informativni
glasilo ravenskih železarjev
xxii
Ravne na Koroškem, 13. septembra 1985
(]
e
ritev na višje oblike poslovno tehničnega sodelovanja, kmalu nato pa sledi odpiranje na manj razvita območja v SRS in SR Srbiji. Leta 1973 se je železarni priključil tozd TRO, 1. 1979 tozd Kovinarstvo Ljubno, 1. 1980 tozd Armature Muta in 1. 1982 tozd Bratstvo Varvarin.
Z veliko reorganizacijo železarne 1. 1979 in s kasnejšimi manjšimi spremembami vred ima delovna organizacija danes 24 tozdov, 4 delovne skupnosti in DO v ustanavljanju. Samoupravna dejavnost se je tako razmahnila, da je v vsaki mandatni dobi vključenih v samoupravne organe in delegacije na ravni sozda, delovne organizacije, tozdov in delovnih skupnosti, SIS družbene dejavnosti in materialne proizvodnje in v družbenopolitičnih skupnostih okoli 2100 delavcev (torej več kot tretjina zaposlenih), ki delajo v 223 delegacijah. Reorganiziranih samoupravnih delovnih skupin je 242 s poprečno 25 delavci v vsaki. Te skupine predstavljajo novo kvaliteto v razvoju samoupravljanja, nastalo prav v zadnjem letu. So temeljne celice samoupravljanja in s tem baza za uspešno delo samoupravnih organov na višjih stopnjah (delavski sveti tozdov, delavski svet DO, delegacije in konference delegacij).
V teh 35 letih se je izredno povečala tovarna, trg Guštanj pa je zrasel v mesto Ravne, pomembno v pokrajinskem merilu. Tako velik in razmeroma skladen napredek železarne in kraja ne bi bil mogoč brez odločilne vloge delavcev samoupravljalcev.
DELAVSKI SVET SPREJEL AKTUALNE NALOGE ZA NASLEDNJE OBDOBJE
9- septembra je minilo 35 let, odkar so delavci svečano preidi ključe Železarne Ravne, nekaj dni predtem pa sta bila izvo-113 prvi delavski svet podjetja in upravni odbor.
Zgodovinarji bodo nekoč iz ustrezne časovne razdalje ugotovili |ja*Vojne faze samoupravljanja, v njih pa stopnje formalne in planske moči odločanja delavcev. Že danes je dejstvo, da pomeni o združenem delu (1. 1976) prelomnico, po kateri se je samoupravljanje močno razvilo in razvejalo. Iz količine je s časom edvomno zrasla tudi kvaliteta.
.. ^rvih 21 let samoupravljanja v železarni kaže obilo organiza-^Skih sprememb, menjavanje nazivov in pristojnosti posameznih jBanov na ravni obratov, sklopov obratov in ekonomskih enot. *ak° je npr. za desetletje 1960—1970 značilno iskanje čimbolj mrežnih in funkcionalnih oblik samoupravljanja. V tem obdobju ® bilo najmanjše število obratnih delavskih svetov 5, največje pa ■ Takrat je postajala vedno pomembnejša tudi vloga komisij. I Združitev železarn Jesenice, Ravne in Štore v Slovenske že-®*arne I. 1969 je odraz spremenjene miselnosti, saj pomeni iisme-
Delavski svet železarne je 29. 8. 1985 med drugim ocenil poslovne rezultate v I. polletju 1985, podal kratko oceno ukrepov za izboljšanje poslovanja in sprejel nove aktualne naloge za naslednje obdobje.
Čeprav smo od septembra 1984 oz. od januarja 1985 naprej dosegli vrsto spodbudnih rezultatov, pa vendarle vse še ni dobro. Ce hočemo v teh nestabilnih gospodarskih razmerah še razvijati železarno, dosegati višji OD in bogatejše življenje v kraju, moramo nujno dosegati še boljše poslovne rezultate. Zato moramo razen že sprejetih ukrepov uresničevati naslednje aktualne naloge:
1. Vsi delavci, družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, posebno organizatorji delovnih procesov od delovodij do poslovodnega odbora morajo vse naloge za doseganje boljših poslovnih rezultatov uresničevati odgovorno. Posebno pozornost je treba nameniti:
• uresničevanju dolgoročnih nalog
• določanju in uresničevanju mesečnih ciljev
• razvijanju samoupravnih odnosov v procesu dela
• razvijanju vseh oblik stimulacij
• krepitvi ustvarjalnosti in praktične učinkovitosti vseh strokovnih služb
• kadrovanju in usposabljanju vodij delovnih procesov
• varčevanju na vsakem koraku
• stalnemu izboljševanju kakovosti naših izdelkov
• preganjanju nedela, alkoholizma, delovne, tehnološke in poslovne nediscipline, negativne dejavnosti posameznikov itn.
2. Tozda RPT in Komerciala morata več in odgovorneje sodelovati pri določanju mesečnih ciljev po posameznih tozdih.
3. Po predlogu sindikata bomo razvili sistem tekmovanj za najboljši tozd oz. delovno skupnost in krožek kvalitete, najboljšo organizacijsko enoto in samoupravno delovno skupino ter najboljšega in najustvarjalnejšega delavca v tozdu, delovni skupnosti oz. DO. Nagrade
(Nadaljevanje na 2. str.)
ŠIROKE RAZPRAVE O SPREMEMBAH V SISTEMU OD
Kot je poudarila predsednica sveta ZSS Francka Herga na 0111 izmed sej sveta ZSJ, »morajo sin' dikate skrbeti nizki, ne pa visolu OD, čeprav se je treba boriti tud1 proti pretiravanjem na delit vC' nem področju«. Zaradi nizkih 0" namreč lahko skrbi ogrožen^” ki preti mnogim. Sindikat mo^ iskati poti, po katerih bi poviša*1 OD, kajti trenutne akcije, kot »poceni kure, krediti za ozimnic0’ šolske potrebščine in kurjavo, s°' cialne pomoči« itd., niso rešitve in ne vodijo nikamor. Izboljša11 je treba rezultate dela in na ni1' hovi osnovi dvigniti OD. Pri tena pa je izredno pomemben tudi sistem delitve pridobljenih sred' stev. Biti mora takšen, da bo *a boljše delo motiviral slehernega posameznika.
Sindikat bo v naslednjih nae" secih o dograditvi sistema OP za stimula ti vnejši OD v železarn1 vodil široko razpravo.
Pri livarskem stroju
(Nadaljevanje s 1. str.)
zanje bodo v smislu strokovnega usposabljanja (ekskurzije, izobraževanje).
4. Ponovno bomo evidentirali alkoholike, posebno pozorno tiste, ki se pijači šele vdajajo. Vanj bomo vključili več subjektov, poleg vodstev še samoupravne delovne skupine, sindikat, zdravstvene in socialne službe itn.
5. Začeli bomo evidentirati vse delavce, ki večkrat kršijo red in disciplino oz. ne dosegajo ustreznih delovnih rezultatov. Tem bomo poskušali pomagati z dodatnim usposabljanjem ali premeščanjem na ustreznejša dela. Proti lenuhom bomo postopali ostreje.
6. Se dosledneje bomo uresničevali že sprejete disciplinske ukrepe (suspenz, ugotavljanje materialne odgovornosti, pavšalna odškodnina itn.). Zato morajo strokovne službe svojo nadzorno funkcijo izvajati še odgovorneje.
7. Predvideli bomo možnost postavljanja takšnih ciljev, katerih uresničitev nam bi ob zaključnem računu za leto 1985 dajala možnost za dodatno izplačilo OD.
8. Vsak tozd mora izdelati seznam lastnih nalog in ciljev.
Le z vestnim izvajanjem delovnih obveznosti bomo dosegli rezultate, ki nam bodo omogočali višje OD, modernizacijo in humanizacijo dela ter boljše zadovoljevanje naših skupnih potreb.
(Vir: gradivo za 10. sejo delavskega sveta Železarne Ravne)
tistim delavcem, ki si zasluge naberejo v več letih. Pomembna merila pri izbiri najboljšega posameznika bi npr. bila: OP, inventivna dejavnost, število koristnih predlogov, aktivnost v krožkih kvalitete itd. Lahko bi izbrali tudi najustvarjalnejšega delavca (ki ima največ koristnih predlogov, inovacij npr.). Vsi, tako posamezniki kot skupine, bi bili za svoje najboljše delo ustrezno nagrajeni, vendar predvsem v smislu nadaljnjega strokovnega usposabljanja. Tako bi nagrajevali z ekskurzijami, posameznikom pa bi nudili še možnost nadaljnjega izobraževanja ob delu ali iz njega. Hkrati bi zmaga na tekmovanjih dajala možnost napredovanja.
Sindikat je prepričan, da se bo s tekmovalnim vzdušjem v železarni dalo izboljšati naš odnos do dela.
VOLITVE ’86
Septembra bo v železarni drug1 krog evidentiranja za splošne V0' litve ’86. Po oceni prvega je tre' ba sedaj predloge uskladiti, P°' enotiti mnenja o sestavi deleg3' cdj, ter še, ker v prvem krog3 večina okolij tega ni naredil3, evidentirati kandidate za nosile3 odgovornih funkcij v občini, re' publiki in zvezi. To je pomemb' no, saj znajo biti predlogi foruiU' ski, če jih ne bo iz delovni3 okolij.
V poletnih mesecih je v žel®' zami potekalo prvo evidentiranj0 delegatov za organe sindikat3’ vendar le za osnovne organi*3' cije. Zato bomo zdaj evidentir3*1 za konferenco sindikata ter ^ občinske, republiške in zve*nc organe.
Najpomembnejše delo v sind1' katih v naslednjih mesecih pa 1 ocenjevanje medkongresnega °e lovanja, kajti prihodnje leto ie leto kongresov.
(Vir:	informacija	predsednik3
konference sindikata)
b°
Iz dela sindikata
PREDLOG ZA TEKMOVANJA
Prizadevanja za boljše ekonomske in finančne rezultate so iz dneva v dan manj fraza in bolj neizbežna nujnost, če hočemo višje OD in še kaj sredstev za nadaljnji razvoj. Zato tudi sindikat v železarni, na osnovi dobrih rezultatov, ki so se pokazali po sprejetih ukrepih lani septembra in letos januarja, intenzivno išče nove načine in metode, s katerimi bi še lahko povečali zanimanje za boljše delo.
Tako je ena izmed idej, ki bi jih v železarni lahko uvedli v naslednjem obdobju, tekmovanje.
Bilo naj bi na več ravneh: za najboljši tozd oz. delovno skupnost, za najboljši oddelek v tozdu oz. med tozdi, za najboljši krožek kvalitete, za najboljšo delovno skupino itd. To bi bila skupinska tekmovanja. Za merila ocenjevanja bi se morali natančno dogovoriti in dati poudarek lahko merljivim in dosegljivim podatkom (npr.: proizvodnja, kvar-talni finančni .rezultati, inovacije, krožki kvalitete itd.). Podobno bi tekmovanje izvedli tudi za posameznike, za najboljšega posameznika, mogoče v vsakem mesecu posebej, mogoče v letu, neodvisno od priznanja zaslužni delavec, ki ga zdaj podeljujemo
Prijem ali objem
A
Naše delo v juliju
m
*"*vldeni plan skupne proiz-(®“nJe je bil v juliju dosežen odst., v kumulativi 102,1 ust. Odpremo smo dosegli 89,7 Paki’ -V kumulativi 112,9 odst. »kturirana realizacija je bila Ji.^žena za 26,8 odst., v kumu-j .18,3 °dst. Prav tako tudi nrt°* na domačem trgu 35,9 knri’ v kumulativi 24,8 odst. Ne-®“ko slabši smo bili pri izvozu, za Sn^° pr* dolarski vrednosti letali Za predvidenim planom ’. odst., v kumulativi 7,2 odst., J* 1 dinarjih pa 9,8 odst., v kurivi 7,6 odst.
SKUPNA
PROIZVODNJA
Kljub pomanjkanju delavcev str	iekla zaradi rekon-
rip. olje Jeklolivarne so predvidni mesečni plan v Jeklarni 2 e®eSli za 6,8 odst., operativnega . odst. Še vedno je prihajalo „ .J^kaj napačnih raztalitev za-. di prisotnosti AS v vložku, kar j. Povzročilo direktni izmeček. Ij^ova argona še ni urejena, ta-Za t •	veflno prihajalo do
stojev pri izvrševanju progra-. a prek VPP. Uporaba dušika v Ponovno pokazala negativne Dj,*ve, tokrat predvsem pri pri-u, a.vl specialnega vložka za je-tr°,i ne' Kakovost domačih elek-j °d (Šibenik) je izredno slaba. dr,P •• ie kil v iem mesecu za-vol ji v, medtem ko kvaliteta ni te1, primerni višini, saj je odsto-jk izmečka predvsem pri napa-Prečne razpoke in analizni iz-cek previsok, j ,V Jeklolivarni so v juliju de-1 v izjemno težkih pogojih. Ze D .diesecev imajo rekonstrukcijo, Dan koliko časa pa je v iz-stadu tudi večina proizvodnje izv°^ne- kaluparnice. Izpadi pro-vodnje so se v tem mesecu še Večali zaradi odsotnosti (dopu-’• Ker imajo vsi kooperanti v
°SKRBA Z ENERGIJO
^ juliju je bila dobava pri-arne energije redna, prav tako en ..Proizvodnja sekundarne 0sj®rSije. Zato so bili zadostno p^krbljeni vsi porabniki tako s gj^arno kot s sekundarno ener-
pORABA ENERGETSKIH MEDIJEV
j;'ektro energija 20,760.527 kWh J^eljski plin	3,640.978 Srn3
481.148 Srn3
481.148 Srn3 3,159.830 Srn3
6.070 kg 902.470 kg 3.179 m3
 --------------------1,521.030	m3n
£ stenska topla voda 9.890 m3 K-,a	5,390.000	kg
rik
kotlarna ^ Parna kotla
fin* °l°gija ^ tan-propan A riln° olje ^tilen S a?Una voda
‘ 1 Pl r-i»~ ,
^	500.180	kg
£0rriprimiran	zrak 5,561.000 m3
■j‘sti dušik	31.207	m3n
A®hnteni dušik	20.380	m3n
S°n	3.492	m3n
tem mesecu kolektivne dopuste, je tudi iz tega naslova prispelo izredno malo litine. Dodaten problem je tudi hiter prehod na visoko zahteven asortiment izdelkov, ki povzroča v začetni fazi prekomeren izmeček in preveč defektne litine. Te težave so tudi vzrok za slabo doseganje fizičnega obsega proizvodnje v juliju; uspešno je bil dosežen izvoz, slabše domača prodaja.
V Valjarni so na težki progi dosegli 108,8 odst. proizvodnje, v kumulativi 106,5 odst. Zaradi zatrpanosti skladišča gredic so nastajali neprijetni zastoji, enako pa tudi zaradi okvar posameznih delov agregatov težke proge, kar je imelo za posledico precejšnje količine neuspele proizvodnje. Srednja in lahka proga sta začeli uspešno proizvodnjo po dobro opravljenem letnem generalnem remontu.
Julija je bila v Kovačnici nekoliko nižja proizvodnja kot prejšnje mesece (doseženo 100,3 odst.), vendar za ta letni čas še dokaj zadovoljiva. Dostava ingotov iz Jeklarne je potekala v redu, vendar prihajajo vsi ingoti neočiščeni, korenike niso porezane, poslabšala pa se je tudi površina ingotov. Neuspela proizvodnja je precej višja kot prejšnje mesece, vendar v glavnem vse na račun Jeklarne. Po krivdi Kovačnice je še vedno v mejah normale.
Dostavljeni vložek v Jeklovlek iz Valjarne v zadnjih dveh mesecih ni bil zadosten, da bi lahko izdelali planirano količino jekla. Predvideni plan je bil dosežen le 85,1 odst., v kumulativi 83,2 odst. Vlečenega jekla je bilo izdelanega 82,8 odst., luščenega 84,3 odst., brušenega 91,3 odst. in vlečene žice 92,1 odst.
Od mehansko predelovalnih tozdov so predvideni mesečni
plan presegli Orodjarna 18,5 odst., Pnevmatični stroji 7,0 odst., TRO 23,7 odst., in Armature 27,7 odst. Pri Strojih in delih so
predvideno proizvodnjo dosegli le pri obdelanih ulitkih in delih za vozila. Vzmetarno pesti neugoden asortiment, osvajanje novih vrst vzmeti in zelo zahteven asortiment za ZDA. V Kovinarstvu je proizvodnja zastala zaradi nerešenih reklamacij za TAM in izpada izvoza nožev, čemur je kriva obraba strojev. Pri Armaturah pa je bil problematičen le izvoz v Bolgarijo.
PRODAJA NA DOMAČEM TRGU
Prodaja na domačem trgu poteka še naprej dokaj uspešno, saj je bil mesečni plan presežen za 35,9 odst., v kumulativi 24,8 odst. Za količinskim planom so zaostali Jeklolivarna 5,2 odst., Jeklovlek 28,5 odst., Stroji in deli 3,4 odst., Industrijski noži 20,8 odst., Vzmetarna 29,6 odst., TRO 10,7 odst., Kovinarstvo 22,3 odst.
in Bratstvo 67,6 odst. Pri vrednostnem planu pa so zaostali Jeklovlek 16,6 odst., Vzmetarna 1,8 odst., Kovinarstvo 34,1 odst. in Bratstvo 70,2 odst.
Zasedenost z naročili je v glavnem zadovoljiva, primanjkuje jih le pri stiskalnicah, delno pri vlečenem in luščenem jeklu, standardnih orodjih (TRO) in vzmeteh. Veliki pa so zaostanki pri nožih za furnir.
NABAVA
Pri oskrbi osnovnih surovin se je v juliju dobava dokaj normalizirala. Beležili pa smo precejšen porast cen, in to predvsem pri starem železu in ognjevzdrž-nem materialu. Dobave starega železa smo pri nekaterih naših stalnih dobaviteljih zaradi zadostnih zalog celo ustavili. Izboljšala se je tudi dobava domačih ferolegur. Pri FeCr smo si ustvarili celo določene zaloge. Normalne dobave ferolegur je pripisati predvsem dejstvu, da so se izvozne obveznosti nekoli-
DOSEGANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI V JULIJU 1985
130 120 110 100 « 90 00
TOZD	ODSTOTEK DOSEGANJA NAČRTOVANE PROIZVODNJE											
	SKUPNA PROIZVODNJA TON		ODPREMA TON		FAKTURIRANA REALIZACIJA DIN		IZVOZ $		IZVOZ DIN		DOMAČI TRG DIN	
	JULIJ	kumul.	JULIJ	kumul.	JULIJ	kumul.	JULIJ	kumul.	JULIJ	kumul.	JULIJ	kumul.
JEKLARNA	106,5	103,8	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
JEKLOLIVARNA	74,3	87,8	95,1	96,9	130,9	108,8	106,8	121,3	118,3	122,5	132,8	106,9
VALJARNA	96,5	103,3	88,5	122,3	123,4	128.3	77,8	92.9	86.9	92.5	133.7	138.3
KOVAČNICA	100,3	102,5	103,8	110,8	125,2	124,2	85,8	95,3	96,0	93,5	131,5	130,7
JEKLOVLEK	85,1	83,2	68,6	83,5	81,7	92,5	64,2	84,6	71,5	83,4	83,4	94,0
ORODJARNA	118,5	119.7	123.0	133.9 •	193.4	146.6	_	_			186.4	143.2
STROJI IN DELI	88,8	92,0	97,0	93,0	146,9	125,1	95,8	123,0	112,4	123,8	157,6	125,5
NOŽI, BRZOREZ. ORODJE.	79,3	90,9	■69,6	85,4	104,2	103,4	68,0	86,4	73,9	81,5	122,0	116,3
GREDICE	-	47,9	-	-	-	-	-	-	-	-	-	-
INDUSTRIJSKI NOŽI	42,5	71,0	69,6	95,8	105,1	107,1	68,0	86,4		86,5	123,2	119,1
PNEVMATIČNI STROJI	107,0	99,3	104,1	97,8	191,3	141,3	308,3	124,8	332,2	127,6	189,1	141,5
VZMETARNA	80,0	#50,8	80,1	82,6	104,4	101,5	139,4	86,2	152,1	88,5	98,2	103,2
TRO	123,7	121,6	85,7	112,8	105,2	113,7	77,3	88,2	85,6	88,5	110,8	120,8
KOVINARSTVO	71,0	89,6	76,9	89,5	63,4	79,4	14,4	48,7	16,3	51,1	65,9	80,9
ARMATURE	127,7	86,6	99,5	74,2	141,0	93,1	36,5	22,0	43,9	24,7	293,7	200,6
BRATSTVO VARVARIN	57,8	81 ,6	32,4	60,5	29,8	66,4	-	-	-	-	29,8	66,4
KALILNICA	-	-	-	-	168,2	179,7	-	-	-	-	168,2	179,7
STORITVE DRUGIH TOZD, DS	"	-	"	-	211,3	101,4	-	-	-	-	211,3	101,4
DELOVNA ORGANIZACIJA	99,7	102,1	89,7	112,9	126,8	118,3	80,5	92,8	90,2	92,4	135,9	124,8
Beseda tozdov
Alojz Karničnik, ravnatelj tozda Armature Muta:
»S polletnim poslovnim rezultatom v Armaturah nismo zadovoljni, čeprav je fizična proizvodnja tekla dobro, saj je bila za 18% večja kot lani (a kljub temu precej pod planirano). Po prvih grobih analizah ugotavljamo, da načrtovanega dohodka nismo dosegli predvsem zaradi neprodanih količin armatur, ki so sicer s pogodbo naročene za Bolgarijo, in zaradi neplačane realizacije v izvozu. Velik posel za Bolgarijo ni direktni izvoz, ampak je to blagovna izmenjava med Jugoslavijo in Bolgarijo. Problemi nastajajo pri zagotovitvi protiizvoznih artiklov iz Bolgarije. Pričakujemo, da bomo načrtovani izvoz v večji meri uspeli realizirati v zadnjem kvartalu 1985.
Vzrok za nedoseganje planskih obveznosti je prav gotovo tudi v celotnem izpadu izvoza na sovjetsko tržišče, saj v letošnjem letu za to tržišče sploh nismo uspeli dobiti naročil.
Zato se bo moral prihodnje leto tozd Komerciala maksimalno angažirati pri iskanju tržišča za Armature. Ponovno ga bo moral skušati najti v Sovjetski zvezi in tudi drugje. Za lažje vključeva-
nje na tuje trge bo treba razmisliti tudi o razširitvi našega proizvodnega programa, čeprav to ni najugodnejša rešitev.
Pogodbene obveznosti izvoza na zahodno tržišče izpolnjujemo dobro, prav tako načrte prodaje na domačem trgu.
V tozdu Armature na Muti smo zagotovo sposobni realizirati še večja naročila, čeprav tudi
Alojz Karničnik
ko zmanjšale in je zaradi tega domači trg boljše oskrbovan.
Določenih orodij je primanjkovalo tudi v juliju. Kljub temu, da gre v nekaterih primerih za standardni program, je tržišče praktično popolnoma desortirano. Proizvajalna podjetja, s katerimi navezujemo stike zaradi reševanja problematike, naših minimalnih količin ne obravnavajo. Trgovinskim hišam pa dajejo bore malo, pa še to v glavnem tiste izdelke, ki ostanejo od izvoznih obveznosti.
IZVOZ
V juliju je bil izvoz na konvertibilno tržišče nekoliko nižji od poprečnega izvoza v prejšnjih mesecih. Tudi tokrat so vrednostno največ izvozili tozdi metalurške predelave, skupaj 71,6 odst., vendar so konvertibilni plan prekoračili tudi tozdi Orod-
IZKORISTEK DELOVNEGA CASA
V juliju je znašal izkoristek delovnega časa 65,28 odst., odsotnosti pa 34,72 odst. Odsotnosti so bile razdeljene takole:
— letni dopust	18,34	%
— izredno plačani dopust 0,58 %
— službena potovanja	0,20 %
— prazniki	7,80	%
— bolezni	6,57	%
— druge plačane
odsotnosti	1,02%
— neplačane odsotnosti 0,21 %
Ure v podaljšanem delovnem času pa so znašale 2,65 odst.
jarna, Stroji in deli, Vzmetarna in Pnevmatični stroji.
Kljub poletnim mesecem je bila realizacija dokaj uspešna, lahko pa bi bila še boljša, če bi tozdi še terminsko izpolnjevali svoje obveznosti. Tako pa s prekoračitvami terminov orodnih in nerjavnih jekel povzročamo svojim naročnikom velike težave.
V največjem zaostanku od metalurških tozdov je Jeklovlek, ki zaradi nepravočasne oskrbe z vložkom meseč-m izvozi do 50 odst. manj, kot bi moral v skladu s pogodbenimi obveznostmi. V juliju smo sklenili tudi nekaj novih naročil, tako da nam do letnega načrta manjka še okoli 1 milij. dol.
UVOZ
V začetku julija so prispele iz ZSSR večje količine niklja, ki ga je uvozil Slovenijales Ljubljana. Tako smo bili z materiali poprečno dobro založeni, zahvaljujoč seveda tudi manjši porabi materialov (prazniki, remonti).
Težave smo imeli konec julija pri kooperaciji LEUCO, kjer nam je Narodna banka zaradi previsokega pozitivnega salda prepovedala nadaljnji izvoz. LEUCO je pri dobavah svojih materialov v zamudi, izdelkov drugih dobaviteljev zaradi zmanjšanja salda pa ne želi dobavljati. Problem bomo skušali rešiti v neposrednem pogovoru s firmo konec avgusta. Zataknilo se je tudi pri poslih s firmo SM Stahl, ker je naš dolg pri interni banki spet narasel na skoraj 4 mio. dol., zato lahko pričakujemo v 4. kvartalu večje probleme pri redni oskrbi iz uvoza.
pri nas često prihaja do motenja proizvodnje. Neredne in nekom-pletne so dobave vložnega materiala iz tozdov železarne in nekaterih komponent iz uvoza. Večje kadrovske problematike ni, čeprav je nenormalna fluktuaci-ja ljudi zaradi odhodov naših delavcev v druge delovne organizacije, kjer boljše zaslužijo, in je splošno pomanjkanje kvalificiranih strugarjev z nekaj leti delovnih izkušenj.«
Matej Smrtnik, vršilec dolžnosti ravnatelja tozda Bratstvo Varvarin:
»V tozdu Bratstvo v Varvarinu so bili ob mojem prihodu na mesto vršilca dolžnosti ravnatelja v juniju letos slabi medsebojni odnosi, ki so med drugim pogojevali tudi negativne ekonomske in poslovne rezultate.
Da smo prišli do točnega stanja, smo pod nadzorstvom strokovnjakov železarne izvedli izredno inventuro in polletno bilanco, ki je pokazala 41 milijonov din izgube. Čeprav strokovne analize še ni, je očitno, da so jo povzročili: rezultati prejšnjega obdobja, prenizka proizvodnja in realizacija, preveliki stroški, obresti za obratna sredstva ter prevelike zaloge materiala, nedokončane proizvodnje in končnih izdelkov.
Največji problem so zaloge končnih izdelkov, ki vežejo velika obratna sredstva (obresti zanje predstavljajo tretjino vseh stroškov), te pa se pokrivajo z dragimi krediti.
Kljub vsem naporom tozda Komerciala se zaloge ne zmanjšujejo, saj je zaradi uvoza pil s klirinškega območja in močne konkurence Jugorapida tržišče z njimi nasičeno. Nekaj pa je za slabo prodajo tudi subjektivnih vzrokov, predvsem slaba kvaliteta izdelkov, ki so se v prejšnjem obdobju nabrali v skladišču.
Tudi proizvodnja ne teče zadovoljivo. Še so velike rezerve v tehnološkem in splošnem redu, v produktivnosti, kvaliteti, nižjih stroških in v kadru. Čeprav je bila strokovna pomoč iz železarne prav na kadrovskem področju najobsežnejša, mlad kader, brez industrijske tradicije in iz kmečkega okolja ni najbolj izkušen.
Med vzroki za neurejene razmere in negativno poslovanje tozda Bratstvo je tudi slab in nepopoln informacijski sistem (ni bilo podatkov za spremljanje in analizo poslovanja). Zato je prihajalo do napačnih odločitev in neposlovnega obnašanja neustreznih kadrov.
Kolektiv ni poznal samoupravljanja (kot ga poznamo v železarni), zato so problemi vzniknili, reševali pa so jih dinamično.
Vzroke za slabo poslovanje tozda Varvarin je treba iskati tudi v proizvodnem programu, saj je enovrstna proizvodnja (pile) preveč odvisna od tržnih nihanj. Tudi zastarelost osnovnih sredstev omejuje kvalitetno, produktivno in poceni proizvodnjo (pohvalo, da so stroji v tozdu TRO dobro delali več kot 20 let, bi morali razumeti kot kritiko).
Po temeljiti analizi stanja si®0 začeli v tozdu ukrepati:
— da bi zmanjšali zaloge, s® julija in v začetku avgusta izk°^ ristili kolektivni dopust po izi®e' nah
— tozdu Komerciala smo za-čeli sproti dostavljati podatke 0 zalogah in odpremi
— v proizvodnji skušamo izboljšati tehnološki red in disciplino, zmanjšati izmeček in dosegati izvozno kvaliteto
— povečujemo število del P normi, ki jih je bilo prej precej manj kot režijskih	,
— raziskali bomo asortime® pil (uvedli proizvodnjo iglas® pil, okroglih rašpelj itd.), ki & zahteva izvozno tržišče	,
— širimo akcijo »Predlagaj k« koristnega« in krožke kvalit®‘_
— uvajamo racionalnejšo^ Pr . izvodnjo in skušamo zmanjševa stroške
— kadrovske probleme rešuje mo s premeščanjem, čeprav se zavedamo, da se vseh na tak na čin ne bo dalo rešiti (predvse!® za vodenje komerciale in ka drovsko-splošnih zadev bo treB čimprej najti vodstvene delavc 7
— čimprej bo treba uvesti dopolnilno proizvodnjo z novo ten, nologijo in novimi osnovni®1 sredstvi, kar bo zahtevalo no vlaganja
— nujna bo nova organizacij ter nova delitev del in naloS-
Skratka — sanacijski proge® j mora tozdu Bratstvo P°kaZw, boljšo dolgoročno ckonoiTJ® 0 perspektivo. V Varvarinu želi izkoristiti vse notranje reze ne ter se ob pomoči železar (predvsem še večji pomoči tez® Komerciala in RPT) izvleči iz ^ žav. Ob povečanju samoupra' zavesti je prevladalo trezno P ^ pričanje, da je edina pot bou delo.
Prepričan sem, da bo železa podprla prizadevanja tozda Br stvo.«
H.	M-
ISKRE
Tiskarska stiskalnica je t°Pnl štvo mišljenja.	,
Rival-01
* * *
1 ’ A
Zabava je sreča tistih, ki morejo razmišljati.
pop®
Matej Smrtnik
POSODOBITEV STROJNE KALUPARNICE
^ Jeklolivarni končujejo modernizacijo strojne kaluparnice. Nova avtomatska formarska linija bo lozdu omogočila povečanje produktivnosti ter izboljšanje kakovosti ulitkov in pogojev dela. H. M.
Jugoslovanske železarne v I. kvartalu 1985
Slo
probli
emi, ki so spremljali po-
,yne dejavnosti v letu 1984, so Prisli do popolnega izraza tudi P kvartalu 1985. Prišlo je do j ki ji ve oskrbe še zlasti iz vj z.a zaradi pomanjkanja de-iznih sredstev, kar je seveda eugodno vplivalo na izpolnitev gospodarskega načrta. Obseg go-vih jeklenih proizvodov v pri-t J^javi z enakim obdobjem pre-gklega leta je bil manjši za . % in koksa za 1,1 %. Finanč-lgJLezultati za obdobje od I.—III.
■ so neugodni, saj je za de-*** črne metalurgije znašala st celotnega prihodka z inde-iRo01	porabljenih	sredstev
z>6 in dohodka 167,9, kar po-6hi, da je bila rast vhodnih
^|k>dek na delavca (produktivnost) 2ele
Ker je za periodični obračun za I. kvartal upoštevan novi Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka, nekatere kategorije finančnih rezultatov (porabljena sredstva, dohodek in obveznosti iz dohodka) niso popolnoma primerljive s preteklim obdobjem. Nekateri kazalniki gospodarjenja so razvidni iz tabel.
Obrazložitev tabel
Tabela I: V tabeli prikazujemo kazalnik produktivnosti (dohodek na delavca). Po tem kazalniku je Železarna Ravne na prvem mestu, na zadnjem, to je devetem mestu, pa železarna Split.
zarnami je dosegla Železarna Ravne, na drugem mestu je Železarna Štore in na tretjem Jesenice. V primerjavi s preteklim letom pa se je ekonomičnost iz-
boljšala v Železarnah Jesenice in Ravne, medtem ko se je v Železarni Štore znižala za 3 %. Najboljšo ekonomičnost je dosegla Železarna Nikšič, najnižjo pa Železarna Split, ki je znašala le 105, kar pomeni, da je ustvarila samo 0,5 % večji celotni dohodek, kot so znašala porabljena sredstva.
Tabela III: Kazalnik rentabilnosti oz. kazalec delitve dohodka je najugodnejši v Železarni Ravne v okviru slovenskih železarn. Na drugem mestu je Železarna Štore. Med jugoslovanskimi železarnami je dosegla najvišjo rentabilnost železarna Sisak, na zadnjem mestu pa je železarna Split. Največji padec rentabilnosti je bil v železarni Nikšič in je na osmem mestu, čeprav po kazalcu produktivnosti na drugem mestu in ekonomičnosti na prvem mestu. Vzrok za to slabo rentabilnost je v tem, da so obveznosti iz dohodka znašale kar 55,2 % dohodka, medtem ko v železarni Sisak, ki je po tem kazalcu na prvem mestu, le 26,9 %.
Tabela IV: Med slovenskimi železarnami je bila največja izguba na delavca v Železarni Jesenice (88.767 din), nato v Železarni Štore (28.359 din), Železarna Ravne pa je poslovala pozitivno, brez izgube. Poleg nje sta brez izgub v prvem kvartalu 1985 poslovali še železarni Nikšič in Skopje. Največjo izgubo je »prigospodarila« železarna Split (148,924 din na delavca). V absolutnem znesku pa je z naj večjo izgubo poslovala železarna Zenica in je znašala kar 29,7 % skupne izgube jugoslovanskih železarn oz. 848.126.000 dinarjev.
Na drugem mestu je železarna Smederevo s 645.044.000 din ali
Tabela II
Celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi (ekonomičnost)
(koeficient)
Tabela I (v 000 din)
lezarna
I.-III. 1984 rang
I,—III. 85	rang indeks
Železarna	I.-III. 1984	rang	I.-III. 1985	rang	razlika 1985/84 + -/%
Zenica	115,8	3.	113,7	3.	-0,1
Jesenice	102,0	9.	110,9	5.	+8,9
Ravne	117,1	2.	118,2	2.	3-1,1
Štore	115,6	4.	112,6	4.	-3,0
Sisak	109,8	6.	110,3	7.	+0,5
Smederevo •	108,8	7.	104,2	8.	-4,6
Nikšič	136,3	1.	134,7	1.	-1.6
Skopje	110,9	5.	108,8	6.	-2,1
Split	105,6	8.	100,5	9.	-5.1
-hica
pšenice
s?vne
^ore
'sak
in*"'™
Si:
SplU
ič
opje
215.821
97.862
196.683
236.663
202.588
301.331
218.732
193.215
106.662
328.952
274.172
415.866
341.560
326.626
204.170
387.574
261.601
70.440
152.4 280,1
211.4
144.3 161,2
67,8
177,2
135.4 66,0
Tabela III
Del čistega dohodka za razširitev materialne osnove dela in rezerve v primerjavi z dohodkom (rentabilnost)
(v odstotkih)
razlika
Cg^Ponent hitrejša od gibanja cu^brega prihodka. V politiki Vrt Prihodka je bila priorite-Vj oana akumulaciji v primerja-y 2 osebno in skupno porabo.
•1301J je prisotno večanje ne-f^Jklnosti kupcev, kar pa se od-f0.a na pomanjkanju trajnih vi-°bratnih sredstev.
Tabela II: Kazalnik celotnega prihodka v primerjavi s porabljenimi sredstvi oziroma ekonomičnost poslovanja posamezne železarne v veliki meri odraža uspešnost poslovanja z vidika združevanja materialnih stroškov. Največjo ekonomičnost poslovanja med slovenskimi žele-
Železarna	I.-III. 1984	rang	I.-III. 1985	rang	(85/84) + -/%
Zenica	13,6	5.	17,2	5.	+3,6
Jesenice	0,8	9.	12,4	6.	+11,6
Ravne	19,3	3.	23,8	3.	+6,5
Store	13,7	4.	22,1	4.	+8,4
Sisak	22,9	2.	37,7	1.	+14,8
Smederevo	6,9	7.	3,5	7.	-3,4
Nikšič	7,8	6.	1,6	8.	-6,2
Skopje	27,3	1.	25,0	2.	-2,3
Split	1,9	8.	1,0	9.	-0,9
BESEDA DELAVCEV
»Vsi bi si morali prizadevati za varno delo«
Včasih so nas povsod po železarni pozdravljali napisi, ki so opozarjali na varnost pri delu. Zdaj jih ni več, zavest, da je treba skrbeti za varno delo, pa bi moral imeti vsak sam. Nezgode, večje ali manjše, ki se vrstijo bolj ali manj pogosto, pa dokazujejo, da o popolni varnosti pri delu ne moremo govoriti. Slavko Ferk, varnostni inženir s pooblastilom, je zaradi tega zaskrbljen: »Varnost pri delu v železarni je zaskrbljujoča. Imamo veliko zastarelih strojev in naprav brez sodobne tehnične zaščite, naši proizvodni plani pa so napeti in tempo dela hiter; tako pri delu marsikdo pozabi misliti na pre-
vidnost. Ljudem je najbolj pomemben zaslužek, skrb za varnost jim je postranska stvar — dokler se jim kaj ne zgodi. Tedaj pa je navadno že prepozno.
Slavko Ferk
22.7	%, na tretjem mestu železarna Sisak s 596.118.000 din ali 21,0 %, na četrtem mestu Železarna Jesenice s 550.887.000 din ali 19,3 % , na petem mestu železarna Split s 104.696.000 din ali 3.7	% in na zadnjem, to je šestem mestu Železarna Štore s Izguba na delavca			lezarn je bil dosežen v železarni Skopje. Razlika med najvišjim in najnižjim povprečnim OD je v prvem kvartalu 1985 znašala 14.259 din ali 49,7 ‘Vo. V okviru Slovenskih železarn je bistveni napredek dosežen pri Železarni Ravne, saj je s šestega Tabela IV (DIN)		
Železarna	I.-III. 1984	rang I.-III. 1985		rang	indeks
Zenica	9.188	8.	17.043	6.	185,5
Jesenice	159.200	3.	88.767	2.	55,7
Ravne	15.154	6.	-	-	-
Store	14.943	7.	28.359	5.	189,8
Sisak	54.571	4.	49.805	4.	91,3
Smederevo	196.032	1.	78.008	3.	49,8
Nikšič	-	-	-	-	-
Skopje	45.264	5.	-	-	-
Split	164.411	2.	148.927	1.	90,6
					Tabela V
Osebni dohodek na delavca (mesečno povprečje)					
					(v DIN)
Železarna	I.-III. 1984	rang I.-III. 1985		rang	indeks
Zenica	20,203	7.	34.078	5.	168,7
Jesenice	21,942	3.	41.817	2.	190,5
Ravne	21.895	4.	42.955	1.	196,2
Store	22.989	2.	40.940	3.	178,1
Sisak	21.037	5.	32.540	6.	154,7
Smederevo	18.154	9.	29.622	7.	163,2
Nikšič	20.773	6.	35.861	4.	172,6
Skopje	19.592	8.	28.696	9.	146,5
Split	31.619	1.	28.768	8.	91,0
103.369.000 din ali 3,6 % od skupne višine izgub, ki so znašale v vseh jugoslovanskih železarnah
2.848.240.000 din.
Tabela V: Poprečni mesečni osebni dohodek na delavca v prvem kvartalu 1985 je bil najvišji v Železarni Ravne kot posledica zelo dobrih rezultatov gospodarjenja. Na drugem mestu je Železarna Jesenice in na tretjem Železarna Štore. Najnižji OD v okviru jugoslovanskih že-
Lahko delaš leta in leta po ustaljenem načinu, se brez besed sporazumevaš s sodelavcem. Enkrat pa se vrstni red opravil malenkostno spremeni: če ni glasnega sporazumevanja, je lahko to dovolj, da se zgodi nesreča.
Imamo tudi osebna varnostna in zaščitna sredstva. Nekatera so zelo priljubljena, npr. bunde in telovniki pozimi, pa kape s ščitniki, ki naj bi jih nosili vzdrževalci. Take bi radi imeli vsi, čelade, ki glavo resnično lahko ščiti pred udarcem, pa nihče ne mara. Tudi čevljev s kovinsko kapico mnogi ne nosijo, čeprav bi jih zaradi narave dela morali.
Na splošno velja, da varnostnih zaščitnih sredstev, ki človeka obremenjujejo ali celo ovirajo pri delu, ljudje ne marajo, radi pa uporabljajo udobna, lično izdelana in taka, ki jih je mogoče uporabljati tudi doma.
Seveda uporabo varnostnih zaščitnih sredstev predpisuje zakon, toda vemo, kako je pri nas z uresničevanjem predpisov. Nekateri menijo, da je v železarni za to odgovorna služba za varstvo pri delu. Toda ni čisto tako. Služba za VPD ima predvsem svetovalno in nadzorno funkcijo. Res je uresničevanje varnostnih ukrepov močno odvisno od nadzora, toda za varno delo je v prvi vrsti odgovoren vsak delavec sam, zatem pa delovodja in tozd v celoti. Tega bi se morali zavedati vsi in si za varno delo prizadevati bolj kot doslej, saj le z varnim delom zagotavljamo redno proizvodnjo; zdravje bi nam zato moralo pomeniti največjo dragocenost, za katero ni škoda ne sredstev ne časa.«
»Pri materialu bi lahko prihranili še več«
Odkar govorimo o stabilizaciji, poudarjamo, da je treba varčevati z materialom in s tem zmanjševati proizvodne stroške. V železarni smo za to že veliko naredili, gotovo pa bi se dalo več. Tako meni tudi Miran Stropnik, skladiščnik vložnega materiala v Strojih in delih:
mesta prišla na prvo mesto po kazalniku dohodka na delavca in s četrtega mesta na prvo mesto po kazalniku osebnega dohodka na delavca.
Jože Roženičnik, dipl. oec.
Vir: Opšte udruženje crne me-alurgije Jugoslavije Informacija o rezultatima poslovanja crne metalurgije u pe-riodu januar—mart 1985 god. (Beograd, junij 1985)
večje in odvečne dolžine odrezati. Odrezke, ki so še uporab®-zbiramo in prodamo zunanji® kupcem, kolikor jih sami ne P0' trebujemo. Ostale pošljemo v pilnico, da jih pretopijo.
Pri ostankih bi se dalo privarčevati še več, ko bi imeli za ‘a material posebno skladišče in zaposlenega delavca, ki bi imel D* skrbi samo to. Potem bi in®11 boljši pregled nad tem mater®; lom in bi lahko sproti uporaba prav vse, kar je v določene® trenutku za kak izdehk najbob primerno. Zdaj namreč za vložni material v Strojih in del® nimamo pravega skladišča, manj pa seveda za ostanke. Ta»° se tudi zgodi, da se tak matena zameša ali pa se oznake zabriše]0, in kos, ki bi po velikosti ustre zal, ni več uporaben, ker mu 0 moremo določiti kvalitete. Če 1,1 za zahteven obdelovanec upor® bili neustrezen material, bi stala še večja škoda, kot če la pošljemo na haldo.
O potrebnosti urejenega^ ® dobro opremljenega skladišča ' naši materialni službi že dolg0 govorimo, vendar še prav nič n° vemo, kdaj in kje bomo dob® prostor zanj.«
»Težko je delati, če nimaš pravega materiala«
V železarni ne delamo sai®0 železa, ampak še marsikaj gega. V kleti upravnega p°s. ja imamo npr. razmnoževalo®:' pravo tiskarno v malem, skupina delavk — med njimi J tudi Olga Rezar, ki ima tokr3 besedo — »proizvaja« razne s? moupravne akte, Novice, VeS* nik, razmnožujejo in kopirajo P še drugo dokumentacijo, obraz0 in besedila različnih vrst in različne naročnike.
Miran Stropnik
»Z materialom lahko v skladišču v prvi vrsti varčujemo tako, da izbiramo kose takih kvalitet in dimenzij, ki so najbližje želenim izdelkom. Vedno pa takih ni na razpolago, zato moramo vzeti
Olga Rezar
»Večkrat kdo pripomni, smo včasih delali lepše k°Pl. kot zdaj. Te pripombe so P° .j vadi upravičene, moram pa da za slabe izdelke v glavn®0. nismo krive delavke v razh®1 ževalnici.	.f0.
Tu imamo vrsto kopirnih st jev, večinoma za ofsetni tisk-ša najnovejša pridobitev je st za pomanjševanje in povece nje kopij, ki ga uporabi]3.^, predvsem za izdelavo matric, ^ čina strojev pa je že starin v, izrabljenih, zato so pogost0 okvari. Ker je težko za rezer% dele, nam to večkrat povzf težave pri delu. Zastoji pa na* , nejo tudi zaradi slabih, čep‘x dragih domačih material°v
zame, tudi mladih. Moja sinova sta komaj nekje pri repu, čeprav mislim, da naše stanovanjske razmere niso niti najmanj rožnate. Toda pravilnik je tak, da si delavec s kratko delovno dobo ne more 'nabrati veliko točk, če pa ne živi vsaj dve leti v skupnem gospodinjstvu, ne more dati prošnje za družinsko stanovanje, čeprav ima že otroka.
^vgusta so v strojih in delih, na oddelku valjev, izdelali doslej največji, termično obdelan valj v ““goslaviji, za njim pa še drugega. Odpremili so ju Impolu v Slovenski Bistrici. Težka sta bila po II ton, Premera delovne površine 838 mm, dolžine 4500 mm. Zaradi velikosti so imeli pri obdelovanju težave; s l roja na stroj so ju prevažali s pomočjo jarma, obešenega na dva žerjava. V delovnem procesu je sode-°vala železarna Zenica, kalili so ju v Voestu v Avstriji. Po mnenju tehnologa Mlakarja in drugih, ki so s°delovali pri obdelavi teh dveh valjev — velikanov, bi morali, če bi hoteli ustregati podobnim naroči-l0rh tudi v prihodnje, prilagoditi takim dimenzijam naše kovaške in kalilniške kapacitete pa tudi transportne zmogljivosti (žerjav) v Strojih in delih. M. P.
barv in papirja — ki jih uporab-lamo namesto originalnih, uvodnih.
Omejevanje uvoza pri našem em močno občutimo. V vsej Jugoslaviji npr. že več kot leto dni m mogoče dobiti aluminijastih matric formata A 3. Uporabljali m° jih prj tiskanju Novic. Za-eSadelj je stroj, ki smo ga upo-abljab za to, popolnoma neupo-lit ’ z Novicami pa imamo ve-j o več dela, saj moramo tiskati dvakratno število kopij, strani P.a je treba še zlagati in sponka-'■ Ker sami dela ne moremo Praviti pravočasno, nam morajo P*-1 tem večkrat priskočiti na po-JP°C delavci iz drugih oddelkov fo r.a za samoupravljanje in in-s ^pairanje. Tako varčevanje s VemStvi na eni strani pomeni ehko izgubo časa na drugi, i * razmnoževalni« rada deti«?’	raie Pa bi, ko bi mogla
bil	samo take izdelke, ki bi
, h v veselje meni in tistim, za lere jih naredim.«
”Ni prijetno, če delaš sam«
[Marsikdo si želi, da ga pri de-vu a|hče ne bi motil in bi lahko ^ hiiru delal. Če pa si na delov-mestu vedno sam, zopet ni v. Pro Neprijetno se počuti tudi .,arjana Pšeničnik, čistilka na ,Qratovodstvu ETS. V vodstvu zda zagotavljajo, da ji gredo (j, roko in skušajo ugoditi nje-v Jb željam in zahtevam, na tort k° prišla tudi garderoba, nn za zdaj ona ne občuti tako. j * v vsej stavbi delava popol-j6 6 samo dve čistilki. V delavnici ;4 °očasno še dežurni elektrikar, lj z njim skoraj nimava stika, r je večinoma na terenu. Ne
gre za to, da bi med delovnim časom klepetali, saj nam obilica dela tega ne dopušča. Človeku veliko pomeni že občutek, da je v bližini nekdo, ki ti lahko pomaga, če se ti kaj zgodi. Najhuje je takrat, kadar je ena od naju na dopustu ali v bolniški. Ne le, da ima druga veliko več dela, ker mora ob svojem postoriti še najnujnejše za sodelavko, najhuje je to, da je v vsem prostoru popolnoma sama.
Marjana Pšeničnik
Z vodstvenimi in drugimi delavci tozda ETS se sicer vidimo, ko prideva na delo, toda tedaj se ne utegnejo pogovarjati z nama. Večkrat pa prileti kaka pripomba, ki mogoče ni bila zlonamerna, ko pa jo sam zase premlevaš, ti ni vseeno.
Ker sva popoldne s sodelavko sami na delu, imava pravzaprav na razpolago vse prostore v poslopju, vendar pa nimava spodobne garderobe, saj so v času, ko se midve preoblačiva, še vsi
prostori zasedeni. Najini garderobni omari tako stojita v stranišču, kar se mi zdi nevredno človeka.
Bolj malo posluha je tudi, ko gre za material, ki ga potrebujem pri delu. Preden sem v službi dobila krpe za umivanje, sem jih že ne vem koliko znosila od doma.
Ne smem pa reči, da nobenega razumevanja pri vodstvu tozda ne bi bilo. Uredili so mi, da sem rešila problem varstva otrok: vsak tretja teden, ko bi morala oba z možem delati popoldne, lahko Ijodim na šiht zjutraj. Delavnice, ki jih čistim, so med delom toliko prazne, da jih je mogoče vsaj za silo urediti.«
»Mladim je težko priti do stanovanja«
Ko mladi odrastejo in si ustvarijo družine, bi se radi osamosvojili. Pa jim večkrat to ni dano,, ker ne morejo dobiti stanovanja. Živeti morajo s starši, v njihovem stanovanju. Tako je tudi pri Ivanki Vavče, delavki v Industrijskih nožih.
»Naše stanovanje meri 68 m2 in je trisobno, z dvema kabinetoma. Za eno družino je dovolj prostorno, drugače pa je, če se v njem stiskajo tri ali štiri generacije. Zdaj živita ob nama z možem še odrasla sinova s partnerkama, eden tudi z otrokom. Pozimi pa je pri nas še moževa mati.
Možu večkrat dopovedujem, da je treba potrpeti, vendar včasih tudi sama izgubim upanje, da se bodo stvari kmalu uredile. Na seznamu prosilcev stanovanj je veliko delavcev žele-
Ivanka Vavče
Če živiš v prenatrpanem stanovanju, pa ugotoviš, da se stanovanjske stiske še ne boš kmalu rešil, te še bolj ujezi, ko vidiš, da nekateri prav potratno ravnajo s stanovanji. Tako je v naši soseščini, na Trgu svobode 15. Tam je pritlično stanovanje — sicer čisto spodobno, vendar brez balkona — že več kot leto dni spremenjeno v skladišče jogijev. Ni mogoče zvedeti, čigavo je to stanovanje, niti kdo ima skladišče v njem. Kljub omenjeni pomanjkljivosti bi si mlada družina, ki mora živeti na. 8 m3 stanovanjskega prostora, v njem z veseljem uredila bivališče.«
»Nisem se šolal za pisarno«
Če se kdo odloči za šolanje ob delu, se marsikdo, ki ga pozna kot dobrega delavca, ustraši, češ, zdaj bo pa šel v pisarno. Z Ivanom Roženom, prej strojnim ključavničarjem, zdaj obratnim tehnikom za preventivno vzdrževanje v tozdu SGV, ni bilo tako.
Ivan Rožen
»Za šolanje ob delu sem se odločil na pobudo prijatelja, spodbudile pa so me tudi težave z zdravjem. Vpisal sem se v de-lovodsko šolo, da mi ne bi bilo treba pozneje, ko ne bi mogel več opravljati svojega poklica,
Razvoj poslovanja in organiziranosti
Razvoj poslovanja in organiziranosti postaja življenjska nuja vseh poslovnih subjektov, saj je zmeraj bolj jasno, da spremembe tehnologije, večja vloga razvojnih in marketinških funkcij zahteva drugačno organizacijo. Na organizacijo pa vpliva tudi zunanje okolje (predpisi, pravila, konkurenčnost trga), ki zahteva od uspešnih organizacij hitro prilagodljivost in reagiranje.
1. Zakaj razvoj poslovanja in organiziranosti v ŽELEZARNI RAVNE?
Glavni vzrok, da smo se odločili za odprtje projekta Razvoj poslovanja in organiziranosti (RPO) je bilo spoznanje, da sedanja organiziranost ne zagotavlja v prihodnosti nadaljnjega uspešnega razvoja, vključitve v jugoslovansko in mednarodno delitev dela ter tržnega nastopa.
Manj pomembno se zdi vprašanje statične organiziranosti (število tozdov, delovnih skupnosti, oddelkov, služb), bolj pa torej vprašanje dinamične organiziranosti (predpisi, akti in principi).
2. Nekaj značilnosti sedanje organiziranosti
Če bi organiziranost Železarne Ravne skušali razvrstiti na lestvici, katere krajna pola sta fleksibilnost in togost, potem bi jo morali uvrstiti bližje k togemu polu. To dokazujejo in izražajo naši akti, v katere smo vka-lupili postopke, predpise in ljudi. Danes zaupamo predvsem linijski organizaciji in imamo veliko nivojev vodenja. Projektna organizacija ni dovolj uveljavljena in večkrat prihaja v konflikte z linijsko.
Imamo zelo podrobne opise del in nalog (nekateri so stari tudi do 15 let), in ne vzpodbujajo inovativnega razmišljanja, vsaka sprememba v načinu izvajanja del pa sproži zahtevo po novih opisih in analitičnih ocenah.
iti za vratarja. Po končani šoli torej nisem šel v pisarno, temveč še naprej opravljam svoje delo, dobil sem le večja pooblastila in odgovornost. S sodelavcem imam na skrbi vzdrževanje strojev v hali stiskalnic Strojev in delov. Kljub nazivu o pravem preventivnem vzdrževanju ne morem govoriti, saj komaj utegnem popravljati napake in odpravljati zastoje. Stroji so že precej obrabljeni in okvar je veliko. Na žalost si pravega preventivnega vzdrževanja pri nas ne moremo privoščiti, ker je menda predrago. Bilo pa bi dobro, ko bi ga imeli. Čeprav je dražje, se večkrat obrestuje, ker zagotavlja nemoteno proizvodnjo, ki pa daje neprimerno večji dohodek, kot je prihranek pri stroških za tako vzdrževanje, kakršno je naše.«
Pripravila Mojca Podočnik
V proizvodnji ocenjujemo stroje, kar otežkoča premeščanje zaposlenih in lansiranje proizvodnje.
Sodelovanje med oddelki in strokovnimi službami je slabo, ker niso vedno jasno ločene pristojnosti in odgovornosti, režim individualne diferenciacije pa ne krepi zavesti sodelovanja.
3. Kaj v bodoče želimo?
2e uvodoma smo poudarili, da so bistvene spremembe dinamič-
ne organiziranosti. Tako bo projekt imel nekaj glavnih točk v spremembah po področjih in vsebinah dela.
Ena glavnih zahtev je taka organiziranost razvoja, da bomo lahko v bližnji prihodnosti normalno sprejeli najtežje poslovne in strateške odločitve (širina proizvodnega programa, razvoj trga, upravljanje proizvodnje ipd.).
Oblikovati bomo morali integralni marketinški koncept, moralo bo priti do »prekvalifikacije prodaje«, ko bo vsaj za najdonosnejše produkte le-ta morala postati prodajno tehnični inženiring. Za tako višjo obliko poslovnega nastopa (inženiring) pa se moramo primerno organizirati.
Znanje mora postati bolj cenjeno (priznati to v AOD in v
napredovanju) in bolj sistem3' tično obnavljano. Potrebovali b°' mo programe obnavljanja P° strokah in starostnih skupinah.
Nčkaj sprememb bo takih, 'l katerih izhaja, da bomo zajetl vsi in ki bodo zahtevale tudi ne-kaj sprememb današnje misel' nosti.
Tako želimo zmanjšati števil3 nivojev vodenja, s tem bo težišče linijske odgovornosti prenesen0 na strokovno funkcijsko odg0' vornost.
Razvid del in nalog mora^ bin mnogo enostavnejši in elastičneJ' ši. Vzgajati mora (z vsebino in izvedbo) v smeri večje rotache in zamenljivosti del v okviru strokovnosti, ki jo delavec ib*3.
Zavzemamo se za elastične )n področno vsebinske opise del nalog. Organizacija in delite
, e^a znotraj področij ali oddel-°v mora biti stvar vodenja in Programov dela. Sistem naprezanja kadrov mora poznati °d horizontalne možnosti in anj vertikalne, kar bo pomagalo ohraniti bolj plitko organi-a^jjo in enostavnejše poti. Ugotoviti moramo krivuljo za-uzkov, ki izraža motivacijsko ‘ukturo, in težiti k tisti (strmi), 1 izraža lastnosti podjetij, ki so Jo sprejele: to so podjetja, ki so . Poslovanju dinamična, žilava s, agresivna. Podjetja s položno ' irukturo pa so v poslovanju bolj ®hservativna, p0jasneje reagi-.?J° na spremembe na trgu, in J m v poslovanju primanjkuje °nkurenčne prodornosti.
V smeri inovativnosti moramo statusno in sistemsko rešiti vprašanja »službene inovativnosti« ter razvijati inovacijsko klimo in pogoje za ustvarjalno delo.
Če sprejmemo tako opredeljeno orientacijo, potem tudi ni dileme, ali k projektu pristopimo z makro ali mikro nivoja — praktično to pomeni, da bomo zajeti vsi. Zajeti pa bomo predvsem z zahtevo po spremembi miselnosti in obnašanja, manj pa v premeščanju ali odpiranju novih organizacijskih enot. Taka sprememba bo vzela veliko časa, volje in bo terjala precej sposobnosti, predvsem vodilnega kadra.
Brane Žerdoner
ZAČETEK DRUŽBOSLOVNIH RAZISKAV V ŽELEZARNI RAVNE
V razmnoževalnici
Razni inštituti širom sveta se j;® dolgo ukvarjajo s preučeva-ljudi v medsebojnih inter-*cijah v raznih okoljih. Ni Porno spoznanje, da je človek 2>'ok napredka celotne zgodovi-
ne
lr> da so delovni rezultati v
esni zvezi z njegovim zadovoljim. Predvsem zaradi omilitve azrednega konflikta in vzpostavi socialnega mira je nastalo iogo tovrstnih študij. Drugi 'P Podobnih raziskav je javnomnenjski, ki ga uporabljajo Predvsem politične stranke in v . udobju pred volitvami ali sprejetjem pomembnih odločitev te-“rajo mnenje volivcev. Razvite ahodne države z visoko demokratično tradicijo (Švedska, ZDA, «°rveška) pomembno upoštevajo Javno mnenje deželanov pri obii-°vanju lastne politike.
Kaj
pa pri nas?
V Sloveniji obstaja cela vrsta aziskav s področja t.i. industrijske sociologije in psihologije, Jer predvsem izstopajo strokov-
njaki treh investicij: Kavčič in Svetlik (FSPN), Rus (RIFSPN), Jerovšek (ISU), ki so objavili precej študij, empirično preverjenih v podjetjih po Sloveniji ali pa celo v drugih državah. Najbolj znana mednarodna študija o podjetjih v 5 državah (ZDA, Italija, Avstrija, Izrael in Jugoslavija) je »Hirarhija«, ki je izšla pri DE Ljubljana. V teh raziskavah pogrešamo prisotnost družboslovnih raziskav, potrjenih v Koroški krajini, če lahko tako imenujemo štiri občine. Priznati moramo, da je nekaj na tem delal El Maribor, PE Ravne predvsem na demografskem področju.
In kako v Železarni Ravne?
Predvsem izhaja iz potrebe po razvoju organizacije, da zelo podrobno spoznamo sami sebe, predvsem pa naše sposobnosti in stališča ter vrednote, iz odgovorov pa bi morali razluščiti tudi tisto, kaj nam oblikuje naše vrednote. Smo heterogen tehno-
loški kolektiv, ki ima v svoji sestavi različne delavce po raznih konstantah.
Že večkrat se je dogodilo, da ocene družbenopolitičnih organizacij niso uspele dati prave podobe dogajanja v Železarni Ravne. To je laično tudi zelo težko, ne vemo pa, zakaj si ne bi pomagali s stroko! V Zahodni Nemčiji se v večjih in uspešnejših podjetjih trudijo, da bi čim bolj spoznali človeka, njegove želje soočili z možnostmi in dosegli celo vpliv na stil življenja njegove družine. Cilj tega je večji ekonomski rezultat. Pri nas ne gre samo za to, gre za humanizacijo dela, za to, da poskušamo neskladja med željami in možnostmi odpraviti. Delovni proces
je na neki način sistem, ki po lastnih zakonih vztrajnosti teče naprej in ne dovoljuje vsak dan temeljitega posega v človeka. Marsikaj tako ostane neizpovedanega.
Zadnje čase zelo poudarjamo bitko za večji dohodek, za manjše stroške, za splošno varčevanje. Izreden vpliv na vse to imajo delovodje in vodje stroškovnih služb in oddelkov kot prvi organizatorji dela in vodenja. Ali lahko pričakujemo spremembe stila vodenja, če bo to zahtevala nova organizacija? Ali so ti ljudje fleksibilni, pripravljeni sodelovati? Kakšen je njihov dejanski položaj, kompetence in odgovornosti? Koliko še imamo »mojstrov« in koliko le še »evidenti-čarjev« dela?
Takšna razmišljanja so vzpodbudila skupino družboslovnih strokovnih delavcev, da izvede dve raziskavi. Prva naj bi bila začetek paletne raziskave javnega mnenja delavcev Železarne Ravne in druga raziskava o delovodjih in vodjih služb. Za obe bo treba izdelati hipoteze, vprašalnike in nato hipoteze testirati. V javnomnenjske raziskave bi morali zajeti vsaj 10% strati-ficiran vzorec delavcev, ki bi bil po vseh zakonitostih dovolj velik, da bi dal podobo cele železarne. Za take ankete je značilno, da nimajo točnih ali napačnih odgovorov, ampak samo točne, in da raziskovalcev ne zanima posameznik (torej ne sprašuje po imenu, je anonimna), ampak cela skupina. Prav zaradi tega ljudje sprejemajo take ankete in radi sodelujejo. Verjetno ne bomo uspeli izvesti ankete posamezno, ampak po pošti, kar pogojuje določen izpad in zato zahteva večji vzorec. Pričakujemo sodelovanje zaposlenih, ki bodo izbrani za anketiranje, saj menimo, da spoznanja lahko koristijo samo skupnemu razvoju celotnega kolektiva.
Brane Žerdoner
» Poletnih mesecih so vzdrževalci tozdov SGV in ETS ter nekateri zunanji izvajalci generalno pojavili vse agregate v tozdih Valjarna, Jeklarna in Kovačnica. Tako teče zdaj delo z novo močjo in z '	■	-	  5	zastojev,	ki	bi	oteževali	doseganje	ciljev.	H.	M.
upanjem, da bo čez leto manj
MERITVE IN OBRAČUN PORABLJENE TOPLOTE V STANOVANJSKIH BLOKIH
Odločitev o vgradnji toplotnih števcev v stanovanjskih stavbah je sprejela skupščina KCS (komunalna cestna skupnost) Ravne ob sprejemu letnega programa dela, za kar je bilo potrebno zagotoviti znatna denarna sredstva. To je prednostna naloga v programu dela KCS za letošnje leto. Naloga je bila zastavljena skupaj z vgradnjo števcev v individualnih hišah in vključena v srednjeročne usmeritve dela tedanje SKIS za obdobje 1980—1985, vendar zaradi objektivnih razlogov kasnijo (prednostne investicije v KCS — vodovod Šume, plinovod Ravne—Prevalje—Mežica).
Skupno oddano toploto za ogrevanje mesta merimo. Urejena so tudi merilna mesta v toplotnih podpostajah v mestu (iz ene TPP praviloma ogrevamo več porabnih enot — stavb), vendar teh meritev do sedaj nismo uporabili za obračunavanje toplote predvsem zaradi »pregrobe« delitve. Res je, da bi bilo idealno meriti porabo toplote v vsakem stanovanju posebej. Tehnično je to tudi izvedljivo. Pogojeno pa je z znatnimi denarnimi vlaganji, ki jih zahteva meritev na vsakem radiatorju posebej, da ne govorimo o tem, kako bi bilo potem mogoče tako merjeno toploto tudi obračunati. Če pa bi bil kdo od uporabnikov stanovanj v take meritve pripravljen sam investirati, pa bi se zagotovo preverjene meritve porabe upoštevale kot količina za obračun, ker vemo, da je prek meritev možno in zanimivo varčevati.
Dosedanje, posplošeno in pavšalno plačevanje razdeljene toplote po m2 ogrevane površine prav v ničemer in nikogar ne vzpodbuja k varčevanju (izvzeti so tisti, ki kljub temu ocenjujejo, da je toplota za spuščanje skozi okno predraga in se racionalno obnašajo pri prezračevanju stanovanj), ker se to pri plačevanju ne pozna.
Način obračunavanja, ki bo uveden s prihajajočo kurilno sezono v stanovanjskih blokih, še ni »tisti pravi«, pa vendar z vidika poudarjenega interesa po energetskem varčevanju stimulativen. Vzpodbujal bo stanovalce na medsebojno opozarjanje in varčno obnašanje pri prezračevanju, zatesnjevanju oken in zunanjih vrat oziroma medsebojni izmenjavi predlogov o možnih načinih varčevanja, med katerimi je občasno pripiranje in zapiranje radiatorskih ventilov v spalnicah, hodnikih, straniščih, avlah, predvsem takrat, ko zunanja temperatura to narekuje.
Medsebojno opozarjanje ne bi smelo povzročiti užaljenosti, temveč ga bo treba razumeti kot obliko sosedske pravice za dosego skupnega cilja v hiši skozi skupen interes: porabo toplote uravnavati po potrebah in ne po možnostih, ki so nam dane, če so te večje od potreb, kar v našem primeru so.
Varčevaiti je treba, če je le mogoče. V tem primeru je varčevati in privarčevati mogoče, kar nam dokazujejo poskusni izračuni na podlagi meritev v toplotnih postajah in inkasa »za porabljeno« toploto po m2, to nam dokazujejo tudi porabniki v individualnih hišah.
Računamo na izdatno sodelovanje in podporo hišne samounrave (zbori stanovalcev, hišni sveti), saj gre tudi za vsebino družbene samozaščite (racionalno gospodarjenje), ki je naloga in dolžnost slehernega. Energija je draga, pri nas zaradi visoke stopnje inflacije tudi vsak dan dražja. Zato mora biti skupna naloga dobaviteljev in porabnikov, da z njo racionalno ravnamo med pridobivanjem, transportom in porabo. K temu nas zavezuje vrsta zakonov in predpisov, posebej pa še Zakon o energetskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, štev. 33, z dne 19. 11. 1981, poglavje III).
Lojze Janežič
Kar naredimo za pripravnike, naredimo tudi zase
Zagrni listi
Med številne dejavnike učinkovitosti delovne organizacije spada tudi pripravništvo, vprašanje pa je, v koliki meri se zavedamo njegovega pomena. Je v bistvu nadaljevanje šolanja, kar je razumljivo ob dejstvu, da nobena šola ne more dati takoj uporabnega strokovnjaka (vsakdo je lahko pri svojem delu strokovnjak!).
Pripravništvo je namenjeno:
— spoznavanju pripravnikovih sposobnosti, zmožnosti, osebnostnih lastnosti, stališč in nagnjenj, da bi lahko dobil ustrezno delo
— usklajevanje šolskega znanja s potrebami prakse
— usposabljanju pripravnika za dela in naloge, ki jih bo opravljal
— pridobivanju delovnih izkušenj, s katerimi bo lahko samostojno opravljal svoje delo
— spoznavanju delovnih pogojev, pravil, pravic in dolžnosti, delovnega reda ter običajev v organizaciji
— oblikovanju lika bodočega člana kolektiva.
Med nalogami pripravnika, zapisanimi v samoupravnih splošnih aktih, zasledimo:
— podrobna seznanitev s programom strokovnega usposabljanja, na katerega ima možnost ugovarjanja
— mora si izpopolnjevati svoje delovne sposobnosti z zahtevami del in nalog, kar pomeni tudi poznavanje dosežkov drugod; sodelavci pa so mu dolžni to omogočiti
— aktivno vključevanje v vse oblike dejavnosti, ki izhajajo iz programa strokovnega usposabljanja. To vključuje tudi pripravnikovo kritiko morebitnih pomanjkljivosti programa
— vodenje pripravniškega dnevnika
— opozarja mentorja, če usposabljanje ne poteka po predpisanem programu. Mentor je vez med pripravnikom in okoljem.
MENTOR
Izraz pomeni izkušenega svetovalca in vodnika, odnos s pripravnikom mora temeljiti na zaupanju. Pogoji uspešnega izvajanja te naloge so osebna primernost, strokovnost, pripravljenost za mentorstvo, dovolj časa, pedagoška oz. andragoška usposobljenost in delovne izkušnje. Skrb za usposabljanje mentorjev pripada delovni organizaciji.
Pripravništvo traja — odvisno od dosežene izobrazbe — 6, 9 ali 12 mesecev in se zaključi s preverjanjem uspešnosti na strokovnem izpitu. V zadnjih petih letih, kolikor v naši železarni pripravništvo poteka, smo usposobili čez 300 pripravnikov, od tega polovico pripravnikov absolventov usmerjenega izobraževanja.
POVRATNA INFORMACIJA
Za nadaljnje izpopolnjevanje izvajanja pripravništva je bilo treba analizirati njegovo učinkovitost. Nekatere ugotovitve raziskave, izpeljane z vprašalniki za pripravnike mentorje in nekatere delovodje, na kratko povzemam v tem zapisu.
IZSEKI
a)	Pripravništvo II. in IV. stopnje (bivše poklicne šole)
— Močno je prisotno mnenje tako pripravnikov kot mentorjev in delovodij, da je problem pomanjkanje praktičnih pa tudi teoretičnih strokovnih znanj.
— Sodelovanja z vzgojnoizo-braževalnimi ustanovami je premalo.
— V procesu pripravništva se največ mentorjev srečuje s težavami pri pripravah in izvajanju usposabljanja; mentorji niso zadovoljni s svojim statusom (priznani čas za to delo, stimulacija, klima v okolju).
— Pripravniki so izražali zadovoljstvo z medčloveškimi odnosi v delovnem okolju.
— Delovodje najbolj ocenjujejo odnos do varčevanja na delovnem mestu. Sicer pa izrazito kritičnih ocen ni.
— Ko delovodje ugotavljajo razliko med učenci usmerjenega izobraževanja in prejšnjimi ge-
neracijami, je možno
razbrat' ^
manjše nazadovanje pri način11 uporabe orodja, strojev in n®' prav ter delovne in tehnološfc dokumentacije, kar pa ne velj® za celotno populacijo, saj nek®' ko vsak četrti do peti delovodj vendarle trdi nasprotno. Ta» med mentorji kot delovodji S mnenja glede uspešnosti usp®' sabljanja pripravnikov II. in D' stopnje dokaj deljena. Prav taK je imela polovica teh pripravni' kov pomisleke glede zadovoljstva z delom.	.	I
b)	Pripravništvo V., VI. in v*' stopnje (od srednje stopnje iz°' brazbe do visoke)
— Največ anketiranih priprav' nikov pripisuje važno vlogo 1 uspešno vključevanje v del osebni zainteresiranosti.
— Delovni čas je bil dobro i® koriščen po mnenju 80 °/» Prl pravnikov.
— Le polovica mentorjev me( ni, da imajo pripravniki na te' stopnji dovolj teoretičnega zn® nja, obenem pa jih je precej, ** pri svojem mentorstvu ninnal pravega odnosa do študija stro kovne literature in udeleževanj strokovnih srečanj ter ne spo? bujajo kritičnega mišljenja Pr' pravnikov. Nadalje precej me« torjev ločuje delo od samoupt® ve, ne upošteva dovolj pripra | niškega dnevnika, zanemarja Pr znanja kot spodbudo in fap° navezanosti na delovno okolje-
— Pripravniki predlagajo_ v" stikov že v času šolanja, več s
delovanja z vzgojnoizobraževa
nimi ustanovami pozneje, bob organizirati sodelovanje med P* pravniki in med mentorji PoS ■ bej. Nadalje ugotavljajo nekateri da po organizacijskih enotah vse dobro urejeno za sprejem vključitev pripravnika v delov«1 okolje, želijo si tudi še več P*, ročnikov za spoznavanje deloV^ organizacije. Glede mentori predlagajo še ustrezno materi® no stimulacijo mentorjev, kadr vanje in usposabljanje.
POVZETEK
Eden izmed namenov anal‘ pripravništva je bil dobiti lojnice nadaljnjega urejanja^ Pg0 pravništva. V kadrovski službi • že izvedli nekaj opravil na ^ področju. Prav gotovo pa Sre.g, proces, ki terja neprestano d j, grajevanje in sodelovanje j udeležencev, zanje pa še PoS?^ velja pregovor: »Ura zamuJe ne vrne se nobena«.
Samo SaVc
Vir: Filip Dolinar, Priprav(jj, štvo v OZD, DDU univerz«1 Ljubljana, 79
9lasilo mladih delavcev železarne ravne
VI
*
Priloga informativnega fužinarja
kto XII	Ravne	na	Koroškem,	13.	septembra	1985	Št.	9
•Mladi fužinar« izhaja kol mesečna priloga In formativnega fužinarja. Uredniški odbor: Saša Meško, Irma Fajmut, Barbara Sušnik, Marjana Kjorpenčev in Silvo Jaš, ki odgovarja tudi za vsebino »Mladega fužinarja«
Razmišljanje
V človeškem življenju se menjavajo vtisi, dogodki in spomini prav tako kot na vrtiljaku. Plovejo mimo tebe, novi in novi pa Jdi spodrivajo. Vse počasi utone v pozabo pekarn v skrit kanček podzavesti. Vse pa ak°j oživi — najmanjši gib, pogled ali f^ar je dovolj in vse znova oživi pred te-°°i — kakor lep pisan mozaik spominov.
Pa stvari, ki nikoli ne utonejo v podza-Vest, ampak ostanejo zvesti spremljevalci samotnih noči — ostanejo spomini — spojni na srečne, razposajene dni, smeh, kle-Pet, spomini na mladost — življenje. Taki 50 moji spomini na srečne brigadirske dni.
Letos sem bila prvič v brigadi in moram rem, da mi je zelo žal, da ni trajala dlje.
Novi ljudje, novi obrazi — samo nekaj Casa — in že smo postali prijatelji. Delili smo delo, kruh, vesele in srečne trenutke skratka vse. Velikokrat sem že poslušala intervjuje in ankete z brigadirji. Lahko re-iiern. da mladi iz različnih nagibov gredo v r'gado, v glavnem pa zaradi iskrenega Prijateljstva, ki se tu stke in spontano rodi.
Lirska Bistrica—Podgrad, kraj, kjer smo raladi v delu s pesmijo na ustih kalili tovarištvo. Zaorali smo ledino, kajti nismo de-ak po starem. Ubrali smo svojo pot — pot Samoupravljanja. Življenje smo si organi-Zlrali po svoje, drugače kot običajno, brez iPtranjega dviganja zastave, obvezne telovadbe (pripomniti moram, da smo na delo-'"išče hodili peš tudi pol ure in več z orod-in to nam je bila jutranja rekreacija °°enem pa tudi učinkovito sredstvo za pre-Pjanje), pozno v noč pa se je iz tabora razlegal smeh, klepet in vesela pesem.
Stari brigadirji večinoma obujajo spomi-116 na prisrčne odnose z domačini. Tudi mi ®ho se s požrtvovalnim popoldanskim de-0tri (pomagali smo domačinom pri raznih °Pravilih — največ pri spravilu sena) vpi-SaL v »zlato knjigo«. Vendar... Moram da je to edina stvar, ki me je razočarala. v pogovoru z domačini sem dobila °aČutek, da ne verjamejo v uspešnost ak-0lje ^ pa ne v brigadirje, ampak so mne-K da ovčereja ne bo uspela. Dobro je, da V&aj mladi bolj zaupamo in da nas nezau-P^je ni motilo. Tako smo delo dokončali.
, V dveh letih, ko se je na tem revnem °ščku slovenske dežele zamenjalo 14 bri-?acL smo brigadirji iz cele Slovenije do-,°nčali delo in tako je pašnik pripravljen, a sprejme drobnico. Na pašniku, ki smo
ga s svojim delom očistili in ogradili ter izkopali kanale za vodno oskrbovanje, se bodo jeseni že pasle prve ovce.
Brigada nam je pripomogla tudi pri širjenju bratstva in enotnosti, saj je desetina brigadirjev prišla iz bratskih republik, naj-
več iz Lučanov (SR Srbija, pobrateni z občino Dravograd), nekaj pa tudi iz BIH.
Na brigado mi bodo ostali najlepši spomini. Kipeča mladost, prijateljstvo, sonce, sreča — vse to je brigada. Brigadirsko življenje je prelepo, da bi se dalo opisati s tako skopimi besedami. Za vedno mi bodo ostali lepi spomini in trdno prijateljstvo.
Pridite, pa boste videli — PRIDRUŽITE SE NAM! In morda boste tudi vi lahko nekoč vzkliknili: VENI-VIDI-VICI!
Meta
Počitniško delo v železarni
k
v
Se vedno vzhajam na
akcijah
Veliko je obrazov, ki naredijo na človeka poseben vtis, z izrazno močjo se mu vtisnejo tako v spomin, da podoba zlepa ne zbledi. In če je takšno srečanje med brigadirji na akciji, je sleherni takšen klepet pa tudi zapis toliko bolj dragocen. Kdo ga ne bi poznal tako ali drugače, našega Zuleta, ki je letos sodeloval na mladinski delovni ak-
sremsko-mitrovske regije. Teh časov se rad spominja, čeprav so bile razmere in pogoji dela težki. Vendar so jih mladi ustvarili in prikrojili zase, — po svoje. Z otroško zagnanostjo pripoveduje o nabavi prvega televizorja, ki je bil za takratne razmere pravo bogastvo. Imeli so v najemu njivo, posadili so krompir, ga okopavali in pro-
vir podatkov in tudi dogodkov iz akcijska ga življenja.
Ko smo za konec pogledali v njegov° družinsko življenje, se je samo zvito n8' smehnil in v očeh mu je zagorel tisti njegov značilni lesk: »Ej, kaj bi to. Tudi žena i®8 za svoja leta kar precej akcij, morda celo prekaša po številu, saj je začela že ^ ta 1956, od takrat pa sva bila skupaj šari0 na eni, in sicer zakonski. Drugače pa greva vsak po svoje v brigado, žena je ravno se" daj na drugem koncu naše domovine.«
Vedeli smo, da je res tako, kajti če ne bj bilo skladnosti, tudi Zule ne bi imel ve^ tistega nemirnega duha, ljubezni in privf' ženosti do mladinskega prostovoljnega de* la. To pa je veliko. Sleherno leto, ko se z8' čne obdobje delovnih akcij z brigadirski^1 poletjem, postane nemiren. Kako tudi ne' ko pa ve, da je njegovo mesto na akciji. v, brigadi. Ce bi kakšno leto manjkal ali Pa ga sploh ne bi bilo, bi bile akcije prikra]' šane za del zgodovine, za pomemben me]' nik in simbol žive legende mladinskeg3 prostovoljnega dela.
Silvo Jaš
Najstarejši in najmlajši brigadir
Pogledam v kozarec rdečega vina: v njem skriva vsa se zgodovina mojega življenja.
Nekoč postaven mlad fant s črnimi lasmi, danes dedec za odpad s kalnimi očmi.
Vse hitro mine, a čas ne izbriše bolečine, ki človeka žre in žre, dokler ne umre.
Ljubezen je bila,
ljubezen še bo,
čeprav je tisto dekle odšlo.
Smrt noče priti.
Zato tukaj sedel bom in pil bom to vino, ki ničesar ne ve.
cVama
ciji Jesenice ’85, čeprav je njegovo polno ime Ratomir Zugič iz Beograda? Težko je govoriti o človeku, brigadirju in tucr o mladincu, pa čeprav ima že 42 let.
30 zveznih in veliko veliko lokalnih delovnih akcij. Števila se niti ne spominja več, takšni bi bili uvodni stavki v njegovi akcijski izkaznici skupaj s prvo akcijo 1959. leta. Pripoveduje s posebnim žarom in zanosom, živo in prepričljivo. Spomini kot ptica poletijo v tisti čas in v takratne razmere mladinskega prostovoljnega dela. Zule ni bil nikoli materialist, ne na akcijah in ne takrat, ko je delal v mladinski organizaciji
dali. Denarja je bilo ravno dovolj za televizijo. Posrečena domislica. Tudi v današnjem 'asu ji se lahko mladi poslužili česa podobnega, saj sredstev za njihovo dejavnost ni ravno v izobilju.
Vrneva se k akcijam. Naštevanja kar dežujejo in stežka si vse zapomnim. Prekrižaril je vso Jugoslavijo po dolgem in počez, od Djerdapa do Reke, od Polistera (Makedonija) do Jesenic. Ni akcije, ki je ne bi obiskal, spoznal njene posebnosti in pogoje dela, se spopadel z metri vodovoda in kubiki zemlje. Je tako rekoč legenda mladinskega prostovoljnega dela in dragocen
Sama.
Sama sem sredi puščave kot zelen otok.
Oaza.
Zakaj?
Zakaj mi nihče ne pomaga? Zakaj me nihče ne opazi?
Vsi se skrivamo v lupine svojega življenja, okovani v lastne skrbi.
Zakaj si ne pomagamo?
Morda bi bil takrat svet boljši, življenje srečnejše.
Toda ne bomo.
Ne moremo, ker nočemo.
Irc#8
Združil	naju	je
G°zdna stezica, polna smeha in veselega Pogovora, pelje k našemu cilju. Otovorjeni 2 Nahrbtniki stopamo po njej. Skozi gosto poleno drevje nas tu in tam zaslepi bleščeč, 'griv sončni žarek. Na nekaterih delih poti obstanemo in se zazremo v čudovite vrhove Karavank. Kmalu imamo pred sabo planinsko kočo.
V bližini postavimo šotore in se malo razgledamo po okolici. Presenečeni ugoto-jfbno, da nismo sami. Tu je še skupina antov, ki so prav zanimivi pri kuhanju brane. Zvečer, ko smo zakurili taborni 0Sonj, so se nam z dovoljenjem vodnika Pridružili. Znali so prijetno poklepetati in ..o smo zvedeli marsikaj iz njihovega živ-,lenja. Povedali so, da so ljubitelji planin 'n planine so nas združile. Ko je prišla ura 29 odhod v spalne vreče, se je pred mano Rjavil fant s temnimi kodrastimi lasmi, ^b' Voščil lahko noč, se obrnil in odšel. Za-c"deno sem gledala za njim, saj sem ga ko-?*aj poznala. Vedela sem, da mu je ime . °k, da je star 17 let in pošteno čeden. S cudnim občutkom sem zaspala. Naslednje Jutro sem sklenila, da bom dogodek poza-'la, vendar mi ni uspelo. Zvečer so naši gorniški sosedje zopet prišli. Ko smo se-eu ob ognju, sem kar naenkrat opazila,
da sedi Rok zraven mene. V soju ognja so se mu oči čudno svetile in nenadoma me je vprašal: »Verjameš v ljubezen na prvi pogled?« Od začudenja sem skoraj pozabila zapreti usta in »ne« mi je ušlo. »Jaz tudi nisem verjel, od včeraj sinoči pa verjamem. Saj me razumeš, kajne?« Ne, takrat nisem prav nič razumela. Kakšen je pravzaprav fant, ki ti že drugi dan poznanstva pove, da si mu všeč? Kakor on, sem ga tudi jaz iznenadila s svojim vprašanjem: »Sem ti všeč, kaj?« »Ja« je preprosto odgovoril, v meni pa se je začela nabirati jeza. Potem pa sem nadaljevala: »Mar misliš, da ti bom takoj padla okoli vratu, če ...« »Uh, si čedna, ko se jeziš.«
Takrat res nisem vedela, kaj naj rečem. Od začudenja sem razširila oči, on pa se mi je smejal. »Všeč so mi energična dekleta.« Takrat tudi jaz nisem ostala resna. Začela sva se smejati v duetu in drugi so naju precej začudeno gledali. Večer, ko mi je ob pogledu na fanta prvič začelo močneje biti srce, je kar prehitro minil. Zaspala sem z njegovo sliko v očeh in zjutraj sem se zavedla, da sem zaljubljena. Tisti prelepi taborniški dnevi so prehitro minili, prišel je čas slovesa in to je bilo hkrati tudi moje najtežje slovo. Izmenjala sva si naslova in
Za rože ali ne
si zatrdno obljubila, da si bova pisala. Ko sem stopala po tisti gozdni stezici v dolino, so mi v ušesih zvenele njegove zadnje besede: »Glej, da bo v tvojem srcu zame vedno gorel taborni ogenj.« Nisem čutila, ko so mi po licih polzele solze. Vodnik ki je hodil ob meni, je nekaj časa molčal, nato mi je z nagajivim glasom dejal: »Prva ljubezen pride in gre.« Grdo sem ga pogledala, vendar je imel prav. Pride in s prvim lahnim vetričem tudi odide.
Marjeta
Prijateljici
Clk9(jak
Dragi, odšel boš v svet, daleč od mene, daleč od vseh.
Dolgo te ne bo nazaj, dolgo leto in pol.
Zamenjala me bo puška,
krajšala ti čas,
meni ostali bodo le spomini.
Spomini in slika bodo v meni živeli, spomini na lepe čase in črnolasega fanta, ki nosila ga bom globoko v srcu.
Skušala te bom čakati, čakati leto in pol, četudi prevarala te bom, pozabila te nikdar ne bom.
Saj ti povedel si me v svet ljubezni,
dokazal, da lepo je živeti,
toda le, če imaš za koga ŽIVETI.
Irena
Moja	prva
Počitnice so se bližale koncu in jaz sem teh štirinajst dni preživel na avstrijskem Koroškem. Bil sem pri očetovih znancih v vasi Hodišče ob Hodiškem jezeru. Sprva, ko sem prišel v Hodišče, me je bilo strah, da se ne bom mogel pogovarjati z njimi, saj sem znal le nekaj nemških besed. V začetku, mi je bilo dolgčas, a sem si kmalu našel prijatelje, ki so vsaj malo znali slovensko in sem se skupaj z njimi kopal, igral tenis in se vozil s čolnom. Ob večerih smo se skupaj zabavali v slovenski mladinski šoli. Poslušali smo plošče, igrali na kitare ter prepevali. Vsi dnevi so minevali enako, dokler nisem spoznal nje.
Na drugi strani jezera je prav do vode segal gozd in prav tam je bila brunarica. Velika, z balkonom in obdana z visoko živo mejo. Do nje je bila speljana cesta, ki pa je nihče ni uporabljal, ker je bil svet okrog močvirnat. Zmeraj je bila zvečer v temi, a tisti večer je bila razsvetljena. Zamikalo me je. kdo neki je v njej, zato sem se zjutraj, ko je sonce že prijetno grelo, odpravil raziskovat. Pridem tja in vidim mercedes nemške registracije. Skrijem kolo in potisnem glavo skozi živo mejo. O, bog poma-
gaj, kaj vidim zdaj? Punca gola, tušira se. Izbulim oči in odprem usta. Tako zijam, dokler se ona ne obme, da jo vidim v popolnem Evinem kostimu. A v tistem hipu dobim krepko brco v zadnjico. Moja Eva se hitro ogrne, jaz pa zaradi krepke brce priletim ravno pred njo. Zazdela se mi je božansko lepa, a že naslednji trenutek nisem mislil na njo, saj je nadme prihrumel njen oče. Strah mi je dal moč, da sem preskočil živo mejo. Jadrno sem jo odkuril s kolesom. Za seboj sem slišal grožnje in vpitje, ki ga pa na srečo nisem razumel. Odslej sem jo hodil vsak dan opazovat s čolnom. Opazoval sem, kdaj je hodila v trgovino. Tako sem jo počakal pred trgovino: »Servus. Ich bin Aljaž und wer bist du?« Bežen pogled in nadaljevala je pot. Sledil sem ji s kolesom, jo ogovarjal v angleščini ter nemščini, kolikor sem pač znal. Kmalu se je odtajala in mi povedala, da je Brigita iz majhnega mesteca pri Miinchnu. Približala sva se njihovemu vikendu, zato sem se hotel posloviti od nje. Pa me je prijela za roko in rekla: »Volim te!« Presenečeno sem jo pogledal. Od kod, vraga, pa zna hrvaško? Sledil je poljub in stekla je proti vikendu, jaz
Navihanec
pa sem jo še kar odprtih ust gledal. Ko se11'-se zavedel, sem od veselja zavriskal na vso moč. Zasanjan nisem videl avta. Ko pa le zahupal, sem se ustrašil in zavozil v jarek Drugi dan sva se zopet dobila pred trgov>' no in povabil sem jo na sladoled. Povedal*1 mi je, da zna nekaj hrvaških besed, saj je bila večkrat na morju v Istri. Dobivala sV*1 se vsak dan. Tako se je ponavljalo celih ef dem dni. 2e ko sva se skupaj kopala, svo hrepenela po večeru, da bova lahko spe’ sama.
Pa je prišel dan, ko sem vedel, da boi11 moral domov. Ves dan sva bila mrka JJ1 molčeča. Obljubila sva si, da si bova dop1' sovala.
Zdaj sem spet doma in minila sta že dva meseca, pa se še ni oglasila. Poslal sem 1' že dvoje pisem, pa še nisem dobil odgovO" ra. Kaj si naj mislim? — Pač poletna avantura, ki jo bom sčasoma prebolel.
Aljaž
Zaupati
Pot je vodila strmo navzgor in hudo ji le bilo pri srcu, ko se je približevala klopi d starem hrastu. Ta kraj je tisočkrat prekle-la, toda neznana rila jo je vlekla naprej Težkih korakov, s sključenim telesom )e prišla do klopi in razočarana obstala. Zde'a se ji je tuja; vse naokrog je bilo črno, ne' poznano. Noge so se ji pričele tresti, v grlu jo je čudno stiskalo. Sedla je na tla, obrnjena z obrazom proti klopi. Strmela Je vanjo in ustnice so ji drgetale. Kot bli®^ je planila in z golimi rokami tolkla po nje! Čutila je bolečino, toda šele čez čas se Je umirila.
Ali je mogoče, da ji on, ki ga je ljubi|a in mu zaupala, z nasmehom reče, da ji le lagal, je sploh res, da se je poigral z nje310 mladostjo, podrl vse lepo, v kar je ver0" vala?
Svoj bledi obraz je zarila v tresoče 56 dlani in komaj slišno ječala. Najraje ^ mu pljunila v obraz in mu dejala, rekla bl mu ... Ne, tega ne sme storiti! Še ima sv°l ponos. Nikdar ne sme izvedeti, da ga le nosila v srcu in da pod srcem nosi njeg° vega otroka, saj bi ji skušal odvzeti še ^ nebogljeno bitje.
Ob tej misli so se ji oči čudno zasvetil6; planila je kvišku kot levinja, kadar bra”1 svoje mladiče. S strahom se je ozrla naoK^1 in ko se je prepričala, da je sama, si )e 1 ljubečo kretnjo pogladila trebuh in obriž ji je spreletel nežen nasmešek. Vedela Je’ da je ta skrivnost njena, samo njena.
Klop ob starem hrastu ni bila več op32 na, videla je le hrast, ki se je bohotil 0 njej. Zaupala je v to žilavo rast, ki klJLl buje nevihtam, sončnim in temnim
dne3”'
vzljubila je ta hrast s tisočerimi kore111 nami prirasel h grudi.
Pot je vodila strmo navzdol, ko se je 0 daljevala od klopi ob starem hrastu, nJ korak pa je bil kljub temu gibek, lahak ■'
Viktorij3
Nekaj osnovnih pojmov o inovativnosti
Priča smo povečanemu zanimanju j5 ustvarjalnost, zato bi bilo prav,
* rizčistimo z nekaj osnovnimi poj-• 1 s tega področja. O pojmih, kot so !^cija, inovacija, izum, patent itn., J' bilo že veliko povedanega, zato o jtm povsem na kratko in poenostav-
Invencija je neko novo spoznanje, ^nusel, ideja posameznika, porojena °Pazovanjem okolice in z razmiŠlja-j!e.m> kako kaj izboljšati ali prilago-iti specifičnim zahtevam. Poenostavit10 bi lahko rekli, da je invencija Jttdsel, ki še ni uporabljena.
... a inovacijo je za razliko od inven-‘)e značilna prav njena uporaba, naj-at v gospodarske namene in spet 1 lahko poenostavljeno rekli, da potni inovacija uporabo invencije. j. **um pomeni novo rešitev opredenega tehničnega problema, ki je re-■ U, at ustvarjalnega dela in mora biti ^ ustrijsko in tehnično izvedljiv in .1 s« da uporabiti v industrijski pro-s,v°dnji ali v kakšni drugi gospodar-1 ali negospodarski dejavnosti. Po-etll> da mora biti izum tehnične na-, Ve, nov v svetovnem merilu in in-|j^tr‘abilen oziroma ponovljiv po-
v ^kritje pomeni »odkritje« poja-s[ ^ oz'r°ma razmerij v naravi, ki do-i el niso bili poznani, npr. Pitagorov l?k> heliocentrični sistem, povzroči-j J1 raznih okužb,... in množin rugih pojavov v kemiji, fiziki, ma-'ntatiki itn.
. Patentom zavarujemo izum, kar l) daje izključno pravico njegove ^Porabe. Zaščito urejajo nacionalne v.?n°daje, ki upoštevaje svoje spe-1 tcnosti tudi omejujejo podeljevanje I "ten tov. Tako npr. pri nas ni moč rik^L^ti s Patentom izumov, kareja n objava in uporaba nasprotuje za-°nu ali morali socialistične samo-^Pravne družbe. Poleg te splošne *fhtve našteva naš zakon še proiz-j * oziroma postopke s sedmih po-^°cij, k; jjk nj m0g0če zavarovati s r’ten5°m. Nikjer pa ni mogoče zava-°Iari s patentom odkritij.
* licenco dovolimo (praviloma tern*	izkoriščanje	izuma dru-
smo že na področju zaščite “Ustrijske lastnine, ki pozna poleg Leuta še druge oblike.
ZaŠ^	vzorca služi za
^v, »'to oblik izdelkov. Z modelom se bil^u0 te^esi> npr. pohištvo, avtomo-fteske karoserije itn., z vzorci pa raz-- , r,ske (praviloma dvedimenzional-J nPr. vzorci tekstilnega blaga, na-j avtomobilskih gum itn.
* blagovno ali storitveno znamko 0 . ritijo označbe raznih proizvodov lj,lr°ma firm, npr. »Stil«, »Coca co-
'• Če zagledamo na avtomobilski j Značilno trikotno zvezdo, ve-> da imamo pred sabo kakovostni 0lr>obil Mercedes. Tudi Citroena |)Pr- na daleč prepoznamo po dveh zZdol obrnjenih zašiljenih krakih, označbo geografskega porekla vdrimo proizvode z določenih podro-ž " la Zaščita je npr. zlasti pomembna p0,Vlna. Tako lahko dajemo v promet jc , oznako »Janžcvcc« samo vino, ki y ,'lo pridelano na Janžcvcm vrhu. ip .S trajajoči vinski aferi v Avstriji t„,.R-N so bila med drugim kršena i1 ‘a določila. pr ?onji dve zaščiti sta namenjeni d0 sem potrošniku, da ne bi prišlo Pp ^menjav pri izbiri blaga. Znan je r' spor izpred približno desetih let
med pijačama DEIT in DIET, ki sc lahko zamenjata, čeprav je bil slednji napis v cirilici.
S časom so postale naštete oblike vzpodbujanja ustvarjalnosti in njene zaščite pomanjkljive in pokazala se jc potreba po zakonski in organizacijski ureditvi dodatnega področja, to je tehničnih izboljšav. Temelje pravnih razmerij v zvezi s tehničnimi izboljšavami kot eno izmed oblik rešitev tehničnih problemov celostno urejajo na ravni nacionalnega predpisa le socialistične države. V kapitalističnih državah namenjajo tej kategoriji veliko pozornost na podjetniški ravni in v okviru določb delovno pravne narave ter urejanju razmerij med delodajalcem in delojemalcem. Tudi mi imamo tehnično izboljšavo opredeljeno v Zakonu o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja. Člen 159 se glasi:
Za tehnično izboljšavo, ki se zavaruje pod pogoji in na način, določenimi s samoupravnim splošnim aktom oziroma drugim splošnim aktom, se šteje vsaka racionalizacija dela, ki nastane z uporabo znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v vseh fazah delovnega procesa, s katero se dosega: povečanje dohodka organizacije združenega dela, povečanje produktivnosti dela, izboljšanje kakovosti proizvodov, prihranek materiala, prihranek energije, boljše izboljšanje strojev in instalacij, izboljšanje tehnične kontrole proizvodov, izboljšanje varstva pri delu ali izboljšanje varstva in napredek človekovega oko-lja.	v	.
Za tehnično izboljšavo se šteje tudi rešitev tehničnega problema, kateremu ni priznano patentno varstvo, če izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena.
Za tehnično izboljšavo po prvem odstavku tega člena se ne šteje rutinska uporaba znanih tehničnih sredstev in tehnoloških postopkov v delovnem procesu.
Morda bi lahko nekoliko poenostavljeno ugotovili, da smo se pri zakonskem urejanju tega področja zgledovali po vzhodnoevropskih državah, pri vzpodbujanju množičnejše ustvarjalnosti pa se vse bolj zgledujemo po kapitalističnih državah, kjer se v zadnjem času vse bolj uveljavljajo razni krožki in podobne oblike.
Najbrž ni nič narobe (prav nasprotno bi lahko rekli, da je to celo dobro), da od povsod poberemo najboljše oziroma tisto, kar nam najbolj ustreza. Vse pa kaže, da je tega premalo in da moramo dodati še kaj svojega; videti je, da je to velika jugoslovanska posebnost. Ves svet lahko shaja z doslej naštetimi pojmi, le mi Jugoslovani ne in smo vsemu temu dodali še
koristni predlog. Zakonsko ga nismo opredelili, omenjamo pa ga v nekaterih drugih dokumentih, ki so bolj deklarativnega pomena. Naj omenim dva takšna dokumenta. Republiški družbeni dogovor o inovacijah iz leta 1977 koristnega predloga ne navaja, navaja pa ga Zvezni družbeni dogovor o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnosti iz istega leta, ne opredeljuje pa, kaj to je. Tu pa se začno težave, ko' hočemo ugotoviti, kako opredeliti ta pojem. V razni strokovni literaturi s tega področja naletimo na dokaj različne interpretacije. Nekdo pravi, da je koristni predlog, ki se nanaša na izboljšavo administracije; drugi, da je to predlog, ki še ni uve-
den, tretji spet, da je to predlog, pri katerem ne moremo ugotoviti gospodarske koristi. Nekdo bi hotel med koristne predloge stlačiti vse inovacije, ki zadevajo varstvo okolja. Naslednji spet pravi, da je to izboljšava, ki ni niti izum niti tehnična izboljšava, temveč nekaj drugega, ne pove pa, kaj, niti tega, ali je to nekaj vmes, nekaj spredaj ali kaj od zadaj. Verjetno bi se našla še kakšna interpretacija tega pojma, pa je zmeda že tako dovolj popolna, saj ne moremo zaključiti drugega, kot — kolikor »avtorjev«, toliko »interpretacij«. Zagovorniki uvedbe pojma koristni predlog običajno razlagajo, da naj bo tehnična izboljšava zgolj s področja tehnike, pri tem pa mislijo le na tehni-ko(e) obdelave materiala, kot da ne bi vedeli, da poznamo še tehniko obdelave informacij in tehnike z drugih področij. Takšno strogo tehnicistično razumevanje ustvarjalnosti je še zlasti nerazumljivo spričo vse glasnejših
V maju in juniju so bile odobrene naslednje inovacije:
TOZD JEKLARNA
Francu Kosu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 77.066 din za izboljšavo glave hidravličnih klešč na Bofors napravi. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 1,921.530 din.
TOZD VALJARNA
Maksu Frajdlu, Francu Flartmanu in Avgustu Potočniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 150.220 din za prerazporeditev kalibrov na 4. ogrodju na srednji progi. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek
napovedi o prihodu dobe informatike, poindustrijske družbe, 21. stoletja itn. Morda pa nas pridevnik »koristni« hoče opozoriti, da lahko pričakujemo tudi »nekoristne« predloge.
Kako se reče pojavu, ko imamo o področju, kjer smo najbolj bosi, največ povedati, ne vem; na to imajo najbrž odgovor psihologi ali sociologi. Morda gre za preprosto megalomanijo, ko znamo še tako veliko praznino napolniti z učenimi in velikimi besedami. Morda pa gre preprosto za naše kronično pomanjkljivo izražanje, ko sc smešimo z dolgovezjem, namesto da bi kaj povedali razumljivo z malo in preprostimi besedami.
Franjo Krivec
Literatura
Skupina avtorjev: Inovativna dejavnost v združenem delu.
Zakon o varstvu izumov, tehničnih izboljšav in znakov razlikovanja.
tozda za 8,379.778 din. Nadomestilo si avtorji delijo Frajdl s 50, Hartman in Potočnik pa s 25 odstotki.
Stanku Gorenšku in Petru Šteharniku III. je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 73.968 din za predelavo pritrditve vpenjalne čeljusti na centro-maskinih. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 2,714.112 din, nadomestilo pa si avtorja delita na polovico.
TOZD KOVAČNICA
Ivanu Pungartniku, Jožetu Rodiču, Kolomanu Vrečiču, Andreju Kokalju in Ivanu Jehartu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 325.755 din za izdelavo trnov za kovanje cevi. V dru-
Obešalniki
INOVACIJE
gem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 18,039.047 din. Nadomestilo si avtorji delijo Pungartnik s 30, Rodič, Vrečič in Kokalj z 20 in Jehart z 10 odstotki.
TOZD JEKLOVLEK
Antonu Godcu, Jožetu Trokšarju, Jožetu Čurču in Dragu Brložniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 391.132 din za izdelavo naprave za adjustiranjc vlečenih in luščenih palic, kjer se opravlja tudi kontrola na dimenzijo, zaplate in razpoke. Z inovacijo je bil ustvarjen enkratni prihranek 21,807.186 din. Nadomestilo si avtorji delijo Godec in Trokšar s 40, Čurč s 14 in Brložnik s 6 odstotki. Antonu Godcu, Jožetu Trokšarju, Jožetu Čurču in Dragu Brložniku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 158.690 din za izdelavo šaržirne in de-šaržirne naprave na strojih za grobo in fino brušenje. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 5,543.306 din, nadomestilo pa si delijo Godec in Trokšar s 40, Čurč s 14 in Brložnik s 6 odstotki.
Janku Mithansu, Borutu Mlinarju in Ivani Čreslovnik je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 95.311 din za predelavo vležajenja. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 2,776.757 din. Nadomestilo si avtorji delijo, Mithans 85, Mlinar z 10 in Čreslovnikova s 5 odstotki.
Ivanu Krofu in Marjanu Zdovcu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 10.000 din za rekonstrukcijo na torni žagi pri izpihovanju drenažnega zraka. Prihranka ni bilo moč ugotoviti, inovacija prispeva samo k izboljšanju okolja in počutja delavcev. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
TOZD KALILNICA
Hinku Lasniku in Štefanu Kordežu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 65.430 din za izboljšavo obešanja spiral na treh solnih kopelih. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo po-
večan dohodek tozda poprečno letno za 2,295.600 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
TOZD STROJI IN DELI
Andreju Erjavcu in Ivanu Razdevšku je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 62.886 din za izdelavo priprave, s katero sta izboljšala postopek dela na globinskem vrtanju. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 1,400.240 din, nadomestilo pa si avtorja delita na polovico.
Alojzu Strmčniku, Mihi Hovniku, Francu Jeseničniku in Milanu Iršiču je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 48.297 din za predelavo traverznih izmetal na stiskalnicah DE. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 1,670.979 din. Nadomestilo si avtorji delijo Strmčnik s 75, Hovnik in Jeseničnik z 10 in Iršič s 5 odstotki.
Hubertu Stermcu je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 62.588 din za racionalizacijo izdelave razkovodov na stiskalnicah DE in DEE. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 1,389.273 din.
Vinku Hrovalu, Mirku Mori ju in Danijelu Mcrkaču je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 67.917 din za izdelavo stružne glave. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 1,384.302 din. Nadomestilo si avtorji delijo na enake dele.
TOZD INDUSTRIJSKI NOŽI
Feliksu Senici in Mirku Slatinku je bilo dodeljeno drugo nadomestilo 1944 din za strojno rezanje slepih navojev na nožih za hladno rezanje pločevine. V drugem in tretjem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 25.056 din. Nadomestilo si avtorja delita na polovico.
Maksu Pušniku je bila dodeljena akontacija 3000 din za spremembo tehnologije kaljenja, po enoletni pro-
z inovacijo povečan dohodek toZ°J poprečno letno za 242.597 din.
Francu Drofclniku je bilo dodelie no tretje nadomestilo 58.255 din zl izboljšavo tehnologije obdelave dol' bilnih rezkarjev za dolge utore. V trtem in petem letu je bil z inovacU0 povečan dohodek tozda poprečno let' no za 3,491.740 din.
Dragu Plazlu in Ferdu Čcrnjaku 1° bilo dodeljeno tretje nadomesti0 28.119 din za povečanje produkti'" nosti pri brušenju stranskih kotov n
nožih. V četrtem in petem letu je
izvodnji pa mu pripada ostanek do prvega nadomestila.
TOZD PNEVMATIČNI STROJI
Jožetu Kordežu je bilo dodeljeno prvo nadomestilo 19.950 din za izdelavo spremembe tehnologije bata 307.008. V prvem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda za 245.820 din.
TOZD VZMETARNA
Ivanu Miheliču, Maksu Jelenu in Emilu Poriju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 37.858 din za rekonstrukcijo orodja za prebijanje vezi in listov. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 556.009 din. Pri delitvi so udeleženi Mihelič s 50, Jelen in Pori pa s po 25 odstotki.
Ivanu Miheliču, Maksu Jelenu in Emilu Poriju je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 45.760 din za izboljšavo matrice za sekanje vezi. V četrtem in petem letu je bil z inovacijo povečan dohodek tozda poprečno letno za 738.923 din. Pri delitvi so udeleženi Mihelič s 50, Jelen in Pori pa s po 25 odstotki.
TOZD TRO
Ivanu Finku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 5000 din za izdelavo nape za zajemanje hlapov na strojih plošč. Prihranka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti.
Petru Kobovcu je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 20.000 din za izdelavo kalilnih klešč za kaljenje skobeljnih nožev. Prihranka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti.
Milanu Kragelniku je bilo dodeljeno enkratno nadomestilo 6000 din za izdelavo naprave za clektro pisanje na železne predmete. Prihranka pri tej inovaciji ni bilo moč ugotoviti.
Adolfu Čepelniku je bilo dodeljeno tretje nadomestilo 12.347 din za štan-canje navojnih izvrtin na nožih PAL-MAN. V četrtem in petem letu je bil
bil
z inovacijo povečan dohodek toZ°* poprečno letno za 815.543 din. Na°°' mestilo si avtorja delita na polovit0,
Zmagu Šteharniku in Ivanu garju je bilo dodeljeno tretje na“° mestilo 64.965 din za izdelavo sv° drov za okovje. V četrtem in pet£lfl letu je bil z inovacijo povečan doh°' dek tozda poprečno letno za 2,547““' din. Nadomestilo si delita Šteharm1' s 65 in Pudgar s 35 odstotki.
Hermanu Čepelniku in Ivanu P1 sarju je bilo dodeljeno tretje nad0 mestilo 38.002 din za povečanje Pj° duktivnosti pri rezkanju nozef HOMBACH. V četrtem in petem lotf je bil z inovacijo povečan dohod0 tozda poprečno letno za 965.015 d"1, Nadomestilo si avtorja delita na P° lovico.
Zmagu Šteharniku in Jakobu P3fJ dižu je bilo dodeljeno tretje nadon10 stilo 20.344 din za izdelavo vpenjanj priprave za vpenjanje rezkarjev Sr pri rezkanju. V četrtem in petem lot^ je bil z inovacijo povečan dohode tozda poprečno letno za 232.456 d'0' Nadomestilo si delita Šteharnik s " in Paradiž s 40 odstotki.
Jerneju Novaku je bilo dodeli00^ drugo nadomestilo 23.700 din za lZ boljšavo posnemanja robov na zagoZ dah za ročni električni skobeljP1 _ V drugem in tretjem letu je bil z iP° vacijo povečan dohodek tozda P° prečno letno za 629.480 din.
Jakobu Paradižu in Martinu Noy,_ ku je bilo dodeljeno drugo nadon10 stilo 22.830 din za izdelavo pripfa'‘ za pritrditev letev pri razrezu. V dr° gem in tretjem letu je bil z inovac*! povečan dohodek tozda poprečno 1° no za 271.460 din. Nadomestilo si ay torja delita na polovico.
TOZD ARMATURE
Ernestu Tandlerju je bilo dodeli^ no prvo nadomestilo 93.137 din * dopolnitev elektronskega krmili®?’ NC stružnice. V prvem letu je bl» inovacijo povečan dohodek tozda z 2,131.912 din.
Stanislavu Štajnerju je bilo dodela no prvo nadomestilo 66.166 din izboljšavo vpenjalne priprave na 0 delavo ohišij krogelnih pip in zas° nov. V prvem letu je bil z >n°v3j1|J(i povečan dohodek tozda za 1,248-° din.
Feliksu Krivonogu je bilo dodslE no enkratno nadomestilo 3000 d,n. vrtanje izvrtinc za ležišča vretena pute. Z izboljšavo sc je povečala j tančnost, povečanega dohodka P3 mogoče ugotoviti.
TOZD KOVINARSTVO
Ivanu Hriberniku je bilo dodeli°jt, prvo nadomestilo 17.184 din za ( lavo priprave pri rezkanju na® p ploskve na pritrdilnem ležaju. ’ vem letu je bil z inovacijo p°vi: dohodek tozda za 167.914 din.
TOZD ENERGIJA
Vinku Gostenčniku je bilo dod°^ no prvo nadomestilo 34.218 diP vgradnjo kofilnih vložkov v k°
Za Valjarno raste nova adjustaža. Pod streho bo še letos, opremljena pa drugo leto. Z njo bo proizvodna hala Valjarne močno razbremenjena, odprema valjarskih izdelkov in materiala pa hitrejša. H. IM.
DANEC V ŽELEZARNI
če spregledaš noge, te prvi gled v risalnico konstrukcij-/ga biroja razočara. So le vr-Vp ^sva^nih desk, zdi se brez ži-ni k .e’ ™ šele ko greš mimo Jinovih hrbtov, najdeš ljudi. «*?aJo se ti kot karte in pred . skim se znajdeš iznenada. Ni sa ugibati, kdo je kdo, kdo je nr,*6c'	v °či je srečanje, na
pa si ti. »Hello,« . . . prvi fant ^i	so	najtežji. Toda
ra? ^ s širokim nasmehom in jo Hrnovanjem ter mladeniškost-kos *akoj vedeti, da mu boš
O DOMOVINI
tajj3°Vedati kaj o Danski se je j~*°J po vprašanju zazdelo tež-celo Eriku, ki je Danec. Pa 1^. zato, ker svoje domovine ne Poznal, le začeti ni vedel kje.
jm^gače je z nami. O Danski sknvenci težko govorimo, ker je zernfi Poznamo- šolskega trm j Pisa se m°goče še spomni-Oav • . *eza nekje blizu Skandi-sto	ie njeno glavno me-
Pa benhavn, iz književnosti svo ie Shakespeare naslovil i^l J° znamenito tragedijo Ha-Pri	P°	banskem	pravljičnem
šemCU' drugače o njej malo pi-in govorimo.
Zato se jo zdi prav predstaviti. ®rik jo je takole: okpDanska je majhna dežela z jj,	5	milijoni	prebivalcev,
lik u1’ ie približno tako ve-av kot Slovenija. Meni je zelo kot ^°da pri nas ni tako toplo k>nl -^1. saj so julija, ki je naj-lure j g-mesec’ na j višje tempera-
v* Primerjavi z drugimi drža-slim1 Smo Precei bogati in mi-Dit v ^a. Je to dobro. Imamo kale h	družbeni sistem. To
. drugače kot pri vas, čeprav Van'110 ^di mi socialno zavaro-50#/9' Zanj sami plačujemo slim *mamo indi kraljico, mi-p3,.da najstarejšo v Evropi.
sed	0	*eta	ze nima ^e'
ipim V P°ldiki, ima jo državni Jalti er' Nieg°va vlada, primer-ZDa Z drugimi državami, npr. z ban u ni konservativna, a jo na diw em vseeno čutimo kot
esPo.
boksni so problemi mladih ZanC?v\ Zelo veliko jih je ne-Pdslenih. čeprav dobijo v šo-
rje v
p0v v Prvem letu je bil z inovacijo ar> dohodek za 542.915 din.
in Ivanu Stoparju je 'iOnn ,cn0 cnkratno nadomestilo in m ^in za rezanje Withwortovih etričnih navojev na stroju za re-^°dk Cevn'k navojev. Povečanja doli^ a .Pri tej inovaciji ni bilo moč lita V|t'- Nadomestilo si avtorja de-na Polovico.
^°ZD SGV
!tin	Lipovniku	je	bilo dode-
jPn0
enkratno nadomestilo 10.000
lah zelo dobro izobrazbo, po šolanju posebno mladi fakultetno izobraženi zelo težko najdejo službo. Preveč je jezikoslovcev, teologov itd., primanjkuje pa npr. inženirjev strojništva. Tako bom sam, ko bom decembra diplomiral na strojni fakulteti, zagotovo lahko dobil delo, celo izbiral bom lahko med mnogimi.
Do stanovanj mladi pri nas ne pridejo posebno težko. Za to skrbi država. Je pa res, da so stanovanja zelo draga, in da jih v mestu skorajda ni mogoče dobiti. študentje imamo posebne domove.
Kot povsod na svetu so tudi pri nas problemi z narkomani, čeprav je narkomanija prepovedana.
i*de| Vporabo keramičnih ploščic pri kov//1 kletk ležajev za stružnice. ania dohodka ni bilo moč ugo-
Franjo Krivec
Paul Erik Aagaard Jensen
Drugačen kot vaš je tudi naš visokošolski sistem. Med študijem se le splošno izobražujemo, specializiramo se šele potem, v službi. Sam sem bil pred študijem tri leta avtomehanik, kar je bilo dobro, saj sem dobil precej prakse.«
O NAŠI DRŽAVI
Erik je bil v Jugoslaviji prvič. Ko se je doma pri njihovi enoti mednarodne organizacije za izmenjavo tujih študentov prijavil, ni vedel, krm ga bo računalnik določil. Možnosti so bile štiri: Madžarska, Kanada, Egipt in Jugoslavija. Delo, ki si ga je izbral, je bilo pri nas.
»Prej o Jugoslaviji nisem veliko vedel. Določal sem ji mesto nekje med Vzhodno in Zahodno Evropo, vendar sem zdaj spremenil mnenje. Mislim, da se bolj čuti zahodni vpliv. Vseeno pa večina Dancev uvršča Jugoslavijo med vzhodne države. Ne poznajo je.
Da, za samoupravljanje sem slišal. Tudi na Danskem veliko govorimo o njem, o tem, da bi delavci sami odločali o vsem. Vendar bi vseeno morali imeti organizacijo z vodstvom, ki bi odločalo v_njihovem imenu. V tej smeri razmišljamo na Danskem.
Nisem še mogel ugotoviti, ali samoupravljanje pri vas dobro funkcionira. Na papirju je zami-
šljeno zelo debro, v praksi pa je lahko drugače. Res bi še rad spoznal, kako vaš sistem praktično deluje.
O Titu sem na Danskem slišal zelo veliko. Naši ljudje ga občudujejo, saj mu je uspelo Jugoslavijo odtrgati od Vzhoda in ustvariti drugačen sistem. Kako je zdaj po Titovi smrti, sem slišal šele tukaj, prej na Danskem ničesar.«
O ŽELEZARNI IN PRIJATELJIH
Prvič je bil Erik v eni tako velikih tovarn, kot je naša. Občutek o njenih razsežnostih ima, čeprav mu je posebej razkazal ni kdo. Dan za dnem do konca avgusta je dopoldne prihajal za svojo risalno desko, po popoldnevih pa se je družil s prijatelji.
»O vaši železarni prej nisem vedel ničesar. Ko sem prišel in jo videl, sem bil zelo presenečen, predvsem nad napredno tehnologijo, ki jo uporabljate.
Tukaj sem srečal nekaj zelo dobrih prijateljev, med njima Mojco Kert in Mirana Kosa, spoznal sem 4udi njune prijazne družine. Tako sem že imel priložnost poskusiti nekaj vaših jedi. Zelo so dobre.
Tudi sodelavci v pisarni so odlični, čeprav imamo težave pri sporazume vanju.«
Toliko on, brez pike na i. Ta bo naša, to bosta dva vtisa: nič severnjaško ledenega na fantu in dva neprijetna občutka. Eden je sram, drugi bes, da Slovenci taiko podcenjujemo tuje jezike in se jih ne učimo. Ne zaradi sebe, zaradi nas ostane tujec pri nas tujec.
Helena Merkač
ALI SE JIH RES BOJIMO?
Kmalu bo minilo leto, odkar smo se v železarni odločili za novo pot doseganja dobrega danes in še boljšega jutri. Veliko smo storili za boljšo delovno in tehnološko disciplino, večjo produktivnost in kvaliteto. Vsak po svoje smo izdelali sistem ukrepov za doseganje skupnega cilja. Za nobeno stvar ni dobro, da je sama sebi namen. S tako predpostavko smo tudi ukrepe načrtovali v luči odnosne teorije. To pomeni, da smo računali na pomoč tistih, ki jih določeni problemi pri delu motijo, in jih zato, ker se skoraj dnevno z njimi srečujejo, tudi dobro poznajo. Ker pa nihče ne more poznati vsega, pa če je videti še tako enostavno, smo poskrbeli tudi za nekaj osnovnih informacij, ki naj bi pomagale pri odločitvah.
V sistem izobraževanja smo vključili okrog štiristo delavcev. Vse tiste, ki prihajajo k nam na novo in pa delavce, ki so že v delovni organizaciji in bi zaradi svojega položaja, to je vpliva in moči, lahko (da ne napišemo morali) kaj ukrenili, da bi bili rezultati prizadevanj na področju omejevanja alkoholizma boljši. Lahko bi se sicer tolažili, da je tudi to, kar smo naredili, bolje kot nič, da se kaže neki napredek in da se ustaljenih navad ne da spremeniti čez noč.
Pa vendar se nam vsiljuje vprašanje: »Kako to, da nismo sposobni v letu dni poslati na zdravljenje niti 10 odstotkov težkih alkoholikov, ki povzročajo hudo nedisciplino in motijo delovni proces?« Ali je število alkoholikov res takšno, da onemogoča smiselno ukrepanje celo proti tistim, ki so že blizu polnega parazitiranja? Ce bi sodili po evidentiranju, tega ne bi mogli trditi.
Tisti alkoholik, ki ga, kot sam pravi, v delovni organizaciji »preganjamo« z disciplinskim postopkom in ga usmerjamo v zdravljenje, je nedvomno »grešni kozel«, saj ne more razumeti, zakaj smo se lotili njega, na desetine drugih pa pustimo pri miru. Alkoholik doživlja vsakogar, ki ga ogroža pri zadovoljevanju odvisnosti od alkohola, kot sovraž-
nika in je prisiljen z njim opraviti zato, da lahko brez večjih težav pije naprej. Morda se jih odgovorni delavci zaradi tega bojijo?
Vedeti moramo, da tvorijo alkoholiki v delovni organizaciji močno subkulturo, ki je vzajemno zelo solidarna. Prav tako imajo neizmerne sposobnosti za obvladovanje družinskega in delovnega okolja, sicer ne bi pili v poprečju deset do dvajset let, preden se začnejo zdraviti. Zdravi pa se jih vsako leto komaj 2 odstotka, torej jih 98 odstotkov pije naprej.
Kaj torej storiti?
Zelo pomembna je pravilna delitev vlog: neposredni vodje in vodstvo morajo od vsakega delavca — alkoholika neizprosno zahtevati delovno disciplino. V primeru odstopanj morajo samoupravni organi disciplinsko ukrepati, strokovne službe (socialna, varstvo pri delu in obratna ambulanta) pa morajo strokovno opraviti vsaka svoj delež pri pripravi na zdravljenje in pri zdravljenju.
Vsak alkoholik se izmika zdravljenju toliko časa, dokler okolje od njega ne zahteva, da se gre brezpogojno zdravit. Kadar pa odstopamo od teh načel (v primeru alkoholikov, ki so dalj časa v delovni organizaciji in tik pred upokojitvijo), se moramo zavedati, da jih s tem ne rešujemo, pač pa le spremljamo njihov dokončni propad.
Najbrž bi se pri vsaki invalidski upokojitvi alkoholika v delovni sredini morali vprašati: »Ali se res ničesar ni dalo storiti takrat, ko je bil za to še čas?«
Alenka Mičovič
ZA ŽIVLJENJE
Nečesa se moramo vsi naučiti: da zaživimo bratsko s svojimi soljudmi. Ni pa nujno, da smo enojajčni dvojčki.
Pesimizem vsebuje modrost, ki pa je nerodovitna. V optimizmu je norost, toda ta je ustvarjalna.
ZDRAVJE
ISKRICE MEDICINE
VARNOSTNI PAS REŠUJE ŽIVLJENJA
Do leta 2000 bo na celem svetu umrlo več kot 6 milijonov ljudi zaradi posledic prometnih nesreč, nadaljnjih 350 milijonov pa bo teže ali laže poškodovanih — če se bo današnje stanje v prometu nadaljevalo. Te podatke je objavilo mednarodno društvo za medicino prometa. Človeštvo verjetno do danes še ni bilo soočeno s tako veliko prometno katastrofo. V zvezi s tem objavljajo rezultate neke finske študije o koristnosti varnostnih pasov. Dosledna uporaba te varnostne opreme v Finski je namreč število smrtnih primerov v prometu zmanjšala na polovico. Podatki celo kažejo, da je smrtna nevarnost nevezanih voznikov 4-krat večja od tistih, ki varnostni pas dosledno uporabljajo.
Torej:	varnostni	pas	koristi
pri vseh hitrostih, ne samo na večjih cestah in avtocestah, ampak tudi v mestnem prometu.
PLANINCI POTREBUJEJO VE LIKO TEKOČINE
Mišljenje, da je v času planinarjenja treba čim manj piti, ni samo napačno, ampak tudi škodljivo. Pri tem športu se namreč izgubi ogromno tekočine, včasih celo do 15 litrov v 24 urah (samo z dihanjem lahko izgubimo do 6 litrov). Poleg vode izgubi telo tudi veliko količino mineralnih snovi.
Dovoljena izguba tekočine v času vzpenjanja v hribe je samo
Dober tek!
4—5 litrov tekočine dnevno. Niti žeja niti količina znojenja niso za planinca realni znaki za stvarno potrebo po tekočini. Torej, alpinisti morajo piti tudi takrat, ko niso žejni! Strokovnjaki menijo, da več kot polovica neuspehov v športu temelji prav na nezadostni količini tekočine.
OTROCI IN TELEVIZIJA
Več kot 80 °/o otrok, kamor spadajo tudi 2 in 3-letni, vsakodnevno gleda televizijo. 98 %> otrok celo verjame, da je televizor v hiši nujno potreben.
Obsežna študija nemške zdravnice je pokazala povezavo med motnjami v vedenju in med časom, ki ga otrok prebije pred televizijo. »Vzorčni« otroci, ki so često sedeli pred TV, so bili spominsko nesigurni in teže prilagodljivi. Bili so tudi v slabšem odnosu s starši in prijatelji, zaradi težav v komunikaciji pa tudi nasilni in potrti.
Da bi preprečili slab razvoj otroka zaradi pasivnosti in prekomernega gledanja televizije, predlagajo strokovnjaki več aktivnosti v prostem času za vso družino. Skupne družinske igre namreč izboljšujejo družbeno vedenje in občutek za otroško skupnost.
DOBRO PREBERITE NAVODI LA, PRILOŽENA ZDRAVILOM
Še vedno ni vsem znano, kako zelo potrebno je prečitati navodila o zdravilu, ki vam ga za to ali ono bolezen predpiše lečeči zdravnik. Posebno previdno je treba prečitati podatke o doziranju zdravila, o morebitnih
7096 Vladimirov V., Dies, moulds and JIGS 1982.
7097 Ispitateljnaja tehnika 1. 2. 1982.
7098 Mehaničeskie svojstva kon-strukcionnih materialov pri nizkih temperaturah 1983.
7099 Medvedev V. A., Proektirovanie osnastki dlja obrabotki štampov i Press — form 1982.
7100 Stahlfibel Werkzeuge 1982.
7101 Anninn B. D., Čerepanov G. P., Uprugo — plastičeskaja zadača
1983.
7102 Grundlagen der Schweisstech-nik 1983.
7103 Opitz F., Handbuch Verzahn-technik 1981.
7104 Papke H. J., Handbuch Indu-strieprojektierung 1980.
7105 Sriča V., Sistem, informacija, kompjuter 1981.
7106 Kvaternik R., Uvod u operativne sisteme 1983.
7107 Batagelj V., Uvod v računalništvo 1983.
7108 Kodek D., Uvod v mikroprocesorske sisteme 1984.
7109 Divjak S., Računalniška grafika
1984.
7110 Furlan J., Osnove nelinearnih elementov 1984.
7111 Petrič J., Nelinearno programiranje 1979.
spremnih sopojavih in o primerih, kjer zdravila ne smemo uporabljati (to so t. i. kontraindikacije). Zdravila jemljemo v količinah, ki nam jih predpiše zdravnik.
Pogosto spregledamo opozorilo, da se zdravilo ne sme jemati istočasno z alkoholnimi pijačami, da so morda možne zmanjšane vozniške sposobnosti ali da je potrebna pazljivost gri žolčnih ali ledvičnih težavah.
Sam bolnik lahko dosti stori pri preprečevanju nezaželenih medsebojnih delovanj zdravil, ki jih jemlje istočasno. Če mu npr. zdravnik predpiše novo zdravilo, ga mora sam opozoriti na zdravilo, ki ga že jemlje, ker so mu ga predpisali npr. drugi medicinski strokovnjaki.
Skoraj za vsako bolezen imamo danes zdravila različne sestave, zato se lahko s preudarno izbiro izognemo nezaželenim posledicam njihovega medsebojnega delovanja.
ČESEN TUDI PROTI SPRE MEMBAM NA MREŽNICI
O antisklerotičnem (proti poapnenju žil) delovanju česna smo že pisali, zato je že znano, da česen zmanjšuje arteriosklerozo, ki je najpogostejša v področju srčnih arterij, možgan in v področju spodnjih okončin. Pri starejših ljudeh poapnenje prizadene tudi najmanjše žilice na očesni mrežnici. Na te sklerotične spremembe se zelo težko vpliva, so pa vzrok za marsikatere vidne motnje, ki lahko pripeljejo celo do delne ali popolne slepote.
Neki nemški okulist opozarja na lastne izkušnje z bolniki, ki so imeli sklerotične spremembe na mrežnici. Kura z visokimi dozami česna, ki traja najmanj tri mesece, je dovolj, da do teh sprememb ne pride.
Referat za zdravstveno vzgojo
7112 Kodek D., Poglavja iz računalniških sistemov 1984.
7113 Zakrajšek E., Update 1979.
7114 Gradišar M., Programiranje v PASCALU 1983.
7115 Bratkovič F., Programiranje računalnikov 1983.
7116 Zakrajšek E., Fortran 1983.
7117 Ferišak V., Organizacija elek-troničke obrade podataka 1984.
7118 Osnove informatike 1984.
7119 Stanišič, Informatika 1980.
7120 Čirič V., Uvod u strutuirano linijsko programiranje i programski jezik 1981.
7121 Žiljak V., Simulacija računalom
1982.
7122 Turk S., Računarska grafika 1980.
7123 Smiljanič G., Mikroračunala
1983.
7124 Mitrovič B. B., Lični kompjuter. Zašto čekati budučnost.
7125 Matič S., Principi upravljanja komutacionim sistemima 1983.
7126 Petrič J., Operaciona istraživa-nja 1, 2, 1984.
7127 Marjanovič S., Primena kibernetike u rukovodjenju radnom organizacijom 1982.
7128 Smiljanič G., Osnove digitalnih računala 1983.
7129 Simič D., Elektronski analogni računar 1977.
7130 Sobotka Z., Mikroprocesori kroračunala 1984.
7131 Obrada podataka i prograrnif* nje 1983.
7132 Parezanovič N., B. Jankove Programski jezik BASIC 1?°
7133 Hartmann B., Sistemi organi*1 cije elektronske obrade poda11 ka u poduzečima 1973.
7134 Briolla H., Kompjuterska obr* da podataka 1981.
7135 Ribarič S., Arhitektura mikr° procesora 1982.
7136 Algoritmi i programi iz opd1 cionih istraživanja 1983.
7137 Petrič J., S. Zlobec, Nelineaf programiranje 1983.	.,
7138 Zupan J., Uvod u komutacip11 sustave 1978.	,
7139 Čirič V., Zbirka rešenih z taka iz programiranja 1983. ,
7140 Aleksič 2. T., Računari org*"1 zacija i arhitektura 1982.
7141 Hansen Per B., Principi opdJ tivnih sistema 1982.
7142 Grundler D., Uvod u mikr° procesore 1982.	.r
7143 Reljič 2., Makanec B., BAS kompjuterski jezik 1984.	.
7144 Bratkovič F., Osnovna nače delovanja računalnikov 1983-
7145 Vučkovič 2., Linearno prOgfJ miranje 1983.
7146 Informacijski sistemi 1984.
7147 Izgradnja informacijskih sis*f ma uz primjenu elektronih računala 1976.
7148 Dimitrijevič D., Savič L-, B čunarsko programiranje 1“?
7149 Belak J., Osnove poslovnih formacijskih sistemov 1984-
7150 Panian 2., Upravljanje a)e‘°. tvornošču elektroničke obra podataka 1983.	.,
7151 Han S., Osnove informaC
1983.
7152 Lovrič A., PASCAL osno'1 programiranja 1983.
7153 Kalin T., Z računalnikom na P vi sprehod 1974.
7154 Mikeln P., Študij dela 1984-
7155 Bačič H., Sanacija in prend1 nje OZD 1984.	j.
7156 Bakič S., Automatizacija in r> nička klasa 1984.	■
7157 Gspan P., Ekologija dela. * ročnik 1984.	: j
7158 Hidraulika. Uredjaji, siste1” ispitivanja i održavanjc 1980-
7159 Vavh B., Izdelava krivulj P stičnosti z nateznim in tlaen preizkusom 1983.	j
7160 Fras K., Konstrukcija udarIlgj kladiva za vrtanje rudnin 1“.«,
7161 Pirtovšek M., Pogon hidrav ^ nega kladiva s posebnim °l° jem 1983.	.
7162 Šteharnik J., Zapisi in hran|C podatkov pri avtomatiz. oo lavi podatkov 1983.
7163 Lenassi B., Določitev koncL^ tracij niklja, kadmija, svinca , bakra v ref. mat. z elektr. m
1983.	.■
7164 Krajccr B., Opredelitev malcev za TOZD SID in 2R 1984.
7165 Senica K., Analiza odjema*^, vzmeti 2R TOZD vzmet»r
1984.
7166 Šetina B., Kompleksna anaj^, poslovanja DO Študentski movi Maribor 1983.
7167 Janko I., Velikonja A., 'Ajl na in izobrazbena vred >Prakse« gimn. v podj. ust' zavodih 1973.	j
7168 Electric Furnace Confcrel1 Proceedings 1982.	.	j>
7170 Šoštar A., Priročnik za X* od' Tehnološke priprave pr0’2^! nje in Tehnologije odrezal 1976.	„1
3338/01.05. 1984 Annual BooK ASTM Standards, Steel
NOVE KNJIGE V STROKOVNI KNJIŽNICI
Forgings, Bearing Chain Springs
1984.
8/01.03 1984 Annual Book of ASTM Standards, Steel Plate,
3., Sheet, Strip, Wire 1984.
8/01.06 1984 Annual Book of
ASTM Standards, Coated Steel Products 1984. j«8/03.04 1984 Annual Book of ASTM Standards, Magnetic, Properties, Metallic Materials fpr Thermostats, Electrical Re-
1., sistence Heating 1984.
8/01.02 1984 Annual Book of
ASTM Standards, Ferrous Ca-stings, Ferroalloys, Shipbuilding
1984.
8/01.04 1984 Annual Book of ASTM Standards, Steel Structu-r*l, Reinforcing, Pressure Ves-
3., sel. Railway 1984.
8/01.01 1984 Annual Book of ASTM Standards Steel — Pi-7l_ P>ng, Tubing, Fittings 1984.
1 Tehnologija obrade metala. Po-7,- vršinska zaštita metala 1981.
’ Merenje i kontrola u mašinstvu
1982.
7173 Plastična obrada metala 1981.
7174 Elementi prenosa 1981.
7175 Spojevi i veze 1980.
7176 Ručna obrada metala 1981.
7177 Zavarivanje 1981.
7178 Vijci i vijčani spojevi 1976.
7179 Rugelj J., Alkoholizem in združeno delo 1984.
7182 Brekič J., Kadrovska teorija i praksa 1983.
7183 Švajger M., Optimizacija tehnologije pretaljevanja dolgih ingotov po EP2 postopku 1984.
7184 Šulte Ju. A., Proizvodstvo otli-vok iz stali 1983.
3587/633 Osojnik A., Študij in izpopolnjevanje metodike za analizo žlinder I. 1984.
7185 Herstellung von Stabstahl und Draht 1983.
7186 Fortschritte bei der Herstellung und Verarbeitung von Stahl
1983.
3587/634 Rozman S., M. Gorup, Raziskave v rudniku jedavca Glavica. Krupanj 1984.
7187 Durič V., Parni kotlovi. Teorijske osnove i proračuni 1980.
KULTURA
B0 TITOV DOM RES TREBA ZAPRETI?
Inšpekcija je letos poleti ugo-°vila, da Titov dom ne ustreza Unitarnim, tehničnim in var-ostnim predpisom o javnih pro-torih, zato ga bodo morali ob , °vem letu zapreti, če dotlej ne odo izpolnili zahtev inšpektor-
podobnem položaju kot le-
dri
v je bilo kulturnoumetniško
nštvo Prežihov Voranc, ki dom Pfavlja, tudi leta 1969, ko je stopil celoten društveni odbor. ^Pajmo, da se letos kaj takega ® Po zgodilo, saj težke situacije 1 zakrivilo društvo, razen tega P® odstopi ne rešujejo težav, ^Pak jih še zapletajo, fitov dom je stara, že pred An° zgrajena stavba, zato ne ij?,r®za potrebam sodobnega gle-žp . In predpisom, njeno vzdr-®Vanje pa je zelo drago. Društ-0 komaj zbere denar za najnuj-else, za večje posege pa ga ne °re. če bomo hoteli ohraniti ®stu kulturni dom oziroma ga k'"'goditi današnjim potrebam, v n° morali priskočiti na pomoč U gospodarski in družbenopoli-ft.cPi dejavniki v kraju. Predsed-y k KUD Prežihov Voranc Ivan u^nik je glede tega optimist: »Verjetno v kraju še nikoli sPio bili tako enotnega mnc-tr > kot smo zdaj, namreč, da je t0e“a Titov dom adaptirati. Za . so krajevne skupnosti, druž-(h ^Politične organizacije in tu-j.. železarna Ravne, ki je najve-jnecen in podpornik našega v*?tva. Krajevne skupnosti so Df le akcijo za krajevni samo-fihSpeyek, s katerim naj bi so-,1 ar*cirali adaptacijo Titovega •tih '• ^er refcrer|dum na Rav-t0 . Pi uspel, se bodo aktivnosti L jesen ponovile in upajmo, da L lakrat rezultat drugačen. Tre-
°b Sl1 re®1, da ie Titov doIT
»i . Indinskcm domu Reka edi-kulturni dom v občini, katere-^/daptacijo bi sofinancirali s sa ®styi iz krajevnega programa "Prispevka.«
Seveda v društvu računajo tudi na možnost, da samoprispevka tudi po ponovnem glasovanju ne bo. Vendar menijo, da položaj tudi v tem primeru ne bi bil brezizhoden. Predsednik računa predvsem na podporo železarne.
»Poslovodni in drugi delavci železarne se zavedajo, da je kulturni dom na Ravnah potreben, zato sem prepričan, da bodo prispevali svoj delež za njegovo adaptacijo. Povezanost med društvom in železarno je tesna, navsezadnje je večina članov zaposlenih v železarni. Seveda pa bomo morali najti zvezo tudi z drugimi delovnimi organizacijami v kraju in z vsemi skleniti samoupravni sporazum o sofinanciranju.«
In kakšne pomanjkljivosti je inšpekcija ugotovila v ravenskem kulturnem domu? Streha na več krajih pušča .in ob dežju si voda išče pot celo po električni napeljavi; v garderobi npr. priteka na plan pri svetilki. Zaradi starosti je nosilnost tramov in strešne konstrukcije na odru zmanjšana, zato odra ne bi smeli nreobremenjevati, balkon pa za javne prireditve ni uporaben, ker nima zasilnega izhoda. Če bo torej društvo želelo v novi sezoni Titov dom uporabljati, mora:   urediti zasilni izhod z balkona in s terase
  na stavbo namestiti strelo-
V°^- odstraniti svetilko, pri kateri zamaka, in na vse električne svetilke v domu namestiti zaščitna stekla
  paziti na obremenjenost
odra in redno kontrolirati električno instalacijo.	^
Take so zapovedi inšpekcije, odborniki društva — predvsem pa predsednik Vušnik in tajnik Mihelač, ki se s problemi vzdrževanja pobliže spopadata iz leta v leto — pa poznajo te in še druge pomanjkljivosti Titovega doma. Pred referendumom o
samoprispevku so pripravili idejni načrt za adaptacijo doma, ki predvideva posodobitev in povečanje njegove funkcionalnosti.
»Predvideli smo,« je poudaril Ivan Vušnik, »da bi za adaptacijo lani potrebovali 6 milijard starih dinarjev, s časom pa se ta vsota seveda še zvišuje. Če bomo načrt uresničili, bomo pridobili ob glavni dvorani, ki bo ostala nespremenjena, še manjšo, z 80 sedeži, namenjeno komornim prireditvam, simpozijem in sestankom, ter sanitarne, garderobne in druge prostore, potrebne za gledališko in folklorno dejavnost. Dom je mogoče razširiti proti Suhi in z nadzidavo. Dodatni prostori so nujni, saj tudi prostora za vaje zdaj v njem ni. Obnoviti je treba tudi oder in dom na novo prekriti. Po vseh teh posegih bo ravenski kulturni dom znova uporaben še prihodnjih 50 let.«
Taka napoved v sedanji situaciji, ko je Titov dom tik pred tem, da mu vzamejo uporabno dovoljenje, zveni skoraj preveč obetajoče, še posebno, če se pri tem spomnimo še načrtov urbanistov, ki so bodoči ravenski kulturni center postavili v bližino stare osnovne šole. Vušnik je glede tega povsem stvaren:
»Za nov kulturni dom moraš imeti v rokah najmanj 150 milijard. Na Ravnah jih nihče nima, saj je še za naših šest problem. Prihodnjih 20 let torej ravenskega kulturnega centra go-
tovo še ne bomo gradili, toliko časa pa ravenske kulture ne moremo pustiti brez življenjskega prostora.«
Kljub načrtom in optimizmu pa so ravenski ljubitelji kulturnih prireditev letošnjo jesen vendarle pred nespodbudnim dejstvom, da bodo kulturni dom zaprli, zaradi tega pa bodo ostali brez kulturnih prireditev, predvsem brez gledališkega abonmaja, ki je lani pomenil pravo poživitev v kulturnem življenju ravenske občine.
Predsednik KUD Prežihov Voranc se vseeno ne da ugnati. »Tudi ko bomo dom adaptirali, bo nekaj časa zaprt. To pa kulturnega življenja na Ravnah ne sme povsem zavreti. Že zdaj dajeta osnovni šoli prostor za vaje našim kulturno-umetniškim skupinam, na še večje sodelovanje računamo v prihodnje. Abonmaja res ne bo mogoče organizirati, saj odra na Prevaljah in v Mežici za take predstave nista primerna, v Črni pa je zanj premalo interesa, druge prireditve pa bomo organizirali v drugih, zanje še primernih prostorih.«
Pa končajmo zapis optimistično tudi mi: Zaradi slabega stanja Titovega doma je ravenska kultura v res nezavidljivem položaju. Na poti brez izhoda pa vendarle ni. še posebno, če se zavedamo, da brez nje ne more izhajati nihče izmed nas in smo zato za njen obstoj pripravljeni prispevati tudi vsak svoj delež.
Mojca Potočnik
KAJ JE IN KAJ NI POEZIJA
Za naš čas je značilna velika proizvodnja in poraba besedil za popevke, narodnozabavno glasbo in reklame, med Slovenci pa je še zmeraj priljubljeno zabavljivo rimanje, kakršnega negujeta Pavliha in Toti list. Seveda hkrati nastaja tudi poezija, ki jo pišejo pesniki vseh generacij.
Kaj od vsega naštetega je poezija, kaj pa ni, in predvsem — zakaj, marsikdaj ni ugotovljivo na prvi pogled.
Osnovna razlika med neumetnostnim in umetnostnim besedilom je v tem, da prvo uporablja besede in besedne zveze enopomensko, drugo pa
večpomensko. Primer neumetnostnega besedila:
VRATA JELOVICA, VHODNA VRATA »JT«
Vrata so izdelana iz furniranega okvirnega podboja s pragom iz kotnega železa in lamelnega krila, ki je z zunanje strani obloženo s profiliranimi letvicami. Pripira med krilom in podbojem je tesnjena z gumijastim tesnilom. Stranski element je izdelan iz furniranega okvira . ..
Primer umetnostnega besedila:
DANE ZAJC, VRATA
Za velikimi vrati so še ena vrata.
Za še enimi vrati so še ena vrata. Manjša.
Za manjšimi vrati so še ena vrata. Še manjša.
Za še manjšimi vrati so najmanjša vrata. Najmanjša. Za najmanjšimi vrati so še ena vrata.
Ta vrata so vratca.
Za vratci je vrt.
V vrtu je manjši vrt.
V manjšem vrtu je še manjši vrt.
V še manjšem vrtu je najmanjši vrt.
V najmanjšem vrtu je vrtec.
V vrtcu je roža. Ena sama, dišeča.
Ta roža je zate. Najlepša in največja.
Razlika med Vrati jelovica »JT« in pesmijo Vrata je očitna. Pri prvih ima vsaka beseda točno določen pomen, zato teh vrat ni mogoče zamenjati z nobenim tipom druge ali iste tovarne. Pri Zajčevih vratih pa je takoj jasno, da ne gre za vhodna ne garažna ne vrtna in sploh nobena prava vrata, ampak da ima beseda prenesen pomen. Pesnik z njo samo označuje prehode v zmeraj manjše, zmeraj bolj zasebne, intimne prostore. In kakor vrata niso konkretna vrata, tako mu tudi vrt ni ne zalenjadni ne okrasni vrt. Vse je le pesnikova notranjost/
duševnost, roža v njej pa čustvo -najlepše, največje — ljubezen.
Ker pesnik te besede nikjer ne upe rabi, pred njim, okrog njega in z njim pa popevkarji tisoč in tisočkra srečamo tu še en razpoznaven zna besedne umetnine, to je izvirrpst, r nov, oseben, enkraten način izražen prastaro in vsak dan opevano čustvt Seveda pa vidimo tudi druge lastnos pesmi. Najprej skladnost med oblik in vsebino, skrajnje pretehtana, racic nalna raba besed. Rime ni, a je ne pc grešamo. Pesem je grajena tako, c vsak verz popelje bliže k središču,
bistvu. Ponavljanje ni enolično, ampak prav nasprotno namenoma stopnjuje radovednost/napetost: kaj je le za vsemi vrati, kaj v vrtovih?
Pesnik je uporabil samo nekaj od obilja možnih izrazil. 2e klasične poetike jih poznajo, in ker jih uporabljajo s pridom tudi pesniki naših dni in so najbolj zanesljiv razpoznavni znak poezije, si jih poglejmo vsaj nekaj.
»Lepota in samosvojost pesnikovega jezika, barvitost sloga in moč njegovega izraza so odvisni predvsem od uporabe besed v prenesenem in zamenjanem pomenu, to je od tropov ter od uporabe na poseben način izgovorjenih in postavljenih besed, to je od figur.« (Silva Trdina, Besedna umetnost, Lj. 1958.)
Metafor (zaradi neke podobnosti prenesemo pomen z enega predmeta na drugega), je mnogo vrst: primere, ukrasni pridevki, poosebitve, stalna rekla, preimenovanje, znamenja, so-vzprejetja, zamenjave itn. 22 jih predstavi omenjena avtorica, zraven pa še 28 glasovnih in besednih figur. Torej zares veliko možnosti za pesnike, ki so jih s pridom uporabljali že tisočletja pred našim štetjem.
Lep primer, kako si z enopomenskim pojmovanjem besed pri poeziji včasih ne moremo čisto nič pomagati, so že japonske trivrstične pesmi, imenovane haiku. Poglejmo dva slavnega Matsua Baša (1644—1694):
Pradaven bajer.
Žaba se požene vanj.
Voda zapljusne.
Osem besed za prizor, kakor je podobnega vsakdo videl vsaj že desetkrat. Nobene mogočne podobe, nobenega ritma, celo rime ne. Nič posebnega, pa vendar — kdor hoče, vidi v celoti otožen namig: kaj je živ-
POBI, ADI JO
V Peco se pogreza sonce.
Stari Franc na klopi v parku sam
lovi toploto.
Otroci gledajo lutke, ki jih meče TV stolp z Urške ali Šumahovega vrha. Na vrtu pred hotelom Peca gleda prazne steklenice piva nekaj Mežičarjev.
En fantič se priziblje iz točilnice in sede na kolo, pa mu kar odreže.
Eden pride iz Totnkamre in ga zamenja.
Nekaj jih gre k Mehkemu.
Šume se zaganja v Mežo.
V tišino zareže škopnik na motorju.
Eden robanti, da je zamudil avtobus.
Za Crno ali Prevalje?
Pove, da hodi s šihta,
pove, da vstane, ko že odpelje.
Voda pada
po velikih črnih kristalih in veter orosi bronasti surogat. Kje so meščani mladega mesta Mežice?
So šli spat?
Ne.
Vsi čakajo na DINASTIJO.
Pobi, adijo!
Cez dvajset minut se začne.
Marjan Mauko
ljenje? Samo trenutek v večnosti. Komaj se pojavi, že ga ni več.
In drugi:
Poletno zelenje — samo to je ostalo sanjam mrtvih vojakov.
Tokrat je devet besed, ampak zdaj že vemo, da je pesniški jezik drugačen od vsakdanjega in da je treba večkrat smisle šele razvozlati, dešifrirati. Če vemo, da grobove preraste trava, in če pozabimo vsakršni misticizem, je silno preprosta pomisel starega Japonca o tem, kaj imajo padli v kakršnihkoli bitkah od svoje smrti. Porazno spoznanje, če so pričakovali ger-marsko Valhalo in z njo nenehne slavospeve, tolažljivo, če smrt spoji človeka z (navidez) mrtvo naravo v eno.
Seveda niso vse pesmi enako težko razumljive, čeprav ravno nekateri sodobniki uživajo v njih (pravimo jim nekomunikativna, hermetična poezija). Večpomenskost besedila pa je skupna vsem in že v starem Egiptu pred 3000 leti ni bilo drugače.
PESEM NOSAČEV ŽITA Snope in belo žito nosimo dan za dnem.
Kašče prepolne so, polne vse ladje, zrnje že teče čez krov.
Nas pa še zmeraj priganjajo.
Lačni in sključeni stopamo.
Naša pleča so bron, naša srca so bron, ko nosimo dan za dnem.
V tej pesmi sta dve močno kontrastni podobi: belo žito — bronasta pleča, obilje hrane — lakota nosačev. Od nenehnega priganjanja k delu so srce/čustva otrdela v bron. — Nemara eno najzgodnejših pričevanj o socialni neenakosti v zgodovini.
Deset vrstic ustvari podobo kot relief, podobo dela in trpljenja; nadčasovno močno.
Tako bi lahko še in še navajali zglede iz svetovne in domače književnosti. Lahko bi jih izbirali glede na vsebino in obliko, mogli bi poiskati primere za čustveno ali smiselno liriko, pripovedne/epske pesmi itn., a namen tega pisanja je še vedno le opozarjanje na to, kaj je umetnostno besedilo — poezija, in zakaj.
Kaj pa to ni, vidimo takoj, ko preskočimo v drugo skrajnost. Tu imamo rime, ki sicer opravljajo določeno nalogo, služijo točno določenemu namenu, imajo videz pesmi, pa to nikakor niso.
Motor ti rad nagaja, pesti ga rja, vlaga, uporabi VD-40, gotovo ti pomaga!
*
Po delu napornem hip tihe sreče: v roki skodelica kave dišeče.
Te rime so vzete iz Pavlihove pratike, lahko pa bi bile tudi iz radijskih ali TV reklam. Če bi jih nabrali iz neštetih besedil narodnozabavnih ansamblov, ne bi bile drugačne, čeprav tam pojejo o »ljubezni — bolezni«, kjer naj traja »zvestoba do groba« itn.
Vsa takšna besedila služijo točno določenemu namenu: hvalijo kak izdelek ali idealno človeško lastnost, obujajo »spomine na planine« in podobno. Lahko so šegava, hudomušna, zabavljiva ali svečana, raznežena ali solzava. Vse povedo tako naravnost, da podpomenov ne potrebujejo. So črno-bela, uporabljajo prastare šablone, povzete najraje iz ljudskih pesmi
in jim ne znajo dati novih vrednosti. Svojo neinventivnost skrivajo v melodijo in ritem instrumentov. Ker vsi vemo, da jim je edini namen zabava poslušalcev, jih literarno kritično sploh ne obravnavamo, jih pa seveda tudi ne objavljamo.
Različni ljudski običaji takšne pri-godnice že dolgo poznajo. Kdo, ki zna slavljencu kaj povedati v rimah, utegne žeti priznanje, saj namen posvečuje sredstvo. Med maturanti (tudi med brigadirji) so bile priljubljene šaljive kronike. Ljudje radi pišejo pri-godnice za državne praznike itn.
Vsako tako besedilo je možno razčleniti in ugotoviti (ne)umetniškost njegovih sestavin in celote. Vendar to ni v navadi, saj ta besedila resnejše presoje z redkimi izjemami ne prenesejo.
Zato živijo prigodnice različnih namenov pač svoje stereotipno življenje, strežejo določenim potrebam in določenemu okusu. V literarnih revi-
Poletni meseci so bili mrtev čas tudi za kulturo. Vseeno o treh kulturnih dogajanjih lahko pišemo.
— 20. julija so Sentanelski pa-vri in šentanelska folklorna skupina sodelovali na gostinsko-tu-rističnem tednu v Ljubljani. Peli in plesali so ob Ljubljanici.
— Na tradicionalnem Koroškem turističnem tednu v Crni od 10. do 18. avgusta je 10. avgusta nastopil Orenburški narodni ansambel iz Sovjetske zveze, 12. avgusta je imel literarni večer Miloš Mikeln, 14. avgusta so nastopili harmonikarji z diatoničnimi harmonikami in tambu-raški orkester s Prevalj, 16. avgusta pa romski ansambel Teo-dosijevski iz Beograda. Med tednom je bilo na ogled tudi več razstav:	likovnih del Črnjana Leandra Fužirja in Mežičana Petra Cepina, ročnih del upokojencev, izdelkov gojencev ZDUM Crna; čebelarji so razstavljali
Med poplavo Francozov, Holandcev, Dancev, Švedov, Nemcev, Avstrijcev in Angležev nas je bilo tudi nekaj Slovencev; sicer ne mnogo, nekaj desetin pa le.
Ko sva se s soprogo odločila za letovanje prav v tem domu tudi letos kljub znatnim podražitvam, so bili vzrok gotovo vtisi s predlanskega in lanskega letovanja, ki sva si jih nabrala prav v tem domu. Tudi zvišane cene, ki jih je v »Vzajemnosti« uprava doma tolažilno opravičevala, naju niso odvrnile od prvotnega načrta, pa še akontacija (6.000 din) je bila že vplačana.
Čez sobo ne bi imel pripomb, tudi sobarica je bila natančna in marljiva pri svojem delu. Pogled na Izolo in pristanišče z množico zasidranih manjših in večjih bark in jaht, pa tudi zvečer, ko so zasvetile neštete luči ob obali in v mestu, je bil res romantičen. Toda po dvajseti uri, ko
jah, v pesniških zbirkah in antoloP. jah pa živi poezija. Tako so sc stvifl uredile in ne mešamo jih, ker veifl°’ kam kaj spada.
O poeziji so rekli:
»Poezija ni v tem, da vse p°vt' temveč da vzbuja razmišljanje vsem.« (Sainte-Beuve)
»Poezija je jezik, v katerem clovt raziskuje svoje začudenje.« (Fry) »Poezija je resnica, ki prebiva v poti.« (Gilfillan)	..
»Poezija je izbran izraz izbran1 vtisov.« (Roux)	..
»Proza — besede v svojem najb™ šem redu; poezija — najboljše bf?e. v svojem najboljšem redu.« (C° ridge)
Zaradi vsega povedanega (in neP vedanega) je osnovno merilo za 0 javo pesmi v našem glasilu pač to, morajo vsebovati vsaj kanček osebnc ga, izvirnega, poetičnega. Prigod111 in rimarij pa ne objavljamo.
Urednik
panjske končnice in čebelarsk opremo, tuji in domači zbiral pa minerale in fosile.
— Od 15. do 25. avgusta !e bila v organizaciji železarne j* Ravnah tradicionalna SlikarsK kolonija Ravne ’85. Udeležili s se je:	študentki podiplomskem
študija Nives Palmič in Marje Godler, študent 3. letnika Ah v Ljubljani Leon Zakrajšek, s*1 karka Danica Bem-Gala, vsi 1 Ljubljane, slikarja Drago}lur Bjedov iz Varvarina in Božid? Plazinič iz Čačka, akademski sl kar Rudi Skočir iz Idrije in d mačin slikar Matevž Šumah. T . me, na katere so delali, so bdj »Delovno in bivalno okolje z> I lezarjev«, »Strojna in Strojan® ter »Industrializacija MežisR doline«.	j
Obširno bomo o koloniji pi*® v naslednji številki Informah nega fužinarja.
H. M-
je začela iz bližnjega lokala no na izmena »umetniškega ansaT bla drotarjev« svoj šiht, so b vsi stanovalci v to smer obrni nih sob obsojeni na bedenje R polnoči. Kaj slaba tolažba so pl protesti drugo jutro v recepcij da je uprava doma brezuspps® intervenirala pri bogsigavedj ^ terem forumu zaradi kaljeni nočnega miru.
Tudi pred hišo nisi vedno ^ varovan pred raznimi nepnJuj nostmi. če si na primer Pf. vhodom v dom dva nadebud , nogometaša podajata žogo, sed£ v neprestanem strahu, da ti z®* zbije vrček piva, ki si ga nan? j raval v miru in prijetni sen popiti. Protestiranje bi bilo br , uspešno — jezika tujcev ne zn^j pa še kakšne neprijetnosti bi utegnil nakopati na glavo.
Če ti med desetdnevnim bhj njem na dopustu pokvarijo 1 je ci, ki sploh ne spadajo sern. eno samo noč, je to po m°l u. in mišljenju še marsikoga 01
KULTURNA KRONIKA
DEJAVNOST DRUŠTVA UPOKOJENCEV
POČITNIŠKI DOM UPOKOJENCEV V IZOLI
A
- v t •
I
več kot preveč, a kam naj jj. Pritožiš?! Nečloveško kriča-16 m razbijanje se je dogajalo širokem balkonu nadstropje
Pod
najino sobo najmanj dve uri
[^ebudna vl&kla
.. ^ vplivom alkohola in po mo-Sodbi tudi mamil. Ko sta dva severnjaka le pri-Sg . — žimnice in odeje iz sobe, ie stanje končno umirilo. Na li]30rPu se je pojavilo prvo svet-tu ,anje nastajajočega dneva in in 1 nam nesojenim poslušalcem k .S,talcem je preostalo še ne-srn i^kih ur do zajtrka. Ko no pri obedu razpravljali o tem 2j nnru z gosti pri sosednji mi-fd.rne je skušala servirka pou-r^.1’ da bi moral te ljudi, ki so r; * od daleč, da bi se pri nas Zoro^rili’ razumeti, sem jo opo-st H’ da pričakujem od nje le dut °’ ne f)a mišljenje in po-ht ^*cver Pa strežno osebje in lo s*rezbe opravljajo svoje de-vzorno. Direktor, ki sem se lo nameraval pritožiti nad nad-.Sami, ki so se s tujci nakopi-
čile
v domu, je bil verjetno od-
Dom ravenskih upokojencev
šoten, ker sem ga za časa najinega bivanja srečal le prvi ali drugi dan.
Domačin iz Izole, ki je bil svojčas tudi zaposlen na Ravnah, mi je nekako dvomeče omenil, kako dolgo bo dom le še nosil ta naziv.
Dvigalo dela brezhibno, kar za trinadstropno stavbo in njen osnovni namen ni nepomembno.
Ker časopisa v tem domu ni mogoče kupiti, je redna in pravočasna dostava pošte nujna. Upokojenčeva ustaljena navada je, da po zajtrku posveti uro ali dve časopisnim novicam, po kosilu se pa preda blagodejnemu dremežu.
Za nepravilnosti, ki so povod napisani kritiki, ni kriva uprava doma, ker se zahteva od nje, da donosno posluje. Zato je nujno najti način za vzdrževanje brez navijanja cen, ki jih velika večina ne zmore. Tisti pa, ki bi to zmogli, v ta dom sploh ne prihajajo.
Jožko Herman
OBISKALI SMO DOM STAROSTNIKOV V ČRNEČAH
ju smo poročali v Fužinar-’ srno mladi vzdrževalci pricvili kulturni večer. Prihodek
S|ho
namenili Domu starostnikov
V plirieoah.
Srfto	deževna
nedelja, ko na Javorniku na
l'“Se zbrali trati '
Pesem je premagala še de
a'tki vaji. In glej čudo: koro-
E>r»n-) vreme> in ko smo se od-proti čmečam, nas je že pravilo in grelo sonce, kot bi mi »hotelo povedati, da smo se bočili prav
Ij. ra se je nagnila k pol deseti, r,k'srn° prispeli. Lepo urejena So nca doma ter prijazni obrazi 9 nani dali prijeten občutek. UjVabili so nas k dobro pogrnje-^ naTn Je pristopila čla-s a odbora in pogovor je kar C* stekel, že po nekaj stavkih ,.\i .njinute prehitro minile in °jzijeva harmonika je napove-
IZLET PO GORENJSKI
Ig fnštvo upokojencev Ravne je gj' loh.ia 1985 priredilo svoj dru-bu, °®nji izlet, in sicer z avto-le ',0rri Po Gorenjski. Vreme nam * bilo
ves~uo tokrat naklonjeno j dan sijalo sonce.
- c Raven smo se odpeljali
saj je
tPjih jutranjih urah.
v Prva
postaja je bila zanimiva privlačnost Volčji potok, gojeni park z najrazličnejšim drevjem, grmovjem in drugimi rastlinami iz raznih delov sveta. V njem se obiskovalec uči pravilno vrednotiti rastlinski svet, ki mu ga gospodujoča tehnika odtujuje, a si ga
nepokvarjeni človek bolj želi imeti okrog sebe, vsaj kot delček prostrane narave. Za parkom je gozdnat grič z razvalino starega gradu na vrhu. Po ogledu Volčjega potoka smo se odpeljali na Brezje, po krajšem postanku in kosilu pa naprej na Bled.
Tu smo si ogledali Blejski grad, sedež nekdanje oblasti bri-
ksenškega gospostva, ki se je pričelo 1. 1004. Obnovili so ga sicer ne zgodovinsko pristno, pač pa lepotno privlačno. V njem so namestili muzejske predmete iz raznih krajev, ki prikazujejo prerez kulture na Slovenskem. Del gradu so uporabili za imenitne gostinske prostore. Prenovljeni grad je za Postojnsko jamo deležen največjega obiska turistov.
Od tu smo se odpeljali mimo Bohinjskega jezera v kotlino za njim, ki se zaključi z obsežno kočno Ukanc (v koncu), ki ji ozadje tvori stenasta Komarča. V ledeni dobi so čez njo drsele ledene gmote s pogorja, zdaj se iz njenih skladov poganja slap Savica, podzemski odtok Triglavskih jezer, izvir Save. Prijal nam je ta počitek na koncu doline, obdane z grmovjem in drevjem ter hladom.
Na povratku smo se še za krajši čas ustavili na Jezerskem, od koder smo se prek Avstrije odpeljali proti domu, kamor smo prispeli polni lepih vtisov v večernih urah.
Ervin Wlodyga
Rekreacija in šport
dala krajši kulturni program, ki smo ga pripravili ob izročitvi denarja. Čeprav je bila skromna prireditev v obliki pesmi in nekaj starih viž, se je ob vsaki pesmi utrnila solza, toda že pri naslednji viži je bil obraz nasmejan in slišalo se je mrmranje in potrkavanje z nogami ob tla. Misli poslušalcev so se takrat verjetno povrnile v njihova mlada, brezskrbna leta.
Ob izročitvi skromne pomoči so nam tudi oni izročili ne samo skrbno vzgojene rdeče vrtnice, temveč nekaj, za kar se nam je splačalo potruditi. V avli doma starostnikov je bilo prijetno vzdušje in topli stiski rok so nam poplačali ves trud. Iz doma smo tudi odšli s solznimi očmi in z obljubami, da se bomo še vrnili in se skupno poveselili.
OO ZSMS SGV
ROKOMET
Fužinarjevi rokometaši, ki jih tudi v letošnjem prvenstvu druge republiške lige — vzhod vodi trener Rado Srot, so v novo prvenstvo štartali močno oslabljeni. Mikeln in Radovič sta odšla k vojakom, medtem ko so Sater, Čegovnik in Laznik prenehali aktivno nastopati. Iz JLA pridejo Roman Haber, Dušan Grzina in Tomaž Nabernik, ki pa bodo le delno zapolnili nastalo vrzel v ekipi.
S podobnimi težavami se srečuje tudi trener ženske ekipe Fužinarja Boris Kotnik. V klubu so ostale le tri izkušenejše igralke Kotnikova, Brglezova in Praznikova, medtem ko je Anita Zafošnik prenehala igrati. Kaže, da se bodo morale rokometašice Fužinarja v letošnji sezoni krepko boriti proti izpadu iz enotne slovenske lige. Prvenstvo se je pričelo 7. septembra, dekleta so odigrala tekmo doma proti ljubljanski Olimpiji, fantje pa proti mariborskemu Braniku. Sočasno so s prvenstvenimi boji štartali tudi mladinci, ki jih trenira Marjan Zabukovec, in mladinke, ki jih je letos prevzela Cvetka Praznik.
NAMIZNI TENIS
Nastop mladega Fužinarjevega igralca Darka Jamška na evropskem prvenstvu v Haagu na Nizozemskem lahko ocenimo kot dokaj uspešen. Posebej velja izdvojiti dobro uvrstitev dvojice Karlovič (Bagat, Zadar) — Jamšek, saj sta se uvrstila med osem najboljših. Kasneje je bil Jamšek deležen novega priznanja, potem ko ga je zvezni selektor Dušan Osmanagič poklical na članske priprave. Na Brdu pri Kranju je mladi Ravenčan vadil 10 dni skupaj z našimi najboljšimi mojstri bele žogice. Od 19. avgusta do 2. septembra pa se
je Jamšek udeležil še priprav slovenske namiznoteniške reprezentance na Poljskem.
Čez poletje pa niso poznali počitka tudi drugi Fužinarjevi igralci in igralke. V Radovljici so bile od 18. do 29. avgusta priprave najboljših slovenskih igralcev in igralk namiznega tenisa. Zraven so bili tudi Tanja Pan-dev, Marko Špegel in Emil Si-rovina, ki pa je moral trening predčasno zapustiti zaradi bolezni, medtem ko se Samo Bezjak zaradi šolskih obveznosti priprav ni mogel udeležiti. Pridno so vadili tudi najmlajši Fužinarjevi igralci in igralke, ki so se od 22. do 25. avgusta udeležili pod vodstvom trenerjev Ludvika Bav-četa in Zdravka Mlakarja vikend priprav v Murski Soboti.
ODBOJKA
Tudi letos so se odbojkarji in odbojkarice Fužinarja udeležili tradicionalnega turnirja v Liptovskem Hradoku na Češkoslovaškem. Oboji so osvojili 5. mesti, pri fantih je med 19. ekipami zmagal Ružomberok, pri dekletih pa med 13. ekipami Bratislava.
Po končanem prvenstvu je prišlo v odbojkarskem klubu, do nekaterih kadrovskih sprememb. Trenerja moške ekipe Adolf Ur-naut in ženske Jože Gostenčnik sta na lastno željo prenehala delati v klubu, zato je bilo vodstvo kluba prisiljeno poiskati nova vaditelja. Precej časa je bilo iskanje brezuspešno, nakar je v pomoč priskočil dolgoletni odbojkarski trener Štefan Filipančič, ki je prevzel moško ekipo, medtem ko trenerja ženske ekipe tačas, ko to pišemo (26. 8.) klub še nima. Moška ekipa bo letos tudi oslabljena, kajti prenehal je igrati Borut Urnaut, medtem ko je Tomaž Čeplak prestopil k
mariborskemu Stavbarju/MTT, kjer bo igral za mlado ekipo.
Mladi igralec Fužinarja Bojan Mlakar je tudi letos nastopal za mladinsko državno reprezentanco na nekaterih turnirjih po Evropi, ki so sodili v sklop priprav za balkansko prvenstvo. Tako v Gorici kot v Dortmundu na dveh močnih turnirjih so bili naši mladinci tretji. Po 10-dnevnih pripravah v Škofji Loki je jugoslovanska reprezentanca sodelovala od 17. do 22. avgusta na prvenstvu Balkana v grški Ore-stiadi, kjer pa so naši ostali brez medalje, bili so šele četrti. Bojan Mlakar je bil tudi kapetan naše izbrane vrste, za reprezentanco pa je doslej odigral 54 tekem.
PLAVANJE
Na evropskem prvenstvu v plavanju v Sofiji je za barve naše reprezentance plaval tudi Ravenčan Aleksander Ambrož, ki pa zaradi bolezni ni dosegel pričakovanih rezultatov na 100 in 200 m hrbtno. Sicer pa je vrsta okoliščin vplivala na slabši nastop Ambroža v Sofiji. Nepotreben in napol prisiljen nastop na balkanskih igrah je ravenskemu plavalcu malce zmešal načrte priprav. Razen tega je bil teden dni brez trenerja Simonoviča, ki je bil na mladinskem EP, pa še trenirati je moral v Ljubljani. Po nastopu v Bolgariji je Ambrož treniral v Dubrovniku, nakar je
Spomin na morje
J
odpotoval na univerziado v Kobe na Japonsko, ki je bila od 24. avgusta do 4. septembra.
Na državnem plavalnem prvenstvu za mlajše pionirje, ki je bilo v začetku avgusta v Radovljici, se je znova izkazal mladi fuži-narjev adut Krešo Božikov. 2e četrtič je letos izboljšal državni rekord za mlajše pionirje B na 200 m hrbtno, rekordno pa je plaval tudi na 400 m mešano. Tako je Božikov letos dosegel že 10 državnih rekordov.
NOGOMET
Pri nogometaših Fužinarja si ne želijo, da bi se ponovila pretekla sezona, ko so si praktično šele v zadnjih kolih zagotovili obstanek v območni republiški ligi. Prav zato so pred novim prvenstvom, ki se je pričelo 31. avgusta, krepko zastavili delo. V klub so med drugim pripeljali tudi nekatere izkušene igralce, kot denimo Vavčeta, Medvoza in Šulerja, ki so že igrali za Fužinar. Trener Ivan Kokalj ima na voljo tudi dovolj mladih, obetajočih igralcev, ki jih je že vključil v vadbo prve ekipe. V teh dneh se bosta od vojakov vrnila še Juraja in Cesar, tako da bo na voljo kar nekaj kakovostnih igralcev. Razumljivo, tudi ambicije ravenskih nogometašev so v letošnjem prvenstvu znatno večje.
Ivo Mlakar
PKLVALJE
Tudi tako se gre na dopust
MISLI
Po sočnem zahodu nobena žival ni več jezna.
Vsak človek hrepeni po mladosti z učno knjigo matematike.
Nič ljudi ne zbližuje opis njihovih bolezni.
Besede so žeblji, s pribijamo svoje misli.
^ JOŽE CESNIK
Petdesetletnica življenja po-eiii zrelost in vrh. Če kdo ®Te tik pod tem vrhom, je to nogo prezgodaj. Jože se je vese k •’e Premašal bolezen in bo čez mesec dni vrnil med „®s> pa je usoda hotela drugače.
Sevni zdržalo tretjega udarca, s °?e se je rodil pred 49 leti v . btilju pod Turjakom. Po kon-'-<mi
končal’
osnovni šoli je na Ravnah
^poklicno šolo in se zapo-ltot u ?e^ezarni- Začel je delati j * ključavničar na obnovi ob-lovalnih strojev. Bil je dober sposoben delavec, še bolj pa
slil
se
Q, le izpopolnil, ko je študiral On H *n Postal strojni tehnik, r,P.raVJjal je različna dela na
V družini so se rodili štirje otroci in Majda je morala že v rani mladosti prijeti za kmečka opravila. Osnovno šolo je obiskovala v Mežici in na Ravnah. Leta 1972 se je zaposlila v Železarni Ravne. Na svojem delovnem mestu je bila neutrudljiva pri iskanju novega znanja, zato se je ob delu vpisala v srednjo ekonomsko šolo v Slovenj Gradcu in nato. še v višjo v Mariboru. Toda pred ciljem je omagala.
dročju tehnologije in normira-vzrt vVrsto let je delal kot vodja urzevanja žerjavov, nazadnje le bil aktiven pri obnovi in ataži strojev in varjenju.
J°ze je bil delavec, ki so se i j* lahko zaupale tudi najbolj [ števne naloge, takšne, ki so 1 lale resnično zavzetost in ce-, eloveka. Naloge je opravljal , °kovno in preudarno, z občut-I za odgovornost. Na okolje imSi°d-elavce 3e vplival umirjeno, p .ei je človeški odnos do vseh. j j Najbolj zahtevnih nalogah je i9val akcijsko in preudarno. laiyePadna izguba takega sode-je ie huda in boleča. Za njim šo ?stala praznina, ki jo bomo * dolgo čutili.
u.^ajno se ga bomo spominjali, Ih bil je del nas — del rodu, 3e PO osvoboditvi veliko „^oval za dosežke, na katerih adimo danes naprej.
Iskreno se mu zahvaljujemo a njegov prispevek k delu in Sijanju funkcije vzdrževanja baši temeljni organizaciji.
Z4 bolečino v srcu sočustvuje-z njegovimi najbližjimi ob ®nbi moža in očeta.
. jj imenu njegovih sodelavcev, dstva tozda Strojno gradbene-** Vzdrževanja in izvršnega od-. ra osn. organizacije sindikata Jazam globoko sožalje ženi, °rki in drugim sorodnikom. -JJaj mu bo lahka koroška btlja!
^ Majda satler
M^Se prerano se potrtih src, a s m aaenitimi spomini poslavljamo
, Majde.
fe ?Polnila je 31 pomladi. Rojena bila pri Krajncu nad Mežico.
Na svoji poti je srečala sopotnika, s katerim si je ustvarila dom. Ogromno energijo, ki jo je izžarevala, je vlagala tudi v gradnjo hiše. Svojim otrokom je želela nuditi lepšo prihodnost. Toda — matere otrokom ne more nadoknaditi najlepša zgradba na svetu, tolikšna je vrednost materinske ljubezni. Majda je to odgovornost prepustila svojim najbližjim in vsem nam.
Na delovnem mestu se je vključila v neusmiljeni ciklus proizvodnje, v pretakanje materiala. Ob tem je spoznavala ljudi, njihov znoj in z jeklom prepleteno zvonko in trpko pesem, iz katere so v končni fazi nastajali izdelki, ki bogatijo in lepšajo težko delo v rudnikih in na gradbiščih. To je naš kruh, ki si ga je Majda ustvarjala skupaj z nami in načrtovala lepši jutri za vse, tudi za življenje svojega življenja. Vedno je smisel življenja iskala le v delu — tako je bila aktivna tudi v sindikalni organizaciji in v samoupravnih organih tozda.
Sodelavci tozda Pnevmatični stroji ostajamo njeni dolžniki, čeprav beseda tolažbe ni bila izrečena v trenutku iskanja samega sebe.
Poštenost in dobrota ne umreta, Majda bo v našem spominu ostala kot dobra in plemenita sodelavka. Hvala ji za vse, saj spomin spominu vrednote priznava.
družino smrtno ponesrečil, da smo te za vedno izgubili.
Veliko prekratka je bila tvoja življenjska pot. Pričela se je leta 1950 v Koprivni na kmetiji, kjer si preživel svoje otroštvo. Poklicna želja te je gnala v dolino med koroške jeklarje, kjer si se izučil za ključavničarja. Vedoželjnost te je gnala dalje. Izobraževal si se ob delu in končal de-lovodsko šolo. Leta 1981 si prevzel in uspešno vodil skupino na vzdrževanju strojev in naprav 4. izmene.
Z izredno marljivostjo in natančnostjo, ki te je pri delu odlikovala, si postal strokovno izredno sposoben delavec, zato so ti bila zaupana odgovorna dela.
Po značaju si bil umirjen in preudaren, zato si užival ugled v svojem okolju, vsi smo te cenili in spoštovali. Ker si bil mlad in šele v največjem življenjskem zagonu, nisi mogel uresničiti načrtov, ki si jih zastavil. Smisel življenja si iskal vedno le v delu, povezoval si ga vedno s svojo družinico, z ženo in dvema hčerkama.
Še vedno pa si našel čas za petje, ki ti je pomenilo življenjsko dopolnilo in je plemenitilo tvoj življenjski smisel. Za vedno je utihnil tvoj tenor, s katerim
si razveseljeval in kulturno bogatil svoje okolje. Koroški oktet bo težko nadoknadil tvojo izgubo.
Težko in polno bolečine je slovo od dobrega, zvestega, mladega, veliko obetajočega strokovnjaka, sodelavca, tovariša, prijatelja, sina, moža, očeta.
V imenu sodelavcev tozda SGV in občanov KS Javornika in šanc, izrekam sorodnikom in najbližjim globoko in iskreno sožalje.
Naj ti bo lahka koroška zemlja!
Kadrovska gibanja
od 21. 7. do 20. 8. 1985
MIRKO GERMADNIK
Čeprav stojimo ob tvoji krsti, se nam zavest še vedno upira sprejeti kruto resnico, da te ni več in da te nikoli več ne bo med nami. Ko smo se v ponedeljek po opravljenem delu vračali domov, smo se spotoma pogovarjali o dopustu in rekreaciji. Bil si izredno živahen. Med drugim si razlagal o možnosti gradnje vikenda na očetovi domačiji. Omenil si, da si za to našel čudovit kotiček. Nisi pa slutil, da ti bo usoda še tisti popoldan podrla vsa snovanja in načrte. Vsi smo onemeli v bolečini, ko smo naslednjega jutra zvedeli, da si se na izletu s svojo
20. avgusta 1985 je bilo v železarni zaposlenih 6100 delavcev, kar je enako kot mesec poprej. Precej se bo število povečalo s sprejemom pripravnikov v septembru.
DELOVNO RAZMERJE SO SKLENILI
JEKLARNA — Šrot Ivan, topilec, Sevčnik Marijan, gozdar, Ilič Vladimir, Cerkinaj Musa, NK delavca — vsi iz druge DO; Naglič Darko, pripravnik — iz šole.
JEKLOLIVARNA — Popič Marijan, PK zidar, Ločnikar Niko, kuhar in natakar — iz druge DO; Rošer Zlatko, metalurški tehnik
— iz TOZD ETS; Pisar Ivan, pripravnik — iz šole.
VALJARNA — Simanič Ljubomir, Lovrec Franc, NK delavca, Golubovič Zvonko, varilec — prva zaposlitev; Vidovšek Boštjan, Dukič Hasib, čufurovič Is-met, vsi NK delavci; Vogrin Janez, avtom, klepar, Jury Andrej, ključavničar, Barišič Pero, tesar
— iz druge DO.
JEKLOVLEK — Planšak Jože,
Kučej Bojan, NK delavca — iz druge DO; Bajo Dragan, strugar
— prva zaposlitev; Todič Milan, žerjavovodja — iz TOZD Jeklarna.
PNEVMATIČNI STROJI —
Juvan Rajko, ključavničar — iz TOZD Stroji in deli.
ETS — Piko Rajko, el. mehanik — iz JLA.
SGV — Zivkovič Zoran, ključavničar — iz druge DO; Erjavec Robert, transportni delavec — iz TOZD Komerciala.
ENERGIJA — Smonkar Danilo, ključavničar — iz druge DO.
ARMATURE — Stramec Robert, strugar — iz JLA; Kraut-berger Bojan, gimnazijski maturant — iz druge DO.
RPT — Mikuš Rok, dipl. inž. str., pripravnik — prva zaposlitev.
KOMERCIALA — Pešl Jakob, Sagernik Igor, NK delavca — prva zaposlitev; Pongrac Anton, NK delavec — iz druge DO.
DRUŽBENI STANDARD —Novak Vesna, kuharica — iz druge DO.
KSZ — Pastirk Mira, predmetni učitelj — prva zaposlitev.
DO TSD — Jurše Terezija, NK delavka — iz druge DO.
KOVINARSTVO — Budna Jože, avtomehanik, Vajda Bojan, NK delavec — iz druge DO.
DELOVNO RAZMERJE JE PRENEHALO
JEKLARNA — Petrič Zvonko, pripravljalec za litje — sporazumno; Habibovič Rasim, pripravljalec za litje — odpoved delavca; Ostojič Miladin, pripravljalec za litje — neuspešno poskusno delo; Krčar Ivan, pripravljalec za litje — samovoljno zapustil delo; Stevič Milan, pripravljalec za litje — izključen; Todič Milan, žerjavovodja — premeščen v TOZD Jeklovlek.
JEKLOLIVARNA — Zavec Feliks, planer, Fišer Ferdo, čistilec na Welb., Vožič Adolf, čistilec kanalov — vsi invalidsko upokojeni; Herman Mirko, brusilec — odpoved delavca; Batič Dragan, brusilec na rafami — samovoljno.
VALJARNA — Geč Vlado, transportni delavec — samovoljno.
PET MINUT ZA LEPOSLOV JE
Romain Rolland
MIKLAVŽ BREUGNON
(Odlomek)
Pa sem pravi zvitorepec! Zakaj čim manj imam, tem več imam. Prav dobro to vem. Našel sem sredstvo, da sem bogat, ne da bi kaj imel, bogat z blagom drugih. Imam oblast brez dolžnosti. Kaj neki pripovedujejo o ostarelih očetih, ki vse razdajo, ki vse razdele med nehvaležne otroke, tudi srajco in celo hlače, pa ostanejo zapuščeni in osamljeni in povsod vidijo le oči, ki jih pehajo v jamo? Klavrne šleve so to. Še nikoli me ni, pri moji veri, nihče tako rad imel in mi bolj stregel kot zdaj, ko sem reven kot cerkvena miš. To pride odtod, ker nisem bil tako neumen. da bi bil vse razdal in mi ne bi nič več ostalo. Kaj lahko podarim samo mošnjo? Ko sem dal vse, mi je najboljše še ostalo, ohranil sem si veselost, vse to, kar sem si nagrabil v teh petdesetih letih, ko sem romal križem skozi življenje, dobro voljo in porednost, noro modrost in modro norost. In ta zaloga še zdavnaj ni izčrpana. Vsem jo odprem na stežaj, vsi naj jemljejo
KOVAČNICA — Bon Ivica, pomočnik krčilca — sporazumno; Javornik Ivan, kovač — v JLA.
JEKLOVLEK — Kamnik Maksimiljan, delovodja — sporazumno.
STROJI IN DELI — Škalič Rozika, poenterka — starostno upokojena; Grogi Uroš, rezkalec — v JLA; Osrajnik Dragica, stru-garka — odpoved delavke; Juvan Rajko, ključavničar — premeščen v Pnevmatične stroje.
INDUSTRIJSKI NOŽI — Grab-ner Franc, kontrolor — invalidsko upokojen.
PNEVMATIČNI STROJI —-Satler Majda, planerka — umrla.
ENERGIJA — Ritonja Karel, strojnik — odpoved delavca.
ETS — Krivec Janez, elektrikar — v JLA; Starc Gašper, elektrikar — odpoved delavca; Osojnik Angela, čistilka — izključena; Rošer Zlatko, metalurški tehnik — premeščen v TOZD Jeklolivarna.
SGV — Vindiš Jože, rezkalec — v JLA; Germadnik Mirko, delovodja, Cesnik Jožef, vodja obnove strojev — umrla.
TRO — Kumprej Ivana, lotal-ka — invalidsko upokojena.
ARMATURE — Kozarič Peter, monter — samovoljno; Ovčar Zvonko, Krajnc Franjo, strugarja — v JLA.
RPT — Jovan Bernard — brusilec — invalidsko upokojen.
KONTROLA KAKOVOSTI — Strnad Leopoldina, analitik — starostno upokojena.
KOMERCIALA — Škafar Irena, ekonomistka — odpoved delavke; Erjavec Robert, transportni delavec — premeščen v TOZD SGV.
KSZ — Paradiž Dominika, čistilka — odpoved delavke.
Kadrovska služba
iz nje! Mar to ni nič? Če od otrok sprejemam, jim tudi dajem, pa smo bot...
Nocoj so za mizo zbrani vsi moji otroci in otroci mojih otrok, če še sebe prištejem, nas je trideset. In vseh trideset zavpije v en glas:
»Zdaj pije kralj!«
Kralj, to sem jaz .. . in na glas mislim, ker ne premišljujem rad sam zase:
»Življenje je dobro. Ej, prijatelji moji, eno samo napako ima, kratko je: ne dobiš dovolj za svoj denar. Rekli mi boste: ,Kar zadovoljen bodi, dober je tvoj delež in dobil si ga.‘ Ne bom rekel, da ga nisem, hotel bi pa dva. In kdo ve? Morda, če ne bom preveč na glas moledoval, dobim še drugi del kolača ...«
Otroci moji, vsak dober kralj je zares dober, toda najboljši, to sem pa spet jaz sam. Bodimo svobodni, ljubeznivi in plemeniti Francozi in naženimo svoje gospodarje krave past! Zemljica moja in jaz, midva se imava rada, zadosti sva si drug drugemu. Kaj naj počnem z nebeškim ali zemeljskim kraljem? Meni ni treba prestola ne tod spodaj, ne tam zgoraj. Za vsakogar naj bo prostora na soncu in senca zraven! Vsakomur zaplato zemlje in roke, da jo bo z njimi obračal. Nič drugega ne zahtevam. In če bi kralj prišel k meni v vas, bi mu rekel:
»Moj gost si. Na tvoje zdravje! Kar tule sedi, žlahten moj bratranec. Vsak kralj je drugega vreden. Vsak Francoz je kralj. In dobričina je gospod na svojem.«
KOROŠKI KINEMATOGRAFI V SEPTEMBRU IN OKTOBRU
Koroški kinematografi Crna, Žerjav, Mežica, Prevalje in Dravograd bodo v septembru in oktobru predvajali predvidoma naslednje filme:
ZMEDA NA KARIBIH — francoska kriminalka, 12. do 29. 9.
V ZMAJEVEM GNEZDU — hong-konški karate, 12. do 23. 9.
POLTERGEIST — ameriška grozljivka, 12. do 23. 9.
HOKUS POKUS — ameriški triller, 13. do 23. 9.
LJUBEZEN V RIU — ameriška komedija. 18. do 30. 9.
RAGTIME — ameriška drama, 19. do
29. 9.
ZBOGOM. LJUBEZEN, ZBOGOM — italijanski ljubezenski, 20. do 30. 9.
GROZLJIVI VIKEND, am. grozljivka, 26. 9. do 7. 10.
KRULL — ameriški znanstveno-fan-tastični, 26. 9. do 7. 10.
CIAO, MALI — francoski triller, 27. 9. do 6. 10.
NOVA EMANUELA — fr. erotični, 28. 9. do 8. 10.
GANDHI — angleška drama, 29. do
30. 9.
ANDREJA — ameriško-nemški ljubezenski, 1. do 15. 10.
HOT DOG — ameriška komedija, 4. do 14. 10.
DEČEK in VIOLINA — domači mladinski, 1. do 8. 10.
MAH NA ASFALTU — domači mladinski, 1. do 8. 10.
ČUVAJ DIVJINE — ameriški pustolovski, 1. do 8. 10.
MAČJI SINDROM — g. erotični, 3. do 14. 10.
POPPAYEVE NORČIJE — ameriški risani, 1. do 8. 10.
SKRITA TRDNJAVA — japonska drama, 22. do 4. 10.
AS ASOV — italijanska komedija,
11.	do 21. 10.
ZA SINOVO LJUBEZEN — ameriška drama, 10. do 21. 10.
CONAN — ameriški pustolovski, 10. do 21. 10.
LOKALNI JUNAK — angleška komedija, 10. do 22. 10.
Koroški kinematografi Prevalje
ZAHVALA
ZAHVALA
Ganjeni ob lepem slovesu našega Fridija Germadnika -
zahvaljujemo vsem, ki so z ( rovanim cvetjem in udeležbo sprevodu pokazali, da so ga i111 radi in ga cenili.
Posebej še hvala g. župnij govornikoma, vsem pevcem naši godbi.
Njegov'
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega °ce Petra Fajmuta se iskreno za*lV., ljujem sodelavcem tozda Je*1 .
na, ki so ga pospremili na
nj«'
Ob odhodu v pokoj se iskreno zahvaljujem sodelavcem SGV — montažni skupini in varilcem za lepa darila, tov. Cesniku za besede, ki mi jih je izrekel, ostalemu vodstvu pa za dolgoletno sodelovanje.
Vsem skupaj želim še mnogo uspeha pri delu.
Vinko Novak
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavcem TOZD Pnevmatični stroji za lepa darila, ki me bodo trajno spominjala na vas in na leta, ko smo živeli in delali skupaj.
Želim vsem veliko medsebojnega razumevanja, zdravja in delovnega uspeha.
Marija Franc
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem kolektivu, najožjim sodelavcem in OO sindikata tozda TRO za darilo in izkazano pozornost.
Stefan Buhvald
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se najlepše zahvaljujem vsem sodelavcem in sodelavkam tozda Jeklolivarna, oddelek jedrarna, za spominsko darilo in izkazano pozornost. Po dolgih letih skupnega dela smo se ločili. — Vsem želim še veliko delovnih uspehov.
Toni Stopar
________________ZAHVALA___________
Ob boleči izgubi Darinka Kuharja, p. d. Mrkača, se zahvaljujemo vsem, ki ste v najtežjih trenutkih bili z nami.
Vsi njegovi
_____________ZAHVALA___________
Ob boleči izgubi moža in očeta Jožeta Cesnika se iskreno zahvaljujeva vsem sorodnikom, prijateljem, dr. Pušniku, sodelavcem tozdov SGV in Komerciala, ter KS Cečovje za vso pomoč, za darovano cvetje ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govornikom, g. župniku in vsem, ki ste nama osebno ali pisno izrekli sožalje.
Njegovi Andreja in Pavla
govi zadnji poti ter darovali ',e nec in denar.
Žalujoči sin Peter v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
;tri£S
Ob boleči izgubi našega gega moža, očeta, brata in s Ivana Sonjaka, p. d. Kajzerja« j*
iskreno zahvaljujemo vsem, ste nam v težkih trenutkih nes bično pomagali, darovali ve° 3 in cvetje in ga pospremili njegovi zadnji poti.
Iskrena hvala govornikoma poslovilne besede in g. župn za pogrebni obred.
Žalujoči
P
______________ZAHVALA	^
Ob nenadni in boleči iz^ drage žene in matere Majde ® tler se iskreno zahvaljujem vsefl, sorodnikom, prijateljem, zn®|
j«
cem in sosedom s Čečovja št 52, ki ste darovali cvetje in
pospremili v tako velikem ste ^
lu na njeni mnogo prerani za
nji poti.	j
Iskrena hvala sosedi Staa_,
Vinšek za njen trud, sosed
naselja Strojnska Reka, t°zv,
Pnevmatični stroji ter sodela.
cem SGV. Hvala tov. Gostem
žuP
ku za poslovilne besede, g.
let-
niku za opravljeni obred, P1 cem in Pihalnemu orkestru *■ venskih železarjev za žalostit1 Žalujoči mož Damjan z otr' koma in drugo sorodstvo
Izdaja delavski svet Železarne Ravne kot mesečnik v nakladi 6000 izvodov. Ureja uredniški odbor: J°" že Gruden, Ivica Klančnik, Marjan Kolar, Franjo Miklavc, Vladimir Novinšek.
Uredništvo: glavni in odgovorni urednik Marjan Kolar, novinarki Helena Mer-kač in Mojca Potočnik, tajnica Jelka Jamšek.
Telefon: 861 131, int. 304.
Tiska CGP Večer, Maribor.
Glasilo je po 7. točki !• odst. čl. zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33/72 in mnenju sekretariata za informacije SRS, št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka.
JJr
Fotografije za to številko so r spevali: S. Jaš, H. Merkač.M-točnik in kadrovska služb0