кШ--priifrg* Pottntna ptafana « yotovtni teto LVIII. V l'ubUmi. v sredo, dne 26 februar'a 1930 St 47 1. 'zrfata s» 2 *in Naročnina шштш Лк. ммвкк, __, |.М,МЦ . -I .ии^ Cene oglasov Dnevno toni« ^^Ж жИУ 1ШШШГ јИИ^^^^та ш ^^^^^ Ј^ШГ ^Ик • s»io.p peu.-visia ^XrdBfjFSfFM^mm za inozemsivo ^ШШ Ш^Ш Др ДИОГ ^ШГ МНЖ Ш ^ШшШ ШНШ шК uredn Ske-mtlelu mesečno 40 Oln ^D^rfV »звжж&ш^ мушшр B ^Bff ШШВ* ^PH vršilca оо lUUln nede tSKo /anin ce oie nu v juge slavili 120 Dm za Inozemsivo I40 C n pr veriem □ ГУЗГО 1IU popust S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« razen ponaeliKa in dneva do orožniku iy rcam A4 v /e v Hopuurievi uiicj Al. « iii Rokopisi se ne vrattfio, aeiianftlrana pismo se ne sprejema;o * treaniSiiJO telefon «I. 2HSO. unravnlilvo 41. 2328 Informativen list za slovenski narod upiutu je 1/Aupiioijei'i Ui.si.o J- t.cnuin; ratun: L/utniunu Heu. 10.050 in I«.J I» zu iiisoiui«-, Soia/ei o.4i.750.i, /union si. j».oil. Ргацо ln Hunai si. 2-s.797 Sporazum z Bolgarsho Na haaški konferenci sa je jasno pokazalo, da beseda o potrebi slovansW ■>••»->•■—i-nosti le ne bi smela biti same ira./.nr pen* Po vsej pravici so tedaj vzbudile be~ede na-ïega zunanjega ministra Marinko\ ča največjo pozornost, ko je naglasil, kako se je delila ora-vica slovanskim in neslovanskim držav.im. Zlasti pa je resnico te ugotovitve spoznala Bolgarska. Avstrija, ki je povzr čila svebvno vojno, je dosegla popolen uspeh in celo trdo-glava Madjarska je našla v Haagu mile sodnike. Edino Bolgarska ni našla nikjer pravega razumevanja za svoj težki gospodarski položaj, temveč samo pritisk velesil, da odneha in sprejme vse pogoje. Le jugoslovanska delegacija ni delala Bolgarski nobenih težav in pri njej so našli Bolgari resno oporo, pa čeprav bi jo baš tu morali najmanje pričakovati. Toda Jugoslavija je bila vedno dežela, v kateri ni bilo slo-vanstvo le prazna fraza in zato je naravno, da je Jugoslavija ostala slovanski ideji zvtsta tudi v Haagu. Baš vs'cd slovanrke misli pa je vedno jugoslovansko prebivalstvo želelo sporazum z Bolgarsko. Jasno je, da krvavih vojnih dogodkov ni mogoče pozabiti čez noč in nihče se ne bo čudil, če mučenikom iz krajev bolgarske okupacije ne prihajajo najprijaznejše misli, kadar se spomnijo na preživeto trpljenje. Ali ta od Ferdinanda povzročena zabloda ne sme biti večno vzrok nasprotja med Jugoslovani, ker imamo na vse zadnje le vsi en velik cilj, da priborimo Balkan balkanskim narodom in da ti ne bodo samo objekt politike velesil, temveč subjekt lastne balkanske politike. Zato je jugoslovanska javnost vedno želela, da pride do zbližanja z Bolgarsko in zato je vse z radostjo v srcu pozdravljalo obnovitev sofijskih pogajanj. Leta 1922. so se že pričela slična pogajanja in se nato še obnovila, a šele letos je prišlo do pozitivnega zaključka pogajanj. Ze v tem je jasen dokaz o pomembnosti doseženega sporazuma. Še bolj pa je viden pomen sporazuma, če upoštevamo vse težave, ki jih je bilo treba premagati, da je prišlo do uspešnega konca pogajanj. Na eni strani so teroristične organizacije makedonstvujuščih neprestano vzbujale slabo kri in z atentati vedno znova prižigale staro nasprotje, na drugi strani pa so tudi razni zunanji vplivi skušali na vse načine preprečiti, da bi prišlo do sporazuma med Bel-gradom in Sofijo. Da je do sporazuma vseeno prišlo, je pač vesel znak, ki odkriva še nova upanja. Pa tudi vsled vsebine sofijskega sporazuma smemo biti z doseženim rezutatom zadovoljni. Novi sporazum odpravlja vse mejne spore, ki so bili stalna nevarnost za zbližanje med obema slovanskima državama. Z določitvijo posebnih mejnih mešanih komisij pa je poskrbljeno, da bo vsak mejni konflikt takoj zatrt in s tem že v kali preprečeno, da bi mogel iz obmejnega incidenta nastati resen spor. Tako je ustvarjena trdna podlaga za dobre sosedne odnošaje med obema državama, iz katerih pa se more razviti tudi iskreno prijateljstvo. V ta razvoj bodočih odnošajev pa se sme s pravico upati. Bolgarska vlada, ki je pokazala toliko dobre volje, da je kljub največjemu odporu makedonstvujuščih sklenila sporazum, tej bolgarski vladi se sme zaupati. Jasno je, da sofijski sporazum še ni popolnost in da se tudi njegovega pomena ne sme precenjevati Sedanji sporazum ni še popolen bolgarski-jugoslovanski sporazum, temveč le obmejna pogodba, ki bi morala v normalnih razmerah nastati že davno. Ali v tem je pomen, da je ta prva pogodba vendar enkrat sklenjena, da smo vendar enkrat prišli z mrtve točke in da se je vendarle pričelo zbliževanje z Bolgarsko. To pa je s sofijskim sporazumom na vsak način doseženo. Sedaj pa je treba, da se stori ludi drugi korak in da se pride do zbližanja tudi na zu-nanje-političnem polju. Predvsem pa pri izvajanju dosledne in dobro premišljene balkanske politike. Čisto odveč je, da bi imele balkanske države še naprej svoje politične varuhe, ker je že čas, da vodijo svojo lastno politiko. Čas pa jc tudi, da balkanske države žc enkrat prevdarijo, kakšna sila bi bile, če bi bil v vseh zunanjepolitičnih vprašanjih Balkan enoten. Kar na mah bi bila ustvarjena nova velesila. Danes pa živimo v času, ko na vseh poljih brez izjeme odločajo lc velike skupine in veliki karteli. Ti ne zapovedujejo samo na političnem polju, temveč tudi na gospodarskem. Pred odločilnim glasovanjem francoskega parlamenta Cocia'isli bodo podpirali radikale — ucvlčarshi rad kat: proti Viad< — Obšodnega otvrjanja lekarn, kkor je bilo doslej v Srbiji, in med onimi, ki zahtevajo da naj se za vso državo sprejme sistem, kakor ju v Sloveniji v veljavi. V zakonskem načrtu je io poslednje stališče sprejeto in bo tudi gotovo wb veljalo. G. Taborescu i 4?tg'rtdu Belgrad, 25. l'ebr. e. Belgrad je рпo tlo novih volitev ime-noval začasnega predsednika. Lyons i velese em Belgrad, J3. tcbr. Naša pooblaščena agencija v Lyonu poroča, da bo tudi letošnji sejem tako zanimiv, kakor so bili tlosedunji. i\a io oj u i/ .i t j a gospodarske kroge ter bi bilo dobro ako odpošljejo skupino svojih zastopnikov nn ta sejem in ako se ti odposlanci prikl juči jt» zagrebški skupini, ki jc že napovedala svoj prihod v Lyon. Narodni svet odobril haaške dogovore in pogodbo z Iti alt: o Reviz i a soc clne zakonodaje v Avs'riji Dunaj, 25. febr. U. Zvezni kancler dr. Schober se je danes dopoldne vrnil iz Berlina. Na kolodvoru ga je pozdravila velika množica ljudstva. Zvezni kancler je zelo zadovoljen z uspehi svojega potovanja in pesebno upa, da bodo trgovinska pogajanja, ki se zopet začno meseca marca, kmalu končana. Dunaj, 25. febr. U. Narodni svet je danes brez opozicijo odobril haške dogovore ter prijateljsko in razeodlščno pogodbo z Italijo. KrSčansko-socialni poročevalec Kunschak in velenemški poslanec dr. Wolawa sta slavila osebne zasluge dr. Schobra za uspehe v Haagu in Rimu ter je dr. Wotawa označil koncesije, ki jih je dosegla Avstrija na drugi haaški konferenci, kot prvi del revizije saintgennainske pogodbe, kot izraz zmage gospodarske pameti • vojno in povojno psihozo. Za socialne demokrate je naglašal dr. Ellenbogen, da se smatra avstrijski proletarijat za zvezanega tudi z italijanskim proletaijatom preti fašizmu in da ne bo nehal poživljati vest vsega sveta proti raznarodovanju Neniccv ua južnem Tirolskem, da pa bo glasoval za vsako rasediščno odločitev v vseh mednarodnih sporih. Dunaj, 25. febr. U. Dr. Schober bo prihodnje dni v zveznem Evetu predlagal zakon v varstvo dela in svobodo zavarovanja, kakor to I zahtevajo Heimwehtovci s svojim predlaganim protiterorskim zakonskim načrtom. S tem zakonom bedo postali nični kolektivni dogovori med delodajalci in delojemalci, s katerim sc gobovim organizacijam zagotavlja monopol in sc .Irugomisleči delavci izključujejo od dela. Prepovedano bo ediegovanje prispevkov za strokovne organizacije po delodajalcih, kar bo veljalo za vse privatne, pa tudi državne obrate. Zakon pod kaznijo prepoveduje tako zvane »zaprte delavnice«, to je delavnice, ki so za gotove skupine delavcev nepristopne radi slrahovanja ali sile. Ravno tako predvideva zakonski načrt kaznovanje preprečevanja .t razLIjarja i dovoljenih shodov in sprevodov. Četrta c franka na Angleškem Vel ka nev rrtosl 2« konservativce — Nova stranka za prosto trgovino v me,ah tmieti a in za za*či no carino pvoti inozemski honkurenci London, 25. febr. AA. Nova politična stranka, ki sta jo ustanovila lordi» beaverbrook in Roihermere, naznanja, da je zbrala 100.000 funtov sterlingov za strankin borbeni fond. V angleških političnih kregih se mnogo razpravlja o vplivu nove stranke na stare politične stranke. Poziv nove stranke na socijaliste in liberalce ni imel veliko uspeha in tudi konservativci na-glašajo, da nova stranka ni doslej pridobila nobenega uglednega konservativnega voditelja. Stanley Baldvvin pravi v listu »Home and empire , da bo nova stranka, če se ji bo posrečilo pridobiti nekaj konservativcev, lahko razcepila ali pa celo onemogočila konservativno stranko. Glede tta cilje nove stranke, pravi Baldwin, da propagira nova stranka prosto trgovino v mejah britskega imperija in predlaga zaščitne carine za angleško industrijo in gospodarstvo proti inozemski konkurenci. Nadalje govori Baldvvin o možnosti uresničenja programa nove stranke in naglaša, da bo nova stranka svoj cilj zelo težko dosegla, ker so dominioni trenutno nasprotni popomo-ma prosti trgovini v mejah britskega imperija. Dominioni tvorijo gospodarske enote zase, ki so po], 'nciijct neodvisne od ostalih delov brit-skegr imu-iija. Tudi položaj kronskih kolonij in kelonifnih mandatov ustvarja težkoče. Baldvvin pouda.ja nadalje, da bo pri sedanjih razmerah težko uresničiti prosto trgovino v brit-skem imperiju. Kljub temu je prosta trgovina končni cilj imperija, ki ga morajo imeti vsi pred očmi. Ideal proste trgovine bo racionaliziral gospodarstvo britskega imperija in zbližal imperijalne industrije. Kljub temu, naglaša Baldwin, je nevarnost, da bo nova stranka razcepila konservativce in spravila na vlado definitivno socijali-zem. S svojim nastopom bo nova stranka le napravila nove zmešnjave v notranji politiki in dala socijalistom nepričakovano priliko, da zmagajo pri prihodnjih parlamentarnih volitvah. Verska debata v poljskem parlamentu tladi protivershih tendenc prosvetnega ministra grozi vladna kriza Varšava, 25. febr. a. Glavni problem Pil-sudskijeve diktature obstoja v njegovih odno-šajih napram katoliški cerkvi. Do majskega prevrata so ce interesi katoličanov na Poljskem istovetili z interen parlamentarne desnice. Tudi na levici in med širokimi socialističnimi masa-j tni je bil in je še danes katolicizem zelo jak. j Pilsudski, ki je celo svoje življenje prebil med revolucionarnimi marksisti, je bil vedno nasproten katoliški cerkvi. To se posebno vidi v I obnašanju njegovega ožjega kroga prfstašev, to je takozvane časniške grupe. Ko je prišel Pilsudski do ob'asti, je svoje ravnanje napram katoliški cerkvi spremenil, in je hotel na vsak način pridobiti na svojo stran katoliške elemente. Rezultat tega njegovega prizadevanja je bil tudi v resnici, da je dobil na svojo stran velik del poljske aristokracije in veleposestnikov. Kljub temu je pa vendar ostal nasprotnik ! vere in cerkve. V novem Bartelovem kabinetu, ki je sicer zelo umerjen, je prosvetni minister oseba, ki je odpad'a od katoliške cerkve. Ta ckolnost je vznemirila katoliško javnost na Polj- skem, ker je prosvetni minister začel tudi uveljaviti svoja načela. Tako je v šolah favoriziral socijalistično učiteljsko udruženje in je odredil sodelovanje šole pri proslavi Pilsudskejevega prijatelja pisatelja Kadeti Pandovskyja. To dejstvo je vznemirilo tudi vladne konservativne kroge. Pri razpravi o prosvetni politiki sedanje vlade je vodja konservativnega dela vladnega tabora znani knez Jan Radzivil dal obširno Izjavo, v kateri ostro nastopa proti prosvetnemu minHru. Pravil je, da imajo katoliški roditelji pravico, da se njihovi otroci vzgajajo v verskem duhu. Zelo ostro je napadel osebo ministra tudi knez Čartoriiski, ki je postavil vprašanje, kako se more na Poljskem snloh dovoliti, da bi bil prosvetni minister človek, ki je odvrgel katoliško vero. Razprava o veri v sejmu je vzbudila v vsej poljski javnosti velikansko zanmianjc. To vprašanje bi končno lahko izzvalo tudi krizo vlade, ker je konservativni del vlade odločno za to, da obračuna s protiverskimi tendencami vladnih krogov. Ogromen požar v Kav ali Zgorelo 250.000 kg tubama Atene, 23. febr. A A. Davi je izbruhnil silen požar v Kovali, ki je središče tobačne proizvodnje v Grčiji. I'ož.'r je objel predvsem tri velika skladišča trgovske tvrdke Kujunclzoglu. kjer je bilo vskludiščenlh JÎ0.000 ok tobaka. Za enkrat Nova smer mad'arske polit ke? Pariz, 25. febr. a. Predsednik franeorke republike Dcumerque je sprejel včeraj popoldne ob 5 madžarskega premiera Bcth'ïna, 1er j se z njim zadržal v razgovoru nad eno uro. V madžarkih po^itîcn'h krog h prevladuje miš'jenje, da se je gro' Beth'.en preorienf'ral na franco ko stran in da je b 'a njegova kon-fcrcnca z Doumerque-jem prvi korrk za to. Presnova r muns'rega hab'nt ta Bukarešta, 25 febr. a. V političn'h krogih se pričakuje rekonstrukcija vlade dr. Maniuju v najbližji bodočnosti. Iz njegovega kabineta bo baje izstopil prosvetni minister Conslunline-seu, minister vere Amtl Vlad in minister dela Raducanu. Mnnlu je Izjavil, da so v vladi neobhodno potrebni Mihtilacu, Mutlgeani. Vajdu In Mirto. »Curentul« javlju, da jc«prišlo med pravosodnim ministrom Jttnianom in Maniujem do ostrega nasprotja. Junlan je po bil že ostavko, katero je pa pozneje preklical, ker bi na ta način prišla kmečka stranka v težko nolrnnjo ' krizo. je ugotovljeno, dn je škode 25 milijonov drahem. Ni šc znano ali je požar zahteval tudi človeške žrtve, ker požara še vedno niso mogli pogasiti. Ker veje močan veter, se boje. da bi mogli plameni objeti tudi druge zgradbe. Nov proces med "zredn'm seri sccm v mu Rim. 25. febr. Pred izrednim sodiščem (Trlbunale spéciale) se je začel proces proti več Slovencem, ki jih eni označujejo kot :>orju-nušec, drugi kot komuniste. Obtoženi so, du so v Marezigah in okolici v Istri uganjali terorizem mul italijanskim prebivalstvom, kakor pravi obtožnica, da so imeli orožje in se skrivali po gozdovih, da so peli hujskajoče pesmi in razširjali revoluc'onarne letake. Osumljeni so tudi, da so ubili fašistu Cavalicha. Po izpoved-bnh prič je govoril državni prnvdnik, ki je predlagal, da se Rudolf Marsič in Ivan Dobri-nju kaznujeta s 30 leti ječe, Anton Kodarin s 17 Ieli in pol ječe, Ivan Kodarin s 15 leti ječe, Ivan Marsič z 10 leti ječe, Miroslav Marsič s 3 leti ječe, Franc Ferlanc in Marij Busanič s ■i leti, Krncsl Vutovac, Ernest Kocjančič, Albert Černovac, Josip Lovrcsič in Jožef Vergan vsak s 4 leti ječe. Dunajska vremenska napoved. Se nobene bistvene spremembe dosedanjega vremena nc I bo. Osvežujoči vetrovi od jugovzhoda. Sov'etski teror v UkraVni Varšava, 25. febr. Iz cele Ukrajine prihajajo poročila o strašnem terorju sovjetov pri izvajanju koleklivlzaeije vasi. Sovjeti so poslali 25.000 delavcev nn deželo, da kolektivizacijo izvedejo. Ti odposlanci zahtevajo nd vaškega sovjeta, da »prostovoljno« sklene kolektivizacijo. Ako sovjet tega noče storiti ali pa stavi pogoje, ga razženejo in »izvolijo« novega. Kmetje, ki se kolektivizaciji upro, se deportirajo ali v druge kraje Ukrajine ali pa celo izženejo izven njenih mej. Tako so iz vasi Globino i gnali 80 kmetskih družin, iz Orčika v Poltavski guberniji 23, h Zalijine 18, iz Novoselirtke 15 itd. Mnogi izgnanci, ki jim ne dovolijo vzeti ničesar s seboj se skrivajo po gozdovih in organizirajo čete proti sovjetom. Požigi kolektiviziranih vasi se čedaljebolj mvožijo, Sovjeti odgovarjajo nu to z mnogoštevilnimi smrtnimi obsodbami iu eksekucijanii. Lugansko sodišče je obsodilo 12 kmetov na smrt, herzonsko štiri. Tudi sodišča v Mikolajiva in Artemivsku sta izrekla več smrtnih obsodb. V krajih, ki mejijo na Poljsko, skuša prebivalstvo zbežati preko meje v poljsko republibo, kar se pa le malo-katerim posreči. Tako je te dni zbežalo kakih 200 Ukrajincev iz kolektivizinnih vasi ob poHski meji, pa so jili tik n. meji rdečear-mejci prijeli. Moskva, 25. febr. a. Komisertjat zu narodno zdravje je prepovedal bolnicam sprejeti v oskrbo duhovnike, ter osebe iz bivših višjih in meščanskih krogov. Angleži proti verskemu preganian u v Rusiji London, 25. febr. a. V spodnji zbornici je bilo vloženih mnogo vprašanj o položaju v Rusiji posebno o verskem preganjanju. Zunanji minister Henderson je izjavil, tla je dobil liri» lanski poslanik v Moskvi nalog, da naj pošlje pregled o tem vprašanju na osebnih infnrmad-jah pri Sovjetski vladi. Odgovor še ni prišel. London. 25. febr. a. Odgovarjajoč nu anonimne članke jt; Macdonnld izjavil, du je zgodovina Rusije polna verskih preganjanj. Vse prizadevanje zunanjega sveta more iti za tem, da se preganjanje kristjanov v Rusiji zopet nt; začne. Londonska konferenca - brez uspeha? Rim. 25. febr. AA. Včeraj popoldne sta od« potovala v London na pomorsko razorožitveno konferenco minister zunanjih zadev Grandi in minister mornarice Siriuni. London, 25. febr. AA. Med strokovnjaki je bilo doseženo soglasje v vseh vprašanjih glede posebnih ladij. Sestanek prvih delegatov prihodnji petek je odvisen od glasovanja v francoski zbornici. London, 25. febr. a. Vtis o neuspehu londonske pomorske razorožitvene konference se vedno bolj širi. Ameriški delegat konference Johnes odpotuje jutri domov. Velikanska neur'a v Italiji Rim, 25. febr. AA. Po uradnih vesteh je po neurjih, ki so divjala nad Bolognolo, bilo najdenih 19 mrtvih in veliko število ranjenih. Vojaštvo in milica skrbijo za rodbine, ki so ostale brez strehe. Snežni rneteži trajajo še nadalje. V Kalabriji je prekinjena železniška zveza Palmi—Bagnara. Ponesrečeni i'ol. letalec Turin, 25. febr. AA. Med izvajanji nad letališčem > Italia« se je znani italijanski pilot Gi-ovanbattista Bottalla ponesrečil s svojim aparatom. Bottalla je padel iz precejšnje višine in bil na mestu mrtev. Pri otvoritvi letališča 12 mrtvih Newyork, 25. febr. AA. O priliki otvoritve letališča Machado na Kubi sta se zgodili dve nesreči, ki sta zahtevali 12 mrtvih. Deset potnikov nekega avtobusa jc bilo ubitih pri trčenju z električno železnico, dva pilota kubanske vojne avijacijc pa sta sc ponesrečila tekom izvajati] nad letališčem. Bç'^ffs's'te vesti Belgrad, 25. febr. e. Ze sveječasno smo poročali o procesu proti Milanu Stojanoviču, bivšemu vodji šefa računov v trgovinskem ministrstvu. Obtežen je bil, da jo napisal re-šenje. s katerim se njegovi ženi Milici odobri podpora 500.000 Din iz premoženja trgovinskega ministrstva. Rešenje jo med drugimi akti predložil takratnemu ministru Velizarju JankoviČu, ki je to podpisal, nevede, da gre za tako veliko podporo. Pozneje je minister Jankovič izjavil, da tnu je bilo to rešenje predloženo na nebran'jiv način, radi č sar je prišel Stcjanovič pred so-lišče. Sodišče ga je takrat obsodilo na 4 leta ječe. Sedaj je pa kasacijsko sodišče ta sklep razveljavilo iu Stojaioviča opr^lilo. Belgrad, 25. febr. AA. Včeraj dopoldne je nastal na Cukarici v Karagjorgjevi ulici št. 1 velik požar na strehi. Ognjegasci so takoj prispeli na lice mesta in preprečili, da bi sc požar razširil na sosednje hiše. Škode je 00.000 Diu. Zgorela je samo streha. Zagreb, 25. febr. a. Splitski škof Da, da, saj vem! Me veseli! Stupicin se je tudi vsedei in se je ozrl, ket šc tli vedel, katero struno bi ubral. Čedna dvorana je to! je naposled pripomnil. »Tisto že, a parketi so slabi! »Res so slabih se je veselo odzval Stupicin, ker so mu že dale te besede zaželjeno smer »Čudni ljudje so ti naši plemiški odborniki! Ponujal sem jim svojo mestno hišo pa šc zastonj Ne boste našli bobse plesne dvorane, — sem jim rekel — še v Moskvi nimajo sličnih parketov!« »Mislite vašo hišo na Ivanovski ulici?< »Seveda!« »No, ne vem, kako naj bi imela dobre par-kete. Saj je to sama podrtija! jc zasmeliovalno pripomnil Petruša. To sc je zgodilo slučajno!* je prav mirno odgovoril Stupicin, kot da bi preslišal zadnjo opazko »Nekoč sem bil v Moskvi pa sem šel na dražbo. Preveč denana sem imel1 (Bosjve. ali ic lo Stunicin kdaj doživel!) Prodajali so parkete Kunci so se razvneli Primtknil чеш eu rtibpli šc dru? na чет vse nn^Val S^m PC vem. kako sem kupil parkete! Peljali so. me v v • epsi zzobie SARGOV ^ KALO Poires na ljubljanskem po ju Ljubljana, 25. februarja. Poires, nepričakovan in seveda nenaden gost, je včeraj obiskal Ljubljano 111 ljubljansko polje, nato pa zopet .izginil. Samo trenutek smo ga imeli in žc jc izginil. Ljudje, pa še li bolj redki, so sc gu komaj zavedli, hipoma so sc spomnili na grozo in že ga 111 bilo več. Kur jc starejših, so se spomnili na dni velikega potresa prod 35 leti, mlajši pa 110 prav pogosta razburljiva poročilu v časopisih od drugod Pii v Ljubljani ni bil ta potre» nič hud, sa j bi 11111 še skoraj imenu potres ne bi privoščili, komaj potresek tako je bil krotok Potres smo v Ljubljani občutili ob 2.35 popoldne. V uredniških sobah so zabingljale električne luči. viseče s stropa, pohištvo sc je malenkostno streslo in zaškripalo, kakor da bi kje v bližini kdo motno zaloputnil z v rat tn,i, le da poka ni bilo čuti. Enako so čutili potres tudi v drugih poslopjih iu sicer v višjih nadstropjih bolj. v nižjih niunj. Ljudje, ki so ruz-niišljeni hodili po ulicah, pa potresa sploh niso opazili. Nuše uredništvo se je takoj obrnilo te-lefonično 11a observatorij pod Triglavom do g. prof. dr. A. Bela rja s prošnjo zu strokovno pojasnilo o tem jKitrcsu. Gorje pri Bledu 25. februarja. G. prof. dr. A. Bel ar je ljubeznivo ugodil naši prošnji in nam pojasnil: »Potres jc 14 mojih aparatov točilo zabeležilo. Ta potres je eden onih, kt se dogajajo skoro vsako leto sredi februarja nu ljubljanskem polju. 14. februarju sem imel predavanje 1111 Jesenicah, kjer sem govoril o teh potresih in sem omenjal, da ga je tudi letos pričakovati. 15. in 16. februarja potresa sicer 111 bilo, prišel pu jc deset dni pozneje Žc 30 let opazujem te februarske potrese na ljubljanskem polju in skoro redno so prišli vsako leto. Moji aparati so zabeležili potres v oddaljenosti 45 km od observatorija, torej toliko, kot znaša približno zračna črta do Ljubljane. Potres jc itncl en som udarec iz več sunkov. Ognjišče potresa je bilo 20 do 30 km pod zemljo. Potres jc tektonskega značaja, kur pomenja. do so sc premaknili zemeljski skladi Vzroki leh februarskih potresov so različni. Eden teli je. da zemlja globoko zamrzne in se prične februarju tajati. Letos pa o tem nc moremo govoriti zakaj mraza ni bilo. torej so za potres drugi vzroki, morda ^ gibanje podtalne vode.« Škofju Loka 23 februarju. Dunes ob 14.25 smo čutili v Škofji Loki dva potresna sunka. Prvi je bil močnejši, drugi nekoliko slnbcjši. Matcrijalnc škode potres ni povzročil. Domžale, 25. februarja. Ob 14.35 je bil tu čuti precej močan potresni sunek v smeri od vzhodu proti zapadli. Stc-klenicc v omari so zažvenketale ter slike na stenah so so zagugale. škode ui napravil ni-kake. Zlata poroka v Postojni Postojna Pred dnevi sla obhajala svojo zlato poroki, g. Andrej Bczeljak in njegovu ženo go. Karoli-iiu, roj. Klun, teto rajnega dekanu Zorkti Kluna v Ospu pri Trstu. Slovesnost je otvoril poročni sprevod'v cerkev. nn čelu mu vnuki iu vnukinje,-zlatoporo-čenco, za njima pa otroci in zetje /. ostalimi povabljenimi svati. Porotni obred je otvoril cerkvcni pevski zbor s prekrasnim petjem, nakar je izvršil poroko g. dekan Franc Krhne v nabito polni cerkvi domačega občinstva. Gniljivo je bilo videti slavljenca stopiti pred Marijin oltar, kjer jima je g. dekan čestital in obciiom orisal njuno težko življenje zakona v dobi 50 let. Nato se je darovala sveta maša v zahvalo, med katero sta oba zlatoporo-čencu prejela sv.obhajilo. Po končani cerkveni slovesnosti jc v domači hiši nastopil govornik malt štiriletni vnuk Joško Drnovšek s prisrčnim govorom, \ katerem se je v imenu vseh zahvalil slnvljenceino, poudarjajoč, da je ta redkost le dobrota Marije in Bogu Zlatoporočenceniu pa kličemo srčno: Do biserne! Kar najdeš, ni tvoje! Zanimivosti s Pohorja Sv. Lovrenc na Pohor ju, 23. febr Današnja nedelja jc potekla v znaipenju zborovanj in veselic. Tukajšnja Kmetska hranilnica in posojilnica je imela dopoldne v garderobi Društvenega domu svoj 23 redni letni občni zbor. Uspcvu zelo lepo. Po občnem zljoru zadruge sc jc v istem prostoru vršil zadružno-gospodurski tečaj, katerega je priredila Za-družno zvezo iz Maribora. Udeležbo jc bila za naš kraj zelo lepu. Nad revizor g. VI. Pušenjak. je zelo nazorno in v lahko umljivi obliki ori-sal današnje splošno gospodarsko stanje s |к>-sebnim ozirom nu zadružništvo. G. ing. Puvel Fcrlic jc uvedel udeležencc tečaja v umno poljedelstvo. Opisal je razne škodljivce ozimnih žit 1er poučil, kako se pride zlasti rženi plesnobi v okom, katera pri nas veliko zimske setve ugonobi. Ob 3 popoldne sc jc vršil v osnovni šoli občni zbor podružnico Jugoslovanske matice. Podružnica šteje okrog 130 članov, kar moramo s ponosom ugotoviti. Včeraj dopoldne je izgubil neki fant denarnico z okoli 550 Din. Našel jo je nekdo, k si jc denar kar prilastil. Odpeljal se je še isto opoldne v Maribor in si tam za najden denar nakupil raznih stvari (za okoli 300 Din) ter si za ostuli znesek dal dobro postrcči. Za zadevi bi nc bil nihče zvedel, ko bi imenovanega, ku jc pobiral denarnico, 11e opazilo skozi okno hišr neko dekle in gu jc potem naznanilu. Za stvoi jc zvedelo orožništvo, ki je tega, srečno sc čutečega najditelju denarnice, ki je nicndu šc danes za ta denar pil. odvedlo nu orožniško po stajo. Od začetka jc vse tajil ter ni hotel nii slišati o denarju. Potem po je lc priznal, d; denarja nima in da so 11111 denarnico včeraj \ Mariboru ukradli. Orožništvo je zaplenilo vse stvari, katere jc nakupil ter na ta način ši vsaj nekaj rešilo. veliko sobo, ki je bila natrpano polna hrastovih deščic. Kaj sem hotel! Poslal sem ljudi z zaboji in vse iz Moskve pripeljal domov. Poklical sem mojstra, da mi položi parkete. Videl sem, da nui nc gre delo od rok. Dva dneva je delal, a šc vedno ni bil gotov. Postal sem radoveden pa šel pogledat. — Kaj pa se tako obotavljaš, prijatelj? — sem vprašal. — Oh, gospod! — jc odgovoril, — lc poglejte, kaj tu vse pride ven! — Pogledal sem 11a tla pa sc zavzel: zagledal sem vso Borodinsko bitko ob Moskvi, Napoleona iu vse generale, — kakor živi so bili! -- Oprostite, gospod, — je dejal mojster, — to jc izredna umetnina. Za to delo pač nc morem zahtevati običajne cene. — Oh, prijatelj, — sem odgovoril. - kar hočeš mi računaj, samo dobro uredi ta zaklad. Od tedaj imam te parkete. <: »Ali ni nerodno plesati po generalskih obrazih in Napoleona teptati?« »Seveda jc nerodno! ■ se je zasmejal Stupicin. Petruša je naredil resen obraz in stresel svoje kodre: Tudi jaz sem vedno v Petropradu imel preveč denarja pa sam nekoč na dražbi za mamico kupil budilko. Prinesel sem jo domov, pa smo se zavzeli: zaropotala jc vedno zgodaj ob osmih, ko mama navadno vstaja.< »Jc bila pač tako navita, je vljudno pritrdil Štuoicin in celo z roko pokazal, kako se navija ura. »To bi bi'a postranska stvar. .1 budilka ni rnnota'a, temveč ie klicala s človeškim glasom: Vstanite. vstanite!« »Kaj ne poveste!« je nekam začudeno deja Stupicin. »Res, pa še to bi malo pomenilo, ampak budilka je klicala: »Vstanite, Kleopatra Grigor-jevna!« Natančno je poznala mamino ime!« »To je res pripravno!« sc jc prisiljeno na smelimi Stupicin. Postalo mu jc prav čudno pn j srcu. Kakor skozi meglo je v mladeniču zagledal svojega dvojnika, ki jc govoril isto kakor I 011 sam! »Prav imate,<• je naposled zamišljeno I pričel, »če trdite, da je stara moja hiša. Zate l tudi bivam večji del v svoji graščini na deželi.« »Ali je lepa ta vaša graščina?« »Boljše st ne morete predstavljati. Samo tc ; vam povem: sedeli smo nekoč na balkonu, lepo vreme smo imeli, pa smo zaslišali zvonček. Kdo bi to bil? Policijski nadzornik je prišel. — Po-; zdravljeni! — Oh, gospod, — jc rekel, — takoj pride k vam škof. Bil jc pri župniku in vas hoče obiskati. To pa je res, da sem se vedno zanimal za bogoslovsko znanost, in je to znano po naši škofiji. A spomnil sem se, da imamo samo meso za kosilo. Vsi smo bolj rahlega zdravja p? se ne smemo postiti. (Tu je pripomniti, da jo imela vsa družina velikanski tek in neomajni zdravje!) A z menihi jc druga stvar, morajo se postiti. Poklical sem oskrbnika. — Hitro skoči prijatelj, v mesto, pa mi za vsako ceno pripel) ribe. — Malenkost, — jc odgovoril, — tuji doma jo bomo našli. — Začudil sem se, a sen mu zaupal, ker vem, da je vrsten mož. No to rej, škof jc prišel, pogovarjala sva sc o visokih stvareh, a na tihem mc je vedno grizel dvom kaj, če bomo Ic ostali brez ribe?! — A v ten, Uničeno življenje Umor trgovca Rotorja - pred sodn hi — Jelnikar obsojen na 6 let LJubljana, 25. februarja. Življenje nekaterih je tako čudno zamotano In nerazrešljivo. Kakor skc,? gosto meglo pogledamo včasih vanj in nekaj k. ..or onemoglo spoznanje gre bežno skozi nas, da nekaj ni prav. Toliko s oln "a je med nami, toliko ljubezni, toliko lepote; za vse bi je moralo biti dovolj. Pa smo kakor otrei majhni in nerazsodni: zi vsako drobilo, neznatno ves.lje smo si nevoičljivi, kakor zn frnil ule barantamo za svojo srečo; ravbarje in žand.rje se gremo, mišice svojih rok preizkusimo, drobne dlani stiskamo v pesti in se bijemo... Vč-sih pod krinko človekoljubi ja brezobzirno posežemo v kakšno majhno, ubogo življen.e, ga uporabimo za orožje svojdi namenov — in vržemo med smeti. O, toliko življenj je že v razvalinah, toliko rakev je že stesanih — poglejmo si enkrat v oči, prisluhnimo enkrat liho vase! Življenje nekaterih je kakor nikoli zapisen, za vedno znmolčan roman. Šele potem, ko se posle Inje poglavje s solzami in krvjo konča, pridušeno jekne odnekod. Šele potem /л hip obetanemo, odrevenimo in nas je groza resnice, ki se razgali pred nami... Razprava Dvoje skrušenih prsti v vidim slali pred resnimi obrazi mož, ki sodijo po paragrafih in zakonih: Morilca in duha umorjenega. Oba imata globoko na prsi povešene glave, v togo negibnost uklesane kretnje in izgubljene oči Oba vidim stati pred seboj in ne vem. katerega bi bolj pomilo-val... Hudo mora biti pri srcu obema ... Morilec: Jelnikar Leopold, rojen 31. oktobra Ш v Grrdcu, pristojen v Litijo, oženjem délavée v Gradcu, že kaznovan Umorjenec: Rotar Ivan, lesni trgovec in po-sestnik v Litiji. Ozade umora Obtožnica navaja: Jelnikar Leopold jc bil od leta 1910. do lela 1918 uslužben v železniškem skldišču v Litiji in je bil kot tak oproščen vojaščine. L. 1918. je bil osumljen hudodelstva tatvine na škodo železnice in bil 2 ines ca v preiskovalnem zaporu. Zaradi pomanjkanja dokazov so ga izpustili, službo pri železnici pa je izgubil. L. 1919. se je bojeval na koroški fronti, kjer si je nrkopal neozdravljivo bolezen. Obdolženec se je med vojno, ko je že služil pri železnici, seznanil z Ivanom Rotarjem, ki je inief restavracijo --Pri pošti blizu litijskega kolodvora. Pozneje jo Rotar restavracijo opustil in začel trgovino z lesom Postal je v kratkem čnsu premožen trgovec in posestnik. Kmalu potem, ko je obdolženec izgubil službo pri železnici, je začel dolžiti Rotarja. češ da je on kriv vsega, ker ga je navajal, da je goljufal kmete pri tehtanju žila in krompirja. Ukradena živila je obdolženec oddajal Rotarju. Po preiskovalnem zaporu Je obdolženec zahteval od Rotarja. naj mu odšteje obljubljeni delež dobička in ga obenem prosil za službo. Rotar pa se mtt je posmehoval : ?Kar naprej baraba hodi!« fudi proti Rotarju so se vršile kazenske poizvedbe radi hudodelstva deležno«»! Intvino. Svojemu prijatelju Melinu Ludviku je obdolženec večkrat tožil, da mu je Rotar uničil življenj Umor Usodnega dne bi bil moral obdolženec ua-«rtopiti 10 dnevni zapor, ker je obreal Slrožičarja Franca. Stopd Je mimogrede v trafiko Vigler Cirile irt vprašal, če vo, da je Rotar (loma. Trafikan-tinja mu lega ni vedela poved ti. Medtem je »topil v trafiko Rotarjev sin Ledo In povedni, da je oče šel po opravkih v Mošenik. Obdolženec je nato šel v Cerarjevo gostilno in se vsedel na hodnik, odkoder je imel razgled no most, čez katerega bi moral Rotar priti. Ob 18 »e pojavil Rotar 1*3. Obdolženec je skočil v kuhinjo, zgrabil oster kuliiujski noi, ve- trenutku me pokliče oskrbnik: — Izvolite k ribniku, gospod, ln povabite ludi vladiko s seboj. — Stopila sva ven. — Oprostite, vladika. — sera dejal, — ne vem, kaj hoče ta moj bedasti oskrbnik. — Nič ne de, mi je odgovoril škof, _ itak sem predolgo sedel, sprehod mi bo dobro storil. — Pogledala sva in obstrmela: iz ribnika so potegnili na suho jesetra, da še v Vo'gi nimajo sličnih: najmanj dva pttda je bil težak.« flo se včasih res zgodi! je pritrdil poslušalec. »Tudi jaz z mamico sva sedela nekoč na balkonu pa zaslišala zvonček... Uradniki iz mesta so se k nam službeno pripeljali, a imeli smo takrat sredo .. Jaz in mamica sva bolj rahlega zdravja pa se ne smeva postili, a z uradniki je druga stvar; morajo se postiti. (Ta pet porednež niti ni spremenil stavkov, katere je poprej slišal.) Poklical sem oskrbnika: -Hitro, — sem rekel, — skoči; kar hočeš, plačaj a pripelji mi ribo! — Malenkost! — je odgovoril, — tudi doma jo bomo našli pn še divjačino povrh! — Od kraja sem mu verjel, a potem, ko so prišli gostje, so pričeli tudi mene kakor vas obli.vati dvomi Vendar me je oskrbnik kmalu poklical: — Za božjo voljo, — je zakHcal, — izvolite k ribniku, gospod, z gosti vred pit še lovsko puško vzemite e seboj! — čemu pa to? — Rabili jo boste! — je odgovoril. —■ Stekli smo ven. Ob reki je vleklo kakih štirideset kmetov mrežo... noter se je ujel medved. in šestmelerska beljuga se mu je zagrizla v nogo!« Zdaj se ti! star! StuplClrt niti nasmehnil. TakOl je vstal, šel proč in tavfll okoli kakor izgubljena duša. Mislil je, da bo vžlvat mladenič njegove povesti, ft tn ga je samo zasmehoval. Hudo mit je biloi koč, da ga gre nubrusit. Nož je zavil v papir in skril z roko pod suknjo. Rotar se je ustavil pred Vizlerjevo trafiko. V tem hipu je obelolženec skočil preko ceste in odzndaj z nožem zamahnil dvakrat proti Rotar-jevemu vratu. Nato je urno zbežal nazi j v gostilno. Nož jo pogodil z veliko silo Rotarja od zadaj v z'i-tilnlk pod levi uhelj, mu presekal ves vrat in izstopil spodaj 1 cm nad jabolkom. Rotar, ki mu je bila prerezana velika vratna žila odvodnica in veliki živec, se je zvrnil v trafiki iu je na mestu vsled krvavitve izdihnil. Obdolženec je medtem v gostilni v samomorilnem namenu izpil neko esenco in se zgrudil nezavesten Pozneje jo preiskovalnemu sodniku v kolodvorski čakalnici dejal, da je »štihnik Uo-tara, poudarjal pa je, da ga ni nameraval usmrtiti, temveč samo «aznamovatis. Iz 'd sodn'h izvedencev dr. Robide in dr. Gostla: Jelnikar je psihopat, vdan kroničnemu alkoholizmu, trpeč na posledicah lues, ki je verjetno neugodno vplivala na njegovo živčevje, in ki je po svoj čas dobljeni trnuina capitis postal alko-kolno inlolrranten in kot t k zabredel kritičnega dne v globoko pijanost, v kateri je pod vplivom težkega afekta zagreši' boj v težkem duševnem stanju, kakor ga r>''< ' a j •> lil. c) kazen, zakonika. R?zen tega psih i ira še posebej omenjata sovraštvo obdolženca do Rotarja in poudarjata, da se je obdo'žeuec že več let pečal z dvema mislima: z mislijo na lastno tragiko in z željo po osveti z\ izgubljeno življenje .. Dvoje ekrušenih prstav vidim stati pred seboj: Morilca in duha umorjenega. Slednji ima globoko, vidno rano na vršiti in brezizr-zno pred se uprle voile oči; prvi ima še gleboke.šo, še bolj pekočo — a nevidno runo v srcu in kakor od eriiiij izglodan obraz... Moj Bog, grebeni vase s težko bolečino, moj Bog. da bi vsaj inog« 1 dognati, kateri od njiju je bolj zadel, bolj ranjen, bolj mrtev za preteklost, sedanjost in bodočnost... Dvoje skruSedlh po.~tov vidim stali pred seboj: Prvi — morilec — samo, bedno odgovarja na sodnikova vprašanja; drugi — duh umorjenega — samo negibno posluša iu molči... O VIo "ene c odgovarja Predsednik senata: Obdolženec, ali se spominjate, da ste preiskovalnemu sodniku vse priznali? Obdolženec: To vem. da me je nekaj zasliševal, ne veni pa, kaj :-em mu odgovarjal. — Ali se spomniie, klim so vas po zaslišanju peljali? — lili sem takrat vr» zmešan... Zavedel sem se vsega šele štiri dni po dogodku. Tudi o dejanju samem obdolženec no ve nobenih podrobnosti. Temno spominja se samo tega. da ga je po usodnem dogodku preiskovalni sodnik nekaj izprsševal. da se je peljal po železnici iu da so ga tudi orožniki nekaj izpraševalL Pri e zasVšane Los N e ž i k a izpove, da bi prišel obdolženec usodnega dne v njeno trgovino in je kupil eno deselinko litra oclove kisline. Vprašal jo je, če la količina zadostuje, da bo liin . Priča je bila uverjenn, da se obdolženec samo šali in da potrebuje octovo kis'iuo za dom In še lo pove, da se ji ;e zdel obdolženec drugače nekain čudno žalosten ... if Gostilničarka A. Cerar izpove, da je obdolženec prišel v gostilno in se vsedel na hodnik poleg kuhinje. Dejal jI je, da mora od tam nekaj opazovati in se je pri tem obnašal kakor da mu nekaj ni prav... Usodnega dog; dleti sama ni videla pripoveduje pa, keko so pezne.jp našli obdolženca zvljajočega se v krčih m tleli. Melin Ludovik, delavec, pripoveduje, da sla bila z obd ilžencem vedno pri atelja in da mu je slednji večkrat ložil. da je vsa njegova rodbina poštena lu na dobrem gl su, On pa da je po krivdi Rotarja baraba in da si bo končal Življenje, Priča nato podrobno opiše u>; dni dogodek. Žagar Vinko, uradnik v litijski predilnici, se jo nahajal v trenutku, ko se je izvršil Uilior, v tr flki Vfeler Cirile Ko se. je Rolar zgrudil na tla, je curek krvi iz rane tn vratu brizgnil na njegovo (ibleko. Priča je takoj na to stekel po zdravnika. Priča Vizler Cirila, trafikantlnj.i, Znova potrdi, da je bil obdolženec v trenutku, ko je Izpra-ševal po Rotarju. močno razburjen. Po glasu in očeh Se nui je poznalo, dn je pijan. V ostalem se prič« spominja samo tega še, da je po umoril vsa prestrašena in zmeden» kriknila; .Mrtev jel« 1er (la je pobrala okrvavljen nož in kapo umorjenega Rotarja. Ostale pričo ne izpovedo v bistvu nič novega in za potok r zprave značilnega. Predsednik senatu prečila nalO izpovedi j/ftč, ki niso bile klicane k razpravi. Med lomi Izpoved-baitil je zanimiva izpoved priče, ki je preiskovalnemu sodniku dejala, da jo |e Rotar nekoč nihrulil s -klerikalcem.- in ji grozil s samokresom Priča je Rotarju mirilo odgovoril, da je .klerikalec ludi človek in je pozneje vložil proti Rotarju ložbo zaradi razžaljenja časti. Pred sodiščem pa sla se z Rotar.em pobotala Ob pol dveh Jc bila razpi'nva prekinjena in se je ob pol štirih znova pričela. Obso en Ker sla »«govornik in obtoženec z-htc-ala, da bo izvedenca dr. Gôsll in dr, Robida zaslt&ila tudi kol izvedenca pred sodiščem, je sledilo njuno zaslišanje ti« podlagi dosedanjih raziskovanj ln na podlagi poteka razprave. Oba d r. R o b 1 d a in ti r. G П s 11 sin podala »oglasno mnenje, da je obtoženec duše v iii"i zdrs v človek, pffckft normale ГМ-vil, da ni delal v stanju razstroja dulin, dn pn Je ravnal v «tanju popolno zenipglenostl ni »,u ni it Svoje mnenje opirata ml obloženčev Zagovor, ki Je stolno trdil v preiskavi, da se ničesar ne spominja, iu pa na dejstvo, da po njunem mnenju tedaj, ko je bil zaslišan prvič pred preiskovalnim sodnikom Novakom v Litiji v kolodvorskem prostoru, ni imel časa, razmišljati o tom, kako bi zastavil svoj govor pred sodiščem. Ker je bil ves čas pijan, jezen In ker so je v njem trajno kuhala jeza oziroma želja po maščevanju, so to okolnosti v zvezi z drugimi na njegovo zavesi tako vplivale, da lahko potrdita pred sodiščem, da ni delal v stanju delne, ampak v stanju popolne zaineglenosti uma in je lorej neodgovoren. Državni p r a v d n i k predlaga, da se dodatno zasliši še priča sodnik Novak iz Litijo o tem, kakšno vtise je imel ob prvem zasliševanju, ker so ludi izvedenca sama sklicujeta le na vtise. Sodišče jc tu predlog odklonilo, nakar jo povzel besedo državni pravdnik, ki je vztrajal pri obtožbi, za slučaj pa, da bi sodišče verjelo mnenju izvedencev, predlaga, naj bi se obtoženec kot tak, ki jc družbi in javni varnosti nevaren, oddal v zavod za zdravljenje in čuvanje. Zastopnik osirotelih otrok, brat pokojnega Rotarja je prijavil odškodninski zahtevek, in sicer 8000 Din za pogreb in po 500 Din mesečne rente za dva otroka do njune polnoletnosti. ZaPo"ornik brani Zagovornik je izvajal: Pred leti sem poslušal enak slučaj pred sodiščem v Gradcu, Državni tožitelj je bil tedaj sloviti pravnik dr. Alfred Amschel. UNION« ★ 8-15 ZVEČER 4 velike borbe 4 Wehrarn (Nemčija) proti Budrus (Mazuri|a) Kop (Jugoslavija) proti Johnson (Afrika) Eauatore (Italija) proti Bachratty (Avstrija) ODLOČILNA BORBA Mrh« (Slovaška) proti Proller (Dunaj) VSTOPNINA: Din 10.—, Din 15,— in Ditl 20,—. ./ / BAYERÏ / s Tu? gre mož* katerega muči ka- • šelj. Zakaj pa tudi i ne vzame * r Kresival-a? j Priznani in okusni Bayer • I •J J jev proizvod. Koledar Sreda, 26. februarja: Matilda, devica; Alefo sander, škof mučenik; Viktor. Osebne vesti — Poroka na Suhi pri škofji Loki. V pone. deljek 24. t. m. sta bila poročena v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Suhi gdč. Rezika Kalan iz ugledne družine Križajeve in g. Viktor Tiselj iz Planine pri Sevnici. Poročil ju je mesto zad-ža-nega nevestinega brata g. Janeza Kalana, župnika v Knežaku na Pivki, njegov prijatelj g. Ivan Vad-r.jak. Novoporočencema želimo oblo sreče. — Himen. V Slivnici pri Mariboru se je poročil šolski upravitelj Joško Lešnik iz Podove z gdč. Reziko Peršnh, učiteljico pri Sv. Lovrencu nn Dravskem polju. Mala hroniha к Mohorjevo knjigo v vsako hišo, to jo našit deviza, ki mora v letošnjem letu priti do popolnega izraza. Že sedaj opozurjamo cenjeno občinstvo, (hi sprejemu Prosvetna zveza, Miklošičev« cesta 5, naročil« za kn|ige v tekočem letu. Pisarila je odprta dnevno od 8 do 12 in od J do O. I stota m se sprejemajo tudi nuročilu za Goriško Mohor jevo družbo. k V Palestino poroma skupina Slovencev dne mu ju. Posrečilo se ie dobili zclci ugodno zvezo po morju, ki omogoča poset Sirije, Palestine iu Egiptu za doseduj nuj nižjo ceno 8000 d i nu rje v (skupna spalnica) ali 9700 Din. kabina s 4 postelj «mi. Izletniki se oelpeljejo iz Benetk, Kotorjn ter se ustavijo na otoku Krfu in se i/.krcujo \ Bajrutu. odkoder napravijo izlet deloma /, železnico deloma s privatnim avtomobilom preko Libanona v Belbek, kjer si ogledajo razvaline I leliopolisa. Iz Bujrutu odplo-vejo i llaifo odkoder se z avtom prepeljejo skozi Nazaret in Tiberijo v Jeruzalem. Ogledajo si mesto in zopet z avtom pobite nu obrežje Mrtvega morju in v Jeriho. Slednji dan obiščejo univerzo, se podado nu Oljsko golo in obiščejo Bctlehem. Četrti dau s,; peljejo s posebnim vlakom v Jafo in peti (lun se zopet vkreu-jo v 1 laili ter se odpeljejo / ladjo v Port Said. S posebnim vlakom se odpeljejo v Kuiro, popoldan /. avtobusi do pirumid, ki stoje pri fciaju Gizch. Naslednji élan si ogledajo egipčun-ski muzej, bazare in se z avtobusom vozijo po mestu. Tretji dan se zopet vrnejo v Port Said, kjer se vkrcajo na motorno ladjo Monte Oli-vij«. Ladja pluje preko Neapelja v Genovo, kamor dospejo 28. maja ob 8 zjutraj. Vsa oskrba na ladji (razen pijače), vožnja po morju, vožnja Ljubljana—Benelke in Gtrtovn Rakek izlet v llalbek, štiri dnevno bivanje v Palestini / dobro hrano in blvuiijem v prvovrstnem hotelu, dalje troellieviio bivanje v Egiptu, obisk piramid, ogled Kafre, vse vožnje bodisi z železnico bodisi z avtom, vse je obseženo v svoti 8000 Din (skupna spalnica) «li 9700 Din (kabinu s 4 postelj« m i). Doslej so taka potovanju st-ila vedno nad 12 000 Din. IstoÊasno in z isto ladjo potuje tudi skupina katoličanov iz 1'orenj« v Sveto deželo, zato je tudi glede vodstva preskrbljeno. Priglasiti se je treba v Prosvetni zvezi do П. marcu, kjer se dobijo vse tiadaljne informacije za lo potovanje. •k Pomlad pri Tržiču. G. Franc I.ukane s Pristave pri Tržiču nam pošilja »tal snopič lepili vijolic ter piše zraven: Skoraj \so Gorenjsko pokriva še siirg. pri uns p« je ttiko lepo brez sneg«, in solnčni žarki so žo tako močni, da so privabili na plan že ljube/njive vljeilice. Pošiljam vam par cvetk, ki sem jih danes (24. februarju) nabral v gozdu. cSrCna hvala za tc lepe glusnice pomladil ■A Najden u utopijeukn. Ćalež ob Savi, dne 24. februarja: Nu našem savskem btodti so potegnili iz vode v petek 21. fel>rilo rja tteko utopljenko. srednje čokate postave, v starosti okrog 5!) let. Oblečeno v slvkasto obleko Nu roki je imela poročni prstan. In tudi ttliune. Soditi je, ela je kuka mestno oseba, srednjega stanu Nu žepnem robcu je moiiogrnm I K Par din prej je prenočil« v restavraciji pri kolodvoru Itre-žicc iu je bila nekaj zmešana. Pokopali so jo v Čatežu. "k Dediči se iščejo. V Ameriki je umrl p-ed dobrim letom Kuccl Vinko, ki je Zapustil premoženje v vrednosti preko milijona dlnariev. Bil le ob času smrti nekako 37 let star, dognnno |e da je bil rojen na ozemlju bivše avstro-egrske d žave. Očetovo ime ie bilo Jožef, mati je bila ro ena KrungaC, tudi je Imel dva brata Sebastljan in Ludvik. — Kdor bi mogel dati kaka pojasnila, naj sporoči na naslov Dr. Ivan Cerne, gospodarska pisarn», Ljubljana, Miklošičeva 6. ...............' ' ii, i i, •k Oh priée» ja jočem se ponptt jettjtl krvnih «<>i navoju raba naravne »Franz-Joscf« gren-člce k rednemu odvajanj» in zmanjka visoki pritisk krvi. Mojstri v zdravilstvu priporočajo pri raznih starostnih pojavih »Franz-Josef« vodo, ter zanesljivo iu milo odstranjuje znsta-Janj« v kanala kcksdčticgu črevu in lettivo prebavo 1er »lilo uhln/iljc ruzdrnženost živcev F r o » / - J ot e t <■ ' g r o n ë i c« se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovluah. O» ОШ1). It i HI) l\ SMišb IN IVE A-CHENE Voter lu «ilnho cromo. inr?lotn In Vlažnost oilvarmnlo Vuii križi trn lun iu ko?o ve?,ne lirntrlut- sosinvlnu iu роирнвпЈи e luni preruno nnetll апоЧ ilirazn Vu*u kniiu pa polr^hu-e ci let, Pogreb danes ob pol 15 iz mrtvašnice na mestnem pokopališču v Pobrežju. VRT LJUBLJANA Gozdarska in lovska razstava Jeseni na I ublioeisitem veleseimu 1 I pazite, predno si nabavite orodie' Poglejte ti bogato zalogo nožev za obra/ovanje znamke < Kunde i sin-/ pri tvrdki Sv Petra cesta 35 Celie [j Zlato porfko sta obhajala te dni V krogu številnih uradnikov, znancev in pri.ateljev Ana in Ivan Potočnik iz Šmiklavža. Zlata poroka sc jc obhajala ua zelo slovesen način ter je tozadevne cerkvene obrede opravil dekan Saga j ob asistenci domačih duhovnikov. Slttvljenec Jc županova! pri šmiklavžti 10 let: dolgo vrsto let delujs tudi kot obciiiî-ki svetovalec, 18 let pa opravlja z vnemo in vzorno skrbnostjo posle cerkvenega ključarja. Radi svojih številnih Ztf'lug za napredek občine In odličnih gospodarskih sposobnosti uživa slftvljenec vsesplošen ugled in spoštovanje. Jubilantoma izrekamo ob redkem slavlju najprisrčnejše čestitke. □ Ulotiilo tik pred domačo hišo. Triletna hčerka trgovca Razbornika sc je igrala tik ob potoku, Id leče skozi Hoče 1er mimo Razbornikove hiše. Po nesrečnem nakPučju ae je dekletce ob robu struge spodrsnilo ter zdrknilo v potok. Predfto so domači opazili nevarnost (it predno go mogli prit i na pomoč, jc ubogo dekletce žc ulonllo. □ Na delovnem trgu. Takoj dobi zaposlitev preko tukajšnie Borze dela: I prikrojevflee Čevljev, 1 kovne, 1 eleklrolelinik, I lolograf, več va'eiièev, 2 služkitill, 2 sobarici, 2 strežnici, I vzgojiteljica 1er več delavk. □ Profesorsko mariborska. Udlmjal ie profesor i i, neke tukajšnje kavarne In ugotavljal ob odhodu »Identiteto« svojega pokrivata. Na pomoč jt pribite! zbor natakarjev In pleeolov. Noben izmed številnih klobukov ni >,pasal«; pa se je odločil profesor, da odide brez klobuka. Pri izhodu sc j'.' dogodilo, da ie jx> polurnem Iskanju ter pravcatem alarmu, ki se je bil dvignil radi nesrečnega pokrivala, zablisniîo nekaj v profesorjevi plavi - I't-flikst; sai res — halbcilinder« je bil. Halbcilirder, Id ie v dominantnem položaj- ter na najvldne'šeni mestu vise! iznad mnoštva pokrival! Saperlot noch eininol! П Pošten švercar ie Janez, ki je kanil »šiuunlati« sladkor in saharin "v tovornem vozu. Sladkor ili saharin ie bil vr"el od sebe, sam na se kakor roTeziiil v zemljo. Cez teden dni je Ivana liadvladala vesl. da se ie sam prišel iavlt nris'oi.ii oblasti. Pokoro bo delni |a»ez za svoje nakane. П Vse pride na dni: po'ent pa p-itla;o jui'č-ki«, Micki dve ter iznajdPivi šihu^lavkl sta M. S. in M. Z. iz Rudirka uri Liubl'ani. V brzovlaku Maribor—Lmbljnua se ie ražodela orvcata zalo"a kravat, šalov in dftttflh fnaHuih nridUirtj v kune'u, k'cr sta se bili ulaborili Micki Ljubljančanki. Okoli :MJ jursko« b" slal ta štias. p Otroška pr«>rls'iiva v mariborskem Hfda-lišču. Da se ustreza žel'i no več o.10. Imeiio ti.2(). Podčetrtek b.%. Toplice 6.4.». Sodna vus Û.4S. Sv. Kinu 0.3", Pristavo 6.48, št Peter nn Medvedovem selil 1.OH v iindnljiic nostuje pa kiikor doslej. Tudi zvečer no bo nobene spremembe. Prctnctnbii zjutraj je notrtbna, dn autobus vslerl preslabe ceste tlo Mcs'iiijn lie ho Zrtnuljiil Vinku v Grobcliiein l)olniti, priredi /\ Smrtna kosa. V ponedeljek zjutraj je nenadoma umrl zadet otl srčne kapi g, i'rune Rulek, gostilničar in nekdanji predsednik gasilnegu društvu v Dormivi, Kavno tu dun je namreč umrli bil numenjen zu starešino nu neki svudbi. Ni mil pu bilo Usojeno se iste udeležiti. Nuj v miru potiva! Д V než —105, bč„ sr. ladja Dunav 105 do 107K, bč,, sr. april 105—107' j. b.-.n. ladja Dunav, Bega 105—107;<. Vse ostalo ncizpremenjeno. Promet: pšenica 36 vagenov, ječmen 2 vagona, oves, 1 vagon, koruza 33 vagonov, moka 6 vagonov, otrobi 6 vagonov. Tendencn slaba, Sombor, Pšrnlcu: bč. Tisa šlep pr. 205—210, bč. okolica Sombor 77 kg 202^—207Уј, bč. okolica Sombor 7.4 kg Ž07/,:-"»212'-j, sr., slav, žel. pr 195—200, bun, Dunav, Bega šlep pr. 197И—202'., ban. Begu kanal pr. 200- 207',:. — Ječmen: bč! 63-64 kg 115—120, letni 65-66 kg pr. 125—130, bar. 66-67 kg 130—140. — Rž: bč. 135—140 -Oves; bč. 1324 —135!; , »r. 135—150. — Koruza: bč, zrna 95—100, bč. mnre 100—105, bč. npri!. maj 105—115, M, junij, itillj 110—115, bč. p sušena 107112X-, — Moka: bč. Ogg 345—335 Og 340—350, 2. 310—320, 5. 253—260, 6. 180—183. 7. 140-150, 8 95-105. — Fižol: hč, 320—340, bč. beli izbrani 330- 350, — Otrobi: p5en. 85—90. Tendenca slaba, Promtl: 159vagonov. Budimpešta. Tendenca neenakomerna. Promet živahen, Pšenica: maree 20,10—211,55, zuklj, 20,54—20.55; maj 21.20—21.77, «nklj. 21.76—21.77 okt. 22- -?2.0S, zaklj, 27.40—^?.4L — Rž! nvirc 10.70-П.ЈЗ, zaklj. 11.35- -11.38; mn| 11.65—12 33 zaklj. 12.35—12.38; okt. 13.75—14, zaklj. 14—M o: — Ko-uzai mu j 12.90- -13,25, /aklj. 13,22—13.23; julij 1J.50—13.80; transit mai 12.10, 20. Živin« Dll II "Is k I prašlijl «ri'111 (Poročilo tvrdke J.'. Snlltirslty (Si Cg., DtlllllJ,) Nn prosil lih jc bilo ]'I i-|ie!Jaiiili 7751 prkutnrjcv In 29fi0 Speharjpv. Iz Ju Cosliivlje jih |e Irilo 1851, Nn koliliiiunčlicm trgu je bilo l:)3 ji tU S! (V v. f'i 'Tir "o bile zn Speli II rjo n."i-holjše 2.35. I. 2.25-2 30 II. 2 15 2 20, za kmečki prašiče 2.10 2.30, /,n najboljšo 2.i'5 za pršutarje 2 05-2.0(1. Tnndeneni Črne /a špeharjp so ке V novih hotelih so stene tako tenke, da se sliši, čc si kdo preobleče srajco.« »To še ni nič. Jaz sem bil te dni v nekem hotelu, kjer se celo sliši, če kdo v sosednji sobi izpremeni svoje mišljenje.« OALADiER oimflND eoiMM é x Gllnvne osebnosti novega francoskega ministrstva. Mohorjeve knjige za doplačilo Veliki narodi izdajajo knjige, o katerih dvo-nfijo nli ho mogoče prodati toliko izvodov, da hi so krili nabavni stroški, proti subskrlpciji: vnaprej so prijavijo naročniki, ki nameni vu jo tisto knjigo kupiti, in ti dobe potem knjigo po znižani ecni. Dostikrat izidejo nu tu način uajodlič-nojš« znanstvena in leposlovna delu. Tudi Slovenci bi lahko našteli v svoji slovstveni zgodovini že lepo število primerov, da se jc; omogočila izdaja kukegu znanstvenega dela po sub-skripciji. Na tn način se doseže tudi znatno /nižanju uubfivne cene za knjigo -- in vprašanje cono spada pri izdaji vsake knjige med nuj-važnejšu vprašanja! Nekaj prav stičnega jc izvedla Mohorjeva družba s svojimi knjigami za doplačilo«. Ne gre sicer navadno tu zn knjige, katerim hI bilo treba rojstvo šele omogočili, pač pa za knjige, katerim je treba z razmeroma nizko ceno omogočiti prosto pot po svetu med široke plasti či-tnjočegu občinstva. Način knjig za doplačilo« lahko imenujemo na jideulnejši način subskrip-t-ije: knjige ne naročiš sniuo, ampak jo tudi vnaprej plačaš. Na ta način so založništvu In seveda tudi tebi stroški za knjigo zelo znižajo. Računajmo nekoliko, za koliko je lahko Mo-horjevu knjiga, naročena proti doplačilu, ce-nejšu od knjige, ki izide v kateremkoli drugem založništvu! Predvsem odpade 23 odstotkov stroškov zn razprodajo knjige po knjigarnah, knjigo, ki mora veljati pri knjigotržcu na pr. 50 l3in. lahko prodaja Mohorjeva družbo /a 37 Din "50 pur, ne da bi imela rudi tega kaj škode: proda jo konsumentu naravnost brez posredovanja kn j igotrštva. Л to še nikakor ni edini vzrok, zakaj so Mohorjeve knjige >zu doplačilo cenejšo od knjig, ki izidejo v katerikoli drugi knjigarni. S tem. da je knjiga v glavnem plačana že poprej, nego izide, odpadejo tudi skoro vsi stroški za obrestovanje \ knjigo vloženega kupl-tnla. Obresti požro pri \saki večji knjigi nekaj tisočakov ! Subskripcija omogoča tudi, du zna založništvo pravilno odmeriti višino naklado iu da tako no založi v kn jigo po nepotrebnem preveč denarja. V celoti lahko rečemo, du so Mohorjeve knjige za doplačilo« za kukili 30 odstotkov cenejšo od knjig, ki izidejo v kukem drugem založništvu. Zato je treba s stališču razvoja nuše knjige iskreno pozdravili način izdajanja knjig »za doplačilo«, ki ga je uvedla Mohorjeva družba v poslednjih lotili in ki sc od leta do leta močneje uveljavlja. V jeseni t*>jO bo tako izšlo kur pot Mohorjevih knjig. Ker se dostikrat dogaja da občinstvo |>ozulii nanje, nuj danes opozorilno na to lepo priliko, da pridete razmeroma poceni do lepo knjige. Cene bomo navedli samo za vezano knjigo, ker smo mnenju, nuj knjig trajne vred- Stiomimi žr'ev Po univ. prof. A. Maklccovu smo prejeli zbornik »Pamjafi pogibiih«, ki ga je namenila pariška skupina članov nekdanje stranke Narodne svobode z Miljukovim na čelu, spominu svoj h ustreljenih somišlienikov. Niso vsi med njimi padli kot sovjetske žrtve. Nekdanji poslanec V. dume in minister pod Kerenskim, V. Nabokov, je hotel iztrgati revolver morilcu iz nasprotnega tabora, ki je meril na Miljukova pri javnem predavanju v Berlinu leta 1922. Medtem ko se je boril z njim, ga je drug morilec pogodil v hrbet in je b'l takoj mrtev. V dolgi vrsti po boljševikih umorjen;h (nad 60) nahajamo na prvem mestu v ječi oz. bclnci med prevratom zločinsko zaklana ministra vlade Korenskega, profesorja javnega prava na moskovski univerzi Kokoškina in zdravnika Singarjeva. Tragična jc ludi usoda enega prvih ruskih marksistov Viktorja Bartenjeva, Ljeninovega osefcn ga prijatelja po prognanstvu v Pskovu. Poslal je po iiovralku iz Sibirije skromni uradnik na severu, ter sc je prepričal, da potrebuje Rusija predvsem kulturnega delovanja na deželi. V Arhangeljsku so ga boljževiki ustrelili. Zelo ganljiva je tudi usoda priletnega kneza Pavla Dolgorukova, znanega javnega delavca, ki je toliko storil za stradajoče, bolne in ranjence. Domotožje ga je že leta 1924. gnalo iz emigracije v Rusijo. Niso ga spoznali v kmečki obleki in ga odposlali nazaj na Poljsko. A leta 1925. se je zopet povrnil. Ponoči se je izmučen povzpel na strmo Dnjestrovo obrežje in ni smel niti kašljati, da ga ne bi zaslišali rdeči vojaki. Ni se skrival in so ga z lahkoto ujeli, ker je žc v Parizu vsem naznanil, da gre umreti in podati primer mlajšim. »Smrt v domovini je boljša kol živolarjenje na tujem1. V ječi v Hari-kovu se je veselo umil in očedil, ko so ga poklicali na smrt in do zadnjega bodril svoje sotrpine v pričakovanju ustrelitve. Hči Leva Tolstega, nosti nikdo nc kupuje uevo/anlh Poleg tega bodo od lotos naprej izhajale vse Mohorjevo knjige tudi v prav lepi vezavi v celo plutno, tako da bo sleherna knjiga v kras vaši knjižnici. Pri knjigah za doplačilo bo veljala vezava od '.I do Din za posamezno knjigo; ta cena za vezavo jo torej v naslednjem seznamu žo priručiinnnu. Proti doplačilu bodo izšle telo knjige: 1. Prof. dr. |. K« le m inu, Bajke iu pripovedke. (Kakih 380 struni; cena 48 Din.) Knjigo priporočamo zlasti šolskim knjižnicam, dalje učitoljstvu osnovnih in srednjih šol. Tudi starši, ki radi razveselite otroke z lepo povestjo, posezite po toj knjigi! 2. Dr. A. Bref olj, Knjiga o zdravju. (Kuki)i 350 struni, s slikami. Cena 51 Din.) Taka knjiga jo potrebnu v vsaki hiši; preprečuje bolezni, a če pridejo, jih pomaga zdraviti. 3. B. Mu ga j na, Primorski; novele. (Kakih 40 strani. Cena 21 Din,) Ob desetletnici rn-pallsko pogodbo nam bo Iu knjiga ljub spomin tip bruto onstran moje. 4. V samotah pragozda. Po ungleškem izvirniku napisal P. Iloleček. (Kakih 190 strani. Cena 28 Din.) Knjiga za dečke! 5. S k o 1 a s t o r - K m o t o v u , V oblasti čarodejev. (Klikih 270 strani. Cena 39 Din ) Napeto pisan romau iz trpljenja, muko in borb zamorcev v oblasti svojih čarovnikov. Naša želja je, da bi so ta način naročanja knjig kar najbolj udomačil mod Slovenci. S toni se namreč uspešno rešuje prevužno vprašanje mu logu naroda: vpiušunje knjige po nizki coni! Čim bolj bo rastlo število nuročnikov na knjige zu doplačilo, tem nižja bo njih cena iu leni večji Izbor takih knjig bo lahko vsako leto nudila Mohorjeva družba. Prosvetna društvu, omislite si vse te knjige zu svojo knjižnico! V kras bodo vaši knjižnici in v veselje izposojuvnlcem! I z o h r а ž o n s t v o i u M o li o r j e v a družita. Izobraženec, zavzel po stanovskih opravilih, dostikrat pozabi, da mine vsako leto 5. marca tok za liuročnnje Mohorjevih knjig. Malenkost bi mil bilu plačati 20 Din. ako bi ga kdo ua to pravočasno opozoril. Zato opozarjamo tem potom, da izliaju sedaj med rednimi publikacijami Mohorjeve družbe nadaljevanje Zgodovine slovenskega naroda, knjiga, brez katero bi pač ne smela biti nobena zavedna slovenska «odhhiu, Poleg tega bosta izšli letošnjo jesen v Mohorjevi družbi dve. knjigi, posvečeni bratom. ki jih ii i doma: Pregljeva povest iz dobe koroškega plebiscita in Magajnove Primorske novele. Bratje Korošci in Primorci, naročite jih, kakor jih bomo naročili tudi ostali Slovenci! Naročnino lahko plačate \ vsakem župnišču, v Ljubljani (udi v trgovini Nove založbe (Kongresni Irg 19) in v Prosvetni zvozi (Miklošičeva cesta ?). Tatjana, sklepa njegov življenjepis z besedami: ■ Če bi bil živ moj oče, bi se nedvomno postavil poleg svojega starega prijatelja Do'gorukova, da deli njegovo usodo. Večnaia pamjatj vsem žrtvam! sklepajo avtorji zbornika. Njih smrt za svoje prepričanje je poroštvo, da bo domovina, ki so jo tako vroče ljubili, doživela boljšo bodočnost. Pravna iu socialna vprašanja. liugen BUr-licll jo napisal zelo pomembno knjigo: Grmrl-logung der Hoziologie des Redits. (MUncheti, Dun-cker & Humblat, 1829, M. 16Л Njegovo teza je, da težišče pravnega razvoja ni ne v postavodaji ne v jurisprudenci ali v judikaturi, ampak v družbi sami. Gre za znano Kelsenovo temo (ki jo pbravnnva nanovo tudi E. K. Winter v svojem delu Dio Spzialmetaphysik der Scholastik ) o napetosti med dejstvom in normo v pravu; la napetost ima namreč povzročiti, cla pride v pravo v resnici to, kar socialno življenje od sistema prava zahteva Ehrlichova knjiga prinaša obilico gradiva iz pravne prakse, ki njegovo tezo dokazuje. — Znani sociolog iz Družbe Jezusove Oswald N o 11-11 r e u n i » g pojasnjuje v »Sclirllten ziir Bigeiitiiinsfrngo« (VolUsvereinsverlag, MUnchen-Gladbach) na podlagi različnih debat o lastninskem pravu ta problem. To .SelirifteiK obstojajo iz več brošur in sicer: zvezek 5-0: Cerkev in lastnina; zvezek 7: Država in lastnina: zvezek 8: Pojili in dolžnosti lastnine; zvezek 0: Razni nazori o lastnini (statični, dinamični, jakobinski, boljševiški, krščanski); zvezek 10: Lastnina po nazoru von Stelnn in zvezek 11: Nesporazum I jenja v lastninskem vprašanju, kjer odbor obravnava tozadevne diference med sodobnimi katoliškimi moralisti, ozironiu sociologi. Dobro informira o leni problemu tudi daljša beležka dr. Aleša U š e n i č-n i k a v zadnji številki Časa : Pravda u pojmu lastninske pravice. Nekaj o italijanskem radiu. So prod nekaj loti niso kazali Italijani skoraj iiikukegu zanimanju zn radio Nenadoma pa se je bil izvršil preokiet. V preti kleni letu jo narastel namreč uvoz radio aparatov nu 4 kratilo množino prejšnjih let. Lota 1924. so jo zgrudila v Hiiliii prva italijanska radio-oddujnu postaja. Vendar jo znašala njena oddajna energija suino 1.3 lav. Njeno oddajanj o ni imelo prevelikega uspeha. Kljub temu jo IJ n ione ltudiofonica Italuna zgrudil« I. 1925. \ Milanu, letu 1928. pa novo postajo v IIima. A zopet radiofoniju nikakor ni napredovala. Prva Zimmenitojšu oddajna postu ju jo bila milanska. Njena energija jo znašala 7 kvv, Ulje bil0_ vsekakor znak precejšnjega napredka. Nekui času nato so zgrudili tudi v Tuiinu novo postajo s 7 kvv. Da pa si zusigura vpliv in vodstvo tudi v rudiofouiji, jo odredil Mussolini ustanovitev Ente I ta lia no Audizioni Itudlofoniche« (E. I. A. 1{.), družbo katere predsednik je vsakokratni glavni tajnik fašistične stranke K. I. A. U. je sklenila člinprejo doseči tisto stopnjo radio-Ioni jo kot ga Ima po ostali Evropi in /gradnja rimsko oddajne postaj« s 50 kvv je velikanski korak k realizaciji to namere. Saj je sedaj rimska postaja nujmočnejšu v Evropi Italijani pa hočejo t. rudicin priti tudi do svojih kolonij, zato bodo zgradili v okolici llimn oddajno postajo na kratke valove z energijo 15 kvv. V načrtu imajo Italijani zgraditev oddujtiih jKistaj še v Pulorniu, Elorenci iu, kur je zu nus posebne važnosti, v Trstu. Pravijo, da bosta dve izmed teli treh postaj začel1 delovati žo letos. Dvojna ni, da bodo poskusili Italijani baš s tržaško postajo paraliziruti oddajanje naše postajo. Programi Radio-Liubtlana i Sredo 26. februarja: 12.30 Reproducirana glasba, — 13.00 Časovna napoved, borza, reproducirana glasba — 13.30 Iz današnjih dnevnikov. — 17.30 Koncert Radio-orkestra. — 18.30 Otroški kotiček, ga. fiabriielč čeva. — 19.00.Podobo iz slovenske literarne zgodovine, prof. Fr. Koblar in g. Fr. Lipah, ilan nar. gledišča. — 19 30 Dr. Leben : Fran-ccštiiiu. — 20.00 Prenos iz Zagreba: Andrej Chenier, opera. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Četrtok, 27. februa ja: 12.30 Reproducirana glasba. -- 13 Časovna napoved, borza, reproduci rana glr.sba. — 13 30 I/, današnjih dnevnikov. — 17 30 Koncert Kadio-orkeslra. -• 18 30 Dr, V. Bo-liinoc: Rudniki sveta II. (železo, baker, zlato, srebro). — 10 Dr. Rupel: Srbohrveščina. 19.30 1. Ogrin: Obrt in trgovina v preteklosti in sedaj. — 20 Večer slovenske glasbe. Solospeve s sprein-ljevunjem okrestra pojeta gg. Tono in Roman Pe-trovčič. — 21 Komorni večer g. Slavka Osterca: Uvodno besedo govori dr. SI. Vurnik. — 22 Časovna napoved in poročila, lahka glasba. j Drugi programi i č'elr'ck, 27. februarju. Belgrad: 18 Koncerl zabavne glasbe. — 19.30 Prenos opere ,Simon Boecanera . — Varšava: 12.40 Mladinski koncert varšavske filharmonije. — Iti 15 Reproducirana glasba. — 17.45 Prenos iz Poznanja. — 20 80 Koncert zabavne glasbe. — '21 BO Prenos iz K rakova. — 23 Plesna glasba. — Bmla-jiest: 12.05 Koncert Radio-kvarleta. — 10 Pestra uril. — 17.40 Popoldanski koncerl orkrstra. —■ 20 Večerni koncert iz Glasbene akademije. — 22.16 Koncerl vojaške godbe, nato koncert ciganskega orkestru. —■ Dunaj: 11 Koncert orkestra. — 13.30 Koncert orkestra. — 1(5.55 Pravljice. — 19.30 „Simono Bocvanegra , lirična opera, nalo večerni koncert zabavne gbsbe. — Milan: 11.25 Reproducirana glasba. — 12.30 Koncert Radio-orkestra. — 17 Koncert kvinteta iz Torina. — 19.15 Večerni koncert, vmes komedija. — 21 45 Večerni koncert, nato z~bavnu gl°sba. — Prugn: 19 Prenos opere iz Narodnega divadla v Pragi. — 22.15 Pevski koncert. — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert. — 20 Karneval v Kolnu. — 21 Predpuslni ples. — Rini: 13 Konce-™ Rudio-kvintela. — 17.30 Popoldanski ki-ncerl. 21.02 Veliki predpuslni simfonični koncert. — ilerlin: 10 Koncert narodnih pesmi. — 19.30 Koncerl orkestra ua pihala. — 21 Od dane -na jutri-, opera. — Toulouse: 18.35 Pesmi ali plesi. — 19 Koncerl na mandolino. — 10.30 Mladinska ura. — 20.25 Koncerl operne glasbe. — 21 Večerni koncert orkestra. — M. Ostrava: 11.30 Reproducirana glasba. — 12.30 Koncert orkestra. — 17.30 Popoldanski koncerl. — 19 Prenos opere iz Narodnega divadla v Pragi. — 22.15 Pevski koncert. Nogomet v tujini Pogled v prvenstvo Južne »uu'ijc. Ivi en «d najrevnejših 3 tekmecev zu naslov prvaka .lužno Nemčije, Huyern Miinchen, ju v zadnjem boju w oslal. S 3: 1 je namreč izgubil svojo tekmo napram VValdhofu, Najbrže niti eden od prisotnih 10000 gledavcev nI pred igro računal z zmago \Vul Ihofu. Toda sport jo že tak, da mori človek mislili prav nasprotno od onega, kar pričakuje. Vsa Južna Bavarska je bilu iznenudenu nad porazom svojega prvaka, ki ji; s tem morda napravil pivo potezo, ki in ti ho onemogočila odločevali v finalu. Ta tekam je bila veliko presenečenje. — /. gotovostjo pa slu zmagala Sp. Vgg. Fiirtb s 0:1 nad FC Frei-hurgoiu in Einlrucht Fnuikfurt s 3:1 nud x f. B. Slutlgurtoin. Tabelo prvakov Južne Nemčije vodi danes s 13 točkami Blntriicht Frankfuit. ki mu pa trdo sledi lanski nemški državni prvak Sp. Vgg. Filrth z 12 točkami. Na tretjem mestu je Bayer-, Miinchen, potem pa FC Plruiaseus, Wonnaiia Worms itd. Španski prvak v Parizu. Z zanimanjem pričakovano gostov-nje najboljšega španskega kluba Barcelona so jo končalo z njegovim porazom. Red Star je namreč s 0:3 slavil zmago nad renomiranim nasprotnikom, V Priisi so jo končal turnir, katerega so so udeležili klubi Sparta, Slaviju. Bohciiiians in Viktorija Žižkov. Zmagovalec, turnirja jo Viktorija Žižkov, ki jo v zadnji tekmi premagala Sparto « 3:2 (2:1). Izgledu pač da je forma včasih tako prvovrstnih klubov, kakor Sparta in Slavlja, pri-I čela padati. Dunajska prvenstvo je s svojimi senzacionalnimi rezultati precej izprenienilo tudi vrstni red tekmujočih moštev. Ripul s 13 igrami in £0 točkami jo na prvem mestu. Njemu sledj jesenski prvak Dunaja Admira (12 iger 10 točk). Nato s« vrstijo W. A.C., Vleima. Avstrija itd. Omeniti pu je treba, da jc znani Wac-ker svojo predzadnje mesto prepustil Snort-klubu in so sam pomaknil za eno mesto navzgor. Ta uspeh je dosegel Wacker s svojo zmago nad Sportklubom. Tekmo jc obiskalo 2500 gledalcev. RAZNO. Stuxruil na Dunaju! Wiener Eislaufverein jo povabil k svojim tekmam v hitrostnem drsanju oba največja današnja mojstra Slaxruga in Btllangruda. Izgledalo je, da letošnji svetovni prvak v hitrostnem j drsanju Staxrud ne bo prišel. Sedaj pa javljnio iz [ Dunaja, da je prišla brzojavka Staxrudovega kluva i z naslednjo vsebino: Prijavljamo Staxrt da k vašim tekmam'! — S leni bo vsa prireditev pridobila mnogo nu svojem ugledu. 3ved*ka — Finska. Reprezentančna hockey tekma med švedsko in Finsko, ki sc je vršila v Helsingsforsu pred, 10.000 gledalci, je končala neodločeno s 5:5. Ping-Poiig reprezentančna tekma med Ogrsko in Nemško Avstrijo, ki se je vršila v Budimpešti, je prinesla veliko zmago Отгот, kajti kar z 29:0 so odpravili svoje nasprotnike. Vh-iina bo zopet igrala v Prasri. Čehi bi radi za vsako ceno premamili dunajsko Viemio, ki je žo dvakrat porazila praško Sparto. Sedaj bo poskusila Slavi ja svojo src-fo. ko jo za 1. marec povabilu v Prago Violino Američani bedo dobili za svoje gostovanje 25000 čeških Kron. Ljubljansko gledališče Drama: Začetek ob 20 zvečer Sreda. 20. februarju: -/Don Carlosc Red 13. četrtek 27. februarja: r.Za ljubezen so zdravila . Red C. Petek, 28. februarja: Zuprlo. Opera: Začetek ob pol 20 zvečer. Sreda 26. februarju- Netopir« Rod IJ. Četrtek, 27. februarja: Zaprlo. Petek, 28. februarja: ;-IIasanaginica Red A. Mariborsko gledališče Sreda. 20 februarja: Zaprlo. četrtek. 27. februarja ob 20 uri: »Takrat v starih čusili . Ab. A. Gostovanje gdč. Marice Lube-jeve. Pclek, 28. februarju: Zaprlo. Poizvedovanj' Pri vratarju sodišča jo neka neznana osebi pozabila usnja to denarnico za drobiž z manjšo vso-io denarja. — Ista se dobi pri vratarju. Zgubila je neznana oseba listine na ime Mar-tlnčič Franc rojstni, krstni in domovinski list, — Dobi se na sodišču pri vratarju. F? društvenega živcema >ii 22. rednem občnem zboru Cirilskeg.i društva ljubljanskih bogoslovcev jo bil izvoljen tule odbor: Predsednik Komun Boris, podpredsednik Oberstar Anton, tajnik iirovat Ivan, blagajnik Pir-liat Janko, knjižničar Kunstelj Nuce, čitainičar Duhovnik Anton, revizorji Fortunu Fr.. Skoda Nace, Kirigin ,losip. Prosimo, da bratska društva vzu-niejo nn znanje. Opozarjamo šc, enkrat na današnje skiojitič-no predavanje o Rodu ia Cipru. Predava znana francoska predavateljica in pisateljica gospa Henriette Cel lic. Gu. Cnluiie je napisala preko 20 knjig, predvsem potopisnih. Znani sta njeni knjigi o Korziki in Maroku. Zelo Interesantnu so tudi njena poročila o življenju po haremih. Pisiiteljicu sodeluje pri Ilustraciji in pri -Revue des Deux Mondes. Posebno priljubljena jo gu. Celarie kot predavateljica. Ravnokar je absolvirala uspelo turnejo po Jugoslaviji. Danes v sredo od 18 predava v univorzitetni zbornici. Francoski inštitut v Ljubljani vabi srednješolsko mladino na običajni sestanek v nedeljo dno 2. marcu ob 37 v društvenih lokalih v Narodnem domu. Krekovo Trnovo. Slovensko katoliško prosvetno drušlvo Krakovo-Trnovo v Ljubi nni vjibi na 10, prosvetni večer drevi ob 8 v društvenem domu, Karunova ul. 14. Predvajal so bo film »Bali Otok divnih čudes•<. Film je res prvovrstnega kulturnega značaja. Za smeh in zabavo je tudi pre- skrbljeno, predvajal sc bo film Sluga zakona . Najzanimivejše tedenske novice nam bo pa podal pri poročilih g. prof. Anžič. Vstopn e« se lahko dobijo v predproduji pri G. Pogačnik. Začetek bo točno ob 8, — Odbor Slavistični klub DSFF v Ljubljani javlja, da sc bo vršilo predavanje g. Bratka Krefta >o gledališki umetnosti v četrtek 27. t. m. ob 20 zvičer v dvorani Delavske zbornico. Predavanje, ki smo ga v nedeljo radi nenadnih zaprek (defekt v ski-optikonu) morali preložili, se bo izjemoma vršilo v dvorani Delavske zbornice, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo. Vstop bo prosi. Knjižnicc Prosvetnih društev. Na številna vprašanja, ki jih dobiva Prosvetna zveza v teli dneh radi knjižnic sporočamo, da naj knjižnicc sestavijo natančne sezname knjig in statistiko prečitanih knjig, kar naj predložijo pristojni obh-sti, ki vrši pregled čez vse knjižnice. Predavanje v »Pravniku «. V četrtek dne 27. februarja t. 1. bo nadaljeval na sestanku društva .Pravnika g. univ, profesor Aleksander Maklecov svoje predavanje: Kazniva dejanja zeper javno moralo po novem kazenskem zakoniku»-. Predavanje sc bo vršilo točno ob šestih papoldnc na sodišču v Liubljani soba št. 79 in vabi k obilni udeležbi — Odbor. OrjeiiK — Ljubljana. V četrtek dne 27. t. ni. redni društveni sestanek v prostoriti Preporoda . Naj nihče ne manjka. — Odbor. Si»kn, Fantovski odsek šišensko prosvelo i mu jutri ob pol 8 zvečer sestanek. Pridite ločno! Izboren • t i v og jaboiemk večjo množino - po primerni ecni - proda franko klet GOZDNI URAD Dr. FER.D1-NAND-a ATTEMS-a — Podčetrtek Zahvala Za številne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob prerani smrti naše iskreno ljubljene, nenadomestljive in nepozabne hčerke, sestre, svakinje, tetke in botrice Ivanke Tomšič se vsem najsrčnc|c zahvaljujemo, Zahvalo izrekamo vsem, ki so ljubljeno pokojnico spremili v tako obilnem številu k zadnjemu počitku, vsem darovalcem vencev in cvetja. Posebno zahvalo smo dolžni g. komisarju in uslužbencem OUZZD v Ljubljani, pevcem za globoko pretresljivo petje žalostink ter prečaslili duhovščini, Ohranile jo v trajnem spominu! Sludencc-Vevfce, 24. lebruarja 1930. RODBINI TOMsIC. Katol. delav, prosvetno druMvo nu Jescnicah prosi vsa društva in vse zasebnike, katerim je razposlalo S¥G e gradifeii. pole teme sne kamne v podpis, da iste najkasneje do 15. marca vrnejo. anjbotjšlb svetnviilli tu um It v velik — telilM ptH-eni Najnovejši (III.,teli .UrušKlh «u- dcliov od priproslegi, do ци fiiiHišeg» in мммЛп! »oziCkl v «.I,«! Vei« cnnuili šivalnih «Ггоц» nn)-jovejšlh mo-tnlov .inli i„ риешшпјкн fenlUi Irxnkn. CrrvlBi:, mi ohriike wTrli>uri«i" F. H I... io-»агод ilvoUnlev -n „fniSldh vozičkov LJUULIAKA, finriuvsJto «-sla šl. 4. GITA DESATY roj. ZENCOVICH Mr. ph. FERDO DESATY poročena MARIBOR VALPOVO MALI OGLASI Vonlia drobne vrst cn 1'SO .»In ali vsnha besedt SO nar No|mur>|5l og ai . 3 u In. i glaal nat dcvcl vrstic se računi |o vlii, Zn odgovi r z-am o Na vpruSonlu brez znamke ne odgovur|i-moI Službe iicejo Prodajalka mlajša moč, vcrzirana v mešani stroki, želi me- Maserka in fcvj sasa 20% bone kupi Fr. Khnm. Miklošičeva cesta 8. 20% bone kupi in plačuje na;bolic Franc Reisner, trgovec -Kopitarjeva ulica 1 (pri mesarskem mostu). 20% bone plača najboljše Uran Franc, Dunajska cesta 46. Telefon 2820. Voz parizar kupim. . Karel Hudalcs, p. Rečica ob Savinji. Puhasto perje kб po 130 Din in čist beli po povzetiu naimam 5 kg Potem čisto belo воче Uo oo 38 Din razpošiham puh kc oo 300 Din — L Crozovič Zagreb Ibca 82 Kemična čistilna oeria Priložnostni nakupi Zaradi nabave avtomobila prodam skoraj novo motorno kolo kronske bone kupuje v okvirju svoie potrebe po dnevni ceni — ali ne pod 62°/0 Pucka štedionn, Osi jok. Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal Požurite se! □ШИ Pisalni stroj Limusino 48'60'72 HP. sistem Lanz. , dobrQ , , . . - i z ventili, pregrevačem in "J"1" /»"»i« __„„„j. kopal, moisterca «ako količino - kupuie ' štirisedezno in moderno predkuriščem za žaganje, ohranien, se ceno proda. I stalno tvrdka Škrbet & opremljeno se zelo ugod- 230 obratov, 10 atm - Naslov se izve v upravi Oglje in trame Avtomobil »Puch« i Štedilnik i Dr G PICCOLI lekarnar O \м w, VIII. tipa, v najboljšem dober srednie velik, se "^^'Г^.^ГХЛк B M. W. 750 ccm O H. stanju, SPC po izvanredno proda. - Miillcr, Janševa it/ „ 1 ! " - 15, Ljubljana VII. ze,odca svo,° P'eizkuSeno V. z »Touri-'g« prikolico, nizki ceni proda. Naslov zadnn model - Valter v 0giasnem oddelku pod _Stuzzi,_Kamnik._ šteVi 2063, Lokomobila 48'60'72 HP, sistem Lanz, Objav« lun se išče za zdravilišče ; Rarlo| Liubliana Miklo Rehel« uskinaste otrobe »Klenovnik« pri Ivancu (Hrv. 7agorje). Nastop službe 10. marca t. leta. šičeva cesta 6 20 kronske bone no proda. garaži hotela Union. Budilke »Slovenca« pod št. 2284. Mesarski pomočnik Na ogled v |ako dobrem staniu proda Stroi ie videti v | obratu vsak dan K stroju gre tudi aparat za iz Neodrešena zemlja! . 14tt5IUV OW li. T v » m * « »Slovenca« pod št. 2294. Zaupanje veljal - Naslov kupiti- najicncje pri -vrelkl se —----— pod »Stara šifra«. Več postelj novih, okroglih, iz meh- sta takoj. Naslov v upr. ] Pogoji: Stanovanje in po- , , , . „„ cn kq n:„ c 1 „лг1„ „|„г, kupuie naikulantneiše po po 50.— 111 53.— Din S lu,„u|. --------- -,.................. . . . „pJj ,плл n- P dnevni ceni Prometna I triletnim jamstvom! Ivan soda-raztopine. Vprašanja ne, proda lerdo Pnmo- dajočega pohištva, |edil- 800 do 1100 Llin po spo- . , .. . n. >/,« i ■ , i.-______i o. ____1 __» T..n,»L: nri. .,:..„ :, u., Javna dražba iofanje kotlovca potom kega lesa, rujavo pleska- v konkurzno maso spo- sobnosti. Ponudbe naj se bančna družba Maribor. PAKI2, Ljubljana, Pred ' na upravo »Slov.« dobro izurjen v razse- naslove na Upravo Leči- j kavanju in razprodaianiu lišta »Klepovmu«, pošta ' Cankarieva, 14. Škofijo št. 15. 2089 štev. 1816, poči žič, mizar, Trnovski pri- niče iz trdega lesa stan 4, Ljubljana —-«-j— !---li— Ivancc. mesa ali pa kot hotelski mesar in dobra moč v kuhinji, zmožen nemške konverzaciie, želi vstopiti v pošteno, dobro in stalno mesto. Naslov se izve v upravi »Slovenca« Sostanovalec pod štev. 2288. se sprejme. Medvedova cesta 22, Ljubljana VII. Stanovanje po možnosti s hrano, pri dobri gospodinji v Ljub Ijani ali v neposredni j . , , . ., bližini išče s 1. marcem I. oblast konc.. Camcmik, vcren in miren mladenia. Liubliana Dunaiska c 36 j. Cenj. ponudbc z na-JJugoavto). - Tel 2236 vedbo cene -e ,a(i na t Šoierska šola Pouk in praktične vožnie Šoierska šola obl. konces. I. Gaberščik, bivši komisar za šoferske izpite v Ljubljani, Blei-weisova cesta 52. - Prihodnji redni tečaj prične 1. marca. upravo »Slov.« št. 2309. j Gospodinja redoljubna in dobro izurjena v vseh gospodinjskih delih, se išče za večje Lokai v Kranju na glavnem trgu za ma-nufakturno, galanterijsko in modno trgovino, se odda z maiem v naiem Interesenti nai pošlieio svoj naslov na upravo tega lista pod značko »Kranj, industrijsko mesto« 1818. Trgovski lokal z opremo, pritiklinami in župnišče" na~~Hriratskem! j štirisobnim stanovanjem, - Ponudbe z natančnim dobro vpeljan, pripraven za spccerista. manufaktu-rista, zelezninarja, pripraven tudi za drogista, se odda v malem industrijskem mestu v najem. Ponudbe pod :>Bodočnost« št. 2260 na upravo lista. opisom življenja in event. priporočili na upravništvo »Slovenca« št. 2269. Šiviljo sposobno za šivanje ženskih slamnikov na stroje, in sicer: Anita B., Anita B II, Anita Lockk. potre, auiem takoj. Tvrdka Ilija Milkič, Beograd, Knez Mihajlova 3. Učitelja sodbe na pihala i S č e mestna godba v Omišu blizu Splita proti mesečni plači 2000 Din. Nastop službe 1. aprila letos. Prednost imajo ne-oženjeni. Zahteva se, da jo učitelj diplomiran za godbo na pihala (Blech-Musik), da svira na klavirju ter da je popolnoma zdrav in lepega vedenja. Gostilna v najem se odda s 1. majem 11a zelo prometnem kraju v Ljubljani. - Naslov v upr. «Slovenca pod št. 2285. 4 stavbne parcele v bližini nove šole v Zg. Šiški, prodam. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 2286. Posestvo obstoječe iz hiše, gospodarskih poslopij z vsem inventarjem, 50 oralov gozda, njiv in travnikov, oddaljeno pol ure od postaje Grosuplje, se proda. Cena 175.000 Din. -Naslov v upravi »Slov.' pod štev. 2292. Za številne izraze sožalja in sočutja, ki smo jih prejeli pismeno in ustmeno ob prerani smrti našega nud vse dragega gospoda veleindustrijalca itd. sc za poklonjenc premnoge krasne vence in cvetje tem potoni vsem najtoplcjc zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo gg. zdravnikom, čč. sestram usmiljenkam, čč. duhovščini, gospodu županu mesta Ljubljane dr. Dinku Pucu in ostulim zastopnikom mesta, zastopniku kr. banske uprave g. dr. Staretu, poslovodstvu in ravnateljstvu tvrdke Peko, dalje vsem zastopnikom raznih oblasti, korporacij, zbornic, društev ter organizacij, g. Dragotinu Hribarju. predsedniku Zveze industrijcev za globoko občuten poslovilni govor ter končno vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so blagega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Slovesni rekvijem za blagopokojnim bo v petek, dne 28. februarja 1950 ob 7 zjutraj v stolni cerkvi sv. Nikolaja v Ljubljani in v Tržiču v petek 28. februarja 1930 ob 6 zjutraj v farni ccrkvi. L j n b 1 j a n a - T r ž i č , dne 25. februarja 1950. Žalujoči ostali. A Hiih onmiono Koxllov» r«wta !4 Elektropodjetje A. Arhar spalnice iz mehkega lesa Ljubljana VII., Celovška s posameznimi drugimi c- 80, prevzema vsaka kosi z najmanjšim po- clektriška dela kot hišne nudkom 4475 Din se bo mšta'acije, zvonce, radijo, vrJila v Celju, Prešerno- telefone, popravila vsako- va ulica 24, v poe^elbk vrstnih strojev itd. Točna 3. marca t. 1. ob 11 dop. postrežbal Solidne cene! Natančnejše podatke da- ~ ~ je konkurzni upravnik Ј\ГЦ$ПО dr. D. Treo, odvetnik v Ljubljani, ali oa Mestni. urad v Celju. moko ' in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri I A. & M. ZORMAN Ljubljana. Stari trg št. 32. Ema'lirane tablce Ш8Ш31 Svarim pred nakupom navideznega blaga cenih klavirjev! Kupujte na obroke od 400 Din prve svetovne fabrikatc: B;'sendo'ler, Steinway, Forster, Holzl, Stirgl ori- gi-al, ki so nesporno nai- za občine, ulice, poklice, boljši (lahka precizna me- hiš. številke, pasje znara- hanika). Prodaia iih iz- ke itd. - ORIGINALNE ključno le sodni izvede- r т ТТу/^АГГ OlTr^f nec in bivši učitelj Glas- L" «J J ZAJ \ Hi 1 ЕЛЛ bene Matice železostrugarska dela, iz- Alfonz Breznik delovanje strojev in apa-ratov montaže, avtoge-Mestni trg 3. nično varenje, prevzema Najcenejša izposojevalnica delavnica ING. GUZELJ LJUBLJANA VII, Sv. Jerneja cesta št. 1. Vezenje I TeL št- 3252- nevestinih oprem, zaves pregrinjal, naiceneiše in naifineiše Matek & Mi-' keš. Ljubl'ana poleg hotela Štrukeli — F.ntlanie ažuriranie predtiskanie takoi Dežne plašče za dame in gospode pelerine za dečke in odrasle tople podloge k dežnim plaščem itd. kupite naibolie v špeciialni trgovini Jančigai, Tavčarieva Sodna) 1 "asor ti kavarne »Evropa*. Mi slikamo vse! Slike poobličja ( Portrat-bilder), razglednice, slike takoj izgotovljene, indu-stri'ske in športne slike. I Novo vpelian fotoatelie z ; najmodernejšimi aparati, i Fotomever Maribor, Go-spodska 39. 1000 Din Vam plačam takoj, čire dokažete, da Nikoprost zoper kajenje ne učinkuje! Stane enkrat za vselej samo 56 Din. Neškodljivo, a popolnoma učinkovito, od tisočev preizkušeno sredstvo. Da ni dobro, ne bi prodajal, ker bi sc samo blamiral. Kdor naroči 5 steklenic, dobi poštnine prosto. • Josip Lindič, Ljubl'ana Komenskega ul. 17/b. Jn seraii v -Slovencu* "«"■»■вивжвишшииихшшиииивиг» imajo največji uspeh^ S gcž gf- ,5qN S 3