Teieoske nivice. S čhn se 2e hvalijo demokratje. Komaj par dni sta v vladnem objemu g. Pašič in policajdemakrat Prlbičevič, se že hvali dr. Žerjavovo »Jutro«, mariborski »Tabor« itd, da so sloven-aki demokratje, ki imajo samo enega prigoljufanega poslanca, profesorja Reisnerja, 3ci podpira Pašdč-Pribičevičevo trhlo vlado, dosegli to-de: Ukimitev kuluika za Slovenijo in ustavitev vseh prepriprav za dbčni zbor Kmetijske družbe. Sami laži-uspehi. Javnost dobro ve, kako se je ravno JugoslovanSki klub boril proti kulufcu in kolikrat smo že objaviila v »Go&padaTJu«, kako |e na zahtevo naših poslancev večkrat kjavil notranji minister, da se kukrk v Sloveniji ne bo izvajal. Uspeh naših 21 poslaincev bi sa rad prilastil sedaj eden prigoijufan demoIkratski poslanec. Kmetijska družba, ki ima denar ter prejnoženje, je že davno trn v peti naših demclkratov. Demokrratskih kmetov ni, a kljub temu bi se rad dr. Žerjav na ta ali oni način prdplazil do premoženja Kmetijske družbe in ga potem izrabil na prav ostuden način za demokratske malhe. Kot vladni hlapci in petolizniiki radikalor so demolkretje dosegld toliko, da je notranji mmister ustavtt predpriprave za oboni zbor Krnetijske družbe. Pa predho «e bo Ze-rjavvi posrečilo stegniti že radi potvorfce menic na šestmes^čno ječo obsojeno nepošteno roko po prenvož&nju Kmetij&ke družbe, Pašič-Priijičevičeve vlade že •davno več ne bo. Takih laži-vspehcv kot sta ravrvokar OCTiačena, se lahko veseK sonvo slovenska derookratsika stranka, ki ima samo enega — prigoljufanega poslanca. Si bo treba dobro zapomniti! Zaskiga Jugoslovanskega kluba in še posebno njegovega načelnika dr. Korošca je, da je pripeljal Radičeve poslance v zbomico. Radičevi poslanci &o bili pripravljeni oprijeti se resnega političnega dela in skupno z naškni poslanci se bcriti proti nepoštenostim, ki jih je uganjala s Slovenci ter Hrvati Pašičeva vlada. Ravjio v trenutku, ko je šlo za to, da se požene s pomočjo radičevcev Pašiča od vladne mize, pa je Pribičevič in slovenslci demokratje uskočili k Pašiču in podprli •njegmo vlado, čez katero so poprej najbolj zabavljali. Pašič in Pribičevič se sedaj iz strahu pred padcem branita potrditi mandate Radičevih poslancev in na ta način zapirata s pomočjo dr. Žerjavove stranke Hrvatam pot do Tesnega političnega dela. Slovenski kmet, delavec in obrtnik si morajo dobro zapomniti, da sta ravno Pribičevič in dr. Žerjav kriva, da lablko Pašič še nadalje pašuje nad Slovenci in Hrvati. Pošle v Sloveniji. Zadnje pol lela je beograjska vlada dala ukiniti celo vrsto pomožnih pošt na Slovenskem Štajerskem. Naši poslanci so dne 7. decembra 1923 vložili na ministra za pošte vprašanje, ali misli ukinjene pošte zopet uposiaviti in nakazati za nje dovolj kredita. Te dni je dobil narodni poslanec Franjo Žebot od. ministra Vukičeviča pismen odgovor št. 1336 v katerem pravi, da je odredil višje nagrade za pomožne pošte. — Tozadevni krediti so tako visoki, pravi minister, da se bo ugodilo upravičenim zahtevam vzdrževateljem pomožnih pošt ter da se ukinjene pošte zopet otrorijo. — Opozarjamo vse kraje, kjcr je poštno ravnateljstvo ukinilo pomožne pošte, da se pobrigajo in zahtevajo takojšnjo olvoritev pošt. Poslancc Žebot je o tem obvestil pošnto ravnateljstvo v Ljubljani. — Za poštno zvezo med Mariborom in Gornjo Sv. Kungoto je poštno ravnateljstvo obljubilo poslancu, da se bo zopct upeljala vozna pošla dvakrat na leden. Poslanec Jakob Vrečko je ob priliki razprave a proračunu minislrslva pošte govoril v imenu Jugosl. kluba glede razmer, ki vladajo pri poštah v Sloveniji. Pod sedanjo vlado (Pašičevo) opožamo pri pošii povsodi nazadovanje. Pošlne zvcze so vedno slab.še. Finančni minisler ne daje dovolj kreditov, da bi Slovenija imela za svoje gospodarske potrcbe dobre pošlne in lelefonske zveze. Značilno na primer je, da je za pomožne pošte v Sloveniji določenih samo 80.000 D. V Sloveniji fe 220 takih pošt. Mescčno torej pride na eno samo 30 D. To je sramota. Dočim po Srbiji ustanavlja vlada nove avtomobilske poštne zveze, v Sloveniji stare zveze z vozno pošto ukinjujejo. Za poštne uslužbence, osobito poštne sele na deželi se premalo skrbi. Niti obleke in ofouvala jim ne daje poštna uprava v redu. Poslanec Vrečko zahteva, da se čimprej vrnejo našim vlagateljem vloge, katere so vložili za časa Avstrije v bivšo poštno jhranilnico. Večina zbornice je odobravala govornikova izvajanja. Shod SLS za Celje in okolico se vrši v nedeijo, dne 6. t. m., ob pol osmih zjutraj v vrtni dvcrani hotela »Beli vol« v Celju. Na sbodu govorijo dr. Anton Ogrizek in drugi. Somišljeniki, sfcrbite, da bo nedeljski shod sijajna manifestacija avtonomistične misli! Županska tečaja v Ljutomeru in Murski Soboti. — Na županskem tečaju v Ljutomeru dne 23. marca je bilo 54 udeležencev. Otvoril in vodil ga je g. okrajni glavar dr. Hubad. Prvi je predaval g. okrajni glavar sam in sicer o denarnem gospodarstvu občine. Nalo je predaval g. okrajni komisar dr. Mlinar o občinski samoupravi, o dolžnosti občin glede cest, itd. Gospod podpolkovnik Jurkovič je z navedbo najrazličnejših slučajev razložil določbe vojnega zakona. Najsijajnejše pa je uspel županski tečaj dne 25. marca v Murski Soboli. Udekžba je bila zares veličastna, nad 120 županov in obč. odbornikov, ki so do zadnjega kotička napolnili največjo šolsko dvorano. Po vojaškem referatu je prcdaval gospod okrajni glavar Lipovšek o občinskem gospodarslvu v širšem pomenu besede, vedno naglašajoč in vpošlevajoč posebne tamkajšnje razmere. Zelo izčrpno se je bavil z občinskimi pristojbinami, obračunom in proračunom. Gospod dr. Bralina je predaval o saiD.ostojn.em občinskem delokrogu ter prepletel svoje predavanje s praktičnimi zgledi. Poslušalci so z živim zanimanjem sledili izvajanjem. Posamezne važne stvari so si zabeležili, v mnogih zadevah se je razvila živahna diskuzija. Upamo, da je posebno ta tečaj v živo zadel svoj namcn: koristil bo oblastem in uradom, največ haska bodo pa od njega imele občine. Tečaju sta prisostvovala oba konceptna uradnika glavarstva in okraj ni tajnik g. Svoboda. Na žuj—nskemg tečaju v Kozjem 30. marca je bilo 30 udeležcncev. Gospod dr. Vidmar je v triurnem predavanju poljudno razložil navzočim avtonomne pravice in dolžnosti občine. Govoril je obširno o domovinski pravici, o delu občine v nravstvcnem in zdravstvenem oziru, o dolžnosti občine glede občinskih cest, o občinskem sodišču ter o stavbinskem in stanovanjskem vprašanju. Sploh je povdarjal in naglašal velike pravice, ki jih ijna občina, katerih se pa navadno ne zaveda. Vsi udeleženci so hvaležni gospodu prcdavatelju, za zanimivo predavaiije, izrekli enoglasno željo, da priredi 2upanska zveza v doglednem času zopet enak lečaj. — S tem so županski tečaji na Štajerskem zaključeni. — Zanimanje za nje je pokazalo, da so bili potrebni in upamo, da so popolnoma dosegli svoj namen. Uredništvo in upravnistvo »Našega doma« v Mariboru se je z 2. aprilom preselilo v Aleksandrovo cesto št. 6, I. nadstropje (Zadružna gospodarska banka) poleg frančiškanske cerkve. Tajništvo Slovenske ljudskc slranke v Mariboru se je z 2. aprilom preselilo v Aleksandrovo ccsto štev. 6, I. nadstropje (Zadružna gospodarska banka) poleg frančiškanske cerkve. Mariborske novice. G. gen«ral Maister, 5Oletnik. Minulo soboto je slavil g. getneral Maister svojo 501etnico. Bdini slovenski general je po*ebno po obmejnih občinah dobro z-nan in je tudi ča«tni občan gotovo v vseh mariborskih okoliških občinah. G. generaki-jublilantu kličemo: Zivel zdiav v našem obmejnem Mariboru, katerega si osvobodil in pridobil Jugailavijil — Občni zbor mariboi—cega okrožja Jugoslovar—ke strokovne zveae se vrši v nedeljo, dne 6. aprila, ob 9. uri dopoldne v dvorani v Lekamikd ulici O. Ce občni zbor ob napovedarti uri ne bi bil sklepčen, se vrši pol ure pozneje v istih prostorih in i istim dnevnim redom t»ov občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem števihi navzočah članov. Za člane je udeležba obvezna. — Preselitev PTOsvetne zveze v Mariboru. Vsem našim prosvetmim in izobraževalnim društvorn naznanja¦mo, da se je Prosvetna zveza v Mariboru preselila v novo palačo Zadružne Gosrpodarske banke poleg frančiškanske ceitkve. Od sedaj dalje je nasiov: Prcsvetna zveza v Mariboru, Aleksandrova cesta 6 I. — Cudna obsodba. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila obravnava radi onega javrvosti znanega poboja v Kamnici. Cela žalostna zadeva se je takole doigirala in končala: Dne 27. jamiarja t. 1. se je vršal« v gostilni Marije Šerak v Kamhici pri Marabon* veselica požarne brarnbe. Veselico je posetil tudi 4Oletni delavec Matija Haložan iz Maribora v spTemstvu svojega tovariša Štefana Strausa. Slednji se je začel brez vsakega povoda pareipirati v gostilnd z A. GozdnikoiTv. Zet gostilničarke Štefan Pavišič in nekateri gostje so skušeli Strausa pomiriti. Ker pa sd razgrajač ni dal ni-česar reča, so ga kcnčno vrgli iz gostilne. To pa je razburik) Haložana, ki se je takoj za Strausom podal na prosto. Tam je z«čel iz svojeg« vojašk«ga revolverja streIjati sko-zi gostilniške duri v sobo, kjer se je nahajalo vse polmo gcstov. Oddal je štiri strele ter zadel Frarvca Rajterja v okolici 5. rebra na desni strarvi, Franca Marinška pod levo nosno kosjo, Štefana Pavišiča pod desnim gležrnjem, Terezijo Gradišrvik ina desnem kolenu, Ivano Flakus pa nad gležnjem leve noge. Poškodbe so bile pni vseh težke, razim Ivame Flakus, ki je zadobila samo lahko telesox) poškodbo. Haložan, ki svoje dejanje prima, se zagovarja s pijanostjo. Obsojen je bil radi hudoddstva težke tek6ene poškodbe in radi prestopka po čL 2 in 4 zakona o posesti in ivcšenju orožja na 18 mesecev težke ječe. Vsakdo, ki bo to čudrvo obsodbo prečital, bo reiel: Veliko premalo so prisodili temu lopovu! Ncvo zvonenje v Guštanju. Kakor da je izbrisana zadnja sled povojnih ncprilik je na praznik Oznanjenja Marijinega napolnilo neizkaljeno veselje vse sloje, in kar je več, tudi vse stranke širne guštanjske župnije nad slovesnostjo blagoslovljenja novih zvonov. Čudovito je slovensko srce navezauo na lepo ubrano zvonjenje in na zvonove. Zato je razumljivo, da se je zbrala dne 25. marca v Guštanju ogromna in raznolična množica iz vseh krajev. Mežiške doline in iz sosednjih far Mislinjske doliiie, celo bratje in sestre onstran meje so prišli, da vidijo in slišijo, če je nemara pri nas ta slovcsnost prisrčnejša in lepša kot pri njih doma?! Radovednost j<j bila tem večja, ker so guštanjski zvonovi prvi jekleni zvonovi v Mežiški dolini vliti od Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. V Mežiški dolini je bila doslej kritika za jekleno zvonjenje skrajno neugodna in naravnosL uničujoča. Livarski mojster Fr. Torlcar na Jesenicah pa je tej enosiranski kritiki zaenkrat temeijito zmešai štrene in pokazal s svojo tehniko, da je mogoče z jeklenini zvonenjem presenetljivo posneti »dragocene« glasove bronastih zvonov, ter v mehkobi glasu in brnenju zvokov zabrisati do skrajnih mej razliko med jeklenim in bronastih zvonenjem. To je bil presenetljiv in razveseljiv učinek, ki je prevzel srca vseh, ko so zaslišali »iz stolpa sem« prvo jekleno zvonenje, krasno ubrano v hrepeneč četvero zvok: des, e, ges, des. Pripomniti moram, da so trije jekleni zvonovi spretno prilagodeni še ohranjenemu bronastemu zvonu des. Blagoslov je izvršil pree. g. dr. Mortl, dekan marenberški, ki jc kot Zilan znal ubrati v svojem krasnem cerkvenem govoru pravo struno za mehka, slov. koroška srca. Veliki zvon (1662 kg) je posvečcn patronu guštanjske župnije Sv. Ilju, kumovaia mu je jeklarna guštanjska, zastopana po svojem uradniku g. A. Konečniku in svojem delavcu g. Fr. Sušniku, oba iz Guštanja; drugi zvon (1030 kg) je posvečen sv. Florijanu, kumovala sta mu gospod in gospa Flora in Beno Kotnik pd. Lubas iz Podkraja, ki sta zvori sama kupila; tretji zvon (670 kg) je posvečen Devici Mariji, kumovala sta mu gospod in gospa Liza in A.nton Steharnik iz Tolstega vrha. Po končanem obredu je zapel domači pevski zbor priljubljeno pesem »Zvonikarjeva«, godba pa je zasvirala našo himno: »Lepa naša domovina«. Vse se je vršilo zunaj cerkve, nakar se je siužila v cerkvi slovesna sv. maša. Zunaj je pa začel poslovati tesarski mojster g. Fr. Kavc, ki je najprej po domači požarni brambi zaprl prostor za dviganje zvonov, potem pa odredil in vodil dviganje. Med zvoki godbe in grmenjem topičev se je pomikal zvon za zvonom, ves ovenčan, počasi višje in višjc, dokler ni nazadnje izginil v zvoHikovih linah. Ob 2. uri popoldne so zvonovi zazvonili. Prigodil se ni noben dogodljaj. — Farani guštanjski so si s svojimi darovi postavili v zvonik trajen spomenik. Naj še onienim, da stanejo zvonovi, postavljeni v zvonik z vscnii pritiklinanii vred 14 D 1 kg. Novi zvonovi pri Št. Janžu na Dravskem polju. Na Cvetno nedeljo dne 13. t. 1. se nam bo izpolnila srčna želja: dobili bomo dva nova bronasta zvona, ki jih bomo v soboto popoldne slovesno sprejeli. Večji, »Lurški zvon« lehta 1400 kg, manjši 600 kg. Naselitev navdušenega Slovcnca pri Gornji Sv. Kungoti. Tukaj se je pretekli mesec nastanil in kupil bivšo posestvo in gostilno Vaupotič g. Frančišek Jerman iz ugledne hiše Jermanove v Trbovljah. Gospod Jerman in njegova družina je za Gor. Sv. Kungoto velika pridobitev, ker so zavedni Slovenci ter strogo verskega katoliškega prepričanja. Blagemu soobčanu in njegovi gospej pa kličemo iz srca: Dobro došel!, take značajne, odločne može in zavedne katoličane občina silno potrebuje. Dopis iz Ceršaka ob Mnri. Ko sem bil zadnje dni petekkga tedna po opravkih v jMariboru, sem si kupil »Slovenca«. V tem listu berem, da so demokrati pod vodstvom znanega »freimaurerja« Pribičeviča priskočili Pašiču na pomoč. Naši slovenski in hrvatski poslanci so Pašiča 24. marca vrgli. Vse je pričakovalo, da bo sedaj vendar enkrat konec krivične velikosrbske Pašičeve vlade in slabega gospodarstva. A glejte, kaj se je zgodilo? Našel se je izdajalec, ki je še pomagal Pašiču zopet do \lade. To je bil vodja zagrizenih demokratov' j?ribičevič. Ko sem to čital, sem izpljunil in vzkliknil: E, taki so! Mad nami ubogimi delavci in kmeti kričijo demokrati, kaki prijatelji naši so, a sedaj držijo »štango« listemu, ki ga po celi državi proklinja vse, kar trpiIz »Slovenca« sem tudi povzel, da Pribičevič združen s slovenskimi demokrali, kaleri izdajajo »Jutro«, »Tabor« in »Domovino«. Pribičevič, dr. Žerjav, dr. Kukovec, dr. Lipold, špindler, to je eno. To so tisti, ki so nas zopet predali Miklavžu Pašiču. In cirberška preroka Ferk ter Hercog bi rada nas uboge dclavce in posestnike dobila v te sramotne mreže. Nikoli! Mi ostanemo zve sti krščanski stranki, katero je tu vodil naš nepozabni Anton Hauc. — J. K. Demokratje v Št. Juriju na Pesnici. Šentjurčani nam poročajo, da sta na Marijin praznik k njim prinesla svojo blagovest dr. Koderman in Voglar. Zdelavala sta radikale an klerikalce kot pogubo države, pa nestečneža še niste slutila, da so isti čas slovenski demokratje v Belgradu že ležali v objemu raddkalov, a v boju proti radikakii korupciji pa so ostali ravno ti nesrerTu kledkelci in poštenefši demokrati, nego so slovenski. Neki kmet, ki ruti ni naš samišljenik, je baje govomikorna štrene popoinoma zmešal, tako da jih tudi siavni nadučitelj Ro'->niik ni mogel več razvozljati. Najsijajnejše na celi komediji je bdl mervda le avto, s katerim sta se govornika vozila. Naši možje — in teh je bila večina — so se na tihem muzaii, ko so demokratje »kolinili« klerikalizem, kajti zadnja leta je tudi velidca večina Šentjurčanov baje že spoznala, kntera stran ka edino resno dela za Magor ljudstva in države. Tistim j>a, Id še danes t\e vedo, kateri straivki bi se pridružili (taiki l^pjcdje se imenujejo menda »iutprednjakk), bi sveto-vali, naj se dajo zdravriiško preiskati, za katero stra«ko bi bolj »taurbalri«, ali pa na kakem sejnAi pobarajo karten§lagercx), ali pa slednjič — kar bi bilo ravno tako »napredno« — štejejo po svojih knofih: demofcrat — sajmo•škrat — radikal — Jderiikal, toda, pozor, pri imenu »kleriikal« treba vselej zamižati in pljuniti, drugače gorje! Kaj pa z našo živino? Od Št. Jurija na Pes-nici se posamezni živirrvorejci obračajo do nas z vprašanjem, kako da je njihova ofočina izključena izmed onih, ki morejo ž%vino čez Plavč naravnost v Neinšiko Avsirijo spravljati. Odgovarjamo jim, da mcnrajo za vz-rok vprašati pri svojem županstvu. Kakor je bilo že objavljeno, so naši poslaivci za one cjbčine, ki so se do njih ojbmile, vse storili, da se je to dovoljenje doseglo, čeprav je na poročilo in prediog okrajnega živinozdravmika, velikega prijatelja samos-tojneSev, vla.de prvotno to prošnjo odfoila, češ, da je nepotrebavo. Tudi nam se je čudmo zdelo, da šeivtjursika občina ni ibdla zraven, a smo si mislili, da ali te ugodnosti ne pobebuje, ali pa se ]i prostovalpo odireče — samo na Ijubo samostojneimu gospodu živinozdravniku, da ne bi njego ¦spravila v zadreg-o. Umrla je pri Sv. Lcniartu v SIov. gor. Nanika Kramberger v slarosti 31 let. Pogreb blage pokojne se je vršil ob obilni udeležbi minulo soboto. Rajna je bila iz dalež znane, dobre in skoz in skoz krščanske rodbine Kramberger. Naniki svetila večna luč, rodbini Krambergcr naše sožalje! Vrlim ptujskini fantom. Vsa narava se prebuja iz trdcga zimskega spanja, vse se je oživelo, čas je tudi, da se mi ptujski fantje zbudimo izdolgega vojnega in povojnega spanja. Kako smo bili poprej dobro organizirani. In sedaj? Povsod se razlega glas in klic: Življenje, življenje! Obnova, obnova! In mi\|c vedno spimo? Ne. ne smemo! Fantje na noge, hura, na noge, vabi nas klic naše organizacije, pridružimo si ji vsi vrli mladeničil Obnoviti hočemo našega Orla, poživiti ga hočemo! — Zato, fantje v nedeljo, dne 6. marca 1.1. po pozni maši v društveno sobo minoritskega samostana na orlovski občni zbor. Fantje na plan! — Več fantov! Nepoštenc roke na delu pri Veliki Nedflji. V noči dne 25. marca okrog enajste ure so hoteli do zdaj še neodkriti zločinci vlomiti v tukajšnjo cerkev. Sreča je nanesla, da sta se dva tukajšnja orožnika ravno ob gort navedenem času vračala iz službe ter tako nevede prepodila vlomilce. Poškodovali so le vrata na moški strani. Na sumu je neki zloglasni Prejac, ki je tudi oropal cerkev pri Sv. Lenartu in se je dotični ravno imenovanega dne potikal tukaj okrog. Prejac ima na vesti več vlomov in je že dalje časa od oblasti zasledovan. Nastopa zelo predrzno ter se nenadoma pojavi zdaj tu zda^ tam. Tudi po vinskih kleteh so začeli slikatl neki, pa ne od države postavljcni financarji. V neki kleti so se zadovoljili s krompirjem, ker vina niso našli. O čem govorijo v Zavrču? Pri nas se sučejo ter vrtijo javno pogovori vedno krog nebodigatreba šolnika Trohe in krog agrarne reforme. Zavrčka agrarna reforma ni namreč čisto nič druzega, nego nekaka podružnica Samostojne stranke. Vs^k najemnik ima cunjo »Kmetijski list«. Ako ga vprasa~š: »Kedo ti je plačal časopis?« »Jaz sam ne«, ti bo odgovoril, »ampak naročnina za list sc vračuna pri najemnini.« Neka stranka je pošiljala vselej »Kmetijski list« nazaj. O tej zavrnitvi lista je obvestilo tajništvo Samostojne eksšolnika Troho. Ta je stranko pozval k- sebi in jo nahrulil: »Ker pošiljate nazaj »Kmetijski list«, niste vredni dobrot agrarne reforme, ker se upirate podpirati stranko, ki deli zemljo!« Treba pa tudi pribiti, kako postopa ta naduti šolnik pri razdelitvi zemlje. Ubogi viničar, ki ima celo kopico otro,k ne dobi zemlje, čisto gotovo pa nobeden ne, ki ni Trohov pristaš. Zemljo dobivajo po večini dobro založeni slaboslojni gruntarji. Eksšolnik Troha pa je pobasal v svojo malbo kar en velik kos njive in dva travnika. A nima nič živine, ampak krma roma nekam na Hrvatsko. Kakor je namreč skoz in skoz gnila ter pokvarjena Samostojna stranka, tako je krivična od njenih pristašev izpeljana agrarna reforma. Zanimivosti iz Majšperga. Naš kraj se industrijalizira. Za novi premogokop se gradi sedaj elektrarna in ozkolirna železnica iz Pragerskega. Pri vsem tem delu pa so domačini polisnjeni popolnoma ob stran. Z gnjevom in srdom gledamo, kako nam tuji dclavci, Rtisi, takorekoč izpred ust jemljejo košček kruha, ko imajo v svoji domovini dovolj dela in jela. Naši ljudje pa, zelo potrebni zaslužka, kcr jira zemlja ne daje dovolj živeža, ne dobijo dcla na domačih tleh. Rusko delavstvo nam je pokvarilo tudi vodo, tako, da je sedaj pet vasi tukajšnje občine brez pitne vode. Okrajno glavarstvo v Ptuju jim je dovolilo poslužcvati se te vode pod pogojem, da je ne skvarijo. Ker so to dovoljenje zlorabili, pričakujemo od okrajnega glavarstva, da nas zaščiti. V nedeljo, 30. marca se je vršil pri nas sestanck somišIjenikov SLS. Izvolil se je novi odbor v katercm so naši najboljši možjc. Zdaj pa na delo za okrepitev naše organizacije! jEdino z uresničcnjcm njenega programa pridemo k zboljšanju vscga našega gospodarstva. Saj vidimo pod laslaim pragom, da beograjski centralizem ne pozna drugo kot samega sebe. Za nas in naše potrebe ni in ne bo imcl smisla. Avtonomija je naša rešitev in za to se bori Slovenska ljudska stranka. NarotJni posLanec Davorin Krajnc, ki si je pozimi zlomil nogo, jc toliko okreval, da se je vrnil v Beograd. Hodi še sicer s tcžavo, a s pomočjo palice in tovarišev vendar prihaja v klub, da vrši svojo poslansko dolžnost. Orel—Soštanj. Med tem ko je večina mladine norela po predpustnih veselicah, se je naša orlovska mladež tiho in vztrajno vadila v svoji sicer skromi, a ljubi ji telovadnici. Sadove truda so pa pokazali Orli na Marijin pia/nik v lepo uspeli akademiji, ki se je vršila v hclelu Llnion«. Polcg brezhibno irvajanih prostih vaj članov, članic, nižjega in višjega fantovskega naraščaja ter gojenk in mladenk smo občudovali zlasti drzne skupine dvanajsterih članov, pogumne nastope deklamaiorjev, malih in velikih, ljubko pesmico naraščajskega _bora ter naravnost dovršeno petje zelo težkih skladb moškega zbora pod vodstvom g. organista Vinko Satlerja. Izredno navdušenje in priznanje je poleg korajžnega govora Orliča Zapušeka izzval zlasti slavnostni govornik br. Josip Medved, ki je v svojem pesniško zasnovanem skoraj polurnem krasncm govoru na podlagi svojih vojaških izkušenj utcmeljcval važnost in potrebo lepe orlovske organizacije. Akademijo je zaključil e. g. kapian Pavtl Gril, na čigar ramah je kakor vedno slonelo glavno breme priprav, z zahvalo vsem prijateljem šoStanjskega Orla ter povdaril da je današnja akademija nudila sliko samo enega dela celotnega orlovskega programa, ki gre veliko globlje in hoče vzgojiti res nov, boljši rotl, ki ne bo iskal zabave samo po gostilnah in beznicah. katerih je pri nas toliko, da se človek niti ¦obrniti ne more, da ne bi s te ali one mu udarilo na uho divje vpitje in razgrajanje. Naš Orel pa je pokazal, da je ostal zvest svojemu geslu — naprej in navzgor in mi mu k zadnjemu uspehu iskreno čestitamo. Bratje Orli, ne zmenite se za psovkc in blato, s katerim vas obmetavajo zagrizeni nasprotniki — vi stojite previsoko nad njimi, da bi vas mogla njihova umazanost zadeti. Spomini na rajnega zlatcmašnika Cizeja in na ujegovo sesfcro. Od Šmartna pri Velenju poročajo. Pri nas smo pokopali blagega našega č. g. župnika in zlatomašnika Fr. Sal. Cizeja. Ž njim smo izgubili dobrega dušnega pastirja, ki je želo požrlvovalno pastiroval med nami nad 30 let. V svojih mlajših letih je bil med otroci zelo priljubljen katehet. Kar nas je bolj srednjih let, se z veseljem spominjamo, kako smo svojega kateheta ijubili in kako nas je s svojo milo besedo lepo učil in vzgajal. Do svoje zadnje bolczni nam je rajni gospod nedeljo za nedeljo tako lepo priprosto z zgovorno besedo oznanjeval božjo besedo. Pogosto nam je priporočal prejel sv. zakramentov in je vsakemu rad ustregel v spovednici. Rad je obiskoval tudi bolnike. Seve, radi visoke starosti in radi bolnc noge ni mogel v hribe, toda, kamor je mogel, je rad pohitel k bolniku. Skratka: v njcm smo imcli zelo dobrcga dušnega pastirja. Pa tudi v drugih zadevah je bil naš najboljši zastopnik in svetovalec. Bil je v prejšnjih letih, ko se je nemčurstvo silno širilo po Šaleški dolini, eden glavnih stebrov slovenstva. Zalo smo ga mnoga leta volili v okrajni zastop in v občinski zaslop, bil je odbornik Kmetijske družbe, odposlanec okraja v odboru Južnoštajerske branilnic«? v Celju, vodil je izobraževalno delo med nami itd. Bii nam je tudi vzgled in svetovalec v umnem gospodarsivu, zlasti v sadjarstvu. Za vse njcgove velike zasluge mcd nami ga je izvolila občina trg Velenje za svojega častnega občana. Zlasti ene poleze njegovega žrvljenja, vskd kalere smo ga vsi tako ljubili, ne bomo pozabili, namreč njegove prijaznosti in lju-beznivosti. Kakor se je znal rajni gospod lepo vcsti tudi med najvišjo gospodo, ravno tako pa je prijazen, Ijubezniv in fpostrežljiv bil tudi nasproti najpriprostejšemu človeku. ¦Ni čuda, da smo zlato mašo rajnega gospoda župnika z največjira veseljeni praznovali. Tedaj smo vsi tekmovali med seboj, slari in mladi, Iržani in kmetje in delavci, da bi dobremu gospodu izkazali svojo vdanost in Ijubezen. Tedaj smo vsi iz srca Boga prosili, da bi nam gosuoda zlatomašnika ohranil še mnogo let. Res je bil do zadnjega še čudovito čil in krepak. Toda letos na Novega leta ga je bolezen nenadoma položila na bolniško postelj. D\*a meseca smo se bali in upali, dokler ni v četrtek, dnc 6. marca zvečer zvon žalostno zapel in nam naznanil, da gospoda župnika Cizeja ni več. In ko smo ga polagali v grob, se je vkljub skrajno-slabemu vreinenu zbrala prav vsa šmartinska župnija, so prihiteli premnogi iz sosednih župnij in je prišlo 23 njegovih duhovnih sobratov izkazat mu zadnjo čast. Ko mu je škalski g. dekan govoril ginljivo v slovo, pač ni ostalo nobeno oko suho. Ko smo se pa poslavljali od njegovoga groba, je šel od ust do ust glas: Tako dobrega gospoda bomo težko kedaj zopet dobili. Minulo je ravno leden dni od pogreba gospoda župnika, kar se raznese kakor blisk po župniji glas: Scslro rajnega gospoda," ki mu je ves čas njegovega župnikovanja med nanii skrbno gospodinjila, jc zadela kap. Po cnoiedenskem hudem trpijenju jo je pa smrt rešila nadaljnih muk. In na Marijin praznik se je zopet zbrala cela župnija na pokopališču, da smo jo položili v grob puleg Jijenoga brata, in zopet se je skoro skhemo oko napolnilo s solzami. Saj rajna Pepca, kakor smo jo imeno*vali, je bila nad vse blaga žena in njena nenadna smrt nas je vse pretresla. Bila je globoko pobožna, ter je vsako nedeljo prejela sv. zakramente, vsak dan je pa posvetila s tem, da je bila pri sv. maši. Bila je marljiva, kakor r.iravlja in čeprav je bila stara že črez sedemdeset let, je nisi videl nikdar brez dela. Bila je tiha in skromna, kakor bi je ne bilo pri hiši. Župnijskim poslom je bila dobra mali, zato so tudi posli, ki so prišli v župniščc, tam tudi ostali. Bila je usmiljena do revežev in ni •aobenega odpustila brez daru. Zato jo je pa tudi cela župnija kakor njenega gospoda brala spoštovala in ljubila. Zato jo je sedcrn duhovnikov in skoro loliko ljudstva sprcmili h grobu, kakor njenega brata. — čudna so pota božje prcvidnosti. Skupaj sta skoro celo življenje živela, skupaj sedaj tudi počivata! — Vsi pa, ki smo se z žalostjo od Vaju ločili, Vama kličemo: Počivajta scdaj od vsega truda in da se kcdaj zopet vidimo pred večnim Bogom! Shod naše stranke v Šmarju pri Jelšah. Dne 25. marca smo kneli pri nas shod SLS pri g. Gradu. Govoril nam je g. dr. Ogrizek iz Celja. Dvorana je bila nabita zborovakev. Med zborovnnjom je napravil medklic predscdnik slabostojnega odbora, pa skoraj bi bil zletel na prosto. Ko je nazadnje dobil besedo, se je začel jokaje repenčiti, a cela dvoraiia je enoglasno začela klicati: Dol ž njiin, slabostojnežev ne bomo poslušali! — Predsednik sboda Turk je dal na glasovanje, če še sme drug slaboslojni tovariš nekaj povedati; vsi so odiočno rekli: »Jok!< S tem sta bila slavna govornika gotova in ž njima vred smo tudi slabostojno izročili dolgi večnosti. Izrekla se je popolna zaupnica Jugoslovanskemu klubu in z »živijo dr. Korošec« se je shod zaključil. — Gospodu dr. Ogrizeku lepa hvala in dobrodošel še večkral! Krajevnim odborom SLS smo poslali zadnji teden okrožnico. Prosimo, da v okrožnici naročeno natanko izvedele! Potem boste imeli v slučaju volitev prav lahko delo! Krajevne odbore SLS, katerim smo okrožnici priložili rumen opominski listek, prosimo, da tudi na tem listku naročeno takoj izvršijo! — Tajništvo SLS v Mariboru. Slajnča vas pri Sv. Miklavžu pri Onnožu. Na gostiji Lukman—Lah v Slajnče vasi je bilo nabrano za Dijaško večerjo 146.50 D. Bog povrni! Prošnja. Okrajno sodišče v Murski Soboti kot varstvena oblast išče siroto Otona Maitz iz Serdice, okoli 14 let starega, ki se nahaja od leta 1918 pri nekem posestniku na bivšem Spodnjem Štajerskem v oskrbi. Dotični, ki ima fanta v oskrbi, oziroma vsak, ki mu je kaj znano o njem, se prosi, da javi gori navedenemu sodišču, kje in pri kom se fant nahaja. Celrta številka »Naš«ga doma« prinaša uvodoma Fr. Žarnov članek: Naše kmetijstvo, ki je s syojimi slatističnimi podatki velezaniiniv in poučen. — Savinjka: Na svetovnem odru — pesem. Kakor je v 3. številki dr. A. Biserijanski napisal slavospev Prlekiji, tako nam tokrat Karluzijan poda kaj lepo sliko: Iz konjiškega okraja. — A. Boštele nadaljuje irsko povest: Kralj moči. Opozarjamo še ponovno, da kdor žcli imeti to zanimivo povest v celoti, naj naroči »Naš dom«, ker ustre žemo še sedaj lahko s prvimi številkami. Za dijaško semenišče v Mariberu so poslali cd Sv. Ruperta v Slov. goricah kot velikonočcrvo pisanko 414 jajc in 5 kg masti ter ktobas. Bog povmi vsem blagim dairovakem! Na g-ostiji Prapotnik-Medik pri Veliki Neddji so najbrali srvatje 135 dinarjev za Dijaško kubinjo v Maribora. jPrisrčna bv_a! Dar. Rihard Tišler ter Josip in Marija Demšič, trgovci v Veienju, so darovali mesto venca na grob pokojnega veleč. g. župnika Fr. Cizeja za Dijaško kuhinjo v Mariboru 200 D. Prisrčna hvala. Izkaz darov za Dijaško večerjo v mesecu marcu. — Dekleta župnijc Sv. Jakob v Slov. goricah nabraia 600 dinarjev. — Pri poroki g. Lovro Kuhar—Marija Šičernik se je nabralo 255 D, Na gostiji Predikaka v Pleterjih in Mustafa v Zapečji vasi je vesela družba nabrala 221 dinarjev. — Na gostiji Maks Koser—Lizika Kocpek v Sp. Dupleku so gostje po lieitaciji jagnjeta nabrali 200 dinarjev. Na gostiji Brunčič—Cvikl, Sv. Peter pod Mariborom so gostje nabrali 164.25 D. Na gostiji Wudler— Dvoršak, Sv. Jakob v Slov. gor., gostje 155 D. Posojilnica v Slatini mesto venca na grob svojega bivšega odličnega tajnika, g. bučkega župnika Jakoba Krajnc 150 dinarjev. Na gostiji Lukman—Lah, Slanjča vas, gostje nabrali 146.50 D. N<i gostiji Fr. Erlih—Marija Majcen v Mezgovcih goslje darovali 125 D. Gospod špiritual Vek. Skuhala 100 din. in enega kovača, skupaj 110 D. Občinski odborniki v Jarenini ob priložnosti občinskega računa nabrali 102.50 D. Na gostiji Lipša—Budja v Bunčanih nabrano 90 D. Gospod nadžupnik Fr. Korošec mesto venca na grob umrlega župnika Jakoba Krajnca v Bučah (med temi tri kovače) 60 D. Na pogrebu Franca Laufer in njegove tašče Lize Bezjak pri Sv. Rupertu v Slov. goricah nabral Ivan Vrlič 50.50 D. Franc in Terezija Ogrizek v Rog. Slatini mesto venca na grob umrlega župnika Jakoba Krajnca 50 D. Na posvetilvi družine Eilec v Ihovi 43.50 D. Pri enaki posvetitvi Lovro Maričnik na Benedičkem vrhu 35 D. župnik Josip Weixl, župnik pri Sv. Križu na Murskem polju kot kruh sv. Antona za Dijaško večerjo 25 D. Štefan Rojnik, višji rač. svetnik v pok., Rogatec 20 D. Iz »Glasnika« kruh sv. Antona 15 D. Po enega kovača so darovali razun že navedenih: Angela Korber, Orova vas, župnik Jodl, nekdo iz Zavrč, župnik A. šebat, Mara Pohar, Maribor in župnik Fr. Gomilšek, skupaj 60 D. — Blagajnik Dijaške večerje se v imenu dijakov prisrčno zahvaljuje za vse sprejelc darove in še zanaprej prav rad sprejema za svoj sklad zaostak kovačc. Opozarja pa zopct, da ste Dijaška večerja in Dijaška kuhinja dve ločeni ustanovi ,ako tudi so obeh skoz in skoz isti dijaki deležni. — Le za prvo, to je Dijaško večerjo je blagajništvo v Cirilovi tiskarni v Mariboru. Priporoča se še naprej odbor Dijaške večerje. Zakon o volilnih Lmenikih in Zakon o občinskih volitvah se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Krasne razglednice za VeKkonoč se dobijo v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Bogtati bi hcteli postati vsi, ali varčevaii o pravem času in na pravem mestu, to zna malokdo. Napačno varčevanje, pravzaprav razsipavanje denarje, je kupovanje slabega blaga, posebno, če gre za blago, ki se vsak dan uporablja ter se nvora često prati. Našim čitateljem, ki potrebujejo tkanine, šifon, izgotovljeno perilo, obleke, pletenine itd., priporočamo, da se z zaupanjem obrnejo na najstarejšo trgovsko hišo, ki je na najboljšem glasu, na tvrdko R. Miklauc, Ljubljana 371, kjer lahko dobe v vseh zaželjenih količinah in cenah izgotovljeno perilo in obleke, ali pa po meri izdelane v lastnih delavnicah.