Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka Din 2.-
DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo is t Maribora, RuSka cesta, poštni predal 22. Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma »e »e sprejemaijo, Uprava; Maribor, Ruška cesta 5, poitni predal 22. Ljub liana VII. Zadružni dom.	Izhaja vsako sredo in soboto. Naročnina za Jugoslavijo znala gn.rfrao 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Di«.	Malih oglasov, ki slušno v posredovanje in sociijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1.—. V oglasnem delo stan« pe-titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem ttevitu objav popast. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« s« ne frankirajo.
Štev. 59.	Sobota 19. julija 1930.	Leto V.
XIV. mednarodna konferenca dela.
Odprava prisilnega dela. — Ponesrečen poizkus, urediti delovni čas v rudnikih. — Zadržanje jugoslovanske delegacije. — 8 urni delovnik in privatni nameščenci.
Izvršena je ena najtežjih konferenc dela. Prvič od svojega postanka se je Mednarodni urad dela zanimal za probleme, ki ne interesirajo vseh držav v Društvu narodov, nego samo nekaterih teh, da uredi te probleme v obliki splošnih konvencij, pri čemur sodelujejo ne samo zainteresirane, nego tudi vse ostale države sveta. Zato je konferenca naletela na znatno večje ovire, kakor je to navadno pri splošnih konvencijah.
Na vprašanju
prisilnega dela
je zainteresiranih v glavnem osem kolonialnih držav. Dočim smatra ves ostali svet prisilno delo v kolonijah za ostanek suženjstva, za ponižanje človečanstva, ga smatrajo kolonialne države kot neobhodno potrebni predpogoj za gospodarski razvoj in civilizacijo kolonij. Dejansko pa je v celoti ta resnica: Zamorci v toplih ozemljih imajo majhne potrebe, ker jim ni treba ne stavb ne obleke, ne tehnike, ne luksuza naše civilizacije. Naseljeni so redko in se večinoma ves dan igrajo na solncu ter se preživljajo s hrano iz gozdov, lovom in ribolovom. Naravna bogastva njih dežel jih ne interesirajo. Ni jim potreba, da namakajo razgreta peščena tla, da bi pridelovali lan; da bi zasajali plantaže s kavčukovimi drevesi; ni jim treba plantaž za kavo, poper, niti za druge začimbe. Še najmanj jim prihaja na um, da bi kopali globoko v srce zemlje in iskali premog in rude. Dočim to vse potrebujejo kolonialne države. One potrebujejo delovno silo, da vlačijo iz kolonij naravna bogastva. Ker zamorci niso hoteli delati za denarno mezdo, ki jo tudi ne potrebujejo, so uvedli prisilno delo za vse domače prebivalstvo.
Do danes so se v dobi več stoletij kolonialne oblasti nedvomno tudi prilike v kolonijah bistveno iz-premenile. Privatna lastnina in kapitalistični način gospodarstva sta že v veliki meri izpodrinila prvotni komunizem plemen in denarno gospodarstvo prodira vedno globlje. Tako nastaja možnost, da se preide k uki-njenju prisilnega dela. In spričo velikega odpora kolonialnih držav je konferenca vendar sklenila konvencijo, s katero se končno proglaša ukinitev prisilnega dela za privatne osebe in privatna podjetja, ter se regulira obvezno delo za javne namene s tem, da se po petih letih o zadevi zopet razpravlja in skuša prisilno delo popolnoma ukiniti. Prisilno delo se mora opravljati in plačati kakor svobodno delo in poskrbeti se mora za te delavce ista zdravniška pomoč in nadzorstvo, kakor ob svobodnem delu.
Konferenca je pa bila manj srečna pri drugem, tudi silno važnem vprašanju,
pri vprašanju ureditve delovnega časa pod zemljo
v premogovnikih. Povod razpravi o tej konvenciji je dala težka kriza v evropski premogovni industriji.
(Konec prihodnjič.)
ANTON
KRISTAN
Dne 17. julija ob 22. uri je preminul v Ljubljani eden izmed ustanoviteljev delavskega gibanja, klicar, borec in voditelj Anton Kristan.
Vest o njegovi smrti bo našla globok odmev v delavskih vrstah v celi državi, prav posebno pa še v Sloveniji, na torišču njegovega neumornega delovanja in plodonosne-ga udejstvovanja.
Celo njegovo življenje, odkar je že kot mlad fant stopil na javno po-zornico, pa vse do svoje smrti, je bilo posvečeno delu, vstrajnemu delu, v vseh panogah delavskega gibanja, zlasti pa na polju delavskega zadružništva, kateremu je v zadnjem dece-niju svojega življenja posvetil vse svoje sile.
Anton Kristan je bil borbena natura, neupogljiv in neodjenljiv, in zlasti — nikoli malodušen. Njegovo živlenje je polno konfliktov, izvirajočih iz ostrih in resnih nasprotstev, ki so jih izoblikovale ostre debate za načela in taktiko, na najvišjih forumih delavskega političnega, strokovnega in zadružnega gibanja. Njegova bojevna narava, mu že od nekdaj ni dovoljevala, da bi se pustil oklepati v ozke spone izglasovanih resolucij in programov na raznih kongresih. Njegova silna iniciativnost in neomejena samozavest, ki sta ga vodili pri njegovem delu, sta ga spremljali na potu skozi celo življenje. Bili sta poleg borbenosti in njegovega trdnega značaja tisti sili, ki sta v dobi povojne razdvojenosti v delav. gibanju, v času najostrejših polemičnih debat v vrstah socijalne demokracije in njenih bojev nazven, z njenimi odpadniki, ki so krenili na skrajno levico, tvorili hrbtenico moža, ki se je s svojo uporno kljubovalnostjo postavil po robu ne-le vsakemu radikalizmu, ampak tudi vsaki korekturi povojne politike socijalne demokracije in s tem riskiral svojo izolacijo. Stopil je izven okvira stranke, ostal pa je po svojem prepričanju zvest ideji. Prenesel je samo težišče svojega delovanja, zapustivši areno političnih bojev, na polje delavskega zadružništva. Razcvet delavskega zadružništva v Sloveniji pa je ozko in neločljivo zvezan z imenom Antona Kristana. Ni se čuditi, če je mož, ki je toliko vstvarjal, se tudi motil in imel svoje napake, imel pa je zato tudi svoje vrline, vrline, ki mu jih morajo priznati tudi njegovi načelni — pa tudi njegovi osebni nasprotniki.
Delo Antona Kristana v delavskem gibanju prav oceniti bo mogla šele zgodovina, ki jo bodo pisali zanamci, jasnejšega pogleda in brez predsodkov.
Zvonovi ne bodo oznanili smrti moža, ki je živel in delal, z nami, pa tudi brez nas in mimo nas, ali vendar pa delavsko stvar, zato pa naj gre novica od ust do ust, da je umrl so-socijalni demokrat in prvi svobodomislec v delavskem gibanju v Sloveniji — Anton Kristan.
Čast njegovemu spominu!
♦	♦ ♦
Luč sveta je zagledal kot sin ubogih staršev 31. januarja 1881 na Viču pri Ljubljani. Otroško dobo je preživel na domu svojih staršev, odkoder je po absolviranju nekaj gim-
nazijskih razredov odšel v Prago na ondotno višjo trgovsko akademijo. Praga je bila za njega ne samo mesto šolanja, ampak tudi mesto, kjer je navezal svoje prve stike z delavskim gibanjem, kjer se je upoznal s tedaj v bujnem razvoju se nahajajočim češkim zadružništvom, s katerim ga je vse svoje življenje vezala ozka vez domačnosti in prijateljstva. Iz Prage prisedši je vstopil v Gorici v Trgovsko banko kot uradnik. Ali že v tej dobi začenja iskati stikov s slovenskim delom socijalne demokracije na Goriškem in v Trstu. Leta 1902 nastopi prvič kot delegat na strankinem kongresu v Celju, opredeljen revizijonist, Bernsteinovec, ki uporno brani svoje poglede proti večini, ki ji je Kautsky dal program in smer. — Leto nato ga je zanesla pot v center delavskega gibanja, v Idrijo. Poln načrtov in resne volje do dela, zbere okoli sebe kopico odličnih delavskih zaupnikov, ki jih pridobi za delavsko zadružno idejo. Z združenimi močmi se poraja prvi delavski konzum »Naprej«, katerega glava in voditelj je Anton Kristan. Ideja zmaguje, še sedem podružnic zraste po Notranjskem in Goriškem. Idrija postane center opozicije v socijalni demokratični stranki na Slovenskem, ko pokrene Kristan novo socijalno demokratično glasilo »Naprej«. Kljub notranjim trenjem pa ostane stranka enotna, ker opozicija in večina se zavedata, da druga brez druge ne morata obstojati.
Leta 1908 se pojavi Kristan v Ljubljani, kamor je bil poklican kot strokovni tajnik. Kot tak pa ni opustil misli na utemeljitev delavskega zadružništva v Sloveniji in tako ga najdemo še istega leta med ustanovitelji »Konzumnega društva za Ljubljano in okolico«, sedaj Konzum. društva za Slovenijo, ene največjih in najmočnejših delavskih zadružnih ustanov, kateri je umrli posvetil največji del svojih sil.
Njegova ideja ustanovitve delavskih denarnih zavodov ima zabeležiti prvi vidni uspeh z utemeljitvijo »Kreditnega društva«, ki si ga je zamišljal umrli kot nekako finančno centralo delavskega zadružništva, ki pa je dobilo svojo matico šele v »Zadružni banki«, vznikli iz koatičnih prilik povojnih let.
Med vojno je omeniti od njega pokrenjeno »Vojno zvezo«, gospodarsko organizacijo za preskrbo delavskih industrijskih centrov z živili.
Ko se je leta 1917/18 vodstvo Jugoslovanske socijalne demokratične stranke odločilo podpirati gibanje ustvarjeno z majsko deklaracijo in jo tirati v smer, ki jo je začrtala tivolska resolucija, je bil Anton Kristan delegat v Narodnem svetu in član Narodnega veča v Zagrebu, ki je leta 1918, dne 1. decembra sklenilo znano adreso o zedinjenju Jugoslovanov,
Anton Kristan je bil strankin zastopnik v Narodni vladi za Slovenijo, kjer je imel resort za javna dela.
Neposredno ob istem času je prišel tudi v začasno narodno predstavništvo in je bil v drugi polovici leta 1919 imenovan za ministra za šume in rude v koalicijski vladi. Baš to so nasprotniki, najbolj seveda skrajni
levičarji, Kristanu zamerili. Res pa je, da so za vstop Kristana v vse te provizorne vlade in v ministrstvo glasovali poznejši najhujši levičarji in da krivda za ministerijalizem ne zadene njega, ampak stranko kot celoto.
Še leta 1920 je bil Kristan izvoljen v ljubljanskem okrožju kot nosilec liste v konstituanto, vendar pa je leta 1922 odložil mandat in nekoliko resigniran odšel kot upravnik na državno veleposestvo v Belje. Pa tudi tukaj ni pozabil delavskega zadružnega gibanja. Po skoro enoletni odsotnosti se vrne v Ljubljano in začne delo znova in z novim elanom.
Važna zadružna ustanova, koja je ozko vezana z njegovim imenom, je »Zveza gospodarskih zadrug Jugoslavije«, katera posluje kot revizijska zveza in matica njej priključenih delavskih zadrug.
Veliko delavnost je razvijal pokojni v publicistiki. Domala vsi prevodi socialistične literature, kolikor jih imamo Slovenci, potekajo izpod njegovega peresa, pa tudi vsa važna literatura o delavskem gibanju v Sloveniji. Zbral je okoli sebe družbo mladih literatov, ki se je potem uveljavljala v od njega pokrenjenih kole-darih, revijah itd., od katerih nekatere še danes izhajajo. Ni vse obrodilo, kar je poskušal in ustvaril, kljub temu pa je ostalo mnogo del, ki pričajo o njegovi sposobnosti in nadarjenosti.
Tudi naša »Delavska Politika« je pričela izhajati kot dnevnik pod njegovim vodstvom v Ljubljani, ko jo je pa po par mesecih njenega obstanka prevzelo pokrajinsko načelstvo Socialistične stranke, ni več sodeloval pri njeni redakciji.
Kot aktivni delavec je vršil celo vrsto funkcij: bil je predsednik Zveze gospodarskih zadrug, predsednik nadzorstva Konzumnega društva, ravnatelj Zadružne banke, upravni svetnik Ljudske tiskarne itd.
V	svojem privatnem življenju je bil skrben in dober oče svoji rodbini ter je vzgojil svojo deco v duhu ideje, za katero je živel in delal.
Težko prizadeti rodbini naše sožalje!
Vzrok smrti Antona Kristana in ura pogreba. Kakor nam javljajo iz Ljubljane, je A, Kristan podlegel pljučnici, ki je nastopila kot posledica sladkorne bolezni.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 20. julija ob 15. uri izpred Zadružne banke na Miklošičevi cesti.
Poroiilo izletnega urada slovenske narodne podporne jed-note.
Vsem ameriškim rojakom, izletnikom S. N. P. J.f
1, Na povabilo mariborskih zadružnikov se bo vršil dne 24. t. m. izlet v Maribor z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5. uri 12 minut zjutraj. Rojaki se nam lahko pridružijo tudi v Zidanem mostu ob 7. uri 03 minut, v Celju ob 7 uri 44 minut itd. Dohod v Maribor ob 9. uri 30 minut. Sledi ogled mesta ter zadružnih podjetij. Povratek proti Ljubljani z vlakom ob 17. uri 25 minut.
2. Ameriški dan v Ljubljani, v nedeljo 27. julija 1930. Dopoldne je sprejem rojakov na kolodvoru ob prihodih vlakov. Popoldne se vrši zabava s koncertom in plesom v hotelu »Tivoli«, zvečer pa bo prirejen banket istotam. Vsi oni p. n. iz-
letniki, ki se udeleže banketa naj to zanesljivo javijo z navedbo števila soudeležencev Izletni pisarni pri Zadružni banki v Ljubljani najpozneje do srede 23. t. m. Banket stane za osebo 1 dolar. Natančen program bo še objavljen.
3.	Izlet v Dalmacijo, Sarajevo, Beograd in Zagreb. Naslednji dan, to je v pondeljek 28. julija 1930 odhod z vlakom ob 7. uri 27 minut z glavnega kolodvora v Ljubljani. Prihod v Split v torek 29. julija ob 7. uri 29 minut. Prenočimo v Splitu. Iz Splita v sredo 30. julija ob 9. uri 15 minut; prihod v Dubrovnik istega dne ob 18. uri 30 minut. Prenočevanje v Dubrovniku. V četrtek 31. t. m. izlet v Kotor v avtomobilih. Povratek v Dubrovnik istega dne. Iz Dubrovnika se odpeljemo istega dne ob 23. uri zvečer, dospemo v Sarajevo v petek ob 12. uri 25 minut. Prenočimo v Sarajevu. Odhod iz Sarajeva v soboto 2. avgusta ob 13. uri 20 minut, v Beograd dospemo v nedeljo 3. avgusta ob 7. uri 25 min. zjutraj. Istega dne odpotujemo ob 23. uri 05 min. v Zagreb, kamor dospemo v pondeljek 4. avgusta ob pol 8. uri. V Zagrebu bode nato razhod. Sorodniki ali znanci izletnikov S. N. P. J., ki se želijo udeležiti tega izleta, naj se nam takoj javijo pismeno, ob enem pa vpošljejo na Zadružno banko v Ljubljani naplačilo po D. 100.— za vsako osebo, da jim moremo rezervirati prostore.
Z zadružnim pozdravom
za izletno pisarno:
John Olip, Fank Alech.
* * *	i
V	poročilu o prihodu ameriških j Slovencev v zadnji številki »Delav- i ske Politike«, se je vrinila neljuba ! pomota. Druga skupina ameriških I rojakov je prispela že 6. t. m. v i Ljubljano, dočim je 15. julija prišla že tretja skupina. Temu primerno naj cenj. čitatelji popravijo tudi ostali tekst članka »V pozdrav ameriškim Slovencem«.
Ivan Molek,
ras ameriški publicist in književnik.
Z zadnjo skupino izletnikov Slo- j lani pa je postal glavni urednik tega venske narodne podporne jednote, glasila.
velike organizacije naših ameriških Ivan Molek je začel svojo čas-rojakov-delavcev, ki je dne 6. t. m. j nikarsko pot že doma v svojem 17. odplula iz New Yorka, pride ta te- ]ctu, ko je dopisoval v neki ljubljan- j den med nas tudi Ivan Molek, glavni : ski list, svoje literarno delovanje pa 1 urednik jednotinega glasila »Prosve- je začel v Ameriki. Prav za prav je i ta« ter ugleden pisatelj, najmarlji- slavil letos 25-letnico svojega lite- j
vejši med ameriškimi izseljenci.
Njegova pot:
Rojen leta 1882 na Zverkovrhu nad Metliko, je v domači vasi končal štiri razrede ljudske šole. To je vsa izobrazba, ki so mu jo drugi vcepili. No, on bržkone ni jemal te šolske učenosti kar tjavendan in kot za-
rarnega dela, zakaj prvo pesem je J objavil v Slovenskem delavskem ko- ; ledarju za 1. 1905 v Ameriki. Istega i leta je izšla tudi prva njegova po- j vest v »Glasu svobode«. Od tedaj je napisal in izdal že toliko samostojnih del in napisal toliko stvari, da ga z vso pravico štejemo za glavnega
četek in konec, bila mu je le v opo- i kulturnega delavca med ameriškimi ro, da se prebije do večjih resnic m j našimi rojaki. In če lahko govorimo spoznanj. Pasel je domačo kravico 0 slovenskem ameriškem slovstvu, na pašniku ter prebiral knjige, hodil j je precejšen njegov del izpod peresa ..	u-ol	Jvana Molka. V časopisih in revijah
to in onstran morja je napisal nad 100 pesmi, mnogo novel, razprav, dram in igrokazov. Leta 1920 je izdal v knjigi roman »Zajedalci«, izdal je v knjigi dramo »Hrbtenica« ter znanstvene spise »Adami pred Adamom«, »Proletarska etika in morala«, »Priče evolucije«, »Elementi moderne izobrazbe« in »Socialni
v Metliko ter iskal zase knjig, bral časopise in tehtal v sebi spoznanja. V 16. letu ga je poslala mati učit za strehokrovca s skopo. Prvega dne je padel s strehe ter si skoro polomil rebra. Posihmal ni šel več na streho, ostal je pri svojih knjigah. Šel se je učit cepljenja trt. in ko je svojim okoličanom eno samo pomlad cepil trte, je ves »zaslužek« zabil za knjige.
»Zabil« so bržkone rekli oni, ki so j ideali«. — Tudi mnogo je prevajali pojmili hrepenenja tega fanta šele, j Izmed prevodov, ki so izšli v knji-
Konferenca mednarodne parlamentarne unije.
Udeleženih 31 držav, v katerih obstoja parlamentarizem.
V	pondeljek je pričela zborovati v Londonu mednarodna parlamentarna unija. Na konferenci je okoli 500 delegatov, ki zastopajo 31 držav. Na konferenci se je uvodoma omenjalo tudi zvezo evropskih držav simpatično ter dostavilo, da Briand s svojim problemom pač ni imel drugega namena, kakor utrditi stališče Društva narodov. Več zastopnikov držav je poudarilo, da smatrajo Društvo narodov za temelj svojega delovanja.
ko je v svojem 18. letu sklenil, da pojde v Ameriko. Iz belokraiinske vasi je padel v veliki vrvež ameriških mest, treba je bilo krepko poprijeti. da se znajdeš v novem tempu. Ali zmagaš ti ali Amerika. Molek . je zmagal. Najprej je delal v ieklar-nah v Pennsvlvaniji, nekaj časa v Steeltonu, pa v Readingu, Pittsburghu, dve leti dela in nedela, zaposlenosti in nezaposlenosti, dve leti tram- j panja in borbe z Ameriko. Potem se j ie oreselil v Calumet, Michigan, ter j delat poldrugo leto v bakrenem rud- j niku. Garal je in kopal, kopal rudo j in znanje.
Tu v Calmotu je začel svoje časnikarsko delovanje. Postal je 1905 urednik tednika »Glasnik«, a ostal urednik le poldrugo leto. V tej dobi ie namreč Molek zorel v socialista. Kot uredniku »Glasnika« so mu red- j no pošiljali iz Girarda časopis »Ap-peal to Reason«, ki je bil zelo (iobro urejevan in je v kratkih »šlagerjih" 1 krepko povedal marsikatero resnico, ki je ni bilo mogoče pobiti. Ta časopis je vzpodbudil Molka, da je začel študirati socialistično filozofijo in j ekonomijo. S svojimi dopisi v »Glasu svobode« je prišel navzkriž z župnikom Klopčičem ter lastniki »Glas- ! nika-, pustil je njegovo uredništvo in odšel v Chicago, kjer je pomagal v upravi in redakciji »Glasa svobode«, pisal v »Proletarca«, ki je bil tedaj mesečnik, leta 1916 je postal urednik »Prosvete«, glasila SNPJ,
g? h omenjam: Siclairjevega »Jim-mieja Higginsa«, Claessensovo »Roparsko trojico«, Moorejev »Zakon biogenezije« itd.
Cim je prišel Molek v Ameriko, se je z vso vnemo lotil učenja angleščine in tako si je iz angleških knjig in zlasti iz predavanj na chi-caški Delavski univerzi izpopolnjeval spoznanja, ki mu jih je dalo živ- ; Ijenje samo.
In zdaj prihaja Ivan Molek j obiskat domovino. Prvič bo stopil v Ljubljano, prvič prepotoval Jugosla- j vijo. ki pa jo vendarle tudi zdaj pozna bolje, kot marsikdo izmed do- i mačinov.	j
Vemo, di je Ivan Molek zelo : skromen in da mu morda ne bo všeč, da smo napisali o njem te-le, le informativne besede. Toda do naših bralcev nas veže dolžnost, njega pa smo hoteli le prisrčno pozdraviti.
Pozdravljen, sodrug Molek!
—čič.
Na GrSkem tudi preganjajo komunizem.
Komunistična agitacija v vojski.
V	grški vojski so zasledili obsežno propagando za komunizem. Aretirali so večje število vojakov in jih odposlali na otoke v zapore. Pravijo, da so agitacijo širili zlasti monopol-ski delavci.
Oklic finske socialne demokracije.
V	borbi proti reakciji.
»Internationale Information«, glasilo Socialistične delavske internacionale je objavilo oklic strankinega načelstva Socialnodemokratične stranke Finske na delavce vseh dežel, v katerem pravi-
»Neodgovorna politika finskih komunistov, je v zadnji dobi fašistična stremljenja grozovito pospeševala. Na Finskem gojena komunistična propaganda je sicer nesposobna, da bi obstoječi državni red resno ogrožala. Ker pa se zdi mnogim z ozirom na njih podporo v Rusiji neodvisno državno stališče in zakoniti red njih iasJne dežele ogrožan, je zbudila med patriotičnim finskim prebivalstvom živahno ogorčenje.
To ogorčenje izrabljajo reak-cionarci, da podjarmijo tudi take elemente svojemu vodstvu, ki sicer niso bili pripravljeni, podpirati reakcijo. Strasti se razvnemajo, tako, da je otežkočeno vsako mirno razmotriva-nje. Cela vrsta fašističnih grozodejstev ie omajalo občutek varnosti.
Oklic poroča dalje o politiki vlade, ki je, da ustreže željam reak-cionarcev, predložila državnemu zboru zakone, ki naj omejujejo glavne državljanske pravice. Finska socialna demokracija je komunistično gibanje od početka pobijala z izobraževalnim delom, tako, da je gibanje večinoma že izgubilo svoj vpliv. Obenem pa je socialna demokracija pobijala stremljenja reakcije, ki hoče izrabiti dozdevno komunistično nevarnost za to, da ogroža pravice delvvsfva in demokracije. (
Končno pravi oklic: »Potrebujemo pomoč delavstva drugih dežel, ko branimo demokracijo proti mogočnim reakcionarnim silam in omo-gočenje bodočega socialnega napredka.«
*
Fašistična akcija na Poljskem je najbolj živahna v provinci Lapov, ki meji vzhodno na Rusijo. Lapovci sicer trde: da nimajo fašističnih tendenc, vendar so njih zahteve skrajno reakcionarne. Zahtevajo izpre-lvembo volilnega reda, odpravo vo-vilnega proporca in volilno pravico naj imajo samo oni, ki plačujejo davke. V parlamentu sicer še niso prodrli Lapovci s svojimi načrti, toda sklenili so, da ne odnehajo od svojih zahtev.
•
Ta dejstva torej govore odločno proti pisavi nekaterih jugoslovanskih časopisov, ki so trdili, da finska so-i cialna demokracija podpira lapov-1 sko gibanje na Finskem, kar pa, ka-j kor je razvidno iz posnetka izjav.e j stranke, ni resnica.
Tone Maček:
2enln iz Amerike.
Mati je sedela na drugem koncu mize in z naočniki na nosu šivala ali izbirala fižol za seme. Včasih so ji roke obstale in se je od strani zazrla v hčerkin obraz in tu in tam je s kratko besedo kaj pripomnila^
»Ne pozabi omeniti, da je Sivka breja in da je grahasta izvalila dvanajst piščancev.«
»Le tiho bodite. Vse bo napisano.«
Ko je končala, je pismo materi prebrala; seveda brez onih stavkov, v katerih je govorila o svoji ljubezni.
Poleti je Tone pisal:
»Nisem več v Denverju. Tovarna je začela plače zniževati, delavci pa v štrajk. Imeli so shod, pa jim >ga ie policija raiagnala. Se na cesti so se pretepali: delavci s kamenjem. policija pa s samokresi. Nobena stran noče popustiti. Kdo ve, kako dolgo bo Se to branalo. Zato sva z Bobekovim, s katerim bodiva vedno skupaj, otresla denverski tvah s čevljev in šla, za enkrat na deželo. Farmarji imajo ravno žetev in potrebujejo delavce. Še precej dobro plačajo. Le hrana je 7a naiine želodce preotroška: znitrai še (tre. za snaloo dajo pa steklenico čaja in perišče keks-ov. Če hi bili Štruklji pa ‘klo-bas ;, ali pa vsaj zabeljeni žganci kot pri nas. Prenočujemo Lar na polju. Kos mo žito s strojem in ga s strojem zmilaitimo, kar na ativi. Brez strojev ne gre, so preve-
lika polja. Ni kakor v Savinjski dolini. Po žetvi bova spet šla kam dela iskat. Zaenkrat Ti ni treiba pisati, ker nimam naslova. Čez dober mesec Ti že sporočim kje se ustavim.«
Tilka je s težkim srcem prenašala neizvestnost o Tonetovi usodi. Štela je tedne, kdaj bo prišlo obljubljeno pismo. A pretekel je mesec in še vedno nič pošte. Mučile so jo skrbi in cele noči ni mogla zatisniti utrnjenih oči v mučnem premišljevanju.
Še bolj pridno je delala. V tovarni se je pustila premestiti na akordno delo. Rada bi čimprej pomnožila svoj kupček v škatlji. Nič se ne ve, če ga ne bo skoraj rabila, če bi Tonetu le slabo šlo, bo odločno zahtevala, da pride nazaj, tak kakršen ie. Čeprav gol in bos. Če bi bilo po njenem, bi sploh ne šel v Ameriko. Od notranjega nemira in napornega dela so ji začela lica bledeti. Ni imela teka do jedi in spala je slabo. Mati io je s skrbjo onazo-vala. Pretekel je še en mesec ko je končno dospelo pismo:
»Oprosti, draga moja, da sem tako zakasnil s pisanjem. Veš, mi ni bilo prej mogoče. Nisem Te hotel vznemirjati z negotovimi poročili. Ni bilo nič kaj prida zadnje tedne. To je bilo dobro, da sva z Bobekovim skup hodila, drugače ne vem kaj bi bil storil Tako sva pa drug drugemu dajala
korajžo. Od farmarjev sva šla zopet na pot za delom, a ni bilo nikjer nič poštenega dobiti. Nekaj časa siva delala pri kopanju nekega kanala; vsalk dan sva ipo 12 ur tičala v blatiu. Sva imela kmalu dovolj. Dva tedna sva potem na neki parni žaigi hlode valila in deske zlagala. Nato sva se v nekem mestu dolgo potikala brez dela, dokler ni šel moj tovariš k nekemu veiletngovcu nosit in nakladat vreče, jaz pa sem pri nekem so-davičarju oslkrboval konje in razvažal sodavico. Na svojih potih sva se pa vedno ipomikala proti vzhodu, proti tisti strani, odkoder sva prišla. Vedno naju je nekai gnalo nazaj, bližje proti tisti strani, kjer ;e najin rojstni kraij. Na vseh potih in v vseh težavah me je Tvoja mila podoba, draga Tilka, spremljala in bodrila, da nisem obupal. Čeprav sem bil dostikrat v hudi stiski, vendar sem le v najskrajnejši potrebi posegel po svojih prihrankih. Kjer se je dalo, sva si rajši kos kruha sprosila, kakor da bi si ga kupila. Pri tem mi je prav prišlo, da sem se koj »početka zanimal za angleški jezik. Zdaj se za silo že sporazumem z Ameri-kanci. Še pri voznini sva štedila, kjer se je dalo: mnogo poti sva napravila peš. Včasih sva se pa vtihotapila na tovorne železniške vozove; najprikladnejši so taki, ki so naloženi z lesom, med katerega se človek lahko skrije. Po dnevi je bilo težiko skrivati se; čakati sva morala noči. Enkrat je malo manjkalo, da naju niso stražniki uieli. Urne noge so naiu komaj rešile. Za prenočišče nisva bila nikdar v zadregi; postlala sva si v kakem grmovju ali se pa zarila v seno. Polet' je to šlo, a ne vem, kako bi nama bilo pozimi, kajti v mestih s potepuhi hitro orravilo. No in tako sva se še iprecej poceni priklatila do tu sem. Tu sva pa re-] kla — konec. Jesen je pred vrati in treba se bo resno ozreti za stalnim poslom. In *r?5» rvna je bi'a mita. Ko sva brezdelno
poslovala po tem zelo velikem mestu, sva pred neko pisarno naletela na gručo ljudi. Iz radovednosti sva pristopila. Izkazalo se je, da je to agenturo za nabiranje stavkokazov. Veš, tutkaj so zelo velike pivovarne — Žalec ni nič proti njim — saj zaposlujejo po tisoč delavcev. In delavci so poletni čas, ko se rabi več piva, izrabili dia izsilijo večje plače. Tovarna ni hotela dati in so z »'Stavkali. Stavkajo že drva tedna. Pivovarne pa hočejo kljatb temiu obratovati da tj e in sprejemajo delavce odkoder pridejo. Plačajo dobro, več kakor pred stavko. Mene je bilo malo sram, vest tne je -pekta, da bi odijedal doto onim, ki so že prej tu <*e' lali in se potegujjo za večji kos kruha. A Bobek ov me jo pregovoril. Dejal je: »AU misliš, da brez naiu ne bodo dobili delavcev koVkor iih bodejo? Če ne boš ti, bo pa kdo druidi. Čemu so ca šli v štra>k? Ko so v Pneblu štrajkali v rudniku, sva tudi midva morala iti s trebuhom za kruhom. Ali nimava tud! midva .pravice živeti? Kdove, če ho k Til t ’ m s.oet kije tako ugodna prilika, ^ če medtem zapraviva še zadnje krajcarje, lah/ko	pogineva.«	In sva nastopila. Delo	t1-
iboliše	kakor v	rudnikih in topilnic ah in	n«
-tako umazano kakor v kanalih, ali težko je pa včasih še boli. Cel dan valiti in nakladat! težke sode, vzdigovati polne zaiboie in e-k ati iz razbeljene varilnice v ledeno hladilnico. prenašati težke vreče z ječmenom, mrazmiti kadi in čistiti kotle. In pri tem vedno nekdo za (oboi stoji m te pngan,a. Od česte	in rezke	spremembe temperature	«e
ljudje	prehlade,	ker mora,o vedno stati
mokrem in hoditi, im obolevaj noge, dob trtfanie v kosteh. Vsega tega tovarna 1* dem ne doplača, oa če bi jim f? lit,,o dala. Jaz sem zdrav, a če bi bul ob o. VCČ let ostati na tem kram, bi gotovo to
iaz weŠal	(Dal1 e prihodnjič-)
Finski parlament razpuSien.
Ker so socialni demokrati odklonili sprejem zakona o zaščiti države.
Predsednik finske republike je razpustil finski parlament. Nove volitve st- bodo vršile dne 1. in 2. oktobra. Predlog, da se sklene zakon
0	preganjanju in zatiranju komunistov je bil v parlamentu sicer sprejet z večino; zakonski načrt pa ni sprejel petih šestin glasov in se zaradite-ga ne more pričeti izvajati. Kako bo z zakonom, je odvisno od volitev. Socialni demokrati so mnenja, da tak zakon niti ni potreben niti s stališča meščanskih strank, ker je komunistično gibanje na Finskem jako slabotno.
Rumunski liberalci za kralja.
Meščanski politiki znajo tako, pa tudi drugače, če jim kaže.
Romunski liberalci so izdali manifest, v katerem poudarjajo, da hočejo podpirati stremljenje kralja Karla za povzdigo Romunije, nadaljevali pa bodo protivladno borbo in zavračajo vstop v koncentracijsko vlado sedanje Maniuove kmetiške vlade. Liberalci s tem manifestom svoje politike niso izpremenili, razen napram kraljevi osebi. O sporazumu med strankami, ki so si do skrajnosti nasprotne. pa danes še ne more biti govora. Manifest je torej samo poklon kralju Karlu.
Stalin zopet izvoljen.
V	centralni odbor in polit-biro komunistične stranke.
šestnajsti komunistični kongres v Moskvi je bil zaključen dne 13. t.
Izvoljen je bil centralni odbor iz 71 članov in 63 namestnikov. Med člani so Stalin, Kaganovič, Molotov, Kalinin, Vorošilov, Rudsutak, Kuiby-šev, Mikojan, Kossiov, Jakovlev, Ki-rov, kakor tudi Rykov, Tomski in Buharin. Nadalje je bila izvoljena centralna komisija s 187 člani; med njimi tudi Ordžonkidse, Jaroslavski, Rosengolz in drugi.
Plenum centralnega odbora je izvolil polit-biro (izvršilni odbor), v katerem so Stalin, Kaganovič, Molotov, Kalinin, Vorošilov, Kirov, Kui-byšev, Rykov, Rudsutak in Kossiov. Namestniki tega ožjega odbora so Mikojan, Cubar, Petrovski Andrejev in Syrzov. Za tajnike centralnega odbora so izvoljeni Stalin, Kaganovič, Molotov, Bauman in Postyšev. Generalni tajnik je ostal Stalin.
•	• *
Čičerin odstavljen.
Čičerin je že bil dalje časa na dopustu. Sedaj ga je osrednji odbor sovjetov definitivno odslovil. Čičerin je bil komisar za zunanje stvari. Njegov naslednik utegne postati berlinski poslanik Krestinski.
Mednarodni kongres strokovne internacijonale, ki se je vršil 9. do 1L julija v Stockholmu, je med drugim sklenil, prenesti sedež intema-cijonale iz Amsterdama v Berlin. K-volitvi novega tajnika bodo posamezne centrale stavile svoje predloge, do tega časa bo pa vodil tajniške posle še dosedanji tajnik Sas-senbach.
Panevropa.
Države sramežljivo kimajo in zardevajo.
Francoski zunanji minister Bri-and je povabil evropske države, da naj mu sporoče do 15. julija t. L, kaj menijo o njegovi injcijativi glede evropskih zedinjenih držav. Bri-andova spomenica zahteva malo. Skupen odbor, ki naj bi iskal pota. po katerih bi se evropske države in državice zbližale in po dogovoru odpravile vse one težkoče, ki ovirajo zlasti medsebojni promet in s tem problem, ki si ga je zamislil Briand. da se namreč iz evropskega kaosa ustvari kolikor mogoče enotna gospodarska in tudi kulturna enota. Briand previdno poudarja, da njegov problem ne namerava žaliti suverenosti držav in državic in da tudi ne namerava nobene državne individualnosti prisiliti, da kloni diktatu nove Evrope. Obzirnost torej, ki preseza vse meje kapitalistične diplomacije.
In res! Odgovori prihajajo. Sko-ro vsi odgovori, razen italijanskega in madžarskega, pritrjujejo problemu; vsi pa imajo na koše pomislekov. kupe strahu in nezaupanja. Odgovorila ni še Anglija, ki ne ve, ali spada k Evropi ali naj bi ostala nevtralna zlasti z ozirom na ameriške Zedinjene države, ki bi se jim tudi zbudilo ljubosumnje, če bi se Anglija a priori naslonila na ogromni evropski politični in gospodarski kompleks.
Tudi Jugoslavija pritrjuje Brian-dovemu načrtu. Poslala je v Pariz že odgovor, toda njegovo vsebino bo objavila šele danes. Zakaj tako pozno, ne vemo.
Jasno sliko o odgovorih bomo dobili torej šele prihodnje dni. Danes pa že lahko skeptično izjavljamo. kakor je izjavila avstrijska republika. da ie čas za ta problem preuranjen, dasi bi bila unija potrebna. ker se države še niso duhovno konsolidirale, da bi utegnile problem razumeti. Skoro istega mnenja so pomembnejši politiki, ki pravijo, da je problem Panevrope danes še sanjarija.
V	poštev prihaja pri tem vprašanju tudi politični prestiž. Če pride do zveze evropskih držav, tedaj bi nedvomno imeli v tej zvezi odločujoč vpliv Nemčija in Francija kot naivečji in najbolj razviti državi. kar vzbuja med pisanimi državami zaupanje in nezaupanje.
Tak je položaj zaraditega. ker se diplomati ne zavedajo velikega pomena odprave gospodarske in so-cijalnc anarhije, ki jo ustvarjajo goste carinske meje in neprestane carinske vojne in praske ter tudi kulturne posebnosti in kaprice, ki zapo-i sluiejo polovico sveta z asketičnimi metodami boja za gospodarske, politične in socijalne prestiže. Zato ni iskrenosti v tem vprašanju.
Spoznanje, da so vse te ovire v škodo splošnemu napredku, razvoju in socijalnemu položaju, je predvsem potrebno. Šele. če to spoznanje prodre, dobimo Panevrop- : šele. če postane socijalni čut skupnosti dominanten, ne bo več ovir za pametno kolaboracijo evropskih držav.
Doma In po svetu.
Plačajte zapadle davke, sicer sledi rubež. Davčna uprava razglaša: V smislu člena 148 zakona o neposrednih davkih dospe dne 1. julija 1930
v	plačilo III. četrtletni obrok zgra-darine, pridobnine, retnine in družbenega davka ter se mora plačati najkasneje do 15. avgusta 1930. Tega dne zapade v plačilo in se mora plačati polovica celoletne zemljari-ne. Uslužbenski davek se mora poravnati najkasneje v roku, ki ga določa člen 99 zakona o neposrednih davkih. Davčni zavezanci se opozarjajo, da ne zaostajajo s plačilom davkov, sicer morajo plačati zamudne obresti ter nositi stroške prisilne izterjave, ki se bo uvedla proti zamudnikom.
*
Žrtve naj doprinašajo drugi! —
Tega mnenja je pred kratkim odsto-pivši nemški finančni minister dr. Moldenhauer. ki je odstopil, ker mu državni zbor ni odobril finančnega načrta za saniranje državnih financ. Moldenhauer je med drugim zahteval. naj bi celokupno javno privatno uradništvo doprineslo takozvanF Notopfer«, da bi darovalo državi en del svojih prejemkov, razen tega bi naj tudi brezposelni nekaj žrtvovali, da bi se preprečil finančni polom. Večina državnega zbora pa ni hotela tako velikih žrtev in Moldenhauer je šel. Toda isti Moldenhauer je sedaj presenetil celi državni zbor s predlogom, naj bi se njegovo ministrsko pokojnino zvišalo, ki znaša 22.000 mark ali okroglo
I	300.000 Din. I a Moldenhauerjeva j zahteva je povzročila pri vseh stran-! kah silno ogorčenje in vlada je mo-
Pri izletih, Športu in igrah Je najbolj vporabna
El
Svetloba, zrak, vihar, napravijo kožo hrapavo. Svetli solnčni žarki pa povzročajo pogostoma nadležne in naverjetno boleče opekline. Varujte se tega! Treba je torej, da poprej Vašo kožo drgnete z Nivea-kremo in če je potrebno to večkrat ponovite. — Samo Nivea-krema vsebuje koži sorodni eukerit, nato se opira njeno izvrstno delovanje. — V pušicah jo dobite po 3, 5. 10 in 22 Din, v tubah iz čistega cina po 9 in 14 Din
Jugosl.
P. Beier sdorf & C o.
d. J. o. j.
Maribor, Meljska cesta št. 56
1 rala bliskovito umakniti ta predlog in tako bo moral »ubogi« ministrski penzijonist sam doprinesti državi »Notopfer«.
V Belgijskem premogovnem revirju Vorinage stavka 30.000 rudarjev.
Brezposelnost v Angliji je znašala 30. junija 1,890.600 oseb, to je, za 75.258 več kakor prejšnji teden ali za 748.218 več kakor ob istem času lanskega leta.
Poljska postaja ljubosumna in predlaga, da naj se osnuje mednarodna gospodarska antanta agrarnih držav srednje Evrope. V to zvezo naj bi stopile:	Jugoslavija, Bolgarija,
Estonska, Madžarska, Rumunija in Estonska, Finska, Letonska, Madžarska, Rumunija in Čehoslovaška. — Ali ni snovanje vseh teh tisoč in tisoč antant samo ovira konsolidacij, ker povsod manjka višjega skupnega interesa.
V Egiptu se pripravlja revolucija. Nacijonalisti prirejajo v Kairi hrupne demonstracije in napadajo policijo, ki se je v mnogih slučajih izkazala preslabo, ali pa celo sama simpatizira z demonstranti. Pri nemirih je bilo mnogo ljudi ubitih. Orient se na vseh krajih dviga proti protektoratu Evrope.
Meščanska vojna na Kitajskem se je začasno prekinila. Zdi se, da so generali zopet sklenili neko kravjo kupčijo. Ko so nacijonalisti v Nankingu uvideli, da ne morejo premagati Pekinga, so se z njim pobotali v tem smislu, da se obe stranki pomirita in da se prenese sedež centralne kitajske vlade zopet v Peking. Za kako dolgo? Dokler ne pridejo zopet novi transporti evropskega orož-ia, ki ga bo treba prodati in v ta namen zopet shujskati uboge Kitajce drugega proti drugemu.
Delavstvo v Sovjetski Uniji. Tajnik centralnega odbora sovjetskih strokovnih organizacij. Švernik. je v svojem poročilu na zadnjem kongresu izjavil:	članstvo	sovjetskih
strokovnih organizacij znaša točno 12 milijonov ali 80% vsega delavstva v Sovjetski Uniji, napram 10 milijonom v letu 1928. V zadnjem letu se je število delavcev v državni industriji dvignilo za 250.000. Tekom zadnjih let so se povprečni prejemki delavcev zvišali za 65%. Sedemurnih uživa 47% vsega delavstva, nepretrgan petdnevni delovni teden
Dve pesmi Ivana Molka.
»Beračevni«.
Veste, mi nismo dežela beračev, Bognedaj!
V žepih nam žvenkljajo cekini. Bogme da!
Da bi mi darov, centov prosili? Nikakor ne!
Tam je nekdo v kotu stopnišča — roko moli.
Ali je res? Saj ni res! Saj ni res! Tako se zdi!
Iz dolgega časa, v zabavo iztezal Hahaha, ha!
Pa se mu smejemo, igralcu ...
Dobro zna!
In naprej hitimo mimo njega — berači mi vsi!
Chicago.
Tri milijone muh — v mlaki srčne krvi, ki lazi kot vroča lava od treh strani.
Kri se pretaka po železnih žilah in tu se iztaka.
Muhe gomazijo, srebajo, brenčijo, sok pijejo, druga drugo ližejo, druga drugo grizejo.
Čimbolj sveža kri od treh strani semkaj polzi — milijon novih muh se rodi.
Tri milijone muh — to je Chicago.
pa 63%. Pod vodstvom prejšnjega voditelja strokovnih organizacij, Tomskega, se je strokovno gibanje vedno bolj nagibalo k tredunioniz-mu. medtem ko sedanje vodstvo polaga glavno pažnjo na to, da je delavstvo kulturno in politično izšolano in zavedno in spozna potrebo so-cijalistične družbe, v smislu strankine generalne linije in se ii popolnoma žrtvuje.
*
Na kliniki v Strassburgn se zdra-
vi	točasno 32 otrok obolelih za otroško živčno ohromelostjo.	Iz
spodnjerenskega okraja javljajo o 25 novih slučajih. En otrok je že umrl. Šole so zaprte.
Na Gradiščanskem so zaprli nekega 80 letnega Madžara, ker je oskrunil osemletno deklico.
V Rumuniji je zgorela neka židovska vas. Sumijo, da so jo zažgali protižidovski pogromistL
Kmetje oplenili goreče mesto. V poljskem mestu Rožanka je izbruhnil požar, ki je v kratkem času zajel skoro vse mesto. Več ljudi je zgorelo. Okoliški kmetje so prihiteli iz radovednosti na lice mesta, a mesto da bi pomagali pri gašenju, so izrabili priliko in začeli vsevprek pleniti po hišah. Šele ko je prispel močen oddelek policije, so jih pregnali.
Protialkoholna vojska v Ameriki. Tekom zadnjega poslovnega leta je bilo 68.186 oseb zaprtih radi hujskanja proti prohibicij. 4373 aparatov za kuhanje žganja in 419.000 hektolitrov alkoholnih pijač je bilo uničenih.
Strašna vročina vlada baje v Ameriki. Prošli teden je 27 oseb umrlo za solnčarico. V desetih mestih so ugotovili 38 do 40 Celzijevih stopinj vročine. Sedeminpetdeset ljudi je utonilo pri kopanju v raznih krajih.
V centralni Aziji se topijo ledeniki, zlasti v Pamirju, kjer vlada silna vročina. Reka Oxus je radi silnega dotoka vode iz visokih snežni-kov m ledenikov stopila iz bregov in preplavila velik del turkestanskih in j.£an poljan. Tudi v severni Indiji so iz istih vzrokov poplave.
* Koreji so velike poplave uničile velik del poljskih pridelkov.
AH si že član »Cankarjeve družbe«? Poskrbi, da bodo tudi Tvoji prijatelji postali naročniki. Za 20 Din dobite štiri lepe knjige.
Naselbina pod mostom — mariborski
Škandal.
Edino zatočišče deložirancev — 14 družin pod mariborskim državnim
mostom.
Kolektivizacija poljedelstva v Sovjetski Uniji.
Težave in uspehi. — Jakovljev o zaključku socijaine revolucije.
Ljudski komisar za poljedelstvo Jakovljev je na zadnjem moskovskem kongresu podal zanimivo poročilo o sedanjem stanju sovjetskega poljedelstva, ki ga je primerjal s poljedelstvom v Ameriki. V Združenih državah se je v zadnjem desetletju povečala površina obdelane zemlje za 4 milijone hektarjev, poleg povečanja števila traktorjev za 80.000.
V Sovjetski Uniji se je pa v istem času povečala površina obdelane zemlje za 12 milijonov hektarjev poleg 76.000 traktorjev. Velike poljedelske edinice pa nastajajo v Sovjetski Uniji radi obubožanja malih posestev kakor v Ameriki, temveč potom programatičnega ujedinjeva-nja. Radi kolektivnega načina obdelovanja je narasla produktivnost zemlje za 40 do 50 odstotkov, v prvi vrsti radi mehaniziranja poljedelstva in smotrene izrabe traktorjev. Povprečna izraba traktorjev znaša v Sovjetski Uniji 1.500 ur na eksem-plar letno, v Ameriki pa samo 450 ur. Ta izraba se bo v prihodnje dvignila na 2.500 ur letno.
Sadovi toletne kolektivne pomladne setve zagotavljajo uspešno širjenje kolektivizacije. Sovjetsko poljedelstvo ima izvršiti tri glavne naloge: razviti kulturo obrtnega rastlinstva, obnoviti živinorejo in okrepiti : pridelek žita. Razvoj živinoreje je j mogoč le na podlagi kolektivnega in j državnega gospodarstva. Prvo vlogo pri tem bo imela svinjerejo. Rešitev vprašanja preskrbe z mlečnimi proizvodi je zvezan z vprašanjem pridobivanja klaje in pašništvom. Medtem ko zavzema v Ameriki klajni po-sev 70 odstotkov vse poševne površine, znaša v Sovjetski Uniji samo 30 odstotkov. Da preskrbo z mesom in mlekom podvojimo, moramo vire za 150 odstotkov povečati.
V prihodnjih treh letih se mora v uralskih provincah in osrednji Azili 20 milijonov hektarjev mrtve zemlje obdelovati s traktorji. Velikanske površine najboljše zemlje so še ob srednji in spodnji Volgi in v Kasak-stonu neobdelane. V teh krajih uspeva predvsem pšenica, s katero se bo v prihodnjih letih na novo posejalo 25 milijonov hektarjev. Samo v Ka-sakstonu se zamore s pšenico posejati 55 milijonov hektarjev, medtem ko ie sedaj posejeno samo 2 milijona.
V Južni Sibiriji in v Kasakstonu se bodo organizirala kolektivna gospodarstva s po 300.000 hektarjev.
Produkcija bombaža se bo prihodnje leto razširila na dva in pol milijona hektarjev, od katerih bo 1 milijon obdelan s traktorji. Enako se bodo organizirala nova gospodarstva za pridelavo lanu, ki se ga bo v jeseni za 35 odstotkov več nasejalo.
Jakovljev je povdaril, da je uspeh kolektivizacije odvisen od prostovoljnega vstopanja kmetov v kolektivna gospodarstva. V dogledni bodočnosti bodo individualna gospodarstva sploh izginila. Kolektivni program je tehnično osiguran z razvojem domače strojne industrije, in bo v prihodnjih petih letih dovršen, s čemu bo socialna revolucija končana. (?)
Podružnica »Svobode« Studenci
sklicuje za petek, dne 25. juilja točno ob pol 20. uri v društvenem domu izvanredni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika in zapisnikarja. 2. Poročilo društva. 3. Nove volitve. 4. Ustanovitev sekcij. 5. Razno. Sodrugi in sodružice pridite točno in v lepem številu.
'1
Izredno nizke cene! Največja zaloga plošč! Popravila vseh instrumentov! Tvornlca glasbil
HEINEL & HEROLD
Prodajalna: Trg Svobode Maribor.
Lansko leto, ko se je bil zadnji boj za podaljšanje stanovanjske zaščite, so hišni gospodarji in vsi ostali »pridobitni« krogi v ginljivih besedah dokazovali, da je stanovanjska zaščita postala brezpredmetna, ker je stanovanj dovolj, v kolikor pa se še občuti pomanjkanje stanovanj, pa da je ravno stanovanjska zaščita teinu vzrok, ker ovira svobodno oddajo in razpolaganje s stanovanji.
In srečno so dosegli, da je bila stanovanjska zaščita odpravljena. Zal, moramo tudi priznati, da si je mnogo delavcev v svoji zmoti obetalo od ukinjenja stanovanjske zaščite zboljšanje stanovanjskih prilik. Danes so razočarani: Stanovanj -
novanju, produktivna in družbi koristna pa gotovo bolj. Je li potem še čudno, če se že tudi revni ljudje brani'o otrok? Ko jih pa tudi krščanski gospodarji, ki drugače zagovarjajo načelo mnogih rojstev, radi otrok mečejo iz stanovanj!
Torej privatna inicijativa je tu na celi črti odpovedala. Kaj pa javna? Dovolj je povedano z ugotovitvijo, da vodijo posle socijalnega skrbstva isti krogi, ki ne kažejo v privatnem življenju zanj nikakega zanimanja in ga mnogokrat celo pobijajo.
Žalostne slike stanovanjskih razmer se z vsakim dnem množijo. Da jih vidimo, ni treba iti kdove kam daleč ven v predmestje. V Mari-
jetiko. Možu so s časom ohromeli vsi živci, le z velikim trudom se pomika naprej, roko le z velikim trudom prinese do ust, če ima kaj vanje dati; preživljala ga ie žena z dnino, sedaj je pa tudi ona oslabela in že dalj časa nima zaslužka. Stanovala sta v neki vlažni luknji v Ribiški ulici, ki pa je zadnje čase tudi nista mogla več plačati in gospodar ju je vrgel na cesto. Zatekla sta se pod most.
Je tu mlada zakonska dvojica M., s štirimi, deloma rahitičnimi otroci. Mož je epileptik in vso družino je preživljala slabotna žena z delom v tkalnici. Po zadnjem porodu je začela bolehati, zaslužek se je skrčil, svoje podstrešne sobice nista mogla več plačati in morala sta ven. Sedaj je družina pod mostom. Mož leži bolan v postelji in bolehna žena ne ve, ali naj oskrbuje otroke in moža, ali naj gre, čeprav sama bolna, zopet v tovarno, da ne poginejo od gladu, ali pa naj se še sama vleže in čaka smrti.
Pri ostalih podmostnih kolonistih tudi ni veliko bolje. Od silnega prepiha, ki stalno veje pod oboki, je že več nežnih otrok hudo zbolelo. Pogled na to sliko je pretresljiv: bedno pohištvo stoji vsenaokrog, ležišča so deloma na goli zemlji, na njih se pa stiskajo bledi obrazi zapuščene dece, žene pa s topo resignacijo zro predse.
In vse to sredi mesta, pred očmi vse javnosti, pred nosom mestnega magistrata. In še so ljudje, ki se ne sramujejo trditi, da je pri nas soci-jalno skrbstvo odveč, da je pri nas delavstvo dobro situirano. Ce pa se že začne komu vzbujati vest, jo pa skuša odvaliti na druge in apelira na njih krščansko srce. Kaka bridka ironija! Dokler javnost in oblasti ne uvidijo, da je ta edina odpomoč v javni inicijativi. bomo vedno globlje lezli v siromaštvo. Vse to zahteva takojšnjo odpomoč v primernih zakonitih merah: da bodo nepremožni uživali vsaj nekaj stanovanjske zaščite, da se za gotova stanovanja zakonito določi maksimum najemnin, da javne ustanove poskrbijo za sredstva, s katerimi naj se zida dovolj cenih delavskih stanovanj, da se take ljudi, ki so za vsako delo nesposobni in gincjo v bedi, spravi v oskrbnišnice ali hiralnice. Vse to bi se moralo zgoditi, predno nas val ne zagrne.
Ljubljana.
Zakaj se zapostavlja uslužbence dohodarstvenega urada pri prevedbi in imenovanju. Brez dvoma je, da ima mestna občina ljubljanska največje dohodke na trošarini, ki jo pobira mestni dohodarstveni urad po svojih organih. Tako se je tudi glasil ekspoze načelnika finančnega odseka ob priliki letošnje proračunske razprave. Povsem na mestu bi bilo, da bi dohodarstveni uslužbenci, ki vrše težko in odgovornostipolno službo in ki skrbe za to, da so ti dohodki čimvečji, imeli iste pravice kakor jih imajo ostali mestni uslužbenci. Toda žal ni temu tako. V zadnji občinski seji, ki se je vršila dne 11. julija t. 1. je bilo večje število magistratnih uslužbencev imenovanih v višje čine in stalno nastavljenih. Med vsemi temi pa ni niti enega dohodarstvenega uslužbenca, ki bi bil deležen take dobrote. Zadnja imenovanja, ki so jih bili deležni dohodarstveni uslužbenci, so se izvršila meseca avgusta leta 1927, od tega časa pa ni bilo do danes, razen enega samega slučaja, ko je bil eden uslužbenec imenovan v uradniški čin meseca decembra 1929, nikoli imenovanj. Še manj pa, da bi bil kak začasni nameščenec stalno nameščen ali pa pogodbeni uslužbenec pragmatično preveden, dasiravno služijo ti uslužbenci pri tem uradu po 3, 4 in tudi 5 let. Tekom zadnjih (reh let ni bilo med dohodarstvenimi uslužbenci nobenih drugih osebnih sprememb, kakor da je bilo par sta-rejših uslužbencev upokojenih in to je bilo vse. Sedaj pa poglejmo kako stvari stoje. Z letošnjim proračunom je bila uveljavljena nova trošarinska tarifa za mesto Ljubljano. Praksa je pokazala, da se Ljubljančani, kakor
Del naselbine deloiirancev pod driavnem mostu v
Mariboru.
skega raja, ki so ga hišni gospodarji obljubljali, ne le da ni, temveč je za veliko število nepremožnih stanovalcev nastal pravi pekel. Rodbine z večjim številom otrok mečejo na cesto, gospodarji si hočejo na razne načine zvišati hišne rente s tem, da navijajo najemnine do ne-nemogočih višin, da preurejajo nezdrava podstrešja in kleti v stanovanja, da se skušajo manj premožnih stanovalcev znebiti in pritegniti v svoje hiše ljudi s sigurnimi in višjimi prejemki. Pri vsem tem trpita edinole delavec in nameščenec s svojimi 800—1200 Din mesečnih prejemkov. In baš delavec in nameščenec bi morala imeti zdravo stanovanje, kjer bi si v odmoru mogla nabrati novih sil za trudapolno delo. j Svet je pa čisto narobe: ljudje, ki I
boru imamo sredi mesta na prvi pogled sicer zakrite, a tem bolj v nebo kričeče dokaze. Pod visokimi oboki, tik Glavnega trga, životari pod mostom
cela naselbina brezdomcev
s številnimi družinskimi člani in obilico otrok. Nič manj kot 14 delavskih družili je izpostavljeno tu vsem vremenskim neprilikam, silnemu prepihu, njih najintimnejše družinsko življenje se odigrava pred očmi mimoidočih. Mestna občina se je hotela sprva na poseben način pomagati: hotela je te brezstanovaj-ce kratkomalo izgnati v domovinske občine. Vendar se je sedaj menda premislila: ti ljudje imajo v mestu I svoje delo in svoj kruli in žive tu I že po dvajset let in so ostavili tu
Tako izgleda pri
se cel dan sprehajajo po prostornih sobanah in počivajo na mehkih divanih, niso v skrbi, da jih bo kdo vrgel iz stanovanja, delavec se mora pa še za svojo skromno sobico s štedilnikom, kjer ie natrpan z vso svojo družino, dan na dan bati in se tresti, kdaj bo hišni lastnik prišel z novo polo, s katero bo zahteval nedosegljivo zvišanje stanarine ali pa odpoved, češ. da otrok ne trpi v hiši. Kljub temu, da sta delavec in nameščenec najmanj tako dobra državljan akakor oni v bogatem sta-
brezstanovanjcih
svoje najboljše sile. Domovinska občina bi takega reveža z vso pravico lahko zavrnila: kjer si delal dvajset let, bodi še sedaj!
Kdo so deloiirand?
Med temi deložiranci so strahovite priče socijaine bede. Neki D., pristojen v mesto, je s svojo ženo vse življenje tu delal. Pred leti je začel bolehati, podporo bolniške blagajne je izčrpal, od občine ničesar ne dobi; 19 letni sin mu je umrl za
ELIDJL
COLDCREAM
0=^
zdravi kožo p
tudi okoličani, brez večjih pretres-ljajev kaj hitro prilagodijo vsakokratni izpremembi trošarinskih predpisov. Tudi dohodarstveni uslužbenci so se v pretežni večini izkazali, da so kos svoji novi, toda težki nalogi. Ker se je pa delo vsled precej komplicirane tarife za kakih 33 do 40 odst. povečalo, so merodajni faktorji uvideli potrebo, da se sprejme v službo nekaj novih moči. In res sprejelo se je šest novih uslužbencev. ki so kakor se šušlja socijalno zelo šibki(?). Ti slednji bodo baje, vsaj tako se šušlja, kmalu imenovani za uradnike ter nameščeni po večjih liniiab za načelnike dohodarstvenih linijskih uradov. Sedanji načelniki teh uradov bodo pa sedanjim svojim učencem menda ostali kot podrejeni organi.. Končno vsi dohodarstveni uslužbenci svojim kolegom na magistratu k njihovim imenovanjem iskreno čestitamo. G. župana in občinski svet pa prosimo, da se pri prihodnji seji spomni tudi na nas doho-hodarstvene uslužbence.
Zdravstvena predavanja. Na mnoga vprašanja sporočamo, da bo ga. zdravnica dr. Finkova takoj jeseni nadaljevala s svojimi predavanji. Tem bodo nadalje priključena tudi predavanja o vzgoji otrok, ki so tudi staršem zelo potrebna in so za to predavatelji že naprošeni. — Zveza del. žen in deklet.
Maribor.
Neverjetno razburjenje se je polastilo našega meščanskega časopisja, ko se je raznesla vest, da namerava graško delavsko društvo »Kinderfreunde« napraviti izlet v Maribor in odtod na Pohorje ter Kozjak. Zagnalo je krik in vik, kakor da se oodira svet in to vse radi stotine delavskih otrok, starih od 8. do 14. let, ki so si enkrat hoteli ogledati tudi košček Jugoslavije in njenih lepot. Kdo bi si le mislil, da to za tujski promet tako vneto časopisje zna ubirati tudi druge strune, da zna privabljati iz njih čisto druge melodije kot Jih pa čujemo običajno, kadar prihajajo v našo državo kakšni nemški avtomobilisti, kakšna tuja meščanska pevska društva, meščanski športni klubi in podobne organizacije. Ob takih prilikah se prirejajo gostije na račun občine, narodna gospoda nastopa v fraku in cilindru in drži pozdravne nagovore, zastave vihrajo, vse je vzhičeno nad prihodom milih gostov. Sedaj pa, ko so nameravali priti delavski otroci, ki bi jih mariborsko delavstvo na skromen način pozdravilo, brez hrupa in pompa, so stari nasprotniki tega delavstva proglasili Prihod stotine otrok za — politično manifestacijo, za velikansko socijalistično slavje, ki so ga bojda nameravali bivši člani bivše socijalistične stranke v Mariboru in v levem in desnem mariborskem srezu. Vse to je gladko izmišljeno in lansirano v st*et s prozornim namenom, opozoriti oblasti na razorno delo »delavskih voditeljev«. Najbolj hrupni so pri tem ljudje, ki so šele šilom prilik začeli prisegati na jugoslovanski državni koncept, katerega je naše delavstvo ob zasmehu vse te svojadi krojilo že pred dvajsetimi leti. Danes je tem ljudem jugoslovanski naciionalizem le pretveza, pod katero upajo voditi uspešen boj proti delavstvu, kot so ga nekdaj pod firmo črno-žoltega patrijotizma in v novi državi pod okriljem plemenskega in verskega boja! Po mnenju teh ljudi mariborsko delavstvo ne bi smelo graških otrok niti pozdraviti, niti jim privoščiti par krompirjev, niti košček kruha, med tem ko so bili v Mariboru že oficijelno pogoščeni ljudje, ki se sicer v javnem življenju onstran meja udejstvujejo kot hakenkreuz-lerji ali pa heinnvehrovči, ki so vse prej, kot pa Jugoslaviji naklonjeni. Zakaj torej tu dvojna mera meščanskega tiska, ki hiti Pozdravljati nasprotnike, dočim govori s Prezirom o avstrijskem delavstvu, ki je v boju proti heirmvchrom preprečilo marsikakšno opasnost. katera nam je pretila, ki je razkrilo marsikake tajne spletke — da omenimo samo dogovor med vodstvom heinnvehra glede prehoda italijanskih trup preko Koroške na jugoslovansko mejo — in preprečilo, da bi se bilo fašizmu posrečilo skleniti obroč okoli Jugoslavije. Ali je morda to tisto, kar našemu meščanskemu tisku ni po volji, da je, ker drugače ni moglo. lopnilo po avstrijskih delavskih otrocih in po mariborskih delavcih? — Na jezuitsko zvita vprašanja, zakaj da mariborsko delavstvo ne povabi lačnih trboveljskih otrok, da bi jih pogostilo, pa samo kratek odgovor. Gospoda, vaša dolžnost bi bila skrbeti za trboveljsko deco, vaša dolžnost bi bila preprečiti vse silne katastrofe, ki so zadele delavstvo v premogovnem revirju zadnja leta, obvarovati rudarske množice gladu in bede. Vi tega niste storili. Vi yidite, da je hotelo mariborsko delavstvo avstrijskim otrokom nuditi nekaj krompirja J'1 zelenjave - vse to bi dobili otroci iz ' rbovelj tudi, če bi jim kdo plačal vožnjo v Maribor in nazaj — zakaj pa vi, ki ži-yite v izobilju, prirejate bankete in poliva-,e. s šampanjcem, vsaj ob takih prilikah ne mislite na uboge trboveljske otroke in na grozote življenja v revirjih? Gonje, ki ste to improvizirali proti mariborskemu delavstvu v svojem časopisju, ni diktirala skrb zo državo, niti skrb za rudarske otroke, ampak sovraštvo proti onemu delavstvu,
ki mu je klečeplazenje tuje, ki ni poznalo hinavščine in potuhnjenosti in je nikoli poznalo ne bo. in sedaj, gospodje, nadaljujte z lažmi in denuncijacijami. mi smo pripravljeni. Vedite pa, da se naš glas daleč, daleč čuje, četudi vam morda to ni ljubo: ko pa bo prišel čas, vam bomo predložili račun.
Otvoritev Javne kuhinje. V Mariboru. ki je znan kot eno izmed najdražjih mest v Jugoslaviji, se je v torek, dne 15. t. m. otvorila javna kuhinja, ki si je nadela hvalevredno nalogo, nuditi ceno in dobro hrano delavcem in nameščencem. Sele pred kratkim se je ustanovil na ini-cijativo Delavske zbornice pripravljalni odbor, ki je na novo renoviral prostore v Zadružnem domu (v poslopju, ki je bilo last Okrožnega urada), jih higijenično preuredil in opremil z modernimi plinskimi in električnimi kuhalnimi aparati itd., tako da je ta kuhinja gotovo prva tovrstna naprava v našem mestu. Poleg kuhinje se nahajajo tri obed-nice A, B in C. — Otvoritev se je izvršila ob prisotnosti zastopnikov strok, organizacij in drugih delavskih ustanov, mestne občine, novinarjev itd. Predsednik Zadružnega doma, V. Grčar, je v imenu pripravljalnega odbora pozdravil došle zastopnike. predvsem župana mesta mesta Maribora, dalje zastopnika Delavske zbornice. Strokovne komisije, Borze dela itd. ter nato izrekel zahvalo vsem delavcem, zaposlenim pri adaptiranju lokalov in ostalih naprav. Dalje je v kratkih besedah obrazložil veliki pomen te naprave za delavce, osobito pa za one družine, ki so primorane, da mož in žena iščeta vsakdanji zaslužek. Ljudska kuhinja bo tem družinam ' in posameznikom nudila vsaj delno nadomestilo domačega ognjišča na ta način, da jim bo nudila ceno in dobro hrano, kar bo storila tem lažje, ker je edino podjetje te vrste v mestu, ki ni ustanovljeno, da nosi dobiček, ampak da služi splošnosti kot socijalna ustanova. Mestni župan dr. Juvan se je nato zahvalil pripravljalnemu odboru in inicija-torjem za to potrebno in koristno napravo, zagotavljajoč, da bo mestna občina to delo za splošno korist znala pravilno ceniti in podpirati. Nato se je vršilo skromno skupno kosilo, ki je bilo zelo okusno pripravljeno, kar potrjuje, da je Javna kuhinja v veščih rokah in da ima strokovno dobro usposobljeno osob-je. Delavcem in nastavljencem pa obisk te kuhinje kar najbolje priporočamo. — Naknadno izvemo, da ima Javna kuhinja zaznamovati pravcati naval abonentov, kar ie za začetek vsekakor popolnoma nepričakovan pojav, ki pa tudi najbolje dokazuje, kako potrebna je bila ta
ustanova.
Brat zabodel brata. 13. t. m. popoldne
je bil 18 letni v Ivaničih stanujoč kmečki sin Anton Domanjko zaboden od svojega brata. Zabodem je Ibttl blizu srca in rešilni oddelek ga Je iprepeljall v bolnico iv Maribor. Oba braita sta 'bila že od otroških let krščansko vzgojena.
Kap je zadela 16. t. m. ob 7. uri 58 letnega tpri veletrgovini z vinom Pugel in Roa-manm usLuibemega delavca Ivama Kranjca, ko ie žel na delo na! Meljski cesti, pred hišo št. 13. Rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico.
Pri borzi dela v Mariboru dobijo delo
17 hlapcev, 10 viničarjev-majerjev, 8 pastirjev, 4 kosci, 1 kolar, 1 sodar, 1 žagar, 1
kovač, 1 fotograf, 2 čevljarja, 1 kurjač, 1 šofer, 1 mesar, več vajencev (ključavničarske, kovaške, mlinarske, pekovske, kleparske, tapetniške, sodarske, natakarske, mizarske, slikarske in slaščičarske obrti); kakor tudi 3 perice, 3 pomivalke za sezono v Rogaško Slatino, pa tudi 12 kuharic, 26 služkinj, 5 'sobaric, 3 kuharice k orožnikom in finanoem, 5 vzgojiteljic, 3 plačilne natakarice, 1 perfektna iservirka, 1 gospodinja.
Veselica Del. pevskega društva »Frohsinn«. V nedeljo, dne 20. t. m. ob 3. uri popoldne priredi Del. pevsko društvo »Frohsinn« veliko poletno veselico v prostorih in na vrtu gostilne Anderle v Radvanju, v slučaju slabega vremena pa v verandi pivovarne Union.
Glasbeno društvo železničar, delavcev in uslužbencev v Mariboru proslavlja dne 2. in 3. avgusta 1930 svojo petletnico obstoja društva. Dne 2. avg. se bo vršila ob 20. uri akademija v dvorani »Union« (Gotz), pri kateri nastopijo tudi delav. pevska društva (skupni zbor). Drugi dan, dne 3. avgusta, se pa vrši velika ljudska veselica v Radvanju, gostilna Anderle. — Odbor.
Celje.
Trgovska. Zadnjič smo poročali, kako so celjski trgovci napredni. Dames pa naj še dodamo, da so naši trgovski pomočniki kršili zakon, po mnenju nekega šefa. Po navodilu priv. nameščencev je šel pomočnik od St. s polo po trgovinah ter na njo pobiral podpise za stari nedeljski počitek. Ko je prišel do trgovca na Kralja Petra cesti, je gospod šef odvzel polo in jo pridržal, češ da je to nedopustno in protizakonito... Nekateri gospodje namreč mislijo, da oni smejo kar hočejo, pomočniki pa naj bi lepo molčali.
Trdoglavost nekaterih trgovcev glede nedeljskega dela se je pokazala v notici »Slovenca« od zadnje nedelje. Tu pravijo, da se poslužujejo samo zakona, kar je vsakemu državljanu dovoljeno. Trditev, da je 90 odst. trgovcev proti nedeljskemu delu, demantirajo. Znano nam pa je, da je eden največjih celjskih manufakturistov sam izdal na kolege oklic, naj bo v nedeljo počitek in da so >se na tisto polo podpisali vsi razen dveh ali treh. Zanimivo je pa to, da je »par trgovcev, ki se še danes ne morejo uživeti v naše juogslovanske razmere«. Celjski gre-mij trgovcev, ki .je v slovenskih rokah, hoče torej operirarti z narodnostjo in državljansko lojalnostjo. Saj so nam znane razmere, ki so vladale svoj čas v trgovskih krogih n. pr. v Beogradu, kjer so bile trgovine odprte skoraj noč in dan. Ker je Beograd glavno mesto Jugoslavije in ker so vladale nekdaj tam take razmere, smatrajo najbrž naši trgovci, da so to bile vzorne in jugoslovanske, ki ibi jih bilo prenesti tudi na nazadnjaški sever, čeprav so v Beogradu že davno odpravljene. S čelom v,zad, napred marš!
Trbovlje.
Neznanega dopisca, kateri mi je zopet
pisal dne 3. 6. t. 1. pismo, v katerem mi poleg nesramnih obdiollžitev grozi, da bode sodnijsko postopal proti meni, pozivam, da se potrudi k sodišču, dla bo pa stvar šla bolj gladko, mu stavim predlog, da naj mi sporoči svoj naslov, za vse ostalo, kakor tudi za ričet bom pa preskrbel jaz sam, — A. Tratnik.
črna — Sv. Helena pri Prevaljah.
Pomagajte graditi naše zadružništvo, ne pa zabavljati.
Naš kraj je tako zelo oddaljen od železniških zvez, da smo odrezani kakor od vsega sveta. Toda cenj. čitatelji ne smejo misliti, da čutimo tudi mi tako. Ce se večkrat ne oglašamo v listih, ni to vsled tega, ker bi ne čutili s celoto, temveč zato, ker smo preživljali zadnje čase razne krize, ki v zadnjem času ponehavajo. Ena kriza pa na žalost traja z nezmanjšano silo dalje in to je kriza našega zaslužka. Pri rudniku govore vedno znova in znova o redukcijah, na drugi strani ipa preboleva tudi lesna trgovina tako hudo krizo, kakor je že več desetletij ne pomnimo. Ti dve panogi sta pa tudi edini, od katerih se preživlja tukajšnje ljudstvo, zato je razumljivo, da od nas ne morete pričakovati veselega razpoloženja.
Na žalost je pa pri nas še to, da kar usoda že sama na sebi ne prinese hudega, to store še nekateri, ki s svojo večno kritiko in širjenjem lažnivih vesti podirajo še ono obrambno moč, ki si jo je delavstvo z desetletnimi žrtvami zgradilo.
Tukaj mislimo one ljudi, ki so vodili zadrugo »Skupni dom«, katera je tudi na našo največjo žalost likvidirala s polomom. Da bi pokrili svojo krivdo, iščejo vzroke v njihovi nesreči tam, kjer jih ni. Nekateri pravijo, da bi bilo vodstvo Konzumnega društva lahko pomagalo, da bi Skupni dom zlezel iz težkega položaja. Ne 'Pomislijo pa, da če bi vodstvo Konzumnega društva ne bilo tako previdno, kakor je in bi se zapletalo v take afere, da bi prej ali slej tudi ono doživelo, če druzega ne, vsaj krizo, ki bi mu delala dovolj preglavic. Tisti ljudje, ki tako govoričijo okoli, naj enkrat resno premislijo vso stvar, pa se bodo prepričali, da je temu res tako. Vodstvo Konzumnega društva in njegovi funkcijonarji so voditelje Skupnega doma opetovano svarili in to takrat, ko je bil še čas, da naj napake lojalno popravijo. Konjumno društvo za Slovenijo je v tistih časih pogostokrat izjavilo, da je pripnayljeno pozabiti °n vse krivice, ki so mu jih prizadejali voditelji Skupnega doma in pomagati, da se celo zadevo s Skupnim domom spravi v pravi tir. Toda nekateri ljudje pri Skupnem domu niso o ponudeni spravi hoteli ničesar slišati in tako je moralo neizbežno priti do poloma. Zahtevati od Konzumnega društva, da poseže vmes takrat, ko je že prepozno in ko bi tako vmešavanje tudi tej zadrugi lahko silno škodilo, je pa več kot preveč. Oni ljudje, ki jih ta nesreča še sedaj ni izmodrila, bi boljše storili, če bi se Konzumnemu društvu lojalno približali in bi vsaj sedaj s skupnim požrtvovalnim delom pomagali, da se sčasoma vsaj delo-
ma popravi škoda, ki so jo utrpeli posamezniki, ki so bili v to nesrečo zapeljani. Konzumno društvo je še vedno pripravljeno pomagati, kolikor je to pač v njegovih močeh. Toda to stori Konzumno društvo lahko le iz čistega dobička v trgovini in po privoljenju svojega članstva. Zato bodo oškodovanci po polomu bolje storili, če pomagajo Konzumnemu društvu do večjega napredka, za kar jim bo ono gotovo hvaležno in se bo potem tudi našel način, kako bi se temu ali onemu najtežje prizadetemu pomagalo.
Na drugi strani naj pa vedo vsi tisti, ki se jih tiče, da Konzumno društvo ne bo več mirno prenašalo njihove škodljive propagande. Ta naša velika zadruga, ki je z neverjetno sigurnostjo premagala vse viharje, je dovolj mogočna in tudi dovolj odločna, da bo z onimi, ki ji hočejo na vsak način škodovati, temeljito obračunala. Tisti, ki hočejo zabavljati, naj zabavljajo na račun onih, ki so jih potegnili v ta vrtinec, ali pa naj se jeze na sebe, ker so šli na led. Mislimo, da bo sedaj vsakemu treznemu in poštenemu človeku jasno, da želimo mir in spravo. Zato naj vsi, ki plemenito mislijo, v tem pravcu delajo.	J. L.
Radio.
Delavska radio-oddajna postaja.
Ameriške strokovne organizacije so z velikimi žrtvami pred kratkim otvorile svojo radio-oddajno postajo v Chicagu, prvo te vrste na svetu, ki oddaja izključno delavski program. Odbor, ki vodi postajo, si prizadeva. da jo razširi tako, da jo bomo tudi v Evropi lahko poslušali. V ta namen je že kupila zemljišče 80 johov, na katerem bo zgrajeno moderno postajno poslopje za 300.000 dolarjev in velika delavska kolonija.
Budimpešta, ki ima že danes oddajno postajo z 20 Kw. in ki z ozirom na majhen obseg Madžarske gotovo popolnoma zadostuje, se je odločila zgraditi novo pet- do šestkrat močnejšo postajo, torej s 100 do 120 Kw. Gradba nove, dosedaj največje postaje v srednji Evropi, bo stala 7 milijonov pengov, to je 70 milijonov dinarjev. — Kaj bodo jugoslovanske pritlikave postaje storile, da se ubranijo pred madžarskim kolosom.?
Meh za smeh.
Kratko, pa jedernato.
Župnik k novi kuharici: »Jaz sem navajen malo govoriti. Če Vam s prstom pomignem, pomeni to, da morate priti.«
Kuharica: »To je prav. Tudi jaz nimam navade, dosti govoriti. Ce zmajem z glavo, pomeni to, da ne pridem.«
Dovtipi.	g
Ekscelenca v vojni bolnici.
Bolniška soba z bolnimi na črevesju:
»Kaj imate pa Vi?«
»Krojaško delavnico, ekscelenca.«
»Hočem reči, zakaj tukaj ležite?«
»Ker še ne smem vstati, ekscelenca.«
»Zakaj pa še ne smete vstati?«
»Ker moram še ležati, ekscelenca.«
»Da bi Vas koklja! Na čem ste zboleli?«
»Na krompirjevi njivi pri Doberdobu, ekscelenca.«
»Grom in strela vendar! Kaj pa je rekel zdravnik, ko ste prišli sem?«
»Ali si že zopet tukaj?«
PRISTOPAJTE K
ŠTAJERSKI HRANILNICI IN POSOJILNICI V MARIBORU
Delež stane Din 100 — Čelane sprejema začasno Ljudska tiskarna, Sodna ulica 20.
LJUDSKA TISKARNA D. D. V MARIBORU
naznanja cenj. občinstvu, da je preminul v četrtek, dne 17. julija 1930 v Ljubljani njen upravni svetnik, gosp.
minister n, r.
ANTON KRISTAN
LJUDSKA TISKARNA
Slava njegovemu spominu!
Pogreb dragega pokojnika se vrši v nedeljo, dne 20. julija izpred hiše žalosti v Ljubljani.
MARIBOR, dne 18. julija 1930.
1. Delavsko kolesarsko osrednje draftvo, nodrnžnlca Studenci pri Maribora
priredi dne 16. in 17. avgusta t. 1. v gostilni Klemenčak svojo
ustanovitveno proslavo
Na predvečer, t. j. v soboto 16. avgusta ob 20. uri se vrši koncert, pri katerem sodelujejo delavski pevski zbori in godba Pekerske požarne brambe.
V	nedeljo 17. avgusta kolesarska dirka podružnice, zvezana s prvenstvom dravske banovine. Start ob 6. uri zjutraj iz Koroške ceste od kilometr. kamna št 1. obratna točka od kilom1. kamna št. 41. Po dirki obdaritev dirkačev in koncert do 12. ure v gostilni Klemenčak.
Popoldne ljudska veselica s pestrim1 sporedom. Začetek ob 15. uri. Vstopnina Din 3.—. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev teden dni pozneje.	K obilni udeležbi vabi
odbor.
.Mariborska plovba14 druiba z o. z. v Mariboru
Vozni red
Motorni brod »Maribor« za vožnjo iz Maribora do Mariborskega otoka in nazaj:
Odhod: Iz Maribora od 9. ure do 20. ure vsako uro.
Odhod: Iz Mariborskega otoka od 9.30 do 20.30 ure vsako uro.
Vozne cene.
Za odrasle: v obe smeri Din 10.—, v eno smer Din 6.—.
Za otroke: do 4. leta prosto, do 12. leta Din 3.— v eno smer. Stalni vozni listek za 10 voženj Maribor—Mariborski otok in 10 voženj Mariborski otok—Maribor. Cena Din 70.—.
Za otroke stalni vozni listek za 10 voženj Maribor—Mariborski otok in 10 voženj Mariborski otok—Maribor. Cena Din 40.—.
Stalni vozni listki se dobijo pri »Dravska plovba, družba z o. z.«, Maribor, Frančiškanska ulica 13.
NAČELSTVO.
Zbirajte za tiskovni sklad
Va
enec
se takoj sprejme. Prednost imajo sinovi organiziranih železnič. rjev. Prijave in pojasnila se dobe vsak dan v .Gospodarski poslovalnici" v Mariboru, Aleksandrava cesta.
Veletrgovina igrač in galanterije
F. Konig, Celje
USTANOVLJENO LETA 1885
Velika izbira otroških vozičkov, usnjenih izdelkov, kovčegov, ročnih torbic, gramofonov, radio materijal i. t. d. po n a j n i ž j i h cenah.
Konzumno društvo za Slovenijo
r. z. z o. z. v Ljubljani
sporoča cenj. občinstvu pretresujočo vest, da je dne 17. julija 1930 ob 22. uri preminul v polni svoji delavnosti, gospod
ANTON KRISTAN
predsednik nadzorstva Konzumnega druitva za Slovenijo, minister n. r., predsednik ZadruZne banke, predsednik Zveze gospodarskih zadrug itd. Itd.
Pogreb preminulega se viši v nedelje dne 20. julija 1930 ob 3. uri popoldne. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno neutrudljivemu delu na Zadružnem in socijalnem polju.
Konzumno druStvo za Slovenilo r. z. z o. z. v Ljubljani
Podpisane zadruge javjlamo pretresljivo vest, da je naš ustanovitelj, odnosno predsednik in član upravnega sveta, gospod
ANTON KRISTAN
minister n. r. itd. itd.
dne 17. julija 1930 ob 22. uri prerano končal svoje splošnosti posvečeno življenje.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v nedeljo, dne 20. t. m. ob 15. uri izpred poslopja Zadružne banke na Miklošičevi cesti 13.
V svojih delih bo živel med nami, mi pa pojdemo dalje na svetlih tleh zadružništva!
Splošno kreditno društvo, Zadružna zaloiba,
99
ftan in dom
if
Zadružna liga, Izseljeniška liga, Del. parna pekarna, Poljedelska zakupna	Produkcija,
zadruga,	PoCitniSki	dom,
vse r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadruini dom, r. z. z o. z. v Mariboru.
Upravni odbor Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo v Ljubljani
javlja vsem svojim članicam-zadrugam, da je njen zaslužni predsednik, gospod
ANTON KRISTAN
predsednik Zadruine banke v Ljubljani, predsednik Konzumnega druStva za Slovenijo, minister n. r. itd.
dne 17. julija 1930 ob 22. uri dovršil svoje plodonosno življenje.
Pokojnika pospremimo na zadnji poti v nedeljo dne 20. julija 1930 ob 15. (3.) uri popoldne iz hiše žalosti na Miklošičevi cesti 13.
Možu neutrudljivega dela se v hvaležnosti klanjamo. V slovenskem zadružništvu mu ohranimo iskren spomin.
Zveza gospodarskih zadrug v Jugoslaviji r. z. o z. v Ljubljani,
Uprav, odbor, nadzorstveni svet in ravnateljstvo Zadružne banke v Ljubljani
javlja, da je dne 17. julija 1930 preminul njen ustanovitelj in predsednik, gospod
Anton Kristan
predsednik Zveze gosp. zadrug, Zveze poljed. zakupne zadruge, Zveze stavbnih zadrug, Zadrui. Izseljeniške lige, zadruZne zaloZbe, predsednik nadzorstva Konzum. društva za Slovenilo itd.
Pogreb se vrši v nedeljo, dne 20. julija 1930 ob 3. uri pqpoldne iz hiše žalosti, Miklošičeva ul. 13.
Vzornega tmoža dela ohranimo v trajnem spominu. LJUBLJANA, 18. julija 1930.
Upravni odbor, nadzorstvo in ravnateljstvo
Tiska: Ljudska liskama d. d. ▼ Mariboru, prod*tavtt*H Joaip Oilak r Mariboru. — Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Erfen ▼ Martboru.