122. številka.
(▼ Trstu, t soboto zjutraj dne 10. oktobra 1896.)
Tečaj XXI.
„BDINOIT"
Ishaja po trikrat na teden ▼ ieatib i»-danjib ob torkih, 6«tvtklh in sol>ota*li. Z jutranje izdanje ii-haja ob 6. nri zjutraj, večerno pa ob 7. ari večer. — Obojno isdanje stane: *a leden mesec . f. 1.—, izven Avitrije (. 1.50 tri meaeo . . „ 3,— ... 4.50 ra pol leta . . , 6,— „ , „ t.% vsa leto . . , 12.— , , ,.18.— Naročnino je plačevati naprej na narodhe brez priložene naročnine se uprava ne •žira.
Posamične Številke ae dobivajo v pio-dajalnio&h tobaka v Irtttu po S uvč. izven Trat« po 4 nvi.
EDINOST
Oglasi ae račune po tarifo v petita; 2» naslove z debelini Črkami a« plačuje prostor, kolikor obsega navadnih vrstic.
Poslana, onrartnire in javno zahvale, do« mrtči oarlasi itd. se računajo po p<>s?o4bi.
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništva niioa Caserin i i*,. 19. Vaako pmrao naora biii frankovano, ker nefrankovana se ne •proj3)najo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in oglase apro-joina Hi>t avniHtvo ulica Molino pio-oolo hči. 3, (I. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. <Mprt<» reklam* cijo ao proste poštnina.
Glasilo slovenskega političnega društva za Pri
oreko.
, y edinotH J« mor".
Javni shod na Prošeku prepovedan.
Vzrok: oziri na javni mir in red. Tako vsaj je čitati v odloku si. mestnega magistrata. (Glej razne vesti.)
Šolske takse.
Dne 7. avgusta 1896. je bila potrjena zakonska osnova deželnega zbora istrskega o Šolskih taksah. S tem je ona zakonska osnova postala
zakon, kojim se uvajajajo šolske takse že za leto 1895/96.
Po tem zakonu je določeno, da je za vsako dete, dolžno zahajati ? šolo, a katero ni osvobojeno od obiskovanja šole, plačati 6 kron na leto.
To takso imajo plačati ali stariii ali oskrbniki otrok. Občinski zastop jih more osvoboditi od te takse, toda za one, koje osvobodi, mora občina plačati takso.
Vsaka občina je dolžna plačati vsakega pol leta v deždni šolski zaklad, kolikor spada na vso šolsko deco, nahajajočo se v občini, ter iztiijati od starišev ali oskrbnikov po šest kron za vaako šolsko dete.
Ako stariši ali oskrbniki ne bi plačali, tedaj more c. kr. okrajna politiška oblast iztirjavati takse prisilnim načinom.
Ako katera občina ne b: plačala svote, spadajoče na vso nje šolsko deco, potem more deželni odbor sporazumno s ces. kr. namestništvom naložiti doklado na direktne in indirektne davke v občini, ali sme zapleniti druge dohodke občine.
To bi bila torej določila zakona od 7. avgusta ioHb. o suiskih taksah.
Kakor o drugih prilikah, kjer je le kaj slabega, težkega za ljudstvo, tako se tudi tu meče krivda na one, ki so najmanje krivi, cel6 na one, ki so si prizadevali, da ne bi došlo do takega zla. A ta krivda se meče z one strani, ki je provzro-čila, da se je zlo naprtilo ljudstvu.
PODLISTEK. Prijatelj Lom.
Crtica po resnici. — Spisal August Šenoa. Prevel C—č.
.Skoro da nisem opazil, kako so mi leteli prazniki in odleteli. Toliko mi je bilo tega gledati, poslušati in govoriti. Po takem ni čuda, da sem praznoval preko mere. Konečnc je trebalo odtrgati se od doma ter povrniti se na nauke. Pod konec meseca januvarja sredi najhuje zime povrnil me je večernji vlak v Prago na pol mrtvega in ledenega. Pospravil som se malko ter pohitil med hrvatske brate. M, bratje smo bili, gospoda, kakor da nas je rodila jedna mati. Bila nas je lepa pest Hrvatičev v prestolnici Češki, bilo je pravd-nikov, zdravnikov, tehnikov, jezikoslovcev, bilo je sinov od vseli strani roda hrvatskega. Pa da ste nas videli, slušali. Lepa je bila to zadruga ponosnih, živih mladeničev! Bili smo kakor prst na prst, vsi za vsakega, vsaki za vse. Delili smo radost, delili smo žalost, iu radost nam je biJa tako vedreja, žalost laglja. Ne pomagati bratu bilo je greh: bili smo komunisti med seboj. In ta živa zadruga iskrenih, mladih duš je pazila, motrila, slušala na vsaki udarec srca hrvatske matere domovine. In naj še tako razigrava domišljija, gotovo
Čim se je doznalo za zakon o uvedenju taks, že so zaČdi brezvestneži bnniti prosti narod in govoriti mn, da so Hrvatje uveli šolske takse, hrvatska občinska zastopstva in hrvatski poslanci v deželnem zboru.
Hrvatski in slovenski občinski zastopi nimajo tu nikakega dela, kakor ga nimajo italijanski, in kakor ga sploh nimajo pri nobenem zakonu.
A kaj so storili hrvatski in slovenski poslanci v deželnem zboru? Ali so oni krivi na uvedenju šolskih taks ? Kako so postopali oni v tej stvari ? Kdo je kriv, da so uvedene šolske takse ?
Na vse to odgovoriti nam je kakor sledi:
Zakonski načrt o šolskih taksah je predložil meseca januvarja 1894. deželni odbor ali junta deželnemu zboru na razpravo.
O tem načrtu je potem razpravljal iolskl odsok deželnega zbora, sestoječi iz gospodov poslancev viteza Babudra, dra Bartolija, dra. Co-stantinija, de Franceschija in dra. Tamaro, torej iz samih Italijanov in členov italijanske večine v deželnem zboru istrskem, brez nijednega Hrvata ah Slovenca.
V imenu iolskega odseka je poročal deželnemu zboru dr. Coetantlnl v seji od dne l.febru-varja 1894., torej člen italijanske stranke; predlagal je in zagovarjal, da se sprejme zakonski načrt o šolskih taksah, kakor gaje predlagal dež. odbor, ter potrdi! šolski odsek.
Ta načrt je zagovarjal člen it. stranke Babuder
Zoper ta zakonski načrt je stavil poslanec Spinčić protipredlog v imenu Hrvatov, v ime poslancev hrvatskega in slovenskega naroda v deželnem zboru istrskem. V svojem imenu in v imenu svojih tovarišev stavil je utemeljen predlog, da se preko tega nafirta preide na dnevni red, torej da se o njem n i t i n o razpravlja, da se ga zavrže, da se ne uvedejo šolske takse, da torej teh taka naj ne bode.
Na to se je glasovalo, da-li se ima preiti v podrobno rnzpravo, da-li se ima vsprejeti v glavnem ta načrt.
ne ustvari lepše poezije, kakor je življenje svobodne dijaške občine na vseučilišču. V onih letih sem doživel mnoge gorke nadloge, ali nikdar nisem doživel poetičneje dobe. Hrvatski bratje so se zbirali sleherni dan v kavarni, da čitajo tam domače novine, kajti ni ga bilo hrvatskega lista ali hrvatske knjige, ki bi nam bila izbegnila. No, redne sestanke smo imeli vsake sobote. V posebni sobi neke praške gostilne smo sedeli veseli, vedri mladeniči hrvatski Nad mizo ie drhtela plinova svetiljka, razprostirajoča sedaj jasnejo sedaj sla-bejo svetlobo nad glavami mladeničev. Okolo po-dolgaste mize junaki. Veselo je bilo tu, preveselo. To ni bilo popivanje nemških dijakov, tu niso odmevale blatne pesmi. Tu so se deklomovale pesmi, čitali se sestavki, pevalo se v štirih, nazdravljalo se po običaju hrvatskem, vse v slogi in ljubavi.
O kanalčku pravijo, da v svoji dedovini, na atlantskih otokih, ni niti lep po svoji vnanjosti, niti lepega grla, ali kadar je prišel v široki svet, po-rmeni mu perje kakor zlato, grlo mu se odpre v mile pesmi. Tako tudi naša mladina. Na svojem domu je mladič plašen, veže ga družina, vežejo ga znanci in drugi obziri. Ali kadar zaide v svet, plane mladenič in razvija se kakor cvet, tu ga moreš učiti in proučiti. In koliko različnih značajev, koliko protivnih si slik — ali vse samo jedno
i Vsi poslanci italijanske stranke so glasovali za ta načrt; vsi hrvatski in slovenski poslanci pa zoper ta načrt.
V podrobni razpravi so si prizadevali hrvatski in slov. poslanci, da bode zakonski načrt čim manje hud, manje težak za roditelje in oskrbnike otrok. V njihovem imenu je kanonik V o 1 a r i č stavil predlogov za večo jasnost in pravičnost, za olajšave, to v §§. 1., 3. in 4., toda i ta lij a n-s k i poslanci so zavrgli njega predloge.
Potem so zakonski načrt o šolskih taksah potrdili vsi italijanski poslanci tudi v tretjem branju; dočira so vsi hrvatski in slovenski poslanci glasovali zoper istega.
Tako se je stvar izvršila leta 1894.
C. kr. vladi se je zazdelo, da ne kaže predložiti tega zakonskega načrta Njegovemu Veličanstvu v potrdilo, ter je istega vrnila deželnemu odboru s pozivom, da ga premeni v nekojih točkah.
Deželni odbor je izvel zahtevane premembe, ter je ponovno predložil deželnemu zboru zakonski načrt o šolskih taksah.
To je storil že v zasedanju meseca januvarja leta 1895.
Tedaj ni bilo razpravljanja, ker je Nj. Veličanstvo razpustilo deželni zbor, v kar so dali povoda napadi na c. kr. komisarja od strani italijanskih poslancev in skrajno nepravično, nezakonito, nečuveno postopanje istih italijanskih poslancev zoper hrvatske in slovenske poslance.
Deželni odbor se je tudi nadalje čvrsto držal onega načrta ter je predložil istega deželnemu zboru v razpravo meseca januvarja 1896.
Postopalo se je kakor leta 1894. Oeielnozborska večina, italijanski poslanci, je izročila ta zakonski načrt politiško-gospodar-skerau odseku odseku dež. zbora. Ta odsek je sestal iz samih Italijanov, in to: dra. Ben-natija, dra. Costantinija, de Franceschija, dra. Gle-zerja, dra. Vare tona.
Ta odsek je odobril zakonski načrt, ter je
srce. V tujinstvu treba proučevati različnost tipov našega naroda, kjer se zbirajo sinovi od vseh strani v jedno kolo. Tu ti prihaja na svet flegmatična domišljavost Zagorca, žive šale okretnega Dalmatinca, anakreontična nebrižnost šijaka in epi-gramatičoa srčnost krajišnika. Zato so me jako zanimali ti naši sestanki. Često sem se zavlekel ▼ zakotje, da sem od tam motril to pisano kolo. Ali bilo je in prošlo. Razšli smo se v svet, kakor se razpršijo zlati oblaki na nebu.
No, kako sem zašel stranpoti; dnša me je zanesla v minole dni, a jaz sem vam obljubil, da vam povem o junaku romana. Oprostite. Storim to.
Pohitel sem, kakor rečeno, med hrvatske brate v prvo nadstropje prve praške kavarne. Nisem se prevaril. Našel sem brate, kakor da sem jih zapustil včeraj. V zadnji sobi kavarne bilo je hrvatsko taborišče. Na večer so dohajale novine z juga; trebalo je, da jih proučimo na prvi mah ter da razpravljamo najvažneja vprašanja — a razpravljalo se je vrlo glasno. Severni ljudje se čudijo našemu glasnemu govoru, a umirovljenci, po dve uri čitajoči augsburške novine, so mrzili od srca naša glasna grla. Jaz v kolo, a vsi name, kakor čebela na med.
(Pride še.)
poročal o istem dr. Consiantini, Italijan, v seji de-želitrga zbora dne 30. januvarja 1896. Dr. Costan-tini je v imenu rečeuega šolskega odseka zago-vaijal ta zakonski načrt. Večina deželnega zbora, Italijani, je jednoglasno glasovala, v glavnem in v podrobnostih, in tudi v tretjem branju za ta načrt, torej za uvedenje Šolskih taks.
V	tej seji je predsedoval predsednik zbornice dr. Campitelli, dež. glavar ; poverjenik c. kr. vlade je bil Alojzij Fabiani, ces. kr. okrajni glavar, in navzoči so bili vsi poslanci deželnozborske večine, a ti so: dr. Bartoli, dr. Bennati, dr. Bubba, dr. Canciaoi, dr. Chersich, dr. Cleva, dr. Costantini, Doblanovich, de Franceschi, dr. Gambini, dr. Glezer, markiz Polesini, dr. Rizzi, dr. Tamaro, Tomasi, dr. Vareton, dr. Vergottiui, dr. Venier, Venier Nikola, Vidulich.
Ti so vsi Italijani, vsi členi italijanske stranke v deželnem zboru. Hrvatskih in slovenskih poslan-ni bilo v oni seji.
Zoper nje se je postopalo enako kakor leta 1895. in še hujše. Trojico njih je dežeJnozborska večina povsem nepravično, nezakonito, upravo brutalno, izključila iz dež. zbora. Njihova čast, čast volilcev, ki so jih izvolili, čast hrvatskega in slovenskega naroda je zahtevala, da vsi zapustijo zbornico in Poreč radi tega brutalnega čina in radi ostalega postopanja. In oni so tako storili dne 24. januvarja 1896., torej poprej, kakor se je razpravljalo o zakonskem načrtu o šolskih taksah.
V	imenu teh zastopnikov, hrvatskih in slovenskih, in v svojem imenu, odposlal je poslanec S p i n č i ć dne 14. februvarja 1896. spomenico zoper rečeni zakonski načrt, zoper šolske takse, in to gosp. ministru za nauk in bogočastje.
V	zmislu njih uazorov je bila v seji državnega zbora dne 2. marca 1896. predložena in potrjena resolucija istega poslanca S p i n č i d a, ki je šla indirektno za tem, dase ne uvedejo šolske takse.
To je torej suhoparna zgodovina o šolskih taksah v pokrajini istrski.
Vsakdo, ki ima le najmanje zrnce razsodnosti, lahko odgovori na gori postavljena vprašanja A ta odgovor se glasi:
Italijanski deželni odbor ali junta, z deželnim glavarjem Campitellijem na čelu, je ponovno predložil deželnemu zboru zakonski načrt za uvedenje iolskih taks.
Italijanski deželni odbor je razpravljal o tem načrtu in ga odobril.
Italijanski poročevalec je zagovarjal ta načrt v zbornici.
Italijanski členi deželnega zbora, In to vsi, so vsprejeli ta zakonski načrt.
Hrvatski in sloveneki poslanci ne le da niso napraviti tega načrta, ne le da niso glasovali zanj, ampak so prvikrat govorili proti istemu, drugikrat pa, ko so že popred, radi svoje in časti naroda hrvatskega in slovenskega, bili prisiljeni zapustiti zbor In Poreč, so zoper ta načrt napravili spomenico na gospoda ministra za nauk in bogočastje in so zoper istega indirektno predložili resoluoijo v državnem zboru.
I/, rečenega je razvidno, da tisti, ki dolže Hrvate in Slovence radi tega zakonskega načrta, so prosti lažnjiki, obrekovalci, brezvestneži, kakorinim ni prostora med poltenimi ljudmi.
Da je v deželnem zboru istrskem večina po-alaucev istih nazorov, kakoršuih so hrvatski in slovenski poslanci tega zbora, nikdar ne bi bilo zakona o šolskih taksah.
Ako bi prišlo do kake večine, potem bi bila jedna prvih nje nalog, da se odpravi ta zakon.
Do tedaj pa je dolžnost njim in njih pristašem delati na to, da bode čim laglje breme, na-prteno s tem zakonom starišem in oskrbnikom otrok ter občinam ; da se ta zakon popravi tako, da bode tiščal Čim manje.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 9. oktobra 1896.
Državni zbor. (Poslanska zbornica). Včeraj se je vršilo prvo čitanje proračuna. Govorili so poslanci grof Falkenhayn, dr. Kaizl in Ja-vorski. V razpravo je posegnil tudi finančni minister Bilinski, da odgovori na izvajanje grofa Fal-kenhayna. Zatrdil je, da ni mislil na to, da bi hotel žaliti katero prejšnjih vlad. Povdarjal je, da so se proračuni prekoračali posebno od leta 1891
sem, ker se je računalo na velike rezerve. Preko-račanja se bodo sicer dogajala tudi v bodoče, toda le vsled elementain h nezgod. Od onili 26 milijonov, za katere je narasel proračun, je določenih pravo za pravo 4,700.000 za pokritje dosedanjih prekoračenj. Teh 26 milijonov najde svoje pokritje v rezervah, ki jih imamo. Minister more torej zatrditi izrečno in pred vso Evropo protestovati zoper trditev, da bi imeli deficit. Ta trditev je povsem kriva. Mi hočemo imeti red v državni upravi in hočemo prav proračuoati. Mi hočemo urediti proračun, izogibati se prekoračanjem, a investicije pokrivati iz rente, ki bode ceneja nego prejšnje.
Na to se je razprava prekinila.
K položaju. Sedaj ni posebne zadovoljnosti in sloge niti v poljskem klubu. Kakor znano : v Galiciji niso posebno obzirni z opozicijskimi življi. Shodi se razpuščajo in prepovedujejo, kakor ravno potreba nanese. Sosebno o volitvah so v vedni nevarnosti vsa zborovanja, koja so sklicali opozicijski možje. In tudi o zadnjih deželnozborskih volitvah je bilo takih slučajev, da so se prepovedavali in razpuščali shodi, da je bilo torej iluzoriono v«e naše pravo do zborovanja. Ti slučaji so dali povod posl. Lewakowskemu, da je interpeloval slavno vlado. Vlada je seveda odgovorila, kakor navadno odgovarjajo vse vlade. No, toliko lojalen je bil grof Badeni, da je pripoznal možnost, da se je tu pa tam dogodilo kaj nepravilnega, pridodal pa je, da to so le izjemni slučaji. Večina poljskega kluba je bila jako zadovoljna s tem odgovorom, ne tako in-terpelant Lewakowski. V svoji nezadovoljnosti je bil stavil nujni predlog, naj zbornica otvori razpravo o odgovoru vlade na njegovo interpelacijo. Niynost njegovega predloga je sicer padla, ker se za isto nisti izrekli dve tretjini navzočih poslancev, ali ono glasovanje je vendar vzbudilo veliko nevoljo med večino poljskega kluba. Kajti da ni toliko čeških poslancev odpotovalo na pogreb pok. Julija Gregra, dobila bi se bila gotovo dvotretjinska večina za predlog Lewakowskega. Sosebno da je neprijetno dirnolo v poljskem klubu to, da so se tudi Slovenci potegnili za predlog Lewakow-skega; očitno da so vsklikali po glasovanju: To je zahvala za Celje I
Tako čitamo v dunajskih listih. To nevoljo Poljakov ne moremo umeti. Saj so se slovenski poslanci — ako je res tako, kakor čitamo v listih — potegnili za predlog — Poljaka. Lewakowski je vendar Poljak! Zakaj torej nevolja? Te nevolje s poljske strani pač niso zaslužili naši poslanci, ko so se potegnili za politiška in državljanska prava — poljskega ljudstva!
Danes poročajo listi zopet o možnosti, da se v tem mesecu razpusti državni zbor in da ima grof Badeni — kar smo sicer tudi mi omenili že pred nekoliko dnevi — že v žepu dotično cesarsko dovoljenje. Sosebno poljski listi govore o mož« nosti, da se skoro razpusti državni zbor. A ravno zato ni nemogoče, da so te vesti le resen opomin razgrajajočim gospodom na levici, da naj bodo pametni, ako nočejo, da se jim dogodi kaj neprijetnega. Isti listi povdarjajo tudi, da je grof Badeni prav dobre volje in da ga ni malo ne plašijo grožnje levičarjev. Niti ne misli na to, da bi se umaknil pred njimi. Še le v novi zbornici bi mogel nastati zanj kritičen položaj, ako bi se večina izrekla zoper njega. Takrat pa bodo imeli nemški liberalci le malo, jako malo besedo.
Za koalicijo opozicijskih strank y Hrvatski. O tej ideji je že mnogo razpravljala .Hrvatska domovina11 in po glasovih iz naroda bilo bi soditi, da isti odobruje združenje opozicijskih strank, če že ne definitivno, pa vsaj za volitve.
»Obzor* piše o tem: Hočemo-li v koalicijo ? Taka vprašanja nam prihajo od raznih strani domovine in tudi od naših prijateljev. Vidi se, da so rodoljubi na vseh straneh v skrbi za usodo domovine, ako se opozicijonalne stranke ne sporazumejo vsaj za čas saborskih volitev. Deleči tudi mi to rodoljubno skrb, umejemo tudi mi razloge, radi katerih je motno za mnoge ljudi vprašanje o naši pripravljenosti za koalicijo."
Tu govori „Obzor* o pogajanjih za združenje, katera pogajanja so se vršila svojedobno a so se razbila na žalost vseh pravih rodoljubov, in potem dostavlja:
„Kakor je torej razvidno, naša stranka ni nikdar zapustila polja koalicije, ona stoji tudi dandanes še na istem polju, ter pričakuje, da tud
druga stranka stopi na to polje. To je jasen odgovor na vprašanje : ali hočemo v koalicijo ?u
Ako abstraliujemo od prepira med .Obzorom* in .Hrvatsko domovino" radi dejstva: ,kdo je kriv, da se ni sklenjena koalicija" — smemo vsa-kako beležiti dejstvo, da tu niso ni na tej ni na oni strani načelno nasprotni vsaj začasnemu spo-razumljenju.
Tem bolj moramo obžalovati, da so se na tretji strani opozicije jasno izrekli proti ideji koalicije — na strani „Hrvatskega Prava*, kjer zastopajo stališče dr. Franka. Tu se vedno sklicujejo na potrebo čistosti „programa* in načel. Pravijo, da taka koalicija ne bi imela zmisla, ker bi od vseh treh stranij izvoljeni poslanci pozneje vendar ne postopali zložno za jeden in isti program. Da govorimo odkrito : nam je nedoumno to vedno jahanje na „čistosti* programa in na nače« lih stranke. Saj o tej ideji ne gre za to, da se vse opozijske stranke zlijejo v jednotno stranko, ampak le za to, da nastopijo zoper ukupnega nasprotnika. To je vendar jasno kakor beli dan, da najnevarneji nasprotnik vsem trem vejam opozicije je sedanji — zistem. Vsej opoziciji 'je vendar — gorjć, ako se motimo v tej nadi, — glavno navodilo: ljubezen do narodne svobode, in glavni cilj: ohranjenje nezavisnosti Hrvatske v zmi-slu nje državnega prava. — Vladni, takozvani „narodni stranki" pa je jedini cilj — slepa služba sistemu, ki ima svoje očete in tednike v Budimpešti I
Tega nasprotnika mora podreti opozicija, ako hoče dospeti do res svobodne, nezavisne Hrvatske ; dospeti pa more le tedaj, ako združi svoje sile v ukupno borbo.
Ta borba pa se mora izvojevati na volišču. Vsaj na volišče stopite zložno, a potem — ko ste dosegli svoj ukupni cilj — pride prilika za to, da se reši vprašanje, kateri program je bolj .čist": ali obzoraški, ali domovinaški, ali — Frankov.
Car v Pariza. Človek se ne sme čuditi temu, da so poslednji hrupni dnevi v Parizu utrudili rusko carsko dvojico. Toda neizprosni program se mora izvršiti, brez obzira na to, da človek ni stroj. Ta utrujenost bila je vzrok, da sta car in carica včeraj obiskala palačo .Louvre* (nekdanjo kraljevsko palačo, v kateri so dandanes zbirke neprecenljive vrednosti) skoro poldrugo uro pozneje, nego je bil obisk določen po programu. In še ta obisk je bil zel<5 kratek. Carsko dvojico sta spremljala predsednik Faure in pa admiral Gervais. Po ulicah bila je ogromna množica občinstva. — Ob odhodu iz Louvra je rekel car ministru lepih umetnosti: „To je prvikrat, da smo došli semkaj, a gotovo ne bode zadnjikrat".
Opoludne je carska dvojica zajutrkovala na ruskem poslaništvu. Na ta zajutrek so bili povabljeni častniki, dodeljeni carju in carici, osobje poslanstva in duhovščina ruske oerkve v Parizu. Takoj po zajutreku sta se odpeljala car in carica v spremstvu Faurea v S6vres in Versailles. (Ver-sailles je glavno mesto pokrajine Seme-Oise. Tu je krasen grad s parkom, rezidenca francoskih kraljev od leta 1672—1789. Grad je torej zgodovinsko imeniten. Zgodovinsko imenitnost pa je zadobil tudi po dejstvu, da so v tem gradu dne 18. januvarja 1871. proglasili nemško cesarstvo in dotedanjega pruskega kralja Viljelma I. nemškim cesarjem. Slednjič se je tu podpisal — dne 96. februvarja 1871. — začasni dogovor za sklep miru med Nemčijo in Francijo. Op. ured.) Ob potu je ogromua množica viharno pozdravljala carja. Izmed klicev .Živela Rusija!*, „Živela Francija 1" bilo je slišati tudi klic: .Na svidenje 1" Car, za-čuvši ta poslednji vsklik, se je nasmelmil in odzdravil po vojaško. V sloveči tovarui porcelana v SGvresu je carica upalila peč, car pa si je dal pokazati model krasni vazi, določeni za razstavo leta 1900. V Versaillesu je pričakovala ogromna množica ljudstva carja in carico. Ko sta se pripeljala pred glavna vrata grada, zagromeli so topovi, glasbe pa so pričele svirati „marziljezo". Car in carica sta se sosebno mudila v oni dvorani grada, v kateri je bila Nemčija po nemško-fran-coski vojni proglašena cesarstvom. Zatem sta si ogledala vrt, kjer sta se jima poklonila gospa in gospodičina Faure. Ko sta se car in carica vrnila iz parka v grad, udrlo je ljudstvo v park, burnimi klici pozdravljajo carsko dvojico. Car in carica sta stopila na balkon, da se zahvalita množici na tolikih ovacijali. — Zvečer je bila slovesua predstava
* grajskem gltdulišcu. ieui povodom eo nastopili trije najslavniši francoski glumači: Sara Bernhardt, C<>queliii in gospa Rejane. Mesto je bilo sijajno ra vitij eno.
Iz Versaillesa odpotujeta car in carica v Chaloni.
Povdarjali smo že, da je vedenje množic uzorno. Za to trditev se je oglasila klasična priča v osebi pariškega dopisnika lista „Neue Freie Presse*. Isti dopisnik piše : »Sploh kažejo Fran-cozje v teh dneh veliko disciplino in občudovanja vredno pokornost do vseh, še tako omejujočih na-redeb oblasti. Milijon ljudi se vali po ulicah, navdušenih ter spodbujanih po radovednosti. Vendar niso množice še nobenkrat pretrgale kordona straž ali vojaškega apalit ja. Gneča je tu pa tam nevarna za življenje, h vendar zadošča najrahleja odredba redarstva, da se odpre tudi najgosteji vozal. Promet z vozmi je popolnoma ustavljen na bulevardih, na trgu Concorde in po posamičnih ulicah onkraj Sene. Tam pa, kjer je dovoljen promet z vozmi, premika se jih na tisoče, vendar je se ni bilo dozdiy veče nezgode. Po taki disciplini je ustvarjeno nekako posredovanje med jako strogimi varnostnimi naredbami in med radovednostjo ljudstva.
Videti hočejo carja in njegovo soprogo kolikor mogoče pogosto, ako tudi iz veče daljave. Glavna atvar je, da so ga videli, če tudi je med njim in med ljudstvom vojaški špalir in toliko metrov prostora. Na ta način je mogoče Parižanu, da večkrat vidi carja, sosebno ker spremstvo jezdi le pred vozom in za vozom in ko se carjev voz navadno premice korakoma. Tndi sicer se delajo najveće koncesije radovednosti in entuzijazmu. Tako je carski dvojici tudi danes, dasi je deževalo, rabila odprta kočija, ko se je peljala v mesto na ogledovanje javnih poslopij.
Car ne pojde ▼ Rim. Te dni so iz Rima lancirali vest, da car pojde iz Pariza v Darmstadt, od tam pa pride v Rim! Nam seje zdela stvar neverjetna, kajti dandanes se sleherni monarh kolikor le možno izogjblje Rima radi razmer med oficijelno Italijo in papeštvom. Naša nevera je bila opravičena, kajti današnje rimske vesti javljajo, da car n e pride v Rim.
Različne vesti.
Javni shodna Prošeku, namenjen za jutri, je prepovedal slavni magistrat v svoji lastnosti kakor politiška oblast prve instancije. Uložil se je seveda rekuiz na vis. c. kr. namestništvo in mi ne dvomimo ni za trenotek, da nam bode rešitev ugodna.
I ta prepoved je vrgla bengališke svetlobe na naše pozorišče. Državni temeljni zakoni zago-tovljajo pravo do zborovanja vsakemu državljanu, pol. društvo „Edinost1* ima to pravo še posebno potrjeno v svojih pravilih — in vendar nam ne hotč dovoliti shoda niti v zaprtem lokalu. Kratijo se nam torej ne le narodna, ampak tudi splošna politiška prava. Vezati bi nas hoteli na rokah in na nogah, da le ne bi mogli izvrševat svojih pravic. Ne privoščijo nam niti sence svobode — in a djarske razmere. A vse to delajo ljudje, ki se z emfazo imenujejo »liberalce«, ljudje, ki uživajo sami toliko svobode, da se neprestano dotikajo z rokavom — razbrzdanosti.
Na dnevnem redu za proseški shod je bilo tudi utemeljevanje resolucije za osnutje posebnega okrajuega glavarstva za tržaško okolico. No, sedaj skoro ni treba več nikakega utemeljevanja: gori omenjena prepoved je nabolji dokaz, kako opravi č e n a je ta uaša zahteva I !
V varstvo svobodnega izvrševauja politiških pravic, podeljenih tudi našim okoličanom od pravičnega vladarja in od avstrijskih zakonov, je res •krajna potreba, da bi država sama upravljala a-gende najnižje politiške instancije za našo okolico.
Novi dan shodu se razglasi takoj, kakor hitro dojde predseduištvu rešitev uloženega rekurza.
Umrl je na Dunaju župnik dr. Albert Wie-siuger, jeden voditeljev antisemitske stranke.
Imenovanja pri financi Predsedništvo finančnega ravuateljstva v Trstu je imenovalo davkar-Bkega kontrolorja Josipa Bratusa davkarjem v IX. pl. razr., oflcijala Karla T a s s i n i j a kontrolorjem v X. pl. r.f pristava Raimunda Gode as a oficijaloin in vežbenika Josipa A u t h o i n e j a pristavom pri davčnih uradih v Trsta.
Gospod Luka Svetoc, porojen dne 8. oktobra 1836., prazuoval je včeraj 8. t m. 70. obletnico
j »vojega rojstva v krogu svoje predrage obitelji na j svojem domu v Litiji. Ko je gosp. Ivan Gregorčič, notarski kandidat, napil eastitljevemu očaku, pozi vaje se na nedavno svečanost, proslavljal je takisto navzočni Samo Skok plemenito njega sreč in ljubeznjivo čud, ki mu je sladila vse grenke nezgode ter naj mu zlati večer življenja z blaženimi spomini. Poslednji želji pridružujemo se i mi, kličoči: Na mnogaja leta 1
In zopet so pogoreli! „II Piccolo« pripoveduje kislim licem to-le vest, ki mu jo je telefono-val njegov dunajski poročevalec:
»Danes (8.) je razpravljalo državno sodišče o utoku ki ga je uložil municipij tržaški zoper zabrano c. kr. namestništva na Primorskem, ki je prepovedalo izvršitev onega sklepa mestnega svčta, glasom katerega naj bi se vzidala v veži mestne palače spominska plošča, tičoča se obiska županov istrskih, dne 2. novembra 1894. v Trstu. Namestništvo je vidilo v tem sklepu politiško demonstracijo, ter izreklo svoj »veto44, utemeljujč svojo prepoved s trditvijo, da je mestni svčt prekoračil meje svojega delokroga.
Grof Schonborn je bil sicer prisoten na razpravi, toda ni predsedoval. Na njegovo mesto je bil delegovan dr. B6hm. Tržaški municipij je zastopal odvetnik dr. Millanich, ministerstvo za notranje stvari pa je zastopal dvorni svetovalec baron Pascottini.
Zastopnik občine Je povdarjal argument, da bi spominska plošča imela samo potrditi in spominjati na solidarnost v Avstriji živečih Italijanov, in da municipij tržaški, storivši inkriminovani sklep, niti iz daleka ni mislil na kakoršno-koli si bodi demonstracijo. Med ostalim je rekel, da sklepi čeških municipijev, tičoči se njih narodnosti, segajo še drugače bolj daleč, ne da bi jim zaradi tega kdo podtikal demonstrativen značaj. Svoj govor je zaključil s trditvijo, da ta prepoved znači kršenje hišnega prava, ker bi se bila plošča imela vzidati v veži mestne palače, torej v notranjosti občinske hiše.
£at,em je govoril dvorui svetovalec Pascottini. Prizadeval si je dokazati, da je bil ta sklep v nasprotju sč štatuarnimi pravicami občine tržaške in je povdarjal, da vsprejeti namerovani napis ni odgovarjal resnici, kajti ni res, da bi bili vsi župani v Istri italijanske narodnosti. Zatorej prosi sodišče, da naj zavrže pritožbo. — Dr. Millanich je zatem prosil vnovič besede in omenil, da niti občine Karlove vari, Gleichenberg in druge nimajo od tržaške občine različnega statista in vendar so vživale vedno popolno svobodo gledč varstva svojih narodnih pravic.
Sodiščeje sklenilo, da je odbiti pritožbo, uloženo po tržaški občini".
Ženske, ne sramujte ae tvojega jezika! Pišejo nam: Ženske, ne sramujte se svojega jezika! Temu vskliku je povod nastopni: Minolega ponedeljka sem šel slučajno mimo
prodajalnice O.....Prav takrat je neko dekle
zahtevalo: »Pit sen dise s 1 o v e n i š e cajtung" ! A potem, ko jo je dotični trgovec nagovoril slovenski, vprašala je tudi lepo slovenski po »Edinosti«.
Ali je to prav, da slovensko dekle, v slovenski trgovini in po slovenskem časopisu vprašuje — v nemškem jeziku.
Poživljam vas torej goBpodičine in dekleta, da se povsodi, na ulici, na trgu, in po trgovinah, poslužujete le slovenskega jezika. Ne bojte se, da bi vam ne odgovorili! Tržaški trgovci — tudi Neslovenci — umejo takoj tudi slovenski, kadar tako zahteva njihova korist. Le na ta način, ako bodemo povsodi neizprosno dosledni v posluževanju svojega jezika, prisilimo inorodce, da bodo spoštovali naš jezik in — nas!
Torej, nič: pit šen ! — ampak: lepo prosim ! Da veste: lepo vas prosimo tudi mi!
Malo prekasno. »Naša Sloga44 piše: Neki italijanski listič iz Istre je predlagal v svoji zadnji številki, da bi istrski (čitaj: po njegovo italijanski) vinogradarji ustanovili vinarsko zadrugo, kateri bi bil namen, da brani in povspešuje trgovino z naravnim vinom. Zadruga naj bi ustanovila za-družnice v Trstu, na Reki in v Pulju. Dobra misel to; samo se čudimo, da toli napredni, kulturni, p r osvetljen i, uplivni in bogati Italijani še le sedaj prihajajo na to aisel, dočim imamo mi barbari in berači tako zadrugo že več let.
.Duhovitost1 vrecina poni.iovahjrt. ni^Piccoio• pripoveduje — iti njemu prepuščamo odgovornost na resničnosti povedanega - da so tržaški .socijalisti poslali občinskemu svetu parižkemu brzojavko, ki jasno in glasno govori o jezi teh socijalistov na dejstvu, „da kulturni narod francoski kleči v prahu pred barbarskim sainovladarjem mogočne Rusije44.
Ta brzojavka da se je glasila: „Conseil mu-nicipal — Pariš. — Vous etes des imbeciles. — Pour les socialistes de Trieste: Carlo Ucekar". (Občinski svčt — Pariz. — Vi ste bedaki. — Za tržaške socijaliste : Carlo Ucekar.)
Ako je ta stvar resnična, jej res ni treba komentarja.
Slovenski in Italijanski knjižnici za dijake na
tukajšnjem državnem gimnaziju je naklonila vlada po 50 gld. za nabavo leposlovnih knjig.
Novoizvoljeni občinski zastop v Balki je izvolil svojim županom jednoglasno zopet čestitega rodoljuba Jarneja Pajalida. S to izvolitvijo je občinski zastop Baški najbolje odgovoril vsem italijanskem spletkarjem, ki so bili raztrobili v svet, da je novi zastop italijansko naroden. Dakako je ta zastop naroden, ali ne v duhu italijauskih spletkarjev, ampak hrvatsko naroden. Posebno nas veseli izvolitev gosp. Pajaliča, ki je mnogo pretrpel za našo stvar v Istri vsled svojega odločnega rodoljubja.
Iz krogov „Tržaškega Sokola11 nam pišejo: Vi ste že povdarili sicer, kako Vas je veselila zastava devinska v sprevodu v sv. Križu. Vendar Vas prosimo, da bi povdarili, da je iz Devina došlo 24 členov našega društva pod vodstvom vrlega župana Plesa.
Ti rodoljubi devin9ki zaslužijo res posebne pohvale in priznanja od strani slovenskega naroda, da ob toli neugodnih okolnostih toli pogumno vztrajajo v borbi za uaio stvar.
Vrlo svoje mišljenje kažejo že v tem, da so se oprijeli tudi divne naše sokolske ideje v obrambo slovenskega značaja svojih klasičnih, zgodovinsko znamenitih tal.
Slava Devincem !
Dolžnosti! Inžeuer Bttchelen je meseca maja predaval o železniškem vprašanju tržaškem. Ta strokovnjak je podrobno govoril o vseh načrtih, ki so zuaui dosedaj za drugo železniško zvezo Trsta z notranjimi deželami. Predavanje je jako zanimalo poslušalce. Na mnogostransko željo je borzna deputacija dala natisniti ono predavanje. V zaključku tej brošuri je gosp. spisatelj napisal apel do Tržačanov, do vlade in do prebivalstva Avstrije. Ta apel je jako poučen in smo ga čitali zadovoljstvom.
V prvo poživlja vse činitelje tržaške, naj se vendar enkrat zediuijo ob tnm vprašanju. Da, to je res prvi pogoj vspešni rešitvi tržaškega železui-škega vprašanja; dokler ne bode spolnjeu ta pogoj, malo je nade, da bi dosegli toli zaželjeno drugo zvezo. Na tem stališču smo stali mi od nekdaj, ua tem stališču je tudi nas zastopnik Nabergoj. Zato se nismo hoteli mi, in se tudi on ni hotel izreči za ta ali oni načrt, ampak klicali smo vedno mero-davnim činiteljem: ta ali oni načrt, samo da daste Trstu, česar krvavo potrebuje za povzdigo svoje trgoviue: dobrih, primernih, cenih in kolikor le možno kratkih komunikacij. Obžalovali smo vsikdar razcepljenost Tržačanov ob tem vprašanju, obžalovali smo stari medsebojni boj, ker smo vedeli, da sta ta boj in ta razcepljenost vladi dobro do-šel izgovor, da jej ne treba graditi ne te ne one železnice.
Prva dolžnost inerodavnim činiteljem tržaškim je torej ta, da se zedinijo in sporazumejo za ta ali oni načrt.
Toda gosp. inžener Biichelen govori še o drugih dolžnostih: »Trst naj bi se zavel, kake dolžnosti ima do samega sebe in kakor jedino pomorsko pristanišče Avstrije, in kakimi močmi da razpolaga, ako se bode odslej ravnal po geslu: Viribus unitis44.
Hvaležni smo gosp. pisatelju, da je tu napisal isto misel, kojo smo ne dolgo temu povdarjali tudi mi 1 Država in vse prebivalstvo države morata se zavedati svoje dolžnosti do mesta tržaškega, tega jedinega svetovnega pristanišča države; imeti morata vedno pred očmi, da kar je storjeno za trgovino Trsta, je storjeno za blaginjo vse države; ali tudi mest« tržaško se mora zave-
dati svojih dolžnosti do države. Kazati nora vsikdar zavest in uveijenje o tesni zvezi med usodo tega mesta z usodo države. Mestu tržaškemu je dolžnost, da se nasproti državi postavi na stališče: daj mi, a j a z ti hočem dajati. Ti meni potrebno podporo, a jaz tebi brezpogojno udauost! Pred vsemi pa ne bi smelo mesto tržaško, ako že zahteva milijonov od države, pozabiti, da ta država sestoji iz različnih narodnosti, in da vsi ti narodi morajo posezati globoko v žep za podpiranje in pospeševanje tržaške trgovine. Iz ozirov na različne narodnosti in iz ozirov na lastno življensko korist, bila bi merodavaiin činiteljem v Trstu sveta dolžnost, delati na to. da izgine od tu sleherna sled narodne mržnje in nasprotstva do te ali one narodnosti : da postane Trst — po geslu Viribus unitis
—	zbirališfie vseh narodnosti na polju trgovine.
Take bi bile dolžnosti mesta tržaškega, oziroma njega krmiteljev ? Ali so isti vršili do sedaj te svoje dolžnosti nasproti državi in nje narodom ? Nepotrebno vprašanje, ko ima odgovor lahko vsakdo na jeziku. Saj vidimo, kako se postopa tu cel6 z nami Slovenci, ki smo vendar v neprestanem iu tržaško trgovino izdatno oplojajočem medsebojnem prometu.
Mesto tržaško, povrni se vendar enkrat k spolnjevanju svojih dolžnostij! In ako nočejo tega storiti sedanji oblastniki — in res nočejo in težko, da bi kedaj hoteli —, potem pa je dolžnost tebi vlada, da se pobrinei, da pridejo drugačni oblastniki no krmilo — oblastniki, ki bodo hoteli vršiti svoje dolžnosti do občine, do države in do narodov, sestav-Ijajočih to državo.
Vsakdo mora vi siti svojo dolžnost! Luegar postane župan dunajski? Z Dunaja brzojavljajo: Danes (8.) so govorili parlamentarni krogi z vso gotovostjo o tem, da nameruje župan Strobach položiti svojo čast v prilog prvemu podžupanu, dr. Luegru.
Jedina knjiga na svetu. Ko je umiral slavni angleški pisatelj Walter S c o 11, rekel je svojemu sinu : „Daj mi knjigo !M — »Katero knjigo, oče?" vprašal je sin. Tedaj se je bolnik vzravnal, kolikor se je mogel, ter rekel: »Moj sin, na svetu je samo jedna knjiga in ta je — sveto pismo*.
—	To so mu bile zadnje besede.
Nenadna smrt. Minoli četrtek je zadela k&p na srcu 381etnega sodarja Alojzija Hinčiča, službujočega v Drehei^evi pivovarni, ko je jnžinal v družbi svojih tovarišev. Siromak je stegnil roki in se zgrudil, kakor da ga je strela udarila. Zdravnik z zdravniške postaje ni mogel storiti druzega, nego konstatovati smrt. Hinčič je ostavil vdovo in tri otročiče.
Zasledovani cigani. Od deželnega sodišča ljubljanskega smo naprošeni, da priobčimo nastopni poziv: Pri deželnem sodišču v Ljubljani vrši se preiskava zaradi mnogih tatvin, katerih so obdol-ženi cigani. Osobito so to tatvine konj, a nekaj tudi ulomov v prodajalnice. Vse te tatvine učinjene so bile v zadnjih 3—4 letih, a primeroma največ letos, in to po raznih krajih na Kranjskem, Koroškem, Štajerskem in Primorskem. Samo konj ukradenih je 50 in le malo prišlo jih je zopet v roke svojih lastnikov. Skupna škoda iz vseh tatvin znaša blizu 7000 gld. in ta škoda je tembolj občutna, ker so vsi prizadeti kmetovalci, katerim je ukradena konjska živina, vsebovala znaten kos imetja in neobhodno potrebo pri gospodarstvu. V preiskovalnem zaporu nahaja se sedaj 29 ciganov in cigank, zasleduje se jih pa še 11. Ker je preiskava jako otežkočena, dokler niso v zaporu vsi osumljeni cigani, obrača se preiskovalni sodnik dež Bodišča v Ljubljani tem potom do si. občinstva, da pripomore oblastvom zaslediti preganjane cigane in da izvoli vsakdo naznaniti takoj bližnjemu orožništvu, ako vidi koga v nastopnem popisanih ciganov: 1. Jurij Hudorovič, imenovan „Pipi-, 35—40 let star, srednje velikosti, grdega, močno kozavega obraza z rujavo, redko bralo. 2. Miha Hudorovič, brat prejšnjega, 17—20 let star, velike, tenjke postave, bolj belega in čednega obraza, nosi majhne brke. ali pa je golobradat; le-ta živi s spodaj pod 6. navedeno Frančiško Hudorovič in ima žnjo leto starega otroka, zelo bele polti. 3. Matija Hudorovič, imenovan „Matije", okoli 17 let star, srednje velikosti, precej Široke postave, golobradat, bratranec prej navedenih dveh ciganov in sin hrvaškega cigana Luke iz Kukuljanova, ki
je radi tatvine v kazenskem zaporu pri tukajšnjem deželnem sodišču. Ti trije cigani so zelo drzni tatovi in šumni jako mnogih tatvin. 4. Jože Hudorovič, kakih 55 let star, velike, močne postave, nekoliko kozav, nosi polno brado temne barve in ima debel nos; njegova ženska je umrla pred 2 letoma v Rakitni, okraja vrhniškega, on je stric doslej imenovanih 3 ciganov. 5. Marija Hudorovič, hči poprejšnjega, okolo 22 let stara, velike postave, podolgastega, nekoliko kozavega in suhega obraza, ima zavite lasč in debele oči. 6. Frančiška Hudorovič, sestra poprejšnje, 16—17 let stara, močne postave (ženska pod 2) navedenega Mihe. 7. Miha Hudorovič, imenovan „Luder", brat pod 3. navedenega „Matijče-ta", okoli 30 let star, rojen v Poljanah pri Škofjiloki, srednje, močne postave, ima sive oči in rujavkaste brke, živi z »Anico*, hčerjo cigana »bogatega Janeza Pavleta" ; „Luder* je glasovit konjski tat. 8. Matija Hudorovič, oče pod 1. in 2. imenovanih ciganov, okoli 70 let star, srednje, široke postave, ima sive lase in sivo polno brado. 9. Miha Hudorovič, okoli 18 let star, rojen na Brezovici pri Ljubljani, sin Franceta Hudoroviča iz Košane, ki je umrl v Nevljah pri Kamniku ; on je velike, tenjke rasti, ima ru-jave, zavite lase ter je škilast. 10. Jožef Hudorovič, sin umrlega Jurja iz Vrbovskega na Hrova-skem, okoli 30 let star, srednje zelo Široke postave, debelega obraza, ima polno, črno brado; rojen je Podkloštrom na Koroškem. 11. Tone Hudorovič, brat poprejšnjega, okoli 28 let star, velike postave, suhega obraza, ima rujavo brado in take lase, rojen je v Rovtah pri Logatcu.
Obsojen slepar. V Budimpešti so obsodili dnč 8. t. m. bivšega uradnika Etelko Szellesa, na poldrugo leto ječe. Szelles je bil na meiijici, glaseči na 7.500 gld., ponaredil podpis nadvojvode Evgena.
Koledar. Danes (10.): Frančišek Borgijski, spoznavalec. — Jutri (11.): XX. pobinkosštna nedelja. Nikazij, škof: Firmin. — V ponedeljek (12.): Maksimilijan, škof in muč. — Mlaj. — Solnce izide ob 6. uri 13. min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 18 stop., ob 2. pop. 22'5 stop. C.
Katarina Včlika na Dnjepru.
(1787. leta.)
(Ruski Bpisal O. P. Danilevski; preložil Al. Benkovii.)
(Dalje)
Nebo je bilo sinje in bvez oblačka. Na vsak korak se je videla bližina juga. O večerni zarji so veslarji, čopasti in bradati dečaki, zateg-njeno peli pesmi; mej umerjenim ploskanjem vesel so se čuli napevi Dola, Žurablja in ondašnjih veselih Verbunkov, pod katere so se iz slobodskih in zaporoških kazakov nabirali novi huzarski polki.
Tako se je vleklo potovanje po vodi do 6. maja, ko so bile galere petdeset vrst oddaljene od pribrežnega mesteca Novih Kajdakov.
Dati »e jo načenjal s toaleto ouričiuo o razdeljevanju kave. Odpirali so se zavoji, katere so dostavljali kurirji naravnost iz Peterburga, Moskve in tujih krajev. Čas do obeda je potekal mej razgovori. Carica je v plavajoči dvorani delala s svojimi tajniki in perovodjami. Tu so bili tudi zasliševani višji uradniki. Obedovali so za splošno mizo. Živahni razgovor je bil prepleten s francosko duhovitostjo. Princ de Ligne je pisal, kakor je bilo znano nekaterim družabnikom, popotni dnevnik. Po obedu so čitali francoske in nemške gledališke igre, pisali šaljive ruske in francoske anagrame, bouts-rimčs, zastavice, satiriške kuplete, ali pa igrali igre v zastave, šah in karte. Nekdo iz spremstva je z barvami slikal prizore skal in bregov Dnjeprovih.
Carica je vsako jutro sedla k mizi v pudro-vem plašču, čepici in jopici v svoji kajuti, odmaknila zagrinjalo z okna, držečega na reko, zaklenila vrata ter se na listih z zelenim atlasom vezanega zvezka bavila s pisanjem verzov. Dvorniki so goreli nepotrpežljivosti, da bi slišali kak nov proizvod carskega pisatelja. Pozneje je prišlo na dan, da je bila to komična opera „Hrabri in drzni vitez Arhidjejič*, ki se je potem igrala v Peterburgu.	_____ (Pride še.)
Najnovej&e vesti.
Budapest 9. Cesar je zopet obiskal raztavo.
Pariz 9. Od včerajšnjega poludne prevažajo vsi vlaki množico ljudstva v Chalons sur Marue kjer se vrši danes veliki vojaški ogled. Car, katerega živci so razburjeni vsled alavnosti zadnjih dni in ki vsled tega ne tnore spati, ostal je včeraj zvečer do kasne ure v gradu Versailles pogovarjajoč se dolgo bč Saro Bernhardt, Conqueli-n-om in Gabrijelo Rčjane, ki so igrali pred njim
v malem gledališču Marije Antoirnete Na to razgovarjal se je na dolgo s Faure-om Ministri so šli vsi v Chalons. P®trjuje se vest, da se carska dvojica povrue v Pariz za en dan privatno. Jutrajnji listi naznanjajo, da je včeraj car povabil Faure-a v Petrograd; carica da je ponovila enako vnbilo gospej Faure-ovej. Vsi javljajo potovanje predsednika v Rusijo za pomlad.
Paril 9. Za časti carskih slavnosti bilo je radi velikanske gnječe skupno 5 mrtvih (med temi 3 otroci) in nekoliko sto tam lahko ranjenih.
Pariz 9. Predno je car ostavil Pariz, podaril je 100.000 frankov za uboge.
Veliko kneginjo Olgo (hčerko carjevo) so prepeljali v odprtem vozu na kolodvor, da se s carskim vlakom popelje k svojim stališem v Ver-sailes. Množice so jej prirejale ovacije.
Pariz 9. Listi povdarjajo mnogo okolnosti, ki dokazujejo politično znamenitost potovanja carjevega. Včaraj na potu v Sčvres vozila je carska kočija mimo statue Strasbnrške na trgu „Concorde*. Feliks Faure se je odkril, a car, videvši to, obrnil se je proti štatui ter storil vojaški pozdrav.
Pariz 9. Pričakuje se, da bode car danes po vojaškem ogledu zopet govoril; trdi ae. da izreče zdravijco nnglašajočo odločno francozko-rusko zvezo._
TPROirlnsk«	in vesti.
Bc-iimpsita. Piemon, joien 7"£0 7- 54 i;HMijp.» spomlad 1896 7-54 do 7 55 — . Oves z« jesen ,V56 —5'«0
ttk za jasen 6'83—'6-86 Koruza za sapt.-okt. —•----'—
PAeuioi, uo»u od 7b bil. f. 7 25 — 7'30 od. 7% kiio. 7.35—7-40.. od 80 kil. f. 7-40—7-45 od 81. kII f. 7*50
7 65 , od 82 kil. for. --. .ierttuen 5-20-8*—
proso 5-45- 6*—
PSenica. Dobro povpraševanje in ponudbe velike. — Prodaja 55.000 mot. stot. po polnih stalnih cenah. — Vreme : lepo.
Prft^a. Nnrntinirani slndkor for. 11'82, oktobo:-deoember 11-95 mirno
Hftvro. Kavu tiantou good averp.^e za oktober 62*50 za februvar 62.—
Praga. Centrlfugal novi, poatavijne v Trst • carino vred odpošiljatov precoj f, 34 50 —'— Conoasae 85-75—•—•—četvorni 88*—•—♦ —.Vglovah Bodih 37'50—'— titunburg. i'nntos good nverng* s* oktober 50.50 M december 51-50. za maro 1897. f. 52-—.
lJun«k.|aK» bux>x« 8	oktobra	* 1» W
	včeraj	danes
Državni dolg v papirju . .	. . 101.35	101.30
n , v mobru . .	. . 101-60	101.45
Avstrijska renta v zlatu	. . 122.80	
, „ v kronah	. . 101.V0	101.-
Kreditne akcije , . , . .	. . 367.--	365.75
		119.75
	. . 9.52«/,	9.53
20 mark . .	11.78	11.75
100 italj. Ur ....		44.50
Podpisani naznanjam, da sem prevzel in kupil dobroznano
gostilno
Antona Vodopivca, ulica Solitario štev 12, Točil bodem dobra vipavska bela in črna vina, stara in nova, kakor tudi istrska. Kosilo flo 20 nvč.
Za mnogoštevilen obisk se priporoča udani Franjo Valetič,
__krčmar.
1» P
M dobiva se edino v mojej zalogi po jako H	nizki ceni. PiporoCaje so
L "
Rojav, pristen,
Anton Godnig,
trgovec Via Nuova.
ANTON Z>G0J
Mm t Trsto, ica Stadion 111 (v M g. F. Zitka)
se priporoča najlepše slavnemu občinstvu za mnogobrojni obisk. Ima na razpolago vsakovrstne vonjave.

Dr. Rose balzam
/a ielodeo
iz lekarne
B, FRAGNERJA V PRAG.I
je že ve6 kakor 30 let občno znano domače zdravilo slast vzbujajočega, probavljanje po-spe&ujočega iu milo odvajiijočcga ui uma.
Svarilo | Vsi deH »nbalažo imajo zraven stn;<"'" "»stavno de-ponovano varstvjmoj^^j^l^M.
GLAVNA ZALOGA
Lekarna I. FRA6HERJA pri „črnem orlu"
"p'ra^a, »a Mali Strani, ogelj Spornerjcvc ulice.
Velika steklenica 1 gl., mala SO kr., po pošti 10 kr. več.
Po poŠti razpošilja se vsak flan. Zaloga v avstro-ogerskih lekarnah.
Lastnik konsoreii lista „Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik : Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc v Trstu.