Posamezna Številka 20 vtnafTey,
Štev. 64.
V LlobM, v torek dne 1. aprila 1911
let® \
VEČERNI LIST
!«» enoletno	pa sašti K	40-—. M Uu&ljano 8	36	—
• OuiistfiD	...	20 —, ...	18	—
• tstrHetns	...	10—. ....	S	—
• mesetre w 3*50, m m 3*—~ •MniStfo In c<$}favo * Kopitarjeva ulica fl. — Telefon 30.
NEODVISEN DNEVNIK
tnsersU; £ooi»oipna patttvrsta C59 am Buh k V Ml Biioks ali nje prastar) m ankrat o> H oa. a trn-hi urSkrsl po « ate. — Ob sobota* iiaUt tarfl. —* Poslano: Inojtoinna pctltmta I t—> — kMa nat dan. hncinJl nedtile m pritnika. a* L ari aovattaa.
italijanska misija zapusti Maribor.
Posebno poročilo »Večernemu listu
Maribor, 1. aprila. V nedeljo, dne 30.
*l?rca ic dospel v Maribor angleški čast- i gi1.,' ki ic prinesel tukajšnji italijanski »rl-!> poziv, zapustiti Maribor. Italijanski “ °tnik, njegov pribočnik in šef karabiner-j^vi so dobili včeraj poziv, da morajo te-
to? ■24
ur zapustiti Maribor. Italijani so °i< ko so prišli v Maribor, zahajali k
Vsenemcem, sc družili z njimi, ia pošiljali od njih inspirirana poročila v Ljubljano, Rim in Pariz. Radi svojega nastopanja proti slovenskemu prebivalstvu, sl v Mariboru niso pridobili simpatij. Sedaj se mudi v Mariboru francoska misita, nfi na čelu dr. Revedy.
Nemško rovanie na Štajerskem.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
^ Maribor, 1. aprila. Čete, ki so — ka-s*e poročali — nemškim tolpam zopet Žk^3 P Kaplo, pripovedujejo, da so nern-c tolpe vodili uradniki in častniki i*.
Gradca in Arnovža. Od domačih kmetov se je udeležilo upora le majhno Število, pa so še ti večinoma ušli preko demarkacijske črte v Nemško Avstrijo.
Slovenske šole na Štalerskem.
Posebno poročilo »Večernemu listu«.
aprila. Po dolgem priza-t0rlnlu mariborskih Slovencev ih tnari-ski! a slovenskega časopisja jo višji šol-da rl^U'V Ljubljani storil primerne korake, uobi mesto Maribor slovenske ljudske
šole. Istotako se odstavijo na okoličanskih ljudskih šolah nemškutarski in nemški učitelji, da pridejo na njih mesta slovenske učne moči.
marca. {P. P.) »Ga* jj0 a ™ Veneziae priobčuje senzacijonel-o tržaški plinarni, po kateri bi pjj 3 prvim aprilom ostal brez uporabe 1'0 Ljr,e.zen 4 ur od 7. do 11. ure zvečer, bil usodepoln udarec ža vse mesto;
Trst brez plina.
brezštevilne družine bi ostale brez vsakega kuriva, kajti večina ogujiSč se kuri s plinom. Razen tega vlada v Trstu veliko pomanjkanje oglja in petroleja. Na drugi strani bo omenjeni sklep plinarne povzročil zvišanje cen za oglje in petrolej,
Vprašanje Črne gore
Pt>ro^0rn!nS Post« prinaša Reuterjevo *Crenc -^a vPra5an)c Črne gore na kon-Te$na Vi ^rez *n*eresa< ker se bo z njim jjj °®očnost enega prvih zaveznikov,
*trui= nekdaj je bila v Črni gori sovražna fovim kralju Nikoli, še bolj proti nje-*>afa Slnovom, Pred nekoliko meseci Je , ®^a pozvala kralja, naj se odit v	Ta je pripravljen to storiti
1 a^° ^i bila to želja naroda«
*omišljenikl pravijo, da narod te-
ga ne želi, medtem ko njegovi protivniki trde, da Črnogorci žele u j edin jen j c z Jugoslavijo pod dinastijo Karadjordjevičev. Cmi gori ni dovoljen pristop h konferenci, dokler situacija ne bo jasna. Kakor iz-gleda, se je svet desetorice odločil, da pomaga rešiti to vprašanje na ta način, da bo Črnogorcem iz obeh taborov dovoljeno braniti svojo stvar. Splošno mišlje-f nje je, d« se bo Črn« gora zjedinila z Ju-| goslavijo 1« 4« bo kruli abdiciral, (P, P,)
!la Marskem.
V Budimpešti so zmagali boljševikž, ustanovila so je ogrska komunistična republika. Njej na čelu stoji revolucijski vladni svet, ki je označil svoj delavni program z naslednjim .oklicem:
Razglaša se sociali ziranje velikih posestev, rudnikov, velikih tovarn, bank in prometnih sredstev. Reforma zemlje se ne' bo izvedla s podrobnim razdeljevanjem« marveč s socialistično produktivno zvezo. Brez obzira in usmiljenja se bodo preganjali oderuhi z blagom in živili, ki v^led umazane spekulacije uživajo velike korist« od izstradane mase.
Svet zahteva železno disciplino. S. smrtjo bodo kaznovani protirevplucionarci, kakor tudi roparii in tolovaji. Ustanovil bo močno proletarsko vojsko, s katero se be mogle vzdržati delavska in kmetska dikta* tura proti mažarsklm kapitalistom in velikim posestnikom, kakof tudi proti rumun-skim boljarjem in češkefnu meščanstvu/ Svet izjavlja popolno duhovno bratstvo e rusko sovjetsko vlado in, ponuja prolctari-jatti Rusjc oboroženo, zvezo.
Bratski pozdravlja delavstvo Anglije, Francije, Italije in Amerike ter ga hkrati paziva, naj niti trenotek ne trpi razbojniškega vojaega pohoda svojih kapitalističnih vlad proti Mažarski sovjetni republiki* V orožno zvezo poziva delavce in kmete Čežkc, Rumumje, Srbije in Hrvatske proti meščanstvu, boljarjem, velikim posestnikom. Poziva delavce Nemške Avstrije in Nemčije, naj slede zgledu niagarskega delavstva, naj končtto pretrgajo zveze s Parizom, se združijo z Moskvo, ustanove so-vjetno republiko in se z orožjem v roki postavijo po robu osvajajočim imperialistom. —
Tako maža raki komunisti. Seveda i« m&žarski komunizem le slab posnetek ruskega boljševištva in je omejen na Budimpešto, medtem ko Je po deželi našel tal le med tistimi poljskimi delavci, ki so jih doslej ogrski veleposestniki izrabljali. Ma-žarski kmet, posestnik zemlje, se za skupno posest zemlje ne ogreva. Ni verjetno* da bi sc sedanja komunistična vlada mogla, dolgo držati, kajti nje posledica bo meščanska vojska, popolna desorganizacija države, propadanj« narodnega premoženja in lakota. Še manj je verjetno, da M
3udimpešto hotela posnemati Nemška Av-itrija — boljševizem bi tam pomenil kata-itrofo, šc neprimerno težjo od tiste,, ki jo c izzval poraz na bojišču. Zato tudi du-lajski socialno-demokratski listi odklanjajo snubače iz Budimpešte in pričakujejo le j omoči od entente, kajti v slučaju, da prede mažarsko gibanic v Avstrijo, bi Dunaj aoral poginiti lakote.
Vendar ima to gibanje tudi nekaj do-/rega. V glavnem je vendarle odpor, dasi lesmotren, proti veHkim socialnim krivicam pretekle dobe. Je pa tudi krepak )pomin mogotccm v Parizu, naj svoje delo Istro končajo, naj ustvarijo človeMvu po-joje, da bo po tolikem trpljenju moglo turneje in pravičneje živeti.
Slovenski koncert v Belgradst
LDU, Belgrad, St. marca, (JDU.) Jutri tvečer koncertirata v Belgradu slovenski umetnici gdč, Pavla Lovšetova in gdč, Dana Koblerjeva. Koncerta se bo udeležil ludi regent Aleksander.
Hrvafske simpatije za boljševike.
Posebno poročilo »Večernemu listu«,
Zagreb, 31. marca, V nedeljo ob 10, Jopoldne se je vršil velik socialdemokrat )ičen shod, na katerem je poročal dr, Ra-toSevič, Shod je sprejel resolucijo, s katero jozdravlja revolucijo v Budimpešti in iz-aža nado, da jugoslovanska iiejska ne bo »astopala proti revoluciji na Mažarskem, fculi so se klici: »Živela komunistična jugoslovanska republika,«
lužna železnica,
LDU. D ima j, 31, marca. (ČTU.) Upravni svet južne železnice je tik pred sklepa-ajem o izplačevanju aprilskih kuponov 3 odstotnih obligacij serije X prejel pismo pariškega Office National, V tem pismu protestira Office National, ki zastopa močno skupino imejiteljev obligacij južne železnice, proti temu, da je južna železnica med vojno in celo med premirjem izplačevala kupone le pripadnikom nevtralnih in osrednjih držav. Z ozirom na ta protest in z ozirom na težki finančni položaj družbe je upravni svet južne železnice smatral ta potrebno, odgoditi sklepanje o izplačevanju aprilskih kuponov. Upravni svet bo v to svrho pojasnitve vprašanja, ki se je načelo vsled tega protesta, nemudoma stopil v stik z Office National,
Predeta j2VOz zlata.
LDU, London, 30, marca, (DKU.) Angleška vlada je izdala občevcljavno nared-bo, ki prepoveduje izvoz zlata, zlatega denarja in vsakršnega materijala, ki služi za kovanje novcev. Nasprotno se dovoljuje uvoz tega materijala. Prepovedan je nadalje tudi uvoz papirnatih rubljev; izvzeti so samo papirnati rublji, katere izdaja provizorična vlada v Arhangelsku,
Tihotapska iznadljivost
Posebno poročilo »Vučernemn listu«*
Maribor, 1, aprila. Okrožno glavarstvo mariborsko je po Svojih finančnih stražnikih prišlo na sled novi vrsti tihotapstva. V Ljubljani, v Zagrebu, po Zidanem mostu, v Pragerskem, v Ptuju, v Mariboru in v Gradcu je imela posebna tihotapska družba nastavljene zaupnike in
agente, ki so spravljali velike množine v vozove za pohištvo. V omare, postelje* zaboje itd, so spravili meso, mast, jaic*j ki so jih nemoteno več mesecev spravljali preko Špilja v Nemško Avstrijo, Okrožno glavarstvo je s svojini odkritjem napravilo enkrat za vselef tem« konec.
Boljševiki pod nemškim vodstvom.
LDU, Pariz, 30. marca, (DKU,) Agen-ce Havas poroča: Javno mnenje na Francoskem z živim zanimanjem zasleduje dogodke v Rumtiniji, zlasti odkar prihajajo poročila o prvih spopadih med romunskimi četami in boljševiki na levem bregu Dnje-stra. Splošno prevladuje mnenje, da ti dogodki pomenijo prve znake bližajočega se germanskega navala, ki se skriva pod bolj-ševiško krinko. Vsi, ki so imeli v zadnjem
času priliko boriti sc proti rdeča armadi v Južni Rusiji, zatrjujejo, da jej poveljuj brezdvomno nemški častniki. Istočasnost boljševiške ofenzive proti Odesi z revolti* cijo na Ogrskem, je jako sumljiv znak. Vs listi odločno zastopajo mnenje, da je treba nemudoma poslati v Romunijo izdatno moč. Izjavi minislra Pichona v zadnji nocB* seji zbornice so vsestransko pritrjevali«
Focft za Pollake.
Posebno poročilo »Večernemu listu-i
Bern, 31, marca, »Temps« poroča: Poljsko-nemško vprašanje je na mirovnem posvetu zapostavilo vsa ostala vprašanja, fo vprašanje je zelo nevarno. Clemenceau vztraja pri svojem predlogu, da se poljske čete izkrcajo v Gdanskem, ne oziraje se na odpor Nemcev. Wilson in Lloyd George pa očividno zavzemata napram Nemčiji popustljivo stališče,
Weimar, 31, marca. V vprašanju o
izkrcanju poljskih čet v Gdanskem je P°' slal maršal Foch generalu Ludendu (?) oa' slednjo brzojavko; »Ker doslej Še nis®*® prejel odgovora na vprašanje glede p*6' voza poljskih čet skozi Gdansko, vam fl3" latfam, da pospešite rešitev tega vnra5*' nja. Pozovite nemško vlado, naj pošlje P^ oblaščenca v Spaji, kamor pridem tH®1 jaz.«'	•	.	'>*IM
Češki nažrt e ureditvi llemšte flvstrije.
LDU. Praga, 31. marca, (ČTU.) »Narodni Listy < pišejo: Da si na mirovni konferenci zagotove ugodne gospodarske .pogoje za svoj obstanek, pretijo avstrijski Nemci neprestano, da se bodo združili z Nemčijo, da na ta način ojačijo nemško vojaško silo za maščevalno vojno, kar zlasti Francozom povzroča ne male skrbi, Vsled tega sc je bati, da bodeta Čehoslovaška republika in Kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev morala brez vsake koncesije prevzeti težke obveznosti v prid Nerr.ški Avstriji, da se leta ne združi z Nemčijo. »Narodni Listy« smatrajo vsled tega za zelo važno, da se vladi v Pragi in Belgradu čimprej sporazumeta glede skunega postopanja v nemškoavstrijskem vprašanju, Ker obstoji Nemška Avstrija iz dveh vrst ozemelj, je treba delati na to, da razpade v svoje naravne dele. Del nemškoavstrijske republike tvorijo nemške narodne, drugi del pa slovanske narodne, toda germanizirane pokrajine. Iz nemških "delov Pred-arlskega, Tirolske severno od Brennerja, Solnograške brez Lungaoa in Gor. Avstrije je treba ustanoviti samostojno republiko solnograško, čije nevtralnost se zajamči mednarodno, Ta republika bi merila nad
31.000	kvadratnih metrov s približno P° drugim milijonom prebivalcev. Iz slov*"j skih, toda germaniziranih delov Nem#*, Avstrije bi se ustanovili dve samos‘r*,f državi: Nižja Avstrija z Dunajem, pa t>r® vitoraškega ozemlja in brez Morav>»cS^ polja, bi tvorila samostojno republiko* J kateri bi imele češke manjšine z ozirom svoje število podobne pravice, kakor imajo Nemci v Čehoslovaški republik' ^ v tem primeru bi bilo mogoče govorit* gospodarski združitvi dunajske republike čehoslovaško državo, Lungau in štajef8** severno od WiIdona bi po tem načrt« rili samostojno mursko republiko, v k3 bi slovenske manjšine imele narodnost pravice, Ta germanizirana ozemlja bi sC, ^ Jugoslavijo združila v ožjo gospodah zvezo. Puetriška dolina, vsa Koroška >*} Štaieraka južno od Wildona morajo^ Pr,P*jj dati Jugoslaviji. Le na ta način bi ^ Čehoslovaška republika in Jugoslavija P* vzeti gotove obvesnosti napram gerflia**1 y ranim delom alpskih dežel, Ta načri . imel za posledico, da Nemška Avstrija ^ gine brez sledu in s tem tudi »DrtOi! Osten«.
Ministrska kriza.
LDU. Belgrad,. 3L marca, (JDU.)'Ministrska kriza še U-uja. Pogajanja z narod-trim klubom so sc razbila in Je gotovo, da stopi narodni klub v opozicijo. Padla tudi 6fi ni odločitev o sodelovanju socialistov v vladi, ker pričakuje socialistični klub nahodil vodstev iz Zagreba m Ljubljane, odkoder jih pričakujejo vsak čas. Pa tudi o socialističnem klubu sc ne more reči, da ®o sodeloval v parlamentu, ker ne more Postati na to, da bi rešila agrarno reformo kftka meščanska stranka. Govori se tudi,
da bo odstopil železniški minister inženir Vulovič zaradi slabega zdravja,
LDU. Belgrad, 31. marca. (JDU.) Ml-nistrstvo za prehrano se bo najbrže opu-silo, ker noče nobena stranka prevzeti v sedanjih težavnih razmerah odgovornosti. Bržčas se bo osnoval poseben urad, kateremu bo načeloval visok uradnik.
LDU, Belgrad, 31. marca. (JDU.) Ministrstvo -za voino in mornarico je poverjeno general« Hadžiču.
j- • LDU Belgrad, 31. marca. (JDU) Jutri popoldne se bo nadaljevala seja narodne-83 predstavništva. Seja bo kratka, Pred-5 avništvo bo sprejelo kreditno predlogo.
Harodns predstavništvo.
Na dnevni red bi moralo priti poročilo verifikacijskega odseka. Z ozirom na zunanji položaj pa se je na medstrankarski konferenci sklenilo, da se to poročilo odgodi.
M bankovci.
LDU Belgrad, 31. marca. (JDU) »Epo- j koscem julija. Tedaj se tudi potegnejo kro-a javlja, da bodo novi bankovci izdani ne iz prometa.
Dogodki na Ogrskem.
m LDU Oeutsch - ALenburg, 31. marca, f^žično.) Dunajski listi poročajo o potnicah dogodkov na Ogrskem nastopne PosameEnosjj; »Neues Wiener Journal« ^v*)a, da je bil Karolyi včeraj inzultiran r5 c®*ti, »Reichspost« pa trdi, da je po-.cčttil iz Ogrskega, V listu »Neuer Tag« zra*a Karolyi svoje začudenje za ohlap-
tfcvli! ^Unais^{;ega prebivalstva napram do-KOdkom na Ogrskem, »Neue Freie Presse«
ort	z	oz>rom na ustanovitev lastne
Krške banke takojšnjo vpostavitev nem-. Avstrijske bankovriice. Dalje poroča
»Neue Freie Presse« iz Budimpešte, da je rdeča garda zasedla najlepše ogrske palače bivšega nadvojvode Jožefa. V zadnjih treh dnevih se je zglasilo na Ogrskem 5.000 odvetnikov in drugih inteligentov za poljedelska dela, ker so brezposelni. Na Dunaju danes tudi dojenčki niso dobili mleka, tako da je umrljivost otrok dosegla višek. Kakor poročajo dunajski listi, je gospodarsko življenje na Ogrskem radi utopističnih odredb sovjetske vlade pred katastrofo. Prebivalstvo pojmi šele sedaj ves obseg dogodkov.
Italijansko sSavlje v Trsta.
p ,. LDU. Trst, 31. marca. (Brezžično.) V »»».j ■ Rossetti je bilo veliko slavlje £ ~ Pokroviteljstvom društva »Trento „v navzočnosti Duca d’Aosta, geji^ , etitti di Roreto, župana Valerio vseh vojaških in civilnih oblasti. Občin-vo )c priredilo Duci d‘Aosta kot vrhov-tel™U pove^niku tretje armade-osvobodi-Paf >'eUke demonstracije. Prepevali so to ri	pesmi. Mesto je podarilo zla-
on'm< ki so kili Prv^ izkrcani v u- Različni govorniki so živahno po-chi*'	talijansko vojsko. Občina Ron-
tand'2	>>,^cnczi° Giulia« brzojavila Or-
ue l*’, a do njega vse zaupanje, da ° Itali’i l1Sra^^ premijo za krvavo
la nlmk.
“Id«	31, marca. (Brezžično,)
mQta vaz/°nale« poroča, da je najvišji Pa«l.an. svc* P°daril poveljniku Rosetti Pitpv1CiC^1 650.000 lir kot nremijo za poto-P tcv la^ie »Viribus Unitis«.
Iz pokropite.
kr Vrednost' dinarja In' feroae se je menjavala v Beigradu v marcu t. L od 280 do 300, to se pravi: za 100 dinarjev se je dobilo 280 do 300 K. V Beigradu je vse polno menjalnic, ki imajo zunaj nabit kurz, p okaterem kupujejo denar raznih držav. Kurz je skoro vsak dan drugačen;, najbolj zanimivo je pa to, da je istočasno različen tudi v različnih trgovinah, naj je tudi od ene do druge samo par korakov. Kurz 300 se je držal v teku tega meseca samo dvakrat po par ur, in še to le v nekaterih trgovinah. Sicer pa menja vsak trgovec, gostilničar, celo kolporter časopisov denar, pri čemer je posestnik denarja vedno udarjen. Vzemimo slučaj, da kupiš na ulici časnik. Skromni list stanc 50 vin, ali 20 par, to je 56 do 60 vin. Sploh pove v Beigradu skoro vsakdo ceno v kronah, če nimaš kron, ti izpremeni ceno v dinarje najraje po uradnem (»z vaničnem«) kurzu 250, tako da plačaš n, pr. mesto desetih kron štiri dinarje, ki so vredni najmanj 11 K 20 vin. Zato je vedno najbolje, plačati v novcu, v katerem se cena pove,
k Šolstvo v mariborskem okraju- Višji šolski svet v Ljubljani je odredil naslednje
izprenrembe šolstva v mariborskem okra« ju: 1. Zasebna nemška šola v Ceršaku s« razpusti, otroci naj se vpišejo v pri9to,nl ljudski šoli, ki sta v Št. liju v Slov. goricah in Sladkem vrhu. — 2. Nemška trirazrecl-nica v št. liju v Slovenskih goricah se laz-pusti- Učenci te šole se vpišejo v .pristojne ljudsek šole, predvsem v slovensko pet-razrednlco v Št. liju. Za otroke pristne nemške narodnosti se priklopi šentiljski petrazrednici nemška vzporednica. — 3r Nemška petrazrednica z 1 vzporednico v Krčevini (Leitersbergu) se razpusti. Iz nemške petrazrednice in slovenske štiri-razrednice se ustanovi po predlogu krajnega šolskega sveta mešana slovenska šestrazrednica, kamor se všolajo vsi slovenski otroci. Za otroke pristne nemška naronosti se priklopita slovenski žestraz-rednici dve mešani nemški vzporednici, — 4. Nemška dvorazrednica v Pekrah sc razpusti- Otroci se prepišejo v pristojno ljudsko šolo v Limbušu, Trirazrednica v Limbušu se razširi začasno v štirirazrednico, — 5, Nemška deška in nemška dekliška štirirazrednica v Pobrežju ostaneta, a se poslovenita. — 6. Nemška petrazrednica v Radvanju se preuredi v slovensko pet-razrednico. — 7. Nemška dvorazrednica v Razvanju se posloveni, toda izgubi vzporednico, — 8. Nemška trirazrednica v Sladkem vrhu se Izpremeni v slovensko trirazrednico, za nemške otroke se priklopi šoli nemška vzporednica. — 9. Obe nemški petrazrednici v Studencih se preuredita v slovenski šoli, za nemške otroke se priklopita deški petrazrednici za prehodno dobo dve mešani nemški vzporednici- — 10. Nemška trirazrednica v Temu se posloveni. — 11. Poslovenijo se dozdaj dvojezične ljudske šole v Zgornji Kungoti, Svečini, v St. Jurju ob Pesnici, pri Sv. Lovrencu, v Hočah, v Kamnici, v Selnici ob Dravi, v Ribnici in v Breznu.
kr Nesreča, Na kolodvoru v Litiji je bil delavec na progi Jožef Stramlien, povožen od vlaka čez obe nogi. Ponesrečenec je bil prepeljan v tukajšno dež- bolnico kier te drogi dan umrl.
k Majhna javna varnost na Felci. Reški »Giornale« se pritožuje nad nezadostno javno varnostjo na Reki, kjer se vedno vrše napadi in tatvine.
k Na svobodo no Izpustiti v Zadrti bogoslovca Rubiča, ki so ga bili zaprli namesto tibeglega bogoslovca Stelle, ki je> bojda »žalil« italijanaške demonstrante.
k Za 1 K dajejo v Zadru 40 italijanskih centezimov.
k Moratorij za denarns zavod® je uvedla spričo zadnjega navala na banke hrvatska pokrajinska vlada. Do 21. aprila ni noben denarni zavod dolžan izplačati posamezni stranki več nego 5000 K.
k Velika Jugoslovanska banka z ameriškim kapitalom se snuje; centrala bo v New Yorku ali Chicagu, podružnica v Beigradu. Delniška glavnica bo znašala 50 milijonov frankov, od tega 10 odstotkov jugoslovanskega denarja.
k Trafikanti v Sarajevu so odklonih nadaljnje prodajanje časnikov, a^P 51?1 uprave listov ne dovolijo 10 vin. odškodnine za vsak prodani list. Zbog tega se je razvila kolportaža po ulicah.
kr Vozne olajšave na železnici. Vse
posedanje vozne olajšave in legitimacije aktivnih in umirovljenih uslužbencev državnih železnic kraljestva Srbov, Hrvatov In Slovencev in južne železnice ostanejo » veljavi do 30. junija 1919. Častniki in vo-|aki plačajo od 1. aprila 1919 do nove odredbe na privatnih potovanjih polovico voznih pristojbin. Vse druge vozne olajšave, legitimacije in listki za prosto vožnjo katerikoli vrste se z dnem 1. aprila razveljavijo,
kr Brzojavni promet s Čehoslov asko republiko zopet dovoljen. Po 1. apiilu je zopet dovoljen brzojavni promet s celo republiko Čehoslovaško, to je s Češko, Moravsko, Šlezijo in Slovaško, in sicer koj ko začasno prekinjeuje neha. Pristojbina za besedo znaša 15 vinarjev, minimum 2 kroni 50 vinarjev. Dovoljene so tudi nujne brzojavke, za katere sc plača trikratna pristojbina, Časopisne brzojavke imajo ugodnost 50% znižanja pristojbine, pa samo od šeste ure zvečer do devete ure zjutraj.
k Delavski dom na zadružni podlagi snujejo v Vukovaru.
k Stanje ozimne setve v Sremu. V vukovarski »Novi Dobi« priobčuje O, Hai-man, županijski gospodarski nadzornik, uradne podatke o stanju letošnje ozimne setve v Sremu, Posejalo se je v jeseni vseh vrst krušnega žita 166.934 oral, v primeri z 1. 1913., ko se je bilo vsejalo 189.934, manj 23.000 oral ali 12 odstotkov. Ječmena se je vsejalo minolo jesen 13.901 oral, v primeri z 1, 1913., ko je bilo vsejanega 15.864 oral, manj 1936 oral ali 13 odstotkov, Najbolj so zaostali okraji Županja (manj 45 odstotkov), Vinkovci (manj 33 odstotkov) in Vukovar (manj 34 odstotkov). V vukovarskem okraju nazadovanje zakrivile predvsem plenitve in pustošenje na veleposestvih, v vinkovskem okraju so pa tla težka ilovica, ki ?e vsled deževne jeseni ni bilo mogoče obdelati.
k Zahteve zidarskih in tesarskih podočnikov v Sremu. Vukovarski stavbeni podjetniki sc pogajajo z zidarskimi in tesarskimi pomočniki zaradi plače. Delodajalci ponujajo 2 K 60 vin, do 3 K, oziroma 3 K 60 vin. do 4 K 20 vin, za uro.
k Ljubljane.
1 Nove hiše. Na ljubljanskem polju ob Dunajski cesti kar mrgoli delavcev, ki so pričeli danes, 1. aprila, kopati temelje za hiše, za katere je vlada dovolila kredit 40 milijonov kron. S tem bo odpravljena brezposelnost in odstranjeno silno pomanjkanje stanovanj v Ljubljani. V hišah bodo stanovali vsi tisti, ki so verjeli deželni vladi, da bo takoj v najzgodnejši pomladi pričela graditi hiše,
1 Priznan stan. Kakor je splošno znano, nam je vojska prinesla nov stan — vojnih dobičkarjev in navijalcev ccn. Kakor vsako novotarijo, tako tudi ta novi stan ljudje splošno zelo sovražijo. To sovraštvo je postalo tako hudo, da se je bilo bati najhujšega. Zato jč sama osrednja vlada vzela stan vojnih dobičkarjev v zaščito s tem, da je ta stan oficielno priznala in uvedla svobodno trgovino. Z ozirom na lepe čase, ld jih navijalccm cen
neče. biti konec, se je ta stan organiziral in je odprl v kavarni hotela »Slon« svojo zasebno borzo, Ker ta ustanova še nima pravice javnosti, se bodo ude!* ženci podjetja, kakor čujemo iz njihovih krogov, obrnili na deželno vlado s prošnjo za koncesijo in javno priznanje njihove borze.
1 Strahovi im smrčanje. Pri predstavi »Strahov« je v nedeljo zvečer neki gospod v loži zaspal. Občinstvo ne bi bilo imelo nič proti temu, če bi bil gospod spal spanje pravičnega, kot se spodobi. A ker je začel že v prvem dejanju smrčati tako na glas, da se ni slišal niti dvogovor z odra, so se ljudje začeli smejati. Nekemu zlobnežu je padlo v glavo, da je poklical gasilca, ld je v svoji uradni zamišljenosti takoj odprl hidrant in spustil na gospoda blagodejen tuš, misleč, da je smrčanje prasketanje ognja. Gospod potem ni več smrčal.
1 O moderni in higijemčri kosmeiikl predava v sredo, 2. aprila 1919, ob osmih zvečer v veliki dvorani Mestnega doma g. dr. Ivan Pintar, nadzdravnik v rezervi, Vstopnina 1 K Vstop vsakomur dovoljen, To je tretje predavanje o tem zanimivem in v zdravstvenem oziru važnem predmetu,
1 Nesreča, Hišnik Ivan Jamnik z Resljeve ceste št. 9 je v soboto popoldne sekal kostanjevo drevo, ki je padlo nanj in mu zlomilo nogo ter ga močno poškodovalo na glavi. Na lice mesta je došel rešilni voz, ki ga je prepeljal v bolnišnico. Poškodovan je bil tako hudo, da je v bolnišnici umrl.
1 Porota. Razprava proti Ivanu Škerjancu in Miroslavu Pretnerju, se je na predlog drž. pravdnika preložila, ker se je tekom raznrave pokazalo, da sta pri ti tatvini udeleženi š-e dve drugi osebi, katere bodo sodno zasledovali.
1 Gsreaiij trgovcev v Ljubljani, Neka dunajska tvrdka je semkaj naznanila, da ima v skladiščih nakopičenega različnega galanterijskega blaga, emajl, posode, strojev, električnih potrebščin itd. Izkaz je v pogled članom gremija v gremijalni pisarni, Krojaška ulica 5, II, nadstr. Uradne ure od 8. do 2. pop.
z Šolska zobna klinika na vozu. Vodja dorimundske šolske zobne klinike je vpeljal potojočo zobozdravnišnico. Je pa to šestinpol metra dolg in pollrctji meter širok voz, ki vsebuje v svoji notranjosti vse, kar spada k zobni kliniki; prostora je toliko, da delajo notri obenem lahko tri osebe, vodja, asistent in pa pomočnica. Velika okna na levi strani in svetilke z žarnim špiritom skrbijo vedno za zadostno razsvetljavo. Seveda se da voz tudi kuriti. Ta novost na polju zobozdravništva je zlasti važna za dežele, kjer se ljudje tako malo menijo za gojitev zob. Šolski otroci na deželi so včasih pra v zelo oddaljeni od zobozdravnika in ga morejo le redkokdaj obiskati. Zato pa so nastavili v Hanovru posebnega okrožnega šolskega zobozdravnika, ki mora vsaki dve leti preiskati vse šolske otroke v občinah na deželi. Da to nalogo lažje vrši, si je nabavil zobozdravnik avtomobil, ima s seboj razložljiv ope-
racijski stol, vrtilni stroj in drugo potreb* no pripravo; otroke zjutraj preišče, popol« dne pa že operira. Potujoča klinika je se« veda še večji napredek.
z Srce. Človek živi dokler živi njegovo srce. Srce je vse, ono dovaža vse dragim udom sok življenja, kri; ono odstrani slabe snovi, zaostale v nas vsled dela itd, Kdof hoče svoje srce varovati, naj bo previden pri uživanju alkohola, tobaka in kave, meje ne sme prekoračiti. Seveda pa to m vri vseh enako, nekaterim sploh nič ne škoduje. Največji sovražnik srca je pa pre' naporno delo. Za vse dele telesa, zlasti p® za mišice, velja pravilo, da jih zmerno delo krepi, zlasti če vstavimo med delo o®* more, da jih pa prehudo delo utrudi, ne*1 muči in uniči. Delo srca obstoji v skrce' van;u srčnih mišic, ki odganja kri. Število udarcev pri skrčevanju je deloma odvisno od potrebe po krvi, ki jo imajo deli telesa« zlasti mišičje okostja. Mišice pa potrebujejo same tesn več krvi, čim bolj se krcij»* to se pravi, čim več delajo. Če torej telesno delamo, ne delamo samo z mišicann» ampak tudi s srcem. Zato mora vsako P5"®' napenjanje povzročiti obolelost srca. Tako obolijo na srčni hibi predvsem nekateri težki delavci, tako prenašalci žita, nosile* hišne oprave, tlakovale! itd. V novejšt*® času opazujemo isto pri športu, če ga pre' tiravamo —• borba, kolesanje, veslanje* težka atletika. — Kakor so te vaje koristne, če jih izvajamo zmerno, tako so v nasorotnem slučaju šltodliive, K delu srca spada tudi transport zavžite tekočine. spijemo, vsrka črevo, predide v krvne P0', crrPre spodniega dela telesa in odtod skozi jetra v srce; odtod pa gre tekočina ^ izločilne organe. Čim več piiemo, temb°'f mere srce delati, To ic vzrok, zakaj P°' stanejo ravno pivopivci tako pogosto bol«1 na srcu, akoravno je ,y pivu primero«1® malo alkohola.
Po stfefu.
s Clemenceau — novelist. Ameriška demokratična literarna revija »Natio®* poroča v zvezku novel pod naslovom embuseades de la vie,« ki jih je izdal Clc* menceau leta 1893, Smisel teh novel r tak-le: »Življenje ni vredno, da se ga Prej živi in na svetu ni stvari, ki bi bila 1® . daleč podobna kreposti, modrosti ali trak nemu zadovoljstvu,« Novele so polne kega pesimizma, negacije vsega in cinizi®3' Med njimi je »Union Assortil« najbolb3 in baje vredna Maupassanta. Gre v nji ^ zakonsko dvojico, ki sta trgovala z bU' goni, odgajal mnogoštevilne otroke in P°' tem umrla oba, enega in istega dne. V i'cf' l nici pa sta bila to dva človeka, ki ji* L 1 življenje razočaralo, ker ne eden ne nista imela ono, kar sta si obetala. sta se potem trapila noč in dan z mah1® in nadležnimi preganjanji. Jed je bila vc® no preslana, okno vedno odprto, pod 1 škripal itd, To sc je končalo nekega d« z moževo smrtjo, ko ga je zastrupila že»3* sama pa se v napadu groze radi tega 2° klala. Med tem pa so sosedje govor* »Kako sta se ljubila. Kakšni, vzorna d žinal« — No, Clemenceau nam tudi ko « velist najbrže ne bo simpatičen,
6 Kaj poročajo ut Rusije? »Petit Pa-risien« poroča, da je anketa, ki se jo vršila v Permu za kontrolo zaveznikov, pokazala v novi luči krutosti, ki so jih v rečenem mestu počenjali boljševiki. Preganjanje protimaksimalističnih življev, ld je imelo značaj terorizma še preden so nameravali Lenina umoriti, je po tem atentatu »arastlo do skrajnosti. Vojaški svet in odbor za vojaške zadeve ter posebna komisija v obrambo revolucije, je odredila usmrtitev množice ljudi. Število žrtev, ki so bile obsojene brez kakšne krivde, jo doseglo tisoče in tisoče. Pred usmrtitvijo jih rablji trpinčili. Tako so delavce iz Motovilke bičali, ko so jih zasliševali. V nekem okraju in v selu Lcvokinu pri Permu 60 našli trupla z več ranami, ki so bile napravljene z bajonetom, dasi je že samo CDa rana povzročila smrt. V Trojcih so rdeče Sarde odvedle dvanajst skoraj nagih in bo-prebivalcev pri 20 stonijah mraza na morišče, kjer so jih posekali s sabljami, fotografijo trupla duhovnika Savelova, ki ga mučili boljševiki v vasi v permski okolici, ima grozno s sabljami razsekano 6*ayo, Nekega drugega duhovnika so naj-Prcj obstrelili, potem pa vlekli k reki, kjer ®o ga v vodo vrgli. Obsojenci so bili več-rat primorani, da so si izkopali grob, prc-cn so jih rablji usmrtili, V nekaterih kraji s° nesrečnike žive v jamo vg;K. Tako 0 končali v Alapaji: velika kneginja Elizabeta Feodorovna, veliki knez Sergej Mi-ajlovič in Jan, Igor in Konstantin Kon-_ antinovič, Boljševiki so preganjali duhovite v prvi vrsti pa redovnike. Od 300 u»ovnikov v osvobojenem delu permske M	80	boljševiki	46	ustrelili.
^simalisti so onečaščali cerkve s tem, ia v njih ustanovili gledališča ter potu!? VSe svetc podobe, — Streljali so ‘oi starke in nosne žene posebno v Per-a K ’ Verhatovi so trinajstkrat prebodli ke '.e^om neko devetnajstletno dekle, lav S° *° ^žili vohunstva. Na stotine de-,cey na posestvu Motovilkc pri Permu, Prot’1* S° se	protestne stavke
L,.* grozovitostim mestnega sovjeta, so )SeviSlte drhal} postrelile in pomorile. $tov-T SC rc^e^c garde umaknile, so opu-gjy. zemljo, odpeljali poljske pridelke, jj1”0* Poljedelsko orodje in naposled po-a ali VSC) jtar nj£C m0jj{c odnesti.
ko f	Š£do v Ameriki? Znano je, ka-
važnost polagajo na dobro ku-Evropi. Nekega dne so prinesli vsi vest, da je umrl Flaubertov kuhar, £el'C 0v‘d s svojo kuharsko umetnostjo nje*; na razP°^žen}c pisatelja in s tem na ®Pl 1'V%	*n ^rancosko književnost
‘ Zahrbtne diplomatske gostije, obilje v gostilnah, izbirljivost Italijanov in moč p®sc^nc speeijalitete, neštete nemške —	vsc *° ie dobro	znano, V
drti-i,n ■	*e	z	>edrai — kot	z	nln°g*mi
Air»	'il	stvurmi	— popolnoma	drugače,
ftialc,?n°i so v jedi zelo skromni: jedo vodo’ kromno, ne izbrano. Pijejo samo inlaj ' a v*n« prinesejo na mizo samo, če Vadij0la ^us*a tuica‘ Goveje meso jedo na-tncs_ "jrzlo, ker pravijo, da ima sveže ^Otru/T^i i- m^r°hov, ki jih led uničuje, *hjie	hiformation«	pripove-
» a jc y neki ameriški hižsi jedel meso
od bivola, k jc bil ubit pred letom dni, Ta veper je bil shranjen v hiši ob temperaturi enajstih stopinj pod ničlo, skupaj z množino puranov in drugih živali — vse od lani. Led je poleg tega zelo koristen. Siromak m bogatin ga rabita. Bort Bell, znameniti zdravnik v Njujorku pravi: Mi smo zato tako sveži in zdravi, ker jemo enostavno, umerjeno in čislo in ker ne jemo sveže ubitih živali,
s Smrt starega junaka, 17. marca t, 1, jc v Trsteniku umrl sloviti hercegovski vojvoda iz vstaje leta 1875, proti Turčiji in leta 1882, proti Avstriji — serdar Pero Tunguz. Pokojnik je veljal poleg svojega strica pok, vojvode Stojana Kovačeviča kot najboljši junak v Hercegovini. Rojen je bil v Nevesinju leta 1847, V svojem 17. letu je uskočil v Črno goro, kjer je organiziral četo, kateri je potem dvanajst let harambaševal v pohodili po Bosni in Hercegovini. Po ponesrečenih vstajah se je moral z družino umakniti v Črno goro, kjer se je nastanil v Nikšiču in ostal ondi vse do leta 1910.; tedaj se je preselil v Belgrad. Ob nesreči leta 1915, sc jc 70-letni starec s srbsko vojsko umaknil iz domovine preko Albanije, bil potem na Francoskem, od koder se je vrnil v Solun, kjer je dočakal osvoboditve domovine. Sedaj sc je tudi sam napotil v svoje rojstno mesto Nevesinje, da bi ondi sklenil svoje burno življenje in si odpočil v domači zemlji. Pa mu ni bilo dano. Na potu se je prehladil in umrl. Njegovih ostankov ne krije sicer domača zemlja, pač pa srbska, za katero je prelival svojo kri.
Zagrebška borza.
LDU Zagreb, 31, marca. Zaključni kurzi na današnji borzi:
Donar:	BI	«,e»«
Danka za trg., ol»rt in industrijo Banka jn hranilnica za Primorje na Sušaku, nove delnice . .
Hrvatska eskomptna banka . .
Eskomtna in monj. banka, Brod novo delnice . „
Hipotekarna hanka, Zagreb . ,
Jadranska banka, nove ............
Hrvatska kreditna, banka ....
novo..........................
Narodna banka, brez kupona .
Obrtna banka, zadnja emisija;
stare ........................
Poljedelska banka.................
Prva hrvatska hranilnica, stare
RečKa pučka banka.................
Zcmaljska banka, nove , . » ,
Sladkorna tovarna, Osjok . , .
Trocki.
Karl Mečir piše v »Venkovu«: V Av, Montmorency stanuje neki mož; na njegovi vizitki stoji zapisano: Aleksander Dikow-Derental( atašč posebne ruske komisije, Ime samo nam ne pove ničesar. V resnici pa je ta Dikow-Derental mož, ki je poleg Savinkova najdejavnejši sočlan ruske protiboljševistične propagande. Mlad, 251etni mož, z naočniki na nosu. Sedeli smo v salonu in govorili samo po sebi umevno v boljševizmu. Pri ti priliki sem vprašal gospoda Dikowa, če je resnica, kar zatrjujejo, da duša vsega boljševističnega gibanja v. Rusiji ni ruska. Na
moje vprašanje sem dobil zatrdilni odgo. v or. Voditelji boljševističnega gib*nja sc po večjem židi. Pravi Rusi so samo trije: Lenin, Lunačarski in Poprovskš. Ostali imajo samo ruska imena. Kar sc tiče Trockega, je eden, najinteligentnejših in najbolj izobraženih ljudi te stianke, Zato jc tudi najnevarnejši, on sam je nesreča Rusije, »Trockega poznam še iz Sofije, kjei sva se za časa prve balkanske vojne več-krat sešla. Takrat je deloval Trocki v prid centralnih držav, ki so se prizadevale, dž bi vzbudile nezaupanje Rusije do balkanske zveze in Trocki je bil oni, ki je pod raznimi psevdonimi kar preplavljal rusko časopisje z različnimi članki v tem smislu. Za čas balkanskih pogajanj se je preselil Trocki v Bukarešt, kjer je deloval pri listu Minerva v isti smeri. Komaj jc začela svetovna vojna, je zbežal čez Švico na Francosko, kjer sc je skril v Medocu v vilo nekega nemškega agenta in pričel agitirati v interesu Nemčije, Zbiral je ruske opozicijonelne elemente krog sebe, Pozneje so ga pregnali čez špansko mejo,
Torcki je hotel iz te dežele proč. Vedel je, da Španska raje trpi morilca kol pa anarhista v svoji sredi. Zato se je de* nunciral sam in sc označil ko hudega anarhista. Španska policija ga je zgrabila takoj in ga poslala skoril Španijo do Ca-di?ra in od tu naravnost na otok Kuba. Tudi tam se je seznami takoj z nemškim konzulom, ki ga je poslal v Njujork, da bi bil tam nemškemu poslaniku v pomoč. Posrečilo sc jim je, da so kupili od nekega ruskega revolucionarja izdajani nemški Kst, kateremu je Trocki koj začrtal novo P°t<
Ko je izbruhnila ruska revolucija, Je šel Trocki koj v Rusijo, da bi delal tam nemški stvari v prid. Ob odhodu iz Amerike mu je napravila tamošnja nemška kolonija banket. Toda na potu v Rusijo so ga bili popadli Angleži in ga zaprli. Tedanja ruska vlada je dosegla, da jc bil Trocki izpuščen na svobodo, To je v glavnih potezah Trocki,
H danskem pristanišču msd vojsk©.
Okoli cele zemlje je zlito morje, ono je pravi gospodar sveta, To smo med vojsko zopet videli. Nekatera prej brezpomembna pristanišča so se prelevila kar Čez noč v velike izvozne pristane. Tako n, pr, tudi veliko dansko pristanišče E s -b j e r gna jugozahodu polotoka Jiistlandi-je. Esbjerg ni drugega kakor en sam ogromen pristan, v celem mestu stanuje samo
20.000	ljudi, a ti so vsi v pristanišču in imajo tam opravek. Kdor ima v Esbjergu roke in noge, ta dela ali pa pohajkuje ob vodi morja. Neprestano vrvi tukaj življenje, napenjajo se miš?cc, napenjajo se vrvi, dvigajo sc žrjavi, škripci škripljejo, vozovi ravnotako. Ladje nalagajo, druge pa praznijo, Množina vrvi, vsc polno raznovrstnih mrež na obrežju. Na vodi pa cela vojska ladij. Okoli in okoli celc stotine železniških vagonov, velikanska skladišča, vsaka kraljestvo zase. Gori po zraku pa letajo črni vozovi, do roba napolnieni s nremo-
430	460
-	ft05
—	1-1C0
—	880
—	1000
820	850
—	430
‘200	S-S0
90	ICO
—	9150
205	230
700	720
—	2750
gom. O mi vos se dvigne od tal, lett dolgo časa vodoravno, sc potem napol obrne in izprazni svojo vsebino, leti nato zopet nazaj, kakor črni znak večnega brezkončnega človeškega dela,
Esbjerg je veliko dansko izvozno pristanišče. Trebi surovo maslo in jajca celc Danske. Središče velikanske mreže in njenega končnega cilja. Kar vidimo kako gredo od vsake kmečke hiše prešiči proti Es-bjergu, cela procesija, kako izvirajo na vsaki danski kmetiji potoki mleka, se zbijajo v reke, ti pa v mlečne toke, ki gredo v Esbjergu v morje. Vidimo, kako sc valijo iz danskih kokošnjakov jajca, z namenom, vkrcati je v Esbjergu, kako sc valijo iz vsake pristave sodi putra, težki cele cente, namenjeni v Esbjerg. Ta sam pa ničesar ne producira, samo zbira, jemlje iz vagonov, kopiči, nalaga, veže, sortira, na-leplja napise, prodaja in nalaga na ladje vse, kar proizvaja cela dežela. Če bolj natančno pogledamo, vidimo, da hiše niso zgrajene iz opeke, temveč iz putrovih kock, ne pokriva jih streha iz skrilja, pač pa vrste jajc, na molih pa zagledamo cele vrste svinjskih hlevov. Vsako leto gre skozi skladišča in čez mole Esbjerga kakih 10 milijonov funtov jajc, 80 milijonov funtov putra In pa 180 milijonov funtov svinjskega mesa.
Vse to pa, kar izsesa Esbjerg iz cele dežele, gre tudi v eno samo deželo, Anglijo. Esbjerg ni nič drugega kakor dvorišče Anglije, Danci mislijo in geografi pripovedujejo, da je Esbjerg na Danskem. To pa ni res. Esbjerg spada ravnotako k Angliji, k velikemu britanskemu pretakanju krvi, kakor mesti Hall ali Liverpool. Značilen znak, kam gre vše, je tabla ob obrežju z velikanskimi črkami: v Anglijo. To je življensld cilj Esbjerga in cele Danske.
Tam na vodi se ziblje velika ladja, odpelje se pozneje na Angleško, Najprvo napnejo kot roka debele vrvi, da privežejo ladjo na breg, a že se trese njeno velikansko telo, njena duša misli na Anglijo, Nasproti nji ogromna pokrita skladišča ob celem obrežju. Tir se zvija vmes, kakor zmešani trakovi, Sodi surovega ,masla mesa, zaboji jajc, vse nakopičeno v nepreglednih vrstah vagonov. Kako pritlikava je v tem oziru največja tržnica, s svojo zelenjavo in svojim sadjem. Tržnice so samo usta človekova; kdor pa hoče videti želodec in cel organizem prebavljanja, mora priti sem v Esbjerg. Tu je bilo mogoče opazovati med vojsko prehrano Angleške; opazi! nisi angleškega navdušenja, pač pa krulenje angleškega želodca. Videl si, da je apetit angleškega organizma prav gotovo velik.
Ti sočine malih ladjic plava na uma-itanosivi vodi, to so ribiške ladje. Rdeče, rumeno, belo, modro, vsevprek, cel gozd jamborov. Vse natlačene do vrha z ribami, z velikimi sodčki, ki jih dvigajo iz lad-jinega trebuha. Vprašamo: kam gredo ribe? Odgovor: na Angleško. V zelo velikih škornjih, segajočih do kolena, delajo ribiči, se gibljejo med ribami v vodi, v ledu, krepke postave. Voda curlja po obleki iz usnja. Dolga vrsta ljudi nastopi, ribič, sodček, drugi ribič,'drugi sodček, in tako na-
prej, kakor nepregleden ribji venec. Veter piha in nam prijetno boža obraz. Prinaša nam okus po ribah, hud okus, a tudi okus po morju, žgoč okus. Potem pa začne močneje briti in nam brizga dež v obraz. Sedaj pa nima nc okusa po ribah in ne okuša po morju, tako se nekako dela, kakor bi prinašal seboj angleški dim, za en trenotek se nam zdi, kakor bi bil dih Londona. Veter prihaja od zahoda. Vedno močnejši jc. Sedaj začne galopirati. Naenkrat opazimo prestrašeni, da jc živo bitje, divji jc, kakor bi ga kdo podil. Buči, divja, razsaja, biča vodo, kakor trinog nepokornega hlapca, tepe se z zemljo kakor vojak z nasprotnikom. Raztrga obleko zemlje, dimnike streh, krone dreves in se igra z ribiškimi ladjicami kakor z žogo. Napihne jadra kakor velikanske mehove. Grozno divja stvar jc ta veter Kje pa jc doma, od kod pride» Z globin voda, iz oblakov ali iz notranjosti zemlje? Vse sovraži, najbolj pa človeka. Zagrabi ga, dvigne, obrne in ga vrže na tla. Tolče po njem kakor zmagovit rokoborec po premaganem nasprotniku. Žvižga, ječi, smeje se v svojem veselju, potem pa azpusti široki prostor ob morju in jo mahne v ozke ulice mesta, Tu nima dosti prostora, zato pa razsaja v svoji jezi. Ne prinaša več tujih duhov, sedaj je samo še vihar. Neviden jc, slišimo samo njegov glas, vidimo sledove njegovega koraka, kako se vdaja pesek pod njegovo stopnjo, kako pleše voda. Tako gre od ulice do ulice, ter zagrabi včasih hinavsko od zadaj, včasih po odkrito spredaj.
Iznebili se ga hočemo in stopimo v veliko hišo, ki izvaža puter. Zadružni obrat. Petdeset zadružnih pristav pošilja puter sem. Več tisoč kmetij je zedinjenih v onih orlstavah. Ravnatelj nas pelje skoz’ hladilnice, motorji so vroči, mraz velik. Kolikor bolj motor dela, tolikor kolikor bolj je vroč, temveč mraza proizvaja. Ne-Nepregledna vrsta belih lesenih sodov nam jemlje pogled. Vse samo surovo maslo. Odpremo en sod. Ravnatelj zabode znotraj votlo bodalo v putrovo telo in prinese dišečo rumeno tvarino ven. Pokusiti moramo. Tudi ravnatelj sam pokuša. Potem pripoveduje, da izvaža vsako leto 14 milijonov kilogramov putra, kam? Seveda na Angleško. V London namenjenega zelo soljenega, v Mančester pa belega nesoljenega. Dobro robo morajo pošiljati, Angleži so zelo natančni kupci; vode ne sme bili več kot 16 odstotkov.
Gremo v glavno ulico, »Kraljevo ulico«. Vsega je polno, kar razveseli ribiča ali mornarja. Gostilne, kino, prodajalnice oblek, potem zopet gostilne in kino. Imena trgovin so vedno ista: londonski bazar ali angleško skladišče. V gostilnah angleško pivo, na pultih angleško blago, ime gostilne: hotel Anglija. Gremo čez trg v ulico, kier ie naš hotel, pogledamo napis ulice: Angleška ulica. Sprehajalno se po nji, pred nami dva gospoda. Govorita angleško in kadita angleški tobak. Majhen deček teče proti nam, v rokah zastavico, na rdečem polju bel križ; danska zastava. Vendar enkrat, nekaj domačega, tudi dansko govori ta otrok. Xe smo mislili, da smo na Angleškem, pa smo vendar še na Danskem.
Narod, ki izumira.
(Po Namenu priredil Ivan Beznik.)
(Dalje.)
Harpun je več vrst. Eskimo drži pd metu metalni les in puščico (kopjišče) »ku* paj v ravni smeri ter kolikor mogoče na< zaj. Kp zavihti orožje v smeri proti živali, se loči prednji konec metalnega lesa od harpune, medtem ko je drug konec pritf' jen na orožje, ki zadene z veliko gotovost* jo tja, kamor jc lovec nameril.
Poleg tega ima Eskimo v svojem k*1 jaku nož, katerega ročaj je dolg 1 mete« in 30 centimetrov, a klina je široka 20 centimetrov, Ž njim usmrti tanjene živali. P0" leg tega ima v kajaku še drug nož, s katerim naredi luknje v tjulenjevo kožo, da ga priveže z vrvmi za kajak.
Znotraj ima kajak leseno okostje, ki je bilo narejeno v prejšnjih časih Iz lahkega naplavljenega lera, ali tudi iz grmičja* dandanes pa kupijo Eskimi od Evropejce^ smrekovih desk v ta namen,
To okostje prevlečejo zunaj s grenlandskega tjulenja ali s kožuhovino. Tuintam vzamejo v ta namen tudi kožo modrega tjulenja, ki velja za najboljšo, a je žival preredka, du bi vporabljali vo kožo za čolne. Dobra je tudi koža velikega tjulenja.
Navadno prevlečejo kajak s koža®1* ko so te še sveže, če so pa suhe, jih.®?' rajo zmehčati in zmočiti, da so lepo ra*' tegljive; ko se posušijo, so ko koža ha bobnu, napete in trdne. Strojenje, naPfT. njanje in šivanje kož je žensko delo, ki pa ni lahko. Največja sramota za Eskim9 je, če so kože slabo napete.
Če je treba prevleči kajak, tedaj 95 zberejo in pomagajo pri delu vse žensk® istega kraja. To jim je v veliko vese l®* zakaj v plačilo jih dandanes lastnik kajak9 pogosti s kavo.
V sredi kajaka je votlina, toliko velika, da Eskimo lahko porine skozi n0^ in se vsede; za to je treba vaje, zakaj votlino napolnijo ledja moža popolno®9-Votlino obkroža lesen 3 centimetre vis obroč, čez katerega napnejo neprem?3' Ijiv kožuh. V dno kajaka namečejo kožuhovine, da je sedež mehak.
Navadno dela kajak vsakdo sam i» sl vzame mero, da se mu prilega popolno^9' Kajak je približno pet in pol metra dofs in 45 cm širok, le na dnu je primerno oz)1* Vicok jc 12 do 15 cm, pod votlino za f3-dež je malo višji in ima ploščato podob?* proti obema koncema pa se zožuje v dvoj ostrih konic, kj so oborožene s koščeni® nadevki, da se nc pokvari, kadar trči breg. —
Čez krov je napetih po šest jermen0 ' ki služijo v to, da se vanje zatakne lično orodje, ki mora biti vedno pri Z0 .A Na ene teh jermenov pritidijo tudi v,c. živali. Ptice zataknejo kar za glave za?j0‘ Tjulenje in mrože pa privežejo z vrvi'-Ribe leže prosto na krovu.
Kajak je tako lahek, da ga je in°6 oj nesti na glavi z vsem orodjem več daleč,
Za veslanja imajo dvodelno veslo, za tfttefO drže v sredi in veslajo zdaj na levo, »daj na desno. To veslo je nastalo gotovo b enodelnega vesla Indijanccv, ki ga vidimo Se dandanes na južnozapadni obali Aljaske. Bolj severno že rabijo dvodelna >esla, a so prva Se vedno v večini. Šc dalje na sever iu vzhod premaguje dvodelno veslo bolj in bolj, dokler nc zmaga popolnoma. Tudi azijski Eskimi poznajo samo dvodelna vesla.
Ob lepem vremenu obleče Eskimo ta-»ozvani Aknilisak ali polkožuh iz nepremočljive in gole kožuhovine, ki ima na •podnji strani všito vrvico, da potegne kožuh čez lesen obroč kajaka in ga trdno swdrgnc, Ta kožuh popolnoma zapira kajak- da ne more voda vanj. Zgornji del lega polkožuha sega do pazduhe in ima naramnice, ki se lahko zdaljšajo ali skrajšajo, —
Na roke pa si natakne posebne rokave in usnjate rokavice, ki so tesno zaprte in zvezane, da si ne zmoči rok,
te je morje zelo razburkano, tedaj Polkožuh nc zadostuje, /-ato ima tuiKk ali kožuh za v vodo, ki je ravno tako zvc/.an kot polkožuh in se istotako tesno zadrgne ®ad obročem. Razlika je ta, da je koiuh popoln, z rokavi in colo s kapuco, V tem kožuhu klubuje Eskimo morju. Če ga va-■•'k Prekucnejo, dvi>Jne sc zopet suh iz »Jih in niti kapljicc vode ne pride v kajak.
Sedeti v kajaku in držati ravnotežje, ®e da bi se prekucnil v valove, jc težko, ‘■ato je treba spretnosti in vaje, ki jo ima *amo Eskimo, ki s pomočjo svojega dvo-oetaejfa vesla čudovito naglo drči čez vodo. ..	Zgodaj mora pričeti z vajo, kdor boče
5	.^°^er veslač v kajaku. Grenlandski
“®^«i se vadijo v čolnih svojega očeta že 1 f ŽjSte£a Ieia dalje. Ko so stari dvanajst let, dobijo svoj kajak. S tem se prične njih «v lenje. Zdaj jc mladi Eskimo vedno na j0«1! spočetka lovi ribe, počasi pa tudi dn,ge živali.
Važno za veslača je, da se ume zopet ®Praviti kvišku, če se prevrže s čolnom Vrcd, kar pa ni lahko.. Eni si pomagajo t z m on,< drugi z kopjišeem, da, celo s sa-P roko. Nekateri so čudovito spretni in nismi pn tem
, »Nek Eskimo mi je pravil o veslaču, je bil vzor spretnosti v tem oziru. On c je lahko dvignil na desno — na levo * veslom — brez vesla —- s kopjiščem •— “r,ez kopjišca — z iztegnjeno roko — s isnjeno pestjo — skratka, edino, s čimer ,®i mogel pomagati, je bil — jezik. In tem je iztegnil moj dobri Eskimo jezik ■ ust in rezal strašne obraze, da bi mi jj. j*Zal' kakih groznih naporov bi bilo ®ba, če bi si hotel pomagati s tako nepravnim orodjem.
Vg.^Prejšnjih časih si je mogel in znal ^ « Eskimo sam pomagati kvišku. Zdaj, v , s° prišli v dotiko z Evropo, je slabši tCnCln oziru. Tudi je na vzhodni obali v ^.Pogledu boljše nego na zapadni, dasi
4° čTe' na.robe-
viti 1	^i	se	zna na vs® načine spra-
t "Višku, lahko klubuje vsemu in se igra °v* ko galeb. Ob visokih valovih po-vesio poleg sobe, nagne se v čolnu rcl tako, da gredo valovi čez njega.
Nekateri se zvrnejo nalašč in te dvignejo zopet ter gredo dalje. Večje spretnosti in sposobnosti si pač ne moremo misliti.
Kdor sc ne more dvigniti sam in ni blizu pomoči, je izgubljen. In zvrne se tako lahko! Neprevidna kretnja, napad na žival, malo večji valovi, vse zadostuje, da se čoln zvrne z veslačem vred. To se zgodi ravno tako pogosto tudi ob lepem vremenu.
Dandanes se utopi leto za letom mnogo Eskimov na ta način. Leta 1888. je umrlo v južni Grenlandiji na ta način 15 odstotkov moških izmed vseh umrlih. Naslednje leto jih je utonilo 9 odstotkov izmed 152 moških mrličev. Če pomislimo, da Šteje ta okraj samo 2591 moških, je to mnogo.
NA LOVU,
Pogosto slišimo, da so Eskimi strahopetno ljudstvo, Ti, ki jih sodijo tako, so jih videli samo na suhem ali pa ob lepem vremenu na morju — kadar so bili preko-modni, da bi kazali svoj pogum — ali pa se niso potrudili, da bi se bili. vživeli v značaj Eskimov,
Če mi razumemo pod pogumom, biti se proti premoči ko tiger do zadnje kaplje krvi, tedaj moramo primati, da Eskimo tega poguma nima mnogo, ki pri njem tudi ni v posebni veljavi.
On je vse premiroljuben in dobrodušen, da bi poviačal, če mu kdo n, pr, da zaušnico. Ravnajo se po načelu: »Če te udari kdo po desnem licu, ponudi mu še levo.^ iz tega pa ni mogoče sklepati, da bi bil Eskimo bojazljiv.
Kdor hoče napraviti o človeku pravilno sodbo, ga mora opazovati pri delu. Spremite Eskima na morje, opazujte ga pri delu, spoznali ga boste vse drugače. Če razumemo pogum tako, da se v trenotku nevarnosti mirno bližamo cilju, odstranimo težkočc in izpeljemo, kar moremo izpeljati z največjo hladnokrvnostjo in zremo največji nevarnosti ali celo smrti mirno in neustrašeno v obraz, — če razumemo pogum tako, tedaj je na Grenlandiji več pogumnih mož ko pri nas.
Z lovom v kajaku združenih mnogo nevarnosti. Oče je vtonil na morju, brat in prijatelj tudi in vendar gre Eskimo dan za dnem na morje, v viharju in mirnih valovih. Če je zelo velik vihar, nc gre prav rad, izkušnja ga je naučila, da ob takem vremenu pogine marsikdo. Če pa je že zunaj, vesla mirno dalje, ko da mu je vihar deveta briga.
Lov v kajaku jc krasna igra, vesel ples z morjem in smrtjo. Nič ni lepšega, ko videti ponosen boj z valovi, ki zagrinjajo lovca pod seboj. Lep je tudi pogled, ko drčijo kajaki, napadeni od viharja, kot črne ptice v zatišja. Valovi jih preganjajo, vesla sviščejo v zraku, telesa so nagnjena naprej. Vse samo življenje, sam pogum, ko sc kopljejo iz morskega žrela.
Sredi najbolj divje igre se prikaže tjulenj: hitrejše nego misel zleti harpuna skozi razdivjane morske pene. Tjulenj uteče z mehom, toda dobe ga kmalu in ga usmrtijo. In zopet gre stvar dalje; vse se godi z največjo izvedenostjo in mirnim obrazom, kot da vse to ni nič.
Tu je Eskimo velik, In mi? Da, mi smo v taki okolici resnično majhni 1
Spremimo Eskima na lov.
Že sekaj ur pred solnčnim vzhodom spleza na grič, kjer je dober razgled in opazuje, ali bo vreme ugodno ali ne. Ko jc glede tega na jasnem, gre domov in obleče Kožuh. V starih dobrih časih je zajtrkoval Eskimo požirek vode, zdaj pa mora imeti par skodelic zelo močne kave. Zjutraj ne jč siccr ničesar, ker bi mu sit trebuh vzel vso gibčnost; tudi ne vzame ničesar 6 se* boj, razen nekaj tobaka za žvečenje.
Ko prinese kajak na breg in je vse orodje na svojem mestu, se spravi v votlino, pritrdi kožuh na lesen obroč in švigne na morje. Istočasno gredo tudi drugi na lov, vsi kake dve milji daleč od brega,
(Dalje.)
/Sproulzacija«
a Špeh na rdeče izkaznice B štev, 1611 do 1930. Stranice z rdečimi izkaznicami B prejmejo Špeh v sredo, dne 2, aprila na Poljanski cesti 15. Določa se tale red? popoldne od pol 2 do pol 3 štev, 1611 do 1690, od pol 3 do pol 4 Štev. 1691 do 1770, od pol 4 do pol 5 štev. 1771 do 1850, od pol 5 do pol 6 šte^t 1831 do 1930. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Špeha, Kilogram stane 24 kron,
a Špeh na rdeče izkaznice B štev. 1931 do 2490, Stranke z rdečimi izkaznic cami prejmejo špeh v sredo, dne 2, aprila pri Mnhleisnu na Dunajski cesti. Določa se tale red: dopoldne od 8 do 9 št. 1931 do 2010, od 9 do 10 štev. 2011 do 2090, od 10 do 11 štev. 2091 do 2170, popoldne od pol 2 do pol 3 štev, 2171 do 2250, od pol 3 do pol 4 štev. 2251 do 2330, od pol 4 do pol 5 štev, 2331 do 2410, od pol 5 do pol 6 štev. 2411 do 2490. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Špeha, Ki-< logram stane 24 kron.
Mas rajte vrat od zunaj in grgrajte oU
znotraj s Fellerjevhn bolečine tolažečim „Elsa-tluidom". Pri preblajenju to dobro stori. 6 dvoj-natih ali 2 specialni steklenici 19 kron. VeS nego stotisož zahvalnih pisem. Lekarnar E. V. Keller, Stubica, Elsatrg št. 245, Hrvatsko, Omot in poštnina bo računa posebej in najceneje. Kdor naroči več obenem, mnogo prihrani, (e).
Razprodala
vsako množino
živega apna
v sredo 2. aprila ob 8. url dopoldne na dolenjskem kolodvoru v Ljubljani.
v Cement Živo apne Opeko
v eoliln vagonSb oddaja po primorate conalt transportno in premogovna t vreli a
F. a A. Ml LisijlHHfi, seieuimmsvs m šl. 4.
Norveški spisal Bjo (D
Posebno pažajo sta posvečala terau fantu na eni strani stotnik, na drugi pa pastor, ki sta imela oba nenavadno veliko hčera; četudi je bilo to povod vedno večji pozornosti, ki sta jo kazala Knudu, sta se vendar strahovito vračunala. Knud je preziral ženitev z ubožno stotnikovo ali pastorjevo hčerjo, ki ne bi imela potrebne izobrazbe za gospodarstvo večjega kmetskega doma, tako da se mu ni zdelo niti truda vredno, da bi svaril sina pred tem. In ni mu bilo tudi treba; fant je uvidel ravnotako, da se mora dvigniti rod v «seh odnošajih, razven kar sc tiče blago-Id anja, da je treba neveste iz njemu v starosti in ugledu enakopravne družine. Ne-ereča pa je hotela, da je bil mladenič nekoliko neroden, če se je podal v takšnih zadevah na pot, tako da so bili ljudje takoj nezaupljivi. Endrid sam je to kmalu »»pazil; kajti četudi ni bil ravno bistroumen, je bil zato tem rahločutnejši. Spo-stnal je, da se njegovo stališče nikakor ne izboljšuje; nastopal je bil po meščanskem načinu in je »cigansko izobražen«, kakor so govorili. Ker je bil fant v dnu svoje iduše pošten, je imelo to dejstvo za posledico, da je sčasoma odložil mestno obleko in govorico in pričel na obsežnem očetovem posestvu delati kakor hlapec. Oče je razumel vse to — da že davno, predno je sin sam razumel — in prosil je mater, da se dela; ko da ne zapazi ničesar. Zato nista govorila s sinom o ženitvi, nihče se ni -zmenit več za njegovo spremembo, medtem ko ga je oče uvajal vedno ljubeznivejše v svoje gospodarske načrte in v vse Ostalo in je prepustil polagoma sinu vso vodstvo gospodarstva. Tega se mu tudi ni bilo treba kesati.
Tako je živel sin, dokler ni dopolnil enoiiltrideseto leto; pomnožil je očetovsko premoženje ter lastno izkušnjo. V vsem tem času ni poskušal niti najmanj, da bi zasnubil kakšno deklico, niti v fari, niti izven nje, tako da je pričelo končno sta-riše že skrbeti, da si je izbil vse to popolnoma iz. glaxre. Pa to nikakor ni bilo resnično.
Na sosednjem dvoru je živela družina enih prvih rodov v fari, ki se je že ponovno priženila k staremu rodu na Ting-votdu. Tam je doraščala deklica, nasproti kateri je bil Endrid že od otroških let prijazen; domnevno si je izvolil njo v vsej tihoti; kajti komaj pol leta po njeni birmi jc prosil za njeno roko. Bila je stara ta- -krat sedemnajst let, on pa cnointrideset. Randi, tako se je imenovala, si izprva ni bila takoj na jasnem, kaj naj mu odgovori; 'obrnila se je na svoje stariše, ki pa so pripustili samo nji. Menili so, on je dober mož, in kar se tiče premoženja, je on pač najboljša partija, ki jo more napraviti. Razlika v starosti je velika in če ima, mlada kakor je, pogum, da se užtvi v veliki dvor in v razmere, ki jih ni vajena
Srav nič, je to povsem njena lastna za-eva, Očito pa je zapazila, da bi hoteli stariši rajši, da reče »da«, ko pa »ne«.
lerns B j 5 r n e o n.
je-J
Tako je šla k njegovi materi, ki jo je vedno rada imela. Menila je, da je mati vedela za to, v svoje začudenje pa je videla, da ni znala prav nič. Mati je bila tako vzradoščena, da jo je skušala z vso silo pripraviti do tega, da reče »da«.
»Hočem ti pomagati,« je rekla. »Oče se odpove preužitku; zadosti ima svojega in noče, da bi se otroci veselili njegove smrti. Takoj se bo vse razdelilo in ono malo, od česar bova živela v prihodnje, se lahko razdeli, ko bova že mrtva. Iz tega lahko izpre vidiš, da zaradi naju ne bosta prevzela nikakih bremen.«
Da, Randi je pač vedela, da sta Astrid in Kru d dobra človeka.
»In fant,« je nadaljeval Astrid, »je dober in razumen.«
Da, to je izkusila Randi sama, pred tem se ni plašila, da ne bi mogla Izhajati ž njim.
Nekaj dni pozneje je bila stvar gotova in če je bil vesel Endrid, so bili njegovi stariši veseli še bolj; kajti družina je bila spoštovana, deklica zala in prebrisana, da pač v vsej fari ni bilo boljše. Poroko, o kateri sta sc razgovarjali obe rodbinski dvojici, naj bi se vršila malo pred žetvijo, da bi čakali, za to ni bilo nobenega vzroka.
Fara pa ni sprejela te vesti tako, kakor oni, katerih se je tikala. Rekli so, da se je mlada, lepa deklica »prodala«. Bila je tako mlada, da je pač komaj vedela, kaj je ženitev, in premeteni Knud je priganjal sina, da zasnubi še. preje, ko je godna za ženitev. Nekaj od vsega tega je prišlo mladi deklici na ušesa, a Endrid je bil ljubezniv, tako tih, tako skromen, da ni hotela razbiti poroke, četudi je postala malo hladna. Stariši so tudi slišali to in ono, napravili pa so sc, kakor da je vse dobro.
Poroka naj bi se vršila na veličasten način, morebiti ravno zato, da kljubujejo govoricam in iz istega vzroka to tudi Randi ni bilo neprijetno. Povabljeni so bili tudi Randovi prijatelji, župnik, stotnik, oskrbnik, vsak s svojo veliko družino, vsi ti naj bi se peljali v svatovskem sprevodu v cerkev. Zato ni želel Knud nikakšnega godca — to da je prestaromodno in kmetsko; pa Astrid je hotela, da naj jo spremlja družinska svatovska koračnica v cerkev In od tam zopet domov. Presrečna sta bila ob njenih zvokih, da bi je ne hotela zopet slišati zadoneti na poročni dan svojih ljubih otrok. Knud se je rad bavil z glasbo in je pustil ženi njeno voljo. Tako so torej dobili nevestini stariši namig-ljaj, da se godci lahko naročijo, in stara koračnica je bila zopet oživljena, čeravno je bila utihnila nekoliko časa, zakaj ta rod je delal brez petja in godbe.
Poročni dan je napočil žalibog z močnim jesenskim dežjem. Godci so morali godala pokriti, potem ko so bili odigrali svatovsko koračnico, in jih niso pokazali prej, ko so že mogli slišati cerkvene zvonove. Neki iant se j« moral postaviti za-
daj na vos in držati dežnik nad njimi-račnica seve pri takšnem vremenu ni zve« nela tako lepo in tudi svatovsko sprem« stvo, ki je šlo zadaj, ni bilo veselo. Po*' ročni klobuk je držal ženin med kolenf, oblekel je veliko sukajo, nad nevesto p*> ki je imela robec na robcu, da varuje venec in drugi nakit, je držal dežnik. Tako so prispeli tja, voz za vozom; od mož je kar teklo, ženske pa so bile skrite in vse zavite. Bil je kakor začaran svatovski Sprevod, kjer se ni videl nobeden obraz, temveč samo množica zmečkanih, skupaj zmetanih butar volne in kožuhovine, vanredno številno zbrana ljudska množi* ca, ki je stala in čakala bogatega svatov" skega .sprevoda, se je morala smejati, sprva nehote, potem pa pri vsakem vozu glasneje in glasneje. Pred veliko hišo, kjri naj bi spremstvo izstopilo in svatovski dvor nekoliko uredilo za vhod v cerkev, je sta! berač veseljak, z imenom Aslak, na nekem s senom obloženem in v kot potisnjenem vozu. Ravno, ko je stopo3 nevesta z voza, je zaklizal: No, presneta reč, če danes ne bodo igrali Olc Hatige* nove svatovske koračnice!«	.	i
Množica se je smejala — čeravno de’ala večina to le skrivoma; čutilo P3 je zato tem bolje, kaj so vsi mislili in kaj 30 skušali prikriti.
Ko so odvzeli nevesti ogrinjalo, 80 videli, da je bila bela kakor rjuhah 0n,a je jokala, skušala se jc smejati, potem !c zopet jokala. Nato se naenkrat spozna, da noče v cerkev. Med razburjenostjo; ki je zdaj nastala, so jo morali položiti v stranski sobi v posteljo, zakaj pričela j? tako močno ihteti, da so bili vsi prepl.3' šeni. Njeni častitljivi stariši so stali poleŽ nje in ko jih je prosila, naj bi je ne silm v cerkev, so ji rekli, da lahko stori, kar sama hoče. Tu je zapazila Endrida. Tako nesrečnega človeka in tako brez moči Še ni videla nikdar prej, kajti zdaj je odkrilo njeno vedenje, vso resnico. Na njcg°vl strani je stala njegova mati; nič ni rekla> njeno obličje je bilo nepremično. Solza za solzo ji je tekla po licu in njene oči so zrle v Randine. Tu se je dvignila Randi na k°' moleč, gledala je nekoliko časa pred-sc na tla, medtem ko je še ihtela od joka.
»Ah ne,«	je rekla,, »grem	v cerkev-*
Vrgla	pa	se je zopet na	posteljo
nekoliko časa bridko jokala, potem pa Je vstala. Nekoliko pozneje je dostavila, d3 ne mara nobene glasbe več, in zgodilo 6® je,	kakor	jc	želela. Vendar	odslovijo*"
godci niso	spremenili položaja,	ko so odŠj*'
Žalosten je bil svatovski sprevod, j* se je bližal cerkvi. Dež je omogočil, da s** mogla ženin In nevesta skriti svoje obraj® radovedni množici; vendar čutila sta, da so letele puščice na nju, čutila sta, da 1® njeno veliko spremstvo slabe volje ^ tem, ko jc moralo slediti temu zasmeh0' vanemu sprevodu,	(Dalje-)
Širite Ječerni lisf
Izdnintcl) konsorcif »VeiernejJ«
Odgovorni urednik Vlklor CenMC. , Tiska Jugoslovanska tiskarna v Liuu*3lU'