„Zemljevid“ krik, hi ga je zagnala Evropa zaradi znanega Zemljevida v tedniku »L’ lllustraliom«, se je polegel. Naše časopisje je zabeležilo, kaj so pisali razni iuji listi, zabeležilo je poluradno francosko izvijanje, im en naš dnevnik je oibjavii'1 tudi nekak protest, ki je segal približno od Rakeka do St. lija in do Brežic. S tem je bila za nas stvar opravljena, in sedaj Imajo v naših »vodilnih« političnih glasilih zopet dovolj prostora Kurenčko-ve Nežke, da rešujejo še druga viprašnnja slovenskega naroda v teh usodnih časih. Tako isuno delali, Slovenci že od nekdaj, uspehe takega »dela« smo pa želi v — .senžermeniski mi-f°yni pogodbi K). X. 1919, pri koroškem plebi-Scitu dne 10. X. 1920 in v Rapallu dober mesec oni kasneje. Da, zelo se bojimo, da vsa stvar s jem zemljevidom vendarle ni tako preprosita in lahka, kakor jo je sprejela maša miselno lena javnost in njeni 'brezbrižni voditelji. Dejstva so naslednja: 1. Nas Slovence sploh komaj kdo v Evropi Pozna, ker se naši »politiki« nikoli niso niti Najmanj zavedlali dolžnosti naše narodne propagande v zunanjem svetu. 2. Ker ve le malokdo v Evropi zn. naš obstoj, J® jasno, da tudi komaj kdo čuti potrebo, ozirali ®e na želje in potrebe prebivalstva, ki živi s e ver-novzhodno od tržaškega zaliva. 3. Danets se bijejo na življenje in sanrt naj-večje in najmočnejše sile današnjega1 sveta, nasproti katerim so vsi mali narodi brez vsake moči, c®IDrav se poskušajo vsi bolj ali manj glasno ši-Vokoustiti, dokler ne pridejo pod valjar tudi sami. I. Zmagovalec bo mir najbrž diktiral za dolgo, dolgo bodočnost in ne bo prizadetih dosti vpraševal, če jim je všeč ali ne. Najmanj bo pa še opraševal tiste, ki zanj tako rekoč sploh ne obdajajo, ker pač zanje niti ne ve. v Toda kaj naj storimo!? Nedvomno je najslab-Se, kar moremo storiti, če kot polita kokoš čaka- Vsak zaveden Slovenec naj bo naročnik »Slovenije"! Raztresene misli Pod vplivom hude živčne vojne ne moremo 9neti drugačnih misli kakor raztresenih. Kadar Piemiš!j ujemo zgodovinske zglede velikih vo jn °d tedaj, ko je genialni Aleksander Macedonski Ustanovil imperij helenistične kulture, potem kako so Rimljani zgradili z vojnami svoj Jmpe-Uiiim romanum in postavili prvo Maginotovo črto to je limes roman uis, pozneje velilke vojne Napoleonovo in zadnjo svetovno vojno, se težko odločimo, ali naj bolj občudujemo napredek vojne tehnike ali naj se bolj čudimo, da je vojna motala ostala popolnoma enaka. Koliko smo že slišali in brali o napredku kulture? Kje je sedaj uioralni uspeli tega kulturnega napredka? Grki so postavili pojem barbara, Rimljani so Uiu dali ponižujoč pomen. Ko so ljudje v sredi živčne vojne že kar godrnjali, da se nič novega in posebnega ne zgodi 11 a bojišču, «o nas posebne izdaje časopisov na Naš tednik »Slovenijo« je treba razširiti kar Največ mogoče. Prepričani smo, da to žele ne le Naši dosedanji naročniki, ampak vsi prepričani Slovenci. Zato prosimo vse naše naročnike in prijatelje, da naj nam pridobivajo novih naročnikov. zato, da list tvarno podpro in pa da se slo-vcnska misel čimbolj razširi. Našemu tedniku je treba že zaradi kritja stroškov, ki so veliki, novih plačujocih naročnikov, da ne omagamo. Uprava tednika »Slovenijo« mo na svojo usodo in se zazibavamo v kake ne-06novaine iluzije, kakor srno se zaizibarvali ob prevratu, zanašajoči se na genialno daljnovidnost naših političnih voditeljev in sentimentalnost zmagovalcev. Tu je dolžnost vsega našega naroda in vseh činiteljev brez izjeme, da store, kar storiti morejo, da .se ne ponovi, leto 1919-20. Zanašali smo se ob prevratu, in tedanji »uspehi« bi morali iztrezniti pač slehernega naivneža. Prvo, kar je potrebno, je to, da nemudoma poskrbimo za čim največjo narodno propagando zlasti v vsem tistem velikem zunanjem svetu, ki bo najbrž odločeval o bodoči usodi majhnih narodov. Glais o potrebi te propagande je bil dvignjen po vojni že nekajkrat, toda po brezbrižnosti naših slovenskih politikov je ostal brez vsakega odmeva. Sedaj bije dvanajsta ura, in če se politiki nočejo zavedati svojih dolžnosti in svoje težke odgovornosti, je dolžnost cele vrste drugih činiteljev, da magari proti njih volji, vzamejo vso stvar v roke in začno takoj z neutrudno propagando po vsem zunanjem svetu. Premajhni smo, da bi hodil kdo k nam, zato moramo ml v sivet in mu dopovedati, da živi na tej zemlji samo,stojen narod z visoko kulturo, ki hoče združen in svoboden živeti edinole v državni skupnosti z ostalimi jugoslovanskimi narodi. Taka kombinacija', dat je edino moralna in pravična ter da je edina tudi v korist bodočega trajnega miru v Srednji Evropi. To mora biti naš prvi in takojšni odgovor na nesrečni zernl jevid. V. Z. ž. o svetovni vojni lepem presenetile z damsko-norveškim dogodkom. Mali narodi smo dobili močan opomin, da nismo nikdar dovolj čuječii, da moramo vedno računati s presenečenji, ker ima svetovna vojna sili,e, ki sili jo na razširjenje bojišč. Pri tem smo se zamislili, da iunajo Nemčija', Italija in Rusija, kolikor so nekakšna skupnost, skoraj ipod neomejenim vplivom vso celino od Magin atove linije pa do skrajnih mej severne Azije, Anglija in Francija pa neomejeno moč na morju. Seveda je danes res še velika; uganka, koliko ise more govoriti o skupnosti med, Italijo, Nemčijo in Rusijo. Gotovo je samo, da ,se načelne osnove njihnih vladavin neprimerno bolj ujemajo, kakor njihne življenjske koristi. Če bi prve odločevale, bi bil skupen vojaški nastop lahko takoj dosegljiv, ker vlada splošno prepričanje, da bo ta vojna med drugim odločila tudi o načelni oisnovi velikih imperijev. Ta velikanski celinski obseg pa ima veliko pomanjkljivost, ker je njegov večji diel v takem položaju, da namenom in koristim vojne, niti od daleč ne moro pomagati toliko, kolikor bi Človek pri njegovem obsegu v prvem trenutku milslil. Popolna premoč zaveznikov na morju in nedvomno velike simpatije ameriških Združeni h držav narekujejo pač posebno stališče mecelinsklm deželam, ker so te nekako v precepu med obema silama. Zato je bilo tudi pričakovati, da sc bo novo bojišče odprlo ali, na severu v Skandinaviji, ali na Balkanu. Na Norveškem se bo izkazalo, ali je za take dežele odločilna premoč na morju ali na suhem. Zato bo to bojišče odločilno tudi v tern pogledu za druge, še nevtralne države. , lahko primerjamo tudi položaj nevtralcev v moderni vojni in v starem veku. Tuidii glede tega lahko ugotovimo, da se gledanje bojujočih se držav na nevtralce vsaj piri nekaterih narodih ni nič izpremenilo. Odloča samo vprašanje, ali je oportnno nevtralce napasti in podjarmiti, seveda če niso tako močni, tla bi bilo to nevarno. Sedanja svetovna vojna je prinesla še eno presenečenje. Včaisih so nevtralci za časa vojn svojih sosedov bogateli. Drago so prodlajali svoje blago vojskovalcem in so lepo služili, da je pri njih blaginja raistla. V tej vojni vidimo, da imajo nekaj koristi od nje samo nekateri najmočnejši nevtralci, vsi mali narodi pa od nje nenehoma obubožavamo in 'bomo postali popolni siromaki, če bo dolgo trpela. Vendar nais to ne dela matodušne. Zavedamo sc, da mas je dušila že prej mnoga leta negotovost glede te vojne, dalje pa se zavedamo, da bo ta vojna napravila. v Evropi mir za daljšo dobo, tedaj pa bomo z novim pogumom šli na delo in skušali ustvariti novo blaginjo. Med vsako vojno ise vedno znova postavlja vprašanje, ali gre za moč In oblast, ali gre tudi za ideje. Ne moremo priznati naukov zgodovinskega materializma, ki trdi, da gre samo za oblast. in gospodarstvo, da so ideje samo goljufivo okrasje. Reis je, da gre v prvi vrlsti za oblast, gotovo je pa tudi, da bo izid vojne pomagal do življenja novim idejam, kakor sc je to, če ne vedno, pa vsaj mnogokrat, z vojnami zgodilo. To pa za nas me more biti samo teoretičnega pomena. Vprašati se moramo, ali smo tudi vredni, da odločitev v tej vojni, pomaga do zmage plemenitim idejam? Ali mi, tudi sami zastopamo odločno in brez omahovanja ideje, ki zaslužijo zmago? Ali ise nismo morda iz slabosti in nenačelnosti na skrivnem ali celo očitno žrtvovali idejam, ki so sprožile veliko nesrečo nad Evropo? Tukaj moramo torej resno zastaviti delo za nravstveno obnovo. Kostrun- precj novjm koledarjem (Razredčeno in pospešeno nadaljevanje.) Ker dr. Anton Korošec že dolgo vrsto let ni spregovoril v splošno dostopnem javnem kraju, je prisluhnila vsa dežela njegovim besedam. Iz bogate vsebine njegovega govora je bilo slišati, kako so veseli, da se mu bratje in sestre spet svobodno zbirajo na taborih; zemlja, na. kateri govori, je prva vstala v Jugoslaviji, da se na slovesen način ispamini dvajsetletnice Jugoslavije; za (o zemljo se ne bo več kockalo (viharno navdušenje v prid dr. Stojadinovica in dr. Korošca se dolgo noče poleči); navdaja nas hvaležnost, radost in ponos, ker ostajajo visoki gosti čez leto med nami v naši sredi; vdani smo tej državi in razumemo tudi brate onkraj meja, da čutijo po naše. Širokoustneži (t. j. ljudje, ki govorijo samo takrat, kadar jim ne moreš odgovoriti) so slabi junaki; tudi o naših frontaših v Španiji nismo čiiIi posebnih junaštev; sicer pa, se borno s temi španskimi junaki kmalu strogo pogledali iz oči v oči, ker nam jih sedaj vračajo; volitve še ne bodo jutri, ker je tako rekel predsednik vlade v Skoplju (smeh in navdušenje); h koncu ponovimo prisego zvestobe! — Ta, od plemenitih čustev do vsakogar prevzeti govor je 'bil pozdravljen z nepopisnimi ovacijami in z godbo in zapečaten z običajnimi brzojavkami na razna mesta. Po raznih govorili manj pomembnih osebnosti so se ljudje razšli zadovoljni, da so smeli biti navzočni pri prvi proslavi d vaj se t letnice d riža ve. Uredništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Ljubljana, 26. aprila 1940. Naročnina četrtletno 15 din za pol leta 50 din za vse leto 60 din Posamezne številke 1.50 din T zamejstvo celoletna naročnina 90 din umu pTfTTf^ Upravništvo: Ljubljana, Tyrševa cesta št. 17 Poštnočekovni račun: Ljubljana št. 16.176 Rokopisov ne vračamo Oglasi po tarif u Tiska Zadružna tiskarna (M. Blejec) v Ljubljani Ponedeljek. II. VIL 1938. — »Ponedeljski Slovenec« objavlja 'besedilo govora dr. Korošca na taboru pri Sv'Trojici. Ves govor je objavljen v mastnem t isJku. Torek, 12. Vil. 1938. — »Jutro« beleži .napoved Ljube Davidoviča, da bo prišel dr. Maček v 13 el grad ipo 20. juliju. — »Slovenec« prinaša zc opisano sliko tabora pri Sv. Trojici, 'kolikor ga je bilo na samostanskem dvorišču, in nvodimk o tem taboru kot »'prvi proislavi dvajsetletnice«. Mimo tega omenja »Slovenec«, da je na zborovanju Rafaelove družbe govoril najprej skol dr. Koz-man, ki je po svojem govoru prosil dr. Korošca, naj blagovoli nagovoriti izseljenski zbor. Ur. Korošec je nato na kratko spregovoril in primerjal izseljeniško vprašanje s premikanjem vlakov, ki se začno počasi premikali in nato sopihati, dokler vlak s polno paro ne oddrvi v daljavo. Sreda, 13. Vil. 1938. — »Slovenec« priobčuj e iz belgrajislkili dnevnikov poročila agencije Avale o svetoitro j i škem taboru pod naslovom »Mogočen odmev po vsej državi«. — »Jutro« opazi razburjenje »Samouprave«, ker so učitelji na Sušaku sklenili, da se naj JULI federalistično preuredli, sekcija za savsko banovino pa prekrlsti v Hrvaško učiteljsko društvo. »Samouprava« se zaradi tega krutega rušenja osnovnih zakonov naše države prijema za glavo in preti prizadetim s strogimi kaznimi poleg upokojitve. Petek 15. Vil. 1938. — V Mariboru se vrši slavnostna seja imenovanega občinskega sveta, o katerem se je že dopoldne zvedelo, da namerava zvečer izvoliti dr. Korošca za častnega občana Maribora. Na seji izvoli v resnici občinski svet dr. Korošca za častnega občana mesta Maribora, im sicer soglasno in ob pritrjevanju galerije. Sobota, 16. VII. 1938. — Ker je »Samouprava« ob razlagi govora dr. Korošca pri Sv. Trojici potožila, da so res težke in usodne napake brez potrebe komplicirale in zavrle prirodni proces organskega stapljanja v enotnost, in je »J Utr o« te dni zaradi tega dregnilo v »Slovenca«, odgovarja »Slovenec«, da so bili naši centpounitaristi tisti, ki so zapletli in zavrli naravno vzajemnost in slogo in sodelovanje Srbov, Hrvatov in Slovencev v duhu orgamično einotne države, ki skuša tri jugoslovanske narodne skupine in kulture ohraniti v modri izravnoteiženosti itd. »Slovenec« sc tudi čudi, da gospodje pri »Jutru« niso tega isami uganili. — »Jutro« beleži, da je dr. Mile Budak po povratku iz emigracije zelo diolgo konferiral z dr. Mačkom, zavoljo česar mnogi mislijo, d!a bo dr. Budak postal po umrlem Jelašiču tajnik politične pisarne dr. Mačka. »Obzor« pa to zamika. »Jutro« zatrjuje 'tudi, da je na seji mariborskega mestnega sveta nameraval I Vi e jan k predlogu, da se izvoli dr. Korošec za častnega občana, nekaj pripomniti, pa mu to ni bilo dovoljeno. (Dalje prihodnjič.) Opazovalec Svoboden narod hočemo biti Dopisniik francoskega tednikai »1 ribunc deis Nationis« se je razgovarjail z dr. Mačkom o političnem položaju. V njeim se je dr. Maček izrekel za tesnejšo povezanost podomavskih držav, h katerim prišteva — seveda! — tudi Romunijo in Bolgarsko. Nastopil pa je v tem. razgovoru zopet namero obnoviti nekdanjo Avstro-Ogrisko, ki da bi bila nekakšna idealna država, v kateri lahko narodi žive mirno in v soglalsju. Dr. Malček je poudaril, dla je predobro poznal A vslro-Ogr.sk o m videl, da so bile manjšine v tej državi zatirane in da je pomenil zanje konec te monarhije pravo osvoboditev. Hrvatje da so bili na, primei \ tej državi razdeljeni na troje, zdaj po dvajsetih letih pa so vendar v Jugoslaviji dobile njihne zahteve priznanje. Dr. Maček je prepričan, da se bodO zahteve Hrvatov tudi uresničile kljub tuji propagandi. V istem duhu je rekel dr. Maček i udi dopisniku roauunskega lista »Curemtul«: »Oživitev habsburške monarhije bi pomenila oživitev nekd ainjega isuže n j st va.« Mi gledamo na te Mačlkovi izjavi kol na izpoved moža, ki mu je poglavitna stvar svoboda lastnega naroda, ki hoče tudi sami bili svoboden državljan, ne pa morebiti ponižen podložnik tuje vladarsko rodovine, ki ni znala, zaverovana v svojo izrojeno božj emi.il ost no.st, v 600 letih rešiti vprašanja sožitja avstro-ogrskih narodov. Ni znala, čeprav ji je zgodovinski1 razvoj kaizal pot, čeprav so ji trezni možje doma in v tujini, od Popovičijai pa do Bjornsona, od Setona VVatisona pa do Tovmbeeja razlagali, v čem je rešitev zanjo in za njih državo. Zato simo doživljali, da je bil v Avstriji z veliko slovansko večino uradni jezik jezik nemške manjšine, da je; za nas Slovence prav do prevrata izhajal v slovenskem glavnem mestu in v popolnoma slovenski deželi uradni list v nemščini i. da je bila slovenščina1, in Slovenec z njo, .povsod zapostavljena in prezirana. !n. dobro bi bilo, če bi si zapomnili tisti, ki špekulirajo s habsburško vrnitvijo: noben narod, ki je kaj vreden, ne bo silil nazaj, kjer mu je bila stoletja dodeljena vloga helotai Niti takrat ne, če bi se mu v novih razmerah magari še slabše godilo. Tako mu veleva že zgolj čut im zavest človeškega in narodnega dostojanstva. In zato je to tudi zahteva nravstvene vrednosti človekove. Le iz manjvrednostne zavesti in iz ok repe ne le in okrnjene pameti bi sploh kedaj mogla zrasti misel, vrnili se v podrejenost in hlapčevstvo. Mimogrede ne bi škodovalo, če se pri tej priložnosti »pomnimo besed predzadnjega Habsbur-govca I ranča Jožeta, kii je ob praznovanju neke svoje obletnice poudarjal, da je »nemški knez in ki je pri drugi priložnosti dejal, da je rajši nemški knez kakor slovanski cesar, lo izibero bomo mi njegovim naslednikom lahko naredili. Pri čemer je še veliko vprašanje, če jih bodo tudli Nemci marali. Ne, I lalbsburgovci so imeli dovolj časa, da so pokazali, kaj znajo. In uspeh njihnega »Ijudo-milega« in vse »drage podložnike« enako ljubečega vladanja je bil, da so se podonavski narodi sovražili med seboj im komaj čakali, da se »svobode roke I j udom i lih samozvancev. In to kljub temu, da je bilo Podonavje v marsikaterem pogledu idealno zaokrožena enota in da bi bila ohranitev tega enotnega gospodarskega ozemlja sama na sebi narodom v veliko korist. Gotovo pa je, da svobodni narodi ne bodo dali. da bi navzlic vsemu izrojena dinastija še kedaj eksperimentirala z n jimi in na njihne stroške. Narodi v Podonavju pa si bodo obenem z drugimi evropskimi narodi znali sami urediti boljše sožitje, ko bo strt duh celostnosti, listi duh, ki je sedanjo vojno rodil, ki bo pa tudi svoje nosile« pokopal ipod selboj. Draginja in javni uslužbenci »Radno pravo«, ki ga izdaja osrednje tajništvo delavskih zbornic, prinaša v letošnji 2.-p*’ številki tudi pregled, kako so narastle cene življenjskih potrebščin v posameznih krajih v prvih treh mesecih vojne. Najbolj so naralsle v Ljubljani, namreč za 61.6%, potem v Maribor« za 60%. Šibenik v Dalmaciji prihaja na tretjem mestu s 55.3%. Najmanj pa so narastle v Belgr&' du, namreč samo za 23.6%. Pri temi naj bi poudarili še nekaj. Vesti, so se upokojencem zvišali prejemki, so samo deloma resnične. Nekateri namreč niso dobili pi'aV nič, pa bi (bili zadovoljni, če bi bili dobili vsaj tisto nazaj, kar jim je vzel Stojadinovičev režim v prvem razmahu svojega državotvornega pO' čet j a. Poisebno tisti Stojadinovičev izum naj I’1 se že kedaj odpravil, ki loči na primer strog? upokojenca z več in manj ko 20 službenimi leti. im ki kaznuje enega, iki ima slučajno teden dnj manj službe, z nekaj tisočaki na leto nasproti drugemu, ki ima slučajno ledeni dni več službe In sploh naj bi se že kedaj prenehalo s tisto igro dravinjskih doklad, ki samo povzroča računskim uradnikom nepotrebno delo, pa naj bi se določile plače enotno, kakor delajo to drugod, kakor dela to tudii vsak zasebnik pri nas. O Quislingu in Quislingih Vojna na Norveškem je rodila seveda tudi izdajalce. Ne da bi ;|»ili izdajalci kot 'taki ka j posebnega ali novega. Zmeraj jih je bilo, in dvomu* mo, če se bo kdaj človeštvo tako visoko nravstveno dvignilo, da bo ta svojat izginila s sivela. Najrazličnejše izdajalce smo poznali doslej: ** dobičkaželjnosti, častihlepja, maščevalnosti. * svoji knjigi »Spartacuis« govori Rene Sehickele tudi o rojenih izdajalcih, takih, ki jim je izdaja izliv njihove narave. Na Norveškem so izdajalci obogateli za novo zvrtst: 'Tvaoion<)ilisti<-ni izdajalci. Kili so to priipjd-ii i ki stranke z zvenečim nacionalnim imenom »Na-sjomal Sarnlig«. To so taki, ki so govoriIi o nacionalni prereditvi norveškega naroda, pa so se prvi dali, napadalcu svoje domovine na razpolago-Najiznannenitejši med njimi, major norveške vojske Quisliin,g. je celo ipo naročilu nemških zasedbenih oblasti sestavil nekakšno »vlaldlo«. In prvo delo te vlade izdajalcev lastne domovine je bilo, da je začela grozili i tistim sodržavljanom, ki bi hoteli braniti z orožjem v roki svobodo svoje domovine. Norveška in švedska poročila pripovedujejo dalje, da je neki drugi nacionalist, polkovnik Sundlo, izdal Nemcem Narvik in s svojo iz dla jo povzročil smrt 500 norveških mornarjev. V Scabisborgu pa jo bil polkovnik liani Sol um, tudi Quislimgov človek, ki je prevzel on Nemcev nalogo, da izvede v zasedenem ozemlju demobilizacijo. Prav taiko jo šteti danes za do- Ošlak Ferdinand: Spomini na osvobodilne boje za Štajersko in Koroško v 1.1918-1920 (Nadaljevanje.) Sovražne puške so streljale na m je, vmes so se bliskale sablje im bajoneti, fantje so ipa v dokaz, da se ničesar ne boje in da bodo istorili svojo dolžnost in še veliko več kakor to, vrislkali iin prepevali. Obstreljevani ipevci so mod drugim odpeli tudi slovensko narodno himno. Melodija himme maše takrat šele porojene mlade slovenske domovine, je bila tam počaščena, kakor je navada le pri prav velikih slavnostih, s častnim strel jan jenu in to ne z n ume verskimi, temveč z ostrimi naboji. Z orožjem so branili domovino, obenem pa domovino častili in ji s petjem dokazovali ljubezen in ..spoštovanje. Primer, da je oblegano, obstreljevano in braneče se slovensko vojaštvo sredi (bojev vsej nevarnosti v brk prav .slavnostno odpelo slovensko narodno himno, pove več kakor vsa literatura, ki jo o naših osvobodilnih 'bojih že imamo ali pa šele dobimo. Možje, ki so sposobni, nekaj časa streljati s strojnimi puškami na sovražnika, iki je tudi streljal nanje, nato mirno stopiti nekaj korakov v stran imed pevce, izmed katerih se določujejo novi možje, da s strojnimi puškami nadaljujejo boje, pravkar izmenjani strelci pa s svojimi glasovi takoj pomnožijo ta svojevrstni pevski zibor, ki petja sploh ne pretrga, so domoljubi in vojaki-junaki, vredni resničnega priznanja, in bi morali našim zanamcem ostati za zgled. Pripravljanje zajtrka med hoji. Med radgonskimi boji, ko je bila naša posadka v vojašnici oblegana, so stotnijski kuharji v kuhinji, ki je bila v prvem nadstropju, vkljub kroglam, ki so skozi okna udarjale v kuhinjo, začeli misliti na to, da bo tovarišem, iki bodo .gotovo zmagali, potreben zajtrk. Po kratkem preudarjanju je baje kuhar Mlakar prvi spoznal, da bi bilo treba zatemniti in zavarovati kuhinjska okna, da bi jih pri delu sovražne krogle manij motile. V ta namen so s kuhinjskim nožem razsekali veliko desko za rezanje in delitev mesa na dva dela, ter z njima zadelali obe okni, tako da so krogle sovražnih strojnih pušk udarjale v deski in je le tu in tam kakšna svinčenka padla v kuhinjo samo. Pripravljeni zajtrk so kuharji potem previdno odnesli v ®6be, kjer ®o ga razdelili mod vojake, ki so bili prijetno presenečeni, ker niso pričakovali, da bo sredi bitke kdo .mislil na njihove prazne želodce. Mojemu oddelku, ki je nastopal zunaj vojašnice in ga je zajtrk dosegel veliko pozneje, 'ko smo spe.t dobili stik z vojašnico, je bila skromna čnna kava pravi balzam za žejo, prazne želodce, najbolj pa za pomirjenje živcev, ki so veliko 'trpeli. Prva borba za murski most v Radgoni Most 'čez Muto, ki je vezal Radgono z Gornjo Radgono, srno ponoči navadno zastražili. V kritični noči je straža, iki ji je zapovedoval podčastnik, štela 7 mož. .Kakor že večkrat povedano, je sovražnik ob istočasnem napadu vseh mašili objektov in straž tud« to stražo v prvem navala odstranil. Po končanih bojih so mi .možje od straže pri mostu na. samem kraju bojev popisali in razložili potek spopada. Ko je straža bila alarmirana 'im opozorjena, da prihajajo sovražne čete, ki bodo napadle, se je straža, ki je stalla na radgonski strani in varovala most, razvila v bojno črto, da Ibi napad s strelli odbila. Položaj te straže jo bil podoben, strategicm.o pa še silabiši k alko r Ermenoovc. Po napetem kakih K) do 15 minurt trajajočem čakanju in opazovanju, paldejo prvi streli proti .straži .iz smeri kostanjevega drevoreda, ki je ležal tik ob Mluri za cesto. Še preden so na ta ogenj naše puške prav odgovorile, navali na stražo še drag oddelek, iki je .pritekel nekje izza poslopja .mestne hranilnice. Prodiranje obeh omenjenih sovražnih skupin proti straži pri mostu je bilo tako Ivitro, da' v splošnem odmevam j u streljanja .strojnih pušk. \ki je zabesnelo po vsem mesitu in okolici, še straža opazila ni, da hilti protdi njej še tretji oddelek, .ki je priseli čez most od gornje radgonske istrani. Straža je tako padla sovražnimi napadalcem dobesedno v nevarne močne klešče in mi čuda, da so jo po kratkem boju premagali. To se je zgodilo v .času, ko jo nedaleč od tam ob cesti, aleji in Muri na skoraj enak način podlegla straža enoletnilka četovodje Eminenca. Odstranitev to maše lnurskoHinostne straže je Nemško-Avstrijcem omogočila, tla so obvladali prehoda čez .most na Muri iz Radgone v Gornjo Radgono in obratno. Zavedajoč se važnosti tega prehoda so gtl takoj močno zastražili, da bi s tein Zeilhoferjiu onemogočili vsako okrepitev, ki bi utegnila priti čezenj-Poraz .in razorožitev naše straže sta jih hkralti 'v tistem delu mesita rešila vsake nevarnosti morebitnih nastopov naših pat rol. ltazorožene ranjence in ujete vojake naše prij' magaue straže pri mostu, so vtaknili v neki hlev alu drvarnico, kjer so jih stražili, dokler j.ih pozneje na»i niso osvobodili. (Dalj«-) gnano, da so Quisling in njegovi nacionalisti spravili norveško prestolnico Nemcem v roke. Quiisli,ngova. »vlada« se je zrušila v nekaj dneh ob oidlporu in gnusu norveških rojakov in ob zaničevanj u Nemcev samih. Škoda pa, ki so jo naredili on in njegovi ljudje lastnemu narodu, ne bo poravnana tako hitro. Norvežanom sc je maščevalo, da so to svojat tako malo resno jemali. Res ni imela med norveškim ljudstvom nobene zaslombe, saj ni mogla dobiti niti enega poslanca, kar je sicer spričo visoke norveške omike nekaj naravnega. A za škodljivost ni potrebna zmeraj številnost dn moč. Že danes .ima ime Quisling med Norvežani samimi, pa tudi drugod, nekako tisti pri,zven, kakor &a je imelo Efialtovo inve v antiki. Zganilo se je zlasti več. nevtralnih manjših držav, da zaduše quislingovstvo v kali>. In Švicarji so svojega Qui-slinga že kratko in malo prijeli in zaprli. Bil je to pravni uradnik zavezniškega vojaškega oddelka podpolkovnik dr. Ilanus I riib, A Quisl.iingov je še dovolj im povsod. Pod najrazličnejšimi krinkami in imeni nastopajo, kakor Q us lin g govore tudi oni s povzdignjenim glasom o ljubezni do milega naroda, in o skrbi zanj. '-ato je dobro, če smo pred takimi dvakrat previdni. Internirani „vodja“ Pretekli leden je bil interniram v srbskem medu Hudniku ustanovitelj J HZ in bivši vladni predsednik dr. Milan Stojadinovič. To je natančno tisti Stojadinovič, glede katerega ni smel še Pfed dobrimi letom izreči neugodne sodbe, kdor n' hotel biti interniran, to je prav tisti Stojadinovič, ki je tako sijajno zmagal« pri zadnjih Volitvah v skupščino, da se je pri, njenem prvem Sestanku bahal z »morjem večine . tisti Stojadinovič, ki je zbral na svojem seznamu tolikšno množino slovenske pohlevnosti, kl jub svojemu doslednemu centralizmu im čigar ime še danes od-sevii z marsikatere bolj zanemarjene Stene ljubljanskih predmestij hkratu s poukom pridnim Slovencem, da je Stojadinoviča voliti njihna narodna dolžnost. Ta internacija pa je hkratu veliko zadoščenje Vsem tistimi, ki .so Stojaidinovičev unitarizem pravilno cenili in zato odklanjali od vsega začetka ter to tudi zmeraj javno povedali,, kolikor so Smeli. Tistim, ki so vedeli in videli, da je bil Stojaidinovičev centralizem vise hujši od Živkoviče-Vega ali Jeivtičevega. že ker se je spričo njegovih deinarnih talentov osredil zlaisti na gospodarsko ran, če- nam je na primer po eni strani mi-* Os tm o dovolil, da smemo sipet govorili in pisati o slovenskemu narodu, kair je bito pod Živkovičevo vladavino prepovedano, si je pa dal to dovolje-nje plačati s strahovitimi dajatvami. Samo fondov je ustanovil štirikrat toliko na leto kakor njegovi nacionalni predniki, in vsak teh fondov je bil nekajkrat večji od prejšnjih! . No, in zidaj je Stojadinovič tam, kamor je hotel druge pošiljati. Nič mu ni pomagalo, če se •H* dal od svojih tvorb .sla- vili kot »vodja«. Morebiti je že tedaj slišal, ka-ar je zborno pozdravljanje a la faiseio: »vodja. Vodja, vodja!« spreminjalo svoj ritem v »vo-dja-Vo-d javo-djavo ..., kakor sodi ljudstvo o n jegovem samozvanem voditeljstvu. Morebiti je tudi Pfeslišal, vsaj uspeh kaže. da političnega posluha itnel. Bolj ko vse drugo dokazuje to. da se ni hotel sprijazniti s tisto politično breizpomemib-lostjo, v katero ga je pahnilo ravno njegovo politično delo. in (hi je mislil, da se bo s spletkami 'n letaki izkopal iz nje. Vsem tistim pa, ki so pobijali Stojadinovičevo vlad avino kot znamenje p rotil j udskosti, je ta in-tornacija znamenje novega duha, ki si utira pot v d, žavo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Rodnost v Italiji Italijanska visoka rodnost je tisto, kar poudarja uradna Italija zmeraj znova, kadar opravičuje in utemeljuje svoj imperializem zlasti nasproti I' ranei ji. Zanimati utegne zato niansilkogat, kaj pravi na to »de:mips«, delen izmed vodilnih francoskih dnevnikov: Ne bilo bi natančno, presojati demografsko vprašanje Italije samo ,po naraščanju prebivalstva. Me-c'alja ima tudi drugo stram. Meditem ko narašča število prebivalstva, pada odstotek porodov. Manjša sle ©mografska življenjskost. Ce hočemo dobiti glede ega natančno sliko, je dovolj preleteti tele številke bo rod o v na tisoč prebivalcev: v 'razdobju od 1881 do '885 je bilo 30 porodov ina tisoč prebivalcev, v razdobju od 1886 do 1891 jih je bilo 37,5 na tisoč, od 891 do 1895 jih je bilo 36, od 18% do 1900 jih je hdo 34, od 1901 do 1905 jih je bilo 32.7, od 1906 do 910 jih je bilo 33.3, od 1911 do 1915 jih je bilo 31.5, j*1 1916 do 1920 jih je bilo 23, od 1921 do 1925 jih je ilo 29.8, od 1926 do 1930 jih je bilo 26.8, od 1931 do !955 pa 23.8. Leta 1956. jih je bilo 22.4, leta 1937. jih he bilo ,pa 22.9, leta 1938. jih je bilo 23.7, leta 1939 p 23.6. Druge statistike kažejo, da vlada to padanje v mestu in manj na vasi, bolj na severu |>oI-|| 0ka kulkor na jugu. Torin, Genova, Asti in nekatera ^ru.ga mesta s 13.3 porodi na tisoč prebivalcev stoje 'leni pogledu ipod Parizom. »Temps« navaja nadal je še, da isicer navedene številke niso strašne, kajti padanje porodov se vrši polagoma. Toda tudi, če bi se to padanje ne povečalo, bi stala vendar Italija v dvajsetih letih na začetku razdobja demografskega upadanja. Iznemuluje dejstvo, da je ostalo število rojstev na isti višini ravno v razdobju med 1931 do 1939, ko se je zoper padanje rojstev največ naredilo. Knjiga o Ljubljani v preteklih dneh Slovensko zgodovinsko kmjištvo boleha za tem, dta so še zmeraj preslabo in premalo preiskani viri za našo zgodovino. Šele ko bodo ke-daj vsi različni arhivi, vse listine, pa tudi knjige in časniki preučeni in prerešetani glede na njili-no zgodovinsko važno vsebino, bo dana tista osnova, iz katere bo mogoče podati jasno celotno in zaokroženo podobo našega narodnega življenja v pretek losi i, ki nam bo spet šele dala, da moremo sodobno dogajanje pravilno gledati lin presojati. Gotovo, bilo je že mnogo storjenega. Nekatere dobe in z določene strani so obdelane že dovol j izčrepno. Gotovo pa je tudi, da manjka v teh zgodovinskih istavbab še marsikateri kamen, ki jih bo šele napravil stalne in trdne. Nemogoče je, da bi se em isam raziskovalec, še povrh poleg drugega poklica, dokopal do zadnjih vkladnih kamnov. Tu je treba prijeti za delo in si ga hkratu e ko nom ično razdeliti. V zasnovi tega dela in njegovi organizaciji je pomen slovenskega vseučilišča za naše kulturno delo. In pred nami leži knjiga, ki ta pomen lepo potrjuje: »Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860.—1869. Inavguralna disertacija. Napisal France Škerl.« Knjiga1, za disertacijo zelo obsežna (159 strani), nam podaja zgodovino ljubljanske komunalne, politike zai označeno desetletje. Kratka je ta doba, a za naše narodno prebujenje nad vse važna, na žalost ne zmeraj častna. Oportunizem slovenskega človeka, posebno našega meščana, je bil, ki ji. je dajal svoje ozna-menilo, ta oportunizem je tudi zaigral slovenski značaj mesta in ga za dolgo dobo izročil v oblast tujemu narodu. Kdor bo to knjigo pazljivo bral, ta bo razumel marsikaj iz najnovejše naše dobe. Oportunizem, prednost taktike in zapostavljanje načel, vse to se zdi. da je najbolj neokrnjeno: prišlo do na® iz preteklih dni. A ob teh lastnostih je tujec zlahka segal po naši zemlji in si jo prisvajal. Kajti slej ko prej je manjkalo pravih vodnikov, ki bi nas bili užigali s plamtečo besedo in z živimi zgledom potegnili za iseboj. Vodiči pa so bili takrat in danes zadovoljni z valplovskiim dostojanstvom. Knjiga obdeluje izčrepno tudi občinsko gospodarstvo in kulturno dejavnost v tisti dolbi: stavbeno delavnost, socialno in zdravstveno skrbstvo, šolstvo. V ospredje stopa nekaj mož, ki so razumeli čas in korakali z njim. Mož, ki so danes pozabljeni ob tolikšnih ničlah, ki so znale svoji brezpomemibnoLsti vtisniti pečat važnosti in koristnosti. Tuldi v tem pogledu opozarja knjiga1, da damo ljudem in razmeram pravo mero. O velikanski pridmoisti piščevi priča pregledano gradivo: na 31 straneh ga naštevajo opombe. In kakor že rečeno, ne samo zgodovinar, tudi vsak drugi, ki mu je naše zgodovine mar, bo knjigo s pridom bral. Mali voditelj ali priročnik za diktatorske kandidate Za časa vlade dr. Stojadinoviča sta spisala odvetnik L. Obradovič in inž. V. Paunovič knjigo »Politička škola«. Knjiga je bila natisnjena v tiskarni donavske banovine, njen uradni ali vsaj poluradni značaj je torej izven vsakega dvoma in njena povezanost s tedanjim vladnim predsednikom tudi. Vsebina knjige je nekakšen prvi pouk za demagoge, ki bi hoteli postati voditelji in seveda iz voditeljev diktatorji milega naroda. V pouk, zabavo, pa tudi premislek navajamo nekaj stavkov iz te knjige: Na množice lahko vplivamo z govorniki. To so voditelji množice, ker vodi množice samo govor — ne zgled in ne disciplina. Stvar je nekako taikšnale: čreda živali ali ljudi se nagonsko postavlja ]»od oblast voditelja. Zato zahtevajo množice voditelja. Toda voditelji niso misleci, ampak možje dejavnosti in dobri govorniki. Nabirajo se izmed nervoznih, razdražljivih, ki imajo eno samo željo, da postanejo apostoli. Torej voditelja ne sme voditi osebna korist, ampak misel: sicer jih množice kmalu občutijo in zavržejo. Tu štiri zglede, kako sc vodijo množice uspešno: I. pravilo: govornik mora stalno govoriti v po- dobah, beseda je samo klic za podobo. Potem mora opazovati, kako te podobe delujejo na množico — in po tem menjavati svoj govor glede na doseženi učinek. Zato so vnaprej pripravljeni govori ali dolgočasni ali nekoristni. II. pravilo: govornik si mora osvojiti množico z močjo svojih trditev in naj nikoli ne poskuša, da bi jim kaj dokazoval z logiko ali razlaganjem. Prepustimo razum in logiko filozofom, množice zahtevajo moč in »ovna predvodnika«, ki bo zanje mislil. III. pravilo: treba je poglavitno vplivati na občutje množice. Na primer: naše mesto Novi Sad, večne skrbske Atene, pa naj mar dobi take odbornike, ki so posegli celo po bednem grižljaju brezprizornih, da jim še tisto malo hrane zabelijo s smrdljivim lojem. IV. pravilo: treba je pretiravati in delati fantastične obljube. Ne dajati dokazov. Na primer: nasprotnik je malopridnež, kakršnega še svet ui videl. Ali: mi bomo ustvarili Novemu Sadu blaginjo, kakršna v Jugoslaviji še mi bila dosežena. Trditev ne more biti nikoli preveč ogorčena niti deklamatorično preveč strašna. Da končamo: množice ne marajo limonade, ampak rezke pijače, to se pravi ognjevite govornike. Kdor pa zna zbuditi množico, ta zna tudi vladati in voditi. A ker vodi voditelja misel, bo uspeh množice koristen za družbo spričo tega, ker bo dobil vsak posameznik v uspeh u misli sebi bogato nadomestilo za svoj trud. V teh dneh, ko razglašajo nekateri polom demokracije in prihod poklicanih vodnikov kot nekakšno neizogibno zgodovinsko-politično dejstvo družabnega življenja, so takšni majhni priročniki za diktatorje zelo poučni za misleče ljudi. A vsakemu mora biti tuldi očitno, da je ni tako zaostale množice na svetu, ki bi take topoglavosti sprejemala tudi samo za kratko dobo. Ne, tudi prikimavanje množic samo enkrat pg gre, ne more iti ob svobodni besedi z obeh strani, ob navzočnosti kritičnih ljudi in ob nenavzočnosti strahujočih priganjačev. Množica, ki ob takih topoglavostih kima, mora biti že prerešetana in preparirana. To se pravi, ne sme biti prava ljudska množica več. O takih stvareh pa seveda taki priročniki ne pripovedujejo. O kanglah in kantiancih Ni se treba bati — o pravih kantiancih, pripadnikih velikega misleca Kanta, ne bomo pisali. Gre namreč za pristno jugoslovansko- stapljaško zadevo. Pločevinasto posodo za tekočine imenujemo Slovenci kanglo, Srbi pa kanto. Obe besedi sta istega tujega izvira, izposojenki, kisi jih je vsak narod priredil za svoje uho in po svojem jezikovnem čutu. Ko smo že udomačili kainglo, bi' se človeku zdelo, da bi bila največja neumnost, izposojati si še po velikanskem ovinku kanto. Kajti če bi še po nekakšnem razumeli, da bi si sposodili slovansko tujko za domačo izposojenko, da pa bi za svojo izposojenko sprejemali še srbsko, na vse povrh tudi slabše zvenečo za naše uho in v našem jeziku, na kaj takega more priti samo kakšen nacionalen stapljač. Saj spodrivajo te vrste ljudje celo dobre domače slovenske in slovanske besede, pa jih skušajo nadomestiti z razno tatarsko navlako. Da koraka na primer »Jutro« v prvih vrstah slovenskih kantiancev, to se razume ob sebi. Zdi se pa, da zgubljajo čut im posluh za naš jezik tudi taki, ki bi že po svojem opravilu tega ne smeli. To nam je zlasti prišlo na misel, ko beremo »Mariborskega zadrugarja«, ki piše o petroleju v kantah. In — seveda! — to ni edina jugoslovenska zadeva v tem listu, pa tudi v drugih ne. In komaj če bi se nam bilo zdelo, omeniti jo, če bi ne bila tako značilna, če bi ne bila isamo eno izmed tisoče v, ki vdirajo v samobitnost, izrazitost in lepoto našega jezika. Angleški znanstvenik o kmečkem vprašanju v Vzhodni Evropi Mugh Seton Watson, sin znanega bojevnika za pravice malih slovanskih narodov »Škotskega popotnika«, docent na londonski univerzi, je napisal sestavek o kmetu kot činitelju v vzhodnoevropski politiki, ki ga je iz rokopisa dala prevesti »Nova riječ«. V njem opisuje naraščajoče obuboževanje kmeta v deželah med Nemčijo in Rusijo. Vzrok je pomanjkanje zemlje v zvezi z davčno in gospodarsko politiko posameznih vlad. Zato kmetje propadajo. Nadalje pravi: Vladajoče misli liberalne demokracije so prišle v te dežele iz Zahoda in v bistvu so bile povezane z dvigom trgovskega stanu, ki jih je prvi sprejel. Ko so jih kmetje spaznuli, so jih tudi navdušeno sprejeli. Demokratični vzor je predstavljal za te kmete pravično razdelitev zemlje, manjše davke in varnost pred pollicij.sk.int nasiljem. Najčastiželjnejši kmetje so celo pričakovali, da bodo v svojih državah vladali kmetje, ker so imeli večino. Ti upi so se razblinili. Kmetje so prejeli misli svobode in enakosti iz mesta, a v državi je vladala mestna gospoda. Ti so izpovedovali demokratična načela, toda njihne koristi so bile v nasprotju s koristmi večine kmetov. Industrializacija je v svojem zadnjem cilju kmetom v korist. V začetku pa jim nalaga težke žrtve. Če pa je ona raztresena in nevzporejona, če ustanovitev nove industrijske vrste ni odvisna od potreb ljudstva, ampak od samovolje tujcev, ki nalagajo v njej svoj kapital, tedaj ne postane koristna za kmeta tudi po daljšem času. Novo meščanstvo pa ima medtem korist od take industrije tako kot proizvajalec kakor kot ipolrošnilk. Svojo politično moč uporablja zato, da .spodbuja, i,n zahteva, da plačajo stroške zanje kmetje z davki. V takih razmerah ni mogoča prava politična svoboda. Uspeh visega je istočasni obstoj zelo lilbe-ralne ustave ter koruptne in nasilne uprave. Primere za tako .stanje nam daje vladavina liberalne stranke v Romuniji do 1928, raiznih srbi jamskih strank, različne »demokratične« skupine na Poljskem pred 1926, in v Bolgariji pred 1934. Četudi so meščanske politične stranke uporabljale davčni sestav in policijo zoper kmeta, so se vendar zelo trudile, da dobe njih-ne glasove. Širila so se privlačna demagogična gesla. Vsaka stranka je v svojem (uradnem programu postavljala na poudarjeno mesto kmečko blaginjo. Vsaka jih je prepričevala, da je ona »njihna« stranka. Razsipali so se veliki zneski za podkupovanje ob vsakem volilnem boju. Ker je večina kmetov ubožna in nevedna, so mogli na talke načine dobiti znatne uspehe. Slovanska nesloga — pravljica za odrasle hegemoniste Če se je Ikedaj kalk Slovenec aili Hrvat ali kak drug slovanski narod potegnil tudi nasproti Slovanu za svojo pravico, brž so prišli apostoli slovansko edinosti, začeli pri Svetopolkovih zvežnjili in vzdihovali nad slovansko n cedi n os tj o, ki da je bojda prava slovanska posebnost in nas bo še ugonobila. Mi smo že nekajkrat pokazali na ne-osnovanost tega pridigovanja. Kar je bilo ne-edinosti med nami, je je bilo zmerom manj, kakor na primer med Romani ali Germani. Pokazali smo tudi na slepomiškanje s pojmi: če je oznanjevalcem slovanske edinosti in vzajemnosti tako kazalo, so brž pozabili na pleme Germanov, postavili na njihno mesto narod Nemcev, tem nasproti pa niso postavili morda kakega določenega slovanskega narod«, ampak celo slovansko pleme. Mimogrede naj še pripomnimo, da razen pri nekaterih ljudeh dobre volje a pomanjkljive miselne sposobnosti pri celi stvari ni šlo pridigarjem slovanske edinosti za edinost samo', ampak za prav grd in umazan hegemonizem, in deklamiranje o edinosti je bila samo krinka za zelo nebratovsko izkoriščanje. Marsikoga utegne zanimati, kaj je mislil o tej stvari Stjepan Radie. Že leta 1903. je napisal sestavek »llistorizem in nacionalizem pri neruskih Slovanih«, ki je izšel v ruskem obzorniku »Izvjesti ja S. Peterburgskago blagotvoriteljnago obščestva«. Sestavek je nedavno tega priobčil v hrvaškem prevodu obzornik »Izraz«. V njem govori tudi o slovanski neslogi, ki da je bojda kriva vse slovanske nesreče, pa pravi: Vse to nam dejansko ubijajo naši tuji učitelji. Nemca so nam vcepili stalno misel o naši needinosti, prav tisti Nemci, ki so se od Donave do Baltiškega morja in od Labe do Rena stoletja barbarski vojskovali med seboj. Nasprotno pa vsa naša zgodovina ne pozna vojne med Hrvati in Srbi. med Čehi ‘in Slovaki, in samo za malo vojn ve med Srbi in Bolgari, pa tudi med Čehi in Poljaki, med Poljaki in Rusi. Kaj pomeni vsa ta glasovita »nesloga« v primeri z nemško tridesetletno vojno, v primeri z vojnami med italijanskimi republikami, ali če se primerja z vojnami med Francijo, Španijo lin Portugalsko. Radič je torej še povrh ugotovil, in sicer popolnoma pravilno, da gre pri tem nauku za tuje vplive. Mi bi pa še enkrat opozorili, da je divjala na primer tridesetletna vojna med Nemci samimi, ne pa morebiti med dvema germanskima narodoma, medtem ko take vojne aili celo sploh kakšne večje vojne v katerem koli slovanskem narodu nikoli ni bilo. Tudi različne ruske upore ne moremo imenovati prave, jx>gubne vojne. Zato je dobro, da vemo: kdor naim bo pridigal slovansko edinost, si ga bomo naprej ogledali, če prihaja čistih misli in — rok, če ni le prikrit agent kakšne izkoriščevalne svojati. Potem šele se bomo pogovorili z njim. Narodna omika in država Švicarski državoslovec Karl Meyer je napisal obravnavo »O zgodovinskih podstavah novodobne narodne države«. Izšla je v oktobrskem zvezku obzornika »L’Esprit International«, ki ga izdaja Carnegiejeva mirovna ustanova. Iz obravnave prinašamo nekaj misli o razmerju narodne države do narodne omike, ki jih posnemamo po »Neue Ziircher Zeitung«: Popolna, vse jezikovne druge (in samo te jezikovne druge!) obsegajoča narodna država niti ni koristna za narodno omiko. Upanje romantike, da bo država nesebična varuhinja in pospeševalka narodne omike, se ni spolnilo in se ni moglo spolniti. Država se ravna po svojih lastnih zakonih; marsikje je porabil kulturni narod za legitimacijo, ga podvrgel in vistosme-ril, zadušil bogastvo njegovega bistva, kakor je to videl vnaprej Goethe v svojem razgovoru z Ecker-jnannom dne 23. oktobra 1828. Veliki kulturni narodi, kalkor grški antike, italijanski renesanse, nemški pa okoli leta 1800., niso dosegli svetovno-zgodovinske višine kljub svoji politični innoštvenosti, ampak prav zaradi nje, zaradi svoje razredbe v različne države. Bit več držav v enem in istem jezikovnem in kn11 urnem prostoru je omogočila nekaterim izmed njih, Atenam, Florenci, Weimarju, da so šli po posebnih potih omike, neodvisno od politično uspešnejših držav isitega jezikovnega občestva. Ravno evropske narodne omike so premnogovrstne in preveč polne napetosti, da bi ne trpele, če bi jih stlačili v eno samo politično posodo. Francoska omika je pridobila dragocenih sil iz prote-stantovske zahodne Švice in iz valonske Belgije prav zato, ker sta stali izven francoske države. Različni deli kulturnih in jezikovnih občestev imajo tako mo-gočost, da hodijo po posebnih duhovnih potih in dajejo pribežališče vrednotam, ki v ostalem narodno-državnem prostoru začasno nimajo veljave ali so celo naravnost izločene.......... Kakor se ustavljata državni smisel in narodna omika n a rod no-d l-žavni m sponam, tako tudi človek. Kajti človek in človeška omika se ne izčrepljata v narodno-jezikovnem. Zmeraj bodo velike skupine je- zikovnih drugov, ki l»odo hoteli pripadati drugi državi, ker jim je ta druga — mislimo na Alzačane ali na švicarske jezikovne skupine — človeško bližja kakor narodna država. Zadnje in najvišje dobrine omike niso plodovi novodobnih jezikovnih narodov, izhajajo marveč iz skupne korenine naše omike, iz antike, iz zahodnoevropskega srednjega veka in iz njegovih dognanj do prosvetljene dobe. Oni ne pripadajo niti kulturnemu narodu niti narodni državi, ampak človeštvu. Mali zapiski »Platna knjižica« Državni upokojenci so pred kratkim prejeli v simisilu pravilnika o načinu izplačevanja državnih iplačevancev v mobilnem, in vojnem stanju z dne 4. XII. 1939, 'knjižice, si katerimi prejemajo v primeru evakuacije svoje prejemke naravnost pri davčnih uradih 'sami. Te kn jižice imajo besedilo tiskano v latinici, pa1 samo v hrvaškem jeziku in to tudi tiste, ki sio jih dobili državni upokojenci v Sloveniji;. Mislimo, d