651. štev.
V L|ubl]ani, sreda dne 15. oktobra 1913.
Leto ii.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„I>AN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1'20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10*—, četrtletno K 5*—, mesečno K i’70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.
•••	Telefon	številka 118.	::s
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
t«	Uredništvo in upravništvo:	•:*
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju pola pust — Za odgovor je priložiti znamko. :3
a:	Telefon	številka	118.
Poglobimo se v delo!
Trst, 11. oktobra 1913.
V socialni demokraciji, v italijansko liberalni stranki — povsod je vrše reformacije, samo na naši strani je vse mirno in tiho.
Socialni demokratje so doživeli pri zadnjih volitvah temeljit poraz, ki se ga niso nadejali, zato neprestano uprizarjajo konference, na katerih razpravljalo o reformaciji svoje stranke. Iz prestanega poraza črpajo nauk, kako je treba postopati. Vsled tega so se začgli že sedaj pripravljati Mirno ie sicer njihovo delo, toda sistematično.
Isto velja za italijanske liberalce Videli so, da napredka Slovencev v mestu niti s pomočjo Nemcev in italijanskih socialnih demokratov niso mogli zatreti. To jih boli, m poprijeli se bodo vseh sredstev, da ustvarijo do prihodnjih volitev druge, ugodne-razmere. Ker pa vse to gibanje vodi italijansko liberalna stranka, jo bodo nekoliko preustrojili, da bo širšim masam simpatičnejša. V tem zmislu pritiska zlasti radikalnejša struja.
Tudi časopisje omenjenih strank se z reformacijskim delom obširno bavi. — In to delo so Italijani pričeli takoi po letošnjih deželno-zborskih volitvah. Naravno je, da se bodo vedno bolj pripravljali. Prepričani so. da jim bo vztrajno delo mnogo koristilo. Za svoje ideale hočejo vse žrtvovati. Naprei so obrnjeni njihovi pogledi.
V vrstah naših smrtnih sovražnikov se torej vrše velike predpriprave — na naši strani pa je vse pri starem. Takoj, ko so se bile volitve končale, je utihnilo vse delo. K večjemu kaka odborova seja političnega društva — in to je vse.
Na ta način se naše razmere gotovo ne bodo ugodno razvijale. Če bo Šlo tako naprej, nam bo pri prihodnjih volitvah slaba predla. To velja posebno za drugi okoličanski okr. Sv. Ivan,
ObsOdbe vredno je, če kaka politična organizacija deluje samo za časa volitev. S tem naroda pač ni mogoče privezati nase. Današnji časi so taki, da se ljudstvo ne zadovoljuje več s samimi obljubami, ampak hoče videti delo. In pametnejši bodo oddali svoje glasove vedno le onim strankam, ki se trudijo m delajo.
Naša politična organizacija je pomanjkljiva. Odbor političnega društva »Eoinost« in par desetin članov, to je vse. Mi pa rabimo veliko in trdno politično organizacijo, ki naj bi obsegala število vseh narodnih pripadnikov, vrste vseh narodnih slojev. Biti bi morala skoz in skoz demokratična, to pa zato, da je naš narod sestavljen po veliki večini iz nižjih slojev. Gotovi ljudje, ki niso posebni prijatelji demokratizma, bi se pač morali s to idejo spoprijazniti.
Pa tudi nekoliko več življenja bi se hotelo v stranki, kajti konser-vatizem ni več prikladen današnjim časom. Limonadna politika bi morala napraviti prostor novim zdravim političnim nazorom.
To, kar so pred tridesetimi leti vedeli politiki, recimo doktorji, zna dandanes že vsak otrok. Drugi narodi so se v tem zmislu prerodili, za-kai se ne bi še mi? V tem slučaju bi se lotil dela marsikateri, ki je dandanes indiferenten. Mlajši ljudje bi se udeležili strankinega delovanja, kar bi bilo gotovo velike vrednosti.
S tem pa, da poudarjamo, potrebe reforme v naprednejši, današnjim razmeram prikladnejši smeri, pa nikakor nočemo reči, da naj bi se cepili v razne politične struje: to tem manj, ker stojimo na stališču, da je v Trstu, ki je ogrožen, potreben skupen boj vseh narodnih sil. Politično društvo »Edinost« naj bi se torej nekoliko, kolikor bi bilo pri da-našniih razmerah sploh mogoče, reformiralo, izpopolnilo, razširilo in utrdilo naj bi svoj program.
Ne kritiziramo političnega društva morda iz zabave, temveč zato, ker smatramo to za potrebno.
Ne odrekamo zaslug nikomur, k] jih zasluži, toda mi vendar nismo zato. da bi prepevali temu ali onemu slavo, kajti za kai takega sedaj ni čas. Potrebo čutimo po pogloblienju našega narodnega dela, potrebo PO sistematični gradbi naše narodne sile in moči. Kdor ie za stvar navdušen, komur le ležeče na tem, da se dvigamo, ta nai se za idejo zavzame in nai ]o propagira.
Štajersko.
Slaba kaže našim renegatskim kolovodjem prav posebno z osebo znanega našega patent - Nemca poslanca Wastiana. Moža so spravili na krmilo, misleč, da bo z njim kar na mah pomagano umetno ustvarjeni nemški gloriji. Danes morajo videti, da so z njim ustrelili največjega kozla, ki so ga le bili v stanu. Wastian rad govori — mnogo, s frazami. Stori pa nikoli ničesar, kar bi bilo koristno njegovim volilcem. Državnozborski mandat ima Wastian v Mariboru. Ko ie šlo za njegovo izvolitev, so bili najnevarnejši državni uradniki in uslužbenci. Mož jim je obetal modro z neba, storil pa ni nič; on čaka, da dobi od državne uprave mastne odškodnine. In zato je v državnem zboru vedno pravočasno izginil, kadar je bilo treba nastopiti za državne uradnike in uslužbence. Minolo soboto je bilo v Mariboru veliko protestno zborovanje. Šlo je za službeno pragmatiko. Shoda se je udeležilo vse uradništvo in uslužben-stvo v Mariboru, in na stotine meščanstva — a Boštjana ni bilo. Naj-brže za to ne, ker je še pravočasno izvedel, da ga nameravajo »ven
vreči«. No, ker pa je imel tudi na tem shodu svoje zaupnike, smo radovedni, kakšne obraze je delal, ko je izvedel, za vse komplimente, s katerimi je bil obdarovan. Seveda, mož ne bo v zadregi za izoovore, kadar bo zopet moral pred forum \ svojih volilcev. Nationalverband, ko-jega član je bil do nedolgo temu, mu bode pač tudi služil kot oni »Prii-gelknabe«. ki ga bo moral v očeh njegovih očistiti in oprati.
Maribor. (Klerikalci postajajo smešni.) V enem zadnjih »Slovencev« — pri nas ga malokdo bere — se napada naše »Dramatično društvo«. češ, da ono ne ve, zakaj so njegove predstave srednje obiskane. Mi nismo prav nič radovedni, kakšna je tozadevna klerikalna kombinacija. Nam zadostuje samo eno: da klerikalci v Mariboru ravno tako ru-jejo proti slovenskemu diletantskemu odru, kot rujeio v Ljubljani proti deželnemu gledališču. Imamo dokaze v rokah. Ni nam na tem. da bi stvar v nadaljnem prerešetavali, povemo pa »Slovencu« in njegovemu mariborskemu dopisniku, da nam je tako rovanje proti kulturni ideji čisto dobrodošlo. Pa naj nam g. mariborski dopisnik »Slovenca« razjasni, zakaj? Saj zna dobro ugibati...
Akademija podravske Prosvete v Mariboru je slabo uspela v gmotnem zmislu. Koncert in prireditev sama. pa sta bila izborna. Da gmotno ni Šlo najbolje, so gg. akademiki mnogo sami krivi. Kaj je bilo treba tako luksurijozne dekoracije? Vrhu tega pa smo tudi bili razočarani zbog dejstva, da je bila prireditev zopet namenjena ekskluzivnim krogom. Gg., spametujte, se vendar enkrat in spoznajte pravi faktor, v katerem leži naša bodočnost v Mariboru! O koncertu samem prihodnjič.
Maribor. (Naš oder.) Prihodnjo nedeljo. 19. t. m. se igra »Naš župnik«, ljudska igra. Prijatelje našega
odra opozarjamo, da ie ta večer tudi hkratu poslovilni večer g. Painharta. Pokažimo vsaj tokrat, da vemo umevati, kaj nam je bil g. Painhart vsa ta dolga leta.
Goriško.
Končano je.
Poučna predavanja na Krasu
prireja letos goriška »Narodna prosveta«. V soboto. 11. oktobra je predaval vseučiliški docent dr. Bogumil Vošnjak v Sežani o temi: Hrvati in Srbi. 12. oktobra se je vršilo predavanje v Tomaju (Dr. D. Marušič: Našega naroda cilji in smotri.) Važno predavanje pa bode 19. t. m. v Komnu (dr. Just Bačar: Doživljaji slov. zdravnika v balkanskih vojnah.) Komenci, prihitite na zanimivo predavanje v čim večjem številu, da pokažete. koliko smisla imate za resno izobrazbo!	M.
Ljubite se med seboj. V soboto popold. so šli konviktorci z duhovnikom na čelu skozi ljudski vrt. Človek bi res mislil, da so ti fantje olikani in ponižni. Saj se uče v tem zavodu in se vzgajajo k lepemu in dobremu. Drugače so pa tudi pod skrbno kontrolo naših pastirjev. Ali kaj si slišal, kakšni so bili njihovi pogovori o Kristu, morda o nezmotiljvo-sti papeža ali kaj podobnega? O Slovencih so se menili. Človek bi si ne mislil, da je v teh mladih srcih vcepljenega toliko narodnega sovraštva. Na mladih njihovih ustnicah so rim bile samo psovke na Slovence. Duhovnik, ki je govoril z njimi, jih je tudi poslušal, prav dobro je slišal, kako zmerjajo Slovence s »Ščavi« itd., a jih ni niti posvaril. Je pač tako. Ljudje, v katerih je že vcepljeno sovraštvo do drugega naroda, ne morejo tega iztrebiti pri drugih, pač pa ga navadno Še podpirajo.
Slovensko gledališče v Gorici. V nedeljo dne 19. oktobra, ob pol 9.
Deželni zbor razpuščen.
zvečer bomo imeli na našem gori-škem odru Charley-evo tetko. Ker je to burka, ni potreba pri nas posebne reklame.
Goričani se moramo večkrat zadovoljiti z navadno veselico; še te časih težko pričakujemo. Gledališče je za nas nekaj posebnega. Z nenavadnim veseljem smo prečitali plakat, ki nam naznanja, da nas obišče znani Češki virtuoz Kocjan. To ’e res redka prilika za nas Goričane. Kdor hoče slišati res nekai dovršenega. lepega, kdor hoče uživati res pravo umetnost, ta nai ne zamudi te prilike.
Lista porotnikov goriškega mesta je izpostavljena na vpogled v anagrafičnem uradu goriškega magistrata od 13. t. m. do 20. t. m. Eventualne ugovore morajo vložiti stranke do 20. t. m. To je važno za Slovence, ki so bili tudi v tem oziru
H. Suttncr, Mestni trs25
Samo! K 410.
Samo! K 410.
D? M
H,M »Sil
Ml fck* ^
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najbogatefša zaloga vseh vrst ur kakor tudi največja izbera zlatnine in srebrnine - ■	po jako nizkih cenah.
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: : Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
»A se lahko pripeti danes ali jutri,« je protestirala markiza.
»No, da,« je menila Ivona. »Soproga poslanika, kadar pač tako nanese. To ni gotovo nič neprijetnega.«
»Ali,« je silil oče. »povej mi vendar jasno, ali ti ie gospod de Pjerfit povšeči ali ne?«
»Veš kaj? Ogledam si ga natančneje, in potem ti povem svoj vtis.«
Drugačne izjave tisti večer ni bilo mogoče dobiti iz nje.
Toda v njeni črnolasi glavici je kovalo vso noč do jutra. In drugi dan, ko se je borila s pomočjo GM-berte z nekim Šumanovim koncertom. težkim kakor vsaka reč. je dejala zdajci:
»Ali že veste, Gilberta? Omožiti me hočejo.«
»Je Ii mogoče?«
»A vprašajte me vendar, s kom?«
»Moj Bog, saj čakam, da mi poveste.«
»Z nekim zelo imenitnim gospodom. o katerem pravi stara mamica, da utegne postati enkrat poslanik.«
»VraeraJ«
»Biti žena poslanika, bi bilo prav čedno. Toda poslaništva so včasih podobna gradovom v oblakih. In potem ne gre v tem slučaju toliko za čast. kolikor za tistega, ki jo nosi.«
»S tako čudnim povdarkom pravite to... Ali vam mar ni povšeči?...«
»Eh, če mi ne bi bil povšeči, bi se držala še vedno malce drugače, verjemite mi.«
»Torej vam ugaja?«
»Sama ne vem.«
»Ah, rada bi, da ga vidite in mi poveste, kakšen vtis napravi na vas.
»No, pa mi ga pokažite. Ali imate njegovo sliko?«
»Oh! Mari mislite, da gre tako naglo? Tega pa še ne! Veste, saj zasnubil me prav za prav še ni, a trenotek se bliža vsako uro. Razume se, da si izprašujem vest. Ime je čedno, to moram priznati: grofica de Pjerfit...«
»Kaj pravite!«
»Grofica de Pjerfit«, je ponovila Ivona. »Ali nemara poznate to ime?«
»Res... zdi se mi.. .« je delala Gilberta obotavljaje.
»Oh, če bi bilo to ime moje... kolika sreča! Premislite: Franc de Pjerfit je star trideset let. Lep fant je, moram reči. Lase ima kostanjeve, brčice pokrtačene navzgor, oči pa gledajo, kakor da bi vas hotele požreti. A to je morda oseben vtis. Pleše imenitno in kramlja, da ne more bolje. Potoval ie mnogo; še le pred tremi leti se ie vrnil v Pariz. Bogat
je zelo, in nekoliko v sorodu s staro mamo... No, ali je to tisti, ki ga poznate vi?«...
»Ne, to ni mogoče ...« je zamrmrala Gilberta brez glasu, kakor da govori bolj sama sebi nego Ivoni.
»Katerega ste torej poznali?«
»Nekega Pjerfita, ki se je tudi imenoval vikonta...«
»In kje ste se srečali z njim?«
A, ne tega ni smela povedati, da Ka je videla pri tisti Bobeti. ki poje paglavske pesmi.
_ »V neki hiši. kjer sem bila re-petitorica. A ne! To ne more biti tisti. Vikont de Pjerfit, ki sem ga jaz poznala, je bil popolnoma brez premoženja ... o njem ni govoril nihče, da utegne postati poslanik. Prav narobe!«
»Kako narobe?«
»Vse ga je imelo za pustolovca. Sai vidite, da ne more biti drugega kakor podobnost imena... Oh, prav srečna sem. z vami vred.«
XLI.
Novo zaupanje.
Novica, ki jo je bila # zaupala Ivona. ie zmedla Giiberto v dno duše.
Pjerfitu. ki ga je spoznala ona, je bilo tudi ime Franc.
In zdaj se je spominjala tudi, da je btil začel povsem novo in zelo uspešno življenje, ko ga je videla po dolgem času zopet pri Bobeti. Prelevil se je bil in slekel starega človeka. In ta izprememba se je morala začeti baš takrat, ko se le vrnil Pjerfit po
Ivoninem zatrdilu z dolgega poto*-vanja.
Kaj ji je bilo torej storiti?... Vsa se je preplašila:
»Bobeta mi je pravila same tako negotove' stvari... ne da bi navedla le pri enem samem razkritju tudŠ imena prizadetih oseb ali mi podala le najmanjši podatek o času in kraju, kjer se je zgodilo! S tem se da samo obtožiti človeka, a dokazati mu ni mogoče ničesar — to ne vodi nikamor!« ...«
Obupavala je.
Vest ji je velevala posvariti ljudi ki so bili zagazili v mrežo prevare, v aventuro, ki se mora izpremeniti nekega dne brez usmiljenja v obup in sramoto njih vseh ...
Torej? Kako naj ravna?
Ah, vedela je, da bj bilo najboljše opozoriti 2aka in mu povedati vse, kar ve...
Toda on bi jo prašal takoj, kako ie izvedela.
Morala bi mu torej priznati svoje zaupno znanje z Bobeto in vse ostalo — vse tisto, o čemer je bila obljubila grofu d’Ormoa molčanje. In baš ta izpoved, to priznanje pred 2akom je bilo tisto, česar se je bala najbolj.
Ah, da, zdaj je videla, kam vodi pomanjkanje odkritosrčnosti. Človek je preživel mučno dobo, ki se mu jo zdi ponižanje priznati, pa si izkuša dopovedati, da ne more roditi škodljivih posledic; zamolči jo, in glej, mahoma se zoaJde pred izbiro:
Ako ne govoriš, zagrešiš ostudno. zakal to pozno priznanje postane izvir gorja, mučnega presenečenja, očitkov in nemara celo sumnje!...
Gilberta je bila zelo nezadovoljna sama s seboj. Prišla je nazadnje do tega le zaključka:
»Obottvljati se ne smem nikakor. Pred vsem se moram prepričati, ali ie res tisti. Nato — izvedeti natančno njegova zlodejstva, in potem — iti h grofu d’Ormoa, zakaj njemu edinemu se morem zaupati,« je dodala, majaje z glavo, »zame bo to bridek nauk!«
In z mučno potrtostjo si je ponovila:
»On mi je rekel... da. 2ak mi je dejal tistega nepozabneoa dne: — Ljubim vas preveč, da bi vam mogel lagati...«
»In jaz!...« je zaihtela, s pritajenim glasom.
Ali je v resnici — kakor so že trdili nekateri — med zaljubljenci magnetična vez. ki ijh druži celo takrat, kadar so oddaljeni drug od drugega?
Baš v tistem trenotku, ko so se obračale Gilbertme misli tesnobno k njemu, napram kateremu se je čutila krivo zaradi svoje nepopolne odkritosti — baš v tistem trenotku je začutil 2ak v svoji sobi v Puštgij-skem dvorcu neodolivo potrebo, govoriti z materjo o dekletu svoje ljubezni
(Dalje.)
'do (fcfti&D čredno zapostavljeni. Slovenci storite svojo narodno dolžnost bi prepričajte se, če niste morda izpuščeni iz liste! V teh časih, ko izgubljajo gorfški Italijani svojo moč. Je za nas važen vsak glas! Na delo za dosego pravic, katere moramo doseči po zakonu, da ne bomo trpeli sami!
VVieserJevi pajdaši so sklicali zopet za v soboto ob 8. url zvečer shod »pri Treh kronah«. Ze pred osmo uro so se zbirali, pa ne samo 'Nemci, ampak tudi Slovenci. Slovenci so se zbrali pri »Maksu« in so potem skupno odšli k nemškemu shodu. Nemcev je bilo menda 18; Slovenci so imeli seveda večino. Pre ceišnje Število Slovencev je čakalo zunaj. Slovenci so čakali, da Nemci pričnejo; a vse zaman; upali se niso. Policijski komisar, ki je prišel, ie rešil Nemce iz zadrege; prepovedal jim je namreč shod. Nemci so se globoko oddahnili in so odšli kot kafre. Seveda so jim zapeli naši nekaj naših narodnih pesmi v slovo. — Pri tem se je izkazal tudi gospodar omenjenega hotela. Zaletaval se je v Slovence ter jih javno žalil. Upamo, da ga bodo naši ljudje še dalje podpirali.
Vsi goriški Nemci se torej ne upajo imeti niti enega javnega shoda, rnagari če iim pomaga tudi Kopač. Prišli smo daleč. Slovenci so se zbudili in organizirali in tvorilo sedaj močno falango, katere ne bodo tako hitro prebili sovragi! čas je ugoden; železo je vroče, treba bo sklicati še en shod in napraviti konec enkrat tem škandaloznim razmeram na naši državni železnici. Nemci sq začeli trepetati, začeli so se nas bati... kmalu nas bodo začeli prositi; ali. mi bodimo neizprosni, ne dajmo se slepiti od pogubonosnih siren; zakaj ti. ki bodo prosili so le prisilno prijazni z nami. To so le na zunaj drugačni; v njihovih srcih pa ie nagro-
tnadeno še večje sovraštvo do nas in šele potem bi pel bič Po naših hrbtih. Torej Slovenci, ne dajte se preslepiti, železo je vroče, boj je pričet. bojujmo se naprej do zmage, do popolne zmage.
VVieserieva karikatura je imela čudovit učinek. Takoj je bil »Dan« v Gorici popolnoma razprodan, das*-ravno smo ga poslali dosti več kot navadno. Lepo je bilo videti ljudi, ki so se gnetli po trafikah, da dobijo list. »Dan«, ki pride v Gorico šele okoli poldne, je zmanjkal že takoj popoldne. Na državni postaji se ga je prodalo v eni sami uri vsega, to je 80 številk in prav lahko bi se ga prodalo še enkrat toliko. Ljudje se niso zlepa tako nasmejali, kakor so se ob tet priliki. — Nekateri so pe-semco o Wieserju tudi komponirali in kmalu se bo razlegala ta pesem po Gorici. Drugi Slovenci pa težko pričakujejo kakega nemškega, shoda, hočejo namreč zapeti; bo vsai kaj smeha na takih prireditvah. — Tudi kos na postaji se mora naučiti to pe-semco. da jo zapoje vrlemu načelniku v slovo.
Kakor burja. tako se Je razširila novica o V/ieserjevi karikaturi po Gorici, kakor mrzli piš je prišla tudi do Wieserja. Takoj je šel tudt on kupit »Dan«. Nekateri pravijo, da si je brke izruval od same jeze, ko se je zagledal... tudi se ne ve. kaj je s tisto številko »Dneva«. — Res čudno se stori človeku pri srcu. ko vidi pred sabo svojo žalostno bodočnost. kajneda, gospod Wieser.
Pred c. kr. izpraševaltio komisijo za ljudske In meščanske šole v Gorici se prično prihodnji izpiti uspo-sobljenja v pondeljek, dne 10. novembra t. 1. Pravilno opremljene prošnje le predložiti predpisanim potem pravočasno, tako da bodo vsaj do dne 31. oktobra 1.1. v rokah ravnateljstva.
►
Stoletnica francoskih bojev na Slovenskem.
bitka pri upskem.
(V dneh 16. do 18. okt. 1613.)
Jutri se začno velike slavnosti iv spomin stoletnice velike bitke, ki se imenuje bitka narodov. Tako so jo naslovil! zgodovinarji. Nemci slave ta dan kot dan zmage nad francoskim nasiljem, kot dan osvobojenja. Nam ta bitka pomeni skoraj ravno nasprotno. kajti ravno v teh t. zv. osvobodilnih vojnah proti Napoleonu je vzrastel nemški narodni duh. ki se je v preteklem stoletju povspel do vrhunca In je začel boj za svetovno nadvlado pangermanizma. Zato bomo mi slavili spomin »bitke narodov z drugačnimi občutki, nego Nemci.
V preteklih dneh smo podali popis bojev v naši Iliriji. Ko se je bojevala bitka pri Lipskem, je bil Napoleon samo še po imenu kralj Ilirije. kajti mrd tem je njegova Ilirija, že padla v sovražnikove roke in podkralj Evgen se je že umaknil na italijanska tla.
Napoleon je Ilirijo visoko cenil. Pesnik Vodnik, ki je zapel slavnostno pesem: »Ilirija oživljena« je položil v usta zmagovalca besede:
»Ilirija prstan Evropini bo...
Ilirija ie torej imela biti vez med severom in jugom, med vzhodom in zapadotn.
Napoleon pa Je tudi skrbel za svojo »Ilirijo«. Marljiva roka Francozov se ie še tako dolgo poznala; ko je čez več let potoval cesar Franc po Dalmaciji, fn so mu na vprašanje, kdo ie naredil to in ono cesto, to in ono stavbo, uradniki vedno odgovarjali; »Francozi«, je vskliknil: »Skoda. da niso Francozi dalje časa tu
ostali«.	.	.
Francozi pa so imeli tudi smisel za kulturo — in moremo dobo Ilirije imenovati naš najlepši čas od dobe reformacije. Kdo ve, kako bi se bila Ilirija razvila, ako bi bili Francozi dalie časa v nji ostali.
Zato ima za nas bitka pri Lipskem drug pomen nego za druge narode.
Začetek leta 1813.
Ako hočemo bitko pri Lipskem prav razumeti moramo na kratko omeniti glavne dogodke 1. 1813.
Lansko leto je prinesel »Dan« popis Napoleonovega pohoda na Rusko. Velika Napoleonova armada je bila uničena. Od polmilijonske armade — je ostalo 400.000 najboljših starih izurjenih vojakov, mrtvih, ujetih in ranjenih na ruskih tleh. Astak) mu je samo levo krilo Macdonaldovo
30000 mož (med njimi 20JOOO Prusov pod poveljstvom gen. Jorka) in desno krilo Schwarzenbergovo (35.000 mož. po večini Avstrijcev). Avstrijci
in Prusi so šli namreč deloma kot zavezniki, deloma primorani z Napo leonom proti Rusiji.
Ruski car Aleksander je bil torej zmagovalec nad Napoleonom. Še več: smatrali so ga za osvoboditelja Evrope.
Toda tudi ruska armada je v vojni mogo trpela. Od 200.000 mož, ki so zasledovali umikajočo se Napoleonovo armado, jih je le 20.000 prišlo do meje. Zato se le Kutuzov ustavil s svojimi četami ob Visli in ie predlagal carju, naj pripoji Vstoč-no Prusijo k svojemu velikemu carstvu,
Aleksander se je odločil za bol proti Napoleonu. Njegova ruska duša je bila globoko užaljena — kajti Napoleon je zažgal sveto Moskvo in oskrunil Kremi.
Aleksander pa le potreboval zaveznikov. predvsem pa pruskega kralja, ki je bil doslej Napoleonov vazal. To ie bilo tem važnejše, ker so bili Poljaki na strani Napoleona.
Pruski kralj Friderik pa ie bil boječ in neodločen človek. Po Porazih pri Jeni in Auerstadtu (l. 1807 in 1808) je preveč čutil silno Napoleonovo pest. da bi se upal nastopiti proti njemu.
Počasi so ga svetovalci pridobili. da se ie začel pripravljati skrivoma na vojno.
Ko je pruki general Jork videl, da je velika francoska armada uničena in da Napoleon ne bo tako hitro mogel postaviti na noge nove armade — je sklenil dne 30. dec. 1812 na svojo pest z ruskim generalom Djebičem dogovor, da ostaneta neu-tralna, dokler se kralj ne odloči. Ta korak so pruski vojaški krogi z navdušenjem pozdravili. Ob enem ie pisal Jork na kralja pismo, naj se odloči za vojno češ; sedaj je prišel čas. Krali pa se je še vedno bal Napoleona. Napoleon se ie tudi razjezil zaradi Jorka in Je zapovedal kralju, da ga ddpusti. Jork pa se za to ni zmenil.- Imel je 12.000 vojakov pod seboj in po vsej deželi so se že zbirali prostovoljci in brambovci
Krali je tolažil Napoleona — obenem pa se je dogovarjal s carjem. Da se izogne francoski kontroli, je
NapoV&lVoine.
Med tem je bil Jork 8. Jan. imenovan za guvernerja Vstočne Prusije in Je zbiral armado. Dne 5. febr. se le v dež. zboru sklenilo, da se pokliče Pbd orožje deželna bramba 1.1 vt možje od 17. do 40. leta.
Kralj pa se Je še vedmo bal o negotovosti in šele. ko so Rusi pod generalom Wittensteinom prišli v Berlin. je izdal Friderik dne 17. marca svoj znani oklic na pruski narod, pod naslovom: An tnein Volk. (Sestavljen je blLže 3. febr.) P0 dogovoru je morala Prusija postaviti 80.000 mož, Rusi pa 150.000 mož. Glavni poveljnik te armade je bil slavni ruski general Kutuzov. ki je prejšnje leto v Rusiji zmagal nad Napoleonom. Severni del vojske je vodil gen. Witt-genstein. južnemu pa je zapovedoval Bllicher.
Vrhovni poveljnik francoskih čet v nemških pokrajinah je bil podkralj Evgen. Ker ni imel dovolj čet, ko je vojna izbruhnila, se je moral umakniti za Labo. Napoleon pa je kmalu spoznal, da ie stvar resna. Zato Je poslal podkralja Evgena k južni armadi v Italijo, da zavaruje Ilirijo — sam P a se je z novo armado 400.000 mož. večinoma mladih vojakov koncem aprila pojavil na nemških tleh. Odločilni boj se je začel.
Med tem Je dne 28. aprila umrl v Bunclavi stari polkovodec Kutuzov. Za njim je postal Wittgensteiu vrhovni poveljnik.
Prve bitke. — Napoleon zmaguje. — Premlrie.
Napoleon ie moral razdeliti svojo armado na dolgo črto. poleg tega je moral pustiti v posameznih trdnjavah posadke — tako je bil boj/-otežkočen. Toda izkazal se ie starega zmagovalca. Zmaga! ie takoj v prvih bojih. Po zmgah pri Grosgor-schenu in Llitzenu (dne 1. maja) m pozneje pri Budišinu (20. maja) je zapodil sovražnike iz Saškega in zasedel Vratislavo.
Zavezniki $6 bili v težkem položaju. Poziv na rensko zvezo, da naj se jim pridruži, je ostal brez uspeha, (renski knezi so se bali Napoleona, kakor pruski kralj). Nastala ie med njimi nesloga, drug drugega so dolžili neuspeha. Car in pruski kralj sta svojo igro izgubila.
Rešila iu ie Avstrija. Pruski krali je že preie vedel, da brez Avstrije ni mogočen uspešen boj. Zato sta zaveznika Prus in Rus povabila Avstrijo, da naj se njima pridruži.
Avstrija pa še ni bila pripravljena in konečno te bil Napoleon zet avstr, cesaria. ‘Napoleon pa je tudi zal primerno ceniti avstrijsko neu-tralnost. Avstrija je torej posredovala med nasproniki. Dne 9. junija se je v PUiswitzu sklenilo premirje do 20. jul., ki pa se ie pozneje podaljšalo do 10. avgusta.
Za Napoleona ie bilo to premirje usodno: kajti njegovi nasprotniki so s tem dobili čas. da so se pripravili. Zaveznika sta med tem pridobila novih čet od Švedov in denarja od Angležev.	(Dalje.)
odšel v Vratislavo, kjer je sklenil carjem pri Kališu (27. febr.) dogovor, da ne odnehata prei od vojne, dokler se zopet ne razširi obseg pruske države.
V kinematografu .IDEAL" se bode predvajal od 17. do 23. oktobra krasni film
Poslednji dnevi Pompeja
po romanu Ed. Bulverja. 5 dejanj. — dolski mladini dostopno. Predstave ob 3, 5., 7., 9., v nedeljo ob pol 11., 2„ 4., 6., 8., 10. Zvišane cene: 190, IGO, 130, 1—, —'60. — Dijaki znižano cene.
Dnevni pregled.
Pred deželnozborskimi volitvami. Dne 1. decembra t. 1. se vrše volitve poslancev iz splošnega volilskega razreda; 9. dec. t. 1. volitve poslancev iz” volilskega razreda kmetskih občin; 16. dec. t. 1. volitev poslancev iz volilskega razreda mest in trgov.
Kaj pa Črnagora misli? Kakor se vidi, kupa trpljenja črnogorskega naroda še ni napolnjena. Ni dovolj, da je izkrvavel pod Tarabošem m Skadrom, sedaj mu hoče. kakor poročajo ne dementirane ves1.1’, krf,1 nakopati na glavo še avstrijske of»-clrie In birokrate, katere namerava poklicati v črnogorsko službo, b srbijo je črnogorska vlada prekinila pogajanja v ureditvi medsebojnih odnošajih, odnošajih dveh srbskih držav; z Avstrijo pa ‘Šče .Nikola zvez. Cim dalj lepše! Od Nastiča, preko skaderske afere, do zveze z Avstrijo po letu 1912. in 13.
Listi, ki »služlio slovanski stvari«. Med liste, ki na Slovenskem in Hrvatsketfi služijo slovanski stvari je Bolgar Pejev v neki številki bolgarske »Mira« in z njim vred tudi »Slovenec«, uvrstil poleg »Hrvatske« tudi »Hrvata«, list stranke prava. Nas Pejev ni pohvalil. In smo prav vseli radi tega, da nas ni počastil s tistimi simpatijami kot »Slovenca« m »Hrvata«. Kako služi ^»Hrvat« slovanski stvari naj pokaže dejstvo, da
»Hrvat« sedal redno piše za Albance in psuje Srbe. da so si upali Albance ukrotiti, češ. da se za kulturen narod to ne spodobi. Res. čudnim listom je izrekel Pejev svojo pohvalo.
Nemški Usti so z velikim zadovoljstvom bilježlll vesti o sporu med Grško in Srbijo, ki se baje niste mogli sporazumeti o mejah. Upali so. da pride do sovražnosti med oebma državama. Prazno upanje! Sedaj je Grška pristala na srbsko stališče in meje so urejene tako. da dobi Srbija celi Gjevgjelski okraj in tudi meje pod Bitoljem so urejene. Zveza med obema državama je prav trdna v veliko jezo Bolgarov in bolgarskih prijateljev.
Nele med Grško in Srbijo obstajajo prijateljski odnošaji. temveč tudi med Srbijo in Rumunijo so razmere zelo dobre. Od vseh strani se dela na to. da se ustvarijo ožje ekonomske zveze med obema državama. V to svrho se v Srbiji že mudi rumun-ski izvedenec Alfred Ginter.
Razlika. Očividec nam poroča:
Bil sem te dni v Belgradu in sem si ogledal mesto in okolico. Prišel sem tja ravno, ko so bili vojaki zopet klicani pod orožje za obrambo proti Albancem. V Srbiji ne kličejo vsakega posebej, ampak razpošljejo plakate po mestu in do deželi — in vsi pridejo. Vsak ve. da je njegova dolžnost. da gre branit domovino. (Pri nas bi se jih menda malo odzvalo.) Prišel sem tudi na t. zv. dirkališče, kjer se shajajo novinci oz. se zgla-šujejo došli vojaki. Tu setn videl lepe prizore? Vsi ti vojaki se zavedajo svoje dolžnosti in zdi se jim naravno, da gredo na vojno. Videl sem vojaka, ki mu je manjkalo na roki troje prstov. Poveljnik mu je rekel, da mu ni treba iti na vojno, toda vojak ga je zavrnil, da hoče iti proti Bolgarom, da jim povrne kar so mu naredili. Hotel je torej maščevati svoje tri prste. Enako je bilo mnogo drugih vojakov, ki se jim je videlo, da so komaj dobro pozdravih rane iz zadnje vojne in so šli navdušeno v nov boj. Na dirkališču je bilo tudi mnogo žensk in niti ene solze. Niti ena od teh mater, sester, žen. zaročenk itd. ni jokala — ker kliče junaka domovina, čez nekaj dtrij pa sem se vozil domov in ko smo se bližali kranjski meji. je bilo na neki postaji vse polno ljudi. Radovedno sem gledal, kaj se je zgodilo. Obsuli so vlak in ženske so jokale, in se poslavljale ... Kaj je bilo? Pet re krutov! In toliko joka! Tam pa cela armada in nobene solze. To ie res lepa razlika.
O sedanjih gospodarskih ra*me rah v Srbiji je nam sporočil g. Š., ki se je ravnokar vrnil iz Belgrada. da so skrajno neugodne in da je treba našim ljudem resno odsvetovati, da ne silijo sedaj na Balkan. »Dan« ie že itak pisal, da pred pomladjo ni misliti na kako zboljšanje, enako je »Slov. klub« odločno odsvetoval vsakemu, da bi sedaj odšel na Bal kan za kruhom. Upamo, da bodo ti nasveti pomagali. Delo se seveda konečno dobi, toda plača je zelo nizka — mnogo slabša nego pri nas, živlienske razmere pa so sedal zelo drage. Isto velja glede ženskih služb. Službe so za dekle, služkinje, natakarice itd. Toda plača ie majhna. Toliko v pojasnilo, da si ne bo kdo delal preveč obljub.
Kania gre v Meksiko. Kania, znameniti šef literarnega urada v avstro-ogrskem zunanjem ministrstvu in »desna roka« še znamenitejšega voditelja tega ministrstva, grofa Berchtolda, je bil za svoje neumnosti. ki jih je zagrešil povodom balkanske krize, že odbkovan z visokim redom, gre za poslanika v Meksiko. da bo tam zastopal interese monarhije. Možje torej za vse svoie budalosti. ki jih ie napravil in za vso škodo, ki jo ima država od njegovega dosedanjega delovanja, dobii lepo nagrado in sedaj vsaj ve mo, kaj se zahteva od človeka, ako hoče v Avstriji narediti karijero: plavo kri mota imeti (to je prvi in glavni pogoj!) primerno neumen in neroden mora biti in državi mora provzročiti primerno škodo. Srečna Avstrija!	o.
Isa Boljetinac prosi za pomilo ščenje. Znameniti Isa Boljetinac je prišel živ v Skader, kjer se je obrnil na angleškega konzula, da bi ta po sredoval pri srbski vladi, da bi ga pomilostila. Isa je namreč srbski podanik, ali je zbežal s Kosovega pred-no ga je srbska armada zavzela rn je postal celo albanski vojni minister in kot tak, je napadel na Srbijo, ker si je domišljal, da jo bo premagal m ji iztrgal Kosovo, kjer se i.uhajajo velika njegova posestva. Sedaj. so Srbi prekrižali njegove načrte, mu je pa hudo po posestvih, l er pa ve. da pride pred vojno sodišče ako se vrne. prosi za pomiloščenie in obljublja. da bo v bodoče priden m tako krotak. da bo zobal iz rok srbskih orožnikov. Ra ne bo nič iz tega. Srbska vlada ni tako neumna da bi pomilostila tega razbojnika, ki ima na svoji vesti toliko srbskih duš. In
tako pride Isa Boljetinac. ako se vrne pred vojno sodišče in bo obešen, akoi se pa ne vrne. izgubi svoja velika posestva, ker srbska vlada ie razglasila. da izgubijo svoja posestva vsi begunci, ki se pravočasno ne vrnejo na svojtt domovja. Tako n,-preostane Isi Boljetincu drugo kot da ostane albanski vojni minister, posebno ker si v tej lastnosti lahko pri ropa novo premoženje.	o.
»Osterreichs Ulustrierie Zeitung«. ki izhaja na Dunaju zato. da propagira avstrijski patriotizem in militarizem. se zavzema, seveda, z vso vnemo tudi za Albance, za resnico' ji pa ni ravno veliko. Nedavno je priobčila sliko Debra, zraven pa nekega,' mladega Albanca, za katerega pravi, da ie — voditelj Albancev Isa I3o-lietinac. To pa ni res, ker Isa je že star dedec, oni mladenič ie pa njegov sin. ki na stroške avstrijskih davkoplačevalcev v Avstriji »študira«. Ko je bil namreč stari Boljetinac preteklo zimo v Avstriji, je vzel sabo tudi dva svoja sinova, ki sta Berch-toldu tako ugajala, da ju je dal »študirati«. Veliko, seveda, ne bosta študirala. ker za take reči ni Arnaut, malo brati in pisati se bosta morda naučila iu malo nemško, potem se pa vrneta kot popolnoma »kulturna« človeka v Albanijo m postaneta ministra. Ako se pa albanska država ne bo mogla ustanovjiti, pošljejo morda enega Isinih sinov za deželnega predsednika (valijo) kranjskega vilajeta. ko odide Schwarz v zasluženi pokoj. Plemiča sta oba. sal jih nemški listi dosledno imenujejo voh Boletin in nobene ovire ne bo1 za tako imenovanje, posebno ker se' klerikalci temu gotovo ne bi upirali.
Le počakajmo malo. vse se še lahko zgodi! Zanimivo je. da si ie zgoraj imenovani dunajski list dovolil preteklo zimo grd falzifikat. Belgrajskt »Pijemont« je namreč priobčil sliko srbskih vojakov, razmesarjenih po Arrtautih. »Ost. Hlust. Ztg.« je 'hitro ukradla to sliko in io priobčila, ali napisala je. da slika prikazuje — Ar-naute, ki so jih Srbi masakrirali — četudi se je lepo videlo, da so ti Ar-nauti oblečeni v srbske uniforme! Naši Švabi so. seveda, tako zabiti, da tega niso zapazili, obžalovali so uboge Arnaute, ki jih «srbski divjaki« tako mesarijo, bilo je pa. seveda; ravno narobe. In take nezanesljive liste tudi naše občinstvo tako rado čita!	°-
Za nesramen napad v nedeljski števiJMi »Edinosti« delamo odgovorno »Pol. društvo Edinost«. Pod našo čast je, da bi se prepirali z Uudmi, o katerih Časnikarski časti in značajnosti smo že svoj čas pisali. Uredništvo »Dneva«.
»Edinost« in »Slovenec« sta se konečno našla v skupnem napadu na »Dain«. »Edinost« ie konečno našla primerno družbo. Čestitamo!
Johanca, ljubljanski škof in »Slovenec«. Dokler Johančinih »čudežev« ni razkril izvošček, toliko časa ie »Slovenec« molčal in ni prav nič pisal o babjeverstvu. Šele sedaj, ko ie švindel kjerikalne pomagavke Jo-hance razkrit, šele sedaj je prišel »Slovenec« list, vnet za vse lepo in blago in napisal besedo o babjeverstvu tistih trum, ki so hodili s svojimi pastirji gledat krvavljenje Vo-‘ diške Johance. Radovedni smo, če se njegove besede nanašajo tudi na vrhovnega pastirja škofa Bonaventuro. ki je bil memla tudi med romarji
Johanca je Imela protekcljo.
Vsled teh besed ie bil »Slovenec« zadnjič prav zelo hud češ. mi smo že od začetka svarili. Hinavci. Če ste svarili, zakaj pa niste vi vsemogočni v kranjski deželi dosegli to. da bi bila Johanca izgnana iz farovža vodiškega župnika? Zakaj? Odgovorite, zakaj je škof dovolil, da se je švindel vršil v župnišču? Malo, spoštovanja imate pred vero. ker pu! ščate. da se jo vbrizgava v smrdečo telečjo kri.	:
»Johanca s telečjo krvjo« je igrala že preje »svetnico« in sicer na Sušaku in Trsatu. Baje se ji je tam prikazala večkrat Marija, pa tudi nekoč. ko je nekdo pljunil hostijo v ne-] ko grmovje, se je zgodil «velik ču-' dež«. Johanca ni bila vredna pobrati te hostije, zato ji ie ista skočila, kar sama na mašno knjižico, na kateri jo je potem odnesla v cerkev. »Sveta Johanca« je bila sploh jako dobro za-, pisana pri patrih na Trsatu. seveda prišlo je dosti vernikov, ki so prinesli s seboj tudi dosti denarcev. ( Sedaj ko je Johanca, namesto v al-tar. prišla za španske gardine. pričakujemo, da se zgodi zopet kakšen čudež. Menda je že vedel Šušteršič /akaj se ie zanjo potegnil v de-! želnem ztoru.	j
Nemci proti slovenski šoli v Ko-; čevju. Poročali smo že o zahtevi slovenskih starišev v Kočevju, da s« ustanovi v Kočevju slovenska šola za c> \če. 7a Nemce je na Kranj-; skem glede šol tako dobro preskrbljeno. da se nimajo pritoževati. Ko ra Slovenci v Kočevju zahtevajo zase svojo šolo. so se vrgli Nemci na
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
PRIJETI bolgarski četaši.
Belgrad. 14. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) V Skoplju je policija na kolodvoru pri*
Jela dva individua, oblečena v srbsko vojaško uniformo, ki sta se nekako plašno vedla in hotela odpotovati proti Srbiji. KonštatiraJn se ie, da sta oba bolgarska četaša. ki sta se hotela vrniti, ker nista mogla Macedoncev nagovoriti na vstajo, na Bolgarsko in sta se v to svrho oblekla v srbsko uniformo, da bi neovirano mogla potovati.
Sploh se lahko smatra, da je postal nemogoč vsak bolgarski poskus zanetiti v Macedonljl tudi najmanjši upor proti Srbiji. V tem kratkem času je došlo v Macedonljo Iz Bolgarske že toliko agentov, ki so to hoteli doseči in večino teh agentov le prebivalstvo samo. ki hoče Imeti mir in ie s srbsko upravo popolnoma zadovoljno, izročilo oblastim, drugi ^ so pa sami odšli, ko so videli, da je ves njihov trud zaman.
tudi Črnogorci jih klestijo.
Cetinje. 14. oktobra. Uradno se razglaša: Črnogorci so pregnali Albance na celi črti Guslnje - Dlako-vica. razpršili njihove vrste in zasedli važne pozicije.
Danes se operacije ne nadaliu-ieio radi megle.
TRACIJA.
Sofija, 14. oktobra. V četrtek pričnejo bolgarske čete zasedati one dele zapadne Traclje. ki so priznane Bolgariji. Cete so že na poti.
TURČUA DEMOBILIZIRA.
Carigrad, 14. oktobra. Z demobilizacijo turške armade se ie že pričelo. (Torej se zadeve med Turčijo in Grško mirno urede?) V Ro-dostu in Erekli so čete že razpušče ne In poslane prevozne ladje za prevoz moštva.
SKUPŠČINA.
Belgrad. 14. oktobra. Skupščina se je zopet sešla k Svojemu rednemu zasedanju. Za predsednika le izvoljen zopet Nikolič.
VOLITVE NA DUNAJU.
Klerikalci zmagali te z brezprimer-nim nasiljem In goljufijo.
Dunaj. 14. oktobra. Pri današnjih ožjih volitvah med krščansko-soci-alnltn in soc. demokratičnim kandidatom je zmagal krščanski socialist dr. Matoja z 9000 glasovi. Soc. dem. kandidat ie dobil 8400. Kkerikaicl so zmagali le z denarjem in z velikanskimi goliufijami; tisoč in tisoč mestnih nastavljencev je volilo po 2 ali celo 3kraf. Zvečer so bile velike demonstracije. med katere je posegla policija.
ZOPET VELIKANSKA NESREČA,
London. 14. oktobra. Ob 7. url zjutraj je nastala v rudniku pri Kar-dlvu v južnem Welesu strašna eksplozija. V rovu se je nahajalo (tako pravi uradno poročilo) 700 moj, Rov se je sesul, strojnica se ie razletela. Pri tem ie odtrgalo enemu delavcu glavo. 327 oseb je rešenih. Iz rova so potegnili 6 trupel. Uprava pravi, da bo ISO žrtev.
London, 14. oktobra. Privatne vesti pravilo, da se le v rovu nahajalo 900 delavcev, 327 je rešenih, žrtev je nad 500; 150 trupel so že našli.
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBOR.
Gradec, 14. oktobra. Finančni odsek ie sprejel več važnih predlog, med njimi tudi predlog o najetju 4 milijonskega posojila.
protiagitacijo in so skušali dobiti kupljene ljudi, ki pobirajo med Slo-venci podplise proti slovenski šoli, češ da Slovenci ne marajo slovenske šole. To je razbobnal »Graški l gb.« v svet kot obupen boi Kočevcev. Povemo, da jim to ne bo pomagalo. Slovenskim starišem pa kličemo: Zavedajte se svoje svete narodne dolžnosti. Slovenski otrok spada v slovensko šolo!
Nečuven napad na našo CM. šolsko družbo ie izšel v »Dol. Novicah«. Napisal ga je baje neki dr. Ogrizek, koncipijent dr. Žitka. Očita družbi, »da propagira nevero in nemoralnost«. Ta napad zasluži le en odgovor: Kdor je pošten Slovenec, naj nemudoma vrne »Dol. Novice«. 7 dr. Ogrizkom se pa jutri pomenimo.
Turisti pozor! Lovsko vodstvo kneza Windisch-Graetza v Kamniku naznanja Slovenskemu Planinskemu društvu, da se vrši od dne 16. do 24. t. m. v Kamniški Bistrici velik lov na divje koze. Vslcd tega nai obiskovalci naših planin te dneve opuste hojo po teh hribih, ker bi bil vsak od lovskih uslužbencev zavrnjen, da se ne pripeti kakšna nesreča.
Še enkrat k nesreč! v Litiji. Naš prvi poročevalec o nesreči v Litiji nani poroča, da je prišlo pomotoma v poročilo to. da ni bilo zdravnika k ponesrečeni, kaiti zdravnik jc res takoj prišel. Resnica pa ie. da se ni nič drugega odredilo nego, da naj ponesrečenka leži v čakalnici, češ da itak ni nikakega upanja. Tako je ležala celih 8. ur namesto da bi jo s prvim vlakom peljali v Ljubljano. Resnica je tudi, da ob 8. zjutraj ni imela nikake obveze na glavi in ie bi)o na nji vse polno strjene krvi. Dih je imela ob 8. zj. še zelo močan. Res ie. da je bilo njeno stanje brezupno — grajati smo hoteli le to. da se ji ni olajšalo trpljenje v zadnjih trenotkih. Toliko v pojasnilo k našemu poročilu.
Roparski umor. V nedeljo zjutraj se je pripetil v Zmincu v Poljanski dolini roparski umor, grozen in predrzen. Na samoti ob deželni cesti stoji gostilnica in trgovina pri »Jur-ju«. Gostilničarka je Marij. Krajnik, ki gospodinji svojemu bratu Matevžu Dolencu. Preteklo nedeljo je bila sama doma s svojim petletnim sinom. Okrog pol sedmih je prišel v Jurje-. vo gostilno človek in je zavil v kuhinjo. Tam je rekel fantiču naj gre v sobo. Deček je šel. Ko pa se je vrnil, ie našel svojo mater v mlakužl krvi. Neznanec je umoril njegovo mater. Morilec ie udaril Krajnikovo po glavi s težkim orodjem, najbrže s sekiro. Nesrečnica je dobi/la tri smrtonosne udarce po glavi. Ti so bili tako močni, da so se videli možgani. Morilec je po zločinu pobral iz prodajalne denar okrog 9C K in tri škatlje cigaret, nakar je pobegnil. Umor se je vršil hitro in tiho. tako da ni slišal ničesar nMi deček niti umrle teta. ki stanuje v posebni sobi pod gostilno. Ropar, ki ga ni videl nihče, dasi so ljudje šli k maši, je izginil v grmovje. To sled sta našla psa g. Toplikarja. ki je prišel z njima na mesto umora. Morilec bo prišel kmalu pravici v roke.
Ogenj. Preteklo soboto dopoldne ie izbruhnil ogenj pri posestniku Lenčku v Dvorski vasi pri Radovljici. Pogorelo je vse. Požarne brambe so prišle prepozno. Škoda je velika,^ zavarovalnina majhna, 600 kron. Zažgal je otrok, ki se je igral z vžigalicami.
Batiernschreck. V štajerskem gorovju se je baje posrečilo ustreliti eno izmed divjih zveri, bil je leopard.
Vlak se v reko prevrnil. Na
amurski železnici na Ruskem se je prevrnil vlak v reko. Strojevodja, kurjač in štirje železničarji so mtvi, več jih je pa ranjenih.
»Poslednji dnevi Pompejev« v Kmo-»Idea!u«. O tem filmu piše dunajska Kino Rundschau med drugim: Film sam je učinkoval izborno, ne samo kar se tiče izvrstnega igranja, nego tudi glede na enako lepo, kakor impozantno Jono gdč. Eugenijo Fioro, ter izborno dobrega Glaucusa. Pohvaliti je tudi odlično in popolnoma na višku stječo režijo. Izrablje-nje ogromnega materijala. dekorativnih sredstev, pokrajinske karakterizacije in zgodovine, je v tem filmu posebno uspelo. Občinstvo in časopisje, oba sta bila polna priznanja in hvale. Najodličnejši listi so temu filmu posvetili izredno pozornost. Ta film se bode predvajal od jutri 17. do četrtka 23. oktobra. — Predstave vsak dan ob 3., 5., 7., 9., v nedeljo ob 10V,., 2., 4., 6., 8., 10. Cene zvišane.
Ljubljana.
— Za prih. teden bo prinesei »Dan« šaljivo pesem o vodiških čudežih in o Johanci s primernimi slikami. Naročite se pravočasno na »Dan«.
— Kai se zdi klerikalcem kazni vredno. Kakor se sliši iz prisilne de-
lavnice in od klerikalnih matadorjev se v Bučarjevi disciplinarni preiskavi pripisuje še neka točka za kazen. namreč da sc pajdaši z Ljubičem. Tako torej preiskuje klerikalni deželni odbor človeka, ki se poteguje za postenje zakona, mesto da bi prijel krivca, ki je hodil zapeljavati njegovo ženo. Sedaj pa nastane vprašanje. ali je slavni klerikalni deželni odbor pazniku Bučarju prej 'prepovedal z Ljubičem govoriti, predno se je proti njemu vpeljala disciplinarna preiskava, ali ne? Čudno ie? Od kod imaio naši brezvestni klerikalci toliko strahu in bojazni pred Ljubičem. ki je skozinskoz vesten in po-šen človek, ki daleč nadkriijuje v tem ohole klerikalce. Pa ne morda, da bi jih vest pekla, ker so ga na tak brez-usmiljen način pognali iz službe, in uničili eksistenco njemu in njegovi družini, ter ga oropali za celih 8 let službene dobe. samo zato ker le či- ' tal napredne časopise, namesto »Slovenca«. Res slabo vest mora imeti klerikalni deželni odbor napram Ljubiču. Čudno, da še dnevnega povelja ne izda na svoje podrejene uslužbence, posebno pa še na prisilnične paznike, da Jim prepove z Ljubičem izpregovoriti kako besedico, sicer pride sleherni v disciplinarno preiskavo in končno še ob službo. To se godi pod sedanjo klerikalno komando! Klerikalni uslužbenci niti s svojimi znanci ne bodo smeli več občevati.
— Gorečnost dušnega pastirja ali delovanje šentpeterskega župnika. T e dni se ie zglasil pri nas neki mož iz Dolenjske in je nam med raznimi drugimi novicami povedal tudi par stvari o novem šentpeter-skem župniku, bivšem vrhniškem kaplanu. Kmalu, ko je prišel ta gospod na novo faro. je oznanil, da morajo starši vsak krst po šolskih otrocih naprej naznaniti, ker ne bo čakal vedno doma, da bi krstil, kadat se bo komu zdelo. Da ima mož resns namene. Je pokazal na dan kat. shoda. Po prvi maši so prinesli botri otroka k krstu, on pa pravi, da mora iti v Ljubljano in da naj v sredo pridejo. v sredo pridejo drugi botri, župnik pa je imel ravno zaprežene nove konje, da jih poskusi, in pravi, da nima časa, naj pridejo drugi dan. Boter ie bil tako jezen, da je šel v gostilno kjer je zapil 10 K in tako ohladil svozo jezo nad župnikom. Najlepše pa je bilo zadnjo nedeljo. Pride v farovž boter iz hribov. »Krst imamo« pravi ponižno. »Zakaj pa niste prišli prei povedat«, pravi žup-. nik. danes grem v Ljubljano. Pridite Jutri, ali ga pa v mesto nesite«. »Saj ga tudi bom« pravi boter, najame voz in se pelie v Novo mesto. Tam pa so se kapiteljski gospodje čudili, zakaj ni hotel župnik krstiti. Šel je spremit nekega profesorja iz škof. zavodov. Ta mu ie baie prigovarjal, naj krsti — župnik je rekel: nalašč ne. Tako postopajo gospodje z ljudmi. ki imajo več kot eno uro hoda do cerkve. Počasi se bodo že kmetje izpametovali.
— O tobačni tovarni ste priobčili v eni zadnjih številk notico, v kateri se dopisnik iste lezi. da se v imenovani tovarni zapostavljajo mestna dekleta. Z delavkami tobačne tovarne spravlja v zvezo absolventke trgovskih tečajev, ter pravi, da istih nad 400 čaka še službe. ŠteviJo absolventk je pa jako pretirano, kajti v zadnjih dveh letih je absolviralo slovenske trgovske tečaje samo okroglo 230 gojenk. Število prejšnjih let je približno enako visoko, torej bi po mnenju dopisnika niti ena od zadnjih 3 let ne dobila službe. — Da v resnici na službe ne čaka toliko deklet, kaže slučaj, v katerem so se za razpisano mesto kontorist-ke ponudile samo 3 dekleta. — Največjo krivdo na tem, da pa ne pride naš trgovsko naobraženi naraščaj (obeh spolov) do kruha, leži v tem, ker slovenski trgovci svojim firmam dopisujejo izključno samo nemško. Znan je slučaj, da slov. trgovec niti na željo firme, pri kateri kupuje svoje blago, ne dopisuje v slovenskem jeziku; dalje, da se dva slovenska trgovca medsebojno poslužujeta samo nemške korespondence. Pretežna večina sloven. trgovcev greši na tem. Dosti jih je. ki zabavljajo in vpijejo: »Svoji k svojim«, ako pa človek stopi v njegov kontoar. vidi; knjigovodstvo nemško, korespondenca nemška, občevanje z osobjem nemško, označbe nemške itd. — Slovenski trgovci naj se emancipirajo, ter dopisujejo firmam samo slovensko; pomislijo naj. da si bo dotična prisiljena oskrbeti slovensko pisarniško moč! — H koncu naj omenim še, da. ako bo nadprodukcija še tako velika, dekleta, ki so absolvirale meščansko šolo in trgovski tečaj, prav gotovo ne bodo šle v tobačno tovarno, ker za to delo zadostuje manjša izobrazba.
— Sliko »svetnice« Johance iz Vodic priobči »Slovenski Ilustrovani Tednik«
— Zadnji dan je danes odprta sokolska razstava v »Nar. Domu«. Nai nihče ne zamudi, da si jo ogleda. Razstava se zapre ob 7. zvečer.
— Na koncertu »Glasbene Matice« v torek dne 21. oktobra t. 1. bo koncertna pevka g. Pavla Lovšeto-va pela sledeče pesmi:	O. Dev:
Kanglica; Prochazka:	Poslednja
noč; Dr. G. Krek: Ali veš?; A. Lajovic: Kaj bi le gledal?; Štraus: Pomladni glasi; Cornelius: Pojdi z mano!; dr. G. Krek: Zaprta so njena okenca; Jos. Pavčič: Padale so cvetne sanje; A. Lajovic: Pesem o tkalcu in E. Adamič: Jezdec. Iz tega se razvidi, kako bogata ie njena izbera točk in da so zastopani po večini najmodernejši slovenski skladatelji s skladbami najlepše in najresnejše vrednosti. Pesmi bo na klavirju spremljal naš odlični koncertni pianist Anton Trost.
\	— Pogovor na trgu. A: »Oh,
kako je to čudno, da Bog tako govorjenje pripusti!« pritoževala se je na trgu častitljiva častilka dr. Krekova. »Oh. to je čudno, da Bog pripusti čez g. dr. Kreka kai takega govoriti!« B: »Nam se Pa čudno zdi.« odgovori druga kuharica, »da je Bog pripustil, da je dr. Krek kaj takega delal.«
— Trgovski koledar za leto 1914 je izšel, ter ima naslednjo vsebino:	Slovensko trgovsko društvo »Merkur« in odbor, posredovalnica, trgovski dom, koledar, kolkovne lestvice, podrobna določila za kolko-vanje listin spisov, računov itd., poštne določbe, obrestne tabele, tabela za razredčenje alkohola, tabela za preračunanie alkohola iz kilogramov v litre, mero za sukno, uteži, dolgo-stna mera, kovani denar raznih držav. preračunjevalne tabele, tabela za pieračunanje domačega in tujega denarja, tabela za izračunanje dni od enega datuma do druzega. prera-čunjevanje amitet in sestavljanje amortizačnih načrtov, amortizačni načrt, amitetni faktorji, užitrrinska tarifa za mesto Ljubljana, užitninska tarifa za meso in vino izven zaprtih krajev, tabela za osebne dohodnine, vojaška taksa, pokojninski zakon za zasebne uslužbence, samostojno izvrševanje trgovinskih obrtov, trgovina z mešanim, špecerijskim, kolonialnim in materialnim blagom, iz-pregled (dispenza) sposobnostnega dokaza, prodaja storjene -obleke in čevljev, dopustnost trgovskega potovanja. prodaja žganih, opojnih pijač na drobno, zapiranje in odpiranje trgovin v Ljublani, Spodnja in Zgornja Šiška, v Vodmatu, na Selu. v Mostah in na Glincah. delovni čas v trafikah in zapiranle trafik, nedeljski počitek v trgovskih obrtih na Kranjskem, delovni čas trgovskih uslužbencev in zapiranje trgovin, ugodnosti na Železnicah za trgovske potnike, ki imajo kovčeke z vzorci, kako se dobiva davka prosti bencin. Letošnji koledar se odlikuje po obširnii n izborni vsebini tako, da je vreden sovrstnik dosedai lz-išlih koledarjev društva »Merkur«. Koledar prav toplo priporočamo občinstvu. psebno pa slovenskemu trgovstvu. Koledar Ie uredit gosp. dr. Rudolf Marn. Cena mu je s poštnino vred 1 K 20 v.
— Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja, da v četrtek dne 16. t. m. radi popravil v uradu ne bo poslovala.
— Ker Je bil pijan, je padel na cesto in v pijanosti na nji zaspal včerajšnjo noč Jerinov hlapec iz Trnovega. Postlal si je torej sredi ceste blizu Kunšakove dragonske vojašnice v Trnovem. Ker je bila noč hladna, se je bilo bati. da se ne bi pijani hlapec sredi ceste preveč premrazil in pomnil svojo pijanost vse svoje žive dni. Poskrbela sta za pijanca dva nočna hodca, ki sta slučaj naznanila policiji. Ta je spravila možakarja na samotež voziček in ga odpeljala na stražnico. Pijanega hlapca. ki se ie pri padcu potolkel po glavi in bil ves krvav, so na stražnici oprali in telefonično poklicali rešilni voz, ki ga ie odpeljal v bolnico.
— Umrli so v Ljubljani; Bojan Koren, sin c. kr. pol. stražnika. 6 mesecev. — Marija 2ust, zasebnica, 91 let. — Anton Krapež, snažilec. 58 let.
— »Protea«, senzacijska komedija detektivska, v glavni ulogi s go-špico Andriot. moderno pustolovko, kakor tudi velekomična veseloigra »Ferdinand ubežnik«, sta dosegli velikanski uspeh. Kdor se hoče zabavati. naj obišče kino »Ideal«. V petek velika senzacija »Poslednji dnevi Pompejev««.
Trst.
Proslava stoletnice Josipa Verdija. Italijani so praznovali preteklo nedeljo stoletnico italijanskega glasbenega mojstra Josipa Verdija. Vreme je bilo,krasno, posebno v jutranjih urah. Že na vse zgodaj je bil po
tržaških ulicah velik naval. Ob 9. dopoldne se je vil izpred ljudskega vrta velikanski sprevod, v katerem so bila zastopana vsa italijanska društva. V sprevodu so bile tudi godbe; nosili so tudi vence in zastave. Ko se je sprevod pomikal mimo Verdijevega spomenika, so položila društva in razne korporacije vence pred spomenik. Sprevod se je ustavil doli ob morju, kjer sta nastopila tudi dva govornika, ki sta v svojih govorih slavila Verdija. Na Velikem trgu je prišlo do majhne demonstracije. Italijani so peli prepovedane pesmi, policija jih je pa začela razganjati. Ko-nečno so vendar utihnili in se razšli.
S tem je bila dopoldanska slavnost končana. — Ob 4. popoldne pa so svirale na štirih krajih mesta godbe, in sicer komade, ki jih je uglasbil Verdi. Ljudstva je bilo povsod veliko. zlasti pa na Velikem trgu. Godbe so svirale do 7. zvečer. —-Okoli Verdijevega spomenika se je trla gneča celi dan. Narod se je ustavljal pred svojim nesmrtnim velikanom: in čutil je neizmerno ljubezen do njega in marsikateri je imel solzne oči. — Posebno lepo je bilo okoli spomenika na noč, ko ga je — od vencev in rož obdanega — razsvetljevalo nebroj lučic. Ves trg Sv. Ivana, kjer stoji spomenik, je bil razsvetljen. Na večer so tudi v gledališčih uprizarjali njegova dela. — Policija je bila vsa na nogah. Italijani so namreč tudi to priliko porabili za svojo iredentarsko demonstracijo. Razume se, da tudi Slovencev niso mogli pustiti pri miru. Ponoči so napadli »Nar. dom« s kamenjem. To njihovo početje je dalo celi manifestaciji pečat smradljivega barbarizma. Zato izgubi slavnost ves svoj pomen.
— Nam je gotovo vsaka proslava velikih mož simpatična, ker smatramo kulturo za mednarodno, do katere ima vsak pravico; toda najodloč-nejšega obsojanja je vredno, če se pritisne takim velepomembnim kulturnim slavnostim pečat posurove-losti, fanatizma in šovinizma na čelo. Italijani so z nedeljsko manifestacijo na eni strani pokazali, kako ljubijo in cenijo svoje velikane, a na drugi strani so se pa zopet umazali pred kulturnim svetom.
Pametni Uudje so se nad tonom, ki ga je ubrala »Edinost« proti »Dnevu« v svoji nedeljski izdaji, kar zgražali. K temu koraku je pripravila »Edinost« naša notica o gledališčih, ki je bila pisana v mirnem, resničnem,in dostojnem tonu. »Edinost« Je s tem ponovno pokazala, da nima argumentov in da jel tudi ni ležeče na tem, da bi stvarno debatirala. Pokazala je, kako sovraštvo goji proti »Dnevu«. To bodi za danes sarmo majhna koštatacija. Ker nam je dala ravno priložnost, pa bomo o priliki tudi mi govorili d »kanalih«. Sicer pa ostane pribita resnica, da je z neresnim listom, ki se ga sramujejo in ga smešijo celo najgorečnefši pristaši političnega društva »Edinost« — kar se je celo v kavarni »Balkan« večkrat dogodilo — vsaka polemika odveč. Vkljub temu pa ne bomo utihnili, ker se počutimo v vlogi zdravnika, ki občuduje funkcijo ne popolnoma zdravih možgan, prav srečne m zadovoljne.
La coda del dlavolo In Verdi.
Glavni urednkik enega najbolj umazanih šaljivih listov, t. j. lista »La coda del diavolo« (po slovensko: Hudičev rep) se je tudi udeležil sprevoda pred Verdijevem spomenikom v nedeljo zjutraj. Poleg sebe ie imel dva dečka, ki sta nosila venec. ki je bil položen pred Verdijev spomenik. Položen je bil pred spomenik v imenu uredništva »Hudičevega repa« v znak globokega spoštovanja do umetnika Verdija.
— No. ja!
Prav nič se nismo zmotili, ko smo zapisali, da bodo bobnali italijanski listi z debelimi črkami o impozantni slavnosti pred Verdijevem spomenikom. Vsi listi so polni fraz in gorostastnih pretiravanj. Najbolj navdušen pa je bil današnji (ponedeljkov) »Piccolo«, ki je posvetil, ne morda Verdiju, ampak ceremonijam in izzivanjem, šest kolon in pol. Kako umetniško je pisal o Verdijevi slavnosti, dokazuje pač najbolj to, da je bil zaplenjen na dveh mestih, tako, da je šla skoro ena cela, v potu gorkega urednikovega obraza pisana kolona v cenzorjev koš. — Umetniki so pa prav zares!
Ranjen Je bil včeraj ponoči neki Stefan Marinič, star 40 let, doma iz Hrvaške in stanujoč na openski cesti. Zabodel ga je neki njegov znanec. Pripeljan je bi! na zdravniško postajo, kjer so mu nudili prvo pomoč. — Marinič in družba so bili .vinjeni.
Tržaško kolesarsko društvo 1 »Balkan« priredi 26. oktobra t. m. III. jugoslovansko dirko Prosek pri Trstu, Krmiti in obratno. Darila so lepa. 2 zlati svetinji, 4 srebrne pozlačene in 2 srebrni. Prvak dobi tudi trak prvenstva. Upisati se je do 20. oktobra. Vsako društvo pošlje tudi posebna darila za dirkače.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi«
Večja, ali manjši dve nemeblova-ni sobi se išče za takoj. Ponudbe, na »Prvo anončno pisarno«.	967-4
Kupim dobro ohranjeno decimalno tehtnico 150—250 kg. Josip Pollak, Sv. Petra cesta 7.	1002-1
Lepa hiša
v Spodnji Šiški, pripravna za vsako obrt, se radi družinskih razmer prat ceno proda. — Ravnotam se proda 'tudi dva sokolska kroja. — Natančneje v »Pivi anončni pisarni*,
Širite in naročajte „Dan
Slovenci! Spominjajte se naše prekoristne Ciril in Metodove šolske družbe!
-	-p*..
Teodor Kunc
Prešernova ulica št. 5, I. nadstropje.
Sprejme se takoj v trajno delo samostojen
kovaški pomočnik.
Plača po dogovoru. — Istotam se sprejme tudi
kovaški vajenec
iz dežele, krepak in Iz poštene družine.
Zdravnik želodca
.; tremi, štirimi eventuelno s petimi sohami, kuhinjo in pritiklinami za 1. november. Poizve se na Mestnem trgu 13/1.
za angleška in francoska dela se priporoča. /.
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
FRAN KRAIGHER
Hrrojaišlci mojster
Grcspcsllsa, ul lic a. štev. S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po meri. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe iz svile In blaga, trpežne tudi za —	eksport	po	morju.	229
Več tisoč
najcenejše samo v
modnem salonu
Al. Vivcd-Mozetič
Ljubljana, Pred škofijo 21, H. nadstr. (poleg rotovža). Sprejemam vsa popravila.
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8*—.
-	Moških klobukov =
vsakovrstnih fason, poprej K 6’—, sedaj K 8’—.
= Klobukov za dečke =
poprej K 4*—, sedaj K 2*—.
..... Klobukov za otroke
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
------------ za	dame in gospode -----------
poprej K 20'—, 30*—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovic, Ljubljana, Mestni trg 5.- 6.
Modistinja
MINKA HORVAT
Ljubljana, Stari trg št. 21.
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobukov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke.
Popravila se točno in najcenejše izvrše,
Tmwmwm-
FR. P. ZAJEC
Ljubljana, Stari trs št. 9
priporoča kot prvi slovenski Izprašani In oblastveno koncesljonlrani optik In strokovnjak svoj
M* optični zavod, "ti
Daljnoglede,
‘■tiBTTiP a_Jhmgm toplomere, in
zraiomere vseh vrst Očala, ščipal-nlki natančno po zdravnl-čkem receptu. l Cenike k pošiljam na I zahtevo za-I stonj in pošt-nine prosto.
Odliicc-vana tovarna J e sili a
Trst - 2LiULig^I Seilveid-cr - Trst
Ustanovljena leta 1841.
Ulica Casimiro Donadoni 16, — Telefon štev. 788.
Naslov za pisma: Luigi Salvador, Trst, poštni predal.
Edina tvornica s patentiranim avtomatičnim sistemom. Najznamenitejša na Primorskem.
Posebnost > Naravni Jesih iz belega in rdečega vina ter naravni Jesih iz čistega alkohola
zakonserve.
Vsled avtomatičnega proizvajanja, ki Je mnogo cenejši od ročnega dela, mi Je mogoče postreči svojim odjemalcem z izdelkom, ki je neprekosljiv glede dobrote in nizke cene.
Naročbam se prilaga pismeno jamstvo, da odgovarja izdelek popolnoma hranilni svrhi; na
zahtevo pošljem vzorce in cene.
V važnejših mentlh Iščem zastopnike.
Modni salon
Stuehly-Maschke
3 Ljubljana, Zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam fu in na deželi svojo bogato zalogo
- zimskih klobukov in Športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno In ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznane dcTero "blagro — nizlace cene.
volnene srajce, spodnje matice in hlače, pleteni telovniki, nogavice, doko-lenice, rokavice, gamaše, hožuhovinaste čepice, snežne čepice, ščitnike, kolenogrelce, trebuhogrelce, žilogrelce in druge predmete za gospode
priporoča modna trgovina za gospode:
P. Magdič, Ljubljana, nasproti glavne pošte.
™w!oo7k.: Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. “<£.
Stritarjeva ulica štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spl.jetv, Celovcu, Trstu, Ssrajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice m na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistih
OESZzoje štrro
Ivan Kersnič
v Ljubjjani, Sv. Petra cesta 32, 1. nadstr. nad kavarno „ Avstrija"
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih oblek po najnovejši modi. Solidno delo, zmerno nizke cehe, znano pohvalna postrežba. — Popravila se hitro in ceno izvršujejo.
Poslovalnica „Prve ces. kr. avstrijske državne razredne loterije
Otvoritev nove modne, manufakturne in suknene trgovine
Tvrdka J. GROBELNIK
naznanja otvoritev svoje popolnoma na novo opremljene manufakturne trgovine v prostorih znane stare prodajalne tvrdke FRANC SOUVAN SIN, na
pF* Mestnem trgu štev. 22 v Ljubljani.
V spodnjih prostorih je modno in manufakturno blago najbogatejše sortirano.............
------..............V	prvem	nadstropju je velik oddelek za sukno, preproge in zavese.
Velika zaloga novega in okusnega blaga ter ugodne cene dajejo pričakovanje na obUen poset prejšnjih in drugih cenjenih odjemalcev. Z velespoštovanjem
J. GROBELNIK, prei Franc Souvan sin.