AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 87. CLEVELAND. OHIO, MONDAY MORNING, APRIL 14th, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXII. Boljševiki ostro napadajo zunanjo politiko Ze-dinjenih držav Moskva, 12. aprila. Glasilo | komunistične stranke "Pravda" piše v svojem uvodnem članku včeraj, da je borzni krah v New Yorku tako silno prizadjal Zedi-fljenim državam, da Amerika nikakor ni več zadovoljna svoje stroje in svoje zlato eksportirati v Evropo, pač pa se pripravlja, da zanese "ameriško politiko" v Evropo v obliki finančnih ekspertov, političnih svetovalcev in raznih razsodišč. Ta uvodni članek boljševiškega glasila je povzročil precejšno zanimanje v ruskih krogih, ker je bil list "Pravda" znan, da se zadnja leta ni pečal z ameriškimi zadevami. "Kellogg pogodba," "Young načrt" in haaški sporazum, vse to je sad ameriške zunanje politike zadnja leta. Ameriški "opazovalec" pri evropskih konferencah je prenehal biti, in je danes aktiven soudeleženec z ogromnim upljivom na vse evropske razmere, ki se tičejo imperialističnega značaja. Amerika je organizirala svoje adven-, turiste v politiki, ki jadrajo okoli pod zastavo večnega miru. Potem ko se je Ameriki posrečilo dobiti kontrolo nad nemško kemično industrijo, skuša doseči sedaj tudi popolno kontrolo nad petrolejno industrijo kot za podlago nadaljnega gospodarskega Prodiranja v Evropi." časopis nadalje povdarja, da' se vrši' ogromen boj med ameriškimi in angleškimi petrolejskimi interesi za gospodstvo nad pridobivanjem in prodajo petroleja in ga-solina, in namen tega boja je absolutno odstraniti konkurenco ruske petrolejne industrije. "Petrolej diši po politiki," pravi časopis, "in politika diši po petroleju." Delavci in kmetje naše dežele morajo biti oprezni, kajti ta boj je samo uvod do sijnih konfliktov, ki jih zahteva imperialistična politika, ki bo končno primorala svet, da se zaplete v novo svetovno vojno." -o- Devetnajst oseb ubitih v busu Isleta, N. Mexico, 12. aprila. Brzovlak Santa Fe železnice 3e zadel danes v Greyhound bus in ubil pri tem 19 oseb, ki so se nahajale v avtobusu. Več oseb •ie bilo tudi močno ranjenih. — Vlak je zadel bus tako silovito, da so bila trupla potnikov silno Razmesarjena, in glede petih °seb še sedaj ne morejo dognati, kdo so, kajti odbite so jim Slave, roke in noge. En potnik kusa, ki je ostal neranjen, je Pripovedoval, da je bil voznik husa kesan in je silno podil z avtomobilom. Opazil je sicer na Progi prihajajoči vlak, toda je kil mnenja, da ga bo prehitel, ko se je zgodila katastrofa. Y Jeruzalemu pričakujejo nemirov za Velikonoč Jeruzalem, Palestina, 12. aprila. — Angleške oblasti pričakujejo te dni večjih nemirov, l ko kristjani praznujejo svojo Velikonoč, židje svoje praznike in obenem tudi mohamedanci. yiada je razpostavila po mestu številne vojaške čete s strojnimi Puškami. -o- Pozdravi! . Mr. Anton Grdina in Mr. Leo s h 1 a n pošiljata iz Eveleth, M^n., lepe pozdrave Slovencem ^ 9levelandu. Tudi v Minneso-1 ie bilo zadnji četrtek in petek toPlo kot v Clevelandu. Ali postane Indija druga Amerika za Angleže? Nedeljski slovenski radio program se je bil deloma ponesrečil Nedeljski slovenski radio program je bil, kar moramo žali-bog prvič priznati, ponesrečen. Program je bil sestavljen od našega Primoža Kogoja, kar se tiče glasbenega dela, prvovrstno, in obetala se je vsem lepa zabava. Tudi oznanjevalne točke so bile lepo razpredeljene, toda vse skupaj se je ponesrečilo. Prvo krivdo nosi WJAY postaja, ki je j imela tehnične neprilike. Vri-ščalo, žvižgalo, cvililo, šumelo in brenkalo je na postaji kot bi skušali stopiti v zvezo z južnim tečajem. Drugič se program ni vršil kot predpisan. Spustilo se je iz programa štiri najlepše točke in samovoljno pridjalo točke, ki niso bile na programu. Posledica tehničnih nepravilnosti na postaji in nepravilnega oznanjevanja je bila, da je bil program ponesrečen. To je bil prvi program, ki se je slabo ob-nesel. Seveda, talenti in umetniki, ki so peli ali igrali na programu, niso krivi. Pač pa so storili svoje najboljše, da ugajajo radio občinstvu. Privlačna moč na nedeljskem programu je bila Miss Jeanette Sterle, ki je zapela dve slovenski pesmici in dve angleški, žal, da. je že pri prvi pesmici postaja, prenehala poslovati za štiri minute in pol in smo zgubili uživanje ljubkosti njenega glasu. Miss Sterle ima krasen glas, in smo ji jako hvaležni za njen nastop. Zelo hudo nam je bilo, ker je imel Pečlarski klub iz Collin-wooda priliko zapeti eno samo pesmico: "Se davno mrači." Radi slabe discipline na postaji je bila izpuščena "Kako bom ljubila" in "Soča voda je šumela," katero so ljudje že tolikokrat zahtevali, in katero smo hoteli zapeti v počast naših Kraševcev in Primorcev. Izpuščena je bila tudi točka "Potrkan ples," katero smo hoteli zaigrati v počast Mrs. Vide Kumš'e iz Loraina, Ohio. Izpuščena je bila točka "Dekle, zakaj tajiš?" ki bi imela biti zapeta v počast gotove : osebe, in izpuščena je bila ena slovenska koračnica. Naj nam vsi cenjeni naši pevci oprostijo kot tudi občinstvo, in bodite prepričani, da krivda to pot ni bila pri vodstvu programa. Frank Oblak in John Jereb sta krasno igrala na kornet, in enako lepo je bilo poslušati Anton štruklja na harmoniko in M'-. Salmiča na gitaro. In v resnici lepo je zapel mali Tonček Goršs dve posmici. Nič se ni poznalo, da je to glas otroka, pel je kot izurjen pevec. Za prihodnjo nedeljo bomo pa skrbeli, da bo program čist in brezhiben. Trajal bo dve uri. Policija zaposljena j Policijski načelnik v Clevelandu, Graul, je odredil, da morajo od sobote naprej vsi mestni detektivi delati po 9 ur na dan, ker je toliko zločinov v mestu, da je javna varnost resno ogrožana. Detektivi delajo sicer 8 ur na dan. Otroci hranijo 40.299 otrok v clevelandskih javnih šolah ima bančne prihranke, ki znašajo nad četrt milijona dolarjev. Pridni otroci! Velikonočni pozdrav Najstarejša slovenska trgovina z obuvalom, Frank Suhadol-nik, 6107 St. Clair Ave., se priporoča rojakdm za obilen poset te dni. Zmerne cene, moderno blago in dobra postrežba. Mesto Cleveland je 81 procentov mokro pri glasovanju o prohibiciji Dosedaj je 21 873 Cleve-landčanov glasovalo glede pro-hibicije kot izkazuje poznani tednik, The Literary Digest, ki je uvedele narodno glasovanje glede prohibicije. Izmed zgo-rej omenjenih glasov jih je bila v Clevelandu samo 4,099 oddanih za prohibicijo, dočim je 7,305 ljudi glasovalo za lahko vino in pivo in 10,469 pa, da se prohibicija sploh odpravi. Ali z drugimi besedami: V Clevelandu je približno le 19 procentov ljudi, ki se potegujejo za prohibicijo, 34 procentov jih je, ki bi radi imeli vino in pivo in 47 procentov je pa za odpravo prohibicije, iz česar se sklepa, da je vsega skupaj 81 procentov proti prohibiciji. Tudi ostali kraji po državi Ohio so glasovali 2-1 za odpravo prohibicije ali pa za upeljavo vina in pive. -O-;- Mladenič umrl V soboto zjutraj je preminul Edward Smrekar, star 23 let. Umrl je v mestni bolnici, kjer se je nahajal zadnje štix*i mesece. Bil je rojen v Clevelandu, kjer zapušča starše Mr. in Mrs. Frank Smrekar, tri brate in tri sestre, in sicer Joseph, Caroline, Rose, Josephine, Anthony in John. Pogreb se vrši v sredo ob J :S0 ijutjraj iz hiše žalosti na 136!) E. 52nd St. pod vodstvom Grdina & Sons. Preostalim sorodnikom gre naše iskreno soža-lje! Udarec za kompanijo Pomožni mestni pravdnik Mr. Clum je v soboto izjavil, da mora kompanija, ki operira cestno železnico v Clevelandu, vsak čas, na aahtevo mest. zbornice, predložiti svoje knjige mestni vladi. Tako se glasi stara pogodba med mestom in družbo. Bomo videli, če bo kompanija pokazala sedaj. knjige. Naši novi naročnik? Pretekli teden so se naročili nc dnevnik "Ameriška Domovina :" Frank Zalar, Sudbury, Ontario, Kanada. Ana Frohlich za Jugoslavijo, kar je plačala Mrs. Mary Kushlan.. Mr. M. Hoffart, Mr. Peter Ušaj in Mary Lavrič iz Arbor Ave. Vsem iskrena hvala. Volitve v Bedfordu Dne 7. junija se vršijo v bližnji vasi Bedford volitve, pri katerih bo izvoljenih 15 državljanov za carter komisijo. 21 kandidatov se je priglasilo, škoda, da ni vmes Slovenca, ki so precej močno zastopani v Bedfordu. Redna seja Jutri, v torek, 15. aprila, se vrši redna seja direktorija S. N. Doma. Na dnevnem redu je več važnih zadev, in se prosi direktorje, da se gotovo udeleže seje, ki se prične točno ob 8. uri zvečer. — Tajnik. Popravek V zahvali za ranjko Marijo Pavlovič bi se moralo glasiti, da se preostali zahvaljujejo tudi Rev. Jagru za cerkve obrede in pogrebnemu zavodu A. Grdina & Sons. , Popravek V zahvali za pokojno Gizelo Pintar je bilo navedeno, da se podpisani zahvaljujejo Mrs. Mary Pintar. Pravilno bi se imelo i glasiti Mrs. Frances Pintar. Vroč dan Pretekli petek je bil jako vroč idan. Termometer je kazal 82 stopinj. Lepo vreme je izvabi-j lo na prosto tisoče motoristov. Tri tedne po bančnem ropu so bili roparji že obsojeni v smrtno kazen Eads, Colo., 12. aprila. — Ju-stica v državi Coloradi je hitra in sigurna. Včeraj so spoznali porotniki tukajšnje okrožne sod-nije krivim umora in ropa sledeče: Claude Ray, star 24 let, John Walter, star 42 let in Andrew Halliday, star 22 let. Porotniki so se posvetovali eno uro in deset minut, da so prišli do pravdoreka. Porotniki so naročili sodniji, da naj slednja izreče smrtno obsodbo na vislicah, ker so omenjeni bančni roparji tekom ropa ustrelili pomožnega šerifa Coral Hickmana. Dne 19. marca je bila izropana banka v Mentor, Kansas. Prebivalstvo okraja je začelo preganjati roparje, in ker leži mesto Mentor tik ob meji države Colorado, so se preganjalcem pridružili tudi Coloradčani. Dve milji od meje države Kansas, na ozemlju države Colorado, je roparje zasledil pomožni šerif Hickman, katerega pa so roparji na mestu ustrelili. Ko so hoteli zbežati, so padli v roke množici naroda iz okolice. Ker se ni moglo dognati, kdo izmed treh roparjev je streljal, so roparji mislili, da ne bo nihče obsojen, ker je manj • kalo dokazov, toda porota je vse tri spoznala krivim ter jih je sodnik takoj potem, namreč tri tedne po izvršenem ropu in umoru, obsodil v smrt na vislice. Ko je bila. obsodba izrečena, je mladi Claude Ray priznal pred sod- j' nikom, da je on sprožil strel, ki je ubil pomožnega šerifa, dočim je to dejstvo prej trdovratno tajil. --o-:- Suhaška ženska je bila prefanatična Spokane, Washington, 12. aprila. — Bette Jourdine, 37 let stara matrona, tajnica lokalne Womens Christian Temperance Association, se je pred dvema letoma zaljubila v šerifa Floyd ' Boowerja, in da bi si naklonila njegovo ljubezen, je prišla na čudno idejo, da si je začela sama sebi pisariti pisma nemoralne vsebine. Potem, ko si je tekom mesecev napisala kakih dvesto takih pisem, se je napotila k šerifu ter ogorčeno protestirala proti tej "nesramnosti." želela je pri tem, da bi šerif čital dotična pisma. Pred par dnevi je pa šerif slučajno odkril, da so vsa pisma pisana na pisalnem stroju matrone Jourdine, nakar je vso zadevo izročil poštnim oblastem, ki so žensko aretirale. Stavljena je bila pod $5000.00 varščine. Kot je izjavil zvezni pravdnik, so pisma tako "svinjske" vsebine, da se jih sploh ne bo moglo v celoti čitali na sodniji. Gospodična Jourdine je bila ves čas znana kot fanatična agitatorka za prohibicijo. Po 54 letih zakona želijo ločitev Chicago, 111., 12. aprila. — Mr. in Mrs. Harry Ohlson .sta bila poročena 54 let in imata deset otrok. Včeraj pa sta zahtevala razporoko. Toda, ko je prišla obravnava pred sodnika, je slednji rekel: "Celih 54 let sta skupaj živela. Ni mogoče. Razpo-roke ne dovolim." Mrs. Ohlson je pogledala v tla, Josep Ohlson je pa gledal pri oknu ven. "Toda ne moreva več skupaj živeti," je rekel. Končno je sodnik dovolil, da živita vsak za«e, toda razporoke ni pripustil. Oblasti so aretirale pet " psov, katere dolžijo umora dekleta Buffalo, N.'Y., 13. aprila. — Včeraj je policija v tem mestu "aretirala" pet psov, katere je obdolžila,, da so raztrgali štiriletno deklico, Phyllis Gottsch-lak. Truplo Otroka so našli na polju blizu'dohia.njenih staršev. In policija išče še šestega psa, da ga "aretira." Glavni "krivec" je. neki eno leto star policijski pes, katerega so klicali "Volk." Ta pes se je večkrat igral z otrokom. Truplo dekletca so našli včeraj. Ko so truplo prepeljali v mrtvašnico, so zdravniki izja7 vili, da nihče drugi ni mogel tako razstrgati trupla otroka kot psi. Koroner je zapoved al, da se nemudoma izvrši pogon na vse pse v soseščini, in posledica je bila, da so "aretirali" pet psov. Primerjali bodo rane na telesu otroka s pasjimi zobmi, in če se dožene, da je ta ali oni. pes napadel otroka in ga razstrgal, tedaj bo moral žrtvovati svoje življenje. Najbrž bodo ubili 3 elektriko vseh pet psov. Lepe besede Znani naš operni pevec g. Sve-jtozar Banovec, ki je imel pred kratkim koncerte v Warren, O., v Springfield, 111., irr v Hermi-nie. Pa., nam je povedal, da so še ljudje v teh naselbinah jako laskavo izrazili o tiskovinah, ki i so se rabile za koncerte v omen jenih naselbinah. Povedali sd, da tako lepih tiskovin niso še videli. Vse tiskovine so bile izdelane v naši tiskarni. In iskrena hvala za priznanje! Mestni stadion Pred dvema letoma je ljudstvo dovolijo pri volitvah mestni vladi, da slednja potroši $2.500.-000, da zgradi mestni stadion, ki bo ime} samo 60.000 seder !žev, ker baje ni dovolj denarja ir.a razpolago. Med cestno železnico in med mestno vlado bo prišlo do ostrega boja Hoover hvali uspeh mornariške konference. Svet se bliža koncu. Čimdalje več članov mestne zbornice v Clevelandu zahtevi, da se pozove direktorje družbe cestne železnice na odgovor in zagovor. Vse zgleda, kot da bo atari boj med družbo cestne železnice in med mestno vlado zopet z vso silo izbruhnil. Ta boj se je začel v letu 1904, ko je bil v Clevelandu župan T. L. Johnson. Z malimi premirji in presledki se je boj nadaljeval do danes, in v vseh borbah je doslej še vedno /magala mestna vlada. Družba cestne železnice je naznanila te dni mestni vladi, da želi zvišati svoje stroške od 31 na 33 centov od vozne milje. Leta 1920 so znašali ti stroški le 21 centov od milje, in mestna vlada ima sedaj dobro orožje v rokah in je izjavila, da nikakor ne bo družbi dovolila zvišati stroškov, dokler slednja ne predloži svojih knjig in razloži, zakaj gotovi uradniki družbe dobivajo tako visoke plače, dočim se družba neprestano pritožuje, da nima dovolj denarja za ope-riranje. Javno mnenje zahte-. va, da se nekaj ukrene tozadevno, ker se je tudi postrežba na cestni železnici zadnje čase zelo poslabšala. 15. councilmanov se je doslej izjavilo, da bodo zahtevali preiskavo. N. pr. councilman Walz je izjavil, da izkazujejo knjige kompanije, d a imajo Madison, Detroit in Clifton železniške proge za lansko leto $300.000 deficita, kar je pa skoro nemogoče verjeti, ker so poulične kare na teh progah skoro vedno natrpane z ljudmi. In mestna zbornica bi rada vedela, odkod prihaja deficit. Washington, 12. aprila. — Predsednik Hoover je danes proglasil uspeh londonske mornariške konference kot velik korak k svetovnemu miru. Hoover je izjavil, da v bodoče ne bo več tekmovanja med velesilami v gradnji vojnih ladij, in kljub temu obdrži ameriška voja mornarica svojo normalno moč. Hoover je danes brzojavil v London svoje dovoljenje k pogodbi, katero so sklenili ameriški delegatje z Anglijo in Japonsko, in obenem je čestital ameriškim delegatom radi njih potrpežljivosti in gorečnosti v prizadevanju, približati svet splošnemu miru. V predsednikovem uradu so se zbrali zastopniki vseh večjih ameriških časopisov, katerim je Hoover govoril. Zlasti je povdarjal svoje veselje radi izjave laške in francoske vlade, ki sta pristali na to, da se pozneje pridružita vsem važnim določilom pogodbe, sklenjene med Japonsko, Anglijo in Ameriko. Hoover je mnenja, da bo tekom treh 1 e t Angliji, Ameriki in Japonski prihranjenih najmanj $2,500. -000. 000 glede gradnje vojnih ladij, in se bo ta denar lahko obrnil v druge namene. Lepo uspela čajanka S. N. Čitalnice Sinoči se je vršila v Sloven-' skem Narodnem Domu običajna 1 letna čajanka Slovenske Narod-1 ne čitalnice. Priredba je preko-} sila vse doslej prirejene enake; " zabave. Številni posetniki so se i 1 zadovoljno zabavali s priljub-' ljeno tombulo. Postrežba je bila izborna, vse je bilo prav zadovoljno. čitalniškemu osobju je: čestitati za tako izvrstno prireditev. * Cena gasolinu se je zvišala za en cent pri galoni. Vreme Naš farmar Debevec iz Madi-sona še sedaj ni pripeljal velikonočnih jajc. % !_______AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 14TH, 1930 << AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) , SLOVENIAN DAILY N1W8FAMR - Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: SLOVENSKI KOLONISTI V ARGENTINI Za Ameriko, celo leto----IMOiZa Oleveland. po potu, celo leto $100 M Amerike, mi leto---U.M | Za Cleveland, po poMI, pol leta I3.S0 Za Cleveland po ramaSalclb: celo leto $5.50; pol leta $3.00 ' Za Kvropo ln Kanado Je Ista cena kot ca Cleveland po po&tL Posamezna številka i cente. ysa pisma, dopise ln denarne pošlljatve naslovite: 1 Amerlika Domovina, _6117 Bt. Clair Ave., Cleveland. O. Tel. Henderson 0M8._ JAMBS DEBKVEC and LOUIS J. PXRO, Idltora and Publlsbere Entered as second class matter January 6th, 1809, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 187». No. 87. Mon. April 14th, 1930. Kratke in dobre. , V New Yorku so aretirali nekega moškega, ki je ukradel $63,000. Pred sodnijo se je izgovarjal, češ, da je bil ob Času tatvine neumen. Najbrž, da je bil, kajti od ukradenega denarja je dal svoji ženi $40,000. Priobčujemo pismo, ki ga piše Slovenec iz Argentine. Zaposlen je pri upravi banke, ki naseljuje tudi slovenske koloniste na svojem ozemlju. Pismo obširno popisuje razmere v, Argentini in se glasi: Preselil sem se iz Rosario v La Llave, kjer sedaj prebivam. La Llave se pravi po slovensko ključ. Izgovori se "ljave." ali kakor imajo v Argentini navado reči "džave." Kraj je oddaljen od Buenos Airesa 950 km. Skozi od Atlantskega oceana pa do tu sem se razprostira sko-ro sama ravan. Ta planjava pa se neopaženo dviga, tako da le-; ži tukajšnji kraj že 800 metrov visoko. Vlak nas je vozil naj-prvo skozi rodovitna žitna polja, koder po en kilometer in tu-.di več dolge in široke njive niso nič nenavadnega in ena njiva meji na drugo, tako da seže poleti vse polje, dokler seže pogled : kot eno samo žitno morje. Potem smo se vozili skozi nepre-jgledne pašnike, koder se pasejo neštete črede govedi. , Drugi dan opoldne smo prešli reko Rio SaladO (Slana vod&), ki služi za m^jo med provincijo San Luis in Mendoza. Od te' reke naprej pa nas je peljala železnica naprej po sami pustinji. Ničesar drugega ne raste tod kot suhljato, bodičasto grmičevje vseh vrst ter drugi razni pleveli in suha trava. Pa ni ta zemlja zato tako pusta, ker da bi bila preveč peščena, marveč največ zato, ker v teh krajih ne pade skoro nič dežja. Vendar pa daje tudi ta pustinja še nekaj paše raztrešenim čredam govedi, s katerimi se selijo pastirji iz enega kraja v drugega. Pravijo, da se po tej pustinji na vsakih 6 hektarov more prepasti en goved. Tako izgleda torej pokrajina od reke Rio Salado pa do pobočja Andov, to je okrog 60 km od tukaj proti zapadu, kjer se prič ne predgorje Ando.v, imenovano Predkordiljera. Ta pusta pokrajina pa se ne more spremeniti v plodne njive in vrtove, kjer je posegel človek z veščo roko vmes in kultiviral naravo. Res da je zemlja ponekod tudi peščena, večinoma pa tvori zemeljsko površino zadosti močna plast naplavljene gline in blata, tako, da vsebuje zemlja zadosti hranilnih snovi za rastlinstvo, toplote in svetlobe je tudi zadosti na razpolago, in treba je bilo umetnim potom dovesti le še vode, pa so dani vsi pogoji za bujno rast rastlinstva. Ker te četa preko teh pokrajin dve veliki reki, ena se imenuje Rio -Atuel, druga pa Rio-Diamante, ki posebno poleti, ko se topi sncjj v vrhovih Andov, zelo naraste-ta, so napravili ob njihovih strugah, potem ko izstopita iz gorovja v ravnino, naprave za namakanje zemlje. Tako so nastale od Predkor-diljere pa daleč ob teku teh dveh rek navzdol ob njihovem območju številne, cvetoče naselbine. Ena takih naselbin je tudi La Llave. Do sedaj so spremenili šele kakih 6.000 hektarjev puste zemlje, ki je bila poprej last te banke, v rodovitno zemljo- Del te puste zemlje se ne bo dal nikdar obdelati, ker ležj toliko višje, da ne morejo napeljati vode do nje. Ali pa leži prenizko, da se ne more voda odtekati, vsled česar se nabere na takih mestih sčaso-ma soliter, ali napravi mlaku-jža; na nekaterih mestih je pa j tudi zemlja preveč peščena. Zemljo, ki jo banka izravnava in otrebi ter očisti in pripravi za namakanje, prodajajo potem zelo drago. Dosti posestnikov je kupilo zemljo v svojo last, še več pa kolonov (kolonistov), katerim prodajajo zemljo v parcelah po 10 do 20 in tudi več ha na desetletno odplačevanje. Ti1 letni odplačilni otroki so tako preračun j eni, da jih more naseljenec zmagati poleg rednih izdatkov, alco prinese s seboj toliko gotovine, da si more nakupiti najpotrebnejše orodje ter živino in hrano. Ker pa pride vmes tudi kaka slaba letina, ako pride toča, kar pravijo, da se -v teh krajih rado zgodi, ali ako pridejo v kakih letih kobilice, tako kot pri nas rujavi hrošči, ali ako ni izbral primerne vrste žita in ako ni po-sejal ob pravem času, ali ni namakal polja ob pravem času, se! zgodi po navadi tako, da jih malo odplača svojo zemljo v desetih letih, ampak se navadno zavleče za nekaj let več, zakar pa mora plačati dosti na obrestih. | Sedaj šteje kraj vsega kakih tisoč in petsto prebivalcev. V zadnjem času so se pričeli naseljevati tukaj tudi Slovenci, večinoma Primorci. Dosedaj je vsega kakih 15 Slovencev tukaj, tri družine, drugi pa samci. V prvih letih, ko se lemlja kulti-vira, sejejo deteljo za seme ali za kositi in prodati kot krmo v balah, potem koruzo in pivovar-niški ječmen, nekateri pa zasadijo kultivirani svet z vinsko trto' in sadnim drevjem: hruške, jabolka, breskve in češplje. Sadno drevje, predvsem pa vinska trta, uspeva tukaj izvrstno, ako je prav negovana. Vina in grozdja pridela mendoška provinca skoraj toliko, da lahko krije potrebo Argentine. Neki Nemec ima tukaj sadovnjake in vinograde ter pošilja sadje celo v London na trg. Ob vodnih jarkih, ki dovajajo vodo njivam in vrtovom, imajo tukaj zasajene nepregledne vrste topolov. Dežuje tukaj zelo poredko, in še tisti dež, kar ga pade, pride največ poleti v nalivu in z nevihto, tako da nič ne koristi. Sneg tukaj v ravnini le redkokdaj pade in tudi takrat vedno v enem ali dveh dneh zopet izgine. Zima izgleda tukaj približno tako kot v Sloveniji pozna jesen in traja samo tri mesece, junij, julij in avgust. Ravno te dni sem govoril s štirimi slovenskimi fanti, ki obdelujejo kot prvi že eno leto tukaj vsak svoj kos zemlje, pa pravijo, ako ravno jim je letina srednje dobro izpadla, pa vseeno niso pridelali toliko, da bi mogli plačati letni obrok dolga in vse druge stroške, tako da nimajo upanja, da bi mogli svojo zemljo v desetih letih odkupiti. Za to mislijo vse skupaj popustiti in se vrniti k drugemu delu in k svoji obrti, ker so večinoma rokodelci. Izgleda, da drži banka cene" zemlje previsoko in 'če ne more priseljenec letnih obrokov redno odplačati, se naberejo ob bresti, ki dolg še povečajo tako, da se izplača bolj tistemu pečati se s tukajšnjim poljedelstvom, ki prinese toliko denarja, da more zemljo takoj plačati in da razume kak racijonalnejši način obdelovanja kot n. pr. prej omenjeni Nemec. Potem pa se navadno obdelovanje zemlje bolj izplača družinam, ki imajo dovolj domačih delavnih moči, kot. pa fantom. Vesti iz domovine Zveza Slovenije z morjem. Pod navedenim naslovom prinašajo listi sledeče: V zadnjem času je vprašanje zveze Slovenije z morjem začelo javnost ži-vahneje zanimati, življenski interesi slovenskega gospodarstva zahtevajo, da pride čimprej do te zveze. Za rešitev te zadeve je bilo izdelanih že 19 načrtov, in to že v prvih letih po svetovni vojni, kar nam baš dokazuje važnost tega vprašanja. Izmed vseh načrtov se je najbolj odli koval načrt našega znanega stro kovnjaka ing. Maksa Klodiča. Po njegovem načrtu naj bi se cela Slovenija na mah zvezala z morjem. Njegoša misel obse ga zvezo iz Kočevja na Vrbov-sko s jsriklj.učkom iz Črnomlja in zgraditev železnice Št. Janž Sevnica, tako, da bi bili zvezani z morjem obe slovenski mesti.. Ljubljana in Maribor. Kot do-znavamo, je skoro gotovo, da se prične letos z gradbo proge Št. Janž — Sevnica, ki je dolga 12 km. Ta proga je sprejeta v prvo skupino železnic, ki se imajo zgraditi po načrtu iz leta 1927. V istem načrtu in istotako v prvi skupini je tudi omenjena že uzakonjena proga iz Kočevja na Vrbovsko. Pravilno bi torej bilo, da se čimprej začne z deli tudi na tej progi. — Pomisliti je namreč treba, da je pot od Ljubljane do Sušaka po našem ozemlju dolga 330 km, torej še enkrat tako dolga kakor v Trst. Po Klodičevi progi bi se skrajšala pot od Ljubljane do Sušaka za celih 110 km, tako da bi trajala pot iz Ljubljane na Su-šak z brzovlakom komaj 5 in i pol ure. Ker se naša trgovska : mornarica uspešno razvija, bi bilo tem bolj želeti, da se Sloveniji čimprej otvori pot do morja po lastni zemlji in tako omogoči še večji razmah našemu po-imorstvu, Klodičev načrt je pa j tudi važen radi tega, ker predstavlja dobro zvezo Slovenije s Vodja indijske propagande za neodvisnost, Mahatma Gandhi, dela nepostavnim potom sol in s tem krši angleške' postave v Indiji. In v Ameriki so pred letom 1775 nepostav-i nim potom kupovali čaj in s tem kršili angleške postave, j Anglija je napovedala Ameriki vojno radi čaja, pa je zgubi-' \a in Amerika je postala svobodna. Kaj se bo zgodilo v Jndiji radi soli, ki je veliko bolj potrebna kot pa je bil čaj? Časopisje poroča, da so zapori v Columbusu, Ohio, prenapolnjeni po kaznencih. Nič ne dene. Kdor je pošteno živel, mu ni bilo treba hoditi v Columbus v zapore! * :;t :,'! Znanstveniki na nekem vseučilišču v Ameriki bodo začeli študirati koliko je stara naša zemlja! Čudno je, da se nekateri profesorji vedno lotijo napačenga posla! =;= .•:< In če se jetniki v državnih zaporih pritožujejo, da so preveč natlačeni v svojih celicah, naj bodo veseli. Videti bi morali delavce v jutranjih in večernih urah po mestih, kako šo natlačeni v uličnih karah! * * * Čim dalj opazujemo predsednika Hooverja pri njegovem predsedniškem delu, tem bolj si želimo, da se vrne Cal* vin Coolidge v Washington! Splitom, kajti tudi zveza s Spli- j tom bo za 110 km krajša. Umrl je 16. marca v Šentpe-tru pri Zidanem mostu splošno znani krojač Anton Gričar, eden izmed onih srečnih narav, ki se vedno veselega značaja. S svojimi pristno domačimi zdravimi dovtipi je preganjal skrbi oblake sebi in drugim. Zato je bi) poznan in priljubljen povsod. V Sodražici na svojem posestvu je umrl v nedeljo, dne 16. marca g. Gregor Adamič, oče skladatelja profesorja K. Adamiča v Koprivnici. — Pokojni je slovel po Krasu in Istri kot izboren zadružni organizator. Umrl je za pljučnico, star 64 let. Klavnico bodo začeli graditi še to pomlad v Trbovljah. Občinski pdbor je v ta namen že dovolil en milijon dinarjev po Če verjamete, al' pa ne Pa se je Matevž vračal z otovorjenim liscem proti domu', pa ga na ulici ustavi graščinski bi-rič s pisanjem in pečatom, da mora na pokorščino v graščino, in to kar takoj. Matevž je rekel: "Kar mora, de je, pa mora de je — tako je dejala, baba, ko jo je mož s kre-pelcem." Snel je liscu tovor in uzdo in |ga lepo podučil: "Lisec, gospo-: ska je prva na svajtu, žival pri-: de za gosposko; vajš, k r o t a, jstrezi si samu: v vodnjaku je voda, na svislih senu, pa se trak-| tiraj — jaz grem v grajščino." Pride pred grajščaka, graj-I ščak je bil hud : "Matevž, tožen si, da si se | krotil." "Vajste, gaspud," je rekel Matevž, "ljudje se sila lažejo. Po-vajte, kdo me je slišal." "Polomarjev Urban bo priča," je povedal grajščak. "Kaj," se je raztogotil Matevž, "krota mi je še dve šmarni petici dolžnu, pa bo pričalu čer, me?" Grajščak je dejal: "Matevž, sedaj te imam. Slišal sem na lastna ušesa. Za dva dni v kej-ho in to takoj." "Zakaj pa ne," je rekel Matevž, "vam na ljubo grem tudi v kejho, samo če me boste v kej-hi redili." "Nič se ne boj," je dejal grajščak. "Danes si že južinal — si sit; jutri imaš post, to je za kazen; pojutrišnjem lahko spet ob svojem večerjaš, kakor hočeš —. pa si spravljen. Z Bogom!" Ko se je tretji dan Matevž vrnil iz grajščine, je lisec komaj še migal. V vodnjaku dovolj vode, svisli polne sena, pa si ni znal krota postreei. "Krota neumna," ga je krega Matevž, "se pozna, de nejsi domačin. Ampak baba bi jih za-| služila po grbi, de se naj brigala [ za te, ko se samu najsi znalu. Pa naj bo še babi to pot prizaneše-nu zetu, ker je najmam." Pomagal je liscu na noge in premišljeval in sklenil: ne kaže jima drugače, ne Matevžu, ne liscu, nego da se oženi. Stopil je k župniku in mu razodel svojo namero. "Matevž," so rekli župnik, "ali ne boš že malo prestar? Koliko imaš let?" ^ "šele petdeset," je dejal Matevž. "Koliko pa nevesta?" "O, ta pa že devetnajst." Samo en način je, da zmagate v boju. Vašega nasprot-j nika morate prisiliti, da začne z defenzivo. Suhači v Zedi-njenih državah so danes v defenzivi, in to tudi dobro vedo Vsaka sila do vremena! & * >.'t Predsednik Hoover se. je tekom prvega leta svojega uradovanja bolj zameril ljudem kot še kak drug predsednik pred njim. Hoover ni niti republikanec, niti demokrat, pač pa birokrat. On bi vladal potom komisij in preiskav, in se danes nahaja v taki zadregi, da gospo Prosperiteto z lučjo iščemo po dnevu vsepovsod! * •■;! / ' Zakladniški oddelek ameriške vlade naznanja, da je veljala Zedinjene države svetovna vojna $51,400,000,000.00 Kdo je spravil denar? Mi ga nimamo. »J? ;|< s'fi Roy Young, načelnik Federalne rezervne banke v Zedi-njenih državah, se je izjavil, da ima Amerika to nadlego, ker ima preveč bank v svoji deželi. Preveč bank! Fant, pojdi enkrat v banko in poskusi si sposoditi kaj denarja! * * Si Pisanje na zidu! V Massachusetts državi je bil te dni izvoljen v kongres demokrat Granfield, mlad odvetnik iz Springfielda, ki je porazil z absolutno večino tri svoje nasprotnike. Izmed 57,808 oddanih glasov je dobil Granfield 31,170 glasov, in vsi trije njegovi nasprotniki pa ostale glasove. Vzrok je, ker je Granfield propagiral za odpravo pro-hibicije, dočim so trije njegovi' nasprotniki, republikanci, izjavljali tekom kampanje, da bodo v kongresu delovali na to, da se prohibicija pridrži in zboljša! Ljudski glas — božji glas! ».......1111 ■ ■ - " ■ ■ !■■»»' ■■ ■' I. I »I ... I. II. . ..... DOPISI [»■MM III III ■ mm .. I. .. m •• - m mm m m m .m „-,.,. . - -t Cleveland, O.—Spodaj podpisana se prav lepo zahvalju" jeni vsem mojim sorodnikom in prijateljem za nadvse ljubez-njiv sprejem, ki so mi ga iska-zali v Clevelandu. Kamor sem prišla na obisk, povsod so me bili veseli. Prva zahvala naj gre mojim sinovom in njih soprogam: Joo in Vencel Kauč-nik, ter mojim sestram in njih družinam: Mrs. Jennie Owen, Mrs, Angela Vrhovnik, Mrs. Agnes Klemenčič. Zahvaljujem se tudi drugim sorodnikom: Mr. in Mrs. Ernest Levar, Mr. in Mrs. A. Mozovjc, Mr. in ( Mrs. J. Keržmanc, Mr. in Mrs. H. Lavrich, Mr. in Mrs. A. Dular, Mi-, in Mrs. J. Bačar, Mr. in Mrs. J. Kobal. Dalje se najtepšp zahvaljujem tudi prijateljem: Mr. Joo Novak, Mr. in Mrs. A. Traven, Mr. in Mrs. Jaklič, Mr. in Mrs. L. Novak, Mr. in Mrs. A. Mo-dic, Mrs. Mary Nainigar, Ma-delina Luda, Joe Perko in vsem ostalim sorodnikom in prijate- sojila. Čez 1,800 let star cekin iz časa rimskega cesarja Trajana je našla dekla Lenčka pri gospe Alojziji Trglov iz Zgornjih Gru-šovelj pri št. Petru v Savinjski dolini. Vlak je iztiril v nedeljo 16. marca na progi Št. Janž - Trebnje. Nesreča se je pripetila pri drugem mostu čez Mirno. Najbrž je počila tračnica. Stroj je j zavozil v most in razbil vse, kar je bilo lesenega. Umrl je po dolgi bolezni v Polhovem gradcu Štefan Rihar, župnik v pokoju, star 61 let. Služboval je kot kaplan v Kranju in na Vrhniki, kot župnik pa v Studencu, Planini ter Dobu. Žrtev plamenov je postala Krvinovo gospodarsko poslopje na Slapu pri Tržiču. V visoki starosti je umrl 18. marca v Zagrebu in bil tudi is-totam slovesno pokopan bivši ban dr. Laginja, eden največjih borcev za narodno, kulturno in gospodarsko svobodo Istre. V Ljubljani je na dan sv. Jožefa umrla gospa Marjeta Tome, rojena Dolinar. ANTON STRAŽAR: Francoska ljubica Povest izza francoskih časov V resnici ni zastonj tako vzdihovala. Bilo je še tiste čase v eno roko dobro, da so se novice zelo počasi izvedele, šele čez | več mesecev so pričeli prinašati razni vozniki in popotniki te in one govorice o veliki vojni. Prve povice, ki so jih izvedeli tudi v št. Ožbaldu, so se glasile, da so Francozje že sredi velike Rusije in da morajo Rusi šp j vedno bežati pred njimi. A za temi novicami so prišle drugačne: Da so bili Francozje strašansko tepeni in da kar cepajo od mraza kakor muhe v jeseni. . . O, koliko je trpela nesrečno Marjanca, ko je vse to čula; vsem se je smilila, pa nihče je ni znal prav potolažiti. In prišlo je še hujše. Po nesrečni vojni na Ruskem se je znova dvignila Avstrija z Rusijo in v strahoviti bitki pri Lipskem so bili Francozje zopet premagani in znova so bili Avstrijci gospodarji prejšnjih izgubljenih dežel, tako tudi Kranjske. Hudo je bilo tudi takrat v čr-ijem grabnu. Znova so rogo-vilili strahoviti rokovnjači in pobijali umikajoče se Francoze. Seveda njim tudi ni šlo za domoljubje, ampak so vse to uganjali kot navadni roparji, ki so ugrabi j ali Francozom "kase." Koliko zaničevanja so morali takrat prestati Zajčevi! Oso-bito še Marjanca. Kako so jo zaničevali domačini, ki jih je več kakor polovica bila v zvezi z rokovnjači, "ker jim je šlo zadelež pri plenu. Vsi ti so se ji rogali ljem, katerih imen n,e vem. Še enkrat: prav lepa hvala za vso prijazno postrežbo. Se bom že kaj oglasila s kakim do-i pisom, kot farmerica iz Wiscon-sina. Marija Kaučnik, R. 3, Owen, Wis. Juliet, III.—Cenjeno upravni-štvo^ Priloženo vam pošiljam ček za $5.00 kot celoletno naročnino za list Ameriška Domovina. List se mi prav dopade, ker je zanimiv in poln zdravega in zabavnega čtiva. želeč Vam obilo uspeha in hvala, ker ste me čakali z naročnino, ostajam k rodoljubnim pozdravom Mihael Hochevar, 1612 Elizabeth St. Cleveland, O.—Tem potom se najiskreneje zahvaljujem Bar-bertončanom za poslane mi pozdrave po Mr. Joe Somraku. Enako tudi jaz vse najlepše po-: zdravljam. Josepfaine Somrak, 1026 E. 61st St. TROJNI JUBILEJ Iz Novega mesta v stari domovini smo prejeli: Trojni jubilej praznuje 21. aprila t. 1. znani pisatelj in skladatelj, vpo-kojeni šolski upravitelj, g. Janko Leban, ki živi sedaj v Kandiji pri Novem mestu na Dolenjskem. Ta dan izpolni zaslužni mož 75. leto svojega rojstva, 60-letnioo pisateljevanja in 63 letnico, kar je kot mlad dijak začel orgijati v Gorici, kjer je doma. Zares odlično praznovanje, morda edino take vrste v naš evm slovstvu. Tudi sam kralj Aleksander je priznal Lebanove zasluge, podelivši mu red sv. Save- Leban je znan tudi mnogim ameriškim Slovencem po svojih skladbah in po romanu: Zavržena- Ker je mož osamel, zapuščen, bolehen in v bednih gmotnih razmerah, naj bi se ga tudi ameriški Slovenci spomnili s kakim dolarjem. Eventuelne darove sprejema drage volje uredništvo-Ameriške Domovine. in jo zmerjali: "Marjanca Zajčeva je bila — francoska ljubica — nič več ti ne bo svetila ČVancozova luni- ca i" Znova sta potekli dve leti. Zaje je umrl; gospodarstvo je prevzel sin Frane. Bilo je p^edpustom, pa se je oglasil ženin pri Zajčevih: Strešnikov Matija je snubil Marjan-co! » še brat je prigovarjal, naj ga vzame: "Marjanca, imej no pamet! Kaj boš čakala tistega Francoza, ki ga od nikoder več ne bo! Ce ni zmrznil gori na Ruskem, se je pa že doma oženil in pozabil na tebe." S takim in enakim govorjenjem je brat že čisto zmedel sestav. In tako se je že vse sukalo okrog tega, da bo Marjanca vzela Matijo. Pa je imela nevesta neko noč naslednje sanje: Znašla se je na veliki-tratini; zelo daleč se je videlo, prav v dalji pa je zagledala nekoga prihajati ......Ko je prišel prav blizu, ga je prav spoznala: — bil je Ludovik! Razprostrl je roke, jo objel in spregovoril: "Ljuba moja, zvesta.si mi bila in me čakala! Zdaj sem prišel. . ." Marjanca se je v tem zbudila in, kajpak, znova se je zjokala. Jokati je začel tudi njen sinček in mlada mati mu je govorila: "Ljubček moj, ne jokaj! Ne boš dobil očima. Tvojega atka bova čakala, — čeprav še toliko časa kakor doslej . . ." O ženitvi po tem kajpak ni ho-1 tela Marjanca nič več slišati. Bratu je povedala svoje tako žive sanje. Ta pa je skomignil z rameni in samo rekel: "Nič več te ne bom silil, na svetu je vse mogoče. Nu, morebiti ga boš vendar res pričakala. . ." (Dalja na 3. strani). Maievževa Mina Matevž se je oženil z gorenjsko Mino in je bila svatba imenitna. Srebali so trojne vrste mleko: Mlajku kar taku, mlajku zasedenu in kislu mlajku. Jedli so zraven trojne vrste krompir in vsak je imel svojo žlico. Nevesta ni bila napačna. Pravili so o njej, ko še ni' imela moža, da je šla po domači vasi in vlekla za sabo vrv. Pa jo vpraša vaščan: "Mina, kam pa, kam?" "Tele ženem na pašo." "Pa kje imaš tele, ko prazno vrv vlečeš?" j - s v "Glej ga spaka, doma sem ga ; pozabila." i "Pa se ne ve, ali je resnična ta storija, ali ne. Mina je pač j imela svoje kreposti, svoje slabosti pa tudi. Kdor je brez greha, naj pobere kamen, pa bo imel v rokah skalo. V cerkev je hodila rada. Roke je imela dobre za delo, le glava ji je bila bolj trmasta, zadnja je morala obveljat vsakikrat njena beseda- Vroč je bil dan, pa se je s polja gredoč ustavila v cerkvi in vzdjhmla k Mamki božji, naj bi ji izprosila milost, da bi ji zdajle doma mož Matevž privoščil polič vina. Drugih želja tisti hip gorenjska Mina ni imela. (Dalje jutri) AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 14TH, 1930 (Nadaljevanje iz 2. strani) SKLEP. Hudo trpljenje prinaša pogumnim vselej tudi veliko veselje! Krasno majniško jutro v letu 1816. je bilo. S cesarskim postiljonom se je z drugimi vred pripeljal po Dunajski cesti na pošto v Podpeč mlad, komaj kakih trideset let star gospod. Kakor drugi, se je tudi on oglasil v gostilni, da dobi kak prigrizek, preden se odpelje dalje. V prostorni gostilniški sobi se je krepčal ravno tudi Drobežev Matevže. Tuji gospod ga je kajpak takoj opazil in uvidel, kako je postal razburjen. Poklical ga je k svoji mizi in vprašal: "Vi, ali so še Zajčevi vsi živi v Št. Ožbaldu ali ne?" Možiček je začel začudeno ogledovati njemu že nič več poznanega gospoda. Kje neki ga je bil že videl, pa kako, da je poznan z Zajčevimi? "A, kako se imajo pri Zajče-vih ? Prav lahko vam kratko povem. Stari Zaje je umrl kmalu po hudi vojni pri Lajbciku (Lip-skem). Njegov sin France sedaj gospodari; dekleta so se tudi že pomožila, le Marjanca še vedno z otrokom čaka svojega ženina, ■— ki pa ga je najbrž požrla huda ruska zima . . . Tako je in nič drugače! A to vam pravim gospod: dobri, prav dobri so Zajčevi ljudje. Bog jih varuj in jim daj srečo pa svoj blagoslov še v bodočem!" Pri tej novici je tuji gospod kar od veselja skočil kvišku, in v veliko začudenje vseh drugih objel Matevžeta in skoraj na ves glas govoril: "Matevže, Matevže, ti moj nepozabni znanec! ... Ali me ne poznate več — Ludovika . . .! ?" Presrečni Drobežev Matevže ni mogel prvi hip drugega spregovoriti kakor to: "esnične sanje je imela, resnične!" Soba se da v najem, jako čedna soba, fantu ali dekletu, z garažo ali brez. 1246 Addison Rd. (88) Samo en cent na dan To vam prinese $100.00 na mesec tekom 24 mesecev, kot sp glasi v postavah naše police. Podrobnosti o teh policah dobite lahko vsak dan potom WHK radio postaje aH pa direktno od First National Casualty Co., Guarantee Title Bldg., Cleveland. Naš zastopnik Mr. John Gorišek, vam bo z veseljem razložil nadaljne podatke te naše zavarovalnine. On je jako poznan prodajalec zemljišč. (Wed. Mon. Sat. X.) Hiše jako poceni! Naprodaj sta dve hiši na enem lotu, ena hiša ima 6 sob druga 5. Lot je 40x133, na tlakani cesti, vse naprave in vse plačano. V tej okolici se jako lahko za-renta. Samo ena bančna vknjižba na posestvu. Blizu ulične železnice in šole, na E. 144. cesti. 'Proda se jako poceni. Hiša na E. 156. cesti blizu St. Clair Ave., 6 sob, 4 spodaj, dve zgorej, na tlakani cesti, vse naprave in vse plačano. Lot 40x138. Se proda za $4000. Vprašajte na 736 E. 152. St. Tel. Glenville 5551, ali na 954 E. 144. St., tel. GLenville 2500. (87) B. J. Hribar. I * I =fil ■ i a i s i slane mani aRo bar-Vate hišo z SWT bar-Vo Vsem ženam in dekletom se priporočam da pridejo po lepe spomladanske suknje In obleke, slamnike, nogavice, razno spodno opravo in sploh vse, kar potrebujete pri družini. Specify SfFP and engage a good painter Vi prebarvate svojo hišo z SWP—svetovno najboljšo hišno barvo—z manjšimi stroški, kakor vas stane cencjša barva. Vzroki so razumljivi, kadar veste dejstva. SWP je delana iz najbolje tvarinc. Kakovost je tu. Mi to vqno. Mi smo preskusili vse \'rste barv. Z eno galono te line barve boste še enkrat toliko pokrili, kot s kako cenejšo barvo. Izberite SWP barvo, ker vas stane 50% do 60%, kadar ste gotovi % barvanjem, manj kot cenejša barva—ker vam da najboljšo ptekdjo— vam prihrani denar, ker dvakrat tako dolsjo drži—in ker da najlepša in najdlje trajajočo barvo. Barvajte sedaj z SWP barvo in prihranite denar. NASVETI ZA TA TEDEN COVER THE EARTH POSEBNO ZNIŽANA CENA NA SVILENIH OBLEKAH Dobite jih po $2.98. $5.50, $7.50, $8.00 Tistp, ki so bile prei no »16.95, so sedaj samo $12.50 Iniajno veliko izbero barvastih pralpih oblek. Dobite jih pi> $1.00 in višje Trade-mark Registered S-JP Paint Products are sold the world over under this famou* trade ■mark SWP hišna barva To je najboljša standard barva, ki .je delana samo ene vrste in ta je najboljša. Je znana, da traja dolgo in da ohrani svojo originalno barvo. Pokrije več štir-jaškili čevljev na galono. Stane vas manj končno, kot druga, cenejša barva. Navadna barva galona ..................$3-65 Gloss bela, galona ............................$3-85 S-W za porče Posebno napravljena, da vzdrži slabo vreme in obrabo na tleh, stopnicah. Kvort ..........§100 Ako hočete svojo hčerko lepo obleči, pridite k nam po obleko. Imamo lepe vsakovrstne svilene obleke. Posebno lepa izbera belih oblek za prvo sv. obhajilo in sploh za vse prilike, kadar se lepa bela obleka potrebuje. Poleg teh imamo tudi razne obleke v različnih, najnovejših barvah. Kadar kaj potrebujete, pridite k nam. Zakaj bi hodile k tujcu, ko dobite pri domačinu ravno tako blago in CENEJE. Zakaj bi se drenjali po mestu, ko se vam ni potreba. Priporočam se vam za obilen obisk. In pridite prej, ne čakajte zadnjega dneva. S-W enameloid Svetovno najfinejši, hitro se suseči enamel za okraske. Posebno za les, pohištvo, igrače itd. Različne krasne barve Kvort ....................................SI.SO IBs« 1 fo" „ liOIJTSlMlW Naprodaj je lunch room in grocerija-, šolske potrebščine, dnevni dohodki $50, blizu tovaren in šol, se proda radi bolezni za $1000 takoj, drugo na obroke. E. R. Gahan, 9208 Detroit Ave. (87) Anton Anžlovar, , €202 St. Clair Ave. S-W Semi-Lustre S-W Flat-Tone Barva za stene v notranjosti, ki se omivajo. Pokaže krasno žametasto zunanjost na ometu ali steni. Kvort .........................»O*4 Za barvanje znotraj. Se lahko omiva. Se suši s polovico enamel gloss. Kvort ................90(? S-W Mar-Not Varniš za tla, ki vzdrži. Z» hrastova, jesenova, brezova ali iz linoleja. Kvort ........$1-45 Pomlad je na pragu in potreba je olepšati hiše in vrtove. • % Pri nas se vedno v zalogi dobi travno seme in deteljo, ter veliko zalogo umetnega gnojila od 5 do I 00 funtov. V zalogi imamo vsevrstno vrtno orodje po nizki ceni. Velika zaloga kuhinjskih peči in štiri vrste pralnih strojev, ter električnih čistilcev. Poljubna izbira vsevrstnega platna za tlakovanje kuhinje—Linoleum. Vedno sveža zaloga "Dutch Boy White Lead" ter najboljše laneno olje. Policijski pes najfinejše pasme, leto in tri mesece star, se poceni proda. 6209 Edna Ave. (88) V najem se da stanovanje za eno družino, 6 sob in vse pritikline. Centralna kurjava na paro. Na željo se zraven stanovanja odda tudi garaža. Cena zelo nizka. Lepa lega in okolica. Podrobnosti pozve-ste v trgovini Anton Gubane, 16725 Waterloo Rd. (89) Take svatbe še niso doživeli Sentožboltčani, kakor je bila Ludovikova z Marjanco. Vsi so govorili: "Ta. dva človeka sta si bila zvesta, da! Niso male reči v takih hudih in zmešanih časih. Bog naj jima da obilo sreče!" Po veseli svatbi je kajpak še tudi Matevže Drobežev spremil novoporočenca do Ljubljane. Ob slovesu, ko sta se odpravljala v daljno francosko deželo, jima je še govoril: "želim vama obilo sreče, zaslužili sta jo. Marjanca, nič se ne jokaj čeprav greš v daljni svet. Imaš zvestega moža in ljubega sinčka, — kaj si želiš še več? Zbogom, a na svidenje na onem svetu! . . ." V družbi Zajčevih se je Matevže vračal v domačo vas. Marjance in Ludovika ni bilo več v naše kraje. Dolgo so se še pogovarjali o obeh in še'danes živi spomin na zvesto ljubezen francoske ljubice, ki seveda že dolga leta počiva v grobu na tujem. (Konec.) VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM ODJEMALCEM IN PRIJATELJEM , Išče se dober mož, ali pa mala družina', ki bi delala na farmi. Stanovanje zastonj in si tudi lahko kaj pridelajo. Oglasite se v soboto zvečer ali v nedeljo na 929 E. 207th St. Euclid Village. (94) Kdor želi za velikonočne praznike lepe in okusne doma soljene in prekaje-ne želodce, danke, suhe klobase, šunke, plečeta, itd. kakor tudi vsakovrstno sveže meso in kokoši po zmernih cenah, naj se oglasi pri Anton Ogrinc 1 slovenski mesar 6414 St. Clair Ave. Tel ENdicot 3716. (89) Na željOjSe kupljeno blago dostavi na dom Cene nizke, postrežba točna in hitra. Udane službe se toplo priporoča Anton Dolgan, Hardware Store Frank Suhadolnik, NAJSTAREJŠA TRGOVINA Z OBUVALOM 6107 St. Clair Ave. Kdor želi dobro postrežbo, najboljše, trpežno obuvalo, zmerne cene, moderno blago — naj se zglasi pri nas. 15617 Waterloo Rd Tel. KEnmore 1264-J Sedaj imamo veliko izbero lepih sliperjev iz usnja in blaga za prvo sv. obhajilo. Ravno tako se priporočam nevestam in družicam, ženinom in tovarišem, da pridejo k nam po lepa, trpežna obuvala. NEW YORK DRY CLEANING CO čedno stanovanje obstoječe iz treh sob, spodaj, se odda. Vpraša se na 6513 Edna Ave. (87) Stara zanesljiva tvrdka čišče- IGNATZ SMUK Pridemo iskat in pripeljemo nja popra vi jen j a in predelo- poslovodja na dom. Naš prostor je po- vanja obleke. Btavljamo no- f)220 T fW AVP St. Clair kopalca in ni vo podlogo v ženske suknje (,22< Jt. CKi r Ave. y nobcnJ ^ g po najnižji ceni. Endicotb 2063 istega ali podobnem imena. Prostor, kjer se po najnižji ceni celijo rane vsem oblekam v Jos. Janževič SLOVENSKA MESNICA Opomba Makabejcem! Člani, ki pripadajo k Makabejcem že od leta 1922, in ki hočejo iz tega ali onega vzroka pustiti društvo, dobijo povrnjeno svoto v gotovem znesku, od svete, katero so vplačali. Toliko v pojasnilo, da ne bo nepotrebnih besed. FELIX STRUMBELJ. Smrtna kosa V soboto ob 1. uri popoldne Je preminula Terezija Dulc, rojena Matko, stara 60 let in stanujoča nfi 6512 Edna Ave. Tu Zapušča soproga in štiri otroke, Martin Jr., Rose, omožena Ross-^an, udolf in Frances, omože-Sterniša. Ranjka je bila gojena v vasi Mačkovec, fara ^kocjan na Dolenjskem, kjer zapušča dve sestri in tri brate. V Clevelandu je bivala 38 let. &ila je članica društvh Napredke Slovenke, št. 137 SNPJ, dru-štva Srca Marije (staro) in društva Marije Magdalene, št. l62 KSKJ. Pogreb se vrši v s^edo zjutraj pod vodstvom Jo-siP Žele in Sinovi. Prizadeti fužini in sorodnikom izrekamo haše iskreno sožalje, ran j ki pa °hranimo blag spomin! * Na Japonskem je izbruhnila felavska kriza. 50.000 delavcev bilo odpuščenih iz tovaren. Ima v zalogi po nizki ceni doma posušeno vsakovrstno meso za Velikonoč! IZVRSTNE ŠUNKE, KLOBASE IN ŽELODCE, NAJBOLJŠE KVALITETE Se toplo priporoča ccnjenemu občinstvu za obilen obisk za velikonočne praznike. 542 E. 152d St. Tel. EDdy 5832 MOŠKA OBLEKA vestno sčiščena in zlikana samo za g Q g Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c The Frank Mervar Co. SLOVENSKA ČISTILNICA 5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7 I 33 Odprto do 8. ure zvečer JOSEPH J. OGRIN ODVETNIK 401 Engineers Bldg, Main 4126 N. Bohar brivnica v slovenski naselbini 6023 St. Clair Ave. Dajte si postriči lase za Velikonoč zgodaj, ker vam lahko naredimo bolje delo, kot če pridete vsi zadnji dan. Izvrstno delo dobite vselej pri nas! (Apr. 10. 13. 15). Zvečer: 15621 Waterloo Rd Kenmore 1694 Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X-žarki preiskava za $1.00 Za hitro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezhi, moikih in žensk, se posvetujte z Doctor Bailey-jern, l