■ Na i reč j i slovenski dnevnik v Združenih državah Velja za vse leto ... $6.00 Z_a pol leta - - - - - $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 TELEFON: C0RTLANDT 2876. n NARODA last slovenskih delavcevv Ameriki. ^ largest Slovenian Daily in* | the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. NO. G3. — STEV. 63. Entered as Second Class Matter. September 21, 1903, at the Post Office at New 7orkv N. 7., under the Act of Congress of March 3, 1879. NEW YORK, TUESDAY, MARCH 17, 1925. ^ TOREK. 17." MARCA 1925. TELEFON: CORTLANDT 2876. VOLUME XXXIII. LETNIK XXXni. DOGOVOR MED SEDMIMI DRŽAVAMI Včeraj so pričeli v Parizu razpravljati o dogovoru med sedmimi državami. — Poljska in Čehoslo-vaška bosta vključeni v novo pogodbo za varnost Evrope, seveda pod pogojem, da Anglija v to privoli. — Pojavilo se bo mogoče vprašanje nemških meja. — Vrjetna je tudi revizija ver-saillske mirovne pogodbe. PARIZ, Francija, 1 6. marca.—O dogovoru med sedmimi narodi mesto petimi za utrditev evropske varnosti se bo pričelo razpravljati danes, ko bo dospel semkaj angleški minister za zunanje zadeve Austen Chamberlain. Poljska in Cehoslavaška sta dodatni dve državi, ki bosta vključeni v pogajanja. Ce bosta Anglija in Francija privolili in če bo Nemčija, kot članica Lige odobrila načrt, bo pomeri jalo to novo mirovno pogodbo za Evropo. Po hitri orijentaciji na temelju govora Chamber-laina v Ženevi, s katerim je slednji zavrgel Benešev protokol prisilne arbitracije in razoroženja, sta prišla Beneš in grof Skrzynski v Pariz pred angleškim ministrom za zunanje zadeve ter prinesla informacije, da želi Chamberlain razpravljati o iztočnih mejah Nemčije, s privoljenjem Poljske. To je dalo nepričakovano zanimanje današnjemu sestanku v Parizu in s tem se bo pričel neobičajno važen teden v diplomatičnem oziru. Vršila se bodo številna pogajanja med ministrskim predsednikom Herriotom, Chamberlainom, Benešem in Skrzynskim. Chamberlain bo najbrž odpotoval v torek zvečer, a drugi bodo ostali. Pogovori se bodo tikali v glavnem člena XIX, li-cnnega dogovora, katerega je že povdarjala Nemčija z ozirom na njen vstop v Ligo. V trdnem prepričanju, da imajo Nemci v mislih poljski koridor in iztočne meje, ustanovljene od versaillske mirovne pogodbe, so prizadeti narodi prvikrat pripravljeni ozirati se na trezno pamet, vspričo ogroženja miru. Mejno vprašanje, o katerem ni bilo preje mogoče razpravljati, bo prišlo vsled tega na površje tekom teh konferenc v Pa- rizu. Preteča šolska stavka v Alzaciji. Alzaški učitelji nasprotujejo stavki učencev. — Kaznovali bodo vse u-čence, ki se bodo odzvali pozivu kardinala Rucha, naj ne hodijo v šolo. * Splošno prevladuje prepričanje, da bo Chamberlain odkrito povedal Poljakom, da je sedanji čas najbolj primeren za razpravljanje mejnih vprašanj z Nemčijo. Ce se bo to zgodilo, je treba sprejeti možnost revizije mirovne pogodbe. Pogovori, ki se bodo pričeli danes, bodo pome-njali le pričetek, a konečni cilj je dogovor med sedmimi državami, ki bi vključeval Anglijo, Francijo, Nemčijo, Italijo, Cehoslovaško in Poljsko. To bo mogoče dovedlo do premaknitve takozvanega poljskega koridorja na kos zemlja med Nemčijo in Lit-vinsko in do par manjših mejnih izprememb. Ce bo dogovor uveljavljen, bo tudi odobren od Male antante in s tem bo sklenjena neke vrste nova mirovna pogodba, ki bo krila pretežni del Evrope. Ideja se je prehitro pojavila, da bi mogla dobiti takoj definitivno obliko. Inšpiracija je prišla od Au-tena Chamberlaina in Beneš je aktivni pogajatelj. BERLIN, Nemčija, I 6* marca. — Nemčija smatra memorandum Lige narodov za sprejemljiv temelj pogajanj ter se bo najbrž pridružila Ligi tekom prihodnjega zasedanja. Iskala je kompromis ter ga je tudi dobila. Nikdo e ve, kaj pomen j a ta kompromis, ko bo predstav-jen v dejstvo in kabinet se bo danes posvetoval, da znajde to. Nemčija je naprosila za nevtralnost v slučaju, da i uveljavila Liga kako kaznilno odredbo proti ka-emu narodu. Opozorila je na dejstvo, da je raz-rožena in da ne more dati svojega ozemlja na raz-olago kot bojišče. Liga je odgovorila, da Nem-ija sama lahko določi, koliko lahko nudi v voja-~em oziru. Predno bo izpolnila Nemčija tozadevni formu-r, bo povdarjala, da je razorožena, nakar bo pod-sala. Nemci so naziranja, da bodo hoteli Francozi pre-' svoje čete -prefe^Nemctje v »lučaju rusko PARIZ, Francija. 16. marca. Ničesar se ne ve jrlolo obsegra. ka terejra bo zavzela preteča stavka v Alzaciji. ki bo izbruhnila danes kot otlziv na proklamaeijo štrasburške^ra škofa Rucha. ki daje šolski deci navodila, naj za stavka. Poslanec PHe^er iz departmen-ta Ilaute Rhin je pozval katolike, naj se ne ne dajo ustrahovati od prc-ftkta department a Bas Rhin, ki je izjavil, da bi bila taka d o go vorjtina akcija kršenje postave. — Postava. — je rekel Pfleger, —lahko le svari ljudi, to je vse. Vsaka druga kazen je izključena. Bas Rhin sekcija unije učiteljev v narodnih šolali je sprejela resolucijo, ki vključuje namen teh učiteljev. da bodo strogo sledili navodilom vlade ter spo ročili oblastmi imena odsotnih. Učitelji imajo tudi namen ohraniti največji mir vspričo vseh pro-vokacij ter nasprotovali z dostojanstvom nasilju, neredu in uporu proti postavi. — Katoliki. — piše Temps, — nasprotujejo šolam, v kateri se laje pouk v vsaki veri, — sistem, kat erega se bo danes uvedlo \ Oolmaru — v glavnem raditega. ker smatrajo to za prvi korak proti šolam, v katerih ne bo no- -ga verskega pouka sploh. Pastor Klein, predsednik eol-marskega konsistorija, in edini Zastopnik augsburške konftMje v Alzaciji, je rekel, da ne nasprotuje šolam, v katerih je verski M-iuk obvezen, da pa se bodo protestanti združili s (katoliki, če bi ;e skušalo uvesti lajiške šole, >rez vsakega verskega pouka. CASTRIES, Francija, 16. mar-*a. — Ministrski predsednik Hei-"iot je danes dvakrat govoril tu-a je napravil le eno pripombo glede predmetov, ki niso v neposrednem stiku s cilji njegovt ra tukajšnjega obiska. Bil je na. •nreč navzoč pri razkritju sporni-•nka socialističnega voditelja, Taan Leon Jauresa. ki je bil rojen v »tukajšnjem kraju ter za vratno umorjen v Parizu leta 1H14 xl vojnih hujskače v. Lady Asquith poškodovana. LONDOX, Anglija. 15. marca. Pri vožnji v avtomobilu se j«1 dales precej poškodovala Lady Margot. Asquith. žena bivšega in/gleškepa ministrskega predsednika. AMERIŠKI SOCIJALISTI IN LA FOLLETTE Socijalisti so prekinili vse zveze s senatorjem La Folletom. — Debs je prekinil odnosa je z izjavo, da je bil čikaški svet reakcijonaren. — Hillquit je podpiral Debsova naziranja. Socijalistična stranka je dospela na rob očarlji -vega pogleda ter pronašla, da je zašla v močvirje. Socijalistična stranka je poveljevala preostankom gibanja za tretjo stranko, ki je podpirala kandidaturo La Folletta za mesto predsednika, a takoj po konferenci za pogresivno politično akcijo se je umaknila ter pustila, da so se preostanki razpršili na vse strani. Ta sklep, katerega so storili socijalisti na hitro sklicani konferenci, je bil včeraj formalno objavljen v Chicagu potom Eugena V. Debsa. — Socijalistična stranka je prekinila svoje stike s konferenco za progresivno politično akcijo, — je izjavil Debs, — ter nima nikakih nadaljnih stikov s tem zastopstvom. Na konvenciji se je pojasnilo, da ne morejo socijalisti harmonizirat i in sodelovati s tako raznolikimi elementi, in da je bila ta konferenca progresivna le po imenu, a v resnici reakcijonarna. — Po mojem mnenju ne more biti nobenega dvoma, da je izpolnila konferenca za pogresivno politično akcijo svojo nalogo. Brez dvoma je izvršila nekaj dobrega ter zapustila nekaj trajnega, za kar ji gre ves kredit. Imela je za posledico tudi nauke, kojih glavni je bil, da je treba delavsko stranko za neodvisno politično akcijo naravnost vsiliti organiziranemu delu. Ta preobrat pa ne bo uveljavljen potom inicijative visoko plačanih delavskih voditeljev. Morris Hillquit, vodilni newyorski socijalist, je pojasnil, da se je vrnila socijalistična stranka na svoje staro stališče. Pripravljena je sodelovati krajevno z vsemi delavskimi gibanji ter pospeševati načrte za ustvarjenje ves narod obsegajoče delavske stranke. Hoče pa obdržati svojo lastno organizacijo ter noče izgubiti svoje identičnosti. J. A. Hopkins, član komiteja oseminštiridesetih, je izjavil. — Zelo me veseli, da je Mr. Debs, katerega o-sebno občudujem in spoštujem, odločno izjavil, da nima socijalistična stranka nobenega posla s tako-zvanim progresivnim gibanjem. Moti pa se v svoji izjavi, da je bila konvencija sestavljena iz reakci-jonarjev. — Prišel sem v Chicago na prošnjo Roberta La Folletta mlajšega, da pomagam pri izdelan ju programa. Konferenca za progresivno politično akcijo naj bi bila še nadalje nepristranska organizacija, ki naj bi imela polnomoč odobriti ali izločiti socijali-stično stranko ter ustanoviti lastno progresivno stranko. Vsi ti cilji so doseženi. — Progresivne stranke v različnih državah so se pričele sedaj aktivno organizirati ter jih prav nič ne motijo socijalistični voditelji. poljskega konflikta. Rusija bi izjavila nato, da ni neoborožena Nemčija več nevtralna, nakar bi se poslužila njenega ozemlja kot bojnega polja. Francosko naziranje pa se glasi, da pomen j a nemška zahteva glede nevtralnosti poskus, da se ohromi francoske stike z iztokom ter pusti Poljsko na milost in nemilost sovražniku. Z uporabo takih formul kot jih je predlagala Liga, da namreč lahko Nemčija sama določi, v koliko se hoče dejanski vdeležiti akcij, pa bo lahko odstraniti obstoječe težkoče. Nemčija se bo pridružila Ligi. Ko pa bo prišla kriza, bo sama določila, kaj bo storila. ^ Ce bo zanjo večje prednosti, da ostane nevtralna, bo Nemčija izjavila, da ne more nuditi nikake sovdeležbe. Na drugi strani pa bo Nemčija tudi lahko zahtevala razveljavi j en je vojaških omejitev, če bo verno izpolnjevala svoje dolžnosti-kot članica Lige narodov. Mesto Gdansk bo dobilo veliko posojilo. ŽENEVA, Švica. 15. marca. — Liga narodov je dala prostemu Jiiestu Gdansku sedem in pol milijona dolarjev posojila. Mostna uprava bo denar uporabila za •rplošni gospodarski razvoj. Konec štrajka laskih kovinarjev. RIM, Italija, ]."i. marca. — Po dolgotrajnem štrajku so italijan ski kovinarji nocoj sklmili. da se vrnejo na d«-lo. Vzroke, ki so d o vedi i do štrajka. je preiskal sam ministrski predsednik Mussolini ter dognal, da stališče, ki ga zavzemajo delodajalci, ni pravilno. Ali bo C. B. Warren general pravdnik? Predsednik Coolidge nikakor noče popustiti. — Predsednik vztraja pri svojem sklepu, da bo imenoval Warrena tekom počitnic. — Njegovi nasprotniki pa izjavljajo, da nima nobene pravice imenovati človeka, katerega je zavrgel senat. — Vršil se bo tudi boj glede odgodenja. WASHINGTON, D. C„ 16. marca. — Charles Beecher Warren bo danes zavrnjen drugič v senatu kot kandidat za mesto generalnega pravdnika Združenih držav. Predsednik Coolidge pa ni opn-stil od svojega namena, da imenuje Warrena generalnim tajnikom tekom počitnic kongresa, ka-kakorh:'tro ><■ bo slednji odgodil ter se glasi, da bo storil to na tern (dju izjave. da j.' pre. 1 st'd-nik načelnik svoje stranke in da jo dolžnost vsakega republikanca \]K>števati njegove želje. Opozicija je imela včeraj-kon-IVroneo ter se domneva, da jo-na-šla ti-raelj. na katerem bo predsedniku nemogoče uničiti >k!epi .vuata. * To vprašanje je tako zapleteno, da je sipravilo- v zadrege eelo izurjene juriste. Argument se glasi, da dovoljuje ustava predsedniku izpolniti le prazna metsta. ki ostanejo neza sedena tekom odgodenja senata. Xekateri izvedenci gb'de ustave trdijo, da je to zadostno, da s« prepreči imenovanja za mesta, ki so postala prazna tekom /as* d:t-nja senata, kot napriiner v tem slučaju. IJazlir-ni predsedniki srt ignorirali vključene omejitve, a nikdo ni še doseda j pretehtal vse- \ ga vprašanja. Xa temelju tega argumrifta izjavljajo senat' rji. nju senata ter bi se v prihodnjem senatu ne raz-nravljalo o tem. bi ga lahko obdržal predsednik v uradu zn nedoločen čas. V namenu, da se nudi predsed->edniku priliko, da imenuje za tn mesto moža katerega bi senat lahko potrdil, so sklenili nasprotniki Warrena. da bo zboroval st- 1 nat še dva ali tri dni po zavrnitvi Warrena. Republikatnei na drugi strani pa so sklenili poslati k predsedniku takoj po zavrnitvi Warrena komltej. ki ga bo vnpašal. če ima še kake nadaljne posle s senatom. •Komitej bo dobil obvestilo, da nima predsednik nikakih nadalj-n.h poslov in ko se bo vrnil komitej v artiat. bo stavljen piv-Uog za odgodenje. To kaže. da se bo vršila bitka prav do konca. Odpor predsednika ni le ojačii opozicije proti njemu, ter jo <•,]., povečal, tako. da ne obsega sedaj le Warrena, temveč tudi predsednika samega. Senator King i/. Vtaha j - izjavil : — Mislim, da bi moral o-tati senat zbran in da bi se ne -vinel odgodil i. (e je predsednik sklenil ignorirati ustavo, sem pr»'|in čan. da bi mogli obstati tukaj, dokler nam ne ponudi za mesto generalnega pravdnika moža, katerega nam naša vest dovoljuje sprejeti. — Predsednik je vodil celo svojo kampanjo na temelju teorij«'. da so on in njegovi republikanci lojalni ustavi ter je napadal La Folletta z obdolžit vi jo. da skuša on uničiti ustavo. Sedaj pa sam v večji meri napada ustav., kot so to kedaj storili La Follette in njegovi pristaši. Xjegovo ugotovilo smatram za direkten in ne- j varen napad na ustavo. Nemiri v Nemčiji. BERLIX. Nemčija, 16. marca. En človek je bil ustreljen in tri-ie nadaljni so bili ranjeni od policistov te.kom neke komunistič:ir-demonstracije v Xeukoliuu. predmestji Berlina. Demonstracija - • je vršila v protest proti spopadu med komunisti in policijo, ki se je za vrši I v petek v Ilalle. Tekdm spopada v Ilalle je bilo ubitih sedem ljudi, vključno dve ženski. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naie cene sledeSe! JUGOSLAVIJA: 1000 Din--$17.20 2000 Din. — $34.20 5000 Din. — $85.00 Pri nakazilih. Id znašajo manj kot kot en tisoč dinarjer racman »oseke) II centov za poštnino in druge stroške. ' Razpošilja na zadnje pofite in Izplačuje "Pofttnl Čekovni ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE'. ' 200 lir .......... $ 9.40 500 lir..........$22.50 300 lir .......... $13.80 1000 lir..........$44.00 Pri naroČilih, ki snafiajo man£ kot 2M lir ninana posebej po II eeato* za poštnino in drage stroške. Razpošilja na zadnje pofite tn Izplačuje Ljubljanska kreditna kanka ▼ Trstn. Za pošiljatve. ki presedajo TETOSOC DINARJEV ali pa DVATISOČ LIR dovoljujemo po mogočnosti Se poseben popust, »redn—i Dinarjem ln Urmm seda) al stalna, menja ss nftnl in aoprt Ankarana; Is tega razloga nam d »ogože padati eene imii i atanamo peeeul tistega dne. ka mam pride poslani deaar t reka. 'OSlLJATVE PO BBZOoAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO * NAJKRAJŠEM ČASU TEB KACUNAMO ZA STROŠKE $1. - New York Je paslatl najbolje p« Draft. Order ail po FRANK 8AXSEB STATE BANK 82 OortUndt Straet, New York, N. Y Tslapbooe* Oortiandt GLAS NARODA. 17. MARCA 1925 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Owned and Published bp . SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Sakser, president Louis Benedik, treasurer Place of business of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" "Voice of the People" Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leta velja list za Ameriko in Kanado .......................... $6.00 Z a pol k ta ............................ $3.00 Za četrt leta .......................... $1.50 Za New York za celo leto____ $7.0' Za pol leta..............................$5.5' Za niozemstva za celo leto .... $7.0' Za pol leta.............................. $5.5« Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas S ar oda* * izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujej*. Denar naj bi lirovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naroen leov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitrej najdemo naslovnika. "GLAS MROD A", 82 Cortlandt Street New York, N. Y Telephone: Cortlandt 2376. GLASOVANJE SENATA S t nai j<* -kleni] zopet glasovati glede Warrena ter ga j h i. »glede na sklepe senata pa bo Mr. Warren pri-] m;j I gvnralni pravdnik Združenih držav. Warn u ln> posfhl generalni pravdnik Združenih dr-> ■. ; i- .jf j«i>-'■<•. Predsednik je namignil senatu, da ne veruje, i n n<- tire ustavna avtoriteta glede potrditve ali zav ] unniinacij shieajev imenovanja za me^ta v kabineta. To je edini sklep, do katerega mora proti človek a i ^i'i<*< ■ zatrdila predsednika, da se ne bo oziral na na-»t no glasovanje. Sonat bi lahko zavrnil ime Warrena z glasovanjem ?•* ] i d">etimi. Lahko bi zavrnil Warrena s 94 glasovi ]>;■■>• i njemu. Mr. Coolidge i>a bi kljub temu imenoval Wnrivna generalnim pravdnikom. Predsednik je zavze" ; ] > odl«i(v-iio stališče in najbrž iz naslednjih dveh razi o gov: ' je ju-ikii.'ni arg-unioit. d«5 bo im:l tekom priliodnjili ' * :'v-vk.< z bojevitim. «; Ipornim senatom, če ne pokaže se-: i? ; ! -irov. M k O j o.j pričaka svojega termina. n : T' ! . i i'i s- daio do-ti razpravljati. Izjavi se ee-lo laliko L' ' s r'- • P -Jopanjf-ui predsednik odtujil številne člane * k: i hi. i njejrovi stranki. List *'Ilerald-Tribune*' ki ni 1 Ki • ; immi>; raeije. poroča potom svojega \vaskin I a bi bil Warren potrjeni". , A' ; n-m soglasju z drugimi opazovalci, i 1 -k!.'nil izt-ojevati boj s senatom glede vpraša ' '».itovoljiuiv in petintrideset prisiljenih gla: ' i«: >o glasovali /a potrditev Warrena, je bretz.dvo - ' ' ! -»»v, ki so prav tako jezni na predsednika ko* ' k na kon-r hn.Vjo izvojevati svoje prepire pozneje ~ 'bilk < ""li'iu" j-- s-v. da svoj lastni sodnik glede dobžč 1 ' -'-n.'. k.:'i ]. , imel vsled t» aferi?, v kolikor je pri tem pri • - V \pi:v na M-nai. On je lastni sodnik tudi v zadevi prili- ka t. t ti h \v ' ' • k-'- ''a r-< '"'do >edaj izpremeuje-ne nepretrgane nava1 .i- -'-'i -r dovoli pmlvodniku- izbrati svoj lastni kabinet ! •• na-'aljswin razmisleku umaknjena opozicija pi-oti M" Till. P- :<» !'; k ima brez dv ma dober argument, ko trdi. da mor:' ■ lv>-k:i'iva polnomoe. da izvaja svoje dolžnosti potom kabi • ••* i 1 --i otipov oren njemu. Ne imeli bi več edinega od ' ' ' "metra uradnika v o—bi predsednika, kakor!.-1 ' ' u prhn-ip. da je senat kolektivno odgovoren 7-"•' k■ ■ mpr'tenco vsjik- ira moža. katerega je izbral prna švicarskih frankov in za to svoto je ^treba agitirati med ljudstvom. Mitraljezo je izumil polkovnik "Mueller, poveljnik tehnične divizije švicarske vojske. Strojna pu- eni minuti. tka tehta nekaj manj kakor dc-\et kilogramov ter odda lahko 150 strelov v eni minuti. Opren. I jena je tako ekonomično, da je v njej prfwtora za 10 pasov po 130 nabojev, katere lahko mitraljeza izbruha v pičlih desetih minaitah. Novo orožje je fino skonstruirano ter predstavlja dozdaj rekordno mdtraljazo. Švicarska vlada namerava s tem orožjem opremiti svojo konjenico in zlasti alpske čete. Vprašanj« — kadilca narodnih cigaret. Kateri tobak je najboljši za cigarete? Odgovor —- Kadilca II d mar cigaret., To je turški tobak, z najboljšem okusom, najskrbnej-še izbran ter spravljen v Helmars. Peter Zgaga DOPIS IZ BROOKLYNA. Ker sem obljubil. Ti moram sporočiti, kako se je vršilo zborovanje glede denarja, katerega so nekateri nakolektali za t>ro«>k-vnsko sloveaisko cerkev. Vabila -o bila razposlana v zadnjem trenutku. tako da se ni mogel nihče vnajprej pripraviti, kaj bo govori in kaj bo zahteval. Daničina dvorana je bi\a nabito polna. Prišlo je čuda ljudi — več jiii je bilo kot na prvem zborovanju. kajti vsakdo je mislil, la bo dobil nazaj .svoje težko pri-s luž ene jrroše. Zborovanje je bilo otvorjeno lepo po domače. Zapisnik zadnje seje 111 Ivil prečitan. Se jim naj-biv.e ni zd(4o v redni o vzbujati v rojakih žalostnih spominov. Felicjan ni hotel prevzeti prod-suKtva. češ, da pra nekateri oprav 'ja.jo v Cikali. Snelerea mu jt* na to par takih povedala, da jili ne bo zlepa pozabil. Pote.ni sC. j.v usrolovilo. da je nabranega denarja nekaj nad o'jro dolarjev. Drnar je brez-'brrsino naložen pri slovenskem šk--!!i :ia Ilaleek Stree-l. Na mizi --11 imeli {udi torbo, v kateri si ■e baje denar nahajal, pa niso ni- Novice iz Slovenije. Fantovska bitka v gostilni. . paval Dajcmana ml., da bi ga Poleti so prišli drvarji po ži- prisilil k priznanju, tla -sta z oee-\ ila v gostilno JRomšak v Kriv-j t om pokradla iz Sarnitzeve grob-eevean. kjer so jih baje brez po- nice razno zlatnino. Oba Dajčma-voda napadli fantje iz Stranj.; na sta to trdila tudi pred okraj. Vojskovodja je bil Anton Tro- .sodiščem v t. Lenartu, dočim ji-bevšek. ki je osuval £ nožem ller- j ma je Žibert le nasedel in preskr-?qana Flerina ter ga težko po bel pisanje ovadbe. Nasprotno pa škodoval 11a roki in stegnu. An- ,sta oba grobarja 11a zapisniku iz-tona Plevela pa podrl na tla.' javila, da ju je Žibert prisilil, da Trotbevše-k je bil že zaradi tega Ista ovadbo podpisala, zločina enkrat obsojen na 4 me- j »Sodišče je vse iri spoznalo kri--eee težke ječe. toda zaradi neke J vim ter -.1 bili obsojeni: Iv. I)ajč-'oTii.alne napake je Stol sedmo-J man na 10 dni. sin Feliks na 1 t«?- den Ziipora. Žibert pa na 1000 rice sodbo razveljavil in odredil n .vo razpravo. Pri obnovljeni razpravi je bil Trobevšek zopet obso11 na 4 mesece ječe in poravnavo stroškov in takse. Hud na Boga in železničarje. Komaj 2C-letr.i Florijan Vele-p< e. '•/. Zaboršta je divje narave, k. Lra jezi ves svet in še Bol^ v n^- l)in. irlobe Uboj. Xa pnstni večer -n ri (Icdobu. V i-^ti »rostihii se je naiiajal tudi znani razgrajač. posestnikov --in M ilia Bazilik i/. iiornje Pirošiee. ki je nepre- ! l^ani na velikonočno sobo- :-ti".:io nadlegoval in ])soval osta- je v Domžaliih opazoval ]>o-J mirne fante. Zaman ga je mi-..i!ie > roklinjati Boga. komur dovolili, da Id pogledal - iz Zaboršta sploh strah ujo. Upravitelj denarja je rekel. J okodel. najhujši u t • - 1 njimi je ob- Helmar turške «igaiete so napravljene samo iz najboljšega tobaka, ki raste v Orinetu. Dop 1S1. Bil je že dalj ča.sa je grozno dejanje ševni zmedenosti. bre« dela ter izvršil v thi- New York City. N. Y. J Brooklyn, N. Y. Xa Belo nedeljo popoldne pri- j Žalosten, slučaj se je pripetil \ redi Slovensko Samostojno Pod- j masi slovenski naselbini. V svo-porno Društvo v Arlington Hall | jem stanovanju na Stagg Street :;a Osmi idiei veselico, ko je čisti je z«; klal rojak Anton Zevn'k. iobiček bo namenjen v človeko- 1 ■ bc:ii namen — namreč slepcem v Sloveniji. Slovensko Samustoj-.•■» Podporno Društvo se bo s to svojo prireditvijo že vdrugič od-;do obupnemu klieu na pomoč. ..s -etkom vojne je z dobičkom voje krasno uspele prireditve •omagalo slovenskim ranjencem. •■ •daj se je pa prvo odzvalo pre- • sljivtmu pozivu iz domovine, ia je treba pomagati največjim •režem na svetu — slepcem, '"pati je. da ne bo nobeno sloven ko društvo v Greater Xc.v Yorku 1 Pelo netleljo prirejalo zabav, "sa društva naj se udeleže ves*, •e Samostojnega Dr. ter naj s • 111 pripomorejo k več j mu us p«. kil. Ves čisti dobič-k prireditve ,e namenjen v Ljubljani. '•Domu za si ej>ce Brooklyn, N. Y. Društvo Bratska Zveza. št. 140 X P -T. pr'redi svoj pikjiik dn<-'1. junija v Em raid Parku. Pro-: se. da bi tukajšnja društva It-vpoštevala in bi ne prire lila na ta dan nobenih zabav. Več o pikniku sporočimo pravočasno \ '"Glasu Naroda". P. Krasnarsich. Rock Springs, Wyo. Tukaj je do smrti pobilo rojaka Lovrenca Kokela. I*ii j.' j»o% od splošno priljubljen. Standardville, Utah. Iz mormonske dežele L tah so dopisi jako redki. Sam ne vem. kaj je temu vzrok. Slovencev jr lost I v tej državi, ki s:> pa ra?. treščili po raznih naselbinah. Sem a Zapad prihajajo vsakovrstni slovenski listi. v katerih čitamo, kako se godi rojakom in ostalin--1 dezel'i. V zadnjem času se je ■v;m;":zal do nas tudi dvoglavi li--i č (kot 'i vam pa novem, da nima nič-kaj po- bnih ]»ristaše-v. Drugilr '"•os bnih novic ni. IVčitnlee ima mo tri do .štiri did na teden. D»ai-fi' dni. izvzemši nedelje se pa d da. Poročevalec. i Eksplozija municije v Trebinju. Še nekaj iztisov - Slovensko-Amerikan-skega Koledarja za leto 1 925 imamo v zalogi. Vsebuje izvrstno čtivo, krasne slike in razne druge zanimivosti. Stane 40 centov. Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči pri: Slovenic Publishing Co. 82 Cortlandt Street New York V* Trebinju se je v trgovini z v. leznino Ace Babica pripetila grozna eksplozija. Eksplodirala je velika množina municije, ki jo je i Pabič imel v svoji trgovini. Vsa j prodajalna je demolirana. Na-' meščenec Trijia Vujovič je ostal mrtev pod ruševinami. Poškodovane so bile tudi so-sednje hLše. N-a pomoč je prihitelo vojaštvo, ki je lokaliziralo požar. 1 NAZNANILO. Onj„ katerim je znana kaka sleparija. kaiera je bila izvršen«! nad ino'zemci. in ne morejo priti tek oni dne. naj pridejo zvečer dne 17. marca 1925 v New York State Department of Labor, 134 East 28th Street, New York, ob pol osmih zvečer. la bo plača! kot nagrado, ker so mu denar zaupali. petinsc*lemde--«.1 dolarjev. se to nasrrado računa kot ^bre.s+i. je potemtakem naložena svota na uboga dva proeemtka. Nastopil je tudi neizogibni dr. Polona, ki je hrvatski arov o ril ter se opravičil, da ni zmožen slovenščine. Tjjudje to prav dobro vedo n vedo tudi. da še marsikaterih druarih stvari ni zmožen. Prečital je pet odgovorov, a katerih sporoča škof cerkvenemu odboru, da pod nobenim po-srojem ne dovoli slovenske cerkve v Brooklvmi. Poudarjal je. da se bo obrnil •ta zadnjo instanco — na rimskega papeža — in v Rimu poprosil za cerkev. To se bo izvršilo s po-■iredovanjem patra Koverte. ki je itak namenjen v Rim. Potni st.ro ški 11111 bodo izplačani najbrž iz brooklynske cerkvene blagajne. Vzorni red zborovanja je motil Naki-stov Pavle, ki je vsakomur. ki ga je hotel poslušati, do-kozaval, da ni pijan. ;Za duševno hrano so skrbeli o tako hitro dospel, kajti Rini je presneto daleč. Pa zatrdilu patra Koverte stane šifkarta do tja celih štiristo dolarjev. Po zaključeni seji je popokal dohtar Polona svojo torbico — kaj je imel v nji: nabrane tisočake ali sam "Dim'M— mi ni znano — ter naglo odšel kovat načrte za ibodočnost. »Se to moram omeniti, da je za neprisiljeno zabavo skrbel moži- < 1 "(>/.- «rre z njo domov. Paznik je sto-| pil k hišnim vratom in tamkaj pripravi! nož in samokres. Xatol le '>el na dvorrše in pozval lris"! nasproti Paz-I :;ik sa.mr>kre*o- j izpovedal it, t >?. n- c. Ta.kd je n;k kot priča. Tudi la nasnuez. j o i že mtseca septembra lanskega leta .bsojen 11a 1 mesec ječe, !ed;i ker mu ni bilo povabilo pravo ča,-no dostavljeno, jo l>:la tudi ta razsodba razveljavljena in dolo- rski vasi. jen je bil na 14 dni zapora, ker takrat še ni bil 20 let star in ket je bil pijan. Poneverba. Konrad Pa.uli. samski mesar, oziroma prekupec in mešetar. vojni invalid, doma iz konjiške oko-je poneveril kovaču Vojski v liodiči 1500 Din. vreden voz. t. j. prevzel je voz. da ga zamenja, •i ira je prodal in denar zase pn-rabil. Obtoženi ima že več sličnih zločinov na vesti. Obsodba: 4 mt sece t^žke ječe. Sovražniki orožnikov. ♦;4-!etui grobar Iv. Dajčman in njegov sin Feliks od Sv. Tienarta v Slov. goricah ter posestnikov sin Iv. Žibert od istotam so na pravili vojnemu sodišču dravske div izijske oblasti v T^jubljani o-vadbo proti ondotjieniu orožniku K. Iliršu. da. je ta v službi prete- ček veselega imena, ki je neprestano kričal: ''Jaz sem kristjan! Vrag naj vzame Petra Zgago!" Toliko torej v pojasnilo, ker sem obljubil, da bom točno poročal. Tisti, ki pazi nanje. Dihur na nahrbtniku. Iz plain i ne Vodice nad Kropo pišejo: Te dni so vozniki, ki so šii ]>,• les. o Hožili svoje nahrbtnike. v katerih so imeli za ves dan živeža. j.n sicir klobase, suho mt so. jajca, kruh in sadje, na iih lil. kjer skladajo hlode. Ko so se vrnili z lesom in se hoteli okrepčati. so doživeli nt navadno presenečenje. I/, v srh nahrbtnikov je .zginilo im so. klobase in jajcajt le žga.nje in kruh sta ostala nedotaknjena. Izključeno je. da bi imel tu vmes svoje prste kak čl< -vek. ki bi gotovo posegel tudi pr» žganju. Splošno je zato mnenj *. da se je priklatil kak dihur ali 1 a kuna. ki jih je v tamkajšnj h kraj:h zelo veliko. Na zapadlem j snegu so se tudi poznali sledovi kun. Nevaren bolnik. Pred kratkim je pobegnil iz opazovalnega oddelka javne bol. nice 30-letni delavec Ivan Vr čer. doma iz Škofje vaso pri C| lin. Vrečer je baje neko! ko sij boumen. vendar pa je toliko brisan, da je tekom nekaj di izvršil že več tatvin po mestu. Nevarnega "bol'nika" zasledi :e seda i policija. VELIKA NOČ - PRAZNIK PIRUH0V IN "ŽEGNA" gotovo vzbuja rojakom blage spomine na dom Želeli boste Vašim sorodnikom in prijateljem, da proslavijo praznik odrešenja na prijeten naj čin, a tej želji daste najlažje duška, ako jim naj znanite, da ste se jih spomnili s kakim denar j nim darilom. s Da bo imelo Vaše darilo zaželjen učinek, brnite se pravočasno na nas. Priporočamo se Vam za pošiljate v takih d< ril bodisi v dolarjih, dinarjih ali lirah. Pošilji ve izvršimo po znano zmernih cenah. FRANK SAKSER STATE BAN 82 Cortlandt Street : s New York, N. Telephone: Cortlandt 4687. \ GLAS NARODA 17. MASCA 1925 Kako je na cetinjskem dvoru. Beograjsko "Vreme'* priobču-je iz peresa svojega sotrudnika Svetovakega daljše poročilo o sedanjem stanju kraljevskega dvor ca na CVtinju. Nekako pred desetimi leti je kralj Nikola zapustil Cetinje, kamor se ni ve« vrnil. Ko *.mo se Srbi, Hrvati in Slovenci ujcdLnili v enotno državo, je predel oeitinjski dvorec v državno la^t. A šele letos v zafčetku februarja AO se odprla vrata cetinjske jiala<"e nokaterim spremljevalcem finančnega ministra Stojadinovi-ca. Dvorec je stara zgradba. Zunaj je prcple&kan z rumeno barvo, ki »e dela posebno veličastnega utiša na obiskovalca. Tem zanimivej še pa je njegova notranjost. Sobe so po'ne slik in človok. ki stopa skozi dvorane, se ne hote spom ni na čase slavne črnogorske preteklost i. Na stenah visi vse polno fotografij in portretov princezinj kronan i h glav. Sobane, v katerih j'1 kralj Nikola sprejemal goste stanovanjske sobe in igralnica za k va rt a če. vse je ohranjeno v is tem stanju kakor pred desetimi leti. /i v; jen je na cetinjskem dvoru j«- bilr» zelo preprosto in domače. Kralj Nikola ni poznal dvorne e-tikete v pravem pomenu besede. Posvetoval se je s svojimi ministri -ede za mizo in s cigareto v roki. Pred ministrskim zborom jc stala na mizi črna kava. katero so govorniki srebali počasi z naslado. ('e so v takerm razgovoru kaj Ugenili. je bilo prav. če pa niso nič. sar sklenili, se tudi niso razburjali. Oetinjčani so bili časih vplivni in ugledni ljudje. Ilodili so na dvorne plese, dajali so izjave tujim dopisnikom in so čitali svoja imena v svetovnih listih ... Po ].r» vratu so se razmere izpreme-nile in marsikomu danes ne prija. da je moral pred rugačit i način svojesra življenja. Tisti, ki so bili pri Nikolaju dobro zapisani, žive dan«-, kakor v kokoŠinjaku. Post ali so federalisti iz g^ole sebičnosti in koristoljubja. V pritličju dvora, kjer je bil j..-k<, - maršalat in so rožljali 01-donančni oficirji s svojimi ostrogami. leži- fotografije kar na kupu. Slik je cela kopa. Seveda leži na njih debela plast prahu, kajti deset let še ni bilo žive duše v te prostore in ta čas so se predmeti zelo zapravili. Na fotografijah je videti pfnl-pi.se — monla avtogra-nie vladarjev in vladaric, knje-ginj in knezov in podobnih odlični kov. V sobi, kjer so nekoč čakali ljudje na avdijence ter zapisovali svoja imena v dvorno knjigo ter Iprednašali svoje prošnje in pri-Itožbe, vlada danes mrtvaška tiši-hia. Pogled v kroniko 2adnjega [črnogorskega kralja je zelo inte-tresanten. Narod se je hodil na flvor pritoževal zoper nadloge. [ralj je pritožbe časih bral. časih iih ni niti pogb-dal. Pozabljal jr ha to. da more hrti suveren le tako dolgo, dokler ga trpi ljudstvo pa prestolu. Prav zanimiv je ogled posamez lili predmetov. ki se nahajajo v oba na h. Neka omara je pol nr. Irngocenih oblek iz svile. To so plačila princeizinj in kraljice Mi- lene, katera je ostavila svojo poročno obleko z nakitom vred skoraj nedotaknjeno in skrbno spravljeno za spomin bodočim rodovom. Zelo interesanten je prostor fca orožje. Kralj Nikola je imel za eelo sobo sabelj, pušk, samokresov in sličnih predmetov. Med njimi je videti vsakovrstne izdel-kv. Največjo pažnjo mepa Daisy je govorila v angleškem jeziku, a predavanje so tolmači takoj prevajali na nemški jezik. Predavateljica je najč-prt j razpravljala o kitajski rodbinski zajednici. Bračni zakon, ki jo bil v veljavi do leta 1912. je bil za kitajsko ženo zelo neugodni, ker je imel mož nad njo neomejeno oblast. Ta zakon žene sploli ne omenja. Žena in hčere so kol eddiči povsem izključene in ne smejo prisostvovati javnim zabavam in svečanostim. Ločitev zakona j«1 bil Kitajcem neznan pojean, kajti mož je svojo ženo lahko kratkomalo pognal iz hiš': ako mil ni rodila sina, akro se mu ni pokorila; ako je bila pre pirljiva. ali ljubosumna, nezvesta, pa tudi ako je obolela. Kitajska žena je bila sužnja svojega moža in njegove rodbine. Ce je umrl mož, se ni smela znova j oroeiti. ampak je morala do svo j > smrti čuvati in voditi njegovo hišo. Če je bil mož na potovali u, žena ni smela v nobeno družbo. Ob izbruhu revolucije 1. 1912. pa > > žene igrale odločilno vlogo. S padcem monarhije je bil ukinjen tudi stari bračni zakon in tako j ■ tudi na Kitajskem zavladal nov pokret: emancipacija žene. Toda emancipacija ni v celi Kitaj ski enaka. Le v treh provincah so žene že danes popolnoma Tavno-pravne možem. V teh pokrajinah nia.io žene tudi svoje šole in zavzemajo odlirna mesta v bankah rn drugih uradih. Drugod je njihov položaj še slabši, ker še tako moderni zakon ne more preko noči odpraviti tisočletnih predsodkov. vendar pa prodira civilizacija vidno globlje v notranjost neizmerne Kitajske. Najbolj se seveda pozna vpliv civilizacije na družabno stališče žene v velikih vizhodnih mestih, kjer žive domačini v stalnem kontaktu z Evropejci in Američani. V Pekingu srečaš le še malo Kitajk v stari domači obleki vse se nosijo po evropsko; vidiš toalete, ki bi se mirno pokaizale lahko tudi na pariških bulvarih. In nihče se ne čudi več, ako zdrvi mimo njega lep avto — tudi v Kini prevladuje Ford —, ki ga šofira mlada Kitajka. In kitajska pilota Le je tudi v Evropi na glasu drzne letnike. Tudi ženskemu športu se že odpirajo pota v Kino. Niso se sicer tako dalelč, kakor Japonke, ki go-je že prav vse v Evropi in Ameriki običajne športe, eelo nogomet, vendar pa so kitajske deklice že vse navdušene za tenis, plavanje in seveda tudi za — ples. »Jimska. one step, tango in kar je še teh a-t rakci j so v Pekingu in Kantonu ravno tako priljubljeni in udomačeni kakor v Parizu ali pri nas. Kitajski zid se ruši z ameriško naglico. BREZPLAČNO^Srv BREZPLAČNO Star in Magnolia Mleka To vrste kondenziranega mleka se vam bodo zdele pripravne za mleko pri zajtrku, ker dado kavi in kaka. Vii smetanski okus, kakorsnega še niste imeli dosedaj. Okusne bodo, če jih razredčite na zrnate jedi ali na sadje. Daio bogatejši okus vsaki hrani, kjer sta mle Lo in sladkor potrebna. Poleg tega so cenene, ker sc nič ne pokvari BREZPLAČNO Razentega. da napravite svoji družini zajtrk laije in okusne ji>e, lahko dobite za 35 labelnov krasno turško obrisačo. ka-koršno vidite tukaj naslikana Saj ni nobena umetnost hraniti labe'jie. Začnite danes, in ko jib boste imeli dosti jih odnesite k The Borden Premium Company, 44 Hudson Street. New York City, in mi vam jo bomo poslali. PREMIJSKE TRGOVINE NEW YORK CITY. N. Y. 44 Hudson Street^ near Duant Street 420 West 42nd Street near Ninth Avenue 1427 Third Avenue near SO t h Street 61 East 126th Street near Madison Avenue BRONX. N. Y. 678 Courtlandt Avnue near 160th Street. BROOKLYN. N. Y. 570 Atlantic Avenue near 4th Avenue 2 Sumner Avenue near Broadway LONG ISLAND CITY. N. Y. 44 Jackson Avenue near 4th Street MacDonald med dvema stoloma. Londonski listi beležijo z vidno škodoželjnositjo težko če, ki nastajajo nedavno šc vsemogočnemu voditelju. MaeDonaldu v njegovi lastni stranki. Desno krilo stranke jc nezadovoljno žnjim. češ. da je s svojo nespretnostjo zakrivil oraz delavske stTanke pri zadnjih volitvah. Levo krilo, ki simpatizira s komunisti, pa očita MacDonaldu. da je preveč buržujki in da ovira poostritev razrednega boja. ki da edini more spraviti Labor Partv na površje. Narkotiziran hotel. V Madrklru na Španskem so otvorili pred neikaj dnevi lep m eleganten hoteil. Vsaka novost za četkoma vledeče in tako je bil neko noč poln. Drugo jutro so se razni gostje vzbudili s težko glavo precej ozaio. Njihovi kovlčegi no bili prazni, izginil je denar in dragocenosti. Dognalo se je, da so preinetmi tatovi narkotirali hotel in ga izropalL ODKRITJE SPOMENIKA V HAVANI 7. marca je odkril general Pe rshing pri Ilavani, Cuba, sporne nik v spomin 266 Amerikancem, ki so izgubili življenje pri potopu ameriške bojne ladje " Maine". Spomenik je 68 čevljev viaok- __________ \ tea Po petih letih so ga aretirati. V bližini Paračina v Srbiji j? nedavno nepričakovano naletela orožniška patrulja na glasovite-ga srbskega razbojnika Živojina Pavloviča. znanega pod imenom Kokan, iki je izvršil 17 razbojniŠ-tev in ubojev in je pred petimi leti pobegnil iz beograjskih zaporov. kjer bi moral odsedel i 12 let. Orožnikom se je neznane« zdel su m&jiv in so zato zaihtevali od njega legitimacije. Ker pa ni mogel dokazati svoje identitete, so ga a-retirali in pripeljali v Beograd, kjer je končno priznal svoje pravo ime Prvotno je Pavlovič trdovratno zanikal vsako krivdo in izjavil, da se je z njegovo aretacijo gotovo zgodila pomota. Skušal je policijo prermotiti celo na ta način, da je izjavil, da je bil radi podobnosti s Pavlovičem že enkrat aretiran, a kasneje izpuščen, ker se je policija prepričala, da ni on dotični, ki ga zasledujejo. Toda njegova nakana se mu ni oo-rečila. Policija mu je namreč nokazala njegovo fotografijo, nakar se je Pavlovič končno vdal. Priznal je. da je bil že leta 1899. obsojen zaradi številnih zločinov *ia 12 Ifit te?ke ječe. ki bi jo moral odsed.ti v topčider.-ski kaznilnici. Posrečilo se mu je takrat u-bežati in je bil ponovno aretiran šele leta 1919. Sikispno ž njim sta bila v zaporu še dva njegova dobra tovariša. Vsi trije so imeli na sebi kot nevairni zločinci okove. Nekfc notči so se dogovorili, da pobegnejo. Ker pa je bilo iz zavo-la jako težko uteči, so fingirali *ežko bolezen in bili v resnici pre-oeljani v feaznilniško bolnico. Tam se jim je nudila ugwlna prilika, da izedejo svoj načrt. Y bol- • niei so našli veliko pilo, s katero so propilili okove na rokah in no- ;gah in nato v temni noči pobeg-inili. Se predno so čuvaji opazili. • da jili ni več. so se nahajali že Š-jdalee zunaj Beograda. Orožnikom, ki so jim sledili na konjih, se je sicer posrečilo izslediti oba njegova tovariša, dočim se je on sam rešil. Od tedaj j? izvršil Živojin Pavlovič celo vrsto sleparij, razboj-naštev in ubojev. Klat.il se je v ja-godinskean srebru in postal kmalu strah in trepet tamkašnjega prebivalstva. ilislil je. da je policija že popolnoma pozaibila nanj. a se je v tej svoji domnevi temeljito uračunal. Po dolgem obotavljanju j« končno priznal vse zločine in izjavil, da se je nahajal pet let na bolgarskem ozemlju. Hotel se ,ie sedaj vrniti kot "pošten*' človek v Beograd, tla si poišč? tamkaj "primerno" službo. Prišel je srečno ye v Parač n. na potu v Beograd pa ga je za-ačila žandar merija. Ker pa je bila ta edino pravilnega rrjnenja, da Pavlovič ni šel v Beograd zato. da si poišče službo in služi pošten kruli, g? je izročila zopet sodišču in ga čaka sedaj še nova kazen. Curzon preživel slabo noč. LONDON, Anglija, 16. marca. Buletin, katerega so izdali včeraj zdravniki, ki lečijo lorda Our-zona, pravi, da je preživel minister slabo noč. -— Pojavilo se je krvavljenje, — se glasi v buletinu, — ki pa je bilo ustavljeno. Stanje pacijenta pa je kljub temn še vedno zado- ZA GOSPODINJE Pile ISABELLE KAY Slovenska gospodinja v Ameriki vedno z veseljem sprejema nasvete, s pomočjo katerih zamore boljše vršiti svoje dolžnosti kot goepodinja In mati. Na tem mestu bomo vsak teden objavili fianek, ki bo zanimal vsako dobro gospodinjo. / NAVODILA Št. 44 Kuharski recepti. ZaC-imbe vključujejo vsako vrstne dišave in primesi kot skorje, jagode. cvete, koren i ke in semena. CiorC-iC je ena najstarejših znanh zaeimK Izdelujejo ga v treh različnih vrstah, črnega a ti rjavega, beleira in Barsslea Junca. Najstarejši fjorei raste v Fen okraju v Angliji. osodo s surovim maslom ter nalijte jelly noter. Pustite ga stati prek?> noči in postal bo dovršen. Ta proces se nikdar ne izjalovi. Keksi morajo biti mrzli, predno se jih stavi na led. Najboljše uspehe se doseže če se napravi kek en dan ter ga naslednji dan stavi na led. Postavite steklenice za mleko, kjer jih voznik lahko dobi. Ne pustite. da bi se zbirale v večjih množinah. Imejte na ledu vrečo iz muslina, polno dobro oprane ter i«»sušene solate. (.'e hočete preiskusiti custarjl, potisnite srebrni nož v središče eu-starda. Ce pride nož ven stdi. je en starci si«ečeii ter ga lahko vzamete iz peči. Majhna preproga pred lijakom bo prihranila dosti odrgnenja tal ter živčne eneržije kuharice. Kadar likate likate, postavite isto preprogo jhmI desko in delo vam bo zelo olajšano. Domara sredstva. I>a odpravite madeže črnila, i* riuenih čevljev, namočite dotično mesto z vrelo vodo ter ]«>mažite nato dotično mesto s peresom, namočenim v muriatic kislini nakar izbrišite mesto s čisto cunjo, ki je lo prehlad izginil. Najboljša gorka pijača je vroča limonada ali vroče mleko. f"e se bojite vzeti gorko kopel, potem namočite nogi v vroči vodi, v kateri ste razredčili dve veliki žlici mustarda. katerega pa morate najprvo zmešati z mrzlo vodo. Pokrili se morate dobro z odejami ter položiti, če mogoče, pod noge steklenico z vročo vodo. T'mivalka bi morala biti prekuhana vsaki dan. a če se tega ne stori, jo jo treba držali za pet minut v vreli v«»dj. Majhna žlira jesilia v zadnji iz-I lira In i vodi bo preprečila izgubo barve črnili nogavic. Nasveti za lepoto. Koža zvršuje redne posle prav kot vaše srce. Ijuča. jetra itd. Koža izločuje dvakrat toliko porabljene materije kot pljuča. V sled tega je treba, da ohrani človek luknjice v koži odprte. Primerno kopanje bo ohranilo človeka v najboljšen telesnem zdravju. Kopat i pa id si' ne smelo dalje kot d ;»jset minut. Uporabi naj se pri tem dobro milo, kot Uastilsko ali glieirin. Oe je vaša koža zelo občutljiva ter radi dobite izpahe, bo pol funta škroba, dodanega v»«li. preprečilo izpahe, t V so zelo potite, dodajte vodi pel čaše amonije. Kopati l»i so ne smeli preje kot dve uri po zavživanju jedil. Krtačo naj bi se rabilo mesto gobe. ker odpre luknjice v koži. Ml priporočamo naslednje izdelke: Začnite danes shranjevati label ne Star & Magnolia Mleka zastran dra-gocenih daril. Te vrste kondenziranega mleka vsebujejo najboljše mleko .in sladkor, poles tega pa dajejo tudi dram*-ena darila. Zagotovo vprašajte svojega grooerja samo za te vrste in glejte, da jih boste dobili. Raznoterosti Štirikratni umor dveh dečkov. Pred kratkim so našli v kraju Weiller pri Kulmbaehu na Bavarskem umorjena zakonca jI a 'Cel iu njiju dva mlajša otrol--!. Vsa poizvedovanja oblast« za .sto rilci so ostala brezu-pesna. Te Jni pa je zavzel tok preiskave iieju'Cakovan preokret in oblastem je uspelo zločincem razkrinkati. Morilca .sta 14 in 16-letna i nova umerjenuh Mazelov. Oba ta bila povodom odkritja umora cele ostale rorlbine pripeljana v preiskovalni zapor, vendar, sta rdovratno zanikala svojo kriv-lo. Sedaj končno sta po dolgem obotavljanju priznala svoj zločin, rlasom priznanja o-beh morilcev :e starejši med njimi Georg Ma-el" na predvečer umora vzel v roj o sobo kladivo in sekiro. P<»-noči je vzbudil svojoga mlajšelga >rata. v roke mu je dal kladivo in plazila sta se v spalno sobo ro-1 i tel je v ter ostalih, dveh ot^rok. Mlajši je najprej očeta in mater večkrat strahovito udaril .s rladivom po fflav^, na!kar jim je Ttarf.jši s sekiro precep:1 prlav<». >ličr.o sta umorila tudi mlajša brata. Da Imgirafta roparski umor. je starejši \Tjrel skooroča, da je izbruhnil v neki cerkvi po-lcjr Piaeenze požar, Ko so prebivalci gasili ogenj, pa je nastala silna eksplozija. Razpočilo se je mnogo granat in brez števila nabojev za puško. Natančna preiskava je dognala, da se je nahajalo v zakristiji skrito celo skladišče opasnega strel ji va, o katerem se še ne ve, kdo ga je prinesel v cen-kveaie prostore. Turška vstaja se siri. CARIGRAD, Turčija, 15. marca. — Komisar za turško časopisje je danes izjavil, da se revolucija v Turkestanu neprestano širi Ako bo napela vlada vse sile, ji bo mogoče vstajo šele po treh mesecih zatreti. Angorska vlada je dovolila v to svrho veliko svoto denarja. .. • • . i . ____ __ .....-i. •.,. v tj GLAS NARODA, 17. MARCA 1925 Iz Jugoslavije. Mladina, ki je sita življenja. Pretekle tini se je vrgel v (Zagrebu pml vlak. ki voai proti Marija Varhinja: Knjigarna "Glas Naroda" J MOLITVI NIKI: Duša popolna ................... 1.— mi črkami ... v usnje vezauo . Ljubljani. okoli 20 let Mar mladenič. Lokomotiva mu je odrezala glavo, ki je odletela v bližnji jartk. telu pa je bilo na tračnicah popobioma razmesarjeno. Pri samomorilcu so našli vizitko z imenom Cirga Kralj, znak IIrv. Sokola. 77 Din. ter zaročili in poročni prstan. 1 )omin>va se. da je prišel nesrečnež iz Bo»ue. ni pa j zano. kaj ga je gnalo v smrt. — I>tega dne popoldne je Lila i Sveta Ura: privedena na zagrebško ]>olicijo: v platno I3-letna služkinja Vera Glešič. ki j- kar trikrat zaporedoma hotela skfM-iri pod vak. ki vozi iz Za-i^r< !»a v Zidani most. Deklica je prišla pred 4 meseci v Za,tu na Samoborski ce>ti. kar j »a ji je preprečil noki želez-ničar, v <1 rugič na Savskem kolo, lvoru. kjer pa je vlak k sreči že «>d^el, tretji«* pa na glavnem) ko' -dvoru, kjer je Še pravočasno v platno vezano...............70 v usnje vezano ..............1.50 v fino tisnje vezano............1.70 Rajski glasovi: v platjo vezano............ .70 v fino platno vezano..........1.10 v usnje vezano .............. L50 v fino usnje vezano.......... 1.70 Skrbi za dušo: v platno vezano...............80 v usnje vezano ..............1.65 v fino usnje vezano ..........1.80 vezano, z debeli- .90 1.60 ANGLEŠKI MOLITVENIKI: (ZA MLADINO.) Child's Prayerbook: v barvaste platnice vezano .30 Child's Prayerbook: v belo kost vezano............1.10 Key of Heaven: v u>nje vezano .............. .70 Key of Heaven: v najfinejše usnje vezano____1.20 (ZA ODRASLE.) Key of Heaven: v lino usnje vezano..........1.50 Catholic Pocket Manual: , . v tln" usnje vezano........... 1.30 opaz:I iij-n namen tamkaj slu/hu- v lino usnje vezano ...........1.40 j<>r-i stražnik. rodbine, ki je v dobi narodnega preporoda itrrala znaimnito .logo. Na Reki, kjer je bilo stain<.-njegovo bivališče, je bil Jura j Vraniezanv 1 ). in izvršiti j mnogih narodnih, kulturnih in 20s]>od ar škili p-. Irretov in institucij; deloval pa je tudi na znanstvenem polju tei tudi dolgo vr^to let delaven član .35 r>.oo .10 .3") .75 1.25 Smrt velikega hrvatskega rodo- POUČNE KNJIGE: ljuba na Reki. Prya čitanka trdovez Na K-.ki je v visoki starosti •»? i Angleško-slo venski slovar h t umrl baron J ura j Vra-niezany j (Dr. Kern) Dol>rinovič. .Man znane ln vatskr ! Angeljska sluiba ali nauk kako-naj se k sv. maši streže Dva sestavljena plesa: Četvorka in beseda spisano in narisano .... Govedoreja Domači zdravnik po Kneippu...... Domač: živinozdravnik ........... 1.25 Jugoslavija. Melik 1 zvezek ...... 1.50 2. zvezek 1—2 snopič 1.80 Knjiga o lepem vedenju, Trdo vezano ................ 1.00 Kako se postane ameriški državljan .15 dircKcge društva prirodmh zna Knjiga o dostojnem vedenju........50 nosti na Reki. Težko ga bo p...gre- j Katekizem (veliki) ................40 šalo tudi dijaAt v o gimnazije nh . Mlekarstvo s črticami za živinorejo ,75 Snšaku. katero je vedno radodar j Nemško angleški tolmač...........60 no podpiral. V dobi prevrata j< I Največji spisovnik ljubavnih pisem .80 bil pokojnik nstni pr-.Kednik I Nauk pomagati živini .............60 Narodnega veča na Sušaiku-R -ki j Najboljša slovenska "kuharica z mno- i gimi slikami, obsega 668 strani 5.00 Smrt jugoslovanskega učenjaka Nasa zdravila.....................50 v Angliji. Nemško slovenski besednjak Wolf- Cigale, 2 knjigi trd. vez......7.00 V llervtu pr! Brightonu v An-j Nemščina brez učitelja — gliji je umrl te dni v starosti 1. del .......................30 let znani ba.nkterijolog. dr. Ed-1 2 del.........................30 mund Klein. Rodom v Osij«-kii. (Pravila za oliko....................65 je Klein študiral na Dunaju in j Psihične metnje na alkoholski podse okoli leta W>0 preselil v T.nn ..........................^ i i • ii- Praktični računar ali hitri računar .75 don. kjer je bil imenovan nro- ^ , .. ' . " WUUIU ' Praktični sadjar trd. vez......... 3.00 Poljedelstvo. Slovenskim gospodarjem v pouk...................35 Sadno vino.......................50 Angleška vlada ga je poslala v j Slovensko-nemški besednjak Wolf- štuli/pke s vrhe v Afriko in Indi- Peteršnik 2 knjigi .......... 10.00 jo. V svojem rojstnem kraju je'Sadje v gospodinjstvu............ .70 bil zadnjikrat pred 40 leti. ; SI vensko-angleška slovnica, s slovarjem, trdo vezana ............. 1.50 Vremenske nepogode. Slovenska slovnica za sredne šole, (Breznik) ................ 1.— Slovensko-italjanski in Italj.-slov. slovar ....................... 1.00 Srbska začetnica za Slovence ..... .40 Slovensko-nemški in nemško-sloven- ski slovar.....................50 Slovenska narodna mladina......1.— Spretna kuharica (trdo vezana).... 1.45 Umni čebelar ................... 1.— Umni kmetovalec ali splošni poduk, kako obdelovati in izboljšati polje .30 Vošilna knjižica...................50 Veliki slovenski spisovnik raznih pisem. Trdo vezano..........1.80 Veliki Vsevedež ...................80 Zgodovina S. H. S., Melik 1. zvezek.....................45 2. zvezek 1. in 2. snopič.........70 feM>rja. Njegova bakterij-»loška raziskovanja so vzbudila v u£tj-n jaški h krogih veliko pozornost. Dolga roka .......................60'Narodna biblioteka: Devica Orleanska...........x.....50 j . . Duhovni boj .....................50 j Svitoslav ,...................36 Dedek je pravil. Marinka in škra- i Spisje ....................^. .35 teljcki 40 osveta......................35 Elizabeta ..................... 35! General Lavdon ..............70 Fabijola ali crkev v Katakombah .. .45 Napoleon i. ..................... l.— .35 Babica 1.20 Fran Baron Trenk ________________ Farovska kuharica .............. .75 V gorskem zakotju L._............. -35 Filozofska zgodba .................60 Za Stihom - :....................35 Fra Diavolo Gozdovnik (2 zvezka) ............ Grešnik Lenard (Ivan Cankar) .... Godčevski katekizem ............. Gruda umira .................... Golem, roman..................... Gentleman vlomilec, trdo vezano ... Gadje gnjezdo/povest iz dni trpljenja in nad, trda vez........... Had ž i Murat, trda vez............ Hedvika ........................ Helena (Kmetova) .............. Humoreske, Groteske in Satire, vez. broširano .................... Iz dobe punta in bojev............ Iz modernega sveta, trda vez..... 50 Z ongjem in mečem 1 20 'Mitologija, 2 knjigi____ .75 .25 .50 .70 1.20 3.— 1.40 .35 1.40 .25 Ob tihih večerih, trda vez..........90 .90 .70 Kranjske čebelice, poezije Obiski. (Cankar). Trdo vezano Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka Petelinov Janez .80 .35 .40! .80 .60 .50! 1.40 j Pesmi v prozi, trdo vez.......... Prigodfce čebelice Maje trda vez... 1.00 '1 ° Tabirki in Roža (Albrecht).........25 Pasti in zanke. Kriminalni roman .. .35 Pariški zlatar.....................35 j Pod krivo jelko. Povest iz časov Ro- kovnjaeev na Kranjskem......50 [Poslednji Mehikanec ..............30 Pravljice H. Maj ar................30 i Povesti, Berač s stopnjic pri sv. Roku .35 Požigalec ........................25 Jos. Jurčič, spisi: iPraprečanove zgodbe..............25 Sosedov sin...................40 Patria, povesti iz irske junaške dobe .30 5. zv. Sosedov sin. Sin kmečkega Predtržani, Prešern in drugi svet- cesorja itd. Broširano..........75 niki v gramofonu..............25 Trdo vezano ................ 1.00 Pet tedll0v v zrakoplovu. Trd. vez. 1.50 G. zv. Dr. Zober, roman, Tugom- Po1 litra vipavca...................30 mer, tragedija v 5. dejanjih, bro- |ptice selivke, trda vez..............75 Pikova dama (Puškin) ...........30 Pred nevihto .....................35 Pravljice in pripovedke za mladino. 1 zvezek ...................... 2. zvezek .................... Pegan in Lambergar.............. Rablji, trda vez .................. sirano ........................7o Trdo vezano ................ 1.00 Karmen, trdo vez................. .40 . .30 j .75 . .45 . .80 broširano .................. Krivec, roman. trd. vez......... Kralj zlate reke ali Črna brada .. Kraljica mučenica, trd. vez..... Kazaki, povest iz Ruskega.........70 Razkrinkani Habsbur.^ani (Larish) .. Kraljevi vitez (Zevacco) vez.......1.00 j Revolucija na Portugalskem 7Q Rinaldo Rinaldini ......... 2- j Slovenski šaljivec ......... Slovanska knjižnica. Zbrani vsebuje 10 povesti..... Kresalo duhov Kraljevič in berač ............... Kuhinja pri kraljici g. nožiei, francoski roman .................. Ludovika Beozija ................ Ljubice Habsburžanov............ spisi, .40 : _ ouneški invalid .. Skozi širno Indijo .70 .70 .70 Iz raznih krajev Jugoslavije prihajajo vesti o vremenskih ns pogodah. Doeim v Sloveniji ima j«» veeje ali manjše nalive, pravo aprilsko vreme, poroeajo i/ Sara jeva. da je tamkaj te dni divjal pravi orkan, ki je razbijal okna. podiral kandelabre. ni val drevje in odnašal v mestu napisne table: z neke hi še je odnesel celo pločevinasto streho. Pretrgana je bila tudi telefonska zveza med Sarajevom in Beogradom. Tudi na Jadranu je divjal moean vihar in je bil vsled tega parobrodski promet začasno ustavljen. Stoletnica rojstva ČiČa. Gjure Dani- Dne lf). aprila poteee sto let. kar je zagledal luč sveta znani jugoslovanski znanstvenik Gjuro Danieie. Beograd bo proslavil znamenito stoletnico s koncertom in predavanjem o Danteiču. Ci^ti dohodek je namenjen fondu kulturnih in prosvetnih institucij. ALI VESTE, — RAZNE POVESTI IN ROMANI: Amerika in Amerikanci. Popis slovenskih naselbin v Ameriki. — knjiga vsebuje 608 strani,v platno vezana...................3.— Andrej Hofer ....................50 Boy, roman trd. vez...............80 Beneška vedeževalka ............ .35 Belgrajski biser ................. .35 Bedakova izpoved............... 1.00 Beli rojaki, tr\lo vezano .......... 1.00 Balkanska Turška vojska.......... .80 Burska vojska ................... .40 Bilke (Marija Kmetova) ............ .25 Cvetke .......................... .25 Črni panter..................... .65 Ciganova osveta .................. .35 Čas je zlato....................... 30 Levstikovi zbrani spisi: 1. 7.v. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač..............70 2. zv. Otročje igre v p^sencah — Različne poezije — Zabavljice in pušice — Ježa na Parnas — Ljudski Glas — Kraljedvorski rokopis — Tolmač................. 3. z v. Povesti in potopisi...... 4. zv. Kritike in znanstvene razprave....................... 5. zv. Doneski k slovenskemu jezikoslovju .................. Ljudska knjižnica: 1. in 2. zvez. Znamenje štirih trdo vezana .................. 1.00 2. zv. Darovana. Zgodovinka povest........................50 3. zv. Jernač Zmagovac. — Med plazovi .......................50 4. zv. Malo življenje...........65 5. zv. Zadnja kmečka vojska ... .75 7. zv. Prihajač................60 9. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................60 10. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj).................. 31. zv. Kako sem se jaz likal, (Breneelj) ....................60! 12. zv. Iz dnevnika malega pored-neneža, trdo vezano ...........60 t 34. zv. Ljubljanske slike. — (Breneelj) ...................60 35. z v. Juan Miseria. Povest iz španskega življenja...........60 16. zv. Ne v Ameriko. Po resnič-kih dogodkih.................60 Mali ljudje. Vsebuje 9 povesti Trdo vezano ................ 1.00 Mimo življenja, trda vez.........1.— Mimo življenja, broširano.........80 Mladih zanikemežov lastni životopis .75 Mrtvo mesto .....................70 Mrtvi Gostač .....................35 Materina žrtev....................80 Musolino .........................40 Mali Klatež ......................70 Mesija ......................... '.30i Mirko Pošten j akovič...............30 Marjetica ........................70 Mož z raztrgano dušo. Drama na morju. (Meško) ................... 1.— Malenkosti (Ivan Albrecht)........25 Mladim srcem. Zbirka povesti za slovensko mladino .............. .25 Notarjev nos, humoreska..........35 Narod ki izmira.................. .40 Naša Ančka .................... .35 Naša vas, 1. del, 14 povesti.........90 Naša Vas, II. del, 9 pov............90 Nova Erotika, trd. vez..............70 Naša leta, trda ve*. .............. .65 Naša leta. broširano.............. .45 Na Indijskih otokih ...............50 Naseljenci ..........-............ .30 Novele in črtice...................90 Na Preriji .......................30 Nihilist .......................... .40 .40 .40 .70 .75 .3fi .30 Jb0 .40 .60 .35 .50 1.50 .90 .35 .90 .30 .50 .30 Sanjska knjiga Arabska ........ Sanjska knjiga, nova velika..... Sanjska kniiga, srednja ........ Spake, humoreske, trda vez..... Strelec ........................ Strahote vojne ................. Stezosledec ................... j Sveta Genovefa ...................50 Sveta noč, zanimive pripovedke ... .30 i Strup iz Judeje ...................75 Sisto Šesto, povest iz Abrueev......30 Svitanje (Govekar), vez...........1.20 Scpek, samotarke (Komanova) vez. .50 Sin medvedjega lovca. Potopisni ro- 701 man .........................80 *' j Sveta Notburga ...................35 I Sredozimci, Sorosa Jerica (Bohnije) .30 SPISI KRIŠTOFA ŠMIDA: .30 .30 .30 1. zv. Poznava Boga.......... 3. zv. Pridni Janezek in Hudobni Mihec ...................... 7. z v. Jagnje ................ 8. zv. Pirhi...................30 13. zv. Sveti večer.............30 14. zv. Povodenj...............30 15. zv. Pavlina ...............30 17. zv. Brata .................30 fl»l namerava zgrailiti skupina ameriških kapitalistov vrsto hotelov in kopališč v Dalmaciji? Ali veste. ke igre; tam ao le kozo bili in iiianee lovili — kar pa je bilo zrelejših, so se izkušaii v uieanju kaminov v lončke na brzojavnih dr<> gih in v vlake. Pirčevi mami je dobro delo. da ca na mirti! Ali je Jaka vaš kura- or.'': Vzadi na klopi je sedel Kocmur. prezir jivo smehljajo se Brtoneev-Ijevini prizadevanjem; sodnikovi pripombi se je zadovoljno zagroho tal. "Oli. gospod sodnik,"" je zatrepetal Brtoneelj. "ali so ga slišali? Zdaj je tudi že sodnik zaropotal nad ubogim Brtonceljean: "Tiho! Se eno tako besedo, pa vas ko j za- se je po zaslugi mladega vešča k a Milana j>okazal Tončkov sramot- i orem ! — Pride in se pritožuje, da je nasprotnik Bog ve kaka surovi ni položaj vendar v milejši luči in je v zahvalo odrezala Milanu be kos kruha. In Milan ga je hvaležno sprejel, prvi«, ker Jere o bilo doma in je bil zato še brez po poldanice. in ker drugič kruli dru er<>d vedno boljše diši kakor doma. na. >am pa zmerja kakor cigan. Tiho! — Kocmur, stopite sem!*? Sf«lnik ga je izpraševal in Koc-nur je ogovarjal in jiovedal. da je '•isto neresnična iz trte izvita trdi ev gospoda Brtonclja. da je pri >ddaji stanovanja pogodil meseč- Natepal je kruli in na svoj pre-! no odpoved in ne na kvatre. Sme-pro>ti in odkritosrčni način pri- i Šno! — Kocmur si bo najemal nie-povedoval zanimivo vest. da več j ;tč:io stanova ji je! Saj ni kak sam-ne nika: škoda se mu zdi novcev ' -ki pisarček, ki je danes tukaj, ju- fri tam, ampak rodbinski oče z astnim pohištvom ! je-za.ječa 1 Brtoncelj, £a- Kadar m j h kaj priiirani, si rajši kupi kako .knjigo, ku}»i si jo v sta rini. tam se dobe poceni. Lepe in dijanske povesti, etle. nobenesrs lista ne manjka, se dobe po deset vinarjev! Povabil je Tončka, naj pride gor, pa mu pokaže knjige. ('r .-vlja >ta bila zakrpana. Milan .ju je cubul. nio.:st#r in mojstrica sta mu naročila za irospn H!::mt najlepša priporočila in v. njunim dovoljenjem je vzel še Tončka s sabo. da mu pokaži svoji' knjižne zaklade. Dart se jc že nagibal, znotraj je bi o temačno, pa st si zunaj na hodniku ogledovala živo barvane naslovne slike in Tonček je strmel mižal in dvignil roki, "Jaka, ali si lišal: z lastnini pohištvoml'*' "Tiho!" ga je ukoril sodnik. 'Zdaj tovori Kocmur. — Torej Kocmur. ali greste iz stanovanja, -akor vas toži Brtoncelj, ali ne? Kocmur se je trudil, da poseika ' -vojega nasprotnika z odličnej--:m nastopom. "Oprostite — ne! '/daj še ne! Toda V mi čislani go-pod Brtoncelj odpove pred osnim majem na tri mesece, kakor o zahteva .postava, se bom drage volje selil avgusta. Ali pa mu od-oovem morebiti sam. saj stanova- in poslušal o prekanjenih rdeče- nje ni tako. da bi se človek pidii kožcih. o divjih konjih in belili | zanje. te je nasmehniti gospod sodnik, tudi zapisnikar se je i inejal v svoj zapisnik, Kocmur Iicerto. na pašo. na potok . . . Tačasj pa je zmajal z glavo, češ: taiko o-se mu je prikupil Milan: njegova j me jeni ljudje, kakor je Brtoncelj. družba mu bo lajšala bridkost j pa so hišni posestniki! ljubljanskega bivanja. Sodnik je smatral stvar zrelr Ločila sta se, ker je poklicala fza poravnavo. "Čujte, Kocmur. Jera Milana, naj pride, da se ne'dosedaj nist^ plačali še nič naje-prehladi. "Ali si dobil kaj mali- mnine: ali jo nameravate plačati ce?" ga je vprašala ' maja?" "Pirčeva mama mi je odrezala j "Bomo videli." je rekel Koe kos kruha." j mur. "Stanovanje je vlažno, pobi To je čula cospa Jera jeva in ji j ft vo se mi je poškodovalo, zahte ni bilo prav. "Da mi nikdar več ne sprejmeš ikruha pri tujih ljudeh! Prepovedujem ti! Sicer bodo m:slili. da ira doma nimamo." Kruha sprejemati mu je r- -r v dala. stradati pa ne . . . Kako se je pravdal gospod Brtoncelj in o gospodični Irmi. t'bogi gospod Brtoncelj je res morali na cesarsko in kraljevo iio-dnijo in se pravdati s Kocmui-je-m, ki izlepa ni maral ne plačati najemnine, ne zapustiti stanovanja. Bilo je nekega popoldne v začetku aprila, po gorkih, solnčnih dneh sta prišla Spet dež in mraz in v pisarni je bilo premalo zakur jeno. Sodnika je zeblo, hodil je semtertja in brez posebne svečanosti razpravljal najemninsko stvar 'BrtonceJj lcontra Kocmur'. — Brtoncelj je bil s sabo privlekel svojega zvestega Jaka, vsaka drikga njegova beseda je bila: "Kaj ne, Jaka!" in prijemal jc Ja ka in ga tiral v ospredje pred sveto raapdo: "Kar govoTi, Jaka. ali ni res tako!" vam škodo ..." "Le počasi! Tega nikar ne mislite, da se boste brez plačila šopirili v stanovanju, dokler se vam bo zdelo! Kdor dvakrat ne plajča. r,vi takoj vun — tako pove postava. Zato se rajši izleipa pomenimo. kdaj se izselite!*' T«* besede so bile že bolj všeč tre podu Brtonelju in ko mu je so dni k še razložil, da je morebiti pravica res? na njegovi strani, da pa v primeru pravdanja in prito-žeb lahko mine pol leta in še več da pride ta pravica do zmage. pa še ta zmaga bo združena s stroški, se je res dosegla iu podpisala poravnava sledeče vsebine: Kocmur jeva družina se izseli v osmih dneh. za to dobroto pa se j? izkaže gospod Brtoncelj hvaležnega na ta način, da prvič ne zahteva plačila najemmine — če bi jo prav zahteval, bi je ne dobil, kje neki! — pač pa drugič sam plača Kocmurju na roke dvajset kron. ^ato mu Kocmur velikodušno odpušča vse žiiiit ve brez tožba in kazni. — S povzdiguj eno glavo in rahlo predse žvižgajoč je .zapustil Koc mur sodišče. Palec desne roke mu ngajal. odkar, je imel zadnjikrat bankovec v žepu. bi tega je bilo dolgo. Počasi je stopal, nikamor se mu a: mudilo; mirno in brez nervoz-nosti je užival naslado zavesti, da mu je odprta bogata zbir najraz-učnej,::h užitkov. Božal je dvaj-setak in v mislih že sedel v restavraciji blizu kolodvora, tam imajo imeniten g.*;'až, dvakrat bi si ga naročil in elve fini žemljici bi vanj potunkal. Prišel ji' mimo trafike — pol trafike je njeig.>ve, ako le hoče. Ze pride vse na vrsto. le počasi! — si je mislil. Izbire dovolj! — ( 'e hc*e, lahko stopi v ono prodajalno in si kupi klobas, sira. ribic, krajec rž enega kruha — ne bi bi-'o slabo. Ali bi potem dišalo pivo! Po pivu pa časa dobrega vina! Pomislil je. kje ga hvalijo, da točijo najboljšega. Odtod mu je sko ■ila domišljija na kuhano vino — t o bi lahko doma pripravila žena ko !>i ji vsega s kup a- znosil, česar treba. — Zbudili so se mu rodbinski čuti. To bi žena gledala! Škoda bi se ji pa zdelo denarja, toda srkala bi jo le, -sladko pijačo — o. kuhano vino ji jrre v slast! Potem vsaj ne bo zabavljala, kakor o: drugače, ko bi-potratil ves de- rt" uar sam. Fant ga tudi rad pije . . * i ^ _ ■ ! Ko se je spominjal žene in sina. pomni' se je n br te tudi svoje na '1 obudne hčerke Miei in tako mo-■cbit.i ni bil zgolj slučaj, da so ga i^riuesle noge pred gostilno "pri bolem jagnjetu," kjer je tačas že i dodge tri tedne delovala omenja na njegova potomka. Miei je bila stara šestnaj-st let zdrava in tako prikupna, kakor je prikupno vsako zdravo dekle šestnajstih let. Vrhu tega je imela pri mladih natakaricah' zelo ičislano lastnost, da je bila precej omejena. Ta lastnost, ki jo radi naziv-ijejo s tujo besedo "naivnost", laje. mladim dekletom poseben "ar in nec-doljivo vpliva na moška srca. Za račune ni bila: naj se je še tako praskala z drobnim svinčnikom za ušesi, pri računih ji je šlo vedno navskriž — zato se pa tudi ii n'kdar poganjala za odgovor--•io mesto plačilne natakarice, a.m-oak bila je zadovoljna z vlogo lonešalke. Tudi v drugih pano-rah človeških znanosti je bila boij -laibo podkovana; o tem je pričal ?e njem priimek "general Radec-'ci," kakor so jo nazivali v tej gostilni. Tega slavnega vojskovodjo je bila namreč imenovala, ko jo je nagajiv gost vprašal, kdo je o-grski -kralj. Nosila je veliko rdečo netijo v laseh in eai praktikar.it. Iva suplenta in an enoletni prostovoljec so bili resno zaljubljeni vanjo. Postajalo je mračno. Miei je se-le!a pri oknu in ni mislila čisto ničesar; redka in občudovanja je 'vrerlna ta sposobnost, ali ona jo je imela, znala je cetlo spati z odprtimi očmi. Iz las je potegnila i-glo, dregala si ž njo po zobeh in jo brisala v mizni prst, kajti sna-žnosft ni bila baš naj odličnejša njena lastnost navzlic štirim tako imenitnim oboževalcem in rdeči petij i v laseh. t? « ANTRAL News FROM t.1 K — e P HOOD a UHDEAWOCO. N- v. Ženska : vov. sedel /veza je prirwlila te dn baukt-t v ic»ndousk«.-m hotelu Sa-1'oieg članice angleškega jiarlamenta baronice Astor, je angleški j»resti>lonasled dnik. Strah znamenitih mož. > Ko j«- slišal cesar Avgust kako pokanje, je hitel v podzemske pr^ ' •tore iu se pokril z kožami. Era-:ani je zatrepetal, ako ji' zagle-;il ribo. B. : :iard i/. Saint Pierre;. N'ewton. Pa-gauini so se prestra5i-i. ako • šli mimo škafov z vojo lapolnjenili. Mozart je bil ves iz < be. ko je začul lovski rog. Sidio-nuihauerja jo tresla mrzlica pred ;rit v. i jo. 1 Poe. S-huniaun. "hopin so s bali tt me. Maupa--ant ni mo^e-1 prenašati odprtih "rat. Funl rik 11. je midil. da p^ naja manj vreden, kadar je oblačil kako novo obleko. Popolnoma ohranjen rimski denar n sieer devet tisoč komadov, ao las!! v razvalinah gradu Deal nn Angleškem. Večina zlatega denar b> je t tika. kakor da bi l»il šele seda. > izdelan. Našli so tam tudi v.1-- • ko zbirko starega orožja ogromne vrednosti. Boj proti tuberkulozi. Ktipenhčfcgnu se bo vršilo prihodnji mesce zborovanje danskih m ni zemskih zdravnikov, ki bodo poročali o rezultatih. tloši'že-tiih iloslej /a vporabo novega dan. zdravilnega sre Istva Sai octv^ina I rof. iMoellgarda. Posledice moževe zanikrnosti. Zakonski mož se bo moral zagovarjati pred sodiščem, ker je pil in veseljačil, namesto da bi pomagal ženi. Zena in novorojenček sta zmrznila. Malo je manjkalo, da ni istei usoda zadela tudi dveh nadaljnih otrok. Jaka se je odlaaujočih korakov je tičal v žepu telovnika in ljube pomikal bliže, rekel ni nič, le špi-eil je ustni, kakor da misli izpustiti se kaj izdatnejšega kakor golo besedo. znivo tipal ondu splavljeni bankovec. — Lep dpa je bil danes, vetroven sice** in deževen in na tleh je bil«, flondra. pa se je zdel "Čujte," je refltej sodnik, "vari. Kocmurju vendar izredno pri jane Jaka! Postite Ja-!žencako mu ni bil še noben dan (Pride še.) Kašelj oslabuje sistem In je vedno neprijeten. Tukaj pride na pomoč Severa's Cough Balsam. _ Teši rardraženje, odpravi pič-* lost sluzov, olajša kašelj in može preprečiti dosti resnih bolezni- Cena. -3 La .50 czz.tcr. YprmaSto Tiie^a leksnura. r SFVE.RA. CO C E D A P R/.PfBS, IOWA Nekega zimskega ia pretresljiva tragedija cel« odbine. ^adnjo besedo o tej tra-rediji izreče okrožno sodišče v Sarajevu. ki j,' prejelo ovadbo žau •larmerijske postaje, kateri ob lolžtij.>• Obr ilovica kovzročila v hiši leden mraz. ZaltVvteu je bil prizor v hiši V sobi je ležala v enem kotu v tenkih porodnih bolečinah Nedjina žena Milka. Xc daleič od nje sta le žala na kupu slame dva njena ot roka. dveletna hčerka in triletir sinček. Mati je o-ba otroka istega večera položila na borno ležiš'e in ju pokrila s par krpami. V sobi ;p vladal strain vit mraz, ker je ogenj v peči ugasnil. Baš na božični dan. ko so zvoni- zvonovi iu oznanjevali rojstvo Kristovo. jtil rodbino na milost in nemilost ugotovi usodi. Tretji dani i.:za -mrli nesreC-nc ;rne sta pasii dve j»ast ii-ii-i ne date i d (!hr< novičev«* iiiš«- ovee Ker vlekli'-.i z s ''o. sta se hoteli ogre-v < ,brenovi."-t:roka. že skoraj na pol zmrznje-.a. sta bila rešena v zadnjem hi-pu. Zdravniki se uče o r.ovem zdravljenju. Cudcviio je kaj to zdravljenj« stori za siajotne. nervozre. :nučen; in pobite može in žer.c. <"e Vi;m silr.iviiik ? • ni prodpis-.il, kar :u.j«:te <1 • !«-iiarrarj;i :n kup te to novo 2. N'ug;i-Tcn- in jh>-'k ifito K-:. <"";stii:i s- kako h. t m in ut\n k<»viti>. Ni«" lalco d.;bro i - .1. «=".il>i pr -i-avi, ž.lod. nim rt-rcl. m. zaprtju, grlav.i-l" !<>:n in 1 olnim j«-ir. m. i>i.> povrne či-i st in zdravje iziriur^nim >.iv< ■ m iri :r;-šicam. «'i-.at'-!Ji ;p;'-L ' i do na^-Ii Nupa-T«-ne w!.>vit«. zdra\i!o \ ta!sr>- v p t- , prinaša i-r. ■ živi;-j«. spa!:«-.- 1:1 l«'!>o rr-jiUira >:»-'.»i. t- in črt-va. Iwlet..v;»t.-lJI Ton« ...i tiV..,'o- •• . kaj je it .nts t« riti z i v. s \ takih s'uv.:|ih «!.• pri-i'ij.i \lekarnarje. <"a za :.; j j. mčij.. i.i .-.-trn i->vrni-1.--; i". j.i-t« Z;»«Vv..!jr.;. .>••.-;(•■ .-j jamstva nr v-:ik.-ni pak-n: I'riporoče-n; . Ji-.!nč« »::t it. r.:ip' «1aj v v.--- i, t^kar- ANTHONY BIRK HIŠNI IN SOBNI SLIKAE IN DEKORATOK Prevzamem vsako v to stroko spadajoče delo. ROJAKI. PREDNO ODDA STE DRUfiEMD NAIioriLo. VTIIA^AJTF j 359 Grove Street MENE ZA CENO. Rid.ro wood, T. t.-r>?i.»:i.-: Ji-ffcrsi.r. r.233 Brooklyn, N. Y. DR LORENZ SPA li ^>42 Peiin Ave., PITTSBURGH, F.niN« slovensko govoreči zdravnik tFECIJAi.lST MCEKtH SOlEZNl Vije tU-GKa zdravljenje akutnih In kroničnir- boimni isrr ir zdravim nad 25 let t«r Imam skušnje v vs^ hoifcznll> *:n ker zram »lov^nsko, zate vas morerr popotnonn* razumet! p. ipo?.n«t vfcš« bcJezni, da vas ozdravim In vrnen: moč in zdravja. Skozi 23 :et »on pridobit pesebne aicušnjo pri czdravijenju mošk:h b:'oznt. Z«Ttc sr popolnoma zanesti na mene, moja »krt pa J*. 4a vi« popolnoma vim. Ne odlašajte, ampak pridite čimprej«. Jaz ozdravim zastrupljeno kri. mazulje in H*e po telesu, bolezni » ,» padanje las, bolečine v kosteh, stare rane, oslabe'ont, živčne In boiezr.l v m,-hurju, ledicah, jetrah, želodcu, rrr.enico, revmatizem. kat?r,zt?tožilo. naduh? ita Uradne ure: V ponedeljek, sredo ln p*>tek od S. dopaldue da S pc;-5rs» ▼ torek. Četrtek ln robota od 8. dopoldne do I. wrufirt. ♦ --»v-:®'^, u. prativlrlh oc 10. dopoldne do popoldne V tt h J ureditev položaja bivših mini strov. Z ulicizom kralja je reguliran | »olnžaj v- h ministrov in onih j »sebnosti. ki že K't(j tl-ni niso več j ninisiri. S tem ukazom so upo-j •;oje:>i iiiv.ši ministri: Amlrija Ra-; ■ iovie. Ljuba Jovanovie. Joe*i P. j ■fovanovi.;. KoIav Kukovee. doktor Anion Truijibie, Rista Jojie, dr. '.aza Mark« vie, dr. Kosta Ku-manudi. iMilivoj Jovanovi«1, Sini soje Piletie, dr. M. Miladinovie. Osman \'ilovi.', dr. Ivan Krstelj. ir. Voja V^ljkovie, Zika Rafaj-(: v • i- in I)erviš Onic "O1, ie. ROJAKI v Pittsburghu in okoliei. Radi odpotovanja v stari kraj prodam Dodge avtomobil, izvrsten radio aparat, Corona pisalni stroj, miza ter več pohištva. Vprašajte pismeno, osebno ali po telefonu. FRANK ERŽEN- 4091 Perrvsville Rd.. Bellevue lira neb, Pittsburgh, Pa. Telefon P170 M West View. (3x) NAZNANILO. Rojakom v državix Minnesota naznanjamo, da bo vkratkem ob-] iskal naš zastopnik Louis Vessel iz G-ilberta vse slovenske naselbi ne v železnem okrožju Minn. Rojak Vessel je že naš dolgoletni zastopnik in je pooblaščen pobirali naročnino za "Glas Naroda", prodajati vsakovrstne knjige naše zaloge in sploh opravljati vse t naš delokrog spadajoče posle. Rojakom ga toplo priporočamo | in jih prosimo, da mu gredo na Slovensko Amer. Koledar za leto 1925 smo že skoro razprodali- V kratkem čafin smo ga prodali več tisoč Kdor ga hoče imeti, naj ga takoj naroči, ker ga je le še par sto iz vodov zalogi. Cena s poštnino vred 40 CENTOV. Oni naši zastopniki, ki še niso naročili koledarjev, naj se po žarijo, da ne bo prepozno. SLOVENIC PUBLISHING CO., 82 Cortlandt St.. N. Y. O. SKUPNI IZLET V JUGOSLAVIJO z največjim parnikom francoske proge u PARIS 36,558 ton 45,000 konjskih sil V SOBOTO, DNE 16. MAJA 1925. Potnike bo spremljal naš uradnik prav do Ljubljane in bo posebno pazil na potrebe potnikov, da bodo udobno in brezskrbno potovali. Vsi potniki bodo nastanjeni v lepih, čednih kabinah po 2.. 4. in 6. skupaj ter so nam dodeljeni najlepši prostori. Vozni list III. razreda stane do Ljubljane z vojnim davkom in železnico vred £116.23 in kdor kupi vozni list za tja in nazaj prihrani $47.73. Glasom nove postave zaniorejo tudi nedržavljani potovati na obisk in ostati zunaj eno leto, ako si preskrbe od tukajšne vlade dovoljenje, ki stane samo $3.00; da se dobi tako dovoljenje, je potrebno vedeti ime parnika in dan prihoda v to deželo. Kdor tega ne ve, mu mi pomagamo zaznati, ako nam tozadevno piše. Prošnjo za dovoljenje lahko napravimo tudi mi, pred od-potovanjem, ter je dovoljenje poslano iz Washington a za prosilcem v stari kraj na naslov, kakršnega kdo označi v prošnji. ' Jugoslovanski potni list stane sedaj samo 250 dinarjev, to je okoli $3.00 ter je veljaven za eno leto za potovanje ven in nazaj; tudi brez dovoljenja se lahko potuje ven na obisk, toda vsak se mora povrniti nazaj tekom šestih mesecev, kdor ima dovoljenje, pa tekom enega leta ter se mu ni potreba zglasiti pri ameriškem konzulatu pred povratkom. Kdor želi potovati meseca maja v Jugoslavijo ali zassedeno ozemlje, naj se nam čimpreje priglasi. Zabave in družbe bo na tem potovanju dovolj. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. i roke. Op- Uprava*"Glas Naroda' Pozor čitatelji* Opozorite trgovce ln o brtnike, pri katerih kapa lete ali naročate in ste ■ njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v lista "GUi Naroda". 8 tem 4>ost*| ▼stregli vsem. Uprava "Glas Naroda' Posebna ponudba našim čitateijem Prenovljen! pisalni stroj "OUVE*" <£20. B streiico ra slovenske čr ke, č,i,i— $25.- ' OLIVER1 PISALNI STROJI SO ZNANI NAJBOLJ TRPEŽNI Pisati na pisalni stroj ni nikaka umetnost. Takoj l*k Ee Tsak pifie * Hitrost pisanj* dobit« * vajo. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY _ - ■ — - -•■-• . ... , ... • RAST ROMAN IZ NAPOLEONOVIH VOJN. Spisal Rafael Sabatini. — Za 01. N. poslovenil G. P. 40 (Nadaljevanje.) — Ne, ne, ne, — je vzkliknila ter v svoji razburjenosti napol vstala. — io mi moraš prihraniti, Terence. Ne morem, — res ne morem. Sniej;J. .se je s hlinjeno popustljivostjo, s katero je zakrival nekaj drugega. — Kako io? — je rekel. — Ali res hdčeš oropati Tremavna v*eh pridnosti, katere bi £rpal iz tvojega pričevanja? Ali nočeš pričati o njegovem značaju? Ali nočtš izpovedati, da bi ne mogel on storiti ničesar si i enega, ker ga dobro poznaš? Da je pravi uzor mo-ia ča->ti, ki ni zmožen ničesar podlega, izdajalskega in za v rat nega? Silvija, ki je *»kHbno opazovala oba ter .sku-šala spraviti v soglasje sedanje Tereneove besede z divjimi izrazi, katere je slišala tekom prejšnje noči, je tedaj posegla v pogovor. — Ali obračaš te besede na kapitana Treiriayna? — je vprašala. i Terence se je hitro obrnil, da nasprotuje opoziciji, katero je zapazil v njej. — -la/. jih ne uporabljani. Ravno nasprotno. Rekel sem, da te besede niso uporabne, kot pravi Una. — Potem izjavljaš, nt kaj nepotrebnega, nekaj, kar nima nobenega >tika s slučajem. Kapitan Tremayne je bil aretiran, ker je v dvoboju ubil grofa »Samovala. Dvoboj je mogoče kršenje ipostave. kot jo je pred kratkim uveljavil lord WetMigton, vendar pa ni prestopek proti časni. Izjaviti, da se ni mogel dvobojeva+i mož, ker ni zinož' 11 ničesar podlega, izdajalskega in za vratnega, je izjaviti zelo bed;isto in brezpomembno stvar. — Re> je tako. — je priznal pribočnik. — Če pa Tremayne za-nikuj-. tla se je boril ter pravi, da ni ubil Saimovala, potem dobi to ugotovilo nekaj pomena. — Ali pravi Trnnavne tako? — ga je vprašala ostro. - To s« m ga slišal reči ponoči, ko sem odredil aretacijo. — Potem, — je rekla Silvija s -pel ni nt prepričanjem, — ni kapitan Tremayne storil tega. — Mogo'e ni, — je priznal Sir Terence. — Sodišče «bo brez dvoma dognalo resnieo. R<*snica, kot veš, mora priti na dan — in pri tem je zopet pogledal na svojo ženo, ki je kaizala nove znake vznemirjenja. Prihod Mulling je prekinil konverzaeijo, ki tudi ni bila obnovljena, kajti v skoro istem trenutku je st(*pil skozi četverokot, skozi vrata oficijelnega krila, čokat mož. Pribočnik, ki se je obrnil proti njemu, je ves presenečen vzkliknil : — Lord Wellington! Takoj je bil ma nogah. Vsprno lepra vzklika je no vod oŠ li obstal. Njegov obraz je bil odločen in čeden. Njegove oči so zrle presunljivo in s svojim pogledom je v trenutku objel ne le O'Moya, temveč dmige navzoče in mizo. Nato je stopil naprej ter se priklonil ženskama. Ker selit se vrinil na tako nepričakovan način, je najboljše, da ostanem Ur se oprav-čjin, — je rekel. — Iiil sem na poti v vašo rezidenco ter nisem mislil, da bom na tak način kršil vašo privat-nost. 0\Mov mu je seveda takoj zagotovil, da ni to nikako motenje. temveč velika ča>t. Tetlaj .sta ^e dvignili (tudi obe ženski, da ga pozdravita. Sir Terence je predstavil Silvijo. — Nt dajte se motiti. — jih je prosil. — Sedite, O* Mov. Nič se mi ne nnuli. Vesel bom par trenutkov počitka. Zelo prijazncJ imate tukaj, ter se odobravalno ozrl po bujnem vrtu. Sir Terence ga je nato povabil na zajtrk, a Wellington je ponudim hvaležno zavrnil. — Cašo vina in vo:le, če hočete. Ničesar drugega. .Zajtrkoval sem v Torres Vedras. s polkovnikom Fletcherjem. Ko je zapazil presenečenje na obrazih obeh žensk, se je nasmehnil. — Da, — jim je zagotovil. — bil sem zgodaj pokonci, kajti čas je dragocen ravno sedaj in raditega sem tudi neoibjavljejn prišel. kot da sem padel z neba, O "Mov. Vzol je čašo, katen-q mu je ponudil Muliins ter popil požirdk. — Toliko vznemirjenja in toliko ovir prihaja od teh peklenskih intrigantov tukaj v Lizboni, da sem sklenil priti -osebno semkaj ter od krito govoriti z go«podo regentskaga sveta. Pričel je snemati močne rokavice iz usnja. — Če se -bo kampanja sploh še vršila naprej, se bo vršila kot bom nkaza'1 jaz. Hotel smi tudi videti Fletcher ja m dela. Pri moji veri. O'Mov. izvršil je naravnost čudeže in zelo sem zadovoljen ž njim — in tindi z vami. — Vzdihnil je. — Želim, tla bi bil tako poistrežen v vsakem oziru. Nato pa je nnnadno prekinil svoj govor. — Pa to je strašno dolgočasno za Ladv in Miss Armytage. Oprostite mi. I'na je odločno protestirala ter rekla, da se izvanredno zanima za vojaške zadeve ter pozvala lorda Wellingtons naj nadaljuje. Welington pa je omalovaževal to »povabilo ter pričel govoriti o življenju v Lizboni. Vprašal je, če se jim nudi v mostu primerna zabava. — Gotovo, — jo rekla Ladv O'Mov. — Včasih se prav dobro zabavamo. Imamo privatne glediške predstave in plese in sempa-tam kak oFicijelni ples in obljubljajo se nam pikniki in izleti po votli sedaj, ko jc prišlo poletje. In jeseni, madama, bomo preskrbeli lov na lisice, — ji je obljubil lord. — Obilo lisic, a ozemlji? naporno, a kaj briga to irako ženo ? Zapazil je tudi navdušen izraz na obrazu Miss Armytage ter jo vprašal: — Ali zanima to tudi vas? Miss Armytage je to priznala in tako je potekel pogovor tekom karteroga je srebali veliki vojskovodja svoje vino in voido, da izplak-ne iz grla prah jutranje ječe. Ko so sedeli vsi pri pralznih kozarcih, je Sir Terence zapazil, da želi land govoriti o oficijeflnih -zadevah. Vstal je ter izjavil, da je popolnoma na razpolago njegovemu lord-stvu. f%ir Terence je porabil celo uro, da je obrazložil podrobnosti več stvari, ki nimajo nobenega stika s to povestjo. Nato je lord Wellington vstal, vzel v roko konjski bič in klobuk ter reke!-. — Mislim od jahal i v Liabono, kjer bom .skušal priti do soglasja z grofom Redondo in Don Miguelom Forjas. Sir Terence je stopil naprej, da odpre vrata. Lord Wellington pa ga je ustavil z weniklnh«. ostrim A*prašanj«n, . — Kag ne, vi »te objavili moje povelje proti dvobojevanju T — Takoj po sprejemu, gospod. — Ni trdbalo dolgo časa, da se povedjo krši, — je rekel srdito Sir Terenee je čutil, kako mu je pričelo hitrejše luftripati sree, Vendar pa je odgovoril hladno, z obžalovanjem : —- Bojim se, da ne. Veliki mož je prikimaL — Sramotno! Izvedel ssm to danes zjutraj od Fletelierja. Kapitan ta nta se je ravnokar -prijavil za aretacijo in Fkrtcher je dobil Vid vas obvestilo glede vzroka te$?a koraka. Obžalovanja vredna na vseh .teh stvareh je. da se vedsno pripete najbolj vznemirjajoči način. V Berk e ley-e veni slučaju je bila žrtev nečaik liz-bonskga patriarha. Samoval pa je bil mogoče še važnejša oseba, intimen prijatelj številnih članov sveita. Njegova smrt bo vzibudi-la veliko ogorčenje tcir nam pripravila nadaljne tež koče. To je strašno sitno. Naenkrat pa je vprašal: — Radi česa sta se sprla ? 0'Mov se je stresel ter se skušal izogniti pogledu Wellingtona. — Edini prepir, za katerega vem jaz. — je rekel. — se je tikal ravno te vaše odrodibe. Samoval jo j? proglasil za nesramno, Tremayne pa je bil ogorčen nad tem rzrazoan. Ostre 'besede so padi? med obema, a preipir med obema sem ob onem času ustavil jaz in ostali navzoči. (DaJje prihndnjiS.> I. Petruševskij: Vitez besede. Ivan Ivanovič Kablukov je bil Iržavni svetnik, vitez mnogih •dlikova.nj, prevsem ipa najtlostoj nejši in nagpoštenejši človek, ki . snedel besedo, kar se v naših nL1 dr obljube. "Torej ne pozabita. Ivan Tva iovič. da igramo danes pri men' referanse," mu je rekel kater-kolega, ko so odhajali iz službe. "Kaj pa vendar mislite. fiavre \mlrejevial visok uradnik. Že skoro dvaj-t let je bil v službi, pa nikoli m :el nobenega dopusta. No, pa se <- tisto leto odločil vzeti dopust .i potovati v inozemstvo — kdo .*. kje si je zato vzel pogum, sa,' jnal nobenega tujega jezika .. oda čez nekaj let je Ivan Ivano--o sam spoznal, da je usoda hote 'a, da potuje v inozemstvo. In do ■ 51 je dopust in se peljal s pomoč i o vljudnih sopotnikov skoro če? . >o Nemčijo do enega izmed naj-le »šib bavarskih jezer, kjer se j-, vtaA-il. Da se navžije naravnih !< asot, je sklenil ostati tam ce teden. Rekel sem že, da Ivan IvanoviS razumel pri svojem odhodu no-une neruske besede, sedaj pa navim, da se je za potovanje po V?mčiji naučil kar treh, namrf jawohl, bitte schoen in danke sehr. S tem*i tremi besedami, svo ■ini dobrosrčaiim, vedno se smeh-iajočim obraaom ter svojo evrop ogovorov svo /ili prijateljev ni m6gel udeleževali. pa je. pridno pil ž njimi pivo. jedel hrenovke in plezal po gorah. Pozabil sem povedati, da je i-nel Ivan dve majhni napačiei. Prvič eno. ki je pravi vitezi n:so pognali, namreč fotografsko strast. rviwi ni bil navaden amater, ki mu je vseeno, kaj fotografira, al? 'f ;:o damo, ali svinjo na gnojil, aino da fotografira. Ne, Ivan 1-vauovič je fotografiral samo ti-■to, kar je imelo pravico večnega obstoja, predv.scim lepe ženske o-raze. Drugič je Ivan Ivanovič — r tem se ni prav nič razlikoval od ravih vitezov — ženskam raci poljubljal obraze, seve, brez sla-ih namenov. In glej. v hotelu so imeli natakarico, ofkroglo Nemko 'tl-čih lic, modrih oči in svetlih as. z eno besedo, kakor nalašč je >>l:i njena glavica ustvarjena za o. tla se naslika ali nafotografi-a. Ivan Ivanovič si je takoj, ko jo "e prvič ugledal, začel misliti, ka- 0 l«po 'ploščo bi dala ta njena rlaviea iai ikaj šedc diapozitiv. In el je k njej in ji s kretnjami raz-ožil svojo željo. Bila je takoj pripravljena in se je šla lepo obleč ir 1 urediti frizuro. V ateljeju —na lalkonu — jo je Ivan">eekrat sli-:al in potrpežljivo jKVshtšal njeno žgole.nje, čeprav ga ni razumel, vončno se ni mogel več zdržati, zgrabil jo je za .glavo in jo na vst moč poljubil. Fraulein Fani je bila sprva malo v zadregi, potem pa se je veselo zasmejala in zbe-s.aia iz sobe. Ko je djragi dan prišla gledat fotografije, se Ivan Ivanovič zopet li mogel zdržati in jo je zopet poljubil, seve brez slabih namernov ili daljnjih načrtov. Fanni ni več ■»bežala, nego je napra\-ila resen ?braz in Ivana nekaj vprašala. Misleč, da vprašaije po fotografijah. je Ivan ma vse odgovarjal z jawohl in zapečatil nekatera za trdila celo s »poljubi. Ko je drugo jutro sedel k zaj-rku. so se vsi njegovi prijatelji lavnostno dvignili in mu liapih iz polnih čas. Ivan Ivanovič jt nenil, da mu čestitajo h godu. n se je čudil, kako da so mogli Nemci zvede lan nikjer vid€#i in hotel je dobil naenkrat novo natakarico. No, Fani je prišla potem vsak dan k Ivanu in ga sama poljvhljala tei večkrat izgovorila besede Vatrtr Mutter, Paler ter Kirehe. Ivan je mislil, da pravi, da bo vsem lju 'dem poslala fotoigrafije in ji je to rade volje pritrdil. In tako so pre tekli trije ali štirje dnevi s pivom, hrenovkami in .plezanjem po gorah, s Fanni in s »poljtuibovanjem. Kar naprej ga je nekaj,izpraševa-' a in k vsemu je rekel dobrodušni [van jawohl ali pa bitte schoen. In ko je lejpe.ga dne hotel urico :as.pati, sta ga obiskala dva prijatelja v frakih, z rokavicami, belima kravatama in eilindroma. Ze-o slovesno se je vse to zdelo Iva-au Ivanoviču in ponudil je gospo-ioma stole. >^ista se hotela vsesti. lego sta kazala na uro in sta ga na vso moč nekam silila. Toliko je razumel da -bo poroka in da je njegova dolžnost, da jo gre gledat in čestitat. Oblekel se je in šli so. Ko je Ivan Ivanovič stopil v cerkev, so tzaibučale orgije in ljudje'so mu napravili širok špalir. Na i^topnjieah oltarja je čakalu njegova Farmi v poročni obleki Pi •esenečen je Ivan obstal na strani in skušal z očmi poiskati ženina. Pa prijatelja sta ga prijela in *a gnala k nevesti. Na obralzu Iva na Ivanoviča se je tedaj pokazalo stotisoč vprašani j in eno samo besedico je še mogel spraviti iz seje : warum ? , Zadrega je bila vsesplošna! Ivan Ivanovič se je vrtel met' znanci in prijatelji, ki so mu nekaj prigovarjali in ipojasnjevali. razumel pa ni ničesar. Kdove kako bi se bila stvar končala, da ni )il v cerkvi neki Rus, ki jc Ivanu pojasnil, da je vendar obljubil port)«".t i lepo Fanni. Ivan je razumel. Poročiti natakarico? Gospodin. pom i kij ! Aii pa biti enkrat figa-mož. zatajiti prvi svoj princip življenju, svojo diko in ponos? Ivan IvanoVič se je prekrižal in pogumno stopil k oltarju ter — o.-tal možbesda. Nedavno sem se vozil čez Poil-tavo, pa sem sklenil obiskati Ka-blukova za minuto. No. minuta je -postalo kosilo in večerja z vsemi mogočimi likerji in šele ]X>znr; zvečer sem se poslovil oil vašega inoža in lepe, solidne blondinke Fajne, ki je biJa, sod-eč po vsemu izborna gospodinja in imela fin^ ;n an ire in dva luštkana atroka. Ivan mi je rade volje povedal svojo zgodbo o ženitvi, poprejj pa mi je ckIvzoI viteško besedo, da je ie bom objavil. No, objavil jo je moj založnik, ki ni možbeseda. Ce je pa Ivan Ivanovič kaj zamolčal v svoji zgodbi, naj pa presodi čitatelj. Kretanje parnikov - Shipping New* ti marca: Orduna. Cherbourr in Htmburf. 19. marca: Albert Bailln. Boulorn« in Hamburg. 21. marca: L«vi&than. Cherbourg; Majestic. Cherbourg; France. Havre; Conte Rob-so Genoa. 24. marca: . Pres. Wilson. Trat. 25. marca: Bere n Karla. Cherbourg. 26. marca: Thurlngla, Hamburg. 28. marca: Olympic, Cherbourg; Paris. Havre; Pres. Roosevelt. Cherbourg In Bremen; Reliance. Cherbourg In Hamburg; Ohio, Cherbourg in Hamburg; Veen-dam. Boulogne. 31. marca: Stuttgart. Cherbourg In Bremen. 1. aprila: Mauretanla, Cherbourg. 2. parila: DeutschJand Boulogne In Hamburg. 4. aprila: Homeric. Cherbourg; Ascanla. Cherbourg; Pres. Harding? Cherbourg In Bremsn. 7. aprila: Resolute, Cherbourg in Hamburg: Republic, Cherbourg in Bremen. V. aprila: Aquitania, Cherbourg; La Savola. Havre. 9. aprila: Zeeland. Cherbourg In Antwerp; Mt.. Clay. Hamburs. 11. aprila: Majestic Cherbourg; Leviathan, Cherbourg; Volendam. Boulogne In Rotterdam; Conte Verde. Genoa. ll(.rjpambeau, Havre. 14. aprila: Martha Washnlgton. Trat. 15. aprila: Berengaria, Cherbourg; Be Crasse, Havre; America, Cherbourg In Bremen. 16. aprila: Cleveland, Boulogne In Hamburg; Pittsburgh. Cherbourg In Antverp; Columbus Cherbourg In Bremen. 18. atviia: Olympic Cherbourg; France. Havre; George Washington. Chert>ourg Id Bremen; Orbita, Cherbourg. 21. aprila: Belgenland, Cherbourg In Antwerp. 22. aprila: Mauretania, Cherbourg; Suffren. Havre. 25. aprila: Paris. Havre; Homeric, Cherbourg; Orduna Cherbourg: Pres. Roosevelt. Cherbourg in Bremen, 28. aprila: Lapland Cherbourg In Antwerp' Luetzow.- Bremen. 29. aprila: Aquitania, Cherbourg. 30. parila: Ohio, Cherbourg- In Hamburg; Albert Ballin. Boulogne in Hamburg. 2. maja: Majestic, Cherbourg; Leviathan. Cherbourg 16. 'maja: Paris. F/avre. — S tem parnikom bo spremljal potnike uradnik tvrdKe Prank Sakser State Bank. PRISTNI BOLGARSKI ŽELIŠČNI ČAJ Vzemite ga vre'ega za odpravo prehladov »ii zaičito proti influenci, gripi in pljučnici. H. H. VON SCHLICK Zapomnite Ki, da izdeljujem Bolgarski Čaj za nad 25 let ter ga dane;: milijoni uporabljajo ra odpom-jC v slučaju revm.il i zrna, zaprtja ter želodčnih. Jetrnih Jn ledičnih neredov. Vprašajte svojega lekarnarja za. moj pristni Rolgarsiil Čaj z mojim imenom na rde-in rmeni Skatlji. I»riporočajo ga zdravniki in ga prodajajo lekarnarji vsepovsod 7Sc in 11.25. OpomhA: Votik^ druiJne naj1. bL imele mojo veliko fikatljo za S mesecev. Pofiljlte mt 4185 in Jat jo uk bom tak^J poslal. Naslovite name: H. ,H. von SchUck, Pre-•id^nt. Marvel Products Co., Dept. X—82« Locust 8t, Pittsburgh. Pa. Znižane cene za _Jugoslavijo pOTI'.TTT^ it; «=0 vrnite v udobni l;jibini tretjega razrtila 1'nitecl Stntos Lines jnrnikov. Znižana vožnja sta taja in nuzij jard Xe« Y..rl,oi»i in Juco««lavijo prt-ko Cherluvarsa samo $198. Pri«lrr.7.ilo se |josebnem izleta, kat»>repa bo osebno vtwiil iir. V. J. Lazovieh na piirniku Leviathan j 51S2 EDINA ČRTA DO JUGOSLAVIJE. PRESIDENTE WILSON — 24. rrarca (VELIKONOČNO ODPLI.'TJE) MARTHA WASHINGTON 14. aprila I^-po potovanje. Kratka pnt z železnico PHELPS BROS. A CO., 2 West, N. Y ROMAN TOREADORJA Eden najslavnejših bikoborcev na Španskem, Bernardo Casielles, je priše lte daii v na^-skrižje z zakonom in je zato imel opraviti s policijo. Prijeli so ^a, ker ga dol-že, da je s silo odvedel lepo deklico. Na eni svojih turnej v Mehiki je spoznal Casielles mlado Mehikanko, kraisno dekle, ki mu je takoj užgalla srce. Sicer pa ni bila ljubezen le enostranska. Kaikor se za slavnega torea-dorja spodobi, je