^ POLITIČEN LIST ZR SLOVENSKI NAROD. ^ Uredlliitvo ju v Kopitarjevih ulicah štev. 2. (vhod tez dvorišče nad tiskarno). Z urednikom je mogoče govoriti le od 10,—12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona štev. 74. V Ilj ubljani, v sredo, 13. aprila 1904. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje ln praznike, ob polu 6. uri popoldne. — Velja po pošti prejeman-ia cela leto 26 K, za polovico leta 13 K, za četrt leta 6-50 K, za 1 mesec 2 K 20 h. V up ravni^tv J prejeman: za celo leto 20 K, za pol leta 10 K, za četrt leta 5 K, za 1 mesec 1 K 70 h. Za pošiljanje v Ljubljani na dom je dostavnine 20 h. - Plačuje se vnaprej. Upravništvo je v Kopitarjevih ulicah štev. Vsprejema naročnino, tnserate in reklamacije — !„n r a 4 ' se r<>č"naio enostopna petitvrsta (dolžini 72 milimetrov) za enkrat 13 h, za dvakrat 11 b, za trikral 9 h, za več kot trikrat 8 h. V reklamnih noticah slane enostopna garmondvrsti 26 h. — Pri večkratnem objavljenju primeren popusl. ^ ^ Upravniškega telefona štev. j88. vsak pravi katoliški duhovnik. Ali je pa ta zavest pravičnosti tako močna tudi tam, kjer je hierarhija po rodu in mišljenju nemška ? Poglejmo le n. pr. na Dunaj, kjer je na sto-tisoče Čehov brez božje besede, ki umirajo brez verske tolažbe in ne zave se zavest onib, ki so pred Bogom odgovorni za njihove duše. A vendar ostaja to ljudstvo zvesto svoji veri, žrtvuje, kar more, da bi slišalo božjo besedo v svojem jeziku, in ne odpada. Poglejte na litomeriško škcfijo! Tam imajo Nemci svoje duhovnike, svojega Opitza, tam so Čehi prezirani v cerkvi — in vendar je ta škcfija prva med vsemi glede na verski odpad ! In Nemci so tisti, ki odpadajo ! Kje je temu vzrok ? V nemški gospod-stvaželjnobti. Če ne morejo gospodovati, če nam ne morejo vladati, pa kričijo, da so zatirani. Ker smo pa mi katoličani in se branimo preti nemškemu nasilstvu, zato pa iz nevolje in nezadovoljnosti zapuščajo cerkev, zapušSajo resnico in gledajo tja čez mejo, da bi priklicali Nemčijo, upajoč, da nas ta pogoltne! A Bog je z nami in ne ho dal, da bi pogitij mi ali naši potomci, ako ostanemo zvesti ne le svoji narodnosti, ampak tudi cerkvi katoliški." Tako glasilo moravske krščansko - socialne stranke. Istinito : cerkev ne škoduje nobeni narodnosti, ampak narodna gospodstva-željnost škoduje cerkvi. Vsa ta agitacija, katera se je dvignila proti katoliški cerkvi pod geslom „Proč od Rima"! ni nastala med onimi, ki pogrešajo svojih naravnih pravic v cerkvi, ampak med onimi, ki hočejo v svoji prevzetnosti vsem gospodovati. In tudi pri nas je isto. Tudi slovenski liberalci, ki napadajo cerkev, se ne morejo pritožiti, da bi bili kaj prikrajšani. Njih odpor izvira le iz slabe volje, katera Be vedoma odvrača od resnice. Protestantovski agitatorji so hoteli škodovati katoličanstvu, ko so v vsenemško časopisje zanesli članke proti ljubljanskemu škofu. A mi upamo, da bo to dobri stvari koristilo. V Avstriji se je premalo storilo proti protestantovski agitaciji. Pri nas se sme proti katoliški cerkvi delati vse. A če se začne cerkev braniti, jo napadajo, da ruši mir. — Proti tem nezdravim razmeram bo potrebno, da se združi katoliški živelj cele Avstrije in ohrani svoje pravice! Pred državnim /borom. Ker se imata meseca maja sniti v Budimpešti obe delegaciji, ima državni zbor v predstoječem zasedanju le malo časa na razpolago. Državni zbor, ki prične zasedanje prihodnji torek, bo imel predvsem izvoliti člane v delegacijo. Poljskemu klubu se je baje posrečilo, dobiti zagotovilo od mlado-češkega kluba, da ne bodo Čehi ovirali volitev v delegacijo. Poljski klub smatra to zagotovilo za brezpogojno in ne bo dovolil, da se ta zadeva zveže z drugimi. — Tako je bilo brzojavljeno listu „Ci»s" v Krakovu.— Ministrski predsednik Korber je imel daljše pcsnetovanje z dr. Luegerjem, ki je ta čas predsednik četvorice nemških strank. Izvrševalni cdsek mladočeške stranke je imel včeraj posvetovanje in sklenil, da se bo ob bodočem zasedanju oziral pri vseh podvzetjih na one stranke, ki so se pred Veliko nočjo udeleževale tehnične obstrukcije češkega kluba. Češki poslanec dr. Foit o bodočnosti Češke. Poslanec dr. Pc rt je govoril 10. t. m. pred svojimi volilci v Kolinu. Dejal je: Čehi so se v narodnem oziru sicer povzdignili, v političnem in gospodarsken oziru pa so se popolnoma izgubili v centralizmu, Čehi niso složni. Politični in narodni nazori ao nejasni in megleni. Ne pravica, ampak resnična meč je stvoriteljica držav. In te moči nima sedaj še češki narod. Kdo mu pomore do nje ? Morebiti Madjari ? Tem koristi le češka slabotnost. Morebiti pa druge avstrijske dežele in naredi? Ali smemo uoat', da nam pomorejo do češke države Petrograd ali Pariz ali pa še celo Berolin ? Ako češki politiki hočejo, da se ustanovi staro češko kraljestvo, morajo zato šele pripraviti peta. Češko vprašanje se samore rešiti le s pomočjo avstrijske ustave. Uspeha pri sedanjih parlamentarnih razmerah ni pričakovati no- „Los von Rom". Ime ljubljanakega knezoškofa gre zdaj po listih, kakor bi se bilo bogve kaj zgodilo. Tudi na Češkem se je vnela časnikarska debata o njegovem pismu do ljubljanskih Nemcev. In vendar ni v tem pismu nič novega, nič izrednega : Skcf edino le pravi, da ne more veljati izgovor protestantovskih agitatorjev, da ni za Nemce v verskem oziru dovolj preskrbljeno. Novo se zdi pa sedaj v Avstriji to, da se cerkven knez direktno in osebno obrne do narodne manjšine svojih pedložnikov. Bodimo odkritosrčni: Tega v marsikateri škofiji v Avstriji manjka, in ravno zato imajo protikatoliški agitatorji toliko moči in tako prosto polje za svojo pogubno delovanje. R»vno velika pozornost, ki jo vzbuja delovanje ljubljanskega knezoškofa, pa kaže, da je to prava pot. Židovski časopisi so seveda vsi proti cerkvi. Na očitanje moravskega .Tagblatta«, da katoliška cerkev daje Nemcem premalo nemških duhovnikov, in da prevladujejo v Avstriji slovarski duhovniki, pa odgovarja brnski »Našinec« jako dobro : »Ali so to škofje, ki ne dajejo Nemcem nemških duhovnikov ? Ali ni to nemško ljudstvo samo ? Ali ni to zietematično uničevanje nabožnega čuta v nemškem ljudstvu po tisku in agita ciji ? Ali ni to politična pruaaška propaganda, ki se razširja pri nas od plačanih in prostovoljnih agitatorjev in ki odvrača nemške dijake od težkega poklica duhovskega stanu ? Kardinal Kopp, o katerega nemštvu vendar niti noben židovski list ne more dvomiti, je z lastnimi žrtvami foleg olomuškega seme nišča ustanovil posebno nemško semenišče v Vidnavi. A če ne bi bil imel v njem slovanskih bogoslovcev, bi bil moral semenišče zapreti! Nato pa nadaljuje »Našinec« : »Skcf Jeglič, piše »M. Tagblatt«, izpolnjuje le svojo dolžnost, če skrbi za nemSko službo božjo. Da, izpolnjuje svojo dolžnost, a izpolnjuje jo LISTEK. Praporščak. Francoski spisal Alphonse Daudet. 1. Polk je bil v hudem boju na železniškem nasipu in je služil pruski vojski, ki je bila na nasprotni strani v gozdu, za tarčo ; streljali so drug na drugega v strašni bližini 80 metrov, in čeprav je bilo dano povelje, na trebuh se vleči, ni hotel nikdo ubogati. Ponosni polk se je bojeval okrog svojega praporja stoječ. V okviru, ki ga je delalo zahajajoče solnce, žito, že v klasju, in zeleni pašniki, se je zdel kup ljudij kakor čreda, katero je dobila nevihta na prostem. In v resnici se jo začela nevihts, in de ževalo je železo in svinec na nasipu ; slišalo se ni ničesar drugega, kakor pokanje pušk in žvižganje krogelj, ki so stresale zrak od enega konca bojnega polja do drugega, da se je tresel kakor strune na godalu; zdaj-pazdaj so je nagnil prapor v vetru nad gla vami vojakov in resen, ponosen glisjepre-vpil v takih trenutkih ječanjo ranjencev in umirajočih in pokanje pušk; »K praporju, otroci, k praporju!« — Nekdo je skočil, kakor senca v rdečkasto meglo in junaški prapor se je zibal zopet nad bojevniki ; dva indvajsetkrat je padel, in komaj je zdrsnil umirajočemu iz rok in že je prijela druga roka za mokri drog in ga vzdignila. In ko so po solnčnem zahodu dali znamenje za odhod, ni oetalo ničesar drugega, kakor kup mož, in prapor je bil samo še cunja v rokah seržanta Mornusa, triindvajsetega praporščaka tega dne. 2. Seržant Hornus je bil slar, neotesan moi, ki se je znal komaj podpisati in je 20 let rabil, da je dosegel podčastniško čast, jecljal je malo, toda praporščak ne potrebuje zgovornosti. Se tistega večera ga pokliče stotnik k sebi: »Ti si nosil danes prapor, moj ljubi, in obdrži ga tudi,« in branjevka mu je našila takoj zlate našive na rokave njegovega plašča, obledelega od dežja in ognja. To je bilo edino častihlepje življenja, polnega poniževanj. Postava starega vojaka, ki je hodil drugače sključen, se je zravnala in njegove oči, do sedaj v tla obrnjene, so se vzdignile ponosno, da bi videle vihrati praporjeve cunje. Menda ga ni bilo srečnejšega človeka, kakor je bil Hornus tiste dneve, ko so se bojevali, če je držal drog, ki je stal v usnjeni torbi, z obema rokama. Ni govoril, ni se premikal, resno kakor du-havnik, se je lahko reklo, je varoval svojo svetinjo; s svojim celim življenjem, z vso močjo so oklepali njegovi prsti ono lepo, zlato cunjo, ki je bila sovražnikom za tarčo, in zdelo se je, da kličejo njegovo izzivajoče oči Prusom : Pridite in mi ga skusite vzeti! Nihče ni tega poskušal, niti smrt; iz bitke pri Bornyu in pri Gravelotte je prišel prapor nazaj, raztrgan, preluknjan in pro-diren, toda vedno ga je nosil stari Hornus. 3. Napočil je september. Vojaka je stala okoli Metz-a, obkoljena od sovražnikov; tu je bilo, kjer so morali tako dolgo v blatu ležati, kjer so topovi zarjaveli, in kjer so prve čete radi pomanjkanja hrane in dela, brez poročil demoralizirane in opešane v mrzlici in dolgem Času umirale. ČaBtniki in benega. Edin izhod iz toga labirinta je splošna volilna pravica. Vojaške zadeve. Dunaj. Kakor se govori v vojaških krogih, se namerava imenovati feldmaršal-lajtnanta Otona za skupnega generalnega inšpektorja konjenice, kateremu bi bila podložna konjenica in obe deželni brambi. Za generalnega inšpektorja konjenice cele armade bo baje imenovan konjeniški divizi-jonar v jaroslavu feldmaršallajtnant Karol grof Auersperg. Dosedanji generalni inšpektor konjeniški general Alojzij grof Paar bo imenovan na mesto umrlega pl. Bechtolsheima za gardekapitana. Dalje se še govori, da bo fzm. knez Lobkovitz imenovan za generalnega četnega inšpektorja s sedežem v Budimpešti. Pokvarjeni odnošaji. Iz Zagreba, 10. aprila. Pod vlado bivšega bana Khuena He-dervaryja so se godile mnoge stvari, ki še do zda| niso prišle v javnost. Kako je ban poplačal avaje dolgove ter rešil zadolžene graščine in odšel iz Hrvaške kot premožen velikaš, je za širje občinstvo vse tajnost. Le enkrat je poskusil v saboru poslanec baron Rauch odkriti zaarrinjalo, toda hitro so mu zamašili usta. Ravno tako je dal hrvaški sabor svojemu vodji dobro spričevalo, ko je javnost zahtevala, kako je z nakupom posestva Božjakovina. Vse to je ostalo tajno. Taka tajnost bi bila ostala tudi prodaja velikega posestva Pietornica v Slavoniji, da se je izvršila prej, nego je nastopila prememba pri vladi. Graščina Pleteiniea je posest imovne občine vir.kovačke. Odbor te imovne občine je hotel prodati posestvo za 2 milijona goldinarjev nekemu židu. Prebivalstvo se je pa radi prenizke cene potožilo pri vladi dvakrat. Da ie ostal na svojem mestu podban Krajčavič bi sa bila prodaja gotovo izvrs.la na veliko škodo prebivalstva, na korist nake gospode. Novi podban Sumanovič je dal pa šo enkrat preceniti posestvo in pokazalo se je, da je posestvo vsaj dvakrat toliko vredno, kakor je bila prva cena. Saveda je prodajo precej ustavil in krivce prve cenitve kaznoval. Vsa stvar se je tikaia največ šumarskega urada v Vinko vcih ter so bili uradniki tega urada tudi kaznovani. Radi tega dogodka je moral iti v mir deželni šumski nadzornik Zik- vojaki so izgubili vse upanje, edini Hornus je še upal, Njegova trobojnica ga je odško-dovala za vse in kakor hitro jo je imol poleg sebe, se mu še ni zdelo nič zgubljeno. Zal, da je imel stotnik vse praporje pri sebi v nekem predmestju, in vrlemu Hornusu je bilo kakor materi, ki je dala Bvojega otroka drugim ljudem v oskrbo; brez prestanka je mislil nanj, in če je postala želja po njem prevelika, je zdirjal po ulicah in se prepričal, da je še njegov prapor shranjen. Če ga jo našel mirno na mestu, se je vrnil z novim pogumom in z novo potrpežljivostjo v tabor, sanjal medpotoma o bojih in je videl v duhu trobojnico široko razvito nad pruskimi jarki vihrati. Povelje maršala Bazaine je pa naredilo vsem tem sanjam konec. Nokega jutra je našel Hornus vos tabor poln nemira. Vojaki so stali v gručah razburjeni in glasno preklinjajoč na enem koncu tabora, kakor bi so hoteli maščevati nad onim, ki je bil temu kriv. Slišali so se posamezni glasovi: »Obesimo ga! Usmrtimo ga!« častniki so vso to mirno gledali, šli so sklenjenih glav na stran, kakor bi se svojih lastnih ljudij sra- mundovsky ia pa nadšumar Niemčic v Vin-kovcih. Niemčic je bil spočetka popolnoma suspendiran, in sodnija ga je spoznala za krivega, vendar pa so mu dali mirovnino. ker je služil trideset let brez graje. Niemčic je tudi saborski poslanec z« Vinkovoe, pa se je pisalo, da b^de zdaj odstopil, kar bi tudi moral storiti, a za niegov mandat naj bi kandidiral predstojnik Marjanovu" Opozicija se je že izjavila, da bode delala cd ločno proti M«rjanoviču. Zdaj je pa izdal izjavo Niemč 6, da on ni misiil odstopiti, nego d» h >če obdržati še nadalje sroi man dat. Pravijo, da je bil Niemčc na Dunaju pri Kbuenu in da mu je ta dal ta svet. Verjetno je, saj sa Se tudi neki dru^t Kbu-enovci drže vsled protekcije Khuenove. — Bode li pa sabor hrvaški trpel med seboj paBlanca, kateremu je sadnija dokazala nepošteno delo ? Ogrsko. Državni zbor v Budimpešti je imel včeraj prvo sejo po praznikih. Rešene so bile došle vloge in prečitana ptt cija Baes Bcd-roškega komitata, ki zahteva onemcgočenje obstrukcije. Predsednik predloži dnevni red prihodnje seje. Posl. P o I o n v i želi rešitev normalnega proračuna za 1. 1904, predvsem pa ureditev posestnih razmer na a?dmogra-škem in izvršitev volilne reforme. Ministrski predsednik priznava veliko važnost konasa-cijskih del na Sedmograskem, predvsem pa važnost volilno rttarme. Priprave za to so že v teku, tudi rešitev proračuna želi takoj, in ga bo morda že kmalu zbornici pred ložil. — Hrvaška regnikolarna deputacija je imela sejo in sklenila stopiti v dogovor z madjarsko regnikolarno deputacijo glede ulitninekega davka. Hoj mej revizij onisti in revolu-eijonarji v Italiji. B o 1 o n j a. Po tridnevni burni debati je pričel sociaiistiški kongres 11. t. m. z glasovanjem o dnevnem redu. Za revizijo-nistični dnevni red Iiolattija je glasovalo 315 odposlancev , ki so zastopali 12.255 glasov. Za revolucionarni dnevni red L*-briolasa ro glasovali 204 odposlanci z 7410 glasovi. 289 kongresnih udeležnikov z 12.500 glasovi se ni udeležilo glasovanja. Kar ni imel vsled tega noben dnevni red absolutne večine, vršile so se volitve o Ferrije-vem posredovalnem dnevnem redu ki je bil tudi od 424 odposlancev s 16 304 glasovi vsprejet, Atentat na španskega ministrskega predsednika. Madrid. Iz Barcelone se poroča, da je bil ministerski predsednik Maura pri odhodu iz palače generalnega sveta napaden in z bodalom ranjen. — Takoj nato se je dementirala ta vest. Javlja se: V hipu, ko se je začel premikati voz, v katerega je sedel Maura, prišedši od generalnega sveta, je planil nanj mlad, črno oblečen mož s stisnjeno pestjo in hotel udariti ministrskega predsednika. Nastala je zmešnjava, očividci so zbežali na vse strani. Napadalca so prijeli, in ministerski predsednik je nadaljeval svojo pot. Nova zarota na Srbskem! Z e m u n . Iz Belgrada se poroča, da je vlada zasledila novo zaroto; mnogo častnikov v Nišu in drugod je kompromitiranib. Zarota ni naperjena zoper kralja, temveč zoper častnike, ki so bili v zvezi z umorom prejšnjega kralja. Belgrad. Pozornost vzbuja dejstvo, da je na veliki pondeljek ministrski predsednik Gru č dal prižgati na grobu umorjene kraljeve dvojice sveče m molil na gomili. movali. Bilo je pa tudi sramotno! Kavno kar Be je prečitalo 15.000 vojakom, dobro oboroženim in sposobnim za boj, obvestilo maršalovo, da se izroče sovražniku brez boja! »In kaj se zgodi s praporom ?« je vprašal obledeli Hornus. »Prapori se izroče z orožjem in z vso opravo sovražniku,« se mu je reklo. »Moj — moj — moj Bog!« je jecljal ubogi mož, »toda mojega ne bodo dobili.« b tem je hitel proti mestu. 4. Tudi tu je bilo vse živo. Meščani so kričali in krilili z rokami in se razburjali, deputacije so prihajale tresoč se mimo, da bi šle k maršalu; Hornus pa ni ničesar vi-del in slišal, po cesti hiteč je govoril sam s seboj: »Meni hočejo moj prapor vzeti? Zakaj le; je-li kaj takega mogoče? Imajo-li pravico? Naj dajo Prusom, kar je maršalovega, njegove pozlačene kočije in njegovo lepo namizno opravo, ki jo je it Mehike prinesel! Prapor pa je moj in ne briga nikogar drugega, ta je moja čast in jaz prepo-»em vsakemu, dotakniti se ga!« \z brzojavk. Dunaj. »Fremdenblatt« poroča iz Bu dimpešte, da vojni proračun zahteva letos še enkrat toliko, t. j. 30 milijonov kron za nove topove. Budimpešta. Italijanski odposlanec Miraglia, ki je zopet tu, se je 11. t. mes. dalje časa pogovarjal z ministrskim predsednikom gre lom Tiszo o vinski klavzuli- Praga. Češko časopisje je objavilo proglas dunajskih Gehuv, v katerem poziv-ljejo, da se zgradi češki »Narodni dom" v I. dunajskem okraju, ker postajajo nemške nasilnosti vedno večje. Belgrad. Avstro ogrski poslanik dr. Dumba je 11. t. m. zvečer došel sem. Berolin. Ciaar Viljem je Sj vedno na potu; despel je v Sirakuze, kjer se je njemu na čast priredil sijajen koncert. Ko nec meseca bo dokončano cesarjevo potovanje; v Neapolju b? izstopil iz ladje in se po suhem odpeljal na Nemško. Breslava V soboto se je vršila pred sodiščem v Katovici neka razprava, h kateri je bil povabljen kot priča neki poljski rudar. Branil se je podati svojo izjavo v nemškem jeziku, in je M zato obsojen na tri dni zapora. Sofija. Iz Skoplja se poroča, da ie bilo zadnje dni cd tamošnjega sodišča- ob sojenih šest Bolgarov, ki so jih vkovane v ž»lezo žandarji odpeljali z vlakom v Janino (Epirus). Med njimi sta bila dva učitelja, obsojena v dosmrtno ječo, ali, kot se glasi turška sodba, na stoletno ječo. Rusko-japonska vojska. V trenotku, ko je razglašena angleško francoska pogodba, v kateri priznava Anglija nevtraliteto Sueškega prekopa in je s tem omogočeno Rusiji, da odpošlje svoje vojne ladje skozi omenjeni prekop po krajši poti v vzhodno Azijo, je izdal car tudi ukaz,, da se mobilizira rusko brodovje v Baltiškem in Črnem morju. Z«eno prihaja vest, da je svoječasna eskadra v Sredozemskem morju, ki se )e začasno ustavila v B?eotu in Gher-bourgu, odplula proti Vzhodnem morju pod povelistvom admiral« Vireniusa. Ladje sredozemskomorake eskadre bodo vsekakor poklicane v vome luke Baltiškega morja, da se v tar^ošnjih arzenalih oboroža in pnrede za vojsko, di potem v zvezi z eskadro Vzhodnega morja natopijo pot proti bojišču n» daljni Vztok. Odttod združenega f ruskega ladjevja bo koncem maja ali začetkom lunija. Ruska vlada misli v ostalem tudi na pomnožitev v vzhodni Aziji se riahajajočih vojnih moči na suhem. Kakor se prroča iz Petrograda, ata mobilizirana 10. in 17. kor v Harkovu in Moskvi. 01 vsakega teh korov se nahaja po ena brigala že na skrajnem Vztoku, in sicer ena v Port Arturu in druga v Vladivostoku. Na carjev ukaz so nadalje sklicani: Vsi rezervni častniki v vojni mornarici, vse za vstop v vojsko določeno rezervno moštvo vojne mornarice iz 11 gubernij in vse rezervno moštvo armade in vojne mornarice, ki se nahaja v službi prostovoljnega ladjevja, v lukah in tehničnih oddelkih evropske Rusije. Poročilo, da so Japonci prekoračili reko Jalu in se bojevali z Rusi, ni potrjeno. Japonske oblasti poročajo o manjših bo jih mej Čunsu in Vidžem Glavni del japonske armade je v bližini Vidžu. Rusko taborišče — Liaojang, Mesto Liaojang, glavni ruski tabor in stanovališče Kurop&tkinovo je v zadnjih ted- nih popolnoma spremenilo svoje lice. Ruske fiete so postavile veliko število trdnih in celo elegantnih barak. Čete, častniki, vojaki, konji, kanoni prihajajo in odhajajo, burno življenje je tam. Kitajski trgovci so poskušali silno zvištti cene najpotrebnejšim živilom, za moko, meso, so zahtevali tri, štirikrat več kakor poprej, a po prihodu Kuropatkinovem je to prenehalo. Prvo, kar je storil vrhovni poveljnik, je bilo to, da je uradno določil cene živilom in vsakemu Kitajcu zagrozil ostro kazen, ki bi več zahteval Po reki se pode ogromne ledene plošče, Kuropatkin stanuje v železniškem vozu. Generalni štab stanuje v malih hišicah. Rasne odredbe. Rusko prometno ministrstvo se je obr nilo do vseh ruskih železnic, ki imajo raz-ložljive mostove in jih je naprosilo, naj te mostove odpošljejo sibirski železnici. Voja ški statistični oddelek glavnega štaba je izdal knjigo »Japonski tolmač", katera se razpošlje vsem ravnateljstvom lazaretov in zdravstvenih zavodov. Na cesarsko vojaški medicinični akademiji se je otvoril kratek kurz za japonski konverzacijski jezik. Nekateri petrogiajski lekarji so sklenili napraviti zbirko zdravil, ki jo bodo vojaki nosili seboj. Ta zdravilu sc razdele vojakom zastonj. Ta mala žepna lekarna bo imela vsa zdravila za prvo silo. Pisma, katera pošiljajo ruski vojaki z bojišča v domovino, so poštarine prosta. Kako dolgo bo trajala vojna? Angleški list »Times« javlja iz Petrograda, da so tamkaišnji krogi mnenja, da bo trajala vojna mej Rusi in Japonci najmanje dve leti. Vojaške operacije in gibanje čet se zamorejo vršiti samo tri mesece v letu, ker podnebie in vreme dilata v ondotnih pokrajinah velike zapreke. Oi junija do av guita vtesrnejo trajati silni boji, a potem bosta morali obe vojski mirovati ter nado-polniti izgube svoje vojske in vojaškega materijala. Sprejem udeležencev pomorske bitke pri Čemulpu v Petrogradu. Petrograjsfci mestni svet je odobril sledeči vzpored za pozdrav udeležencev bitke pri Čemulpu: 1. Deputacija mestnega zastopa, na Č3lu župan prestolnice, pozdravi na kolodvoru došle mornarje; poveljnikoma „Varjaga« in »Korejca« se ponudi na umetno izdelanih krožnikih po ruskem ob,čaju soli in kruha. Poveljnika, častniki m uradniki bodo povab ljeni, da se udeleže slavnostna seje mestnega zastopa, v kateri bodo pozdravljeni v imenu prestolnice. 2. Mestni svit izroči umetno izdelano adreso, ki bo obsezala počaščenje in sklep mestnega sveta o obdarovanju vseh častnikov; v ta namen jo določenih 5000 rubljev. 3. Mošteo obeh ladij bo pogoščeno v narodnem domu Nikolaja II. v prisotnosti mestnega sveta, na kar prejme vsak mornar v dar srebrno uro z napisom »Junakom Če mulpakim" m označenjem dneva, meseca in leta bitke, kakor tudi ime in priimek obda-r^vanca. Z» nakup srebrnih ur je določeno 6000 rubljev. 4. V narodni h'ši vršile se bodo na čast moštvu razne predstave. 5. V spoanin na junaško vedenje v bitki se ustanovite dve štipendiji in sicer na mo?-nančnem zavodu v Petrogradu in Kron-Btadtu Z» vse te točke vzporeda je določenih 25 000 rubljev. C ir Nikolaj je ukazal da se ima dati vsem častnikom, uradnikom, mor-naričnim duhovnikom in zdravnikom »Var-jaga" in »Korejca" v dar svota, ki znaža polletno plačo; vsakemu mornarjev sa ima pa izplačati po 180 rubljev. Rami dogodki. Niučvang, 12. aprila. Vesti o živahnem delovanju Japoncev na Koreji in o dohodu japonskih ladij na Jalu vzpodbuja tukajšnjo posadko na paznost proti japonskemu napadu. Ko so 10 t. m. po reki došle ladje dale signale z lučjo, pričelo je vojaštvo, ki je te signale napačio razumelo, streljati na trgovske ladje. Streljanje je zelo vznemirilo meotne prebivalca, ker so mislili, da Jkponoi napadajo Niučvang. Tudi med vojaštvom je nastalo veliko razburjenje, tako da so straže postraljale kitajske mornarje, ki so se hoteli prepeljati čez reko. Petrograd, 12: aprila. Dopisnik ruske brzojavne agenture poroča iz Port Arturja : Ker so nalivi pokvarili brzo j a vne naprava, j s bil brzojavni promet za nekoliko časa prekinjen. 10; t. m„ ponoči je došel veliki knez Ebris Vladimirovič. O Veliki noči so v trdnjavi pričabor&li novega japonskega napada, na katerega no se zelo resno pripravljali. 7iceadmi?al Makarov, ki sam osebno nadzoruje nočne priprave, je preživel Veliko noč na stražilnih čolnih. Na Veliko nadeljo je bilo v trdnjavi voe mirno. Bilo je zalo lepo vreme. Ravno sa je vrnilo naše bredovje, ki je križata po odprtem morju. Kolin, 12. aprila. »Uheinisch west-pha'ischo-itg." vztraja pri svoji trdiivi, da ao došli zastopniki velikih nemški!? ladjedelnic v Petrograd, da se pogajajo o na-daljni prodaji ladij ruski vladi; Sedaj se pogajajo z» velike, pri Antwe?pnu in v angleških pzekomorekih pristaniščih stoječe prevozne parnike, ki od dejo v PcrS Artur, Niučvang in Vladivostok. Pogajanja bodo kmalu končana. Splošna mobJMsacija Rusije ? Razni Irancoski listi, pred vsemi »Petit Parisien*, poročajo iz Petrograda,. da se izvrši splošna mobilizacija ruskih vojnih moči j. Policijske oblasti 30 dobile nalog, poslati pozivnice vsem mo&kim pod 40 letons,. ki so obiskovali vseučilišče in, bili zmožni za rezervne častnika, Del rezorve se porabi za hrambo mandžurske žslezaice, Jednaka poročila prinaša tadi pariški „Journalw s pripombo, da je admiraliteta dokončala utrjevanje pristanišča Libau, in d» je tujim ladjam vhod v njega zaprt. Koroške novice. k Zadnja volitev. Pri dopolnilni de-želimburski volitvi za okrai T r b i ž ■ P o d-k 1 o š t e r je izvoljen Fiacher, župan v Srr.epčah. Razmerje glasov v ob-č i » a h : Fiscber: Grofenuuer: Podkl oSter . . 70 48 Smerfie . . . 51 17 Strajaves . . , . 54 43 Pontabelj . . . 39 20 Ukve . . . , . 46 2 • babnice . , , . 37 27 Lipalja vas , . 5 U Naborjet . . , . 11 — Trbiž . . . , . 76 4 389 172 glasov. Pred dvema letoma je imel naš kand gosp. Ehrlich 174 glasov in dr. Abuja 432 glasov. k Iz Žabnice. Nasprotni volilni shod je bil stilican v gostilni Kranerja, ki je obenem letos prvič žuoan. Givorili so: dr. S t e i n \v e n d e r , Dreyhorstiz Trbiža, učitelji iz Kokov^ga in drugod ter F i s o h e r. Nepričakovano so prišli na shod nasprotniki nemskutarji iz Trbiža, Beljaka in iz Kokovega na pomoč naš>m nemškutarskim vas je vzela kos Francije s seboj I Solnčni sijaj dolgih potov tiči v vaših gubah in v vaših sledovih krogelj hranite spomin na gubah, in v vaših sledovih krogelj hranite spomin na neznane mrtvece, ki so padli pod vami, na katere so streljali. »Hornus, zdaj je na tebi vrsta, kličejo te, pojdi po odpustnico!" Tu je ležal njegov prapor, najlepši, najbolj razstreljen od vseh; slišal je kroglje žvižgati in glas stotnikov: »K praporu, otroci, k praporu 1« Potem je videl svojih 22 tovarišev, ki ao padli, in sebe kot 23. za prapor prijeti, da ga vzdigne, ker je padal. Tisti dan je prisegel, da ga bode branil do smrti, in zdaj... ? To mu žene kri v glavo, kakor pijan in ves iz sebe plane na pruskega častnika, mu iztrga svoj ljubljeni prapor iz roke in se ga oklene z obema rokama; še enkrat ga skuša vzdigniti kličoč: »K pra . . ..« Ne konča besede, čuti, da se drog trese in uhaja iz rok, v tem mrtvsm zraku, ki plove tako težko nad mestom, ne more ničesar ponosnega več živeti. Stari Hornus pade od kapi zadet na tla ... Bil je mrtev. Vse te stavke je govoril v presledkih, deloma zaradi hitre hoje, deloma, ker je jecljal, toda starec je imel vendar svoje misli in jasen, trden namen: prapor vzeti in ga v sredino polka nesti in Pruse z vsemi tovariši, ki bi ga spremljali, napasti. Ko je prišel do cilja, ga niso pustili niti vstopiti. Stotnik, od jeze tudi ves iz sebe, ni hotel nikogar videti, toda IIornuB se ni dal tako lahko odpraviti. Klel je, kričal, divjal in potisnil stražo na stran. »Moj prapor, dajte mi moj prapor!« blednjič se je odprlo okno. »Ah, ti si, Hornus.« »Da, stotnik, jaz sem . . .« »Vsi prapori so v arzenalu; pojdi tja in dobiš svojo odpustnico.« »Odpustnico, zakaj ?« »Tako se glasi maršalovo povelje.« »Ampak, stotnik . . .« »Pusti me v miru!« S tem je zaloputnil jezno okno. Stari Hornus je odšel kakor pijan. »Odpustnico, odpustnico ?« je ponavljal mehanično, odhajajoč in mislil samo na to, da je njegov prapor v arzenalu. in da ga mora na vsak način dobiti. 5. Vrata v arzenalu bo bila široko odprta, da bi prišli lahko pruski vozovi notri, ki so čakali v vrsti zunaj. Hornusa je pretresel mraz, ko je vstopil. Vsi drugi praporščaki so že bili tu, 50 do 60 častnikov, vsi pobiti in tihi. Ti temni vozovi in vzadi možje odkritih glav, zdelo se ja, da je pogreb. Vsi prapoti Bizainove armade so bili nakupičeni v kotu in razmetani po umazanem tlaku; nič ni bilo žalestnejše gledati, kakor te cunje iz živobojne svile, te ostanke zlatih praporov in drugov, vse te vojskine priprave, polne slave, razmetane po tleh in umazane od dežja in blata; oskrbovalni častnik je vzel en prapor za drugim in vselej je stopil praporščak naprej, da bi vzel svojo odpustnico, nepremično in brez sočutja sta pazila dva pruska čaBtnika. Iu tako ste šle od nas ve svete, slavne cunje, Bame svoje rane objokujoč in kakor ptiči, ki so jim peruti potrte, žalostne ceste pometajoči Zapustile ste nas s peno dobre, toda v blato poteptane stvari, in vsaka izmed III. Priloga BO. štev. »Slovenca« dn6 11. aprila 1904. liberaloem. Kakor znano, napadali so govorniki našega kandidata g. Gr&fenauerja, kleri kalce, duhovnike in cerkev. Dr. S t e i n -w e n d e r pravi, saj so tudi na Kranjskom dve stranki, kjer so sami Slovenci, in sicer »Narodovci« pobijajo klerikalce, isto mora tudi na Koroškem biti. Dreyhorst pravi, saj smo tudi mi kristjani in nikakor ne zaničujemo Slovenoev in cerkve. To se pravi, saj so tudi slovenski grofii dobri, ko pri mih kupujemo, kakor n. pr. pri nemškutarjih na Trbižu; cerkev pa le od zunaj poznajo. Fischer se volilcem predstavi: Jaz sem prišel k Vam, nepoznanim Zabničanom; če me bodete volili, bodem za Vas v deželnem zboru »kimal«; jaz sem tudi Slovenec, a »deutsch gesinnt«. To je bilo vse, kar nam je znal naš bodoči dež. poslanec povedati. Steinwender pravi, da je g. Grafen-auer dober govornik, samo da jo boljše malo govoriti ali sploh nič, bedo že drugi govo rili, treba le, da se »kima« in to bode storil tudi naš kandidat Fischer. Govorili so tudi učitelji; blatili in sramotili so Grafan-auerja in našo stranko ter duhovnike. Pri našem volilnem shodu niBmo nasprotnikov žalili, kaj tacega zmožni so le liberalci s svojo »kulturo«. — Zupan Kraner je hotel pokazati kdo je sedaj gospod. Do ločil je v komisijo same svoje pristaše. Gospod komisar zahteva, da se izvolita dva tudi od naše stranke; imenoval je g. Ehr licha in g P u c h e r j a. Neki Wedam je začel ugovarjati, da je moral komisar svariti. Po volitvi so začeli nasprotniki su rovo zmerjati. Ko čaka g. kaplan 11» izid vo litve, ga začno nasprotniki kaj surovo napadati. Župan Kraner, ki na sv. Višarjih prodaja rožno vence in podobica, ukaže gospodu kaplanu, da mora volišče zapust ti Sam komisar je moral župana svariti. Sploh so so nasprotniki vedli ksr mogoče neote aano in surovo. Naši možje so se kar sramovali teh surovežav. To je olika, ki jo dobivajo ti ljudje iz »Bauernzeitung«. — Zvečer so prišli razgrajači v gostilno g. Lakota, kjer ao bili preje zbrani naši možje, katero so hoteli napasti. Tu se je s surovostjo odlikoval mlad učitelj M i 1 o n i k , ki je calo domačo hčer vrgel na tla, ker je klicala »živio Grafenauer!« Taki učitelji to rej naj pedučujejo slovenske otroke! Sram jih bodi, ker su tako neolikani! Pribiti pa moramo, da si rasno isti naši največji na sprotniki, ki na sv. Višarjih iščejo pri cerkvi zaslužka Ako treba, objavimo imena teh n.e-olikancev. Sedaj pa lažejo, da smo kupovali glasove z denarjem, ki smo ga dobili iz Be ljaka. Na cvetno nedeljo 33 je pri župsnst /U delila podpora za ponesrečence vsled povodnji. Dobili so skoraj vsi primerne pod pore v denarju. Seveda niso vsi enako dobili. In to ao izrabljali na dan volitve, čaš, mi smo več dobili, ki držimo s Kr&nerjem. Napadali so tudi gg. Ehrlicha in Pucherja, dasi sta oba kot člana cenilne komisije ce uila nepristransko. Naši liberalci ao gotovo imeli oslovska ušeBa, ker so a kolodvora v Žibnicah slišali v vas, da smo mi brzojavili gg. dr. B r e j c u in G r a f e n a u o r j u , naj prideta na shod. Radovedni smo, kdo ie izdal uradno tajnost. Ali imajo tudi uradniki že tako široko vest? S cer pa bodi za nas ta le nauk: Kdor je naš nasprotnik, ne pod pirajmo ga mi s svojimi greši; na poliub ljajmo biča, ki nas tepe. Podpirajmo svoje ljudi, ki so domačini in ne zaničujejo na šega jezika in cerkve. Štajerske novice. š Toča Pri sv. Rupertu v Slovenskih goricah biia je na belo nedeljo popoldne nevihta podobna oni 13. avgusta preteklega leta. Ob 6 uri se je stemnilo, da se ni videlo brati. Med burjo je začela padati toče, debela kot oreh. Ista je traj3la nekaj sekund. Sledila je nekaj minut drobnejša toča. — Češplje, marelice in zgodnje hruške eo poškodovane. š Nesreča V Gradenšaku občine Črm-lenšak se je na veliko soboto pri streljanju ponesrečil želarski sin Franc Zoreč. Topič se ni hotel sprožiti, zato ga je začel vrtati. Pri tem se vnsme smodnik v topiču in strel zadene mladeniča v obraz. Eno oko je zgub ljeno, drugo močno poškodovano. Odpeljali so ga v bolnišnico. š Slovenščine se sramujejo. Zupan v Crmlonšaku uraduja samo nemški. Tudi razpis zvišanja občinskih doklad je bil pribit samo v nemškem jeziku. Županov pisar in pravi župan je Florijan Petrič z Gočevskega vrha. š Nevihta Minolo nedeljo popoldne okoli šeete ure je bila po župnijah sv. Lenart. sv. Trojica in sv. Jurij v Slov. Goricah nevihta z bliskom, gromom in precejšnjo točo, debelo kakor orehi — zdaj sicer še brez škode š Ii Št Jurija ob južni železnici. Kaj bode z našo deško šolo? Pred 6 tedni so nam jo zaprli, češ, da je nevarnost, da so podre. Sedaj, ko je nekoliko popravljena in podprta, smo miBlili, da se takoj začne zo- pet pouk, a danes slišimo, da so prestavljeni vsi 4 gg. učitelji. — Radovedni smo, koliko časa pusti višja šolska oblast dečke brez vsega pnduka. š V Slovenskih goricah so možje, gospodje, ki bi nas šli tožit, ako bi jih ime nnvali nemškutarje, in vendar obiskujejo „Š ajerčevo" gostilno pri sv. Barbari in nem-škutarske pri sv. Lenartu. Pri sv. Lenartu imamo izvrstno Poličevo gostilno. Kako že pravi kmet tistemu, ki ga je pol črnega, pol bele ga ? š, „Sava". Dne 10 t. m. se je vršila v Rijhenburgu odborova seja kat. pol. društva »Save«. Na dnevnem redu je bila prememba društvenih pravil, katero naj ukrene prihodnji občni shod. — Delokrog »Save« obsega dva sodnijska okraja — brežiškega in sevniškega. Ker je torej isti precej obširen, postalo je potrebno večjo število odbornikov, kakor jih dopuščajo društvena pravila. Nadalje je sklenil odbor priporočati vsem občinam obeh okrajev, da uradujejo z vsemi oblastvi in uradi izključno v slovenskem jeziku, da naznanijo istim, da se bode odgovarjalo samo na slovenske dopise, nemški pa se bodo pošiljali c kr. namestniji v Gradec, ki naj preskrbi preved na Blovenski jezik, — Odbor z navdušenostjo pozdravlja in odobrava korak slovenskih poslancev, kateri so se pridružili češki obstrukciji. š Umrl je v Vojniku g. Brezov-n i k u sinček Metod, učenec III. gimn. razreda. š Uboj. Pri Orehovici, okraj Gorenja Radgona ata dva delavca ubila Franca W e i s a. 8liod krščansko-socialnili železničarjev. Z Dunaja se nam poroča: Shod je bil sijajno obiskan. Začetkom je poskušalo razbiti shod nekaj kričačev Po odstranitvi kri-čačev se je shod vršil mirno. Navdušeno je govoril drž. poslanec dr. Gessmanu o podr žavljenju železnic Pesebno je podržavljenje tako v interesu železničarjev, kakor tudi v interesu državnih železnic, ki so sedaj pasivne. V interesu železničarjev zlasti za to, ker poslanci tudi pri vladi vsled pomanjkljivih predpisov ne doBažejo dosti. Odločno zahteva podržavljenje zlasti bogate severne že leznice. Govori nadalje o regulaciji plač in peniij. Krivično je, da sedaj pri odmeri penzije železničarjem odpadejo postranski dohodki. S tem je upokojeni železničar prisiljen v pokoju predrugačiti vsa svoje življenje. Uredi naj se stanarina. Urede naj se nadalje tudi plače pri delavstvu ožjih kategorij. — Slabo znamenje je. da so pri železnici delavci plačani še z 80 kraje, na dan. — Kar je manj, kakor goldinar, je gotovo premalo. Po tri desetletni službi bi moral vsak železničar v interesu potujočega občinstva in varnosti z vsemi dohodki v penzijo. Glavno je pa po državljenje železnic. Kakor so pošta, brzojav iri telefon podržavljeni, tako tudi morajo biti podržafljene železnice. (Odobravanje.) Drž. poslanec A x m a n n povdarja, da ravno z udeležbo iz vseh krajev Avstrije so železničarji dokazali, da solidarno zahtevajo svoje pravice. Železničarji obstoje iz dveh skupin, one državnih in one zasebnih železnic. — Stanje uslužbencev na železnicah, izvzemši višje uradnike, je slabo in naravnost sramotno za našo socialno dobo. Podržaviti se morajo vse zasebne železnica in žalostno je, da se viada boji podržaviti ravno najboljše železnice. Prod vsem je pa potrebno, da veljajo za vse železničarje v Avstriji jednake določba. — Vladna dolžnost je to izpeljati. Govornik izraža željo, da L i parlament pričel redno delo in poživlja železničarje, naj ustrajajo pri krščansko socialni zastavi. Železničarji morajo biti solidarni, če hočejo kaj doseči. Pravni konzulent prometne zveze dr. S t a r k e 1 je govoril o potrebnih reformah pii postavodaji, in jasno besedilo zakonov zahteva, naj sodijo pri prestopkih železni-čarski senati, ne sodniki, ki tega ne ra zumeio. W e b e r govori o potrebi organizacije in kritiško osvetljuje posamezne točke zahtev železničarjev. Obljubi, da bodo tudi železničarji z vso vneme izvrševali svojo službo, ako bodeta vlada in javnost več skrbeli za nje. Posamezni govorniki so še priporočali solidarnost vseh železničarjev ter obsojali kričače, ki so začetkom shoda motili zboro vanje. Predsednik B o b e r i č končno naznani več pozdravov in se zahvali železniškemu ministrstvu za naklonjenost. — Shoda se je udeležilo okoli 3000 železničarjev. Sprejeta je bila soglasno resolucija, v kateri železničarji zahtevajo primerno uravnavo plač in sploh službenih razmer. Pred-sedništ«u pn ne naroča, da jasno stavi vse opravičene zahte?e, osobito glede zavarovanja za starost, in da te zahtevo zastopa na pristojnih meatih. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. aprila V avdienci pri sv. Očetu. K včo rajšnji tozadevni notici se nam dodatno že poroča, da jo bil 9. t. m. sprejet pri papežu tudi spiritual ljubljanskega uršulinskega samostana preč g. Mihael Bulovec, za-eno z 1 i n š k i m škofom dr. D o p p e 1-b a u e r j e m. S?. Oče, čigar preproste ljubeznivosti no moro prehvaliti, kdor ga je videl, je iskreno blogcslovil samostan, kateremu jo g. Bulovec duhovni voditelj. — Preč. g. Bpiritual in njegov sopotnik kanonik dr. K a r 1 i n sa povrneta prihodnji teden v Ljubljano. Stranka »neodvisnih lažnivcev". Izid gorenjskih volitev je liberalce zbegal. Ta družba misli, da ima pravico, lagati tje v en dan brez kazni. Bolj za zabavo, nego da bi se resno pogovarjali s to propalo stranko, priobčujemo tu dva citata iz »Naroda« : Pred volitvami, dne 29. marca je pisal »Narod«: »Volilno gibanje n a G o r e n j skem. Med klerikalci vladata strah in trepet in z bojaznijo gledajo v prihodnjoBt. Sejali so veter — sedaj pa žanjejo vihar. Gorenjski kmet sa je začel dvigati. Tu zgrabi tehanta za goltanec in ga strese, da mora • milo prositi usmiljenja, tam prerahlja kakemu kaplanu grešne kosti ali pa mu jih pove take, da ima zadosti, kakor sa jo zgodilo dr. Li«mpetu v Stari Loki. Ej, veselo ie i gledati ta krepki neustrašni nastop gorenjskih kmetov. Ta nastop ostane zgodovinskega pomena Goro njec vstaja! Dolgo jo nosit farovške verige iu potrpežljivo je hodil v farovškem jarmu. Sedaj pa ne mara več biti sužanj, sedaj hoče biti gospodar, sam svoj, mož in na šljeva. Klerikalci so so z vao ailo zapodili v boj, kakor bi šlo za življenje in amrt. D ?bro spoznavajo veliki pomen nastalega gibanja in njegovih posledic. Vpliven mož klerikalne stranka je rekel to dai: »Ča bi kmetje deaet tehantov ubili, pošljemo deset drugih nad-nje; mi moramo zmagat: za vsako cano, ker, če bi zmagali km-atje, bi bil to smrtni udarec za našo stranko«. Po tem ae kleri kalci tudi ravnajo. V nedeljo so jo klerikalci v Sta šo pojma nimajo o pomenu volitev in ki so razločujejo od svojih kravic in teličkov samo po tem, da znajo par sto bessd govoriti In ti reveži naj bi se bili izrekli za obstsukcijo ?« Tako nečuvono zdaj stranka »neodvisnih kmetov« zasramuje gorenjskega kmeta! Naj gorenjski volivci primorjajo liberalne besede pred volitvami in po volitvah ! Ali ni to najgorje aieparstvo ? Čsst gorenjskim možem, ki so liberalcem pokazali vrata! Taki ljudje ne smejo gospodariti v n»3i deželi! Župnijo St. Jakob ob Savi je dobil č. gosp. Ivan Sakser, župnik v Hote-deršici. Pogreb gospoda monsignora Alojzija Stareta sa je vršil včeraj, v torek, v Mengšu, ker ao zdravniki končno pro peljavo trupla vendar dovolili. Pogreb je vodil vič. g. dekan Ivan L s v r e n č i č ob asistenci 13 duhovnikov. Pogrebne slovesnosti se je udeležilo mnogo inteligence in ljudstva. Tudi šolska mladina jo z učiteljstvo m spremila avojega dobrotnika k večnemu počitku. Naj počiva blagi pokojnik v svoji rojstni fari v miru, Bog mu pa poplačaj njegovo dobrotno roko! — Slovenska služba božja na Dunaju na belo nedeljo popoludne se ju prav krasno izvršila! Kar nam sili pero v roke, jo lepo ubrano ljudsko petje, katero smo z veselim srcem poslušali to nedeljo v cerkvi s/. Antona Pad. na Dunaju, slovensko petje, kateremu so čudijo tudi Nemci, ki jih prav to petje vabi k naši siužbi božji. Na Dunaju je sploh v navadi ljudsko petjo pri službi božji, le Žal, da bo navadna slišijo vedno iste pesmi! Tudi mi Brno premišljevali, kako bi vpeljali ljudsko petje; imeli smo malo upanja, ds bi to mogli izvršiti, a glej! Iz Ljubljane nam prida pomoč Veleč. gosp. p. Aagelik Hribar si prav sedaj steka nevealjivo zaslugo za povzdigo ljud skega petja s srojo vse hvale vredno zbirko ljudskih napevov za službo božjo. Ne moremo povedati, kako smo se razveselili, ko smo to izvedeli in prejeli za piruhe v roke pole, ki so doslej natisnjene ! Menda smo mi na Dunaju prvi porabili to lepo zbirko ! Da, ta so pesmi, ki so prišlo ie srci in zato tudi tako globoko segajo v aice vsakega vernika! Nemci nimajo kaj podobnega, in prepričani smo, ds jim bomo lahko v tem oziru v zgled ! — Peli smo hvret »nake li tanije in ono vedno lepo : »Raduj nebeška se kraljica!« O, kako so te melodije vsem navzočim sedale do dna src*! Orgljanje je oskrbel gospod Frančišek Hribar, dunajski Slovenec, petje pa vrli mašim zbor »Straže«, a pri litamiah je pela sploh vsa pobožna množica. Kako lepo bo šele, ko bomo razširili iivrstna p. Angeiikovo zbirko mod našimi vernimi rojaki na Duaaju! La to željo imamo, da bi jo skoraj prejeli popolno v roke I — Iz Zagorja ob Savi (Tat v cerkvi — Bakljada — Novi ravnatelj). Tatovi v zagorski cerkvi nimajo sreče. Dne 26. marca sta bili zopet odprti dve pušici. V jedni pušici je pustil tat nekaj drobiža. Mučil se je precej, premeteni tat, predno je odprl. Obe ključavnici sta bili popolnoma zdrobljeni. V soboto so dobili premetenega tatu v kumljanskih hribih. Obstal je, da je ukradel v zagorski cerkvi ter dobil okoli 3 K. Dne 17. marca je pokradel tudi v Kotredežu okoli 40 K in v Ravneh pri Vačah okoli 450 K. Doma je mladi tat, ki je star šele 17 let, v Tepah, župnija Polšnik. Piše se Ignacij Rus in je šele pred tremi tedni prišel iz zapora. — Vsi delavci premogarske družbe so priredili v nedeljo zvečer veličastno b a k 1 j a d o v slovo ravnatelju g. Ludviku W r i e s s -n i g - u , ki stopi v pokoj. Na njegovo mesto je imenovan ravnateljem gosp. Ferd. S c h ii 11 e r. — Ljudske knjižnice na Hrva skem. Ustanavljanje »Ljudskih knjižnic« lepo napreduj«. Knjižnice knjige potom glavne uprave zamenjujejo mej seboj. G avna uprava je sestavila zapisnik za te kojižnice primernih knjig. Nove ljudske knjižriic6 ae uatana ljajo v Rogoznici pri sibeniiu, v Stu ni', u pri Zagrebu, Gjelekovcu, S /. Ma/t nu, Loriji, Dolnji Kupčini ia v Kuni na Pelješeu v Dalmaciji. — Hrvaške novice. Nova tiskarna in hrvaški dnevnik v Sarajevu. „Zadružna tiskarna Vog-ler in dr." v Sarajevu prične kmalu svoje delo, a dnevnik začne najbrže izhajati šele z novim letom. Glavnica zanj bo znašala 50.000 kron in bo zastopal hrvaške koristi v Bosni brez ozira na strankarske razmere v Banovini. — Obtoženih zločin-stva ustaje in vpora je osem prebivalcev v Virju radi znanih dogodkov meseca februarja t. 1. — Za zgradbo zdravilišča za j e t i č n e je darovala prva hrvaška hranilnica v Zagrebu 5000 kron. — Z ljudskimi shodi nameravajo Hrvatje tudi prihodnjo poletje krepko nadaljevati. — Smrtna kazen spremenjena v 16 letno ječo Oni Vincenc Vončina iz Grgar», ki ie bil zaradi umora svoje žene obsojen na sm.-t, e v toliko pomiloščen, da so je smrtna kazen spremenila v 16 letno ječo. — V Mokronogu bodo drugi teden občinske volu,ve; zanje se posebno zanimajo uradniki c. kr. davkarije. Kgr trijo hočejo prit; v odbor. Skrbi n^s, komu bomo devke plače-.ali kadar odidejo vni iz urada. — Utopljenec. Iz Novega mesta se nam poroča: Včeraj so našli v Krki pod justičoim poslopjem utopljenca, kateri je moral že dslj časa v vodi ležati. Mogoče da ga je voda donesla iz gorenjih krajev, ker je tu nepoznan. Našli so nekaj denarja pri njem in rožni venec Najbolj gotovo je da jo po nesreči padci v vodo — Naši rojaki v Ameriki. V Ale-ksandriji Ind. je umrl rmB roi& k Franc M a r n , doma iz Smartna pri L ti;i V Ameriki je bil 13 let — V Lorain Ohio je umrl naš rojak Franc Z e v n i k , doma iz Nadieaka, župnija Stari trg pri L ižu. — Poštne nakaznice za Rusijo Na željo občinstva, osobito trgovcev, bodo 15. t m. vpeljane poštna nakaznice za Rusijo, izvzemši Finsko Nakaznice, ki morajo bit> izpolnjene v rubljib, se morajo g aniti k večjemu na 100 rubliev, obratno pa na 254 K. Pristojbin* znaša 25 v. od 25 K. Pismena sporočila na kuponu ma-> dovoljena. — N.» Finsko eo more pošiljati denar potom Šved sko poštne uprave — Vinski sejem priredi gospodarska podružnica pri Sv. Ivanu po eg Jaške dno 17. apr.; začetek ob 11 uri dopoldne, — Podružnica slov. plan. društva ▼ Kranjski gori ie imela v nedeljo zbo rovanje v hotelu „Razor". Prišlo je iz Ljubljane več članov osrednjega društva z iz bornim pevskim kvartetom ..Glasbene Matice"; njim se je pridružilo mnog) udov z Jesenic, Dovjega, Rateč in Kranjske gore tako, da je bil prostorni salon ves napolnjen, in mnogi niio dobili prostora. Piišlece so pozdravili Kranjskogorci na kolodvoru z domačo godbo in z zastavami, ki so vihrale raz hiSe. Dejali so gospodje osrednjega dru štva, da tako živahne udeležbe in srčno pri jaznega sprejema še niso našli nikjer na de želi. Po končanih navadnih formalnostih občnega zbora, iz katerih sa razvidi ugodno stanje in uspešno delovanje podružnice, je sledil zanimiv govor g. dr. Tominška o slovenskem planinstvu, ki je silno navdušil vse zborovaloe, zlasti kranjskogorsko domačine, potem pa še izvrstni šaljivi zabavni govor g. Mlakarja o kranjskogorskih gorah. Prekrasno petje je zabavalo navzoče ves večer do polnočne ure, ko je vlak odpeljal drage goste. Prepričani smo, da bo to zborovanje imelo trojen vpliv tu na meji slovenske zemlje in postavilo trden jez proti prodirajočim valovom nemštva, ki je hotelo te romantične kraje ugrabiti Slovenstvu. Kranjskogorci bodo odslej naprej vedno krepko stali na braniku slovenske meje. Pri poročamo pa vsem domoljubam, da naj pogosto obiskujejo to okolico, bodisi kot turisti ali kot letovičarji in se naslajaj? v tem divnem planinskem zraku, da ne bo prepuščena samo nemškim turistom in la škim letoviščarjem. — Ogenj je uničil pri Postojni na pio-štoru 105 ha za 400 kron drevesc pogozdo valne komisije. Ogenj je povzročila iskra iz železniškega stro a. — Nemško politično društvo nameravajo Nemoi ustanoviti v — Trstu. — Nova železnica. V prvih dneh me seca mBja t. i bodo pričeli tehnična merjenja na nameravani železnici Vrhnika -Ž;ri» Idrija G r:ca. — O samoborskem shodu Danes nam došlo »Hrvatsko Pravo" poroča, da na sho du v Samoboru g. Mirkapl.Pisačiča ni bilo niti poleg. Takrat je g. Pisač c bo dil po Zigrebu. V toliko popravljamo svoje brzojavno poročile, ki nam je bilo doposlat;0 na podlagi poročila nekaterih hrvaških listov. — Nesreča na cesti. Marija Gašper-li \ 20 let stara pusestnikova hči v Šenčurju pri Kranju, je dne 10. t. mes padla z voza in si zlomila desno nogo. Peljala se je iz Preddvora demov in te je mej petjo splašil konj ter ušel. Mej dirjanjem je zadel ob brzojavni drog, da se je vez prevrnil in je Marija Gašperlin padla. Ponesrečenco 30 pre peljalo v bolnišnico v L ubljano. — Kri si je zastrupil V deželni bolnišnici umrl je danes ponoči pesestnik Anton Mlakar iz Dobrunj za zastrupljenjem krvi. Včeraj popoldne je kidal dema gnoj n se pri tem zbodel na trnu v nogo ter si 'astrupil kri. Ljubljanske novice. Oporoka preč. g. monsignora Stareta se glasi: Univerzalni dedič b;at dr. Jos. Stare. Dalje določa, 20.000 gld naj sa plodonosno naloži toliko čaaa, da bo mog< če z dotično svoto sezidati zavod za slepce, Za 2000 sv. maš 5000 gld. frančiškanom v Ljubljani, v kraje kjer je posloval, v Št Vidu, Planin', Mt-ngšu, na Rovih in L ubljani ustanove po 500 gld. za vsa oltt.ni rekvij. DjI-nice hotela »Union« zapušča knezoskrfu za škofove zavode. Kuharici je zapusti! 600 gid. Vsem, ki so mu bili kaj do'žni, odpušča vse dolgove. Poročili se bodo: g. Franc Kralj, modroslovec, z nadučiteljevo hčerko gdč. Berto Javoršek. — Nadporočnik g. Ferdinand Sviteljsky z gdčno. M a ksimilijano Krenner. — Orož-niški poetajevodja v pokoju gosp. Franc Jereb z gdč. Nežiko Tratnik. — Hišni posestnik gosp. Karol Tavčar z gdč. Ano L a s s i g. — Adjunkt juž, fe leznice g. JožefMolierz gdč. Emilijo Obersnel. — A'solvirani jurist in hišni pesestnik gosp. Karol Lesko w i t z z gdč. Avg u sto Treo, hčerko stavbenika. Odbor zveze kranjskih obrtnih zadrug je imel včeraj sejo, katero se ie udeležil tudi c. kr. okr. komisar g. d r. B 1 o d i g kot namestnik inštruktorja c. kr. trgovinskega ministrstva. Odbor jo sklenil, da ea bo zvezin občni zbor vršil 3. maja v salonu g. K r i ž a. Na občnem zboru se bode poleg običajnih točk obravnavalo tudi o ustanovitvi bolniške b 1 u ga j ne mojstrov, o razstavi vajenškib del in o delavskih knjižnicah. Zvoziri odbor jo razposlal tudi raznim zadrugam povabilo, naj zadrugo prično za svoje člane kurze, v katerih se bodo člani poučevali o praktičnem kri] go vodstvu. Zvezin odbor se je "p svetoval tudi o okrožnic', katero je razposlala tirolska obrtna zveza vsem zvezam po Avstriji. Ta okrožnica meri na to, da se ločita trgovska in obrtniška sbornica in da tako vendar enkrat obrtniki dobe svoje samostalne zbornice. Zvezin odbor je izvolil deputaoijo, ka tera naj predloži in priporoča omenjeno spo menico in sicer drž. poslancem dr. Suster šiču, dr. Žitniku in dr. Tavčarju. V depu tacijo sta bila izvoljena Franchetti in Kregar. Nova zadruga za mizarje. Včeraj zvečer je sklical okrajni komisar g. dr. B 1 o d i g po § 2 društv. zak. v Hafnerjevi pivovarni posvetovalni shod ljubljanskih mizarjev. Udeležba je bila pičla. G. dr. B l o d i g je razložil pomen zadruge ter pozival navzoče k vstrajni agitaoiji, da se vendar ustanovi v Ljubljani zadruga mizarjev. Navzoči mizarski mojstri so pritrdili pogojno nasve-tovanim pravilom, katera naj končno še enkrat pretresa ustanovni shod mizarske za druge. Tudi so se navzoči mojstri zedinili, naj se mizarske zadruge delovanje raztegne na S p o d n j o Šiško in G I i n c e. K zadrugi se pritegnejo tudi strugarji in podobarji. Ime zadruge bo: »Zadruga mizarjev, strugarjev in podobarjev v Ljubljani, Spodnji Šiški in G 1 i n c a h «. Umrl je danes zjutraj v Ljubljani de želnosodni svetnik v pok g. Karol G e ■ str in. Služboval je v Ribnici, Senožečah, Siofji Loki, Kostanjevici in Novem Mestu. V kršč soc. zvezi je sinoči predaval g. dr. Žitnik o »Cerkvi na skali«. Navajal je iz zgodovine mnogo vzgledov, ki dokazu jejo, da je kat. cerkev božja uBtanova. »Go spod zapoveduje vetrovom in morju, da nastane tišina«, kedar hudi viharji Btresajo la djo kat. cerkve. Papeži izumirajo, a pape žtvo ostane do konca dni v blagor člove št '■U. — Prihodnje predavanje bode zopet dne 19. t. m V izložbenem oknu g. Kolmana st« izpostavljeni častni diplomi, v katerih podeljuje slov. kat. akad. društvo »Danica« častno članstvo prevzv. g. dr. Ant. Bonav. Jegliču in č. g. dr. Iv. Ev. Kreku. Častni diplomi, kateri vzbujate občno pozornost, jo izvršil član »Danioe« jurist T o m a ž i č. Izseljevanje. Včeraj se je odpeljalo od tod 58 Slovencev v Ameriko. Iz Reke pa je odšlo 135 Hrvatov v Antverpen, odkoder se tudi odpeljejo v Ameriko. Na Vestfalsko se je odpeljalo včeraj 64 delavcev. Pri današnjem vojaškem naboru jo bilo izmed 175 mladeničev 65 potrjenih v vojake. V gostilni »pri roži« bo bile natakarici Jožefi Sohmidt iz shrambe ukradene tri steklenice šampanjca. Tatvine sumljiva je neka služkinja. Sovražnik kokoši. Na klavnici je neki zlikovec klavničnemu nadzorniku Pavlu Ska-letu ponoči zaklal pet kokoši in jih drugo poleg druge položil na dvorišče. Sumljiv jo neki mesarski hlapec. Umrli so v Ljubljani. V bolnišnici: 9. aprila: Lovrenc Kristan, delavec, 26 let, jetika. — 10. aprila: Anton Sobar, dninar, 60 let, opekline, Paralysis cordis. — Dne 11. aprila: Matija Erjavc, kajžar, 60 let; jetika. Stavbinska dela. Na škofovem stavbišču nssproti cerkve sv. Petra so pričali zidati hišo J. Zimsteina. V Kn&fljevih ulicah je že ograjen stavbinski prostor avstrijsko ogrske banke in fotografa Landaua. Tla za hoter •Union« že izkopujejo. Tovarnar K. Pollak je dobil stavbinsko dovoljenje za zgradbo vile, v kateri bo imelo stanovanja tovar niško csobje. Stavbinsko dovoljenje je dobil g. F Kovač zs hišo pri sv. Petru. Tatinski vajenec. Cevljarjevi ženi Mariji Zupanovi na Turjaškem trgu št. 1 ukradel ;e včeraj čevljarski vajenec Matija Boštijan čič 20 kron. Denar je zakopal v kleti. Ko pa je mojster hotel dati vajenca zapreti, je ta povedal, kje da ima denar skrit. Iz Amerike je došlo včeraj v Ljubljano 26 oseb. Na Gorenjsko se je odpeljalo včeraj 40 delavcev k zgradbi železnice. Laški delavci. Včeraj peljalo se je 460 laških delavcev skozi Ljubljano na Dunaj in v Budimpešto. Hranilna knjižica izgubljena. Neznano kje v mestu izgubila je danea dopoldne An tonija Tomšič, stanujoča Pred škofijo št. 6 hranilnično knjižico z vlogo 100 K. Knjižica se je glasila na ime J žeta Gasbade. Uniforma društvene godbe. Društveni odbor je baje nekaj sklenil, da godci dobo bluze. Ali bi bile surke preveč slovanske? Izpred sodišča. I*pred deielnega sodišča Napad s sekiro. Janez Koder,kočar iz Kotredeža, pravi, da sta Miha Prašni kar in Lovrenc Sotenšek tolkla po njegovih h;šnih durih. Ker je bil jezen, dasta mu razbila 6 šip, skočil ie iz veže ter po desni roki udaril s sekiro Miho Prašnikarja, ne da bi ga bil težko telesno poškodoval. Obsojen je bil na 4 mcseca ječe. — Tatinska natakarica. Dne 28. marca popoldne sta prišli natakarici Emilija Hočevar in Ana Zupan v prodajalno čevljarja Matije P e r -n e t a v Židovskih ulicah v Ljubljani ter iz- javili, da hočeta čevlje kupiti. Ker je imel Perne ravno posla z nekim odjemalcem, pro sil je potrpljenja. Ho2evar jo hodila po pro dajalni, njena tovarišica se je pa usedla k mizi. Ko je odjemalec odšel, šli sta imenovani dve za njim, in takoj je Perne pogrešal par čevljev, vrednih 20 K. Zupan je priznala, da je Hočevar tatvino izvršila, dočim ie ona ukradeno blago odnesla. Sodišče je Emilijo Hočevar obsodilo na šest tednov zapora Zupan pa tatvino popolnoma oprostilo. — Vojak ni hotel biti Anton Žele z n i k , posestnika sin iz Zaplane ter jo je pred dvema letoma popihal v Ameriko, ne da bi prišel k naboru. Obsojen jo bil na 8 dni strogega zapora in na 10 K denarne globe. — Nespodobno vedenje v cerkvi. Pri popoldanski službi božji v vodiški farni cerkvi sta se fanta Miha S i m n o v e c in Janez Spenko nespodobno vedla, bpenko je precej glasno Simnovcu rekel, da naj Janeza Rahneta po glavi udari in mu pipo vzame ter jo po cerkvi vrže. Ko mu je ta odvrvil „jo pa ti", je porinil Simnovca proti Rahnetu. bimnovec je res temu porcelanasto tobačno pipo iz žepa potegnil ter jo vrgel med ženske, da se je na kamnitem tlaku zdrobila. Pričela sta se nato suvati in je bimnovec udaril Rahneta po glavi. Sodišče je obsodilo S i m-novca na šest tednov, Spen-kota pa na 1 mesec ostrega zapora. — Ples s tepežem. Dne 24. januarja t. 1. se je vršila v Jegličevi gostilni v Kranju plesna veselica, katere so se med drugimi udeležili bratje Janez, Franc in Anton Fajfar ter brata Jožef in Janez Rajgelj iz Orehka. Že na Gašteju se je med temi unel prepir, ne da bi bilo prišlo do tepeža. Pri Jegliču je plesal Janez Rajgelj z Janezom Jerajem, Janez Fajfar jima je pa iz klobukov uzel peresa. Ko je Jože Rajgelj videl da je njegov brat v stiski, skočil je na stol ter iz žepa potegnil na jermenu privezano utež in ž njim udaril J aneza Fajfarja tako nesrečno po glavi, da se je takoj nezavesten zgrudil; obsojen je bil na eno leto težke ječe. — Pomnila bodeta svojega godu. V kavarni Davida Jefre na Hrušici sta praznovala ključavničarja Matija Babicky iz Z<\behlic in Matija Hrubeš iz Hluma svoj god. Ker sta se ga preveč navlekla, postala sta nadležna, tako da jih morala orožniška patrulja k redu opominjati. Mesto da bi mirovala, uprla sta se patrulji. Hrubeš je zgrabil orožnika za prsi, ter mu hotel puško uzeti. Šele ko je bil drugi orožnik primoran rabiti orožje, se je podal. Tovariš Babickv se pa v orožniški vojašnici ni pustil ukle-niti, jednega orožnika je ugriznil v prst, a druzega je hotel na tla podreti. Sodni dvor je obsodil Babickega na 6 mesecev in Hru-beša na 4 mesece težke ječe. Književnost in umetnost * Smarnice 12 pesmi za mešan zbor, deloma z orglami, z« petdesetni jubilej zložil in brezmadežni devioi Mariji ponižno po klonil P. Hugolin iattner, ord ff. Min. Z dovoljenjem preč. knezoškofijstva in redovnega predstojništva. Cena partituri 2 K. V Ljub ljani 1904, Založil frančiškanski samostan. »Dobri verniki se v obče vesele, ako izidejo nove »Smarnice«, in dobri cerkveni pevski zberi pozdravljajo z veseljem nove šmarničnu pesmi. Želja vsakega marljivega pevskega zbora namreč je, da v mesecu majniku spravi na dan ne le staro, ža obrabljene Marijine pesmi, temveč da povija nebeški Kraljici tud kak nov krasen venček. In da bo to našim pevskim zborom tudi v letošnjem majniku mogoče, za to je poskrbel goap. skladatelj z zgoraj navedenim delom. Zbirka obsega 12 pesmi, katerim je g. skladatelj vzel be sedilo deloma iz »Cecilije«, deloma pa mu je na novo priredil oziroma popravil g. dr. Pečjak; zadnja skladba obiega cerkveno molitev »Češčana bodi Kraljica«. Zunanja oblika je jnke lična, tisk (pri Potobskyju v Gradcu) zalo razločen. Da je tudi notranja vsebina izborna, jamči nam že dobro znano ime g. skladatelja. Sicer so jo g skladatelj izogibal velikim težkočam, vendar ako zbirko le nekoliko pregledamo, vidimo, da stoje te pesmice precej višje nad navadnim, vsak danjim blagom. V zbirki bedo našli šibkejši pa tudi bolj izurjeni pevski zbori dovolj hvaležnega gradiva. Nekatere pesmice, n. pr. št. 1, 4, 7, 10 iri druge ao zložene v pri-prostem, lahnem slogu. V št. 2 nastopa sopran solo, okrog katerega so ovija jako itbrano, samostojno spremljevanje. Ljubka je št. 6, v kateri po kratki predigri pri čenjata dvoglasno višja glasova, a nadalju jeta zopet dvoglasno nižja glasova, dokler se končno ne oglasi ves zbor. St. 7 je prirejena po krasni koralni melodiji »Salve Re-gina«. Najdaljša je zadnja številka, v, kateri je g. skladatelj glasbeno lepo raztolmačil priljubljeno molitev «Češčena bodi Kraljica«. Ne dvomim čisto nič, da bodo te pesmice vrlo ugajale našim organistom in pevcem, pa tudi poslušajočemu občinstvu. Zato, gg. organisti in pevovodje, sezite urno po njih, da jih bote z uspehom mogli rabiti že v letošnjem majniku, nebeški Kraljici v čast ter sebi in vernikom v vzpodbudo! Fr. F—č. * Nove tamburaške skladbe. Na zadnjem praškem koncertu na korist ruskih ranjencev je baje upravo elektrizirala najnovejša skladba V. G. Broža: »Hurra Rusija!« kozaška vojna koračnica. Impozantno jo, ko v tria udarja partija rusko narodno himno, druga partija pa nastavlja kozaško koračnico. Druga najnovejša Broževa skladba je originalna »Kineška koračnica". Razne stvari. Najnovejše od rasnih strani. V Št. Vidu o b G 1 i n i je nenadoma umrl župan Andrej H e r z o g. — Ločitev ,zakona. Sodnija je izrekla ločitev zakona med hčerjo bivšega ministrskega predsednika grofico Iiono Tatffa in baronom Ri hardom Mattencloit. —Krvavi plesni venček. Iz Miskolcz se poroča, da je v nekem bližnjem kraju na plesišču ustrelil iz ljubosumnosti kmečki fant Esati svojega tek meca, ter nato še obstrelil neko dekle. Nato je nastal splošen pretsp Ker je pozneje go-stilničarka orožnikom govorila neugodno za Esatija, skočil je njegov brat k nji in ji preklal glavo. Ljudstvo je hotelo Eiatija linčati. — Jezdeca in konja strela u b i-l a. Dne 10. t. mes. je jahal 401etni hlapec Ivan Wagner, službujoč v Velikih Felgičab, iz Miradorfa na Štajerskem, konja proti domu. V Malih Felgičah ga je dohitela nevihta. Kar naenkrat ga vrže strela raz konja na drugo stran ceste, kjer je obležal mrtev. Konj je kmalu nato poginil. — Run na plzensko hranilnico. Rtdi raznih neugodnih vesti o plzenski hranilnici, je vzelo mnogo uložnikov svoje uloge iz nje. Hranilnica je izplačala tekom treh dni 1027 ulož nikom 1,059 538 K. —Potres. 11. t. m. ob 11. uri dopoldne so čutili v Szatmaru močan potres. Potresni sunki so bili tako močni, da so v mnogih hišah popadale ure in podobe raz stene. Blizu kolodvora je na cesti dva metra široka razpoka. — Požar. Iz Tridenta se poroča, da je v Mezzani nastal 11. t. m. ponoči požar, ki je uničil 20 poslopij, mej njimi dve cerkvi in župnišče. — K h o n. Uradni list češke duhovščine v Olomucu poroča, da na merava bivši nadškof dr. K h o n prihodnji mesec priti na Moravsko Nekoliko časa bo bival pri svojem bolnem očetu v Presnicah. — Oporoka kraljice Izabele. Kakor se poroča, ja kraljica Izabela razde-dila kralja Alfonza. Največji del premoženja, skoro 10 milijonov, dobi princezinja Ludo-vika Ferdinanda in njeni otroci. Tudi drugih svojih vnukov Be je spomnila z velikimi de leži razven svojega nečaka, španskega kralja, ki dobi lo neko relikvijo. Tudi papežu je zapustila precejšno svoto. — Ker j o j e ženin zapustil. V bližini Požuna sta skočili na nekem šetališču raz neko razgledno točko v globočino sestri Pili. Ena je bila takoj mrtva, druga nevarno ranjena. Izvršili ste to dejanje, ker je eno Bestro zapustil njen zaročenec. — Otrok lakote umrl. V nekem gozdu pri Glognicu so našli mrtvega triletnega otroka nekega kovaškega pomočnika Otrok se je izgubil v gozdu in je lakote umrl. — Tolstojevo »Vstajenje« opera. Luški skladatelj A'fano je dokončal novo opero, kateri je vzel snov iz Tolstojevega »Vstajenja«. Čuden samomor. Sydney Haydon, rujinirani novijorški špekulant, je skočil raz svojo pred kratkim sezidane, visoko hišo. Pri borzni špekulaciji je izgubil precejšnjo svoto ter se v razburjenosti umoril. Napotil se je v prazno sobo v 2 2. nadstropju ter skočil skozi okno, ki je 250 čevljev nad zemljo. Maščevanje prevarjenega soproga. Iz Arada se poroča: Na grozovit način se je maščeval mesar Bodrogi na za-peljivcu svoje žene. Njegova služkinja mu je bila izdala, da ima občinski pisar Križan razmerje z njegovo soprogo. Pred kratkim je navidezno odpotoval ter ju presenetil ponoči. Zvezal je zapeljivcu roke in noge ter rekel, da ga bo d e j a I i z k o ž e. Res je zvezanega obesil na kljuko ter pričel vleči kožo raz njega. Ko je došla v spremstvu nekolikih sosedov njegova žena, potegnil mu je že mesar na nogah kožo do kolen, kakor kaki zaklani živini. La s trudom so oprostili žrtev iz rok krutega maščevalca. Predno so ga odvezali, izdihnil je že vsled kapi na možgane, ker je visel z glavo navzdol. Umoril svojega očeta. Iz Fort Payne, Ala, v Ameriki poročajo: Desetletni Bin de-puly šerifa in policaja I. C. Cole, v bližnjem mestecu Batelle, je v jezi ustrelil svojega očeta. Slednji je dečka kaznoval, ker je z drugimi dečki na ulici pretepal nekega dečka. Ker ga je oče pretepel, se je deček nepopisno jezil in je neopaženo vzel očetov revolver, s katerim ga je ustrelil. Zadel ga je v čelo tako, da je bil na mestu mrtev. Dečka so zaprli. Plače ln pokojnine ▼ japonski vojski. Plača japonskih vojakov m častnikov je majhna, a pokojnina še neznatnejša. Za vzdriavanje ods'ufc{mih vojakov in njihovih potomcev obBtoje 3 razredi. V prvi razred ■padajo žene in otroci v vojni padlih vojakov; v drugi apidajo tist!, ki ao ponesrečili v službi; v tretji razred so uvrščeni šele invalidj*. Vdove in otroci prvega pokojninskega razreda dobivajo, in sicer žene in otroci navadaega vojaka 3G-8G jenov (I srebrni jen je 5 kron), podčastnika 60—150 jenov, poročnika 180 jenov, mamra 450, podpolkovnika 600 in polkovnika 750 jenov. Vdova izgubi pa pokojnino, ako se zopet omoži. Plače japonskih častnikov so malo večje. Neki japonski 1 st pravi, da more ma lokateri stotnik primerno živeti. Telefonska In brzo|avn& poročila. Japonsko-ruska vojska. Petrograd, 13 aprila. (Kor. urad.) Kuropatkin brzojavlja: Oddelek lovcev je 8. t. m. nasproti Vidču prišel na otok So-malinde. Presenetil je 50 Japoncev pri iz-krcavanju. Skoro vsi Japonci so ubiti ali so pa utonili. Njihove ladje so ruski lovci pogreznili v vodo. Naslednje dni so 4 lovci pritihotapili se do Jonampho, kjer so ostali 12 ur. Izdani od Korejcev, morali so se rešiti s plavanjem, ker se je njihova ladja razbila. En lovec je utonil. Japonci, ki so jih zasledovali, so bili od nas napadeni. Vse smo pobili. Dunaj, 13. aprila. Japonska vlada se pogaja s knezom Livijem Oiescalchijem, enim prvih delničarjev avstro nemške paro-brcdne družbe, in z brati Kozul č da bi prodali več ladij za prevažanje konj z R;ke na Japonsko. Pariz, 13. aprila. 12 stotnij kavkaških kozakov zapusti Rusijo. Kakor hitro bo Kuropatkinova armada močna 640 tisoč mož, imenovan bo Saharov, dose danji šef prvega vojnega kcra, za šefa generalnega štaba mandžurske armade. Poveljstvo prvega vojnega kora dobi general Stackelberg, stričnik kontreadmirala istega imena. Kako resno je Kuropatkinu zavzetje Koreje, dokazuje dejstvo, da je naročil veliko število topov za gorsko topništvo. Bitka na morju. Tokio 13. aprila. Včeraj zjutraj ob J/j7. uri je bilo več vojnih ladij pri Fong-čau ob kitajskem obrežju nasproti Port Arturu. Sodijo, da je bila ondi pomorska bitka. London, 13. aprila. (Kor. ur.) Iz Foog-čau poročajo, da so danes zjutraj od Po?t Arturja slišali živahno, jako močno streljanje. Prišlo je baje do dolgo pričakovane pomorske bitke pri Niautau otokih. Petrograd, 13. aprila. Oklopnica „Petro Pavlovsk« se je pri Port Arturu potonili'; rešili so se le 4 častniki. Veliki knez Cril je ranjen. Atentat na španskega minister-skega predsednika. Barcelona, 13. aprila. (Kor. ur.) Rana napadenega ministrskega predsednika Maura se hitro celi. — Scoro gotovo bo potovanje lahko nadaljeval. Vest, da je eden nopadsl ■cev mrtev, dementirajo. Atentat je bil popravljan 8 dni. — Oba napadalca sta člana družbe anarhistične mladine. Barcelona, 13. aprila. Minister Maura je sicer zgubil mnogo krvi, vendar pa ni nevarno ranjen. Vsi listi grajajo napad. Mnoge odlične osebe so ministru izrazile sočutje ter protestirale proti zavratnemu napadu. Bohinjska Bela, 13. aprila. Ždeznična proga med Bohinjsko Belo in Štengami je vnovič preložena; nov predor bode dolg nad 3 km. Trst, 13. aprila. Pri zgradbi nove železnice je s kamenjem nasut železnični voz zadel ob voz Andreja Bizjaka iz Loi pri Vipavi. Osemdesetletna Marija Jamšek iz Loz je ubita, Marija Vovk iz Kočevja na Kranjskem zelo ranjena. Trst, 13. aprila. Trgovska in obrtna zbornica tržaška se je izrekla za popolni nedeljski počitek. Dunaj, 13. aprila. Od za makedonske orožmške častnike določenih avstro-ogrskih častnikov je odpotoval 12. t. m. major Richter od pešpolka št. 54 v Olomucu na Dunaj | «r dojde v skoplje 21. t. m. Prvega maja bo major Richter povišan, v polkovnega po-rofinika ter bo deloval kot polkovnik. Plače bo dobival 13 000 frankov. Rasven tega dobi še 3000 frankov za uniformo in 3000 r ankov petnih stroškov. Ako umrje, dobi njegova vdova 100 000 frankov. Lvov, 18. aprila. Tukaj so se uprli kaznjenci. Ker 20 policajev ni moglo napraviti reda, prišli sta na pomoč dve stotniji vojakov. Pariz, 13. aprila. »Agence Havas" po trjuje resničnost poročila, da je polkovnik Marchand podal pismeno vojnemu ministru svojo estavko, ker mu vojni minister ni do volil spremljati vojne operacije Rurov, dasi ga je Kuropatkin na željo carja povabil. Nekateri listi poročajo, da bo polkovnik Marchand vstopil v rusko armado, drugi pa trdijo, da ostane na Francoskem, kjer ae oženi. Marchand je bil zvest pristaš nacijonalcev. Carigrad, 13. aprila. 25 tujih orožnikih častnikov, ki pridejo mi d 16 do 23. t. mas. v Solun, estanejo nekoliko časa zbran , di se seznanijo b turškimi oblaa'mi ter s? sporazumejo radi uh forme Meteorologidno porodilo. fiSln* nad morjem 306'2 m, srednji zračni tlak 736-0 m» | atnjfi jj ' Cas opa- bftro- * ! sevanja I metra. ■ » »H. Temp«.! rmfcaru ! po : min in molitev. V Ljubljani, dne 13. apr. 1901. Ivana Gostrin, soproga. — Franja Gestrin, s:sir . — Nečaki in nečakinje. . 479 104 8 Anton Presker krojač v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 18 sc priporoča preč. duhovščini v izdelovanje vsakovrstno duhovniške obleke iz trpežnega in solidnega blag« po nizkih cenah. Opozarja na veliko svojo zalogo = izgotovljene obleke posebno na haveloke v na|-______ večji izberi po najnižjih cenah Dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov v Žrebanje nepreklicno 23. aprila 1904. Glavni dobitek Kron 40.000 Kron Srečke za sobe grevnice po 1 krono priporoča J. C. MAYER v Ljubljani. Efektni dobitki se ne iznlačaio v gotovini. Vabilo t:46 l-l Najboljše izvršena zarezana, stisnjena in navadna «• strešna opeka, opeka za zidovje itd. rečoe in 5 5trcji narejeoa, dobi se po nizki ceni pri Avgustu Aita. Ig-Draga. redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Vipavi, registr. zadruge z neomejeno zavezo, kateri se bode vršil v nedeljo, dne 1. maja t. 1. ob 3. uri popoldne Zr v lastni hiši v Vipavi it 87 — Dnevni red: 1. Poročilo niče stva in pr-HPgi odbora. 2 Potrjenje računa z-> l. 1903. 3 Volitev: a) nač-)lništ?a ; b) lačunskega preglednika ia namestniku. 4 Slučajnosti. Načelstvo. V slučaju, da bi ne bil zgoraj sklicani občni zbor sklepčen ob določeni uri, vršil se bode ob pol štirih popoldne isti dim, na istem prostoru in z istim dnevnim redom drugi občni zbor v smislu § 33 pravil brez pogojno. isr Služba Vabilo 637 1-1 ua redni občni zbor Kmetijskega društva v Vipavi registr. za druge z omejeno zavezo, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 1. maja 1904 ob 4. uri popoludne v posojilničnlh prostorih 87 v Vipavi. Dnevni red: Poročila načelstva. Poročila nadzorstva. I' trjenje rakuna za 1. 1903. Dopolnilna voiitev petih izžrebinih 81»-n v načalstva. 5. V.Jitev nadzorstva, alučajutsti. Načelstvo. Ako bi bil sklicani občni zbor nesklepčen, vršil se bode isti dan v istih prostorih in z istim dnevnim redom ob pol 5. uri popold ie drugi obtni zbor po $ 36 zadr. pravil. 6 organista in cerkvenika i PozOf! se odda v Šmarjeti na Dolenjskem. Plača organista 500 kron, prosto stanovanje in 100 kron postranskega zaslužka; vrednost cerkve-nikove bire z darili 200 kron. Natančnejša pojasnila daje 044 5—1 Župni urad v Šmarjeti. Na prodaj je iz proste roke Iirtfliciut haAa z vrtom ia pritiklinami v obližju Ljubljane, po nitki cen . 350 14 Kje, pove upravniftvo »Slovenca«. 5J The G-resham" zavarovalnica za življenje v Londonu podružnica za Avstrijo: l>tiiinj, I. Griselastrasse 1 v družbeni hiši. K 190,871.731-— „ 31,555.292-— „ 426,999.043-— „ 50,727.262-— ?ll(fiVa družbe 31. decembra leta 1901.......... Letni dohodek na premijah in obrestih v letu 1901 .... Izplačila za zavarovalne in rentne pogodbe in za vzvratna nakupila itd. od družbinega obstoja (1848)........ Tekom 1. 1900 je izdala družba 5718 pogodb o kapitalu . . . Za specielno varnost avstr. zavarovancev je vložila „The Greshamu do 31.decembra 1. 1901 že vrednostnih papirjev v znezku ttoni. Kram 2:t,0;t7.4:tS-10 pri c. kr. državni osrednji blagajni na Dunaju. 647 12—12 Načrte in tarife, na podlagi katerih izdaja družba zavarov. pogodbe, kakor tudi ponudbene obrazce daje brezplačno glavno zastopstvo v Ljubljani pri z Guidonu Zeschko. —- registrovana zadruga z neomejenim poroštvom | V lastni ilišiI v Ljubljani J T lastilM\ •vvvvvvv« avwwN/v* na Dunajski cesti št. 18, na vogalu Dalmatinovih ulic obrestuje hranilne vloge po 23 104-30 4'I 2 0 brez odbitka rentnega davka, katerega posojilnica sama za vložnike plačuje. 1 Uradne ure od 8.—12. in od 3.-4. ure popoldne. Hranilne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom hrantlničnega urada. , Upravno premoženje kmetske If . n ,0 ir\f\%ni posojilnice znaša XV 4,y40./yUZ/. staŽghran K4,703.762*02."JJ K 20,24671243.^akiadT' K 77-979 34* | Varnost hranilnih vlog je tudi zajamčena po zadružnikih. n Poštno-liranilničnega urada St. 828.406.—Telefon št. 185 Štajersko S železniška postaja, pusta in brzojavni urad. Krasila lega, zrak poln kl-slika, brez prahu. Modema uredba, živahno družabno življenje. Nova hydro elektr. mehan. therapcut. zdravilnioa v velikem modernem slogu. Zdravljenje z mrzlo vodo, elektr. razsvetljava ln banj. kopeli, inhalatorli pneumat. »oba, parne kopeli, elektr. masaža, solnčne kopeli, zdrav, gimnastika' - Preizkušena zdravilnioa za bolezni v ielodou. črevlh, na Jetrih, ledvicah, kron. zaprtju, hamorrholdah, kamnu, debelosti, slad. bolezni, dalje proti trganju, katarom v grlu ln krhlju. Najmočnejši zdrav, vrelci, podobni kot v Karlovlh- in Marijinih varih. 645 2—1 Naznanilo. Uljudno naznanjam, da sem otvorila od c. kr. deželne vlade v Ljubljani potrjeno 615 4_3 obrtno uči/išče $a merjenje in izdelovanje obleto krojno risanje in pri^rojevanje. Prvi tečaj se začne 15. aprila v hiši „Nar. tiskarne" v }jnaf lovih ulicah št. 5, pritličje na desno, in se je za udeležbo čim preje oglasiti, ker bode sprejetih le omejeno število gojen k- Priporočam se za mnogoštevilen obisk vclcspoštovanjem Mjarija Nachtigall-Slavčeva. KS CO C/9 CO n =3 I trt > OJ C3 en «3 (O . .. IL Ne prezreti! Kdor želi hiti postrežen z dobrim, pristnim blagom pod solidnimi ceaami, obrne naj se na že dolgo obstoječo, slehernemu znano tvrdko Franc Čuden, urar in trgovec z zlatnino in srebrnino, delničar družbe prvih tovarn „Union"-ur v Ženevi in Bielu v Švici, zalagatelj c. kr. dolenjske železnice, trgovina s kolesi in šivalnimi stroji Ljubljana, Prešernove ulice, nasproti frančiškanskega samostana. Filijalka: Glavni trg nasproti rotovža. Posebno priporoma pristne prave, osebno v Švici nakupljene žepno ure, dalie vsakovrstne stenske (pendel) ure z donečim bitjem v krasno izrezanih omaricah Največja zaloga briljantov, na katere slavno občinstvo posebno opozarja glede izbere, ker so v zalogi od 25 gld. do čez tisoč goldinarjev, vdelani v različuih oblikah (fazonahj, torej lahko izvolite kaj ugodnega. Ne prehrane cene! Dalje priporoča bogato sortirano zalogo v pravem ali china srebru namizno opravo (Bestecki, garniture v krasnih skrinjicah, kakor tudi druge iz chma srebra izdelane vsakovrstne stvari v najmodernejših oblikah Jako primerna in porabljlva splošna darila. Avgusf Žabkar v Ljubljani, Dunajska cesta. PS" železolivarna, strojna in ključavničarska tovarna priporoča se slav. občinstvu in prečastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov: napravo in popravo različnih strojev izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaginih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti. _Naprava različnih transmisij za vsako industrijo. Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovanega železa, in sicer: grobne krize, kotle, peči, vrine klopi, mize, stebre, trombe za vodo Itd. Naprava najrazličnejših konstrukcij in sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih zistemov, kakor tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in štedilnike raznih velikosti. Izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnike, travnike itd. Načrti in proračuni so na zahtevanje na razpolago, vse pa po primernih tovarniških cenah. 472 50—8 Ceniki zastonj in poštnine prosti. 265 10 I \\ Stanje vlog 31. dec, 1902: čez 9 milijonov kron. Hajboljša ju najsigurnejša f— prilika %a šiedenje! ## Pt*eje: Gradišče št i, Denarni promet v leto 1902: čez 32 milijonov kron. OSOJILNIC sedaj: Kongresni trg št. 2, I. nadstropje sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure ziutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po 4' 0 brez kakega odbitka, tako, da sprejme vložnik od vsacih vloženih 100 K čistih 4 K 50 h na leto. Stanje vlog 31. dseembfa 1902: 9,501.351 52 h. Denarni promet v 1. 1902: 32,596.882 65 h. HRANILNE KNJIŽICE se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. — Za nalaganje po pošti so poštno- hranilnične položnice na razpolago. V Ljubljani, dnč 1. januarija 1903. Dr. Ivan Šusteršič, 61 D 14—4 predsednik. Odborniki: Josip Šiška, knezoškofijski kancalar, podpredsednik. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano. — Josip Jaro, veleposestnik v Medvodah. — Dr. Andrej Karlln,stolni kanonik v Ljubljani. — Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. — Matija Kolar, župnik pri D. M. v Polju. — Ivan Kregar, svet. trg. in obrt. zbornice v Ljubljani. — Frančišek Leskovic, zasebnik in blagajnik „Ljud. pos.u — Karol Pollak, tovarnar tn posest, v Ljubljani. — Gregor Slibar. župnik na Rudniku, — Dr. Alei Ušenlčnik, profesor begoslovja v Ljubljani. I B0r Nakup in prodaja fiakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja ia zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. K u 1 a d t d a i * v r fl i l e t naročil na borzi. 99 Menjarična delniška družba M M li C U 18** I., WolLeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2. „€ ' ii n n v «l L1 n e" Edino direktno prevažanje potnikov v vseh razredih in tovora „Trsf-flew Vork" Prvo in edino vkrcavanje potnikov v domačem pristanišču. Prosta izborna hrana in pijača — sedaj najnižje cene. — Vsak, ki namerava potovati, naj se preje obrne za podrob-neji poduk na oblastveno poverjeni glavni zastop paro- brodne družbe „Cunard Line" 5u 9-5 Ljubljana, Marijin trg 1. •A*' Pojasnila '•8 v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kurznih vrednostih vseh ipekulaoijsklh vrednostnih papirjev in vestni nasveti za dosego kolikor je mogoče viiocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnlo. 134 317 UuajatelJ ia «d(OTn»i tnsdaik: »r. lf»«ol| Žitnik. Tisk »KatolUke lekarna« » Ljubljani.