DOMOVINA
AMERICAN !N SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY

AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNINU DAILY NEWSPAPER
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, FEBRUARY 15TH, 1937
LETO XL — VOL. XL.
Katoličani v Mehiki se pričeli gibati. Revolla se razširja radi prenapetega pritiska mehikanske socialistične vlade
Velike ugodnosti ameriškega državljanstva
. ki naj reši vprašanje religiozno-•jsti v Mehiki.
; Katoličani v vseh manjših mestih so pretekli teden se navalili na svoje cerkve in slednje s .' iJlo odprli, potem ko so bile zapečatene od socialistične vlade. ' Policija in vojaštvo dosedaj še v . ncbenem slučaju ni posredovalo.
Da se socialistična vlada zadr-1 ?i mirno, je vzrok, ker se boji | katoličanov. Položaj je jako re-; sen in splošno mnenje prevladuje, da se bo vlada podala pritisku . katoličanov in bo zopet odprla i vse njih cerkve.
V nasprotnem slučaju, če. bi . socialisti pri vladi nasprotovali ■ katoličanom, pričakujejo sociali-i sti, da. bodo pri prihodnjih voli-, tvah poraženi. Katoličani so se za prihodnje volitve dobro pripravili, o-
Peščeni viharji
Kansas City, Mo., 13. februarja. Silni peščeni viharji so se zopet pojavili v zapadnih državah. Ljudje so prisiljeni nositi nekake maske, da si zakrivajo usta in nos in da jim prah ne pada v nosove in usta. Vse od New Mexico pa do Kansasa se pojavljajo peščeni viharji. Dnevi so črni kot noč radi črnega peska v zraku. Burja piha do 50 milj na uro, in človek vidi komaj par korakov pred seboj. Farmarji so v strahu, kaj jim prinese bodočnost.
--o-
Smrtna kosa
Po kratki bolezni je za vedno zatisnila svoje trudne oči dobro poznana slovenska pionirka new-burške naselbine, Mrs. Ana Vrhunec, rojena ZemLak. Preminula je na domu svoje hčere Viktorije na 3588 E. 158-th St., stara 73 let. PCko j na je bila doma iz fare Videm na štajerskem, odkoder je priromala v Ameriko pred 54. leti. Bila je članica društva Fresv. Rešnjega Telesa in društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ. Tu zapušča tri žalujoče sinove, Charles, John A. in Alfred J., iz Oklahoma City. Nadalje dve hčeri, Viktorija Kossick in Al-vina Harf. Pogreb pokojne mamice se vrši danes zjutraj iz Louis Ferfolia pogrebnega zavoda ob 8:30. Bodi ranjki materi mirna ameriška zemlja. Naš globoko sožalje prizadetim s< tednikom.
Nove vrste žarnica
Iz laboratorija General Electric Works v Nela Park v Clevelandu, se poroča, da so pričeli izdelovati nove vrste električno žarnico na 100 watt, ki bo manjša kots odosedanja, toda ki bo dajala svetlobe dovolj za 200 watt žarnico. Pričakuje se, da bodo te vrste žarnicee na trgu v teku prihodnjih šestih mesecev.
Plačilo davkov
Okrajni blagajnik Boyle naznanja, da bo začel pobirati da\ ke za zadnjo polovico leta 193 z dnem 12. marca. Zadnji čas za plačilo davkov bo 19. aprila Okrajni blagajnik Boyle pričakuje, da bo letos 95 odstotko\ vseh davkov ob pravem časi vplačanih.
Nocoj je seja Redna mesečna seja mladin skega zbora S. D. Doma na Wa terloo Rd. se vrši v pondeljek ol 7. uri zvečer v S, D. D.
Vsak dan prhiajajo v naš urad naši stari možje, naše ostarele ženice in nas vprašujejo: Kje in kako more dobiti starostno podporo! In v največ slučajih uredništvo "Ameriške Domovine" ne more povoljno odgovoriti.
štirideseto leto že izhaja naš časopis, in skozi štirideset let se je borila "Ameriška Domovina" za blagostanje, napredek in pomoč svojim ljudem pri ameriških oblastih. To smo najbolj uspešno dosegli s tem, da smo neprestano priporočali našim ljudem, da postane ameriški državljani.
Pametni ljudje 'so nas vedno poslu,šali. Nad 15,000 ameriških državljanov in državljank slovenskega rodu imamo danes v naši naselbini. Brezpametni so pa govorili: "Kaj mi pomaga papir? Dokler delam, delam in zaslužim!"
Pa pridejo leta starosti, in tedaj vas vržejo na* cesto iz tovarne in ostanete brez zaslužka. Srečen ste, ako ste si prihranili tekom številnih let napornega dela toliko, da imate za starost.
Srečen ste, če nimate nobenega denarja na starost, pa imate dobro vzgojene otroke, ki skrbijo za vas v letih, ko sami zase ne morete več skrbeti.
Toda kam hočemo s stotinami naših slovenskih ostarelih mož in žen, ki nimajo danes nobenega zaslužka, ki nimajo otrok, ki bi skrbeli nje iivkl so pretopili starost 65 let, ki niso pri nobenem društvu in ki niso ameriški državljani.
Postava države Ohio pravi, da morajo dobivati vsi ljudje, ki so •tari 65 let ali več, starostno po-
kojnino, akevnimajo svojih lastnih virov za preživljanje. Toda pogoj za dobivanje starostne pokojnine je ameriško državljanstvo.
Nihče v državi Ohio, ki ni 15 let državljan, ne more dobivati starostno pokojnino, če bi tisočeri naši rojaki pred 30., pred 25. ali pred 20. leti sledili našim stalnim opominom, tedaj bi dobivali danes lepo pokojnino. Toda zanemarjali so naš opomin in danes so v nadlegi enim ali drugim.
Država Ohio plačuje najmanj $25.00 na mesec ljudem, ki so brez sredstev in \vsem onim, ki imajo manj kot $300.00 dohodkov na leto. Toda morajo biti državljani. Brez državljanstva se ne dobi1 nobene starostne pokojnine.	«
In ljudem brez državljanstva pretijo še druge neprilike. V uradnem zai^gbcu zasedanja kongresa Zed^^Eih držav, The Congre.-sionalpHRrd, smo zadnji teden čll^li predlog fanatičnega senatorja McReynoldsa v senatni zbornici kongresa Zedi-njenih držav, da se prekine podpora vsem tujezemcem v Ameriki, ki so brez dela in ki ne morejo preživljati samih sebe.
Enak predlog je fanatični senator McReynolds stavil že v zadnjem zasedanju kongresa, toda predlog radi drugih važnih poslov ni prišel na vrsto. To pot je pridobil nativist McReynolds v pomoč -številno enako zagrizenih senatorjev, ki mu bodo po-mrgali pri njegovem fanatičnem prizadevanju.
Proti enakim odločbam kongresa ni druge pomoči kot — ameriško državljanstvo. Mi imamo še danes v Clevelandu in v okolici tisoče naših rojakov, ki ne samo, da niso ameriški državljani, pač pa nimajo niti prvega papirja!
Ako je bila Amerika dobra za vas, da ste prišli sem in služili za sebe denar, da ste se preživeli, tedaj naj bo dobra tudi, da postanete nje državljan. Ameriško državljanstvo vam ne bo nikdar škodovalo, koristilo pa vam bo v največ slučajih.
"Ameriška Domovina" je vedno pripravljena, da pomaga našim ljudem k pridobitvi ameriškega državljanstva. Pomagali smo tisočerim, in znamo pomagati tudi vam. Poleg dejstva, da imate kot ameriški državljan gotove pravice, pa lahko pomagate svojim sinovom in hčeram k napredku v Ameriki s tem, da izvajate svojo volivno pravico.
Predvsem pa: postave proti tujezemcem so vsako leto bolj stroge. Koliko stotisoč dolarjev so na primer samo naši rojaki v državi Ohio zgubili tekom zadnjih treh let, ker se niso pobrigali za državljansko pravico!
Ako želite postati ameriški državljan, in ste vsaj eno leto v Ameriki, naredite prošnjo za prvi papir. Ko ste pet let v Ameriki, i« je vaš prvi papir star dve leti, naredite prošnjo za drugi papir. Koristili boste sebi, otrokom, narodu. Za podrobna in točna pojasnila se pa vselej cglasit 3 v našem uradu. Vsa pojasnila dobite brezplačno.
Demokratski senatorji v revolts proti predsedniku. Število sodnikov najvišje sodnije se ne sme zvišati, pravi senat
Washington, 13. februarja. "Izdaja" v demokratskih vrstah napram predsedniku Rooseveltu in njega načrtu za zvišanje števila sodnikov na najvišji sodniji, narašča od dneva do dneva.
Upornikom se je včeraj pridružil eden najbolj vernih prijateljev Roosevelta, senator Bennett Champ Clark iz Missouri j a. Senator je sin bivšega predsednika poslanske zbornice kongresa.
Senator Clark je včeraj govoril v senatni zbornici in povedal, da visoko spoštuje predsednika Roosevelta, katerega osebni prijatelj je, toda raje zapusti senat kot'da bi volti za spremembo >_i-,
živeža je malo
Washington, 13. februarja. Poljedelski oddelek zvezne vlade naznanja, da je zaloga najbolj potrebnega živeža v deželi danes manjša kot je bila kdaj v zadnjih 50. letih. Med najbolj potrebni živež se štejejo moka, meso in krompir. Poljedelski oddelek vlade povdarja, da ne obstoji nobena nevarnost za pomanjkanje hrane, pač pa naglaša, da se bodo cene gori omenjenim potrebščinam precej zvišale, ako letošnji pridelek ne bo normalen. Letos je za 27 odstotkov manj žita, mesa in krompirja v javnih skladiščih, kot ga je bilo ob istem času lansko leto. Tudi živine na farmah je letos za 28 odstotkov manj kot lansko leto. Vzrok je, ker farmarji nimajo dovolj krme za živino. Pomanjkanje krme je pripisati suši in peščenim viharjem.
-o-
Filmi iz domovine
Prihodnjo sredo ob 7:30 zvečer bo kazal v SND filmske slike iz domovine poznani Mr. Theodore Andrica, od Pressa. Vse slike so v barvah. Vredno je, da jih pridete pogledat. Vstopnina je 10c za otroke in odrasle enako.
Kokoš jereja
Farmarji v severnih mestih in vaseh države Ohio naznanjajo, da ne bodo letos redili kokoši. Vzrok je, ker so cene jajcem prenizke in ker je krma za kokoši tako visoka v ceni, da farmarji slednje ne morejo zmagati.
Lepo darilo
Kongres Zedinjenih držav je pravkar odglasoval, da bo prispeval $75,000.00 za veliko jezersko razstavo, ki se bo ponovila v letošnjem letu v'Clevelandu.
Roosevelt in govemer Frank Murphy
Washington, 13. febr.— Štrajk avtomobilskih delavcev je bil poravnan radi osebnega prizadevanja predsednika Roosevelta, ki se je sicer tekom štrajka držal v ozadju, toda je potom govemerja države Michigan, Franka Murphga, povzročil, da se je štrajk avtomobilskih delavcev poravnal ob pravem času. Včeraj je poslal predsednik Roosevelt governerju države Michigan Sledečo brzojavko: "Prosim te, da sprejmeš moje hvaležne čestitke, ker si na tako spreten način poravnal štrajk delavcev v avtomobilski industriji. Ogrožan je bil javni mir in blago-stanje splošnega naroda, toda tvoje prizadevanje v pravi in pravični smeri, je povzročilo, da so se spori med kompanijo in unijo na pošten način poravnali. Kot govemer države Michigan si zaslužil hvaležnost vsega naroda, katero ti izrekam v imenu državljanov Zedinjenih držav."
24 novih državljanov
Zvezna sodnija v Clevelandu nam sporoča, da je dobilo pretekli teden 24 naših ljudi državljanske papirje. Državljani so postali sledeči: Anton žigman, Joseph Kaluža, Mary Burja, Katarina Marash, Jennie Glažar, Filipino, Bech, Jacob Mraz, Teddy Vlasich, Dorothy Mudrich, Augusta Binder, Louis Debeljak Veronika Marinkovič, Marion Fopadich Ana Špehar, Marija Oaredkar, Antonia Ogrinc, Marion Rupar, Mary Paulin, Ag-ne- Kužnik, Mary štrukel, Mary Marka,n, Boris Gavrilovič, Jaj-kob Dobler in John Kočer. Zadri ič smo izkazal1' 27 novih ameriških državljanov, danes 24, skupaj 51 v letošnjem letu. — Vedno večje zanimanje je za ameriško državljanstvo.
-o-
Union Trust, banka Kot naznanja državni direktor financ Mr. Benesch, pride v najkrajšem času do popolne reorganizacije bivše največje banke v Clevelandu, The Union Trust Co. Kdaj in kako se bo to zgodilo, direktor financ še ni izjavil, povedal pa je, da gre likvidacija izvrstno naprej. Načrti bedo podani v javnost takoj, ko se odloči na sodniji vprašanje, "e so bivši delničarji banke odgovorni za dvojno vrednost svojih delnic.
"Slavčki"
Ne pozabite na sejo nocoj večer, Slavčki in starši. Seja se vrši v navadnih prostorih v S. N. D. Otroci ob 6. uri, starši ob 8. Obe seje so važne!
Mladinski zbor Redna mesečna seja mladinskega zbora S. D. D. na Water loo Rd. se vrši v pondeljek ob 7. zvečer v S. D. D. — Tajnica.
Zanimive vesti iz življenja ameriških
Slovencev po raznih naselbinah
Glavni tajnik Jugoslovanske Katoliške Jednote Mr. Anton Zbašnik, poroča, da je imela omenjena Jedncta tekom zadnjih šestih mesecev preteklega leta $215,610.20 dohodkov, stroškov pa $171,148.46. Skupno premo-iženje Jugoslovanske Katoliške Jednote je znašalo ob koncu leta 1936 — $2,107,623.47. 15. konvencija, ki se je vršila v septembru lanskega leta v Clevelandu je veljala Jednoto nad $20,000. V članstvu je J. S. K. Jednota tekom leta 1936 lepo napredovala. Premoženje Jednote se je zvišalo za skoro $200,000. Zanimivo v poročilu gl. tajnika J. S. K. Jednote je dejstvo, da so se nahajali v glavnem uradu državni nadzorniki skozi 43 dni. Ko so vse natančno pregledali, so pro-našli, da so vse poslovne knjige jednote v najlepšem redu. Jednoto je veljalo pregledovanje knjig skoro $700.00. Državni nadzorniki v mnogih državah zahtevajo plačilo od organizacije, katera knjige pregledujejo, do-čim morajo isto delo državni nadzorniki v državi Ohio vršiti r.a državne stroške.
"Napredek" je ime časopisu, katerega tedensko izdaja podporna organizacija S. S. P. Zveza. Namesto da bi glasilo služilo interesom bratske podpore, organizacije in boljše bodočnosti, pa prinaša "Napredek" bedarije o materializing svobodomisel-stvu, marksizmu in enakih tra-j parijah, ki ne zanimajo članstvo in ne morejo bratski organizaciji pomagati naprej. Ni čudno torej, da piše urednik "Napredka" Mr. V. Grill v zadnji izdaji časopisa, da ima — premalo dopisov! Organizacija, kot je S. S. P. Z., ki menda šteje nekako 8,-' 000 članov, se ne zanima za napredek svoje lastne organizacije. Mr. Grill piše, da je dobil tekom celega tedna samo — dva dopisa za "Napredek." V istem času je "Ameriška Domovina" priobčila nič manj kot 57 dopisov. Svobodomiselnim bratom piše urednik Grill, da mu nikar no zamerijo, ker jih opominja, da ne komentirajo glede njegovih neslanosti in traparij v "Napredku." Pošteno je, kadar urednik prizna svoje zmote. Toda, dvomimo, da bi pri "Napredku" to kaj pomagalo. Kot je rekel pokojni predsednik Lincoln: "Z levo nogo stopajo vojaki naprej,
z desno pa korakamo proti resničnemu napredku."
-o-
Rebeli se zbirajo na fronti pred Madridom
Gibraltar, 13. februarja. — Padec najbolj važnega španskega pristanišča Malaga je povzročil velik strah v vrstah španskih pristašev socialistične vlade v Madridu. Oenem je pa osvojitev Malage oprostila tisoče španskih rebelnih vojakov iz južne fronte, in general Franco pošilja sedaj svoje čete proti Madridu. Iz glavnega stanu nacionalistov se poroča, da se je rebe-lom končno posrečilo prekoračiti Jarama reko, in da so prekinili zvezo med Valencijo in Madridom. Socialistična armada nima sedaj druge zveze z morjem kot preko Barcelone, kjer ; pa prevladujejo komunisti.
-o-
Na obisku Iz Ely, Minn., je dospel k svoji sestri Mrs. M. Ogrinc, na 887 E. 207th St., Mr. John Zgonc. Tu se bo nahajal približno en teden. Mr. Zgonc je vrlo dobro poznan naš rojak v Elyu, kjer lastuje letovišče, dočim je njegov brat predsednik mestne zbornice v Ely, Minn. Odličnega rojaka smo bili prav veseli v naselbini.
Bolna na domu
Mrs. Apoloni j a Stras, poznana in ugledna slovenska babica, 14021 Darwin Ave., ki je že več let bolehala, je bila prisiljena te dni vleči se na bolniško posteljo. Mrs. Straus je vedno; vzorno izvrševala svoj poklic in postregla vselej točno in vljudno, kamor so jo poklicali. Vrli ženski želimo, da bi čimprej dobro okrevala!
$20,000,000 za Ohio
Senator Robert J. Bulkley iz države Ohio je izposloval $20,-000,000 podpore žrtvam poplave v državi Ohio. Svoto bo prispevala zvezna vlada. Obljubljene so še nadaljne svote v pomoč poplavljencem.
K molitvi
Članice podružnice št. 14 S. ž. Z. so prošene, da pridejo nocoj večer k molitvi za pokojno Mary Brglez, katere truplo se nahaja v Želetovem pogrebnem zavodu na 152. cesti.
* Egiptovska vlada je dovolila izvajati porodno kontrolo.
Smrtna kosa
Danes zjutraj je umrl v St. Alexis bolnici rojak August čer-van, stanujoč na 18705 Killdeer Ave. Pogreb bo vodil Frank Za-krajšek. Podrobnosti poročamo jutri.
Vstopnice k banketu
Vstopnice k banketu v počast slovenskega novomašnika Rev. Frank M. Baraga, se dobijo lahko tudi pri Mr. Joe Smole, 6112 Glass Ave.

poslcvalnega sistema pri najvišji sodniji.
Drugi "izdajalec" v demokratskih vrstah senatorjev je postal liberalni demokratski senator iz Montane, Burt Wheeler. Senator Wheeler je bil eden najboljših podpornikov predsednika v kongresu, toda je pa absolutno proti načrtu, kakor ga je predložil Roosevelt glede spremembe pri seranijskem oddelku vlade, i Do sedaj se je prijavilo 36 senatorjev, da bodo glasovali proti predesdniku, ko pride predlog na vrsto glede najvišje sodnije. Toda vsi politikarji se strinjajo, da bo Roosevelt končno zmagal, ker vedo, da ima za seboj večino naroda.
Tet C° City- 13- februarja.
tciv°m-Zadnjih tec,)lov se ka" ^icam v Mehiki dvignili in z
lis^":.rev°Jucijo pokazali socia-'(m vladi, da se. ne bojijo ni-
ftOg; J. j ,
°cl))or	80 lFiPrav,jeni za
temdPrtij* katoliških /cerkev v se kme,stu .ie Prvo znamenje, da ' "utoličani ne bodo dali več Utiral i i
da se	S° končno dognali,
nahajajo v ogromni večini.
Sir •
vsak tri leta so mirno trpeli
]ei! °Vrstna preganjanja, dok-'ma'11S° d0 'spoznanja, da . ,j0 sami moč v rokah, samo žJe° Zfiajo rabiti.
]u 4 .'""'haju iz glavnega mesta vest, da vlada ne bo na-se(])jj'VaLa odprtij i cerkev. Pred-bo ^ Carde»as je naznanil, da Šar|VSe Ver'Sko in cerkveno vPra" •1G uročil posebnemu odboru,
Mis>ion v CollinwoodiT
T'
«je V n Se vrM v cerkvi Ma" .vnebovzete v Collinwodu sv.
vod?n' katere&a vodi č- S- Vital ^dšk—' r>0s^an *z domovine po
PrvernT' Rozmanu- TakoJ Pri dobili !'0Voru misijonarja smo teclfu UlS' da sv- misijon ta n*is nekaj izredijega za h i'16 c;aHe- Prepričan sem,
ttiifti; Ogovori zelo zanimivi. G.
'Joni,. .... ob6lle 11 Je sijajen govornik,
Vej)^ Pa dober poznavalec .Slovak Src' PrePr'čan sem, da se f,;6^ misijona v naši župniji ram 'sm° imeli. Radi tega apeli-i), .j, a ^anstvo raznih društev U(jei ' ,na ostale Slovence, da se števil'10 SV" niisij°na v obilnem • John Pezdirtz.
Y Smrtna kosa
in m* ot() zjutraj je po kratki ry železni preminula Mata 56^ez' rojena Stranšek, • sta-lankii|etT in stanujoča na 18209 čega n Tu zapušča žalujo-
°trokeS°M0ga Viljema in štiri
*Vaiic 'y' omoženo Morela, Vij0 es> Poročeno Anželis, Sil-Zaje in več sola v v V.' ^°kojna je bila roje-^ort padež, fara Vivtole na
^raticet -m' kjer zaPušča brata zina a in sestri Frances Dru-je biv.u4n&el0 Zadnik. Pokojna la je . a v Clevelandu 25 let. Bi-St>2 j anica društva Kras št. 8 P°2reb Pcdružl«ce št. 14 S. ž. Z. Zjutraj P°k°jne se vrši v torek
Sinovi 8:30; iz Jos- žele in
452 £ Pogrebnega zavoda na Hje V« k d St-> v cerkev Ma-
kSar °vzete in na sv- Pavla
ftaj k0 !SCe> Dobri pokojni ženi
rociniko jen Wag sP°min- So~
Slobra. m in družini izrekamo
0Ko sožalje!
Ta feŽaVljanska šola
Pouko. se bo vršil dvojni v javn,dr6riŠkem državljanstvu St. Clai i!Znici na 55- cesti in ^trtek !	Pouk se vrši v
fUarja U1 Petek, 18. in 19. feb-
Vil° učene UaVadno visoko šte" n°sti. §0 CGV, ^hteva več pozor-
vPišete	imate čas, da se
v arzavijansko šolo>
Preteki ni°f Se zvišale
Precej 2v-?,k in soboto so se Getleral m ? cene delnicam Poravnak	k* Je uspešno
ftuh. 8t*ajk v svojih tovar-
v*e pragov zbor
ve°p0^HH araeovega zbora
* N v J PeVSko vaJ°' ki ^
- M. Jager.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
6117 St. Olalr Avenue
Published dally except Sundays and Holidays
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto »5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto »7.00. Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta »3.50. Za Cleveland, po raznažalcih: celo leto, »5.50; pol leta, »3.00. Za Evropo, celo leto, $8.00. Posamezna številka, 3 cents.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. U.S. and Canada, »3.00 for 6 months; Cleveland, by mall, »3.50 for 6 months.
Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 6 months. European subscription, »8.00 per year.	Single copies, 3 cents.
JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers.
Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio under the Act of March 3d, 1879.
No. 38, Mon., Feb. 15, 1937
•—. » » .—.—■—«—•—.—.—.—.—.—.—•—.—. . .—.—.—. . . .j.
BESEDA IZ NARODA
..........— ■ • ............
Hvala, Mrs. Kodrič!
Pittsburg, Kans. — Podpisani se prav lepo zahvaljujem za lepo besedo, katero je napisala Mrs. Frances Kodrič v Ameriški Domovini dne 19. januarja. Res si mislim, da nisem vreden take lepe pohvale. Večkrat me prime, da bi še kaj napisal, ampak sedaj mi je skoro nemogoče, vsaj za par mesecev ne. Sedaj se nahajam tukaj v Pittsburg, Kansas, kjer sem vpisan na Kansas State Teachers College. Tukaj se učim pravilne angleščine ali bolje rečeno: literature in podlage v modernem pisanju. Vrhu tega se pa učim tudi tipografije, ali najfinejšega dela v tiskarskem poslu. Pa še razni drugi predmeti nam pridejo na vrsto. Kadar imam kako minuto prostega, je pa treba pisati staršem in prijateljem.
V bližnjem mestu Frontenac sem se seznanil s prijaznimi slovenskimi družinama. Ejna, teh družin je Markovich, katero sem že parkrat obiskal, posebno še, kadar mi je dolg čas po slovenski besedi. Mrs. Markovich ima v Clevelandu isina. Dobra slovenska mati je to in zelo prijazna. Druga slovenska družina v istem mestu je pa družina Bczich, katero sem tudi obiskal.
Torej še enkrat prav lepa hvala za prijazno naklonjenost. Kadar mi bo pripuščal čas, bom pa kaj napisal o naših ljudeh v Kansasu. Vas v:se skupaj lepo pozdravlja
Michael Lah ml. -o-
Barbertonski Slavčki
Fašistični bluf v Maroku
Vmešavanje Italije in Nemčije v špansko civilno vojno, predvsem pa popolnoma odkrita aktivnost nemških vojaških edinic v Maroku, je dala povod pretresanju pomorskih bojnih sil, ki bi si stopile nasproti v slučaju, če bi Italija in Nemčija skušali ustanoviti skupne mornariške baze v za-padnem Sredozemlju.
Vsakemu takemu poskusu bi se za vsako ceno zoper-stavila Francija., za katero je varnost njenih komunikacij s Severno Afriko z vojaškega stališča življenjskega pomena.
Skoraj nič manj važno je tudi stališče Velike Britanije. Danes je Velika Britanija bolj kakor kadarkoli prej, pripravljena za vsako ceno in pod vsakimi okoliščinami braniti svobodo svojih sredozemskih pomorskih cest. V to svrno namerava ojačiti svoje pomorske sile med Gibraltarjem in Sueškim prekopom, konsolidirati svoja oporišča v Gibraltarju in na Malti ter ustanoviti nove pomorske1 baze v Alek-sandriji in na Cipru.
Če bi se Nemčija in Italija zasidrali kje v španskem Maroku, bi bila britska sredozemska pomorska cesta skrajno ogrožena. Podmorniki in nagle ladje na površini, ki bi operirale iz Ceute in Melille, bi utegnile postati velika nevarnost za angleško paroplovbo, pa celo sam Gibraltar bi se utegnil izkazati za nevzdržnega pod ognjem težkega topništva, montiranega v Ceuti.
In uprav iz teh vzrokov sta zavzeli Anglija in Francija skupno odločno stališče napram italijansko-nemškim mahi-nacijam v Maroku. Že samo to dejstvo, da nameravata Anglija in Francija v tem oziru skupno nastopiti, je dovolj, da smemo biti trdno prepričani, da bosta omenjeni fašistični državi takoj prenehali s svojo pohajkovalno politiko, zakaj sicer bi stali nasproti združenim pomorskim silam Anglije in Francije, katerim niti izdaleka ne bi bili kos.
Samo sredozemska mornarica Velike Britanije, ki sestoja iz petih oklopnic, devetih križark, sedem in dvajsetih rušilcev in sedmih podmornikov, je mnogo silnejša kakor pa je vsa nemška pomorska sila, dočim je tudi francoska bojna mornarica znatno močnejša od italijanske. Pa tudi v bojnem letalstvu je Francija za 20 odstotkov močnejša od Italije.
Pri vsem tem pa se ne sme pustiti v nemar Rusijo, ki bi po vsej priliki stopila v tem slučaju ob stran Francije in Anglije, in Nemčija bi se morala boriti na dveh pomorskih frontah, v Severnem morju in Baltiku ter ne bi imela niti ene bojne ladje, katero bi lahko poslala v Sredozemsko morje.
Na drugi strani pa ima Velika Britanija dovolj- bro-dovja, da ga ne samo lahko mobilizira proti Nemčiji v Severnem morju, marveč ji ga ostane, še več kot dovolj za službo v Sredozemskem morju. In prav tako ne more Nemčija računati na kake uspehe v Baltiku, kjer ima Rusija danes nekaj najmodernejših bojnih ladij, dalje polagalk min in do petdeset najnovejših podmornikov.	Ivzoče. V krasnih besedah je po-
Boj na Sredozemskem morju bi se torej v tem slučaju I jasnil, da "brezi napora, ni uspe-izcimil v boj med Veliko Britanijo in Francijo na eni, in Ita-|ha>" nakar se je obrnil in govo-lijo na drugi strani. Rezultat tega boja bi bil v naprej viden ril Slavčkom, ki so jako pazljivo in usoda Italije bi bila v tem slučaju zapečatena.
Pa še nadaljna stvar je, ki deluje v Italiji kot silna zavora, da bi se spustila v kako tako brezupno avanturo. V gori opisanem slučaju bi Italija tudi izgubila svoj novo pridobljeni imperij v Vzhodni Afriki, ki jo je stal tako ogromnih žrtev. Že takoj v pričetku vojne bi bile prerezane njene komunikacijske zveze z Abesinijo in čeprav bi Sueški prekop ostal odprt, bi ga italijanske ladje ne mogle nikoli doseči v očigled silne množine angleškega in francoskega brodovja, ki bi stražilo prehod skozi gibraltarsko ožino.
Dalje bi bila angleška mornarica absolutna gospodarica Rdečega morja ter bi z največjo lahkoto lahko blokirala italijansko Massauo ter vso njeno obal. Italijanske armade v Abesiniji bi ostale izolirane in osamljene, in kaj bi to pomenilo, si lahko vsakdo misli. Ni vrag, da ne bi Abesinci v tem slučaju izrabili zlate prilike ter počakali armado, ki je zavojavala njihovo deželo.
Iz vseh teh razlogov in še mnogih drugih, ki jih nismo tukaj našteli, je torej jasno razvidno, da se ne bosta Italija in Nemčija nikoli spustili v kako tako fantastično podvzetje.
Barbertončani se niso mogli načuditi ljudstvu, katerega so privabili skupaj njih Siavčki. Odkar obstoji dvorana, se ne spominjajo tamkajšnji ljudje take udeležbe, katera je bila res izredno velika. Saj se je udeležilo te prireditve več kot 100 Clevelandčanov.
Sedaj pa nekoliko o programu. Program je vodil poznani barbertonski rojak Mr. Blažič, ki je pozdravil navzoče in predstavil znanega clevelandskega pesnika in glasbenika, g. Ivana Zormana. Govor g. Zormana je bil zanimiv in predvsem pouč-ljiv za Slavčke, starše in vse na-
-..........................^ |
Kaj pravite!
Jontez se je nekoč pobahal kar v uredniškem članku, kako da ga je neka ženska pohvalila, da je zauber dečko. Ja, ja, res, je
prav tak, kct bi cel teden' visel na božičnem drevescu.
* # *
Na Ruskem .to zopet pcstrelili nekaj velikih glav. Obtožba pravi, da so hoteli zarotniki izročiti Rusijo Nemcem in Japoncem. Bolj pravilno bi se morala glasiti obtožnica, da so hoteli izročiti
Rusijo zopet nazaj Rusom.
* * *
Jontez je oni dan enkrat zapisal, da mora braniti napredno trdnjavo. Pa ni res. On je bil najet zato, ker je obljubil, da bo napadal in ne branil. Sicer bi bil to delo dobil E. Gor,she, pa se je zdel gospodom direktorjem vse premehak.
sledili njegovim besedam. Ob zaključku govora mu je bila podarjena krasna košarica rdečih nagelnov. — (Goreča ljubezen Slavčkov do slovenske pesmi in g. Zormana). Nato so zapeli Barbertonski Slavčki pesmi — "America," "Mladi smo Ameri-kanci," "Lepo je res na deželi," "Priroda," "Po cesti gre," "Jaz pa pojdem" in "Mlatiči." Po vsaki pesmi iso bili deležni burnega aplavza in težko bi mi bilo reči, katera je bila lepša od drugo. Zboru je sledila pesmica "Na planincah," katero sta v duetu lepo zapeli F. Blažič in F. Špetič in prav tako duet "Otrok živim v veselju," kar sta peli A. Žagar in L. Ujčič. Čisto sta izgovarjali in lepo harmonijo držali Frances Šabec in Margaret Gorenc v pesmi "Barčica." L. (Jevec in M. Klančar sta dobro peli "Jager pa jaga," toda imeli sta nekoliko boječ nastop. S pesmijo "Nesrečna zima" sta zadovoljili občinstvo B. Lekšan in S. Casserman, katerima sta sledili v duetu "Zjutraj" A. Zni-daršič in A. Ocepek. "Slovenski smo fantje iz Barbertona doma" je korajžno pel E. Klančar in je .jako ugajal udeležencem. F. šabec je v pesmi "Kdo sem" z vso nebojaznijo in močnim glasom dal umeti, da bo sledil pokojnemu očetu. Margaret Gorenc je v solospevu "Kje prijazne ste
višave" naravnost očarala svoje poslušalce. Dobro je izvršila svojo točko mlada A. Troha, ki je pela "Na planincah luštno biti" in obenem igrala gitaro.
Za temi pevskimi točkami je sledil govor č, g. Julija Slapša-ka. Govoril in poudarjal je lepoto slovenske pesmi in o slogi, katera bi morala vladati. Trdil je, da Slovenec itak ni prinesel drugega s seboj nego "pošteno srce, pridne roke in slovensko pesem" in rekel je, da bi se morali v pesmi združiti "enega duha in enega poštenega srca" in ne smela bi nas razlikovati nobena stvar! želela sem, da bi govor č, g. Slapšaka in prav tako g. Zormana dosegel vse Slovence širnega sveta in gotovo bi vplivalo na marsikoga, ki se še ni ustavil, da bi o tem razmišljal. •— Po govoru je Mr. Anton Grdimi pričel s kazanjem premikajočih slik in zbral je res najbolj primerne za ta dan. Nekoliko komedije "Mickey Mouse" za zabavo otrokom, potem pa o vajah in skupnih nastopih naših združenih mladinskih zborov, Slovenski dan na Jezerski raz-itavi in nekoliko iz stare domovine.
Nato sta čestitala in pozdravila vse navzoče barbertonski župan Marvin in sodnik Platt.
Kar se tiče js^jev in pevk, ki so zastopali c^^Rindske mladinske zbore, ^H^ahko ponosni nanje. Pokazali so, kaj vso dosegli tekom par let učenja in kaj lahko tudi Barbertonski Slavčki dosežejo s časom, kajti predno so bili ustanovljeni mladinski zbori, ni nihče vedel, da je tak talent med slovensko mladino in da bi se jo dalo toliko naučiti.
Clevelandski solist Mr. Louis Pečjak je s pesmijo "V šmihelu jaz hišico imam," zadovoljil občinstvo in se jih je precej prijavilo, da se udeleže njegovega koncerta, ki se vrši 13. marca v Slcv. del. domu na Waterloo rd. Na piano ga je spremljevala Miss Elsie Artel. Pevski zbor Javor!nik je zaključil program in mi je posebno ugajal moški zbor v pesmi "Slava delu."
Vse točke mladinskih zborov in zbora Javornik so bile pod spretnim vodstvom g. šemeta, le barbertonske zbore je spremljevala priznanja vredna gdč. Mary Gorenc. Pevovodja in pianistka sta prejela krasne cvetlice v znak priznanja od staršev Slavčkov. Nato se je razvila pristna domača zabava. Postrežba je bila v vseh ozirih kar najboljša in sem se naravnost čudila radodarnosti teh ljudi. — Clevelandčani so odnesli najlepše vtise in se pohvalno razgovar-jajo o gcstoljubnsti Barberton-čanov in vam želijo ob enaki priliki povrniti.
Kako mislijo drugi o prireditvi Barbertcnskih Slavčkov:".— G. Ivan Z or man: "Z nadaljnim pridnim učenjem teh mladih Slavčkov bodo Barbertončani z lahkoto gojili najžlahtnejši cvet slovenskega naroda: SLOVENSKO PESEM."
Č. g. Slapšak: "Dobro ste pričeli, mladi Slavčki, le tako držite naprej in slovenska pesem naj vas vedno druži."
Župan Marvin: "Nisem mislil, da so barbertonski Slovenci zmožni kaj takega. Ta organizacija je v ponos vsem državljanom te naseibine. Iskreno priznanje Mr. šelnetu in Miss Gorenc."
Sodnik Platt: "Nisem bogve kaj muzikaličen, toda lepo se sliši slovenska pesem in silno mi je ugajal ves program."
Mr. Blažič: "Kaj takega pa nismo pričakovali v Barberto-nu. Gledali bomo, da bodo naši Slavčki še dolgo prepevali in napredovali."
Marjanca Kuhar: "Ta koncert
je bil vreden najmanj en dolar vstopnine."
Miss Alice Artel: "Lepo so žvrgoleli Slavčki in pravf lepo se je slišalo spremljevanje Miss Gorenc na piano."
Miss Mary Gorenc: "Ponosna sem na naše Slavčke in delovala bom, kolikor bo v moji moči za večji in boljši zbor."
Mr. Louis šeme: "Dobro so mi peli in zadovoljen sem s svojimi Slavčki."
Sedaj pa sodite sami, kaj ste zamudili, ako se niste udeležili prvega koncerta "Barbertonskih Slavčkov" predzadnjo nedeljo. Barbertončanom se ,pa v imel-nu vseh Clevelandčanov iskreno zahvaljujem za vsestransko postrežbo, kajti bil je res krasen dan. Pozdrav!
Anna Traven. -o--
Izraz "narodna manjšina"
Tudi mi sami čestokrat pišemo in govorimo o naši narodni manjšini v Julijski Krajini. Ta izraz pa ni pravilen in umesten. .Neumesten je radi tega, ker že s samim izrazom priznavamo nekakšno inferiornost našega naroda kot manjšine nasproti večinskemu italijanskemu narodu. Nepravilen pa je izraz — manjšina napram našemu narodu v Julijski Krajini že radi številčnega razmerja. Kajti Slovenci in Hrvatje niso v ozemlju, ki ga poznamo pod imenom Julijska Krajina manjšine, temveč tvorijo po številu izdatno absolutno večino. V Julijski Krajini bi bil tedaj naš narod večina, manjšino pa bi tvorili Italijani in Furlani.
Izraz manjšina za naš narod v Julijski Krajini bi bil upravičen kvečjemu z ozirom na vso Italijo. Toda tudi tedaj ne moremo govoriti o kaki naši manjšini pod Italijo. Kajti v teku ča sa se je izraz "manjšina" udo mačil le za take narodnostne skupine, ki sb od vseh strani ob dane od večinskega naroda, kakor na primer Lužiški Srbi. — Manjšina v tem pravem pome nu besede bi bili Italijani, ki živijo v Dalmaciji, ako ne bi bili italijanski državljani. Manjši na v tem pomenu besede bi bili tudi Italijani v Zadru ter Italijani v Julijski Krajini, ako bi ta, kakor bi bilo naravno in pravično, pripadala Jugoslaviji. Kajti toliko Italijani v Dalmaciji kakor Italijani v Istri in Trstu, tvorijo le neznatne narodnostne otoke v jugoslovanskem telesu in nimajo neposredne zveze s pravim italijanskim ozemljem. Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini niso manjšina v tem pomenu besede. Kajti oni tvorijo z Beneškimi Slovenci vred kompaktno naseljeno na rodnostno skupino, ki živi ob sami državni meji, onstran katere živijo njeni sonarodnjaki. Taka narodna skupina je le neprava manjšina, pri Nemcih se je zanjo udomačil izrač "krajinska narodnostna skupina."
Še preden se je pa ta izraz stvoril, pa smo že mi poudarjali značaj našega naroda pod Italijo kot krajinske narodnostne skupine z imenom na ozemlje, na katerem biva. Uvedli smo tedaj ime, ki je danes že splošno priznano, namreč "Julijska Kra-
Na eni strani je namreč radi geografske zveznosti, v kateri živi taka skupina s vojim narodom, zanimanje zanjo pri njenem narodu, ki živi v lastni državi, posebno živo. Na drugi strani pa vidi večinski narod, na čigar državnem teritoriju je taka skupina, v njej stalno ireden-tistično nevarnost. Radi tega skuša marsikatera država take krajinske narodnostne skupine nasilno raznarodovati. Tako postopanje pa mora naravno vzbujati nevoljo pri narodu, kateremu pripada zatirana skupina. S tem se pa le zopet ojačujejo ire-dentistične težnje in se ustvarja sovražno razpoloženje med obema državama, ki lahko dovede tudi do vojne. Ako velja to za marsikatero krajinsko narodno skupino, velja to v prvi vrsti prav za našo narodno skupino pod Italijo. -Kajti nobena druga država ne skuša tako sistematično in tako brutalno naravnost uničiti njej po mednarodnih dogovorih izročene drugorodne skupine. In v tem postopanju Italije z našo narodno skupino, je največja ovira za mirno sožitje našega naroda in naše države z, Italijo. Vsak sporazum, ki ne bi upošteval tudi problema Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini, je radi tega že vnaprej obsojen na neuspeh. — P. P. -o-
IZ PRIM0RJA
jina." Udomačil se je ta izraz tudi že v nemški literaturi kot "Julische Mark," med Angleži kot "Julian March," med Francozi kot "Le Marche Juliene," med Poljaki kot "Kraina Julian-skija," med Čehi kot "Julska Krajina." Radi tega bi bilo zelo neumestno, ako bi hoteli skovati kak nov izraz za vse ozemlje, kjer biva naš narod, ki je prišel pod Italijo.
Tako nepravo manjšino tvorijo tudi Slovenci na Koroškem iti .prav koroške Slovence je celo Nemec Theodor Veiter v svoji knjigi "Die Slowenen in Kaern-ten" še posebej označil kot krajinsko narodnostno skupino.
Pri tem pa je Veiter opozoril tudi na posebnost take skupine.
Slučaji gobavosti v Julijski Krajini
Trst, jan. 1937.—V zadnjem času so izsledili tri slučaje gobavosti v Julijski Krajini in sicer enega v Vipavi, drugega v Komnu, tretjega pa v Bar-kovljah. Hiše, kjer so bivali ti bolniki so porušili in vso opremo sežgali, stanovalce pa odpravili v taborišča za gobave. Očitno gre v vseh treh primerih za bolezen, ki so jo prinesli Vojaki, odnosno delavci iz Abesinije.
Gradba nove Strateške ceste
Gorica, dec. 1936. — Z vso naglico popravljajo in širijo staro vojaško pot, ki se odcepi pri Ajševici in pelje v ključih strmo na Trnovsko planoto. Tu je zvezana z ono cesto, ki pelje iz Gorice. Omenjena pot je bila popolnoma opuščena. Poleg nešteto poti čisto vojaškega značaja, ki so zgrajene ali ki so še v gradnji po dolinah v smeri proti meji in čisto obmejnem pasu, se torej strateškim gradbamj pridružuje tudi ta cesta. Gotovo ima velik pomen z ozirom na to, da bo vezala Gorico in Vipavsko dolino s Trnovskim gozdom v za-padnem krilu in obrambni obmejni pas, ki gravitira na Idrijsko in Vipavsko dolino.
Pretepeni radi prepevanja slovenskih pesmi
Gorica, dec. 1936.—V Kalu pri Podbrdu so 14. decembra ob 8. uri zvečer finančni stražniki in miličniki obkolili hišo tamošnjega posestnika Jakoba Torkarja. Pri njemu se je zbralo nekaj vaških mladeni-čev, ki so mu čez dan pomagali pri večjem gospodarskem delu in jih je radi tega zvečer povabil na vino. Pri kozarcu vina se je razpletel med družbo živahen razgovor in pri tem so zapeli tudi nekaj slovenskih pesmi. To je zadostovalo, da je brigadir finančnih stražnikov alarmiral svoje podrejene in obenem pozval tudi miličnike iz Strnišča. Miličniki in finančni stražniki so obkolili hišo Torkarja in čakali z nabitimi puškami na fante, ki so se ob 8. uri zvečer poslovili od Torkarjevih in odhajali vsak na svoj dom. Bili so vsi aretirani, odvedeni v kasarno miličnikov v Strnišču, kjer so jih pretepali s puškinimi kopiti in raznimi drugimi predmeti toliko časa, da so bili vsi onemogli. Dva izmed are-j tiranih mladeničev, 27 letni Kleč Tomaž in 27 letni Kem-!
perle Jože, sta pri tem dobila tako hude poškodbe, da sta bila primorana več dni ostati v postelji.
Ta napad na mirne in «lC hudega sluteče mladeniče, se bolj pa nečloveško postopanje z njimi je silno razburilo okoliško prebivalstvo., ki je sice* navajeno takih postopkov raz" nih italijanskih uniformira"; cev. Danes, ko se toliko govon in piše; o zbližan ju med ItaliJ0 in Jugoslavijo, in se za to P°* sebno zavzemajo in povdarjaJ0 svojo dobro voljo merodaj"1 faktorji z Julijske Krajine s tržaškimi listi na čelu, je z118' čilen tak nastop krajevnih oblasti, ki jih že najnedolžnejsf
slovenska pesem, peta nekje hribovski vasi razburi tako, o® se spozabijo čez dopustno me" ro, če hočemo rabiti najmile.lsl izraz. Vsako tako nasilje P°* vzročeno našemu narodu ubiJa v nas vero v iskrenost vseh teh izjav in se nam škoda ^ za to prelitega črnila, odnosi10 se bojimo, da se v take hin»v ske izjave polaga prevelik važnost.
Zasilno letališče pri Ajševtf1 opuščeno
Gorica, jan. 1937.—Pri AJ; ševici so že pred leti odvZe|' kmetom velik kompleks zenilJj' šča in ga uporabili za leta'1' šče. Pred kratkim pa so km^ torn vrnili zemljišče, češ, $ ga ne morejo izsušiti in da Je zato za letališče neuporabni
—Zopet obsodbe radi prek0' načenja meje. — Gorica, ja'1^ ar j a 1937. Goriški tribunal \e radi nedovoljenega prekoračen'3 meje obsodil 27 letnega Konjedica od Mihaela iz DeS' kel, 26 letnega Ladislava Jako11' čiča iz Kcšane in 28 letnega tra Simšiča od Antona iz Nab«1' jeta, a bivajočega v Desk^' vsakega na tri mesece zap in 2000 lir globe.
I
—Na Uncu pri Rakeku )C smrt rešila dolgotrajnega trP ljenja gospo Marijo Babuder' roj. Gregorčič, katera je z'| spala v Gospodu, stara 62 'e'
Ce verjamete al' pa ne
K domači prireditvi vele* govca Hauptmana so pova^ tudi upokojenega, močno ga generala Sabljo in ga poSftd li za mizo med gospodični E'1 in Elviro.
Obe generalovi mladi sta bili zelo prijazni in sta nudili generalu sladkorčke kavo. General, prijazen, kak je bil, je od vsake vzel po sladkorčka.	y.
Domača gospodinja pa P' H tedaj vpraša generala, če kaj potomcev. General, kii 1 slabo slišal, je mislil, da & ^ ;«pa vprašuje po sladkorčkib- ^ prijazno odgovoril: "Da, in18^ jih, dva cd gospodične Elfze. dva od gospodične Elvire."
A	V
"Ej, hudo je na svetu, hud jamra sosed napram sosedu. ■
"Ja, ja, je res križ na s-ve ^ posebno z otroci. Poglej, lTJ . hči si je najprej zvinila 11 .jj potem si je zlomila roko, z^ je pa nekdo glavo zmešal."
Uradnik je prišel pred niiui prazniki v trgovino i*1^, kel, naj mu pokažejo kake & ri, da bo izbral primerno d*1 za svojo ženo.
"Aha, radi bi gotovo "e g(?, praktičnega kupili za bo-I ^ progo," hiti vljudni trgovec^j "Mtgoče bi vas zanimalo ^ električnega'.' Imam PraV stvari."	pj
"Saj res bi najbolj pa^jyjo< električnega," reče kupe^' ?" goče imate kak električni 3
A • bil P
V nekem časopisu je . javljen oglas sledeče vseu ^j,
"Proda se dobro vzgojeno dog. Je vse od kraja. 1 ljubi otroke."
PO JUTROVEM
Po namftktm isvlrnlVa K. Mara
jalPomolčal J'e. me gledal pa de-
''Služabnik padišahov si in zato bom odkritosrčen. Povej, kaj 01 rad zvedel!"
ga'? novo obleko kupil od nje-"Ne."
"T "0
orej ni krojač?" ' ne- krojač pa ni. ^ Prijatelj ni _." Ne.
In tudi

cil
^čutilo škodo mi je povzro-
; "sti človek!"
l((Je Je morebiti goljufal?" p0ll 6da! Prišel mi je bil
sicer"3?] obleko' obnošena je dai i ' pa P°ceni mi j° je tem kupil sem j°- In P°" ,J° mi jo pa spet vzeli." 4Zeli? Kdo?" *awwasi."
den?-! 0bleka je bila ukra"
na!" «6
bilaiS VSe huje! Uropana je "Tn ■
tamie?»J je r°par tisti čl°vek "Ne
W Vern' je ravno 011
\vasi flapadel ali ne. Pa kaw-
Par'-S° mi Pravili> da 80 ro" J.' .upadli neke ljudi na d 1 m jim vzeli obleko. Za-
Wwii Prišla pred kadija' iriet • . m našli obleko pri
Za j 1 t" moral sem jo dati na-
ieko ubil sem denar in ob-
Wi" IU tisti človek je tega
''Njega
Tu
Ga
Pa kadi ni prijel?" niso našli. Ni iz Odrina. se ;flCvJe' Skril se je. In ko
Je cez nekaj časa spet pokata ~„mestu' so ga sicer prijeli,
zal
4a,tudi zopet izpustili.
.■v to?"
.ier ima denar." <.naj Pa je?"
^ avkar je, haradž pobira."
smt!J^ž je glavarina, ki jo nov P°bira od nemuslima-ko	'°r druge davke, ta-
hara.:'e °»manska vlada tudi nikorv,2 Za d°l°eeno vsoto zaseb-se )l0- v zakup. Ti najemniki iztii-jCej0 seveda okoristiti, pa
m iztisnejo iz ljudi
čali ' "ego so sami pla-
"Mako mu je ime?" ..!,aaah el-Barša." ..JJ11 Je Bolgar?" 'Hi. ?S1 »e kakor Bolgar,
Armenec
pa
je.'
"Ar
««. 1 veš, kje stanuje?"
^ ii.,r Planski davč
,Sk°Plju je nJk°Pljansl "JJemu."
kaj.J, kj.e stanuje Pride sem ?"
doma, ker čni okraj
v Odrinil,
*<1 Pa
"Kt
HJ tu
Je v Odrinu, stanuje . v zdaj tam, največkrat tijH „ niehani handžije Doksa-
J a
l,H . - .le gostilna, handži-V1)r e gostilničar.
1'Hsiil "KiP 1 sem dalje:
"k Je Ko
^je >lila
Doksatijev han?" 1'oleg hiše grškega me-
je hiša grškega me-
^li te«'a seveda tudi ni • vedel.
>
da
Pa nisem se smel mi je Odrin tako ma-Saj sem bil tajni °ksuf '	sem, da bom
Sicer

gostilno že sam
Hie

Pa
le Prav tedaj Ar-
^lovii PUStil karavanseraj.
Res i S6m se-h°tela' ® samu moja sreča je
8°Vca'z ifCm naletel na lr" 'ijega °oleko in zvedel od
!!e'nancu Sn0Sti 0 8vojenl
bi
bil
Hred
sicer
Kdo ve, kako dolgo
en bi
povpraševal okrog,
86 v nevaV vse zvedel. Pa bi bil-da se *
Stopil izdam.
0Zrl
Pa niti n.,je SlCer še nekajkrat,
m > Podmu P™lo> ?billUm ha^°drim turbaim kl &a	sumil tiste
za davkarjem.
m
m ki ^ malo'p^;1 ga: V. Kl Je v ;.prej zasledoval
ivi« z njim
šo, ki je bila podobna mehani.
Blizu tam je imel kostanj ar stojnico. Odkupil sem mu pest pečenih kostanjev in ga zapletel v pogovor.
"Kdo pa stanuje v tisti veliki hiši tamle na levi?" "Grški metropolit, effendi." "In kaj je tista hiša tamle poleg?"
"Mehana je, last nekega bolgarskega handžije, Doksati mu je ime. Ali želiš morebiti pri njem stanovati? Priporočam ti ga! Poceni je in udobno se živi pri njem."
"Ne. Iščem le gostilničarja Marato."
"Tega pa ne poznam." Seveda ga ni mogel poznati. Tudi jaz ga nisem poznal. Da. bi kostanjarju ne vzbudil suma s svojim povpraševanjem, sem si ime Marato enostavno izmislil. Odšel sem.
Zaenkrat sem vedel dovolj. Kaj bo treba ukreniti, se je moralo šele pokazati. Naj prvo smo morali poskrbeti, da nam jetnik ni ušel. V kaki zvezi, da je bil ž njim skopljanski davkar, je bilo treba šele dognati. Kar pa ni bilo čisto lahko. Toda zvedeti smo morali.
Dobro sem si zapomnil lego Doksati j eve mehane, da bi jo lahko tudi ponoči našel, če bi bilo treba, pa se vrnil domov.
Čakali so že name. S sodno razpravo so bili vsi nezadovoljni. Posebno Omar je bil hud. Slutili so, da pripravlja Ba-rud el-Amazat novo lopovščino. Ugibali so, kaj bi bilo treba ukreniti, da jim ne uide, pa si niso znali pomagati. Čudno se jim je tudi zdelo, kam sem tako nenadoma izginil.
"Gospod," je menil hadži Halef Omar, "povem ti, zelo me je že skrbelo, kje da tičiš." "Skrbelo? Zakaj ?" "Zakaj? Še vprašaš?" se je čudil. "Ali še vedno ne veš, da sem tvoj prijatelj in varih?"
"Seveda vem, moj dobri hadži Halef." "Nisi me potreboval?" Čisto užaljen je bil in energično je vihal svoje redke br-čice, osem kocin na desni in devet kocin na levi svojega velikega orlovskega nosu. "Nisi me potreboval, praviš?' Potreboval si me v Sahari, ob Ti-grisu, v Egiptu, v Kurdistanu, v razvalinah, ki se na njihovo ime trenutno ne morem spomniti, v Stambulu, povsod! Tu v Odrinu pa me hipoma ne moreš več potrebovati? Tega enostavno ne verjamem. Ali ne veš, da je tu v mestih prav tako nevarno, kakor v Sahari ali pa v Dolini stopnic, kjer sva toliko sovražnikov zajela!"
"Zakaj nevarno?"
"Kqr v velikih mestih sovražnika med toliko množico ne vidiš. Ali morebiti misliš, da res ne vem, kam si šel?"
"Kam?"
"Da si nekoga zasledoval, ki je najbrž kak nov naš sovražnik."
"Odkod si pa to misel neki vzel?"
"Vedno opazujem tvoje oči, pa vidim, kaj počenjaš."
"No — in kaj so počenjale?"
"Opazovale so pri kadi ju nekega Bolgara, ki pa ni Bolgar. Ko je odšel, si mu sledil."
"Zares, Halef, dobro si opazoval."
Ponosno je segel spet po br-čicah.
"O, gospod, ali še veš, kako jq bilo tistikrat, ko sva jezdila ijo vvadiju Tarfawi in našla sled?"
(Dalje prihodnjič)
--o--t—-
KOLEDAR
DRUŠTVENIH PRIREDITEV
FEBRUAR
17.—Andrica, kazanje slik iz stare domovine v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Cerkniško jezero št. 59 SDZ priredi večerjo v S. D. Domu na Waterloo Rd.
27.—International	Workers Order, koncert v avditoriju S. N. Doma.
28.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
MARC
7.—Louis Belle, koncert v avditoriju S. N. Doma.
14.—Mlajši Baragov zbor, mladinski koncert, v dvorani šole sv. Vida.
21.—Jugoslovanski	Pasijon-ski klub, predstava v avditoriju S. N. Doma.
28.—Prosvetni klub S. N. Doma, šolska prireditev v avditoriju S. N. Doma.
APRIL
3.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
4.—Podružnica	št. 10 SŽZ proslavi desetletnico svojega obstanka v obeh dvoranah Slo. venskega Doma na Holmes Ave.
4..— Koncert mladinskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
4.—Društvo sv. Kristine št. 219 praznuje 10-letnico v šolski dvorani sv. Kristine.
10.—Društvo	Marije Magdalene, plesna veselica v spodnji dvorani S. N. Doma.
11.—Svetovidski	oder: predstava v dvorani šole sv. Vida.
11.—Samostojni pevski zbor Zarja, spomladanski koncert v avditoriju S. N. Doma.
11.—Iliria Junior in Iliria High priredijo koncert v Slovenskem domu na Holmes.
17.—Društvo Srca Marije (staro) praznuje 40-letnico svojega obstanka z banketom v spodnji dvorani S. N. Doma.
17.—Jugoslovanski	kulturni vrt, okrožje Euclid, priredi zabavo v dvorani sv. Kristine.
18.—Pevski	zbor Cvet priredi pomladanski koncert z igro v Slov. del. dvorani.na Prince Ave.
18.—Radnička organizacija, predstava v avditoriju S. N. Doma.
18.—Pevski zbor "Lira" ima igro in ples in domačo zabavo v prostorih nove šole sv. Vida.
24.	— International Auto Workers' Local 32, ples v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo	Spartans, proslava 10-letnice v avditoriju S. N. Doma.
25.—Pomladanski koncert pevskega društva Zvon v S. N. Domu na 80. cesti.
MAJ
1.—častna straža SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
1.—Klub Slovenskih vdov priredi proslavo 10-letnice v Knausovi dvorani.
8.—Pevski	zbor Slavčki, spevoigra "Desetnik in Sirotica," v avditoriju S. N. Doma.
9.—Podružnica	št. 41 SŽZ, proslava Materinskega dne in sedme obletnice obstanka.
9.—Materinska proslava mladinskega zbora Škrjančki v Slovenskem društvenem domu v Euclidu.
9.—Svetovidski oder: materinska proslava, v dvorani šolo sv. Vida.
9.—Mihaljevič radio koncert, v avditoriju S. N. Doma.
9.—Pomladanski koncert mladinskega pevAjjega zbora črički v S. N. Domu na 80 cesti.
16.—Clevelandska federacija SNPJ, prireditev za delegacijo konvencije SNPJ v avditoriju S. N. Doma.
29.—Desetletnica obstanka skupnih društev fare sv. Vida. Praznovanje na prostorih stare cerkve, Norwood in Glass.
JUNIJ
6.—Piknik društva sv. Vida št. 25 KSKJ na Pintarjevi farmi.
6.—Piknik pevskega društva Zvon na cerkvenih prostorih v Maple Gardens.
13.—Piknik društva Na Ju-trovem št. 477 SNPJ pri Joseph Zornu.
13.—Društvo Združeni bratje št. 26 SSPZ priredi piknik na Stuškovi farmi.
13.—Društvo sv. Rešnjega Telesa fare sv. Lovrenca priredi piknik v Maple Gardens.
13.—Društvo Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ ima piknik.
20.—Svetovidski oder: oče-
tovska proslava, v dvorani šole sv. Vida.
20. — Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima piknik na Stuškovi farmi.
27.—Društvo Prijatelj št. 215 SSPZ priredi piknik na Stuškovi fiffrmi.
JULIJ
11.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ priredi piknik na Stuškovi farmi.
25.—Baragov dan, ogromna prireditev v Puritas Springs parku.
AVGUST
8.—Piknik	združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevi farmi.
15.—Društvo Slovenski Napredni Farmer št. 44 SDZ priredi piknik v proslavo 10-letnice obstanka pri Antonu Debev-cu v Madisonu, O.
29.—Podružnica	št. 32 SŽZ praznuje 8. obletnico.
SEPTEMBER
4.—Skupna društva SSPZ, Olimpiada, tri dni, v avditoriju S. N. Doma.
11.—Društvo sv. Janeza Krstnika št. 37 JSKJ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
25.—Društvo Martha Washington št. 38 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
OKTOBER
2.—Društvo sv. Ane št. 4 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
9.—23d	Ward Democratic Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
17.—Radnička organizacija, koncert v avditoriju S. N. D.
23.—Društvo Clairwood št. 40 SDZ, ples v avditoriju S. N. Doma.
24.—Mladinski pevski zbor Slavčki, koncert v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo	Carniola Hive št. 493 TM, ples v avditoriju S. N. Doma.
31.—Dramatično	društvo Ivan Cankar, predstava v avditoriju S. N. Doma.
NOVEMBER
13.—Društvo	Slovenec št. 1 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. Doma.
14.—Jesenski	koncert mladinskega pevskega zbora črički v S. N. Domu na 80. ccsti.
14.—Samostojni pevski zbor Zarja, opera v avditoriju S. N. Doma.
20.—Društvo	Svobodomiselne Slovenke št. 2 SDZ, plesna veselica v avditoriju S. N. D.
21.—Pevsko	društvo Lira, koncert v avditoriju S. N. D.
Je ž me
za
sPoznalf g0VOT1
njim.
celo
Drzno sem izginil je v hi-
Pridobivajte
člane za S. D. Zvezo
27.—Variety Club, ples v avditoriju S. N. Doma.
1938 JANUAR
1.—Proslava 25 letnice obstoja društva Glas Cleveland-skih Delavcev št. 9 SDZ v avditoriju S. N. Doma.
30.—Društvo Kristusa Kralja št. 226 KSKJ obhaja 10-letnico obstanka v S. N. Domu.
-o-
Lucky Strike dele na milijone nagrad
Več nego 2,400,000 nagrad je bilo razdeljenih v Vaših Lucky Strike Sweepstakes odkar se je pričela tekma meseca maja 1936.
Vaše Lucky Strike Sweepstakes vodijo v zvezi z Your Hit Parade Srečne Sedmerice. Vsak teden skušajo ugotoviti sedem najbolj priljubljenih pesmi oziroma napevov na podlagi prodaje not in fonografskih rekordov. Pri tem pridejo vpoštev melodije, ki jih najraje izbirajo voditelji vodilnih ameriških plesnih orkestrov ter melodije, ki jih največkrat oddajajo po vodilnih radio sistemih in nedovisnih radio postajah.
Tekmovalcem je v kontestu dana prilika, da pokažejo, za katero godbo se prebivalstvo dežele najbolj zanima, s tem, da izberejo tri melodije, o katerih mislijo, da so najbolj priljubljene. Oni, ki najbolje pogodijo, dobe nagrado v Luckies tekem. Tekom kontesta so bili podarjeni zmagovalcem kartoni z 200 Luckies ali pa petdeset cigaret v ploščnatih pločevinastih škat-ljah.
Udeleženci niso samo pokazali, da pozjjajo priljubljene melodije, pač pa tudi, da poznajo svoje cigarete. Mnogi udeleženci, ki so se seznanili potom Vaših Lucky Strike Sweepstakes z Lucky Strikes, lahko kaj bogatega, polno zrelega tobaka, so sporočili izdelovalcem Luckies, da so spremenili vrsto ter da sedaj kade Lucky Strikes.
Luckies so edine cigarete, ki nudijo dobroto procesa praženja za odstranjenje gotovih rezkih dražljivcev, ki :so po naravi navzoči v vsakem -tobaku. To praže-nje je zaščita vašega grla proti draženju in kašlju.
Poleg tega so pa napravljene Luckies samo iz srednjih listov najbolj izbranega tobaka, "Smetane pridelka." Kemična analiza pokaže, da so srednji listi najbolj primerni za lahko kajo, in vsled tega so rabljeni v Luckies srednji listi.
Te prednosti, med drugimi, kažejo, zakaj je toliko udeležencev, ki so se seznanili s to vrsto potom Sweepstakes, začelo kadi ti Luckies.
IZ DOMOVINE
DNEVNE VESTI
Nemci imajo dosti in dobre hrane, pravijo naziji
Berlin, 13. februarja. Nemško časopisje prinaša te dni po no-vodilu nazijske vlade obširne članke, v katerih se omenja, da imajo Nemci obilo hrane, dasi mogoče ni tako izdatna, kot v normalnih časih. "V tortah mogoče dobite eno jajce manj, kot v tortah Rusije," pišejo nemški časopisi, toda naše potice in torte so bolj redilne kot slaščice pri drugih narodih. Nemški narod se zna zatajevati, ker dobro ve, da se bori za boljšo bodočnost."
-o-
27 držav prijavljenih proti otroškemu delu
Santa Fe, New Mexico, 13. februarja. Državna postavodaja države New Mexico se je izjavila za prepoved dela otrok in je odobrila tozadevni amendment, kakor je bil sprejet od kongresa Zedinjenih držav. New Mexico je 27. država, ki je odobrila prepoved dela otrok. Devet nadalj-nih mora odobriti amendment, predno bo ustavnim potom prepovedano vsako delo otrok, ki niso še 18 let stari. Iz države South Dakote se pa poroča, da je državna postavodaja tam od-glasovala proti amendmentu, ki prepoveduje delo otrok. Država South Dakota je še nadalje zainteresirana v tem, da delajo otroci, dočim so starejši ljudje brez dela.
Italijani se veselijo prihoda novega princa
Rim, 13. februarja. Laška krcnprincezinja Marie Jose, ki je soproga prestolonaslednika laškega kralja in hči pokojnega belgijskega kralja, je porodila včeraj prvega sina. Nien prvi otrok je bila hčerka. Sicer pa Italija začasno ne potrebuje prestolonaslednika, ker ima — Mussolini j a, ki je še mlad.
—Dne 4. jan. je vdano zaspal v Gospodu Pavel Založnik, posestnik v Novi vasi pri Slov. Bistrici, dolgoletni župan občine Spodnja Nova vas in oče duhovnika Gregorija Za-fošnika.
—Tatjana Prelovšek, hčerka mestnega gradbenega direktorja v Ljubljani, je v nedeljo dopoldne doma nenadno umrla. Zadela jo je kap, ko je doma pri mizi slikala, kar je naj raj še delala.
—Peter Kordež v Preval j ah je izdihnil na dan sv. Treh krajev. Po domače so mu rekli Dobrovnikov oče. V petek st je v dopoldanskih urah zbrala pri "Dobrovniku" domala vsa fara, ki je prišla spremljat pokojnika na njegovi zadnji poti. Pogrebne obrede je opravil domači kaplan g. Jože Mlakar ob asistenci Simona Kotniku,
Rooseveltov ples
Vodstvo programa, ki je priredilo na rojstni dan precis. Roosevclta dobrodelni ples v Clevetandu, sporoča, da ne bo skoro nobenega dobička. 9000 ljudi je plačalo vstopnino k plesu, vsak $1.00. Toda vodstvo, ki je vodilo program, je povzročilo tako ogromne stroške, da bodo dohodki komaj pokrivali izdatke. Za oglaševanje predsednikovega plesa m je izdalo $2,050. Od te vsote je dobilo tujezem-sko časopisje komaj $375. Drugo so vzeli, trije angleški časopisi v Ctevetandu. Nadalje je. vodstvo programa najelo tri igralke iz Ca-lifornije in jim plačalo vse stroške za vožnjo, kar je povzročilo nadaljnih $2500 stroškov. Vse to je bilo absolutno nepotrebno. Kol znano, je predsednikov ples prirejen vsako leto v korist paralizironih otrok. Videti pa je, da voditelji teh prireditev raje žrtvujejo tisočake za filmske igralke, kot pa da bi se pognali za hrome, sirotne otroke.
MALI OGLASI
Naznanilo
Nocoj med 6. in 7. uro zvečer se bo kot običajno vsak tretji pondeljek v mesecu pobiral asesment društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ, in sicer v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida. — Tajnica.
Perilo
bo vzame na dom. Samo za oprti-
sa se na 7207 Duluth Ave. HEnderson 9327.
Tel. (»9)
župnika iz Podgorja, kaplana u> ali ždji tud.	y
Ivana Škafarja m r ran četa Merkača. Sv. mašo je bral sin pokojnega Zcjravko Mlakar.
—Gdč. Albina Boehm, učiteljica v pokoju, je izdihnila svojo dušo na svojem stanovanju na Poljanski cesti 20 v Ljubljani.	j A jLjfe
Stanovanje
ae da v najem. Pet lepih, velikih, modernih sob. Odda se družini odraslih. Furnez in garaža. Vprašajte na 6719 Bonna Ave.
(38)
Miimi
Kako naj jo lovi, če se» vozi bil končno tako utrujen, daj z avtomobilom že poldrugo urojmoral počivati. Bilo je s po Berlinu?	j raj osem. Naj li gre zopet'
Silno slabe volje je stopal j™ov sedet pred duri št. 1 Dodd nekaj časa po tihi Vil je- jPrebedasto! movi ulici, zavil nato na Lip-j N:a stebru za gedališke lep* sko cesto, na Friderikov« ce-!ke je čital, da. pleše nocoj s'a1j sto, preiskal je Viktorijino in;na Isadora Duncan v Centi' Bauerjevo kavarno, zašel vSiern gledališču starogrške^ restavrante Pod lipami ter je gedije ob spremljanju £od
Ugrabljeni milijoni
Roman ameriškega Jugoslovena

Cimperman Coal Co.
1261 Marquette Rd.
HEnderson 3113
DOBEB. PREMOG IN TOČNA POSTREŽBA
To je drugi ogromni most, ki ga zida San Francisco in ki bo odprt 1. maja. Veljal bo $35,000,000.
--------j-r—y	K
X----\f	I	. ©mm© -v f, ^PITTSBURGH >
- \ ilLIL	i UNID. I	*	b \ PIE M.
\	,	! ^ Ur C0UTUS (t
\	S	Yo MMlBTme^^O \ j
Q-/	'/ «,/hommus f/	r	J
V	tfA	S J	( i/	UltlCINHAV )c	J	/
i/	^J^mA J	'
Dayton, O., ki je vzdržal \_
vodni pritisk.
Se priporočamo
MPERMAM TOERICKS
AUGUST HOLLANDER
6419 St. Clair Ave.
v Slovenskem Narodnem Dom«
PRODAJA parobrodne listke za
vse prekomorske parnike; POŠILJA denar v staro domovino točno, po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle.
Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke
| LOUIS OBLAK I
j 3 TRGOVINA S POHIŠTVOM S S 13 Pohištvo in vse potrebščine [J J i m za dom. h m | j 6303 GLASS AVE. jfe <H_HEnderson 2978_ifc

REJENI PREŠlCl NARAV NOST IZ DEŽELE
Vseh velikosti, živi ali osnaženi, pregledani od vlade. . Meso v kosili, šunke, plečeta, loins, izvrsten špeh.
Koljeno vsak' pondeljek in četrtek, dopeljemo na dom vsak torek in petek. I>obite tudi izvrstno govejo meso in teletino po cenah na debelo.
H. F. HEINZ
Vine St., Willoughby, Ohio Tel. Wickltffe 110-J-2
L. R. Miller Coal Co.
1007 E. 61st St.
ENdicott 1032 15 LET V VAŠI BLIŽINI
| GROTTO (3 krogi) CIRKUS	|
E	VEČJI IN BOLJŠI KOT ŠE KDAJ
se odpre danes	|
Vsak dan dve predstavi: ob 2:15 in 8:15. Vstopnice v predprodaji	=
E v Music Hall Box Office. Odprto vsak dan od 9. zjutraj do 6. zvečer.	S E Splošna vstopnina 50c, rezervirani sedeži: 75c, $1.00, $1-25 in $1.50.
tlllHIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlIlimillllllllllHlilllllllllllllllltllllllllllllK
Želodčno zdravilo iskreno priporočeno
TRINER'S ELIXIR I
m BITTER WINE	A
-NAROČITE BI PROSTI VZOREC—	JtSŠjfl
Ne bodite ' Triner's Bitte„ Wine Co. |
v ..	1 544 S. Wells St., Chicago, I«. ,	rW|
sužnji	| p0g]jite mi brezplačni vzorec. ,	(jggj
neprebavnosti J ime ....................... i	v
mml^mmmmmmmlmmmml_ Naslov ...................J

Slika kaže poplavljeno mesto Cincinnati, O., kjer je stala voda 80 čevljev in pregnala 65,000 iz hiš. Slika spodaj levo kaže, kako ljudje rešujejo na splavih imetje in slika desno kaže poplavljence, ki so dobili živež pri Rdečem križu.
"Izvolite, milostiva, rad vam < pokažem!"
Takoj se je okrenila in šla za njim.	:
Odvede! jo je v stransko ulico, in zopet v drugo in zopet , v tretjo, zavil še okoli nekate- : rih križišč ter stopil v .jedilnico z avtomati. V priprostem a okusnem prostoru je bilo mnogo ljudi. Stregli so si sami, pomikajoč se od avtomata k avtomatu, posedajoč za malimi mizicami in uživajoč razne j est vi ne in pijače.
Tudi Jack si je naložil različnih jedi in čašo piva ter sel v kot za mizico. Polly je servi-ral čašo čokolade s pecivom.
"Beživa!" je dejala Polly. "Dodd pride morda kmalu za mano."
"Je že tu," je odgovoril on. "In sobo ima tik tvoje."
"Za božjo voljo! Torej zopet! To pot sva izgubljena! Beživa!" In, že je vstala.
"Sedi mirno!" je dejal Jack in ji stisnil roko. "Ne izdaj se! Nisva se ga bala doslej, ne bova se ga niti poslej. Nasprotno. Meni je tak boj zabava, užitek."
"Preveč si predrzen. Sam siliš v; nesrečo. Bog, čemu vse to! Skrijva se in živiva zase."
"Američanka si, pogumna in moderna žena!" je rekel. "Ne pozabljaj tega!"
Vrnila sta se še pred deveto v hotel. Toda t« pot oba po stopnicah za posle. Nihče ju ni srečal. Potem je tekel Jack nekaj korakov pred njo, odklenil koncem hodnika svojo sobico in pustil duri odprte. V hipu nato je bila v sobici tudi Polly in, duri so se za njima zaklenile in zaprle. . .
Dodd pa je tičal ves čas v sobi št. 116. Celo večerjo si je dal prinesti tja. Nato je odklenil zvezne duri na strani svoje sobe ter postavil stol pred ključavnico drugih vrat. Tu je sedel in čakal. Nikogar ni bilo v sosednji sobi. Dolgo se je mučil, da je zakrenil v ključavnici tičeči ključ ter ga sunil iz nje. Ključ je padel na tla. Zdaj je mogel slišati vse, kar bi se dogodilo na oni strani. Toda zgodilo se ni nič. Polly se ni vrnila. Ura je bežala za uro, v sobi št. 117 je ostalo tiho in samotno.
Dodd je bil utrujen, besen, obupan. Zopet mu jo je zagodla! Gotovo je pri njem. A kje neki?
Polagoma je v hotelu pojemalo življenje. Vedno redkeje so se vračali gosti. . . Ah, davno je minila že polnoč, a v Pollyno sobo ni bilo nikogar.
In čakaj in in čakal. . .
Okoli treh zjutraj pa je po-sluhnil. Kaj je to? Teče li mačka toli tiho po hodnikovi preprogi? Ali so morda v hotelu podgane?
Tedaj je začul, kako se zatika ključ v ključavnico sosednje sobe. Zdaj! Ona! Morda tudi on? Duri so se tiho odprle in zaprle.
Cul je korake, rahel pok: prižgala je lestenec, šumenje toalete — duri so se zopet odprle, — neznaten pok: aha, postavila je čeveljčke venkaj, nato so se duri zopet zaprle, šumenje, škrtanje kovčega, postelj se je zamajala, lestenec je ugasnila in — tiho, ničesar več. . .
Za, Boga, ona je smuknila spat kakor podlasica v svoj brlog! Dodd je sedel Se pol ure, vrtil je glavo, prisluškoval, — zaman. . . njega ne bo! Zmu-
5en je legel še sam in zaspal 3 skoraj takoj. Toda že ob šti- 3 rih se je zbudil, kakor bi bil ( začutil sunek in stežka je zo- ( pet zadremal. Nemiren se je ^ obračal, spal do šestih in le- ; žal nato še v polsnu.	1
Na hodniku je postajalo ved- , no živahnejše, snažilci so prinašali in odnašali čevlje, be- ( gale so sobarice in se razgo- j varjale na glas in kmalu se j je začulo zvonenje električnih zvoncev.
Dodd je postal nervozen. — ' Zakril se je z odejo preko ušes in zopet zadremal za pol ure.
Toda ob sedmih je bil zopet j čuječ in nevoljen je zlezel iz postelje ter se opravil.
V sosednji sobi je bilo še tiho in ko je stopil na hodnik, ' je videl pred durmi še Pollyne čeveljčke. Kajpada, da spi! 1
Togoten je tekel doli k vratarju.
"Ail mi morete povedati, kdaj se je vrnila dama s -št. ; 11.7 v hotel?"
"To bi mogel povedati kvečjemu nočni vratar," je odgovoril dnevni vratar. "Toda dvomim, da bi se zanimal za posameznika."
Dodd je izprevidel, da je odgovor čisto pravilen. Prej bi bil moral nočnemu vratarju naročiti, naj se zanima, kdaj se Polly vrne. Toda tudi to je nemogoče, ker nočni vratar je sploh še ni videl.
"Ne k...;e vam nič drugega, kakor da se postavite sami na hodnik ter doženete, odkod se vrača dama," je rekel ravnatelj. "Toda kam naj se skri-jete? Opazi vas kak drug gost ali vas zagleda kak hotelski uslužbenec! Sumljiv se mu boste zdeli, sitnosti nastanejo, pozornost vzbudite."
"Dovolite, da si poiščem skrivališče, odkoder me ne opazi nihče, a iz katerega bom mogel sam videti vsakogar!" je prosil Dodd.
"Če je to mogoče, ne bom ugovarjal," je pritrdil ravnatelj. "Ampak prej me obvestite, kaj ukrenete."
Dodd se je odpeljal z liftom zopet v tretje nadstropje. V veži je šel mimo Jacka, ki je pravkar znašal kovčege v kot. i Videl ga je, a ni se brigal zanj. 'Jack pa ga je spoznal, mu obračal hrbet in hladno oprav-jljal dalje svoj posel.
j Hodnik v tretjem nadstropju je bil popolnoma prazen. |Nikjer nikake omare, v katero bi se človek stisnil. Le ob zar-'četku stopnic je viselo dolgo lin široko zrcalo. Dodd ni na-jšel torej nobenega skrivališča, j pač pa je dognal, da so v tem j nadstropju poleg sob za tujce na koncu hodnika tudi sobe za | posle in odtod navzdol ozke I stranske stopnice, j Tedaj mu je bilo jasno: tudi po teh stopnicah se je lahko Polly vrnila v svojo sobo. In ko je razmišljal dalje, se mu je zdelo, da je ponoči res prišla prav od te strani, kjer so stopnice za posle.
Svoje opazovanje je razložil ravnatelju ter ga prosil, da odredi, da se mu odstopi sobica tik poselskih stopnic za prihodnjo noč. Toda ravnatelj je ugovarjal: s čim naj utemelji tako odredbo? Sobarica ima v tisti sobi svoje imetje, svojo postelj, obleko, perilo. — Vse to naj bi se zdaj nenadoma in brez povoda odstranilo v to svrho, da pride v njeno temačno sobo gost? Lepih in1
svetlih sob je vendar dovolj na razpolago. Vsi uslužbenci bodo zaslutili, da ima odredba izreden namen. S tem se morila pokvari vse. Sicer pa je Doddova domneva čisto nemogoča. Po stopnicah more prihajati in odhajati le&poselstvo, ki ima ključe stranskih hotelskih vrat, nikakor pa kak gost.
Dodd se je jezen vrnil v svojo sobo. Ker je opazil, da stoje! pred Pollynimi durmi njeni če-' veljčki še vedno nepremaknje-ni, je odšel iz hotela v kavarno na nasprotni strani ceste. Od ondot je mogel ob oknu sedeč opaziti vsakogar, ki bi os-tavil ali prišel v hotel. Vedno se je oziral po hotelskih glavnih vratih in po hotelskih oknih, toda Polly se ni pojavila.
Saj se je zbudila šele pred deseto uro! Preden je sinoči legla spat, je použila prašek, ki ga ji je dal Jack z vodo. — Nič je ni torej motilo, tudi zvonenja ni čula, niti je ni vznemirjalo^ tekanje mimo duri po hodniku.
"O ta Jack! Na vse misli! Ali je izborno aranžiral sinoč-nji sestanek. . . Ah, ljubi Bog."
Smehljaj sreče ji je trepetal na rožnatih licih, v očeh ji je bliskalo. . .
Vstala je, se oblekla ter se sveža, in vesela odpravila iz hotela. Jack jo je videl prihajati po stopnicah, a hitro je izginil, boječ se, da bi se ženska ne izdala, če bi ga( opazila. Ona pa je bila preveč zatopljena v misli; niti ni opazila, kako jo motrita vratar in hotelski ravnatelj, nego je odšla zopet v slaščičarno zajtrkovat. Presedela je ondi debelo uro. Ko je končno stopila na ulico, se je ozrla po čakajočih droš-kah s taksametri, pomignila je prvi in sedla vanjo.
'"Peljite me do braniborskih vrat, potem nazaj do dvora!" je ukazala.
Za njima se je vozil tudi Dodd.
Skozi prvo ulico je krenila droška na Friderikov« cesto in okoli Bauerjeve elegantne kavarne Pod lipe. Ponašati se, bahati, paradirati, je zakon za to glavno berlinsko žilo. Široka je za tri, štiri druge ceste, — dvojni lipov drevored — v štirih vrstah, ki je nasajen pc njenem središču, ji diaje ime in značaj.
"Vsekakor nalašč za parado," si je mislila Polly. "Berlinski vladiarji pač ljubijo svetel blesk in paradni hrušč."
Kmalu je prišla droška dc impozantnih Braniborskih vrat
Na Pariškem trgu se je droška obrnila ter tekla zopet nazaj mimo tujih poslaniškil: palač, med veletrgovinami, naj-elegantnejšimi hoteli in uredništvi najmogočnejših nemških listov, mimo vseučilišča, kra-ljeve knjižnice in opere, čes razkošno opremljeni mramoi nati grajski most preko umazane Spreve tja do kraljeveg? gradu in Narodnega spomenika.
Poldne je bilo, ko je izstopila tik pred hotelom "Imperial" ter šla v hotelsko restav-
racijo obedovat. Po obedu je še dolg« posedala, pušila ci-' garete, čitala časnik, nato se je z liftom zopet odpeljala v svojo sobo.
Dodd ji je sledil ves čas in zdaj je moral torej tudi v svojo hotelsko sobo. Zopet je postavil stol pred ključavnico zveznih duri, sedel, poslušal in čakal. . . Slišal je, da se Polly slači in da lega v postelj.
"Vidiš jo! Zdaj gre lepo spat. . . Kaj pa! Ponoči bo pa lahko bdela," je mislil razžaljen in strašno zaspan. Vso noč je prečul. Zgodaj je vstal. Ona pa se je odpočila in naspala docela, in zdaj se naspi še predujemno. O ta prebri-sanka! Praktična je! Kako pak, Američanka!
Dodd pa ni maral niti sedaj leči in počivati. Kdo ve, ne pride li zdaj k njej mož? Zato je sedel, poslušal in čakal. Natančno je slišal in videl vse, niti za hip ni zatisnil očesa. . .
A vendarle! Ko je pogledal na uro, je bilo že pol šestih.
"Damn!" je zaklel in poskočil. "Zaspal sem! Strela božja, kako je to mogoče?"
Tekel je dol k vratarju in zvedel, da je dama ostavila hotel že pred dobro poldrugo ur«.
"In kam je krenila?"
"Poklicala je avt« ter se odpeljala na levo. Morda v zve-rinjak," je odgovoril vratar, ne brez škodoželjnosti.
Kod naj bega zdaj za njo?