezujejo, da bo od njih redno prejemal za svoje vzdrževanje mesečno 2.090 din, J. predložiti mora tudi zdravniško spričevalo, da Je telesno m duševno zdrav, 4. kandidat bo sprejet n« osnovi lastnoročno napisane ln pravilno kolkovan« prošnje z vsemi zgoraj navedenimi prilogami, Sol« traja eno leto. Celota* oskrba je na šoli ra vse gojence. Uprava šole INDUSTRIJSKA SOLA LITOSTROJ, LJUBLJANA bo vpisovala učence v I. razred za šolsko leto 1955-56 od 1. junija dalje vsak dan (razen nedelje) od 8. do 12. ure v poklice: LIVAR, MODELNI MIZAR, STROJNI KLJUČAVNIČAR IN STRUGAR. Vpišejo se lahko vel telesno ln duševno sposobni državljani FLRJ, stari od 14 do 16 let. Prednost vpisa imajo kandidati z dovršeno nižjo gimnazijo in ob istih pogojih partizanske sirote. Vsi prijavljeni bodo pred sprejemom preizkušeni. V času šolanja prejemajo učenci mesečne denarne nagrade po doseženem učnem uspehu, ln *1- C*učencš 1. letnica od I860 do 2300 dinarjev: . ,L učenci 2. letnSra od 9000 do 9900 dinarjev: učenci 3. letnika od 2666 do 1690 dinarjev; učenci livarji dobivajo »e poseben mesečni dodatek 500 din. Za vpis Je potrebna prošnja, kolkovana s 30 din, rojstni list ln zadnje šolsko spričevalo. Tisti, ki bodo stanovali v Internatu, pa morajo priložiti tudi prijavo za sprejem v internat. Vzdrževahiina v Internatu maša 8500 din mesečno. Vse ostale Informacije lahko dobite od uprave šole pismeno ali telefandčno na št. *1-810 do 21-819, Interno 417. ♦ ♦♦»»♦»»♦«SeMiM»»66S««6»š»»6««66e6»š«6966>M96666t6666e»»»š4 »STOL« Kamnik - Duplica, tovarna upognjenega pohištva, ■ prejme: KOMERCIALISTA za prodajni oddelek domačega ; trga in KOMERCIALISTA za nabav« lesa LESOSTRUGARJA s najmanj 4-letno prakso KLEPARJA X najmanj 4-letno prakso S KLJUČAVNIČARJE z najmanj 3-letno prakso ELEKTRIČARJA s najmanj »-letno prakso. PLACA PO DOGOVORU. POGOJI UGODNI. Ponudbe poiljite na upravo tovarne »STOL« Kamnik :: I (obobosoboboboboboborobobobc» Ö ■ o UPRAVA TRGOVSKEGA PODJETJA »LES* LJUBLJANA T LJUBLJANI, Parmova ulica 37 sprejme POSLOVODJO m poslovalnico v Solkana POGOJI: Končana srednja žola z sedemletno prakso ali nepopolna srednja Sola a desetletno prakso v komercialni stroki Prednost imajo kandidati, ki so delali ▼ lesni stroki ali v Izdelavi in prodaji pohištva. Sprejmemo tudi ÄDMINISTBJLTIVNO MO C z nekajletno prakso v materialnem knjigovodstvu in veščo blagajniškega poslovanja. PLACA PO TARIFNEM PRAVILNIKU. Pismene ponudbe z opisom šolske in strokovne izobrazbe kakor tudi z navedbo dosedanje zaposlitve dostavite do 25. junija 1955 na gornji nailon. 0 ■ o ■ o ■ o ■ o s ■ n OIOIOIOIOIOIOIOBOIOIOIOBOBOI tete TRGOVSKO PODJETJE ZA PROMET Z GRADBENIM MATERIALOM NA VELIKO IN MALO „GRADNJA* BEOGRAD — BULEVAR REVOLUCIJE la poštni predai 850, telefon 20-603 ln 28-778 nudi In hitro dostavi: — kamnite kocke 8/8—10/10 — ha zait ln granit — granitne robnike — opeko (ročno) 1. razreda s teritorija AFV — teraco plošče 20 X 20 in mozaik plošče 40 X 40 centimetrov — marmorne plošče za oblaganje — trstiko — cevne plošče Sem — hrastove ln brestove deske — parjeno bukovino — bukov parket I/II — lesonit plošče. KUPUJE VSE VRSTE REZANEGA, TESANEGA IN OKROGLEGA GRADBENEGA LESA K oratorij ftndentskfli domov in men* prt Uo&vezzl v Ljubljani reapteuje «prejmi «biturteatov in o*t«llh študentov v Studentesco domove v Ljubljani za študijsko leto 1955-56. Prosilci morejo «o *1. julija 1955 predložiti Upravi Študentskega naselja pod Rožnikom v Ljubljani naslednje dokumente;. 1. Prošnjo. t. Overovljen prepis maturitetnega spričevala ah potrdilo o opravljenih izpitih. 3. Potrdilo davčnega urada o premoženjskem stanju ln davčnem predpisu staršev. 4 Zdravniško spričevalo, s! Mnenje mladinske oz. študentske organizacije. 6. Dopisnico z naslovom za odgovor. V prošnji je potrebno navesti ah se bo prosilec hranil privatno ali v menzi. Prosilci, ki so bili »prejeti v lanskem študijskem letu s 1. JU. 1955 in do danes še niso v domu, naj vlože ponovno vse dokumente. Kuratorlj študentskih domov in menz Ljubljana. RAZPIS Industrijska šola »ISKRA« v Kranju razpisuje vpis učencev za šolsko leto 1955-56 za izučitev naslednjih poklicev: kovinostrugar (20), kovinorezkalec (16), finomehaniik (8), elektromeiraniik (14) orodjar (8), strojni ključavničar (14). Pogoji za vpis: Dovršena nižja gimnazija ali po stopnji njej enaka šola (v Izjemnih primerih tudi dovršen tretji razred gimnazije, razen za elektromehanika), starost od 14 do 17 let, fizično in duševno zdravje, uspešno pre-stana preizkušnja iz praktičnega dela. matematike in slovenskega Jezika. Prošnje, kolkovane z drž. ko-lekom za 30 dim in 20 din v gotovini, sprejema rarvnateäjsfcvo do SO. junija 1955. Prošnji priložite: 1. šolsko spričevalo, 2. ’ rojstni list, S. zdravniško spričevalo tn 4. lastnoročno napisan življenjepis. Tisti, W žele »tenova« v Internatu, naj priložijo Se prošnjo za »prejem v internat. Vzdrževalmlna v Internatu znaša 3.900 din mesečno. V času šolanja prejemajo učenci mesečne denarne nagrade, ln sicer: v L letniku 2.000 din, v II. letniku 2.S00 dim ta v m. letniku 3.500 din. Podrobnejša navodila dobit« v upravi šole. Ravnateljstvo. RAZPIS Dvoletna Vrtnarska šola Medlog pri Celju razpisuje za šolsko leto 1965-56 sprejem učencev v L razred. Kandidati — fantje ta dekleta — stari 16 let, ki so dovršili vsaj 6 razredov osemletne šole ali 2 razreda gimnazije, naj vložijo na upravo šole do 31. avgusta lastnoročno pisano prošnjo, ki mora biti kolkovana s 30 din, 20 dim pa Je treba priložiti v gotovini. Prošnji je treba priloži«: 1. zadnje šolsko spričevalo. 2. rojstni list, 3. zdravniško spričevalo, 4. izjavo staršev ali skrbnikov, da bodo krili stroške Internata v predvidenem znesku 2.000 dinarjev meseči». Absolventi šole se po opravljenem zaključnem izpitu zaposljo kot kvalificirani vrtnarski delavci. Za podrobnejša navodila naj se interesenti obračajo na O-rrajne ljudske odbore (lajn Sveta za prosveto im kulturo). Okrajne zadružne zveze ali na upravo šole. Ravnateljstvo RAZPIS Tehniška srednja šola Javlja: Sprejemni izpiti in vpisovanj» V I. letnik Tbb: V I. letnik Tehniške srednje šole se lahko vpišejo kandidati, ki imajo uspešno dokončano nižjo gimnazijo ter z uspehom opravljen sprejemni izpit iz slovenščine in matematike — snov za nižjo gimnazijo. Sprejemni Izpiti se prično v petek, 24. junija t. L, ob 7. uri zjutraj.’Vsi kandidati naj se prijavijo na prvi dan sprejemnih izpitov s pismeno prošnjo kolkovano s 36 din drž. tnk.se in 2o dim mestne takse MLO — Ljubljana. Prošnji naj priložijo rojstni list in zadnje šolsko spričevalo splošnoizobraževalne šole (gimnazije). Izpiti bodo iz obeh predmetov: pismeno dne 24. ustmeno pa 25. VI 1955 Ob 7. Uri zjutraj. Kandidati naj prinesejo » seboj papir in pribor za pismeni del izpita. Tistim kandidatom, ki se bodo izkazali, da so ta izpit že opravili na kaki popolni gimnaziji ali na kaki drugi srednji strokovni šoli, se bo ta izpit upošteval. Na TsS so sledeči odseki: strojni. elektrotehniški, kemijski, lesnoindustrijski, metalurški ln rudarski. Šolanje traja štiri leta. Delavski oddeikt na TSS s stroj, nim in elektrotehniškim odsekom bodo vpisovali v začetku septembra. Mojstrska šola s kovinarskim, elektrotehniškim, mizarskim Ifi rudarskim oddelkom bo vpisovala v začetku septembra. Zenska obrtna Sola bo vpisoval» v začetku septembra. Za vse navedene šole, ki bodo vpisovale v jeseni, bo objavljen razpis v Slov. poročevalcu po m. avgustu Predhodnih prijav šol« ne Sprejema. Hrana in prenočišče za čas sore, jemnih izpitov bo na razpolago v Internatu Tehniške srednje šole, Ljubljana, Vidovdanska 9, p<3 dnevnih cenah. Ravnateljstvo RAZPIS Kmetijsko gospodinjska šol» Radlje ob Dravi, okraj Slovenj Gradec, sprejme 'v šolskem letu 1955-5S določeno število učenk. V šolo se sprejmejo dekleta, ki so dokončala kmetijsko gospodarsko šolo ali najmanj 6 razr. osnovne šole (2 razr. nižje gimnazije) In so stara 17 let. Sola ima internat. Mesečna vzdrževalnih» znaša 3000 din. Prošnje poslati na Upravo šol» najkasneje do 25. Julija t. 1. K prošnji, ki naj bo pravilno kolkovana, se mora priloži« naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. spisek Iz rojstne knjige. 3. obvezo staršev ali KZ za redno plačevanje vzdrževalnine, 4. zdravniško spričevalo, 5. kratek življenjepis . Sprejete prosilke bomo obvestili do 30. julija t. 1. Redni pouk se prične 6. septembra t. L Uprava kmet. gospodinjske šol« Radlje ob Dravi- ••••»*•• »•»••»••« ■#««#—»« «•*•••«#« ■•■»«ut« «•*«••<• *•«••••• ••••*•«•• »•*«•■■•« S t i l « i i i — 1 * ? i I i : i: Ì SPREJMEMO: STROJNEGA TEHNIKA ali STROJNEGA MOJSTRA «a vodstvo «trojno-Inventarnega parka S STROJNE KLJUČAVNIČARJE s daljšo prakso ■a mehanične delavnico t AVTOMEHANIKE » daljšo praks« STAREJŠEGA STROJNIKA na skladiščnika v strojni remisi 2 VAJENCA ca avtomehantčarsko stroko (4 gimnazije) Pismene ponudb« z opisom dosedanjih zaposlitev poslati personalnemu oddelku direkcije Gradbenega podjetja »TEHNIKA« v Ljubljani, Vošnjakova Sa, kjer prejmete tudi vse ostale Informacij*. ■»—»«■•« *••»•»«•« «•«.•»«•• «•»«•»«•« »•»«••»•» «•>«•««•» *••«•»*•» »•»»•«»•» »8.»a».>« 99 ASTRA 66 veletrgovina z usnjem, gumo in tehničnim tekstilom UUBUfiNA, Bežigrad 6, Uče »a takojšnji nastop naslednje uslužbence: trgovske pomočnike usnjarske stroke, trgovske pomočnike gumijeve stroke, trgovske pomočnike tekstilne stroke in skladiščne delavce. V poštev pridejo samo moški ter pomočniki Iz dragih strok, če imajo veselje do navedenih strok. Prošnje pošljite s vsemi podatki in kvalifikacijami na naslov: »Astra«, veletrgovina, Ljubljana, Bežigrad 6. 500Q00©0©00000©0©0000 g Komisija n razpis mest direktorjev pri O LO Gorica razpisni« mesto DREKT0RJÄ za Kmetijsko gospodarsko posestvo Dobrovo v Brdih. Pogoji: KMETIJSKI INŽENIR aü KMETIJSKI TEHNIK > večletno prakso pri vodenju kmetijskih posestev. Zaželena praksa prvenstveno v vinogradništvu Jn sadjarstvu. Protnjo g eeami potrebnimi dokumenti uložite na taj-ntitvo OLO GORICA do 30. julija 1955 S m s s ■ s ■ s : ■ 9 *n$aiqo to rpoA ođ nm^ ‘samsj aksiom jjbaozb<Ìo os OAitjajog tjijxk a ifoSofez ođ ‘jtuajntj s rpnj nouo^ fjord og et 03 ‘ifžas up »srnjo oajeiApo oprai tn qojaj josjeq opfipc at jjj ‘AoriBjajaA qjtaajn,_tj osata os rjBAijn “aqapS ra *3®Fl ?ipaf os ftep2 '»pai? a pa jjjcjod ppdsjq s un nie a ospjBj inq os orj “tjisb} o jjjjjoaoS as os tjecjiSo UBABjauipo jsa osto poru; qtuaqo^j ‘lajours jjsj jrajo paid jjauij ut oaoj to t*pz ss os nijiupz — sAOJ^ia afjora jjb atpnti jAafxajpJS oq isCbm •auagBjdaid anq os tjbai^ *?®A »naqpn PRIA oq aa afupoqud a ‘ijtqeiSn Hfq °® nra-rojerj to ‘Ebj^j -aABxdpo araraapopo qadsn — aipiA jjj ‘aAQ buio; BjtojIoSod af ajBjso injgtCoq sa appo os ijrqiaiota aipjA tu tjb baq *802151 IJja ssara ijru ojiuaroođ jtr jappz eg ed jbjj ‘npsdso raaopsuao A ajifjaaasaid qrt tri spora op Bjod ajjdBz raijBAiz os sp ‘ojujaisod at mrt as ‘nrejjs ausaqao aABid po jeqrd iqjoa at m aopoSn airtostjojjo ajiq os 9Q -Boajs BjEtpuajds ojfpaj aj af qit tape; rpnj spoj, ‘opaig oaxpiA bo ajajajBa os napajd ‘rjejoores od fjBrjejosj aAaop ajao ojsoSod oj ijBzajd ajBJom os apeigez ajiraranj za} 5jjijoao3 -aids apasaq aoaqoo ‘TjErfrajs ipat auaqoa ‘rjijmjEZ aptns osta efugo Egaoaqo^j -atjBjzo jiujod Sans at 01 jsqiA ptAip at 33 ‘ao{ to aaijag tspz aptsqpo os qajou qiuuiaj a •ooiziiq OAOJjaAop a ag iq Bp *TjiqBAZ jaunoiu z agogora opq jo qrt or tajjj auaqoo ajEjera osto ‘aotAoqjoi aoaqoo ajJ? osto ajptA jajj ‘oisrj JOAoSpo josjsq ‘oaaEgrup B§ej ipeiBZ az jrq at ;aAS rojojo a jopn e; bo JOAogpo Aoqipi ’iaosejS ijjgaAop or bCoSo po trap ‘tooA tsjgaAoj} atoBZ otioamod tsq ‘appaA or eitej zi ajijnBO as os ‘qspqs od asjetujsorio ajotnjBj para ajBpBds osto jojjijojj ‘apAizajj *osara bz epos a jboioj at qito pauxzt aaqojp aq *atoatjAiz atoAS ijtjsnd qrupaj tEjjao a ojbjooi at japtA qtjjsjooi oostj ooztjqpy -ajjamzi apq iq Joqeq ‘ojapz tnaoAoj at as Bp ‘ojaz ojjbj apsAEo ajjsfoatjAiz atoAS anuaoiajds or aarpBjra a to as oib; ajgjAod ‘qaiaj bo 01 igojEq a as os anjBd *BtBJ3[ Bgaj ajEqrgo oiojatoz bz tajsod as or apzaqz os ‘Cooa IXgSAOg SJEqOABZ jp>^ OS 03J ZJ-g 'Crodo^ TO ajBfBqtjd 08 ‘a Cubo jjojs EfEjaid ra a§ zapij *018; *8^050 iuejjjs trqoadsBtx bo ooiEg ogojBq s ojgonzp a appsaod Braoajodod as os ajpi^ » UZagJIBZ C'B3[ OJjqBJ ‘BSaAOO pB3[ mtjHA Bpjopi *B3jojo qxA ifgiAfBO BO rjBzajds psmjsod jojjao qiAaup qitopoqijd ^ oioq zej* 'a^egiup BAajoj as jeSosjesa •aABzjp aojojo apra agEO ijsojajoqo bjjeuz BupjBoz ootbs jaAoxaj ‘BqojZA bjsto atoBjJBAq oj aoj i^siEdoy booo^ zaoq jjoj joqBq tzojq ‘510 a aaajzr as asA — qorao jojsbj Aogato ‘orato a igEjjs nj *qnp Aogxnaaa ‘iiqopud af Bg is iq ‘pajgft *B3jtoiBra Bars Bpoi Bjap or a?oq asq ‘asA at oujiAsad OAitjsai^aid iABjd OJSJ2 jajjajS BUI! OAojog ab*naoos a jauapajBz Ejasjsaj as rvqoig uiaAogouag bo 5LIS JAoqojg otirzaj ntzajqo Bo ijoqc uagioajg jizajaqBZ at »‘raaj a ro boos Bgaoaqojj« • * * EpOJj qjgOOI OS JBq ‘OS tJUOJS ‘OS IJBJBg ‘OAOJog ABad — osara ez Bqsijs ‘Ajp atoEijtoEaiod ‘BgojpBu et}isrq *BgBmo Bsjoqojg EgiJd at jrs qasA uioaodEO raiqgBouf ‘rratjaAtBO B2 •oorgij. ooafuaoiajdsaa oajaA ‘ooajotAS a Bjioaotaads B[iq at as jazap qiojsEsod ur Bpooi BgaoaAojBA ‘jagaox ui AojBAaad qi^s -uaorajA ‘AoajaA qrojoadsBo or aojjba BABtoam BjotBtiqn aoAg “itozoA bo ax ora m • • • otisng a ‘odoxAg a E^od BjtpoA os popoo po oj •EjpBouiE^ BjEAoaaon at as raj ‘Bjazap Bjrq at ataja^ •ofiiBo ijigtra ag TJTSE3A os ooajgaoi ojsij ‘orrjoqfBjs ojsig ootbs — b^booib^i T[BjJEAq os psBOiaj ‘aspajd jjBoiaap os igiqEg •jnjnra as os ijssaz io[TAa;goiE]/\[ *atjBp opjaj af aroatjAi^ »• • • oiatnnzBa oapsajau oajqBj ‘rozaaj bz boaoj 01 ajBjaBAaj ‘ajiBjso Bp ‘ijaa ootbs pjoq oiEA raas zb( * * * zb{ ‘aßpodsog ‘ajijsoado* •jBaqz jads jrq at as aagioajg *toago a Bjadeas ejs oioao »• • • ooiBS ap -io tpEjorOti jajaAoj} oaqoo izapz ao Bgax •••nuiagnap grup roqopod os tAaop ‘oqaajs izoijs afaA aa;aA ‘oiEungEj ui onjapj jfspz aj *aaipjg ‘ropaj loiijad paag« qasaa; at as SBjg Aogaf»• • • torto pea ijEdnqo sqajj 10 “oagajEj at aapjop oj ’jjaAop at oassjEj, ‘pEjoiod to ooredß 'foogo oraianaj m otcrejap ‘orni^Bajs : ropaj itnijađ paad [EstđBz raas oj * • • apx« 'Ejgrjaj pođzi Btadsd jsij jiogajod at ijsad g » euibq Bjazap jojjejj — euegiocu bjb^ jiAEtfEp jnsjjBj a af oj — npoqsz ijoad afuB.ipBt ooAoaod ‘pBjraocfe to atpBj AajrpBaf) jasjjajg ‘aag ao taadEjj« -^azaa jBjsođ at sbjS AogafN »■ • • Bpox *ABađ at asA — rjaqajjs pat oj ojojdoj ez ■TjBAajjpzA pas -ja ajajap aBjj ‘Aead az af« *oajoa bz Bfaajjajs af tafPd »'qeaiu'Euiij bo aosjBjj ‘oundaj as tj^ *B3J5oj Btisid -atjoiaz BjST af oioaamz ‘ojsaui ojsr at raoaaraz — qrpiAatjraaz od aagapq urajap ‘qspzaAZ od ruiaaoi ‘orEun^BJ oi onpag 'atjBp aag ao tspz • • • jagaoi zi Ejsqo EjiogiAp oep jjesa ojjqBj Ejrq as jq pEpaj ‘atoBđn Ibsa jjrtog oms tBpaj ‘taadBO Pesa og at tBpaj* ‘009001 ajBjap os isad aAogato ‘Bjeqsid at edÈs EAogaffj *• * * tBpaj ‘nfaora uiajpuajjjad maj od ipapBt ag ouis 03« •BOXB^oa Boraqo z ooataiuieozA jEouain or afopBZBo aagroajg pipa af »‘Bgaj aoiBtaaA ao aoijBqasA rtoBo para 6019aa« •ntzaaqo rjoad o[Ejnq oojijooa at ataoj\[ -qito od Tjpsd os pxepfj 'EqpBdpo soq bz ajsij tEijau ojdaj a [Boga ja af as ttfonz ‘Bgagnap orator grup ijBpajg os afraj jsa '^IIOIM »ipojpo tgrad tBpjj oraoq Bp *Bpaora ajtgira ijy« jEtjqauis oojoqsjs at as uidao »‘oCo^oa oojBJAod bz — ouxatnqajjod ox« » Bsara rojod eg os ipog« >'99A Bsara Bgaoaqoo rjetra oraoq ao njeurjj ^atzoao ijizoyod ja jpnj aera ajjjstm ‘oidaq« iJ-iEsj po jBogpo azora ‘toqas s agrup ag jiogajod *as rq tao pogog * * * pdojo or ABapBqBtu ‘oioao ntaonr uxaoapa^j od oaAojd ‘uioaq aABadpo etpoA ‘ ' ' oozBjd a JljaBpn os “oaqop joatgioi ijrq os ABadao ‘raodBo iAoSafo jsa ‘BjEgBUtod 9JO to cubo raoSoq z Bqpogod BAogafjji »•oioao ^eSaj ootejooi as jjsaajo* »" ' * TlAO-nj raafopBZ bo jbjs rq sp ojsaoiBO ‘aoipsd aaag TituaCjAij mafOBpjiBSA a ooafjoAopo or oijqaoi Bpoj ‘qBtiOBnjg qrojigojpo a OJppA ‘oAjsoxajd ojjsru ‘aajpjS [joarn at ‘jadEoajg -jeoiis ra pAn [jq af zE-iqo Rqntj Aogatu ‘.tjapiA jrq at oatrujn aiiimmmirmnimiimtnmiUtMtuiHHmmimiimwuBtiuiiniuitiWtiimtitKiuimHmnajmftumitiHmtwttmaHmwummmiMmH»»«« imini srraiMzvHa owassNioao a rc33ivic3fao rvao Kirovs masA vxixsao »liN» — vriavsaw ii in •**•«! ti lOHIKZVHa flK3HSMIOaO H KOKV03O K38A vxiisao 33nNU3 — »3311133« 3NIA0331 All)l310)i i I jnJlpizEJd Tunajjsnjaqo ^ 8}nuJ3 OAJSJDZJUl OUaAJSJlJOd iflHiNZvaa üKassMoao s Kanaxvriaa HINA03S03 NI KONVOaO K38A vxtLsao d o n u j 3 »JLN0N3U" Bfiaraoa oxaaavao alimi mmnwimHtitHniittmmttiMWimm— *3 r *]AWZjp Jl A0AIJ^3|^0 qjOAO^p qiCTa qasA qjsjs «jjq *iq fun a* uioa^s ah id p rdisaa pita of uafjvif aiLfjods |oazbj * «2 afavA^inuzca OAud o^st) {szv>fod atuvzapz joqpo )UAudQ af BAjsrp^iA-ojMod mo oza 2a •aid § opoqoAs »2 aqjoq q^aj a lap ajfipA dsca Bu aunaoas ofefnqo (*pji ül'1-ib]*- nuaf ‘aiqiv ‘»ijabj jjaxipoLv — Jog tUAt^o isAiq *jOM o§bu zi AOTfAadsud ipn^ fafn a btj •fuBUi aa 'o»sofuBpas ui of^soj^ajaid • BUBzaAod o^saiqdSA ef iq *aqeiO)$ a Bjiods ^aj gg« ojTzjfu'j oaqasod ipa^ n«P^l o« iisoujojud fa| qq 'p«d3au nr AO[B3(od Aa^ijapzBi |ia *gj qo oq JLB^Ba aflifcfpj), ui njaicoSou ‘nj(oqpb x BfavAOuiqa; npoj -otTs bu os ojBn uep sa^ ‘PraBziuBSio qio^iodf U] ijsefqo pjiado^SBZ ipA •cjpzod aqiiqzods *u«jqz opoq Aofq ‘jofsojd • tu^jods bu apoqoAg bhzoq po Aoqui|iod9 vpvdBd Ufl *8 qo u;nf •aa.vapp aiqijodj auznfsvz f{oqfBa ojipajtfBB -IMIIAOJ ag OA|spOA ’oq pajB^ Bn ‘ofttaapBspi oapVAt^a) oqbji -a as ofrpajud apbqo.vg naofl a fg«$j q« oq^ ap»q»9-arj83 iruz!)jed QA1 *Bpsqid «u aqpof paaaoif mpeuamojd tpoqoAS motaoa oq’»d UU ‘gj qo *njjB90^ ui pffoqpo a zraini |a® -ud oq as sansa Ì«2oq io^sad oq u| sausp) aA)ipojrjd tobjäm^ ’OUipSfia 05JSAV[3p c lAij^a^o^ imt^SABfap * «d masAMid *]iaT?ros ‘ofpvziuBijo o^evzpjBff 9 CXafUBAO|apÒs BZ fZOJ ‘BA^SpOA «Sou -ovjsnjp zauis vufiAoaa ozcjj os a»)| •azp ur dt^fo qioo(n|apoe ~Uiqz| a fp •aj. *adii{a d u pods a!^>[Os in miztpB^ B v^ojp as B§ai uazBj ‘a^s^BAjjj oj efiusAOfg z{ af^jBp)am aiuto «A^siup «pAO]apo« opòq bh 'f uba •oaz^a* in Aafjiiuii^ ojsja lyipazud sfanqnf oic*^ipA qo opoq quSi qai a a «id «X •afuBfja.ip ui ofireyiaif ‘afu -Bon ms *oa|foqpo ‘oqjvsó^ ^amo^óu «z tnasApaad ofafnsnp.iBa qaio^g a •s wintQ *Bjap * v9aujod«a sSaaAoap po Aa^izaASO in ofiipaAni ouqaipxl •X npòd$ a ofaosf ua;»^isj«jy *Bfu •BAomqai wuiodau ni a^n;]nzai aqs •unqjA vz {UBDijjjod ka osijj ’ipnf] qifusfB3f«iBX ;sÓabz a af[qbf9 * asa «{ipòid nfuvAOAjsfapn maapods ni maufoSzAOn’sa]di od ’ aqaj>od af *p 4Aa>iAO)ó£a af »Aifiranzujj *mopod$ t BfjBA^fa as p|” *auipB|iu a^SABf •op Soj'x ??5?3a. oupaA sjiqz as ba|s «nip sSaAÓ'u raaffuso poj ‘nniAoj QS a ofBAOnamia’id afansB^ of as iq i UI Efiin ‘yjuriSBJH BAqstup B3tsjBp -oiq ‘auBfiqnCi zi »jfiupoK opaao* afnurqai ofiuaAOis «Z HIS *1 uaz -BA ‘3tnqndaj qasA zi Aajgnup yt qiUBdcqs-Bz af luaiajesf bu 'nfnu -S3I in n3iBfB3i a OAqsuaAJd OUABJ -ip 0109BZ tnrfuspBAagApaid af as pisaios pd lysfupqoH jabs bn l$D>/DfD}/ Uqop IfDAJfl uvaOA HifAia vx nraxvx m nsrvrvn a fma OAismsd nxu^Kod; s 00 ijoq^najj -iji^uasajd «»!« IW *1 a. pipoSop 13! *Wa^suv[3 BgafOAs ofoSzA oupazdBu «z nf«i3| ma^sjBjn^smou oa^ota a opqj^s q^ai qa^ a OAjsnjp af i^son BUfXOdS ÄJJOJ 'Oli|OA ODAO;aAS OMJp paid qi^B] a oi?oja onquiom -od ofBi^ipo «A^snzp BŽoapsAop; Saj -o# »f I3f ‘dit>x§" 3S OAjMup oo^iods OAid ondfjAODBjsn nfejTj ma; a ojiq •f 0S6T n*|a| X ‘mo^iods s ofafiBAijn a? q«*ro)g a as Bf;ajo;s ^i;a^ *a^opoq a ofap a;foofadsn vz afoSod auqmamod il^asop’vd os ‘BfnafiAiz vffauaqziup qtf5ojpod qijB^so bu’ jqadsn z onpaj -òàzx ijs^bjo^ osin up ‘omi.vojoän « oj :»jap nuoi iA^ipoq •oaso od f03f«; es os i^ ‘iijjiEpiods ipn; i;yfy;soBz na;oq osiu mafoÀ -zBi ma; «2 '^Cwsttpxxf »^siszaja? ja; -naa maom juotj afianjOAaj ojjspnfj oSamz z »f m *fQesVnaAO]s «n ipnfj 8oaq 3J3ZO aj fynzod af bÌ jq ‘vfyjq v^aofoApazd B^anqfBm zj •jyniAO'q QS òfnzmpz qtf iq* *Aoqiu^iods qiq« -aOìo;'s qinzBid iqijaA Bn’;son.vyf öq« -fjaa qaup qa; a «fiszodo siđen bx [üDAOUDfa) pOIOds I3|S3J •ouraftnfE? •pid PB3HSJBTU a; qftu po OSpfEI BP ui foAZBj uaiaiPTBAJi dat aiSasop »drya asjsuaAOis os Bp ‘ouippoi 03i -Tret Bd nuiaSA qnfra •B3rniureH 2! •dpta uioiJBis unqEis pBU Tuapau -osaad ay;[o>:r*u rotq uraa ud O'ais Bd ABjda? ‘apurn lire ‘Bisam Bg -3AON ZT ETSEzpiBd a; najzsjd om -oms »n -TABZjp a adula agfioqfBU pare orai afupoqud BipsiAn oom os ui nasam maAJd bu bPubaoui -yar n3j5nfprez a rpm nsoTijsfzaA ()bsa od oq pi ‘Bfidmrio B5tsm»fi -qnfi otruoj ogfaupTrosfEU foisoD BTBZByod af ireysua? uh naagn trezouSojd U19BU A as om« ojbz *Bigoj3fo af Bgoz EyBreyfoqpo ipm »pox •ouBfiqnf'i bz bCpa faqas -od as JB3I ‘ociuoj oqBTS Btuoiam -CB3 BTBZB3IOd 08 BA490UI B3{9l2aA -ore rreuo -o*n OUZ0À2 A H&2AU HVUOX8 A ViHOdS XHl SZ orai opupoqpd as ut oisam OAJd IfoASO BfuBAOuHtai njap uiaujnfisi -bz a Bp ‘Bsoup>m asA Buq usa -BH zi ZBurjnx -qtZfU a 03uizbj o; -qBTS OOTBS ‘ypOJ OI7A315 0316113 BUH AVjdog ‘BAporaosioa B3[?qajgBz TTAispoA A af qpigom uh uornpo BU TtiB3ffoqpo ISBU HSPO opoq Aaa -esaui fByau bz ut ou5nfi3iB2 afu -BAOunfai pop a» af a« tSn fai a hvhoa a afwwno assNaz van VHSNaAOTB-OSSIVAHH 9 h:z * • I P».i£o3H TAON I ST:# * T S aoquBIAt » CII I I i BUBfiqnfn 9 1 :n t M »sopem t * ISTI T » I 3traBJH et * '-91 » f * UBZBUBH •88 ouzoAA a^fswaf «afAgeaa •ByijQod qiAoup a RsouAapezud SAoqpfu Borpaisod buabjbu ourea opoq ad pi ‘Aoqadsn jba B Pub A -ourya» njap maysuasaf a ourria; uiBdpia uiptsuaAois uraj» uiasA •a? noy jo3fBy oq fBjq -mgfToqfBU oqznip a BpEds au ‘japos pam -BAy od py “pBUgoaH iaon afngnfpi -B2 ODiA»sa*i -»sopom Bysqaagez ni yraezH lurejad bz ousa» nui B»s ABJdag ‘aotsbu TtgLAfEU tasau -po BA»suaAid nauoy qo usoina C -J3A pasA od UBZHJBH oq ép ‘fai -oq arey I»IA»sai a AauqsiAZBH •mafuEig! z Breqau -aid afsq af m ‘OAOdgCeH ut ‘ou -Bfrqnf'i A BTpdoqsaid af pi ‘oaos “UH iPHBlgl pupprpo 3AP BZ BUBf -feayiud af BioquBW edpia Ipnx •BAoysfeo BUBUZ ?aA Bigi an lay •nUBTipo» ; s cqsam ojiqaj eppasez af ty ‘ouBfiqnfi bz efiaA faqasod of °X ‘aus aunuog nqai utapia» -aid a anq os iy ‘ipom asfioqfeu aia»eyau aiido»szi os »sia qtÀoq -Ifu zi iqfBy ‘Coqas uiiuibs s oqioq ouqauodau bu auafosqo nyqa{EZ A a; anq os adiya aysueAois ti» a*A TreiSTBZ a^Iai a; oyqet nfuep -are maiaiespsiem A joquBW ut BUBfiqnt-T *3niuBjH iq ep ‘Bfuaum oms noia» qnfiy Bpoq ‘dpie qrys -U3AOIS A3»T»SIAZBI OqBTS OUAlllUTaj BZ BIIpTABldO pon» OUIEUT! Bp ‘IS3 -re af san -pEigoas a orar afopou -ud poioi ‘Birefrqnfr BTUoqud af eg t« ty ‘aotsbu irstAfeu oq bp ‘arey as a ‘afriBuz ouprros arez -Byod BAOuz os Ty ‘iurEdi3ia tutti -areyau z Cbsa rafroAopez oyqei oms Bđ nma» qnfry “butbts oy -rroyau Bpiom agir aysua? auzaAZ BjajTTBAy af bp ‘ipai oureioui Coste» ibv ‘aTrePqnCT ette Aid BgauABZiP maferaserd unqBrs ommrai» psu Tuaaauasaid oyiiroyan otos Bp af ‘aTTOTodzT uotaa A BpfBioys EfuEA -ounra» moyiapBz paid ip^AOdeu äsen as os Bp ‘afnfiqod agpr ays -tra? BUZ3AZ BOTAqsai *ba» sua Aid TOP PTBUBPBTtnods repuoy ofrapau ofostaid af ae iafy ‘agpr aypiey -toppo auzaAZ asreua? atireAoutya» TreparSaid ma hreamrez z aTiepuaA oms ‘oAistraAid ossdoiAa af iafy “oisaiBsma a auafiamsn ayfoqpo A»Clwj»quPt qasA prena os abuìoq t!30ui ojuuiajod iDjBAjd nuiauABZjQ TM O ‘H ‘»reiPS BU BfUBS -u nynod o afuBAEpaid oabiszbi o» s IZ3AZ a n°q°S pysmiy a ba»? -nip Bgaysfrajran nfuBAOioqz su OTiq af opais a ‘Uoqos PiSinpj a auppetm AafiajBfud A3»;rup BZ3AZ Bufeiyo Elipaiud af oab»s -zbh ‘afruaAOTS sisam BfpaA bsa a} BTEysrqo bab»szbi Bpofniod »oy af iy ‘qsu u T>; sol io eabiszbi Biidpo [tip a» Biiq af Uoqos fysinpi a" •ISBÀ qiyjjioyo zi ipn» 3fedme ‘aABpuax afuiocr BAisi’EAiqeid Tfc'iA zi outes piBiq ospu ep -OAqspap af oATfxas -aAZBH ‘AafiajB»H 008 gonio afnj -nisod qtf as ly ‘S,tpvai 0008 ouqnu -ai» afe»; ‘qiuoisoda qpuefem odei qtAou A pepes af Ty ‘pAfBpiue'i tpu -[oa A safugiPuy ssispuR Buqsaiq *yUH 3£oqo EU efisBAOiai BM Bfaooaq Bgaug^s»; -bi Aspe; uf AON A Aaaioq ipnped y.oiqo oiTAa»; apaaA HBiPOd aojaj B»aoq Bd AopptBAui TfpjifOA qprgef -DA BfiaBzpuBgao u; Aaanaq bzsaz •uiaygftiox bu tuazaf urayscUA qo oieAcqai oq Bd Aafii)iuoid tjjgCioq -PBU Oi ‘qptsuigpA A Bd SAP ‘qg; -pAoqai qtiysiouiqp a a{CAoqai opoq 3fci»o qiipumuyeid euidnys uus •AafiBurp OOO'OOS afe»azxsbabz ou -IBIOOS bz poABZ pufcjyo la» 000‘fiO* ladis ui ioqpo lyspaft pipsiisip TBAadsud oq otu;so ‘Aafreuip OOOS op oos po a; piBAadsud sze?E segai opoq ‘Aafieuip OOO'OI oupaid-\od tfraoioy a Byoujo Egaua aptiBAOqai auB»s ABidaQ ‘n»ai ui33isubi a ooy -ey Bfir.uc3faiH zi yoi»o pài »uiy -uè qBfiuoioy a oibaoiot soqai oq oyex 'Byeiz aqmauraids Puqoi»od ouqasod os ep ‘piAOioan npaigaid ud lytuABipz os aieiey bz ‘yooqo qiuo 009 oyaid [Biqzi ty ftepaig -aid oystuAEipz faidpBU oypaqo euafiABfiid asA reP pooqos Pi* -injv a OTO oynnod ourepoi ni OiUSABipZ Oy3pUfI BZ RIO A* fZđ eyoxio up aia»BUi ojtj^z sz ioq -po af ‘Aaispezs qreiBuap fioAop OgBIOdZBI bu iu Bd leji tfBfsuoi -oy a otuijpod qpfOAa iap TcaAi^aiid TPBI iq py *3tou>|0 0Ó8 oyaid opABf -Ud nfimuyaiH A af e« soqa^ -BAisiBojq -aid aqaiqod qjiy otytret ;q py ‘Aop -zog fiOAop tu nCiuucyaiH A fes Ajp BftreyfuBUiod Bgaupeiz; ppeiez ■pfröp a; bu?ba BpoAouptd babPi -adiBU Bnq iq cqoqbs oyismi* ■pueaod oupeizi ipn» ffod qiupuEU Z ut[d af PBS ‘BpOAOUqd OABfjpd -bu bz iap nyrpajBZ o tpjoiod afny -Bpiid oudiqsau a? apoqos aysiUM OAiSTBAtqaid Ipnx ‘Aoiyiiuiiiog qrysuyd OOOS goiyo a? uioAqspaas uipupuog »oy fiod qremjBU zi tnùu -Hd 9 tABpueT Ifuioa A BüiBüpfd Bu»sata afnqiyso osibx •Bqn.uap bea a ipn» aABpuai afuioct zi oa -Efmy BZ EpOAOtiTtd EABfTiadEU BU -Bjfrepod Bpq af naasaui ura» a •ppoqos Msunw a Bopa» Bga3(tsinm -OH 'I n-ilAyo A oq py ‘oAnsiarei oysiBpodsog oyif[3A bz Aoyiapzi tpfoAs aaiozA oaou ppn» opefiABid -Ud aABpuai aopioyo zi ly»u»uqo Tjemoci /OAZ» bz Aafieyea BCue» -aid nupsBU ui qBA-req ‘quyipiqo o afireuz ouAouso apqop ayartuiyaiH os quarey bu ‘Aafieyao apua» -aid bz afBja» ipn» oispaipid af afiafpod ox ‘oyiaauiv ut odoUAH oupotrez a rsbjz oppzoAzi i»iia -a»; uiayneA a qpf ui imi nqai a icijBy Aapieyaa paA »exy zz opiri ■rotpo solai af aABpuay zi »Bfpuóu ■BH* afiafpod oudnypo ‘Stejiiisaz If?3A o»ai a B»ai zi aABpuai afu •ìoa coiioyo a uraainucyaiH ppnu - EftreypTi Bgauzmoy zt Aafreyao afua»aid i»sbiz — uqo BpBtuoa •apBigBu adai omapod unf ih omsogod aoreAouiya» osa aurpsiui AefiajBfud OA»srua af qBuiya» qra -Bauoy oh -yoi»o oipta»; odai opp; -aiapn at as BfusAomyax isepoy -OAP UT lunou» ‘Ifoopis S AOTIEqrOIO ut AafxruoTd afuBAomya» ofpap -au a oippairid af ppoqog pysmw a auppETUi Aafta»Bfud oA»;rua ¥nmw(w zi •AaoABtap q pupa as -oid nqniy a as ouraire»sas 'loqu -BH a3?tfia»T3n 'loiyiA lagfBAg ire loqiiEjy Bio; ‘uso m ‘Byuapz y ruapo a-iesoji :ao;sbu bu foy -e» a»!fi;od aABfudt TuoqUBK a 'I •» Bfrunf 'LZ TITAEisoid ornoq ruoq -UBW a Bjgifiaiign EgauAB?ip ao» -uaAiosqB ainiBuz oa|ugai»asfSAa •aiti '91 op oi po uBp »IOSA B»idpo nsBj mau»a[ a af Bfuareo 'pap qiysiBdpt ut qrys -IB3HIS 081 ef qiuafIAB»szBH 'šau -Ep op 9I6T B»ai po nfiao a n&ou ABfap auAioyit asrsuaAois babjszbi Eufanqnr refuareg Ttqsonqamj * •BUEfiqnfT BipBH epaiods so train K—OTTI 'IUI3JIE?P —bui A Bfsppo OS TI—TI BUBfiqnf'l B[PBH Bpaóods souain ir—9 aoaravw orava •»BfuafiAiì trep ug* :urnj HfPiare remo« Bysmw ■»Bqjew* :uik poAJeq W»l8w> :fn»H ONIH •uaAzi ‘»»ai -IVOUBW« :»«euues 't '-OC qo Iubazi u» afpa^epod ‘»UBysBra a sam« TIP -J»A :Sl QO »jsrepats «iporen 1 «»«»» BysuezmlH ‘>ny,i9 »ure mww tnrnyg ■»ffuuf ‘e? *BfpapoN Hoaiavw m 9961 vfwnf'PZ PniJJD nywzvjd niu -dyswoqo y uiouvoqo wdSA. vmsdo IIIPÜ IH 9SB91 *H *H ‘BfuauifUBZ ogoutu r.f -buio tna3(§BigapuaAiots a af eia»sy BZ ‘reUTd Uf Ipqoi» ftOAop ofBunu oys» ABIH ‘3JOU ipu» turf opafny -pÙBUipiH neofUHpn Q3Ap a om -BS ofBtui yjnod pifey ‘pusajaid os •io; auaqsBto uoisoid ifuopas •a»pctei pue^n ofajsp «up ax ■in qTugn ooo» Soiyo Ega sa tua -Bido pom qruiaiouoq 9 ui aure»s U» oe Bfqaso sgau^n BfueyfuBUiod IpEiEZ irqoi» UI leqid ‘aopiopA •efUABUI Pn?n as os ty ‘Aedlraon sn so»ei oiEAoyyqo af napBio urapuaAois a 0103 ouaqsBto napojQ maloBAOis a djo§ oaaqssio ‘9961 B»ai nefain ipjud bui -opiApaid opoq of iy ‘oppoEzitEusy »z aupBU aufapi Hiqop os so»a-i ‘9 3§t UopiBZ IXUpBlgZ OS uiopeig poh' -tfB»sod pysiuzapz u- Plin popolari IUK) BU yoiq pysfuBA -oub»s-zi AOU WfpBig Tpjud opoq som ‘TU8I az qjdny qpf os Pl ‘Ja -aa aupoAopoA i»BSBiod Pta?ud op -oq osi»» abih VPPP» fAopoqaw iu -IO A nyoiq uraysfuEAOu»is-2i eu Bjap fBpas ofefnjuoyop oy»x 'R»s -am a »souABfap oupBunmoy ez iq lys qiAispais qupuBU» HTAtfrjoiod -ZBi in qi»soti?om info as od nfn»H A atrpqp euqsam ioqpo pyspuf-r njnjj a jsooAstap Dupuninoa *S ‘d *ZP iiqauod t uni 1 pi s ifOAS ofpsopEZ BP ‘otta? z paisp po 115 -»iti os ty ‘ipn.fi apBini Fra falda in qfUpBiu uà AZI ipu» Iq Ep ‘j»soa ■fiBAOurye» oufoqaspaui iq fsu ;y ‘rioqpo pjspnfi pfsupqo ay -01 a»soid ofeui; rea» a *nuBA»ip -airid rutignip ai !Sul»tui ‘ire -EIOI»Bd TUiiySUEZI»IEd S IffAETS -oid opoq ed aCe»SA uea -afeiy 83isuBzi»ied fiBttoysrqo rii affui -apeye auisouABis fislaiud opoq qeoiujijcd oh ‘[iinf 'f. — Aaaioq usa IITAEisoid ousaAOfS opoq Bp ‘preaiys a; ifas bu os ouguox •Bt'.zraai Bu»saum po» poSAod Bnq Tq J03[ByasA •pogrup ni nquq cuaiez ‘nyiuBig A ajo; auAouso ;pn» aiiABtud os egaua oh 'egaua a[ ed n»s -are a »105 auAouBo asA ‘aCiuo[oy aysrujigod ez Aaaioq qiipEd a»( -oi»o asa aftAEfTid ef aaiioo aA -on zj EtizEurnif) ‘ifTjaury bu of -tat? jy ui »aj pt P®“ ue»s oe pj ‘Aaaioq qnpBd eyoijo up eauaf -«a Cd uiasApaid afpqszod ara* •aaiin aAajtpiogai-o ui aAoynipoA lyeSoA eu eyoiq Ezays -fuBAOUB»s ofupeig bz ofapnqai»od eg jy ‘AaCieutp Aonopiiput il pin; -ta a B»ipaiy urapBu bz oaismimI nfreo A Pnafpod qpiSAOgi» qua» -B3--.au nproiozuoy pjqopo af a flap OKCn Ùd OA»erepodsag bz »oas ¥1133 Zi -lOzaqnfl oyiio» l»iq oplom iq au I1V iain ouptin npeiS mausym bu Ipn» os ep ‘ABid af HB Bpox -in qiupEin jjaA [U un ■fi od ep ‘iiapaA os fes ‘pEAopnq pjtu osiu lyBfip as afapezasAEN •peig XÙABPOIEU A I»tld IIBA3PBZ -ud UBurez afpnfi ipeim is os oy ‘re-topEi oao»o3 as ni yejseig »fu -qopoAou* iBAOzBdo ‘usoiiuaureuz aystHAOpoSz i»Epai2o erajoq af 1* iy ‘ouigsuip opEpu o» osa af Ed npBig zi ‘ufuauoAz apzAeu i»aid •po B;a»oq os;u as puig a b»bia b ‘qeua»s od affa ai odaf ‘OABfupi» UBAOpatgo is os Ifiosajoid lAORIfu m lyBfia -faznm »oy ubuz ftpas af jy ‘UB^ojfEiX npeig nuiajaAOis »»old a; Hiuaiy os i»od a» nauoy EN ‘nsoAiuiiuEZ aSnip ui aa.toi -uni a; ireysiqo os iajiuia qo -paizei sa a la raids Aoyefip qttuso ojsduieu resitut af oy ‘iiasaA piefip Hiq OS oyey ‘a»[isiui is oyqEf -Aaa -tOju maso lABf ire tuajoiop qo as feu ep 'otiaaai o;iq af niOAOg -po A ni Buasai foy»» Eiiq af n»Ei -B;iBra bu efusoid -mix BiEsrem »»TABipzod ma» ud tq peigoaa peysiqo os paiajf ‘piqpogz :u -II^uz aAp PfEfip tysfiao IiSAIzop os »»ai Egaysioj ny;nfiyEZ qo ptd os gz afTDEZiuEgio m Uoq -po icyspnfi lysmpqo Aaaioq qi] -ped yoi»o 892 aI efiuo[oy aiistu -»paod ez ojiABCud at as CaisoQ •ioqpo lyspnfi lufeiyo fiiy pq Cbu Bd o[B»so ‘Aaaioq azaAZ ioqpo '.UABI0 uip 000; goiyo BgaSfBSA ez iBAadsud oq nfuafioqB» bu ap qBtinopoy qiy^upijod a efiis -eu egaua!»si;ej Aajiz ui Aaaioq qptped 3joi»o afuBAazipyzA bz •Aaaioq qupBd la -0110 uiasApaid »soupaid ppBAlzn qiuazoigo oujeiaos gajod iq ep ‘l»azABZ ouaojfK) fioq pieiore as tq ‘qBfismioy qa» a ofatnjapaos PI ‘Aaaioq azaAZ pyiuAE»spaiH •Aaaioq qipped Iooi»o ipn» i»apez -pid os qpia»By tid ‘aysdBU ppn» ofBjap fjpuadi»; afOBAafiapxxt sz •d{- •BfjaAa ul A3DU3A oiiqo Bia»eou aysuaAois aupaABZ apujn otreuaid qoig bu ji!ZO[Od os efpnfi "auig; -Aopfv z! Hn Ef»afpod Bgaysfti»« -npuT loqz ut joqz rysAad tobusop 'aauoo sAOft zi BA»;tqo<ì suieajO» eqpog Ipn» UBaiapn as os aqsig -OH '?l»aijì '»ojd ed aauoo OTO nuatoi a 'tìl»u:»;a omq unuioy »soudnys oy^iog bz kizS eioqpo BgauSEOEZ JBjaiyas iiAOisod nqoig qo af as aaiufoyoa po '{pnfl OOOI peu oiBfituaids af of ajsiiEdoyod 39BU90P Bu i»od Tfupez grafu bn •aau»H ofreo»uv ia»em oysuezu -iEd ou»ai-ps IiEdoycd uraysABdiA BU nuBfiazo A os u»;y»Biy P9IH ¥H¥H3Z0 ZI afispuToy ep ‘piauiud luzaiuesod ofBfBgop as oupaA ag afogod 0» ez BpaAas oCeuxi a? ‘naqyod a of -laeyijqeAy ouaaoiop t»siAp»yB up paioq isAiq jsa ofazasop ep ‘qiys Bfiq iq feu Aaaioq azaAZ Soiets qiuqmauxod pauizi buh -bIubuz BgauA03joi»s Aa»iuiođođzp bz ofeuiazAB2 0[az pfupais as ep ‘p;iAO»ogn os ‘Aaaioq qiSAiq ifra -B3)jj![BAyaid o up Aaaioq qqped qpioipo o qefiAEidzei os ojf •jBiyo lysuog !?op)oq bz oa»» -poA OAOU ixqoAzi op>oq uiaiaj -By bu ‘loqz TOtBiyo a? oq mq -ma»das a x»fBy ‘B»sngAB eauoy op afauseyfBU t»saAzt Tisioui op -oq Aoioqpo qtAou 0A»qoA ’aou -bu gj op 6 po qajs aaopoq a pq feu Bd uoqpo pysuiaqo ‘aoubiq Qg Tesa oCbuii aj ‘zaAZ qtu»aur -oid po BUafieppo os iy ‘qiffas -bu a ppn» flauti oyqe[ pq ioqpo yex ‘uiegoieu uiasA soy qq to ytuafiaAod uibs ua ep ‘oiezeyod jaitueu af ojap atuepasoa ’aioq -po aysuBia i op g AoyiuafiaAOd qpfuBpas o»sauiBU qaun qrfiaseu qpfjaA qasA od pq feu ep ‘oa qpuaiys ‘Aajiiapzei ouieuo»iia» OAOU bu apaig Aoioqpo q.uAef -Biy ui qiysuiaqo qinfeiyo qiAOU qBA»qOA O BABldZBI BUqBAIZ BJ -tazbi af as nnaoiod oh ‘Aaaioq azaAZ usaiguoy *ttt o itioaoS af m»uiziA 0[ijq Bioqpo BgaufBiyo yiupaspaiH ‘fiaBziUBgio utya -utgqo iifrnfB» up pypupaspaid Ip -n» in?3;apn af as os py ‘Aaaioq azaAZ Bioqpo egaufeiyo Bfa* pup a» Bfpq af puofj pAOfl A Addjoq qiSAiq Bid Biegjeiu os ||g5jS|q() df- Bposeq Bodoipo Bnqajiod af as : EH109 IAOH A A33S08 3Z3AZ ¥80800 ¥93af¥880 3THS S MU vzztuu v -mn L 3JHA330aCJ DLSK3A01S / *4> ZI