Ui* XVII.
v C«lia, dne 14. januarji) 191)7.
Štev. «•
DOMOVINA
- . ...	IzImI« trikrat nn teden. vsak MM4H|ek, »red« in petek ter vpija ra	Zm ■■■!■'■■(
,	" JTt,	Avstrijo tn Nein'IJo 12 kron. pjlets f. kron. :l ntm< 3 krone. Za Ameriko	se plo.-uje od vseke petttvme po 30 vtasijev se vss
jena	l oeeu st J. Dopise blagovolitefrmn-	in dru«e .letele toliko ve<. k.illkor ias»s p«toliis, namreO: Nn M« 17 kr™	kukrsl: is vceje Inserste In mooeokramo bu>erinqle
nrau. rokopisi se IM vratno.	p.,1 leta H kron jO vin. N'a>Wnins se |-~llj. uprsvnlMvti. |ils<sje se raaprrj.	»nstea popust.
Šovinizem in narodna nestrpnost nemškega profesorja na celjski gimnaziji.
Vlad« nam pošilja profesorje na gimnazijo v Celje, kateri uikakor ne-čejo "poznati resnice, da stoji Cel," na *)oven.-jHb tleh. da j«- celjska gimnazija. Čeprav je nje učni jezik nem tki. namenjena domačemu prebivalstvu in da morajo vsled tega nje profesorji • nako upoštevati in priznavati pravice slovenske in nemške narodnosti.
I'red par dnevi se je dogodilo na te) šoli nekaj naravnost uečuvenega.
Nfk slovenski dijuk j*- imel pred •»eboj svojo učno kujiu«'. katero je zavil, du jo bolje zavaruje, v poseben papir ter napisal na zavitek: -Zgodovina". l*rofesor zgodovine, g. I«ex zapazi sloveuski napis ua zuvitku in ta edina nlovensk« beseda: .Zgodovina" gu tako razkači. da osoruo in razburjeno skoči nad dijaka ter mu grozeče izjavi da slovenski napis na zavitkn knn^e ni dovoljm.
Ihiak je pač mislil, da je to I« takozvan slab dovtip. kajti svojo k n j i g o s m e p u č vsakdo označiti kakor ion d ran o in pride dnuega dne z isto knjigo in z istim napisom zopet v solo. Ko protesor Lez to vidi. se ui mogel več brzdati, plane aad ubozega dijaka ter mu kratko in malo prepove, da ne sme svoje knjig«; s slovensko besedo označiti, da mu to enkrat za vselej prepoveduje in ds te vajen, da se njegovim poveljem vsakdo brezpogojno pokori. Dijak pa je moral zavitek s slovensko besedo: .Zgodovina" na mestu odstraniti.
Ta dogodbica nam priča nad vse jasno. kak duh veje na c. kr. višji gimnaziji v C-eljn. kake ideje oživljajo in vodijo profesorje na tem zavodu in kako ta odgajajo in izobražujejo nase sinove.
Ponavljamo in povdarjamo. da je rojaka gimnazija namenjena v prvi vrsti Slovencem, ker je Slovencev v celjskem okraju ogromna večina in bi se ne mogla vzdržati brez nas vkljub temu. da prihajajo nemški dijaki, kateri so se. ali bi se- bili ponesrečili drugod, na ta zavod, ki jim je postal zadnje pribežališče — in to glavno po zaslugi ravnatelja g. Proita! VWjnb tej slavi, ki jo vživa kot .pribežališče aemških grešnikov" je in ostane celjska gimnazija tndi naša gimnazija, dokler nam vlada ne izpolui naše zahteve in nam ne da samostojne rttj« gimnazije slovenske. To naj si opomni ravnatelj Proft in nemški profesor* Ltiovega kalibra Če je slo-▼onski dijak prisiljen pohajati šolo z ^•■škim nčnim jezikom, je to samo
na sebi kriviea. proti kuteri vedno protestujeiuo in neprestauo zahtevamo, da se odpravi. Da bi se pa ua tem zavodu, katerega plačujemo s svojimi davki iu v/držujemo s tem. da smo priniorani pošiljati nanj svoje sinove, tako teroristično in po prasko policijski postopalo, kakor si* je to pred par dnevi zgodilo, to presega pa ie vse meje. Govorite vi nemški odgojitelji. ali vaui ni že satu učni načrt naših srednjih šol dovolj, ali vam ta že saiu n« sebi ne tlači dovolj in ne ovira dovolj zdrav razvoj mladih duš in mladih misli, ali se čutite primorane. doda tat i tej uzakonjeni šabloni še ves strup nurodn«- nestrpnosti in policijske naniluosti po sijajnem vzgledu pruskih vladnih .bftttelnov" na Poznanjskem?
Seme. ki ga sejete j«' slabo in strupeno in obrodilo bode slab sad. Vi. kateri bi morali vzgajati sinove te zemlje k duhn humanosti in če že ne v ljubezni, vsaj v dnhu spoštovanja do svojih sodeželanov druge narodnosti, s katerimi bodo morali pozneje kot zreli možje živeti in delovati, vi somišljeniki prot. I<cxa in pomočniki ravnatelja Profta sejete s takim početjem v mlada srca seme sovraštva, mržnje iu nestrpnosti ter delate s tem deželi, v kateri služite in .delnjete" največjo škodo.
Dovolj bodi t* ga! Mi ne trpimo in ne maramo več trpeti, da bi se v šoli. katero si sami plačujemo in ki je namenjena našim otrokom ua tak grd ia nizkoten način žalil naš slovenski jezik, kateri je nam tako drag. kakor je vam in vašim otrokom vaš nemški jezik: ne bomo trpeli, »la bi se s takimi policijskimi sredstvi kvaril značaj naših sinov Naše poslane.- pa opozarjamo na ta dogodek, da na učnemu ministru povedo, kaka odgAjališča nam vstvarja in kake odgojitelje nam po&ilja v Celje. Zahtevajo uaj z vso odločnostjo, da m« take narodne šoviniste in nestrpneže nemudoma odstrani iz našiK šol. ker to zahteva ne samo naš narodni ponos ampak tndi korist dežele same Mi hočemo in zahtevamo šol in vzgojiteljev, oe pa mučilnic in sramotiteljev naše uarodnosti in našega jezika!
Kako narod gospodari in kako bi moral gospodariti.
(Po pr*4fttM;n ravnatelj*	banke K«
Pr »u t Prochtakt i dne 13. frodna 1«H v Praft.)
Vsi čutimo, kako smo nravstveno, politično in posebno gospodarsko zaostali. če premotrimo vzroke teh neugodnih pojavov, pridemo do zaključka, da je naša moralna in politična slabost le posledica nsše gospodarske slabosti. — V tem tiči jedro vsega našega položaja Ta je isrodek našega
buduega gospodarjenja ali če hočemo v tem j/.irn doseči zboljšanje moramo pričeti novo življenje.
Skoraj vsi sloji našega naroda žive uamreč nad svoje razmere. Zaradi tega koraka tndi naš narod skoraj vedno na meji siro-mašuosti ter ue more razvijati one živijenske energije, s katero naj ubrani svoje politične iu jezikovne pravico.
Veliki češki buditelji Kolar, Sn-tafik. Jongmann. Palackj. Havliček iu Kieger zajemali so svoje navdušenje, svojo delavno <i!o iu vstrajuost iz češke zgodovine ter so ua podlogi tega dosegli veliki smoter narodnega pre-preporoda in so inogli začeti s političnim delovanjem
Ves narod poprijel se je nato z uprav vzornim zanimanjem politike: — vendar pa je pustil z oči gospodarski razvoj, ki je s politiko bistveno spojen.
da. v tem pogledu zabredli »smo celo v apatijo. pečali smo se z malenkostmi, oziroma smo važno rospodarsko vprašanje čisto zanemarjali ter se raje udali mnogoštevilnim zabavam
Precenjevali smo pomen politike oazunaj ia smatrali gospod; reko vprašanje več ali manj za postransko stvar.
Pričakovali smo od nje edino odrešenje ia pozabili aa velike resnico, da tudi uajboljša postava iz pijanca, ne nare<ii treznega človeks ne iz lenuhs pridnega gospodarja. ne iz piopale dostojno žensko
V gospodarskem d«du nam Se manjka globokejšega amevanja. potrebnega razgleda in neizogibne vztrajnosti.
Premožnejši naši meščani posnemajo radi po opičje plemstvo, oče svoje hčere razkošnega življenja in pripravljajo tako uevede gospodarski pogin svojega rodu Kazkošj« v mestu okužilo je tudi že kmečko prebivalstvo. Gorje kmetu, ki nima pridne žene!
Delavstvo posnema zopet večinoma življenje delodajalcev. Jasno je torej, da pade odgovornost za te razmere v prvi vrsti na imovitejše kroge.
Mnogo sveta naše domovine je zapisanega v knjige — tujcem — S svojim razumom, z iulji svojih rok si moramo priboriti zgnbljeno zemljo nazaj! Poglejte si omrežje železnic, ki prepletajo našo »omovino in priznati morate, da so se stavile te železnice tudi z našim prištedenim kapitalom, če prav jih teče nerazmerno več po nemških, kakor po naših krajih.
Ne čudite se torej, če njihova uprava ne odgovarja našim narodnim načelom.
Na tisoče tovarniških dimnikov velike industrije — raztrošenih po naših pokrajinah morali bi nas vedno
spominjati kako pridno deluje oašsosed, kako trezno živi in kako premišljeno štedi in mi hi morali postati dokaj skromni, da bi ga mogli v štedljivosti doseči in se ž njim meriti.
Tadi dejstvo, da ima razun večjih Železniških prog. ki teko po našem ozemlju, tndi cela vrsta lokalnih železnic svoj sedež na Dunaja, je velepomeiubno.
Sedaj pač razumet«-. kako velikega vpliva bi mogel biti prištedeni slovenski kapital za gospodarski razvoj u*sega središča, ako bi Ljubljana bila naše kulrnrno. pol:ično in gospodarsko središče.
Vedno tožimo, da smo ma! in slab uarod. ali narodi, ki niso mnogo večji od nas. kakor: Švedi. Danci, Norvežani. Holandci. dokazali so s svojim gospodarskim delom svojo vrednost ter si priborili s tem priznanje celega sveta
Narod naš pa gospodarski tudi ni tako slab če pomislimo, ds pokadi tobaka za približuo 5 milijonov kron. da popije za kakih 16 milijonov kron piva. vina in žganja v leto; miseleaami smatramo za slabe, dočim imamo popolnoma zdravo jedro in znatno gospodarsko moč.
.Slovenski narod, kaierean mora biti vsaka glava, vsat talent in vsak kos zemlje dragocena stvar, ne sme poginiti vsled svojega prešernega raz-koija!
Ni nam znan ne dan ne ara. kedaj bode spet podvržena njegova življeoska moč težkim skušnjam, kadaj bo zopet treba velikih žrtev, da si ohranimo svoj obstoj. In ha* zato moramo z močnim fliuom klicati narod k novemu življenja, k novemu dela in k novemu oboroženjn.
Zvezda vodnica nam bodi gospodarska samostojnost slovenske domovine, katere predpogoj je razumno, varčno gospodarstvo.
Če hočemo, gotovo tadi zmagamo. Oglejmo si vsa pota. po katerih lahko pridemo do aresničeoja gospodarske svobode.
Zatorej avažujmo težki svoj gospodarski položaj, odrecimo se nepotrebnega razkošja in štedimo, kolikor moremo.
Tempo vsega napredka našega naroda je odvisen od naše štedljivosti. Z vzornim iu vstrajnim kmetovanjem snajmo si podlago nove dobe narodnega goNpodarstvs Sinovi in hčerke naših gospodarjev naj s« ne vdajajo praznim zabavam temveč naj pomagajo pri delo svojim staršem! dele ko bodo blsgajne naših denarnih zavodov prenapolnjene s prihranki spoznali boste s veseljem, kako bo rasla podjotaost, na kako velika podjetja se bodo vrgli nali denarni zavodi, kateri se dane«
omejujejo |'n v očim le na hipotekami in le v mali meri tudi na osebni kredit, odklanjajo pa skoro popolnoma vsako udeležbo na trnovskih in industrijalnih podjetjih, ki se jim od domačih rok ponuja, oziroma nasvetsje. C '■'. Pomisliti moramo tndi. daje velik del dovenakega denarja Se vedno v tujih, nemških in italijanskih denarnih savodih ter stoji našim narodnim nasprotnikom na razpolaganje, kateri (a apotrebljaju proti nam. da na naši zemlji snujejo indaatrijalna in trgovska podjetja, v katerih »ni gospodarijo, mi pr služimo, trdo služimo!
Profesor dr. Albin Bral j* izrekel v*l!ku resnico rekoč, da aa ta čas nimamo večjega problema kakor tega. da preskrbimo za vsako češko (alo-veaako) delavno roko pripravao delo.
Tega ialibog še danee ne moremo trditi, da smo tej nalogi kos. Zakaj V Zato. ker nimamo še zadoati prište-donegs denarja. S pomnotitvijo svojega kapitala bi lahko ovirali izseljevanje iz slovenakih krajev
Tndi v tem obzirn treba delati in popravljati, kar smo v nevednosti pokvarili iu zamudili.
Nastopil je ie majhen preobrat, v zadnjih letih imamo ie par baak, nekoliko indnatrljolnih podjetij, sanjajo se akcijske drnibe. a vae je šele v početku. Ne omahnjmo. fe bodimo ma-lodušni. učimo ae ia delajmo, rasna trdna volja vse tetave premaga. Tadi nemški in italijanski podjetniki so se morali ačiti in naporno delati predno so postali to, kar so. Če bodemo hodili tudi mi po tej poti. . .demo do istega cilja. Delo. štedljivoat. treznost, zanpanje v samega sebe, vede do gospodarske samostojnosti. Držimo ae dosledno tega načela in prihodnjost bode naša
Zatorej ne podeeajajsso niti najmanjšega prištedenega denarnega zneska Vsak vinar nam bodi dobrodošel. če bi prihranil vaak Slovenec po eden vinar na dan. znašalo bi to koncem leta 5Vj milijonov kron.
Prava IJabezen dosvojega naroda vse zmore, ker je s pl oh anjvišje, knr človek ima Zategadelj je človek, kateri iz same Ijn-bezni do čaše piva, vina ali iganja pozabi na ntrjonje gospodarskega temelja svoje rodbine t. j. svojega nn-roda — le pomilovanja vreden
Tndi društva, ki nimajo dragega pomena kakor da izvabljajo svojim člaaora dsnar v pospeševanje njihove zabave ajua a« smejo biti za vzor. Da pridemo potrataoeti temloije v okom, bilo bi dobro naUnoviti društva, ki bi dajala svojim udom nasvet«, kako naj se izogibajo nepotrebnim izdatkom in kako naj prištedeni denar tata ugodneje naložijo Tako drašuo so si nstanovili Čehi v Pragi t«r je začelo svoje delovanje a 1. prosincem 1907. Društvo čedkih štedilcev imelo bo nesebične cilje. — vzhajalo in poglobilo bo smisel za varčnost, za razumno gospodarjenje s podedovanim kakor prislulenim imet-kom — vse to pa koče doseči z iz-dsvsnjem čaaopisov, brošur in letakov, prirejanjem shodov in prednvnnj, t speljevanjem Sledilnih pnšic v rodbine, z nagradami ta pridne štedilce itd.
Letna članarina znaša 1 K.
8 tem novim draštvom. ki nnj vstaja na razvalinah starih, nepotrebaih društev ae mora doseči blagodejni vpliv na gospodarsko in politično iivljenje češkega naroda.
S tem nnvint evangelijem pa se smelo tndi oglašajmo pri svojih bratih Slovanih, kadarkoli in kjarkali to lo prilika aanosa, ker s tam jim obenem oznnnjamo vero v lastno silo in npanje v slovansko bodočnost
Ts govor prijavljamo prikrojen za
naše slovenske razmere, ds ludi mi spoznavamo velikansko važnost štedljivoat i. ker — vsrčen človek kakor narod je te s svojim prištedeaim kapitalom samim vaten taktor ter kot tak bre/.dvomno več žrtvuje za sknpno-nsrodne namene kakor zapravljiver. kateri niti ni več dovzeten za narodne vzore.
Svetcno-politiCni pregled.
P»mi6m dmšmim.
V	drl. »boru je »e sprejel zakon o omejitvi števila dano v sosposke zbornic«- mumerns clausus). S tem je iz-polnena zahteva gosposke zbornire. katera bode sedaj brez zadržka sprejela vso zakone tikajoče ae volilne retorme. Zakon o omejitvi števila članov gosposke zbornice imenuje dr. Kramar napredek, ker jt s tem omejena moč krone in razširjena oblast go«po«ke zbornice kot zakonodajne korporarije. Dragi trde. da je ta zakon reakcijonaren. ker je z njim zajamčen gosposki zbornici nje aristokrataki in klerikalen značaj. Demokratizaciji parlamenta bode morala prej ali slej slediti tadi demokratizacija gosposke zbornice, ker bodo sicer ostri konflikti med obema zbornicama na dnevnem redu
Parlament je sprejel tndi zakon o varstvu volitev. Vsi minoritetni predlogi so propali. uekateri so pa bili tndi prej nmaknjeni.
Pododsek klubovih predsednikov je v soglasju z ministrskim predsednikom konečno določil delavni predlog te za ostalo dobo tega zasedanja. l*ro-eram je zelo obsežen, a kakor je videti, ga bode umirajoči parlament izvrftil.
Proračunski odaek je razpravljal o predloga o pokritja izrednih potrebščin za skupno vojsko in mornarico, katere so delegacije že dovolile v zneska <16 milijonov.
Isti odaek je odklonil vladni predlog o draginjaki dokladi za državne uradnike, sprejel je pa zakonski predlog o ureditvi uradniškega vprašanja v tem smisla, da se določi služ-bena doba na 35 let. da se avedo časovni avansma ter da se povišajo aktivitetne doklade. Zakon naj ima veljavo od 11. aprila 1907
Glede obrtnega zakona je sklenjen kompromis med parlamentom ii gosposko zbornico. Gosposka zbornica je mnogo svojih spremenitev opustila, zato predlaga permanentni obrtni odsek, naj poslanska zbornica »prejme zakon v tej potom kompromisa konečno določeni obli. kar se bode tadi zgodilo.
Trgovski minister dr. Fort je v gosposki zbornici izjavil da ustanovi, kakor hitro bo obrtni zakon v obeh zbornicah sprejet in od cesarja potrjen, sklical obrtni svet, kateri bode posredovalec med državno upravo in malim obrtništvom in malim trgov-stvom. Obrtni svet bode imel nalogo seznanjati državne organe s potrebami in zahtevami malih obrtnikov in trgovcev ter ma bode tako zajamčil izdatno zastopstvo stanovskih koristi.
V	Železniškem odseku državne zbornice je poročal posL Hoffmann Wellenhof o železnicah, ki bodo zidane na Štajerskem. Vse te železnico so namenjene v prvi vrsti le nemškemu deln dežele ter imajo namen, ustvariti drago zvezo med Gradcem in Dnnajem, s dovršitvijo proge Aapang-Friedberg in nove zveze med vshodnim delom dežele in Gradcem.
Koncentracija MladeČeške, Staro-češke in Radikalne stranke je gotova stvar. Napredna stranka, agrarci in aocijalni demokratje bodo volili samo-atojso
NaAi nemAki sodeželani že neprijetno občutijo razsežnost uovoustvnr-jenih volilnih okrajev, v katere so stlačili sknpaj okraje, kateri nimajo pravih skupnih interesov. Z* pri postavljanju kandidatov se kažejo zle posledice te umetne in nepremišljene konstrukcije volilnih okrajev, ker nikogar ne mika potegovati ae za mandat v takih okrajih, ker vsak dobro ve, da mn n«« bode mogoč«r zadovoljiti svojih volilcev in tndi ne stopiti z njimi v ono tesno *vezo, v kateri bi moral stati poidanec z vo!ilci
Vname država.
Bolgarija. Napetost proti Srbiji se je znatno polegla. Bolgarska vlada pozna položaj na Balkanu in ve. da bi to naaprotatvo ne koristilo ne Bolgsriji ne Srbiji ampak le onim. ki hočejo ta nasprotstva med balkanskimi narodi izkoristiti v svoj prid in na škodo balkanskim samostojnim državam. Tndi razdraženi ton bolgarskih listov se je ublažil in vrača se stara pomirljivost v javne razprave.
— P molj a. Praska vlsda predloži deželnemu zbora silno stroge zakonske naredbe proti Poljakom. Te dni je Tiedemann na nekem shodu v Poznanja predlagal resolucijo, ki je bila tndi soglasno sprejeta in katera pravi: Nemščina je uradni in tudi učni jezik na Praškem: na javnih shodih se sme razpravljati samo v nemškem jeziku. Praska vlada pripravlja protipolski zakon in pruska justica se peča s kazenskim preganjanjem roditeljev stavkajočih otrok. Dne 6. t. m je bila kazenska razprava v Gnjezdena proti 52 roditeljem iz občine Zjrdova. V mnogih občinah, v katerih utend Atraj-kajo, je vlada odrekla občini državni prispevek za učiteljske plače.
Dopisi.
te sHlss Iskal prt Br*-ilirti. Občinski avet Zakot pri Brežicah je imenoval v svoji seji sodnega svetnika goep. Josipa Sitterja svojim častaim občanom, tiospod svetnik si je kot vzgleden. nepristranski sodnik pridobil spoštovanje ia hvaležnost vsega našega prebivalstva V znak te hvaležnosti in priljubljenosti gii je naše starešinstvo imenovalo častnim občanom naše občine, podelivši mu s tem nnj-višjo čast in anjvišje odlikovanje, katero more občina komn podati.
Diplomo čaatnega občanstva je izdelal slikar g. .T. Verbič, rodom is Ljubljane, prav ukaano in umetniški ter se a tem delom izkazal v resnici pravega mojstra Izročila pa jo je novemu častnemu občanu dne 6. t. m. v .Narodnem domu" posebna deputaeija pod vodstvom staroste odbora g. Jan Šetinca. V primernih, lepih besedsh je starosta depntacije izrazil naša čuv-stva, ki jih gojimo za svojega pravič-aega sodnika in katerih znnk naj mn bode podeljeno čaatno občanstvo. Nato se je slsvljenec istotako praarčno zahvalil na ukazani mn čaatl Z željo, da bi nam bil še dolgo ohranjen kot zaščitnik zakona ia pravice in kot naš častni občna, smo se poslovili Kr mn kličemo še: .Živel nam še na mnoga leta!"
M maha«. (Wastian! Bravo!) Veseli nas, da nun je govoril mariborski državni poslanec Henrik Waatian iz srca in da mu moramo popolnoma pritrditi. Kedkokrat se to zgodi, a kadar se, da mu damo prav. smo toliko bolje radostni.
List _Das intereasante Blatt" je s svojo prvo letošnjo številko praznovsl petindvajseto! jubilej Ta alavaostna številka prinaša nebroj facaimilov ranih
•J Vol,.«. arMs al lako vtvltoas Is Usta. kol kld svnt ,vij.aa IJašstva.
vzgledmh mot. kakor članov r »sanke hiše. politikov, umetnikov i. t. d. Tndi Wastiaaa je uredništvo aaproailo za kako vrstico in ta se je temn odzval. To ni sicer nič posebnega — n posebno je to. kar je napisal. Besede, katere je podal uredništvu, so zlata vredne in je le teleti, da se npošt«vajo tndi med večino Wastianovib volilcev Čnjmo:
J. i« ktfa UUck m behr sad ma.
Al. tr«. it m .Igor. Volk <• aeia.")
Živijo! Bravo! Braviaaimo! Zapišite si Waatianovi volilri te besede v srce in ravnsjte se po njih! Kazlični nemškntarji nn itaeh. «chitach. — etz.
egg Itd., ali vas niso zbodle ta besede svojegs poslanca V Ali se vam ni zazdelo, da niate pravi Nemci, da ste po rodu Slovenci, da bi le takrat bili srečni - po izreku vašega 7/aatiana
—	ko bi bili ostali zvesti svojenn rodu in svojemu ljudstvu Toda. ako bi ae ravnali Wastianovi votilci po reku sedanjega svojega poslanca, ako bi hotoli biti deletni najzvišenojše in najčistejša sreče, katero nudi le zvestoba svojemn ljudstvu, no, potem bi pač Wa*tian ne bil nikdar poslsnec mariborske mestne skupine, ampak bi zavzemal to mesto kak Slovenec.
Ulejte. molje: Pehali ste ae za \Vastiana. agitirali ste sanj. kot za pristnega Nemca, volili in izvolili ste ga. a sedaj se pa on vam javno roga. indirektno vas obsoja, vas iadajalce svojega ljudstva, uemškutarje in nezna-čajnele. Ali vam on ne pravi javno, da niste srečni, ker ste se odtujili svojemu ljudstvu, ker ste nezvesti domovini?
Ali vam ne done vedno po ntesik Wastianove besede: „Ks jst keia Glftrk so hehr nnd reia, als treu dem eignenVolk zn sein." Vi pa niste zvesti svojemu Ijndatvn in bi torej tudi ne mogli biti srečni
SpodnjošUjenki nemškntarji! Vam je Wnstian imeniten prorok, njemu verujete in njemu zaupate. Izvajajte iz njegovih besed naravne posledice. Vi razni Rakuscbi. Ornigi, Jnhorneggi. Osnratitachi. Schosteritacki. Denru-seheggi itd., itd. poatanite srečni, ravnajte se po besedah Wastianovih. da nobena sreča ni tako vzvišoae ia čista, kot biti zvest svojema Ijndstvn. Vaše ljudstvo pa je ljudstvo slovensko, is katerega ste izšli vi in vali starti Sicer ai ljudstvu, hataran ste se odtujili, kateremu ste nezvesti postali, dosti za take neznačajaeie in etjalte
—	a če hočete biti srečat, tedaj s« pa vendar ravaajte po Wsstianov«m recepta „Ks sat keia OIMi nn hehr sad rein, als treu dem eigses Volk za sein." To so odkritosrčne bssede. Živijo Wsstisn!
Slovenske novice.
' Zs O (egerčl Aev ifMMalk je darovalo nekaj slovenskih srednješolcev 7 kron. Živeli!
—	Poroka. V soboto je bila v Petrovčah pri Olja poroka g. Otona Fiscborjs. c. kr. kazailničnega pristava v Kopru z gospico Ljudmilo Kupljen, hčerko rajuegs e kr. notarja v Celju Bilo srečao!
—	Kemiki kandidat za aseataa sksplao celjsko bode pri bodočih dr-lavnuzborakih volitvah sodni svetnik v Celovcu g. Bibard Markhl Da so proglasili g. pl. Jabornegga kandidatom, je I« manever, da bi se znebili svojega dosedanjega poslanca Pommerjn.
—	Plesni venček na ksrist zaklada m sstaasrlter tr«. bolniške In podporne blagajne na Spadaje Štajersko, katerega priredi .Slov. trgovsko društvo v Celjn" dne
I. svečana L I., vzbuja vsestransko po tanoM nlal dobrodelnega uuu ntf«r* a« «mo pri trgovcih ia njih .astavljencik, temveč tndi pri dragem občinstvu. katero znslednje trgovsko organizacijo. Zaaimaaje za Ia pit« je valiko ia le dane« lahko trdimo, da to sijaja« napel. Vabila so razposlana. Ako bi kateri ne dobil vabila ia oa ga je prezrlo kar je pri uko rolikam Merila razposlanih vabil neizogibno — prožimo, da se z dopisnico obrne na drattvo. katero mn bo vabil« takoj dostavilo.
Ia labnit nam pišejo. da je tm Mm aaft preukAljeao. da otroci fetajo v rimskem čara toplo hrano, prispevalo za to človekoljabao velevamo napravo ljubitelji otrok. V prvi Trati gospod baron MantenOl iz VoJ-nika, ki je o priliki smrti svoj« hčere Ane Sjrbille daroval neko vsoto za otroško knkinjo na Dobrai za L 190« ia 1907 Pa tali grajščina Sovi grad (Noakausj da raje te več let sem dna za knhinjo. Leto« je gospod župnik na Dobrni te poaabno prosil oskrbništvo te grajščina za drva — da ne bi se otrokom odtegnila U dobrota. Pri zadnjih dobrnakih občinskih volitvah so aemUuterji v svojem dnhoritem (?) oklicu javkali, da ne bodo otroci več vlivali dobrot ko doslej, če bodo tapnik ia kaplaa. oziroma slovenska narodna *vnr Tiz-g-1- Pa so ae zmotili! Občina do sedaj *e ni darovala za nboge otroke nič, letos pa je vzela v proračun 100 K tM imenovano knhinjo. Če bodo toplice kaj od med topliškimi gosti nabranega denar>a darovale, bodemo pa poročali tndi, če bodo dobrnski nemškntarji v ,ru;i veliki skrbnosti in človekoljnbnosti kaj za nboge otroke Žrtvovali, ne bomo pozabih hvaležno zabeležiti.
—	V Amurji pri Jelšah si sodnik ia drogovi najbrt glave belijo. To jo pa čisto nepotr- Itno Stika se po vseh kotih za osebo, ki je izdala ajih namero, da aaj postane trgovec Wagner drl. pravdni fnnkcijonar. Bodi njim vsnkemu posebej in vaem sknpaj na zho povedalo: .Med seboj imate mu-zikašal Že dolgo prej. ko je bila slulba runkcijonarja razpisana, je on vato nakano v svet zatrobil. In v proslavo mecena svojega on trobenta
Harnu bizoni! Haram biznm! Knkaka piram. Jndez birnm. viadiš pivam, gratia birnm, tlehtes pivam! bonnm birnm! Haram biznm! Harnm biznm!
Vrabci ao potem te v adventa čivkali po celem trga Wagnerjevo imenovanje z odpevkom:
Fidl tak. tak. tak Tak? tak? tak? Spak! spak! apak! Fidl fak. tak. tak! Molje so pa po krčmah ogibali, treano to zadevo premislili. < ne da bi besede napisali. Za domovino storil sem to jaz ker imam za to zlati čas. a mi to delovanje ne dela špas
Kaj mi pa mor«jo!
—	XIII. Iikaz darov za pogorelce • Radmlrju v Savinjski dolini. HM Ciril Knut-uc v P O. Ravensdale. King Co. Waahington v Ameriki, nabral ŠS66 K. Srčna hvala!
Odbor za pogorelce v Badmirju Josip Terčak. Uregor Dapelalk. uad učitelj.	Župnik.
Igaaelj tttrmeekl. nčitelj.
—	Ia Aoataaja se nam poroča: Pn XXV. občnem zboru Šaleške čitalnic« v Šoštanju dne 6. t. m. izvolil — je sledeči odbor: Predsednik g. dr. fraa Majrer, podpredsednik g. Vinko Kottek, blagajnik g. Anton Kocnvan, **Jnik g. lUdolt Vodeb, ostali odborniki R Aloja Trobej, Ivan Soln ia Ivan "npanc
V odborov) sejt isti daa se je skleailo. da se priredite v tem kratkem predpusta dve veselici in sicer dae Sto. prosinca veliki koncert potnoMe-vilne Šottanjake narodne godbe aa lok ia aa pastno nedeljo dae 10. svečana koncert mnikuradu ia plo ter v postnem časa dva koncerta
želeti bi bilo. da aam p. a. dame ia gospodje diletanti prirede kako gledališko predstaro vsaj v postnem časa.
Vabila za veselice izidejo pravočasno; kdor vabila po pomoti ne bi dobil, aaj aam blagovoli oprostiti in se veselice tem signrneje udeležiti, katera mu >>ode nudil« gotovo vse-straaski alitek.
Društva v Šaleški ia Savinjski dolini so prošeaa, da vsaj SO. prosinca ne bi priredila kake veselice, da se zamorejo člani vseh društev naše veselice ndeleliti.
Vse veselice vršile se bodo v veliki dvorani hotela .Avstrija' s sodelovanjem polnoštevilne Šoštnnjake narodne godbe aa lok. katera bode proizvajala najnovejše. fine in dobre točke
—	Moška podružnica sv. Cirila Ia Metoda za Trbovlje Ia okolico
ima za leto 1807 ta-le odbor: Predsed-nik: g. učitelj Bobert Plavšak; tajnik: g. kaplan Fraac Strmšek; blagajnik: g. kaplan Josip Lončarič. vsi v Trbovljah: aamestaiki gg.: nadačitelj Ivaa Sorčan. rudar Dominik Majcen, telezn. uradnik Bernard Perku, vsi v Hrast-uikn. Odbornik za Dol je g. župnik Anton Veternik. Večletni podrntnični načelnik gosp. duhovni svetnik Peter Erjavec je bil v priznanje narodnih zaslug sploh in podratnire posebej soglasno izvoljen častaim predsednikom podružnice.
—	Prostovoljno gasilno drattvo v Trbovljah si je na svojem rednem občnem zborovanja dne 3. jau. 1907 izvolilo za leto 1907 aaaledaji odbor: Nnčelnik g. Ivan Kram mer. trgovec, podoačelaik in blagajnik g. Aston Dolničar. restavrater. tajnik g. Oroslav Haglav, rod. uradnik, vodja plezalcev g. Anton Volkar, gostilničar, njegn namestnik g. Franc Past. posestnik, vodja brizgalničarjev g. Frauc Kajtna. obč. tajnik, njega namestnik g. Franc Pun-garčar, krojač, vodja cevnega oddelka g. Hinko Piatarič, krojač, njega na-mestnik g. Anton Vidmajer, gostilničar, oskrbnika orodja gg. Aadrej Malgaj. kovač in Franc Kajtai, preglednika gg. Franc Skraber. kolar ia Fraac Kollek, sedlar. — Društvo praznuje letos svojo JO letnico z veliko poletno sla vn ost jo. v predpusta pa priredi pred-pustno veselico
—	Domača obrt. Dne 6. t. m je v tnkajšnjem mestnem gledališču na klavirju igrala znana virtuozinja Selen-shap iz Berolina Na razpolago je dobila dva klavirja, enega od neke znane tvrdke ns Dunaja za 2400 K in dragega od izdelovatelja g. Martina Ropasa v Celjn za 1100 K Umetaica se je odločila za zadajega. aa kar sme biti Ivrdka M. Bopas res ponosna čestitamo* Pripomaiti je, da se za napredek imenovane tvrdke zelo zanima sin g, Slavko Bopas, ki namerava potovati v razna mesta, da se v tujini v svoji stroki izpopolni.
—	Posredovalnico za nakup In prodajo posestev, za staaoiaajs Ia posle je aklenila nrediti mestna občina Ptuj na predlog tupana Orniga. Nov, pcemeten in praktičen način, da bodo Nemci praznili našim ljudem tepe in nakupovali sistematično naša posestva Posredovalnico za nakupovanje zemljišč je osnoval tndi mestni nrad v Celju — zatorej pozor!
—	- Proti slovenskim napisom je v zadnji občinski seji mestnega sveta ptujskega zopet raakoračil odvetnik
Plachki. Plajčanom j« pač trtba tega! Mestni svetniki ptajaki tndi nvidevajo, da ae ni dobro spaščati na ta led — zato se jim nič prevtč ne mudi. da bi dali odatraaiti slovenske, v nemški mestni zrak moleče napise
-	Dedelal poUvalal učitelj za tlviasraja g. Martta Jetevšak bode pradaval o Živinoreji: V petek, dne 18. jaaaarja ob 8. ari zjatraj aa Dobrni v gostilni gospe Orosol; popoidaa ob 9. nri v Amaituem v gostilni gospe Pokarc.
V	soboto, dne 19. januarja ob 8. ari zjatraj v št Jurju ob j. t. r gostilni Hud. Dobovišek; popoldan ob 9. uri v občiaaki pisarni v Okolji vasi Živinorejci se vabijo k obilni ndeletbi.
-	Lj stoiacr. Pretekli četrtek se je koaštitairal ljutomerski okr. zastop, pa kar iznenndilu nas je vest. da je okrajni zaatop, ki je dvetretjioako slovenski, izvolil natega najhujšega- narodnega naaprotaika ia vodjo Ijato-merakib Nemcev, notarja Tharaa. aa-čelaikovim namestnikom -okr. odbora. Tornj dobra šesterica slovenskih okr. zastopnikov mu je dala svoje glasove. To je nezaslišan škandal, naravnost nečuveno. in potrebno je, da poizvemo po kateri iaicijativi se je to zgodilo, in knteri so tisti, ki so za vsa sls, vse zaaaičeraaje, ki ga imamo od ljutomerskih Nemcev, ponudili vodjo teh naših sovražnikov na to častno mesto. To moramo pribiti
Prvi v laski semenj v Ormoža. Ker so se vinski sejmi v naši olji domovini udomačili iu dobro obnesli, priredi „Vinorejsko drnttvo v Or-mgoiu" v četrtek 31. jnannrjn 1.1. v dvorani gostilne gosp. A Skorčiča v Ormotn vinski sejem. Otvoritev sejmo ob 11, nri predpoldne. Ako upoštevumo dejs!vo, da se je leto« v ljutomerskih goricah, oziroma v ormoškem in ljutomerskem okraju pridelalo priblilao 9K.OOO hI vina in da je priitevati letošnji pridelek med boljte letnike, se je nadejati maogobrojae ndelelbe. Ni treba omeniti še posebej, da slovijo ljutomerske gorice od nekdsj kot najbolje v Avstriji; vrbutega so zasajene te več let z novimi nasadi, ki le rodi.
V	teh aovih nasadih se negujejo' nuj-tlabtnejše. zemlji primerne vrste, tako da bode na sejmu mogoče dobiti vinn ene vrste. Nadalje je treba omeniti, da je peronogpors. ki je v dr-gih vinskih krajih lani toliko škode napravila, našim goricam kolikor toliko prizanesla.
Nu vinskem sejmu se nudi kupen prilika, v kratkem časa veliko vio poskusiti. on ni navezan na mesetarja, ni mu treba vse hribe prelaziti, prodno dobi zaieljeno blago. Kupec in pride-lovnlec sta v neposredni zvezi Dobi* ček. ki ga imajo prekupci ia mešetarji. ostane njima. Koliko pa je vreden čas, ki ga na tak način prihrani knpec! Železniške zveze so tudi zelo ugodne. Torej le v Ormož dne 31. januarja, gostilničarji, da se preskrbite s pristnim Ijutomerčauom Izbere bote veliko našli!
-	- Is Maribora. Res čudno je, da se tndi v Maribora enkrat začnejo zanimati za svoje trgovce Predno pa kakšne zahteve stavijo, skrbeti morajo, da bodemo mi trgovci od narodne strani tudi dovolj podpirani Dokler pa Slovenci sami ne vedo, da jim je dolžnost podpirati narodnega trgovca, ne pa nasprotne trgovine, tako dolgo tudi naju trgovcem ni moči odločno nastopati Zahteve se seveda lahko stavijo, to ni nobena težka reč, pa kako se nsj te izpolnujejo, če smo od nasprotnikov odvisni Koliko narodnih odjemalcev pa imsmo sploh mi trgovci? Rajše gredo k dragim nasprotnim trgovcem z izgovorom, da so tamkaj kupovanju že vajeni itd.
Ce pa te res pride kakšna narodna dama v slovensko trgovino, po-
tam se te calo sramaje Slovenki govoriti in stan ia razrea tega bogve kakšne zakteve. Na kakiaai način ae
toraj od aaa zahteva, da bi bolj ae rodno nastopali?
Pisec prejiajega članka naj torej v prvem ozira skrbi za to. da dobimo dovolj narodnih odjemalcev, potem od naše strani tudi lahko pričaka je dragega poatopsaja.
—	Umri J« primarij mastne bolnišnice v Gradca dr. .Inrinka Ril je znan kot izvrsten zdravnik.
—	Oseaadeaetienlen. Nndvojvodn Raiaer, stric natega cesarja, je slavil dne ti. t m svojo osemdesetletnico. Cesar, aadrojvode. dvorni in drlavni dostojanstveniki so čestitali vojvodi Raiaerju. knteri vliva v visokih vojaških ia akademičnih krogih veliko spoštovanje, med prebivalstvom pa splošno ljubezen.
—	Direktnih davkar je plačalo mesto Ljsbljaaa 1. 190« 1J06 J89 K. — Umrlo' je v l.jnbljaai lani IU« oseb.
—	Ljubljanski mandat. Kakor
poroča .SI Narod", ae bo več kandi-diral v LjnMjaai dr. Tnvčnr. Govori ne, da bo narodnonaprodnn napredna stranka postavila dr. Trillerjs ss ksa-
— Vojaške »Masti aapram Slo vencem la Nemcem. 0 priliki koncerta pevskega društva .Ljubljane" se je pela tndi znana Gregorčičeva pesem: •Domovini" (.Oj vdove tolns. zapuščena ti mati toliko sirot" — itd.), spremljala pa aaj bi pevce vojaška godba. Zaradi tega je vojaška oblast vobče odpovedala godbo, ia tele aa brzojavno pritotbo pri ministrstvu je bile godbu zopet dovoljena, ni pn smela biti niti nnvuča pri pesmi .Domovini". Tako smešno malenkostni so ti patentirani avstrijski patrijoti proti Slovencem! Pesmi pa. kakor so .Wacht am Rhein". .Dna dentseke I jed" i. dr. pa sme vojaškn grtbs mirno poslušati ia s svojo polno soudeležbo poveličevati! To je v resnici avstrijsko-policijsko!
Drage slovanske dežele.
—	bnUu srbskih roealb del v CUcagi. V Chicagn je bila otvor-jena razstava srbskih ročnih del v prostorih srbske pravoslavne občine. Trajala je tri dni. Priredili ao to razstavo amerikanski Srbi, da bi Ameri-kaaci spoznali lepa srbska ročna dela iz Dalmacije. Bosne, Hercegovine in Črne gore. Cisti dobiček je aaaeajea arbsko-pravoalavni cerkveni občini v Chicagn
—	Hrvatje v Ameriki ao poslali za minnle božične praznike samo po banki F. Zotti v Novem Yorka 2,167.035 dolarjev t j. 10 milijonov in 815 tisoč kron v domovino.
Izvoz svbaMh volov. Srbako poljedelsko ministrstvo je vzelo v Šolana velik prostor za dalje časa v najem, kjer se zgrade hlevi za 1000 glav volov in 2000 svinj, da ae olajia izvozna trgovina — Angl parobrodaa tvrdka Jonson in drag sklene s posredovanjem srbskega trg. agenta v Aleksandriji, Oozla pogodbo z raznimi srbskimi veletržci za nakup 40.000 volov na leto.
—	Nov plovni kanal zgrade Srbi v Potarevcn. ki bo vezal Donavo in Moravo Gradnja bo stala 7 milijonov kron.
—	Umetniške razstave v Belgrada
ae udeležita tudi slovenska umetnika akad. slikarja Rihard Jakopič In Ivan Grohar. Slovenske slike so že na potu v Belgrad; razstavijalcema se najbrle pridruži tudi Matija Jama
Nrfdnjt>M)liikii matura. Ker namerava nancno ministrstvo poostriti naredbe gled" na maturo na srednjih šolah. j«- sklenil občinski svet v Pragi pozvati svoje zastopnike pri deželni vbdi in vse češke poslance, naj delajo na to. da se matura sploh odpravi ali vsaj omeji na najpotrebnejše predmete
Svetovne vesti.
l)r*anje po ledu je zdravo, ako se ne pretirava in če se ravnamo pr*v Zato uai starši dovoljujejo otrokom. da se drsajo seveda na drsalkah in pod nadzorstvom. Vse mišire telesa, posebno pa one prs. hrbtenice in nog delnjejo . v enakomernem gibanju. Pljuča tJihavajo v se v polnih požir-kib čist. prahuprost zrak. telo se utrjuje proti spreaenjavi temperature in uplivoiu vvmena ter •*»• k »epi; pogum raste.
Drsauje po ledu prištevamo k naj zdravejšim in k uajprijetnejšim telesnim vajam, seveda v pravi meri. Močen mraz. oster severni in severnovzhodni veter, dolgo bivanje na drsališču je otrokom škodljivo. Roke zavaruj z rokavicami, obleka naj bo primerno topia. ki pa ne sme prost«) gibanj«* in dihanje ovirati. Seveda, če ti je vroče od drsanja ne <j«lpenjaj si obleke. Z drsališča douin je treba iti peš. ne s«; voziti, da se telo |K>lagoma ohladi. Drkajmo le z zaprtimi ustauii. Ako se pretirava drsanje, zlasti pri mladini, nastauejo tudi lahko zle poshdice n pr. akutno razširjanje srca. zbiranj«' beljakovine v moču (vodi) itd.
Ako se kje led ndere in se zgodi nesreča, da pade kdo v vodo. piu pomagamo. ako mu pomolimo dolgo desko, lestvico oziroma vržemo vrv itd. Na pomoč mn hiteti po ledu je nevarno, ker se še lahko več leda udere in pridemo tudi mi v nevarnost.
- Otroci kadilci. Da kajenje tobaka otrokom zelo škoduje je v obče znauo. Otroški organizem je nežen, občntljiv. zato je npliv tobaka nanj mnogo večji, kot na odrasle. \ kljub temu je ta kuga že precej razširjena med mladino. Toda najdejo 9e še celo Ijndje. ki bi morali vendar imeti pamet, pa andijo otrokom pipo, smodko ali cigareto. Da, poznam «>četa. ki je triletnemu sinčku dal iz svoje pipe vleči. Takemu očetu, ki v nežni mladosti zastruplja svoje dete. bi bilo 26 na zadnji del telesa pač premala kazen.
Tobak je nevarea strup za živce. Tabakov strup pa pride s slinami tndi v želodec, z dimom pa v dihalne organe. Povsod povzroča začasna pa tadi kronična zastnpljenja. Dokazalo se je. da so posledice takih zastrupljeni prav hude Učenjak Delaigne je preiskoval mnogo otrok. Pri dečkih v starosti od 8 do 16 let. ki so kadili, je našel motenje prebave, aervoznost. omotičnost, nepravilno utripanje srca. duševno počasnost. motenje pravilnega krvnega obtoka in bolehne spremembe krvi (manjšanje množine rdečih krvnih telesc). Posebno škodljivo je kajenje v zaprtih prostorih, pri telesaih naporih (pri telovadbi, kolesarenjn, hoji na gore) aadalj«- na prazen želodec. Tudi je škodljivo potiranje dima ali pa spnščanje istega skozi nos. Nikotin zadržuje prebavanie in je tudi zato škodljiv.
Po nekod so strogo nastopali proti kajenju otrok Na Angleškem mora deček, ki je pod 16 letom star in ga zasačijo, da kadi ali da ima samo tohak pri sebi. plačati 40 kron globe. Trgovci, ki so takemu mladenič« prodali tobak, so enako kaznovani. Če bi večkrat mladini prodajali tobak, jih vlada lahko kaznuje do 600 K. Pač bi bilo treba pri naa take, če ne še ostrejše postave.	— ij —
Ostrejše postopanje pri hm
borih. _Pr Tagbl." poroča, da se bo odslej ostrejš«- post«>palo pri naborih. .Manjše napaki- pri slnhn in vidu se ne bodo upoštevale Mera pri kratkovidnosti se skrči od 6 ua 4 metre. Pač pa se bo oziralo h«di ua srčne in živčne bolezni
—	1'mrl je perzijski šah Mnzarter Kddin Mirza Pokojni šah je bil rojen I 1853. in je nastopil vlado 1. 1896. Po Kvropi je pogosto potoval; bil je naklonjen evropskim državnim uredbam, tako je n. pr podržavil pošto in upeljal ustavo Za njegove vlade w« je jako ojačil ruski vpliv v Perziji.
—	Črna gora. Na predlog nar. zastopnika Milovana Marnšiča. se narodno zastopstvo 1'rne gore ne imenuje več .Črnogorska narodna skup-ština". ampak ..Srpskn narodna *kup-štim* kn«4evin* » m* gore"
Rnbens rodom Iz Štajerskega. Sloveči nizozemski -likar Peter Pavel Rtibens je r«>dom iz Štajerskega, in sicer se je i?.x'lil njegov d«*d. .»ernej Unbens. okoli leta 1530 iz štajerskega v Belgijo. Nj«*gov sin .lean Rtibens si je vzel neko Nizozemko iz Antwerpcna in umrl v Kolino na Nemškem. Tam «e j«« tndi porodilo njegovo «>dino dete. poznejši slavni <likar Peter Pavel Rubens
—	Koliko znosijo čebele. Pri zadnjem štetju so našteli v Avstriji 995.281 panjev, iz katerih so dobi v enem letu 56.8*<| meterskih stotov medu in 3293 m*t stotov voska Ako se račnni med povprečno po i krono, vosek pa po :t krone pri kilogramu, znaša to skupno vregnost 6.666.500 K. Ako bi se hotelo odp«>ljati ves vosek in med jedne letine, bi potrebovali 602 železniška voza. ako bi naložili v vsakega 10.000 kilogramov Ker pa tovorni vlak navadno nima več kakor po 20 polnih voz. bi potrebovali 30 tovornih vlakov. Čebelice so vse to znosile v praških in kapljicah.
Pregaajaaje Poljakov na Poz-aanjskem. Radi pisanja o stavki poljskih šolarjev j«* obsodila pruska vlada dva urednika poljskih listov na skupno 240 K globe. Zaprli so nrednika Jnlijana Drobo, katerega tožijo radi 20 tiskovnih prestopkov. — Župnika (Jrileviča iz Slesine. kateri je na nekem shodu baje ščuval proti vladnim predpisom. so obsodili na najvišjo možno denarno globo t. j. 6O0 K. — Poljak Jakob Visocki. kateri biva na Poznanj-skem že 45 let in ima 8 otrok, je sedaj izgnan, ker njegovi otroci niso hoteli pri verouku nemAki odgovarjati. In tako se nadaljujejo ta načeveua uasil-stva v bratski .kulturni" državi onih. ki nas imenujejo divjak«« in barbare.
LoterijMke številke.
lirM-v iS. januarja luOS: 10. O. (*>. «4. .'rt*. Itonaj. .	M. »S. 34. #14. S«.
Len pnftjffici
aa Saja pm *iiki atai * aafana. Prodajaln* je opremljena
Mttvaaa, tudi velika sob* za atanovaaja, zraven spada valika akladiMa, izvrataa Ua« Hal. vv je blin IJak-Ijanaka aaHaica, v Celju tedaj izvrstna aaaata dokazano valika prodaja. Pr aa s I. fekr. ali I.
trgovino a aaaiaai ■aai laradajalaa s
1.1.S. Dopisi naj se potljejoaakrk aiHta graiiiaa Žavaak, p. Braalav&a pri Oaljv.
K 5000 zaslužka
|Mu imihi. kateri diUb. S« ni isti« iMrta
600 komadov za samo fl. 2 50
v resnic« prlliftna kwp«l|a Ju dajMi:
i t-lrj v,-.*kr»«ao pat. r> uf>tuoir r. pai nra a piatmno caraa<*!)•> i-vainr /a t.v>oo«t. i fina zUt« •-iouMr v» ti tl'-a, s pr»t*n t i/ auioilt zlata dom W> • prnar. briltanti (u (co»|-»U Ji lUbm, i zlati.dnuiil'' manertna cuiul-a H»tanrta v« J no novai, .-, kra-nl napr»ni <ji\mhl 'cb.mi
illi hrti]*«
■Uu>ka	(rada)a novo««', t kraano *»|-no toa>to»
trcaiiv. l |rjw J- nami a. i i>«r Unt.,n.»v z envrlk. briljantl. i Hn« |>i- ilnu .»p—tj ■ ft niklja i |>at. vr.ru.T>.Wi I ir uu ler. i earnllaia »•> l.tta*l>i*. tajlifnlh pravih IBO«rm«klh inamk. I r|r<t .*!r. lile,' /a ar.v«lkr ■•ilkrli'. l pat. .trlal m ..vratni* 1 *ltt*a fcvit >Uk a- tla.
Anpe; T rlr^anim uro. ki K	»hial loiikn
vr.-lna. muhi cld. r«. I'roti pmlpla^llii ali povrnju w .|ohifiiaaraaaJv*ayata aa pat. irala<ra(«Ui«
1 URBACH, Kraka* Ua>. 74.
nakupu J pak-tov iirtdrnt t priin* m»:U»k« ■—'-1-- Kr uaraja>"S ar lAJlielijj ali vrar ar. Kullto Ukljnn.	i i

Naprodaj je uovozldans
r kate-rej jn p>-Htllna. / T*a«i( ./»{.»iir.11%;
p«*lopji. poleg je velik vrt. d*a uhvhU* Id ho^« l'o«eatvo kil t Kaplji *a-i pri Šl	1'osv-
»o ivedo v Kaplji »t. ifO	VI 2 f I
Sprejmem takoj
2 učenca
pod običajnimi povoji.
IVAN REBEK, Olj«
ključavničarski nioj»t«r.
VIZITKE
priporoča
Zvezna tiskarna
Poshasite
i n priporočite = izdalhe =
|Tydropetoparne hranil
p Pragi VIII. Cenorniitasionj
Vinorejsko društvo v Ormoži
priredi v fetrtek. (lno 31. januarju 1907 v dvorani i>o.tilnr A nt. SkortiO*
prui vinski sejem
Ponujala m* bodo vina Un«kepa pn*v dobrega pi-idelka. kakor tudi virt« starejših letnikov i/, vn-h vinorodnih l.rajev ornioikn-ljnlomer^kih ar"nr Začetek ob 11. uri ppedpoldne. ilka zvare z 0faiiea: Iz Maribora odhod po6tnt^;:> vlaka »b n: uri 15 minut predpoldni'. iz Ljubljane odhod poAtoetpt vlaka ob 5. uri B minut prrdpoldne. Prilin.) v Orrno/ ob 10. uri 24 min. pršdpt.ldne. Odkod Iz Onaaia: ob ! uri 23 minut popoldan brzovlak nn IVaj^r.iko Maribor. Ljubljana ob t. uri 37 minut p<i|H>ldan. poAlni vlak nit IVtgvptko. Maribor. I.jubijann. Ormol v januarju I»07 Za odbor „ V i n o vejakega dpuitva"
načelnik dr. I. 6*rUk
(32) 3
Vabilo
rednemu občnemu zbora
„Hranilniee in poNojilnicA v Braslovcah".
......... rficlKtrtnane zadracr z aroiarjeao navezo, ......
>	ki ko*.
v aadatja. dna 27. juiirji 1397 ab 3. ari papaldaa v aradaaa prettara v Braalaviak.
DNEVNI RED:
I. 1'orofilo nafelutra. i. Odobren)e letnega ratiuia. 3. Kaadelitvr rtmega dobifka. 4. Izvolitev rafamkega * f regledonka in njf*"Wga namestnica. 5. (flučajnosti.	.•«»• i
NsMstvs.
Dnstrovani narodni koledar
za leto 1907
j« m t nktti Znat tttim i Ctlji. — Cai bwi 11'-, ekj ieai ll'M, n Hki M lit nt.
I,utaik: Kouorcij tiau .Donorina* Tuk .Zrna« tiakarae" j Celju
Odgoronri urednik in izdajatelj I.judevit FariaaL