Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemslvo meteCno 33 Din nedeljska Izdala celote-no viugo-Slavili 120 Din. za Inozemstvo 140 D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec « Uredništvo /e v Kopitarjevi ullel »I. S ili Hok opisi se ne vraCalo. nelranklrana pisma se ne sprejema/o * Uredništva tele/on St. 2050, upravnlSIva št. 232S Cene oglasov l stoip. pcill-vTSia mali oglasi po 130 In 2D,veC|l oglasi nad 43 mm vlSInc po Din 2-30, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din n Pn večiem □ naročilu popust Izide ob 4 zf ulral razen pondeljko In dneva po prazniku Političen Ust sa slovenski narod Uprava /e vKopIlar/evt ul.Si.ti - Čekovni račun: tj ubijam, Stev. tO.OSO In 10.349 za Inseiate. Sarajevo SI. 7503, Zagreb , St. 39.011. Vraga In VunaJ St. 24.797 Misifonska nedel a Sirom sveta se bo praznoval prihodnjo nedeljo 28. oktobra misijonski praznik. L. 1925 je predsednik Združenih držav v Ameriki, Coolidge prisostvoval kongresu misijonskih družb v Washingtonu ter imel govor. To je zanimivo znamenje časa. Državniki, ki so zaposleni z največjimi državniškimi problemi, se zanimajo za misijone. Čutijo pač svetovni pomen misijon6tva. V čem je ta? Demokratizem, ki poudarja suverenost ljudstva in pravico samoodločbe, nacionalizem, ki izključuje inorodce iz lastne dežele, socializem in boljševizem, ki govori masam ljudstva o razlastitvi in delitvi kapitala: vsi ti izumi se širijo med zamorci v pragozdovih, med sanja-vimi Indijci in skromnimi kitajskimi kuliji. Začeli so omisliti po evropejsko«, hočejo se »modernizirati« na ta način, da pravijo: »Afrika Afrikancem«, »Indijci se lahko vladajo brez Angležev«; Kitajci pa zmerjajo vse Evropejce z »belimi hudiči« in podobnimi psovkami. — Ladje, zrakoplovi, strupeni plini, torpedovke: vse te igrače si hočejo tudi Azijati in Afričani nabaviti in trdijo, da znajo ravno tako metati bombe kakor mi, če ne boljše. Veliki državniki krščanskih držav uvide-vajo, da je treba za »modernizacijo« poganskih narodov se nekaj več kot tovarne in plini in ladje in kino in radio. Treba je preobraziti in oplemenititi dušo pogana, da bo razumel: kaj je družina, enoženstvo, poštenost itd. Duši govoriti pa zna samo Kristus in oni, ki so od Njega poslani, misijonarji. Vprašanje, ki danes pretresa poganski svet Afrike, Indije in vzhodne Azije (cela milijard ljudi!) je: bodo šintoizem, budizem, mohamčdanizem, bramanizem še nadalje obstojali, ali bo zmagalo krščanstvo. Ta verstva si odevajo zdaj nacionalni plašč kitajske, ali japonske, ali indijske vere ter proglašajo vse Evropejce, tudi misijonarje kot protidržavne, nacionalne sovražnike. Na ta veliki kulturni problem, ki obsega ves svet, naj bi se mi spomnili vsaj enkrat v letu: vsaj en dan v letu obrnimo svoj pogled na ono bojišče, kjer se bori Kristus Kralj s temnimi silami nekulture, mračnega čarovništva in pohotnih strasti, ki so nakopičene v poganstvu. Misijonska misel nam širi srce in odpira pogled v svet. Tudi mi Slovenci smo poklicani k misijonskemu delu. Skol Slomšek je dejal glede dela za misijone: S kako mero merimo, s tako se bo nam merilo.« M a h n i č je vzkliknil pred smrtjo: »Slovanski narodi smo na zadnjem mestu; Cehi nič, Hrvati nič, Slovenci tudi ne. Le začnite ...« Začeli smo. Od 1. 1924 deluje Društvo za Širjenje vere, ki je za vernike zapovedano od sv. stolice. Slovenci so zbrali za to društvo: 1. 1925 169.000 Din, 1. 1926 208.000 Din, L 1928 220.000 Din. Na osebo pride komaj četrt dinarja, t. j. 25 para. — Statistika alkoholnega konsuma izkazuje, če imamo verjeti številkam, več kot 500 Din na osebo! Dokler je kraljestvo božje pri nas tako beraško, kraljestvo alkohola pa tako bogato obdarovano, nas mora biti strah naše odgovornosti. Kakor mi Kri-etusu Kralju, tako Kristus nain! Po vseh cerkvah Slovenije se bo na misijonsko nedeljo molilo za misijone in pridigo-valo o njih. Molitev, pokora, obhajila, notranje posvečevanje je prva pomoč za misijone. Od-tegnimo si kozarec vina ali eno cigaro ali kak drugi užitek in dajmo svoj dar za misijone, za širjenje Kristusovega kraljestva! Lepili misijonskih knjig imamo že celo vrsto v slovenščini : Jezusova oporoka, misijonski roman, misijonske koledarje, knjigo o slovenskih misijonarjih Baraga in Knoblehar! Kupimo si za misijonski praznik vsaj eno misijonsko knjigo! N!. Vel. kralj v Južni Srbiii r Belgrad, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Sinoči je Nj. Vel. kralj odpotoval v Južno Srbijo. V spremstvu kralja se nahajajo maršal dvora Di-mitrijevič, pomočnik notranjega ministra g. Žika Lazič, osebni pobočnik Kostič. Nj. Vel. kralj ostane v Ji žni Srbiji dalje časa. r Skoplje, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Davi ob 6.25 je Nj. Vel. kralj v spremstvu pomočnika notranjega ministra g. 2ike La iča prispel v Skoplje. Na kcbdvoru so ga sprejeli gen r il Jovo Naumovič in višje uradništvo. Dvo: i vlak jc ostal v Skoplju 20 minut. vato jc v j. Vel. kralj nadaljeval potovanje v Oradsko. Bzmaža dr. mačka u Pragi r Praga, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Ob prihodu dr. Mačka in Predavca v Prago je zvedel vaš dopisnik z najmerodajnejšega mesta sledeče: Dr. Maček in dr. Predavec sta znanega češkoslovaškega politika zaprosila, da bi ju on spravil v stik z Macdonaldom. Ta znani in ugledni češkoslovaški politik je to tudi obljubil in izvršil. Vendar pa so doživeli on, kakor tudi Maček in Predavec neprijetno iznenadenje. Ko je Macdonald zvedel, zakaj ga je ta češkoslovaški politik povabil v Prago, je odločno protestiral proti takemu načinu vmešavanje njega v notranje zadeve države, s katero so Anglija in vse angleške stranke v prijateljstvu. Odklonil je vsak sestanek z dr. Mačkom in Predavcem ter v znak protesta proti takemu nzčinu izrabljanja odziva na prijateljsko povabilo takoj odpotoval iz Prage. Dr. Mačka in Predavca niti sprejel ni in Macdonald jima je sporočil, da se on ne mara vmešavati v notranje zadeve države in da naj to uredita sama v državi v sporazumu z ostalimi političnimi strankami. Ta poraz dr. Mačka in Predavca je obenem poraz tudi dotič-nega češkoslovaškega politika, ki se je angažiral za tako stvar. v Praga, 19. okt. (Tel. »Slov.« Kakor poroča »Nova Svoboda*, list socijalnodemokratskega poslanca Winteija, ni bilo med voditeljem angleške delavske stranke Macdonaldom in med voditelji HSS nobenega razgovora. Macdonald ce je razgevarjal samo z dr. Hodžo o aktualnih političnih vprašanjih, odklonil pa je razgovore z zastopniki zelene internacijonale Zak^iiček zasedania __ r Belgrad. 19. okt. (Tel. »Slov.«) Z današnjim dnem se je s kraljevim ukazom zaključilo j-edno zasedanje narodne skupščine. Kljub strahoviti obstrukciji, ki je mesece in mesece preprečevala ncrnalno delovanje skupščine, lahko trdimo, da je skupščina z letošnjim zasedanjem storila več. kakor ostale skupščine v vseh dosedanjih zasedanjih. Najvažnejši zakoni so se sprejeli pod sedanjo vlado in v sedanji skupščini. Naj omenimo samo zakone o izenačenju davkov, o sodnikih, o sodiščih, o odvetnikih, o drž. pravdnikih, da ne omenimo drugih, prav tako važnih zakonov, ki jih je skupščina sprejela kljub obstrukciji. Zato lahko z nado gledamo na prihodnje skupščinsko zasedanje. Za sedaj je vlada že predložila skupščini toliko važnih zakonov, da moremo že vnaprej trditi, da bo prihodnje zasedanje še plodonosnejše. V glavnem je bila današnja seja posvečena sprejetju štirih trgovinskih pogodb s tujimi državami. Dalje so bile sprejete številne prošnje, za katere je finančni odlK»r našel, da so utemeljene. Kljub temu dnevnemu redu je prišlo često do burnih izpadov od strani zemljoradnikov. Še pred dnevnim redom je Kokanovič (zemlj.) govoril in predlagal resolucijo, ki je vlada ni mogla sprejeti. f Nato se je prešlo na razpravo o pogodbi I z Albanijo. Trgovinski minister g. Spaho je 1 pri tej priliki poudarjal, kolike važnosti je ta pogodba sploh. Trgovinska pogodba z Albanijo je interes naše splošne trgovinske politike, ki zahteva, da se zveze razširijo na čim večje število držav, predvsem pa interes za-padnega dela južne Srbije. Trgovinski promet med tem delom naše države in vzhodno Albanijo je pomemben, zato je bilo potrebno, da se ti trgovski odnošaji čimpreje uredijo, j Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe z Albanijo so se pričela 1. 1926. V glavnem so odredbe te pogodbe kakor tudi ostalih v smislu največjih ugodnosti. Nato govori o važnosti tega, kar se bo izvažalo in prosi, da skupščina vse te pogodbe sprejme, ker so v interesu našega narodnega gospodarstva. — Nato se je vršilo glasovanje o sprejetju posameznih pogodb: z Albanijo, Baltiškimi državami in Egiptom. Trgovinske pogodbe so bile sprejete s 147 proti 6 glasovi. Nato je podal poročilo odbor za prošnje in pritožbe, ki je bilo sprejeto s 135 glasovi. Ob proglasitvi izida glasovanja so zemljoradniki zapustili dvorano, češ, da se število glasov ni pravilno razglasilo. Nato je predsednik vlade g. dr. Korošec prečital kraljevi ukaz, s katerim se skupščinsko zasedanje zaključuje in se redno zasedanje sklicuje za jutri, 20. oktobra. Na tej seji se bo izvolilo skupščinsko predsedstvo. Ni do predsedsfoo skupščine r Belgrad, 19. okt. (Tel. »Slov.«) V teku današnjega dneva so se vršile številne konference in razgovori med prvaki četverne koalicije. Predsednik vlade g. dr. Korošec je imel daljši sestanek s predsednikom radikalnega kluba g. Vukičevičem, g. Davi-d o v i č e m in g. Spahom glede sestave novega skupščinskega predsedstva, ki se bo jutri izvolilo. Sporazumeli so se, da bodo stranke četverne koalicije v predsedništvu zastopane kakor doslej. Predsedniško ostane NRS, prvo podpredsedniško DS, drugo JMO, prvi tajnik SI.S, drugi tajnik DS, tretji in četrti tajnik pa NRS. Z ozirom na ta sporazum so se vršile seje klubov. Na seji radikalnega kluba, na katero se je polagala velika važnost, je padla končno-veljavna odločitev glede bodočega skupščinskega predsednika. Sejo je otvoril dosedanji predsednik g. V u k i č e v i č. Takoj se je prešlo h konstituiranju radikalnega kluba. Poslanec Dragan Bojovič je predlagal, da klub izreče polno zaupanje dosedanjemu predsedstvu NRS kluba in predlagal, da naj se za predsednika kluba izvoli g. Vukičevič, za podpredsednika gg. Joca Laloševič in Stevo Janko vič, za tajnika gg. Milan Kostič in Stjepan Kobasica. Poslanca Miša Trifunovič ter Milan Sušič sta se izjavila proti temu predlogu, češ, da ni v korist NRS. Nato se je vršilo glasovanje. Ta predlog je bil sprejet z vsemi glasovi proti trem. Proti so glasovali Miša Trifunovič, Milutin Dragovič in Milan Sušič. Vsi ostali so z navdušenjem sprejeli g. Vukičeviča, ki je ostal ponovno predsednik NRS kluba. Nato se je izvolil poseben odbor za kandidaturo za skupščinsko predsedstvo. Za predsednika kandidira Ilija Mihajlovič. Radikalni klub je sprejel to kandidaturo soglasno in z odobravanjem. Izvolil je Ilijo Mihajloviča za radikalnega kandidata za skupščinskega predsednika. Mihajlovič je bil doslej predsednik finančnega odbora. Za tajnika NRS klub kandidira Lujo V a 11 e r j a in Panto Jovanovič a. Tudi DS klub je soglasno sklenil, da ostaneta v predsedništvu stara dva člana, kakor dosedaj. Tako bo prvi podpredsednik K u -j u n d ž i č, tajnik pa S t e v č i č. JMO klub je pravtako soglasno sklenil, da kandidira dosedanjega drugega podpredsednika g. Hrasnico. Tudi Jugoslovanski klub je sklenil soglasno, da kandidira g. Andreja B e d j a n i č a za prvega tajnika. S tem se jo dosegel popoln sporazum. Jutri bodo predlagani kandidati izvoljeni. Poga an a med SHS in Francijo v Pariz, 19. okt. (Tel. »Slov.«) »Petit Journal« poroča, da je Francija zopet pričela s trgovinskimi pogajanji z Jugoslavijo. Jugoslovanski delegati so snoči prisreli v Pariz. Danes bodo imeli poseben sestanek v trgovinskem ministrstvu. List ugotavlja, da francoske trgovinske zveze radi visokih pustavk jugoslovanskih carinskih tarifov niso bile dolre. Zato je treba, da ima trgovinska pogodba ' vulo največje ugodnosti, in znižanje carine za gotove franco- ske proizvode. Seveda je jasno, da bo tudi Francija priznala Jugoslaviji gotove olajšave. Učiteljski izpiti r Belgrad, 19. oktobra. (Tel. ^Slov.c) Prosvetni minister je izdal odlok, da izpite po čl. 80 zakona o ljudskih šolah lahko polagajo tudi tisti začasni učitelji, ki imajo celo srednjo šolo brez mature. Polaganje izpitov se bo vršilo v novembru. r Belgrad, 19. okt. (Tel. Slov.«) Belgrajsko : narodno gledališče jc za stalno angažiralo zna-I nega slovenskega tenorista g. Marjana Šimenca. Kako Angleži, kako drugi v Varšava, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Včerajšnji poskusi pogajanj za odpravo generalne stavke v Lodzu so se ponesrečili. Podjetniki računajo s tem, da bo stavka propadla. Razpoloženje med delavci je zelo razburjeno. V Nemčiji je po vojni silovito liarastla so-cialno-politična in gospodarska literatura, ki se peča z delovnim razmerjem v Angliji in Ameriki in ki podčrtava razliko med nemškim in anglosaksonskim mišljenjem tako na strani delodajalcev kot delojemalcev. Tako krščansko-socialni kot socialno - demokratski politiki naglašajo, da delovni in gospodarski nemški krogi še nimajo priborjene ideje pravega patriotizma, ki daje neko skupno pobudo, skupno delo in ustvarja Nemca, ki misli na specialno vlogo nemškega gospodarstva doma in v tujini. Da naj bo torej nad interesi železno organiziranega delavstva in de-lodajalstva nekaj, kar bi naj postalo duševna lastnina vsakega državljana in kar bi v pravem razmerju samo koristilo obema taboroma, obenem pa blagostanje države. Z drugimi besedami: Da se nemški človek še ni znašel v svoji državi, da zlasti v gospodarskih ozirili ne najde pravega razmerja do te organične za-jednice. Posledice so iste kot pred vojno, ko je bil državljan pod varuštvom gospodstvene države. Delavski tabor je tostran, tabor kapitala ono-stran barikad, v sredi pa ni ničesar, kar bi oba vezalo, ampak le razdvojevalo, namreč bojno ozračje. Vse, kar se na delavski strani v socialno-političnem oziru pribori, bodisi potoni organizacij ali zakonodaje, se smatra na strani delodajalcev za usiljeno, plod brutalne sile in atentat na njihove žepe. Le nekaj mesecev in sicer neposredno po vojni sla se oba tabora v toliko približala, da je bilo mogoče sestaviti skupen odbor obeh glavnih organizacij, ki bi se posvetoval, kako priti na pota sodelovanja, kako trenja odstranjevati in kako uliti v oba tabora miselnost, da sta drug drugemu potrebna, domovini pa koristna. Mogoče, da pridejo s spremenjenimi razmerami na površje drugi nazori. V tistih letih neposredno po vojni je sila pritiskala enako na oba tabora. Nesiguren v svoji eksistenci je bil prvi kot drugi. Z rešitvijo države bo prišlo do rešitve stanov. Dejstvo je, da se je tedaj skupen odbor osnoval in da je posloval. Dejstvo je nadalje, da se je v tisti dobi uzakonila široko zasnovana socialno - politična zakonodaja. Res je, da je bil delavski sloj nadmočno zastopan v parlamentarnih, a tudi delodajalci so tej zakonodaji pritrjevali. Sedaj je industrija na nogah in se vrača nazaj v redne razmere. Kar je najznačilnejše, je ravno to, da se države, ki se še bojujejo za odnos državljana do države in ki družabno šele nastajajo, ravnajo v svojih stanovih izključno po interesnih razmerah. Pred očmi imamo dva markantna slučaja zadnjih dni: Resolucijo angleških strokovnih zvez, da se štrajk obsoja, da se odobri skupen odbor z delodajalci in da se gleda na splošne angleške interese; v slučaju interesnih sporov pa stopi v direktna pogajanja, da ne pride do štrajka. Drugi slučaj pa je trenutni srednje-in severoevropski položaj, zlasti v Nemčiji, Češkoslovaški in Poljski, tedaj v državah, katerih državljani se za poslanstvo države v svetu šele bojujejo. V Nemčiji je trenutno v mezdnem gibanju tekstilna industrija zapada, Porenja vobče. V tem boju je padlo dvoje sesel: Delavstvo naj ne popusti, strokovne organizacije naj ne odnehajo! Delodajalci pa so mislili, da je prišel ugoden trenutek, ko .se lahko napravi naskok na socialno zakonodajo in se odpravi predvsem obvezno poravnalno postopanje. Obenem pa izvaja pritisk na druge panoge industrije, naj skočijo na barikade in sprejmejo boj. Tedaj interesni boj v čisli goloti in sovražnosti. V istih ozračjih živita Poljska in Češkoslovaška. Na Poljskem vlada v okolici industrijskega središča Lodza splošna stavka. Oba tabora ženeta svoje interese do take skrajnosti, da je bilo pričakovati splošne stavke po vsej državi. Delavci pozivajo na skrajnost, delodajalci na skrajno trmoglavost. Popustiti — premisliti - nobeden! V Češkoslovaški pa so štrajki v rudniških okrožjih nekaj že tako vsakdanjega, da novi štrajk v Kladnu ni zbudil tiste pozornosti, kakor bi (o človek po pravici pričakoval. Pa lutli drugi dogodki iz gospodarskega življenja te države so zelo zgovorni. Interes, dobičkarstvo iri goli materiali-zem stavbne široke se ni ustrašil niti pred smrtnimi žrtvami tistih, ki naj bi v novih stav- plov. O njegovi udeležbi dosedaj še ni bilo nobene odločitve. „D 33" se razbil v Newyork, 19. ckt. (Tel. »Slov.«) Junker-sovo letalo > 12.30 videl iu»ki holandski parnik 600 milj vzhodno od izhodi«?« Od (oda j dalje ni o let »Uiti uu beiiili vesti več. Radfčeoci ubili r Belgrad, 19. oktobra. (TeL »Slov.«) JMO klub je izdal sledeč komunike: »Včeraj popoldne je imel JMO klub svojo sejo, na kateri je med drugimi poročal poleg drugih tudi Husein Alič o dogodku v Ce-tingradu. Klub je ugotovil, da je na shodu v Cetingradu prišlo osem pristašev JMO, ve-čindna mladenioev, ki niso imeli namena motiti zborovanje, marveč so prišli iz radovednosti, kakor je sploh navada v teh krajih, da gredo pristaši posameznih strank tudi na shode drugih strank. Ko je Budisavljevič nazval predsednika JMO Spaha krvavim, sta dva pristaša JMO Mehmed R eg j 1 č in Osman Drahovič vzkliknila: »Živel dr. Spaho!« Takoj je po njima padlo več ljudi, ki so ju pričeli obdelovati z noži lako, da sla kmalu oba se zopet dela v vseh rudrJkih TPD Ljubljana, 19. okt. Danes se je delalo le v Trbovljah. Ker se ni delalo v Zagorju in v Hrastniku, so bili dirigirani vsi za Zagorje in Hrastnik namenjeni vagoni v Trbovlje, kjer se je zato nabralo dovolj vagonov. Zato se v soboto prične zopet delo v vseh I revirjih Trboveljske premogokopne družbe, torej tudi v Zagorju in Hrastniku. SeiSanek: vodite! ev MRS r Belgrad, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik NRS g. Stanojevič je v teku dneva iinel več konferenc z radikalnimi poslane, med njimi tudi z g. Vukičevičem. Na tem sestanku je prišlo do popolnega sporazuma med obema prvakoma glede na skupščinsko delcvanje. bah udobno bivali oziroma so jih grndili; skrajno delavstvo pa je zopet zgrahilo po stavki in dvignilo skrajno interesne table celo pri nemem sprevodu nesrečnih žrtev. Kar smo hoteli v tem pregledu podčrtati, je torej to: Angleško gospodarstvo gleda s strani delodajalca kot delojemalca na splošne angleške interese, angleški imperij, ki, če prospeva, prospeva v angleškem zanosu in vsakemu v prid. Veliki rudarski štrajk naj bi bil po sprejeti resoluciji le obsojena epizoda. v Newyork, 19 okt, (Tel. >Slov.«) Osebni tajnik dr. Eckenerja Ellen je izjavil, da se bo »Grof Zeppelin« vrnil v Evropo najbrže dne 27. oktobra. Prej pa bo napravil dva do tridnevni polet v siednje države Severne Amerike. Meseca novembra ali decembra bo »Grof Zeppelin« napravil drugo vožnjo Nemčija— Amerika—Nemčija, po prezimovanju pa bo v prihodnjem poletju v času največje sezone potovanj Američanov v Evropo napravil več poletov hitro drugega za drugim. Ellen je dalje dejal, da upa, da bo prišlo do ustanovitve nemško-ameriške družbe za prekooceanski promet. Kakor se tu čuie. namerava promet s »Zeppelinom« financirati neki bančni sindikat pod vodstvom banke Dillon, Read et Co s pritegnitvijo Accepl nce Banke ter banke Kuhn in Loebe. Ford je poslal v Lakehurst svojega prvega iuženerja, da pregleda zrako- Do sedal 23 mrtvih t Pariz, 19. okt. (Tel. sSlov.«) Katastrofa v Vinceimesu, kjer se je včeraj podrla večnadstropna nova stavba, je zahtevala, kakor je sedaj ugotovljeno. 23 smrtnih žrtev. Osem so jih že potegnili izpod razvalin, 15 pa iih še pogrešajo ter ni niti najmanjšega upanja, da bi jih mogli rešiti žive. Razen tega je v bolnici več ranjenih. Samo trije delavci so se še pravočasno rešili iz poslopja, četrti delavec pa je še o pravem času skočil s prvega nadstropja na cesto in dobil pri tem samo majhne poškodbe. Danes dopoldne je reševalno mo. štvo našlo delavca, ki je ležal ranjen pod razvalinami. Oprostili so samo njegovo gornje telo, dočim so noge še pokopane pod razvalinami in so najbrže popolnoma zmečkane. Več dni bo preteklo, preden bodo mogli razkopali vse ruševine, ker je treba odpeljati 860 kub. metrov materijala. Pri reševalnih delih je zaposlenih 50 gasilcev in 50 pijonirjev, kateri se v par urah vedno menjavajo. Italijanski poslanik v Parizu je davi posetil kraj nesreče, ker je večina žrtev italijanske narodnosti. Nesre-ia v Vincennnesu se je zgodilo pod sličnimi Anglež je do države in angleškega poslanstva v svetu že orientiran. Gospodarstvo držav in državljanov, ki sami sebe šele iščejo, kot v Nemčiji, Poljski in Češkoslovaški, živi v štrajkih, kakor hitro so razmere količkaj redne in ni neposredne nevarnosti. Tu je odločilen osebni interes: Državljan še nI opredeljen do države. Moči Anglosaksoncev se torej že s tega stališča tii čudili. ckolnostmi kakor v Pragi. Zgradba je bila šestnadstropna iz železa in betona in se je v hipu zrušila. Kakor poroča očividec, se je zgradba razklala od vrha do tal, zamajala za eno sekundo in potem zrušila vase. Izpod raz- 1 valin se še vedno čujeio klici na pomoč in stokanje. Graditelj, neki Italijan Provini, je poskušal izvršiti samoumor. Smatral je, ker je z družino že stanoval v hiši, da so razvaline pokopale pod seboj tudi njegovo ženo in dva otroka, kar pa k sreči ni bilo res. Provini je izjavil, da je gradil hišo tako dobro in solid- j no, kolikor je pač mogel, ker je hotel sani stanovati v hiši. V Pragš do seda3 46 mrtvih v Praga, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Na Poriču so do sedaj potegnili izpod razvalin 46 mrtvili. Včeraj je bilo poslanih v Kaplfee 15 krst s trupli tamošnjih'domačinov, 10 žrtev je bilo pokopanih v kraju Besenice, v sosedni vasi Sv. Jana pa 5 žrtev. Pogreba teh žrtev se je udeležilo skoro vse prebivalstvo tamošnjih krajgv. Žrtve iz Besenic »o bile pokopane v skupnem grobu. Kdo podališuie življenje skupščine Glavni slovenski organ SDS piše, da samo režim podaljšuje življenje skupščini. Če ne bi bilo režimskih intrig, bi že davno bila okrnjena skupščina razpuščena in obvarovana država pred veliko škodo, ki jo povzroča odsolnost 87 poslancev KDK. Kakor. se vse te jeremijade e^deesarskega organa lepo slišijo, tako pa v resnici niso nič drugega, ko prazne fraze, ki naj prikrijejo resnico. Zato par besed o tem, kdo je tisti, ki dejansko podaljšuje življenje okrnjene skupščine. Po parlamentarnem običaju sp razpušča skupščina ne samo delavoljna, temveč tudi iz nje ne more sestaviti nobene delavne večine ali če je bilo postavljeno kako novo vprašanje, da je stvarno utemeljen apel na narod. Nikdar in nikjer na svetu pa se parlament ne razpušča zato, ker to zahteva opozicija. Kajti to bi bila že diktatura, ne pa parlamentarizem. ■ .. „ Vsi vemo, da v naši skupščini ni prvega vzroka za razpust skupščine, ker je naša skupečina ne samo delavoljna, temveč tudi delazmožna. To je naša skupščina tudi odlično dokazala in zato tudi popolnoma odpade prvi vzrok za njen razpust. Ne pa brez krivde opozicije, ki je nastopala v skupščini vedno s tako resnično taktiko in s tako izzivalnim postopanjem, da je spremenila koalicijo vladnih strank v »trdi grad«, kakor je dejal g. Davidovič. Samo krivda opozicije je, če je danes situacija takšna, da je danes absolutno nemogoča druga parlamentarna vlada od sedanje. Ne režim, ampak nesposobnost opozicije predvsem ohranja sedanjo skupščino in nerodnost opozicije je tudi glavni vzrok, da je sedanja vlada tako trdna. Krivda opozicije pa je še mnogo večja in samo zaradi nje ne obstoji danes niti drugi vzrok za razpust skupščine. Če se hoče na narod apelirati, potem je treba tudi vedeti, kaj se bo narod vprašalo. Opozicija sicer mnogo govori o reviziji ustave, o enakopravnosti, o novem režimu in sličnem, toda Vse to so samo prazne besede, ki nič ne povedo. Če hoče kdo govoriti o potrebi revizije ustave, potem mora najprej povedati, Jc a j naj se revidira in kako naj se glase nove ustavne določbe. Naj pa kdo danes še tako pridno čita vse kilometerske dnevne izjave g. Pribičeviča in drugih šefov KDK, vendar o tem ne bo nikdar zasledil niti besedice. Nihče v državi še ne ve, kako si KDK predstavlja revizijo ustave, vseeno pa naj se potrošijo milijoni in milijoni denarja za apel na volivce! Takih nemogočnosti pa seveda ne more odobravati noben vesten državnik in zato so volitve tako dolgo nemogoče, dokler ne bo položaj razjasnjen. Mesto da gospodje od KDK venomer le govore, naj tudi malo delajo in napravijo nov ustaven načrt, naj pripravijo material za apel na narod in poleni se bo ta takoj uresničil. Dvajseti junij ni v tem vprašanju noben argument, ker .je več ko jasno, da noben trezen volivec no mere odobravali Račičevega umora To jc jasna stvar ln nje ne more uvideti le listi, ki hoče zu via'o reno iz umora kovali političen kapiinl. To dejstvo pa je argument proti volitvam in že celo ailan, ko je splošno znano, da bi nekaleri hoteli z vo-livnim bojem samo še povečati nasprotja in r zraiiti Ijvj ' e strasti do r ninosli \>n' v držau to vidi, le mercdi jni državniki naj doa muslimana na meshi obležala mrtva. Nuhalovič, ki je prišel na shod KDK kot zastavonoša HSS, je hotel preprečiti pretep. Pritekel je na mesto pretepa, pa so tudi njega pretepi italco, da se bori s smrtjo. Ubita Regjič in Drahovič sta razmesarjena, Se mrtva so tolkli z železnimi palicami. Preko njihovih trupel so šli celo z vozovi. Klub ugotavlja, da narodni poslanec Ha-san Mitkovič nikakor ni v zvezi s cetingraj-skimi dogodki. Zato odbije vsako podtikanje, ki ga raznaša časopisje KDK na račun ugleda JMO kluba ln njegovih prvakov. Zadeva je v rokah sodišča. Klub obsoja in najodloč-nejše zavrača od sebe in pristašev JMO, da bi oni delali nered in izvrševali nasilja.« Posodo mesta Subotice č Subotica, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Neka tuja denarna družba je ponudila občini posojilo 2,000.000 dolarjev. Ker niso znani pogoji posojila, se ne ve, ali bo občiua ponudbo sprejela. KDK note v Praso 6 Zagreb, 19. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes se je nadaljevala seja poslovnega odbora KDK. Sklenilo se je, da se pošlje predsedniku ČSR parlamentu Malypetru odgovor na poziv na zasedanje češkcslovaške-jugoslovan-ske medparlamentarne" komisije na parlamentarno sodelovanje. V tem odgovoru odklanja KDK sodelovanje na tem zasedanju, (Po zadnji blamaži ni čudno, da si KDK ne upa v Prago.) bi tega ne videli, temveč na ljubo demagogom od KDK spravili državo v najnevarnejše stanje! Ne, gospoda, tega veselja vam nihče v državi narediti ne more, razen če dela očitno proti državi. Ne režim, ne režimske intrige, temveč opozicija in njene nesposobnosti ohranjajo skupščino pri življenju. Taka je stvar in tako pravi zopet na noge postavljena resnica. »Avtentične informacile" Ker politika KDK ne vzbuja več posebne pozornosti, kljub temu, da gospod Svetozar Pribičevič vsak dan narekuje novinarjem dolge izjave, so se vrgli kadeklr> vi.ni. V Italiji dela o brez kraHa v Milan, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Naknadno ?e Poznava, Ja prošnja za pomiloščenje med tem časom že ustreljenega komunista Delta-maggiore na Mussoliniievo povelje spi >n ni bila predložena kralju. »Popolo d Italia« p'le, da ta zločin ni dovolil nobenega kolebnnja Hladnokrvni jmor poštenih fašisličulh dela -cev zanteva eksemplarično kazen. Apostolski nuncij v Parim magr Maglion«>. ki je prišel na dopust v Rini, je obširno poročal papežu,o verskem položaju v Franciji. V pristanišču Marscillu se vrši danes 24 urna generalna stavka radi sporov glede mezd pristaniških delavcev, pn čemer ni prišlo do nobenega sporazuma. Drobne vesti Klub nomškonacionalne stranke je v pretežni večini izrekel zaupnico svojemu dosedanjemu načelniku grofu Westarpu. Njegov nasprotnik Hugenberg je ostal v veliki manjšini. Ponovne vesti, da bo zunanji minister dr. Stresomann iz zdravstvenih razlogov odstopil, se uradno zanikajo kot popolnoma neutemeljene. Neinško-poljska trgovinska pogajanja so prekinjena. Vodja nemške delegacije, bivši finančni minister Hermes se je vrnil »z Varšave nazaj v Berlin. Pravi, da ni izgledov, da bi se pogajanja kmalu obnovila. Na budimpeštanski univerzi je prišlo do velikih demonstracij proti Židom. Nemški justični minister Koch se je v za-, ki nodajnem odboru izjavil proti smrtni kazni iz razloga, ker je tudi Avstrija nima in bi uvedba smrtne kazni le otežkočila enotno nemško in avstrijsko zakonodajo. V poljski socialdemokratski stranki je pr.šlo do razkola. Ze dolgo tleča nasprotstva se niso dala mirnim potom spravili s s vara. Rad&evci nadaS use o boj proti škofom č Zagreb, 19. okt. (Tel. »Slov.«) Narodni val« nadaljuje kampanjo proti hrvatskim škofom in katoliški cerkvi. V uvodniku, ki ga je napisal Dragan Bublič, navaja neko izmišljeno pismo škofa Akšamoviča, ki ga je poslal notranjemu ministru in predsedniku vlade g. dr. Korošcu ob priliki napada na dr. Ivana Ribara v Djakovem. V tem pismu, ki je brez i vsakega dvoma ponarejeno, kot so bili pona-| rejeni že številni drugi »dokumenti«, ki jih ' liberalno časopisje servira svojim čitaleljeni, ■ baje poziva Akšamovič dr. Korošca, da naj | energično uredi, da se takoj odpusti policijski j šef v Djakovem. 'Narodni val« opremlja to pismo s takim komentarjem, da ga mi ne moremo priobčiti. Med drugim pravi, da je s tem pismom škof rlr. Akšamovič osramotil katoliško cerkev ln da se je dvignil proti hrvatskemu nar ctti. — Končno pravi, da tak škof ne more bili Škof hrvatskega naroda. Če bo še ostal nadalje, ga hrvatski narod ne more priznati. Končno apelira na pristaše KDK proti šk> fu AkSnnu viču, Velika Nemčlia - Velika Jugoslaulja Nekoliko pripomb dr. C. Morocuttiju. I. Manjšinska literatura Nemcev je silno bogata. Ne preplavljajo ž njo le sleherne nemške vasice, da tako z vso skrbjo pripravljajo ves nemški narod na dogodke najbližje bodočnosti, marveč tudi druge narode, zlasti Angleže in Francoze, da vzdržujejo žive simpatije vseh človeško in demokratsko mislečih za zatirane nemške manjšine. Posledice te intenzivne nemške propagande čutimo prav živo tudi mi Slovenci; dočim se ves kulturni svet zgraža nad krivicami nad nemškimi manjšinami, se za veliko bolj zatirane Slovence le malo kdo zmeni; svet stoji pod vtisi te žive njihove propagande, da celo mi ubogi Slovenci delamo krivice Nemcem, dočim so nam oni strahovito pravični. O zatiranju Nemcev zunaj Slovenije je napisal tudi letos poslanec v skupščini dr. Georg G r a s s 1 v dunajskem listu: »Na-tion und Staat« razpravo: Nemško šolstvo v Jugoslaviji. — Veliko premalo smo ocenili ta spis nemškega poslanca, in prav lahko bi bilo, la ga paraliziraino vsaj deloma Te dni pa je izdal znani naš manjšinski voditelj dr. Camillo Morocutti pri Braunmiil-lerju na Dunaju kar 108 strani debelo knjigo pod naslovom: »Grossdeutschland — Grossju-(poslavvicn«. Nekaj odgovora in pojasnil je treba toliko bolj. ker opazujem tudi pri našem Morocuttiju natančno tiste sofisterije, isto mišljenje, isto argumentiranje, kot pri vseh nemških strankah, nemških politikih vseh struj, ne izvzemši socijalnih demokratov, ki se delajo silno pravične in demokratične. — Nekaj čudnega: kar sem moral tekom let pobijati pri vseh nemških manjšinskih delavcih, isto nahajam tudi v tem spisu dr. Morocuttija. Zato nekaj resnega odgovora, morda bo agilni voditelj nemške manjšine v Sloveniji vendarle sprevidel, da je marsikaj povsem krivično, marsikaj pa po nepotrebnnem zapisal v tej svoji sicer lepi in pomembni knjigi. Že naslov sam je zanimiv in vzbudi med Nemci večinoma prijazen odmev. Dr. M. se tu z ognjevito besedo postavlja za Anschluss, da bo Nemčija velika in da skupaj pride, kar skupaj spada, ali istotako ognjevito govori za Veliko Jugoslavijo z Bolgarijo vred, da bo ta država, oblivana od treh morij močna napram notoriškim neprijateljem, da bo vodilna sila na Balkanu, — ali da ho močna soseda močne Nemčije, s katero bo v prijaznosti živela in ž njo vred obračunavala doslej neporavnane račune in kaznovala razne krivice. Morocutti pravi, da se kot voditelj narodne manjšine mora baviti z visoko politiko, ker vidi, kako so prav vsled take visoke po- i litike nastale vse krivice med narodnimi manjšinami, ki se bodo dale popraviti zopet le z visoko politiko. I on vidi vso srečo za Jugoslavijo in Nemčijo v odkritosrčnem sporazumu, v odpravi vseh spornih vprašanj, ki so le majhna, v solidarnem sosedskem življenju obeh velikih držav. Morocutti si je osvojil lapidarui slog grofa Coudenhove-Kalergija, kateremu pomaga pri snovanju Panevrope in kliče: »Mala antanta je le teoretična obrana Jugoslavije.« »Naravno nasprotstvo Velike Italije do Jugoslavije je dejstvo.« »Prijateljstvo Velike Nemčije pa pomeni za Jugoslavijo varnost, razvoj, povzdigo.« In dalje: »Naravno, potrebno in pravično je združenje rodov, ljudstev in držav, ki tičejo vkup po kulturi, jeziku iu gospodarstvu in ki hočejo biti združeni po svoji živi volji.« Združenje Nemčije in Avstrije pride, sicer bo Evropa omajana v svojih pravnih in življenjskih temeljih. Potrebno in nevzdržno je združenje Avstrije z Nemčijo v združeno Veliko Nemčijo, — ali enako potrebno, naravno in pravično bi bilo združenje Jugoslavije in Bolgarije v Veliko Jugoslavijo. Velika Nemčija in' Velika Jugoslavija sta evropski državi, ki se med seboj naravno izpopolnjujeta. Ako se posreči, da se Jugoslavija organizira, potem bo vodilna država na Balkanu. Reorganizacija — Durchorganisierung — Jugoslavije z najvišjo kvalitativno delavnostjo in brez prevar se morp izvesti edino le s prijateljskim in dopolnjujočim sodelovanjem Nemčije. Tako zbližanje dveh sosednjih evropskih držav pa ima vse naokoli polno sovražnikov, ki slikajo »nemško nevarnost« — da bi v motnem ribarili za svoje hegemonistične namene. Teda čas je,' da Jugoslavija izbira. Nemčija lahko čaka. Delo, red in pravo so žive sile nemškega napredka in udejstvovanja. Ako hoče Evropa obstati, mora nemški narod zopet pridobiti veljavo, ki mu tiče. Red in mir v Evropi ne moreta biti uspostavljena brez ustvarjajoče moči nemškega človeka. Velika Nemčija in Velika Jugoslavija sta temelja nastajajoče Evrope. Tako trdna je vera Morocuttijeva v bodočnost nemškega naroda. — Nočem mu ugovarjati, kajti velika je verjetnost, da je tak optimizem opravičen. Toda isto tako veruje v bodočnost velike Jugoslavije in veruje, da bosta obe državi dobri sosedi, ki svoje medsebojne račune v prijaznosti poravnata in da bodeta solidarno poravnavali še druge račune, kjer se obema narodoma godi velika krivica. — On veruje, da bosta obe državi tudi močni dovolj, da uredita na zadovoljiv in edino pravilen način svoje manjšinsko vprašanje ne samo doma, ampak tudi tam preko meje, kjer so krivice najstrašnejše. On plamti za takim prijateljstvom med Veliko Nemčijo in Veliko Jugoslavijo. Toda o tem, kako urediti vsa sporna vpra- I Sanja med seboj, je pa dr. Morocutti poln i predsodkov in napačnih premis. t / aj/e novega Proti preno-u ua'.ezt ifvih bolezni mtn^ dupljine in grla rnh't« oVikp« ANACOTPAST R- .vr/NDER« ki ne potrebujejo iiikakego post-.t/^ega priporočila, ker so mane po celem svetu zaradi svojega preizkušenega in zanesljivega učinka. Koledar Sobota, 20. oktobra. Janez Kancijan, Feli-cijan, Vendelin. — Solnce vzide ob 6.30 in zaide 4.59. — Jutri: Uršula. Zgodovinski dnevi 20. oktobra: 1875 je izšla Miklošičeva primerjalna slovanska slovnica. — 1784 se je rodil angleški državnik H. J. Temple vise. Pal-merston. — 1808 se je rodil geograf Kari An-dree. _ 1861 se je rodil publicist Maxim. Harden. - 1890 je umrl angleški potovalec Kich. Fr. Barton. - 1892 je bil umorjen pri Kibongu v Afriki raziskovalec Afrike Emin paša (žid Edvard Schnitzer). — 1788 je prišel Valentin Vodnik v Ribnico za kaplana. — 3860 so avstrijske dežele dobile deželne zbore. — 1870 so se v Mariboru otvorili prvi trijn razredi višje realke. - 1898 se je pri nadsodi-sču v Gradcu vršila neka obravnava deloma v slovenskem jeziku. — 1824 se je rodil ruski pisatelj Aleks. Vasiljevič Družinin. Osebne vesli k Odlikovana sta narodna poslanca Vladimir Pušenjak z redom Belega orla IV. razr. in Fran Smodej z redom sv. Save III. razreda. * Operni tenorist Šimenc je nastavljen za leto 1928-29 na belgrajski operi in je že nastopil kot prvi tenor v operi »Tosca«. * Iz diplomatske službe. Za tajnika našega poslaništva na Dunaju je imenovan Dra-gomir Protič, pisar v zunanjem ministrstvu. Tajnik našega poslaništva v Vatikanu dr. Mo-skatclo jc imenovan za poslaniškega svetnika. * Iz konzularne službe. Za generalnega konzula v Celovcu je imenovan Mirko Milo-ševič, za vicekonzula v Trstu pa pisar v zunanjem ministrstvu Radomir Marinkovič. * Iz vojaške služae. Odrejeni so po službeni potrebi za vršilca dolžnosti adjutanta 8. pehotnega polka pehotni kapetan II. razreda Stanislav Kajfež; za vršilca dolžnosti inten-danta poveljstva Zetske divizijske oblasti pehotni poročnik Stepan Srabotnik in za knjigovodjo poveljstva Boke Kotorske admin. poroč-nik ekonomske stroke Josip Vidovič. — Konjeniško podčastniško šolo so dovršili med drugimi sledeči podnaredniki — obiskovalci XII. tečaja: Miliael Rihter, Hubert Lužnik, Fr. Slopšek, Jakob Zver, Adolf Nosan, Rudolf Skvorc, Franc Zalar, Ivan Gec, Valter Roje, Ivan Jarem in Vinko Duks. •k Upokojena sta višji pisarniški oficijal pri okrajnem sodišču v Velikih Laščah. Rudolf Sorglichner in administrativni uradnik podkovske šole v Ljubljani Ciril Tomšič. k Imenovanja. Za komisarja pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Ljubljani je imenovan Peter Držaj, doslej v Celju; za komisarja in upravnika finančne kontrole na Jcsnicah Franjo Kukar; za komisarja in okrajnega upravnika v Škofji Loki Radoslav Petrovič. k Učiteljska vest. Učiteljica Leopoldina Merala v Kočevtju je dobila enoleten brepla-čen dopust. Oslale vesti k Prosti dnevi o Vseh svetih na šolah. Prosvetna oddelka Ljubljana in Maribor sta dovolila, da v soboto 3. novembra ni pouka na šolah, tako bodo imele šole prosto od 1. do vštevši 4. novembra * Podpore za zidavo šol. Ministrstvo pro-svete je dodelilo podpore sledečim šolam: Smihel pri Žužemberku 10.000 Din, Grosuplje 50.000 Din, Kopanj 10.000 Din, Jevnica 20.000 Din in Sinkovturn 10.000 Din. k Pomanjkanje vagonov. V včerajšnjem »Slo vcncu« sc v poročilu o pomanjkanju vagonov omenja, da jc glavno žel. ravnateljstvo začasno zaprlo zagrebško postajo radi prena-trpanosti. To sc nam zdi nekoliko čudno, ko je vendar zadnji čas prišla odredba, da gre ves tovorni promet iz Ljubljane na Split — Sibenik preko Zagreba mesto preko Novega mesta, s čimur se nam dospetje vagonov strašno zakasni. Zel. direkcija v Ljubljani bi morda vedela pojasniti, kdo jc to odredil in zakaj, ker trgovina v Sloveniji vsled tega veliko trpi, gotovo sc pa s tem tudi ne rešuje uspešno vprašanje pomanjkanja vagonov. * Vsem županstvom mariborske oblasti! Pri razpravljanju o dotoku deklet z dežele v mesta je ravnateljstvo neke javne borzo dela ugotovilo, dn prebivalstvo ne pozna v dobršni meri ustanove javnih borz dela, vsled česar so z dežele prihajajoča dekleta pogosto predmet izrabljanja s strani brezvestnih ali spe-kulativno mislečih ljudi. V mariborski oblasti obstojata javni borzi dela v Mariboru in v Celju, ki brezplačno posredujeta delo ter tudi drugače skrbita za brezposelne. Županstva naj z javnim razglasom na občinski deski in 7. običajnim ustnim oznanilom opozorijo prebivalstvo na obstoj javnih borz dela. Dalje naj pri izdaji delavskih knjižic še posebej opozorijo vsakega prizadetega ua to ustanovo. — Mariborski oblastni odbor. * Za regulacijo Donave je finančni minister nakazal občini Apatin štiri milijone dinarjev. k V Krškem se vrši Lukežev sejem za živino in kramarsko robo dne 22. okt. 1928. * Iz naše armade. Pretekli teden so se vi' šili v okolici Belovarja na Hrvaškem manevri vse zagrebške armade. Udeležil se jih je tudi novo ustanovljeni kolesarski bataljon, ki je sta-cioniran v Ljubljani, sestoji iz skoro samih Slovencev in mu poveljuje g. major Jaklič. Manevri so bili vsled skrajno slabega vremena izredno naporni, toda vkljub temu je jilo razpoloženje med vojaštvom izborilo. Ko se ic vračal dne 15. t. m. navedeni kolesarski bataljon domov v Ljubljano, je prevozil 148 km dolgo razdaljo od Zagreba do Ljubljane v popolni bojni opremi Dobro obiečen lovec vidi naravo vse lepšo, kot oni, ki ga zebe. Usnjene suknjiče ter obleke iz J^- ncprekosljivega lodna ima samo DRAGO SCHWAB - LJUBLJANA, Dr. Joža Lovrenčič: Legenda o z atem studencu Pred davnimi leti je bilo, ko sveta Lucija v Dražgošah še ni imela svojega gospoda in so maševali v njeni cerkvi samo tretjo nedeljo po veliki noči, nedeljo po sv. Ani, na praznik Marijinega imena in na dan svete Lucije gospod iz Selc. Tiste čase je bilo hudo na svetu: sveta vera je bila v nevarnosti in sam ljubljanski škof so prišli in se niso strašili ne grap ne strmih poti in kozjih steza, da bi hribovce potrdili v pravi veri. Mnogo je zalegla njihova beseda, a še bolj je utrdila ljudi sveta Lucija v Dražgošah, ki je ozdravljala slepe na očeh in v duši. Takrat se je zgodilo še drugo čudo. Ko so videli Dražgošani, oui Pod cerkvijo in Na Pečeh, kako mogočno priprošnjico imajo pri Bogu in kako se je razširila njena slava po deželi na vse strani do Krope in Bohinja, do Kranja in Ljubljane, na Dolenjsko in Notranjsko in še v druge daljne kraje, da so prihajali romarji od blizu in daleč, jim je bilo žal in sram jih je bilo ,ker so bili leseni oltarji v cerkvi tako revni in vsi svetniki in svetnice v njih tako nič nebeški. Sveta Lucija je bila s svojima družicama sveto Katarino in sveto Barbaro v glavnem oltarju prav tako uboga kakor sveti škofje, papeži in uče-niki v stranskih oltarjih in angeli, se je zdelo, da igrajo same žalostne pesmi. Dražgošani so ugibali, kako bi revščino božjih svetnikov iu angelov zabrisali in jih napravili take, da bi se sami in še romarji v cerkvi med molitvijo ne zavedali, da so na revni zemlji visoko pod Jelovico, kjer odmevajo krampi, ki udarjajo za železno rudo, temveč bi se jim zdelo, da so v samem nebeškem raju ali vsaj na njegovem pragu in da gledajo nebeško glorijo .., Sveta Lucija in sveta Kalarina in sveta Barbara in sveti Jugov in — Novin so mu pravili in mu pravijo — s svetim Miklavžem in svetim Gregorjem iu sveti Anton Padovanski s svetim Urhom in svetim Avguštinom in sveta Ana in še sveti Matija in sveti Florijan in se dolga vrsta svetnikov in še vsi angeli božji iz vseh deveterih korov in še Mati Marija in sama presveta Trojica so vedeli za pobožne želje Dražgošanov in ker so poznali revščino hribovcev, so jim napravili posebno veselje... Lepa poletna nedelja je bila in solnce je žgalo in žgalo in se sredi pasjih dni ni brigalo, da je izsušena zemlja pokala, da so ljudje vzdihovali in se bali, da vzame vse konec in ne bo ne otave ne fižola ne prosa ne repe ne ajde, ki so jo do svete Ane spravili v zemljo. Dražgošani, ki so se vračali iz Selc od zgodnje maše in se vzpenjali v breg proti domu, so gledali na desno in levo njive in travnike v dolini in v rebri in so tožili in vzdihovali, še bolj pa oni, ki so prihajali od desete, ker pod poldan je bilo, ko da hodijo po žerjavici: iz tal je peklo in žgalo in z neba. »Bog se nas usmili in sv. Lucija in sveti Novin in sveti Anton in sveta Ana in vsi naši svetniki nam pomagajte!« so prosili. Preden so bili Pod cerkvijo in Na pečeh, se jih je Bog usmilil. Tam doli iznad Blegoša se je vzel oblak in se širil in razširil nad Ra-titovec in Koprivnik in Mladi vrh in Stari vrh in še na Jelovico in senca je legla na Dražgoše in doline pod njimi in v smrekovih in jelkovih gozdeli je završalo ... »Huda ura bo!« so vedeli Dražgošani in niežnar je šel zvonit, da bi priplaval glas zvonov do neba in bi se Bog usmilil in poslal le lep, pohleven dež, ki bi napojil zemljo in obnovil rast in življenje. Senca se je strnila sredi popoldneva v pravi mrak, zabliskalo se je in zagrmelo in kot bi se odprle vse nebesne zatvornice, se je usulo in lilo med bliskom in gromom. Mež-nar je zvonil in zvonil in ko je odzvonil, ni mogel domov, ker lilo je še vedno tako'neznansko. da ni pomnil kaj takeira. čeprav je nosil že šest k rižev. »Pa počakam!« je sklenil in čeprav mež-narji niso vedno najpobožnejši ljudje, je stopil izpod zvonika v cerkev, sedel v klop in se zagledal v veliki oltar in premišljeval, kako hudo mora biti človeku, ki je slep. In še je pomiloval sveto Lucijo za njeno grozno martro, ko je gledal oči, ki jih je držala v rokah, potem jo pa veličal za čudež, ki ga je Bog storil nad njo. Tako je premišljeval in molil in v soparnem vzdušju, ki je ostalo v cerkvi, in od utrujenosti celega tedna je sklonil glavo med roki na klop in že je zadremal. In ko je dremal, je videl vse lepše: sveta Lucija in njene nebeške družice in tovariši niso bili več revni in ubožni, svetili so se, ko da so pravkar prišli iz nebes, ln oltarji so tudi bili ko pravi nebeški troni. To je videl mežnar in še je slišal, kako so neznansko lepo zaigrali angeli na oltarju svetega Antona, oni z drugih oltarjev pa so s svetniki in svetnicami zapeli: »Hvaljen in slavljen bodi na veke Gospod, ki si nas tudi v revni leseni podobi po-veličal iz zlatega studenca svoje milosti in dobrote! Hvaljen in slavljen na veke!« Pesem je bila tako sladka, da je bil mežnar kar žalosten, ko je prenehala, in se je zdramil. Nič ni bilo več nebeškega sijaja v cerkvi, le solnčni žarki so prodirali skozi okna in nadomeščali nebeško lepoto, ki jo je pravkar gledal. »Izlilo se je in prevedrilo!« je pomislil vstal in šel in zaprl cerkev in ko je pogledal po gorah, rebrih in dolinah, ki so se kopale v večernem solncu vse sveže in oživljene, je obstal, prisluhnil in se začudil: »Kaj le tako klokota in šumi za cerkvijo! Pa ne, da bi privrel po takem nalivu kak studenec iz tal? Kar pomnijo, ga ni bilo. Slabo bo to tik za cerkvijo, vlaga pride v zidovje in še v ollarje ...« Stopil je za cerkev, da pogleda, kaj je, in je zastrmel: zlat studenec jc vrel iz tal in pol- nil kotanjo, ki se je svetila ko samo nebeško solnce... »Hvaljen in slavljen bodi na veke Gospod, ki boš tudi v revni leseni podobi pove-ličal naše svetnike iz zlatega studenca!« je bil ginjen mežnar in je hvalil Boga z besedami, kakor so mu vstale iz pesmi, ki so jo peli svetniki, svetnice in angeli... Še tisti večer so se zbrali Dražgošani v cerkvi in hvalili Boga, ki jim je obudil zlat studenec, drugi dan pa so pustili vse delo, s korci so zajemali zlato v posode, ga nosili v cerkev in preden je solnce v tretjič zašlo, so se svetili svetniki in svetnice in vsi nešteti angeli, ko da so pravkar prišli iz nebes, in vsi oltarji so bili ko pravi nebeški troni. Ko se je v beli cerkvici vse pozlačeno lesketalo in ni bil prikrajšan niti najmanjši angelček, so bili Dražgošani veseli in so začeli misliti še na svojo revščino, da bo vsak zajel zase vsai korec zlata. Šli so, a zlati studenec je bil medtem usahnil. Nič niso mrmrali, mežnar je pa rekel: »Bog že ve, kaj dela. Zdaj smo vsi zadovoljni in edini, če bi pa estal studenec, bi bil, ker nismo svetniki, vsakemu korec zlata premalo in kdo Ve, kaj bi nastalo iz božje dobrote!« * Pred par leti sem slišal to zgodbo, a napisal sem jo oni dan, ko me je zanesla pot v Dražgoše, kamor je hodil tako rad naš Krek, zadnja leta z bonboni, da so ga bili otroci veseli, ko jih jim je delil in znašal z njimi hosto in kuril po gmajnah in bil srečen in zadovoljen daleč od sveta, ki se je zaganjal vanj... Te zgodbe on ni poznal, ker sicer bi jo bil v svoji »Sveti Luciji« povedal. Drugače je razložil zlate dražgoške oltarje,1 jaz sem pa verjel v legendo, ko sem jih gledal, čeprav jo govoril napis o restavraciji nelegendarno. ' Cf. Sveta Lucija. Igra v treh dejanjih, fcpisal dr. Janez Krek. V Dražgošah, 1013. Izd. in založ. Izobraževalno društvo. na prošnjo fantov samih v enem dnevu. Vkljub veliki izmučenosti so namreč hoteli pokazati svojo vztrajnost, rabili so pa za to pot le 8 ur in pol. S tem uspehom so naši fantje po komaj enomesečnih vajah daleko potolkli tozadevne uspehe Italijanov in se pokazali za popolnoma enakovredne najboljšim evropskim armadam, kjer je uvedeno kolesarstvo že desetletja. kc Tatvina v župnišču. Preteklo nedeljo je bilo v župnišču pri Sv. Vidu nad Cerknico med službo božjo ob 10. iz župnikovega stanovanja ukradenih župniku okrog 5000 Din in 2000 Din farnega denarja. Za storilcem ni nobenega sledu; bil pa je bržkone kak domačin, ki so mu razmere znane. * Huda nesreča z granato. Te dni se je v bližini Osijcka pripetila huda nesreča, ki fjo je povzročila eksplozija granate. V okolici vasi Almaš so se vršile vojažke vaje, pri katerih so vojaki streljali tudi z ostrimi naboji. 141etni deček Ivan Podgajac je našel na polju nerazstreJjeno granato, jo pobral, naložil na voz in se odpeljal proti domu. Spotoma se je pridružil drugim kmetskim vozovom. Sredi pota pa je deček, misleč najbrže napraviti dobro šalo, prijel granato in jo vrgel z voza. Učinek eksplozije je bil strašen. Zelezje granate je raztrgalo dečka samega in dninarja Mijo Pereša, Podgajčevega očeta pa so drobci tako hudo ranili, da je kmalu zatem umrl. Lažje ranjene so bile tudi tri kmetice, tri konje pa so morali radi hudih poškodb pobiti. k Ukradena blagajna najdena. Pred par dnevi smb poročali, da je bila iz gozdarske hiše v Ivanovem selu pri Bjelovaru ukradena železna blagajna, v kateri je bilo 870.000 Din. Sedaj so blagajno našli v gozdu, kakih 7 km oddaljenem od gozdarske hiše. V blagajni je bil še ves denar. Roparji so sicer poskušali blagajno nasilno odpreti, ker pa najbrže niso imeli pripravnega orodja, so jo pustili in pobegnili. ir Letalo v Maglaju. Na potu iz Novega Sada v Mostar se je moralo te dni spustiti v Maglaju na tla neko letalo, ki ga je vodil pilot podnarednik Zivojin Stankovič. Letalo se je popolnoma pravilno spustilo na tla, pilot pa je izjavil, da je moral to storiti radi tega, ker ni mogel pravočasno priti v Mostar, ponoči pa ne more leteti. V Maglaju samem je to letalo, ko se je spuščalo na tla, vzbudilo ogromno senzacijo ter ga je pritekla gledat velika množica. Podnarednika Stankoviča so maglajski meščani svečano sprejeli, ga sijajno pogostili in mu dali prenočišče. Naslednje jutro je pa Stankovič nadaljeval svoj polet v Mostar. ir Jugoslovan iz Amerike izginil na Dunaju. Ze meseca julija je prišel na Dunaj Franjo Jokoš, ameriški izseljenec iz Slatine v Slavoniji, ki se je po devetletnem bivanju v Ameriki hotel vrniti v domovino. Svojo prtljago je pustil v železniški garderobi na Dunaju, ni pa prišel več ponjo. To je postalo oblastem sumljivo in so odprle njegov kovčeg ter našle njegove listine, čekovni zvezek, fotografije in pisma iz Slatine in Djakova. Kam je Jokoš izginil, je zavito še v skrivnost in je zelo verjetno, da je postal žrtev kakega zločina. •k Otrok se je igral z dinamitom. Z otoka Raba so prepeljali v bolnišnico na Sušak dečka Antona Adrošbiča. V Loparu na Rabu se je igral s koščkom dinainita, ki je eksplodiral in ga hudo ranil. Deček je izgubil eno oko, povrhu tega pa še hudo poškodovan na obrazu in na levi roki. ir Huda avtomobilska nesreča. V četrtek se je pri Modrušu na Hrvatskem pripetila huda avtomobilska nesreča. Albert Han in Fr. Altarac sta se peljala s svojim avtomobilom, za njima pa je vozil trgovski potnik Šmanj. Ta ju je hotel prehiteti, pri tem pa je zadel v avtomobil, ki se je popolnoma razbil. Han in Altarac sta smrtnonevarno ranjena, posebno se boje zdravniki za življenje Hana. NAJBOLJ UGODNO nudi lasenska in zimska oblačila J. MAČEK specialna konfekclia za gospodo In daoo Aleksandrova cesta 12 Franchei d'Esperey si ogfedule ljubPano k Slovensko zdravniško društvo v Ljubljani vabi na mesečno zborovanje 25. t. m. ob pol 18. uri v dvorani OUZD. Predaval bo g. šef-zdravnik dr. I. Zajec o problemih socialnega zavarovanja. Po predavanju bo ogledovanje higienskih in zdravilnih naprav zavoda. ■k Tri podoknice. Za mešani zbor, zložil Anton Grum; založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 6.—. Napevov te vrste vedno manjka, čujemo le vedno ene in iste pesmi kot podoknice. Našim zborom, zlasti podeželskim je s to izdajo še posebno ustreženo, ker so pesmi lahke in melodiozne in bodo temu namenu prav dobro služile. •k Esperantsko-slov. in slov.-esp. slov« je ravnokar izšel. Cena 55 Din po pošti 2 Din več. Oba dela »ta lično vezana v »ni knjigi. Dobi se ga v vseh knjigarnah, naroča s« ga lahko tudi pri »Klubu eaperairtistov v Ljubljani.«. k Veliki tabor ob priliki žegnanja na Smarjetni gori pri Kranju v nedeljo, dne 21. oktobra 1928. Po 11 blagoslovljenju novega zvona in kapele. Blagoslovil bo g. prof. Mlakar. — Veselica ob sodelovanju salonske iodbe. Pijače in (jedi po najskromnejših cenah. ustopnina prosta. V slučaju dežja se vrži ta- -.o . _ 1(1 por to. i. iu. iu.iju k Bolnim na živcih ter duievno bolnim . vzročl izredno mila naravna »Franz-Josef«- Včerajšnji dan je maršal Franchet d'Espe-rey, katerega obiska se Slovenija že tretji dan raduje, posvetil Ljubljani, katero je kot dober poznavatelj zgodovine že poprej poznal koi prestolico nekdanje Napoleonove Ilirija. Ob 9 dopoldne je veljal njegov obisk 16. topničarskemu polku v topničarski vojašnici in 40. pešpolku v vojašnici na Poljunski cesti. G. maršal se je zelo ljubeznivo razgovarjnl l našimi častniki ter laskavo pohvalil poveljnike in izrazil svoje zadovoljstvo nad vzornim redom pri vojaštvu ter nad ljubeznivim vedenjem občinstva. G. maršala sta spremljala di-vizijski poveljnik, general Nedič in poročnik vojnega .broda I. razreda Henrik Klinar. Po ogledu v vojašnici se je g. maršal odpeljal z avtomobilom in spremstvom na grad, kjer se je povzpel na stolp. Občudoval je lep razgled na Ljubljano, obžaloval pa ie, da mu je slabo vreme zastrlo razgled na daljno cko-lico Izrazil je tu svoje veselje, da ?i je mogel ogledati najzapadnejše mesto Jugoslavije, Ljubljano. Nato si je ogledal razne zgodovinske zanimivosti gradu. Ob tej priliki mu je poročnik Klinar, rodom iz Ljubljane, pripovedoval o zgodovini gradu, posebno pa o zgodovini turških navalov na Slovenijo, za katere je kazal g. maršal kot veščak v zgodovini strategije posebno zanimanje. Opoldne so se vsi vrn:li v hotel Union, kit r je bilo g. maršalu predstavljeno zastopstvo. SPD, v čigar imenu stu gg. dr. Tominšek iu Pavlin pozdravila t». maršala. Nato se je vršilo intimno kosilo. Ob pol 3 se je g. mar?a! odpeljal z avtomobilom in spremstvom v Narodni dom, kjer je obiskal Francoski institut. Tu se je podpisal v zlato knjigo instituta. Nato se je odpeljal na Mirje, kjer mu je muzejski ravnatelj dr. Mal razkazal in razložil rimski zid in zgodovino rimske Emone. Z Mirja se je g. maršal odpeljal v škofijsko palačo, si ogledal njeno arhitekturo in dvorano, kjer je bival Napoleon 28. aprila 1797. Ogledal si je tudi stolno cerkev, kjer je kazal zelo veliko zanimanje za Quaglijeve freske in Robbove skulpture. V cerkvi ga je sprejel škofov namestnik, stolni dekan g. Nadrah. G. maršal se je v cerkvi izkazal kot vernega katoličana in ie zmolil krat- ko molitev. Nato se je general s spremstvom odpeljal na Vodnikov trg, kjer mu je g. dr. Breznik razložil vlogo Valentina Vodnika, čigar spomenik je videl pred seboj, v dobi Napoleonovo Ilirije ter ga opozoril, da so bili Francozi prvi, ki so dali našemu narodu univerzo, ki je bila nameščena na sedanjem Vodnikovem trgu. G. maršal se je nato s svojim spremstvom odpeljal v Spodnjo Šiško, kjer si je ogledal novo cerkev sv. Frančiška in se zelo zanimal za njeno originalno arhitekturo, o kateri se je prav laskavo izrazil. Zatem se je gr maršal vrnil preti Ljubljani, kjer si je ogledal park Tivoli, ki je zanj napravil prvotne načrte francoski inženir Blanchard. Nato se je odpeljal v palačo poštne direkcije na Sv. Jakcba trgu, si ogledal palačo, krasno stopnišče ter Grubarjevo kapelico v palači. Ogledal si je tudi cerkev sv. Jakoba in znamenito kapelico s štukaturo. Od tu se je odpeljal preko Mestnega trga in Frančiškanskega mostu v muzej. G. maršal si je tu z redko pozornostjo ogledal predzgedovinske najdbe na naših tleh, se ustavil ob prazgedov. čolnu in ob miniaturi pranaselbine na Barju. Posebno pozornost je posvetil našim narodnim nošam v narodopisnem oddelku muzeje, ki sta mu ga razkazala ravnatelj dr. Mal in ravnatelj dr. Zupanič. G. maršala so prav posebno zanimale zlasti še čelnice starih kranjskih panjev. G. maršal je pohvalil bogastvo naših arheoloških in narodopisnih zbirk. Po ogledu zbirk se je maršal posvetil nad dveurnemu intenzivnemu študiju franccskO-ilirskih aktov in tiskanih virov, ki jih hranita arhiv in knjižnica narodnega muzeja. Zvečer ob 8. mu je g. predsednik oblastnega odbora dr. Natlačen priredil svečani banket, ki so se ga udeležili tudi vsi zastopniki oblasti. Naše vojaštvo pa je priredilo g. maršalu serenp.do z godbo in bakljado. Maršal Franchet d'Esperey je odpotoval danes zjutraj ob 4.10 z orientekspresom iz Ljubljane proti Rakeku. Do jugoslovanske meje era je spremil poročnik vojnega broda I. razreda g. Klinar. G. maršalu želimo, da bi po svojem tridnevnem obisku v Sloveniji odnesel iz naših krajev najboljše vtise, zlasti pa vtis, da mu je naš narod hvaležen za njegove velike zasluge pri osvoboditvi. grenčica dobro prebavo, jasno glavo in mirno spanje. Glasom izkušenj slovitih zdravnikov za živčne bolezni se najnujnejše priporoča poraba »Franz-Josei«-vode tudi pri težkih obolenjih možgan in hrbtnega mozga. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in sprecer. trgovinah. •k Ornega, doxa, Eterna in druge specialne ure najcenejše pri najstarejši veletrgovini ur Anton Kiffmann, Maribor št. 40 b. Ilustrovani ceni kbrezplačno. it Hotel Štrukelj danes in v nedeljo domače krvave in riževe klobase. Podoore Lub!'anske?a oblastnega odbora Ljubljanski oblastni odbor je v seji dne 18. oktobra t. 1. razdelil več podpor Iz poglavja za deželno kulturo: Za nabavo in vzdrževanje plemenske živine Din 4000; za izboljšanje gnojišč in hlevov Din 3000; za drobnico (ovce) Din 18.000; za škode vsled povodnji in požara ter za nesreče pri živini Din 20.643; za vzdrževanje mrjascev Din 400; živinorejskim zadrugam in središčem Din 2000; za kmetijsko nadaljevalni pouk na osnovnih šolah Din 6000; kmetijskim zadrugam in podružnicam Din 12.000; mlekarskim in sirar-skim zadrugam Din 22.000; za ureditev vzornih vinogradov in kleti 12.000: sadjarskim društvom za nabavo sušilnic in drugih potrebščin 22.576; za poljska in travniška melijoracijska dela Din 50.000. Iz poglavja za javna dela in deželno imetje: Za zgraditev in popravo občinskih cest in mostov ter za nujna gradbena dela ob elementarnih nezgodah Din 277.000. Ta znesek se deloma nakaže iz rednega kredita, deloma pa iz investicijskega posojila. Slednjič je oblastni odbor naklonil podporo 100.000 Din Vincencijevi konferenci v Trbovljah za sezidavo otroškega zavetišča za uboge in zapuščene delavske otroke v Trbovljah. CjuTblfanu Nočna služba leHarn Drevi imata nočno službo Ramor na Miklošičevi cesti in Trnkoczy na Mestnem trgu. * © Jubilej gospe Danilove. Drevi se proslavi v opernem gledališču štiridesetletno igralsko udejstvovanje gospe Avguste Danilove. Gospa je delovala na polju slovenskega gledališča z nesebično požrtvovalnostjo v či-talniški dobi, na Deželnem gledališču, na tržaškem odru, na diletantskih odrih v Ameriki in končno spet na Narodnem gledališču v Ljubljani. Za svojo proslavo si je izbrala gospa slavljenka znamenito vlogo Emilije Martyeve v Čapkovi komediji »Tajna dolgega življenja« (Stvar Makropulos). Ker je zanimanje za slavnostno predstavo izredno veliko, vabimo občinstvo, da si vstopnice, ki so še na razpolago, pravočasno preskrbi. Predprodaja pri dnevni j blagajni. Začetek ob 8 v opernem gledališču. © Umrla je gdč. Zinka Ižanc, kontori-stinja. Pokopali jo bodo v nedeljo ob štirih popoldne. © Prvi časopis v Ljubljani je izšel I. 1578 in mu je bil naslov: Eine \vahrhaftige und er- | schreckliche neue Zeitung. Ta časopis j p izšel j parno enkrat. Lublnneke no\ize Jann. Fridr. Egerja pa so začele izhajati v avgustu 1. 1707 m Polnoči Skrivnostna ura, v kateri so bolečine najhujše. Zato se mora imeti vedno pri roki skalijo Aspirin tablet Olajšajo takoj bolečine v glavi, ušesih in zobeh. Zahtevajte pa vedno originalni zamoi „93i ki se spozna na modro-belo-rdeči varstveni znam. ki. in so izhajale tedensko. To in še mnogo zanimivosti vidiš na razstavi »Tisk«. Izrabi te tri dni, ki se ti še nudijo in obišči to razstavo, kajti toliko zanimivosti in redkosti smotreno zbranih n? enem kraju, ne boš več tako kmalu našel. 0 »Maroni, vroči!« Sladki sadež naših gozdov je dozorel, v roke te že malo zebe in včasih ti je malo mrzlo tudi v želodcu. Prav imenitno se prileže v teh dneh za dinar pečenega kostanja, za dva pa ga dobiš že toliko, da ga komaj poješ. Namreč sedaj, ko se je kostanjarska sezona šele začela in ko je treba zopet ljudi navaditi nanjo. Klic »Maroni, vročil« velja pa bolj za reklamo. Istočasno, ko kostanjarji postavljajo svoje stojnice in peči, pa še moreš doživeti, da te zapozneli slado-ledar še kje z obupnim glasom vabi: »Dve reklamni, tri reklamne porcije za dinar I« Danes ga morda ne boš več našel, včeraj pa si ga nemara še lehko. Sladoledarji so spoznali, da ne vzdrže konkurence s kostanjarji, posebno še, ko hladno vreme jemlje ljudem ves tek do njihovih dobrot, ter se kar čez noč sami izpremin.jajo v kostanjarje. Mesto ledenice prihaja do veljave žareča peč, mesto klicev »Sla-a-adoledl« pa »Maroni, vročil« © Pojasnilo. Ker se radi nesreče v Pragi namigava na enake stavbne razmere pri nas, prosi podpisana zadruga c. občinstvo, naj se ne pusti brezpogojno begati in strašiti. V pojasnilo tiste nesreče in v pomirjenje in v pouk javnosti pripravlja zadruga po zbranem materijalu obr1 ejšo spomenico. — Zadruga stavbenikov za Slovenijo v Ljubljani. © Spored koncerta Caspar Cassadoa, virtu- oza na čelu. V petek dne 26. t. m- koncertrira v Ljubljani eden najboljših svetovnih čelistov Caspar Cassado ter ima sledeči spored: 1. Frescobaldi: Toccata, Bocherini: Adagio e Allegro. Grieg: Sonata op. 36, Beethoven: Varijacije na Mozartov tema. Rahmaninov: Andante. Aloszkovvski: Guia-tra in Cassado: Danse du Diable vert. Pri klavirju: spremlja umetnika Gulielta Mendelsohn-Gordigiani. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. © Poziv dobrosrčnim meščanom. Pri mestni občini ljubljanski prosijo dnevno ljubljanski reveži za ponošeno obleko in obutev. Posebno sedaj, ko se bliža zima, je takih prosilcev vedno več. Mestni magistrat ne more vsem neštetim prosilcem pomagati z novimi oblekami in čevlji, ker mestni proračun, določen v to svrho, tega ne dovoljuje. Prosilci pa so po večini zadovoljni s ponošeno obleko. Radi tega se obrača mestni magistrat ljubljanski do dobrosrčnih meščanov s prošnjo, da darujejo v ozn i-čeni namen odvišne in odložene obleke in obutev ter na ta način priskočijo na pomoč najbednejšim someščanom. Obleko in obuvalo sprejema soc. pol. urad mestnega magistrata ob določenih uradnih urah. © Foto-arnaterji snujejo Klub foto-amaterjev s sedežem v Ljubljani in so v soboto 18. t. m. že sestavili pripravljalni odbor. Da bo možno povabiti nn ustanovni občni zbor slehernega foto-aina-! terja, se prosijo interesenti, da javijo svoje točne I naslove pripravljalnemu odboru Kluba foto-ama-lerjev v Ljubljani, Gradišče št. 7, I. nadstropje, | levo. i © Klub csperantistov v Ljubljani otvarja sle- j . deče tečaje za esperanto: 1. Splošni tečaj in za pošt- j ne nameščence v torek 23. okt. t. 1. ob 19.30. v Šentjakobski šoli. 2. Za srednješolce v pondeljek 22. okt. t. j. ob 17. na 3. drž. rea'n. gimn., Beethovnova ul., | 2 a razred. 3. Za skavte v sredo 24 okt. t. 1. ob 18. na moškem učiteljišču (1. letn.) 4. Za privatne na- meščence in delavstvo čas in kraj se objavita pozneje. — Učnina mesečno Din 15, dijaki in delavci Din 10. © Okradeni delavci. — Trije delavci, Bosanca Ikun Sukanovič in Sulejnian Kapetanovič ter Slovenec Anion žeželj, zaposleni pri stavbeniku Curku, imajo skromno prenočišče nad hlevom gostilne > Amerike« na Glincah. Tu jili je predsnočnjim obiskal neznan uzmovič ter jim odnesel skoraj vso boljšo obleko, perilo in čevlje. Najbolj je oškodovan Sukanovič, ki trpi nad 700 Din škode. © Celo grobarsko orodje kradejo. Oskrbnik evangrljskega pokopališča za Sv Krištofom Gu3tav Coriakij je prijavil, da je bilo te dni vlomljeno ponoči v njegovo barako ua pokopališču, kjer ima spravljeno razno grobarsko orodie. Neznani vlomilci so odnesli več lopal in krampov. © Medenina za zlato. Delavec Martin si je žo dolgo želel zlat prstan; vojak Štefan je imel prstan, toda žal je bil iz pristne medenine, ivljub temu ga je prodal Martinu za zlatega za 100 Din. Ko je pa prstan pričel dobivati malo čuden sijaj, zlatemu prav nič podoben, je Martin ovadil vojaka radi goljufije. Vojak Štefan pa trdi sedaj, da ni Martino nikoli videl, da je prstan Martinu podaril in da je bil ta tedaj zla tj ko ga je prodal. Vsi li izgovori pa so si tako nasprotni da se bo vojak prav težko izmazal. © Karanibd. Voznik pogrebnega zavoda je peljal po Pokopališki ulici zapito kočijo, s katero vozi pri pogrebih duhovščino. Na voglu Dunajske ceste mu je privozil nasproti nek vojak, ki se je s svojim vojaškim vozom zadel v kočijo pogrebnega zavoda. Na kočiji se je ubila 200 Din vredna šipu, na vojaškem vozu pa se je zlomilo osišče. Tudi sicer sta obe vozili precej poškodovani. © Iz policijske torbe. V zaporih ljubljanske policije so se včeraj znašla tri dpkleta. radi svojega poklica že dolgo znana s policijo Gostoljubje policije sta uživala še dva berača. — Nekdo je prijavil, da so mu neznani zlikovci razbili s kamenjem okno in napravili 120 Din škode. Neki gospod je napravil zasebno lilmsko predstavo, ni pa predložil filma v cenzuro ter se bo moral radi tega zagovarjati. Drugi prestopki so: 8 prekoračenja policijske ure, 1 prestopek obrtnega reda, 2 prestopka zglaševalnlh predpisov, 16 prestopkov zoper obratni pravilnik, 2 zoper avtomobilske in -I zoper cestnopolicijske predpise. © Ni dovolj, če zahtevate pri trgovcu samo žitno kavo. Teh je več vrst. Če hočete res nekaj okusnega in za zdravje vrednega, potem zahtevajte »Z1KO«. »ZIKA« je namreč ua specialen način izdelana kava iz rženega slada. NaSvecfa is&telraa črnih zimskih sukenj 'n raglanov po priznano uizkih cenah je gotovo samo pri tvrdki FRAN LUKIC, Ljubljana, Stritarjeva ulica □ Pod mostom. Pod dravski most se je zatekel od včeraj naprej Filip Audič, orožni-ški upokojenec, s svojo ženo in osmimi otroki, ker je bil deložiran iz hiše Huberta Twikla v Krčevini pri Mariboru, Tomšičeva ulica 100-a, kjer je stanoval od leta 1921. naprej, in ni v tamošnji občini nikjer našel strehe. Ta soci-jalni škandal vzbuja upravičeno javno zgražanje, vendar pa na njem ni kriva mestna občina mariborska, ki ni dolžna, da bi poleg lastnih deložirancev skrbela šc za deložirance iz okolice, kateri se v zadnjem času vedno pogosteje zatekajo v mesto, ker zanje podeželske občine ničesar ne ukrenejo. Storjeni so potrebni koraki, da se ta zadeva uredi. — Zupan: dr, Juvan. □ Pojasnilo. V našem uredništvu se je oglasil včeraj g. Alojzij Pistotnik, krojaški mojster na Meljski cesti, ter nas prosil za objavo, da nima nobenih sorodstvenih, družabnih ali kakršnihkoli zvez z Ivanom Pistot-nikom, o čigar pustolovščinah in tatvinah prinaša časopisje daljša poročila. □ Že mesec dni ga ni od nikoder. Pred dobrim mesecem že je izginil od doma Zoreč Ivan, 141etni deček iz Orožnove ulice. Do danes se še ni vrnil ter so tudi vsa poizvedovanja od strani starišev ostala brezuspešna. Dečka, ki je srednje rasti, črnih las in ki ima na sebi rjavo obleko, je bojda izvabil neki 151etni fant Franc K. v Radgono. Izkazalo pa se je, da Ivana Z. tudi tam ni. Vso zadevo ima v rokah tukajšnja policija. — Kakor se zdi, je postal pojav izginjanja za Maribor naravnost značilen in privzema že obliko manije. □ Vinsko trgatev priredi jutri ob 17 izobraževalno druStvo v Studencih wi Gačniku. cenah. Prijave se sprejemajo v Omladinskem cemlekoristi in renomeja. domu v Cvetlični ulici. "' □ Brez potnega lista. Veliko je takih, ki | si privoščijo ta luksus, da romajo po svetu i brez potnega lista. Prej ali slej pa jih nekje ' zalotijo. In ravno Maribor je v tem oziru sila Jesenice Konccrt. Ako bo jutri ugodno vreme, bo, ka- tiraicin IA llnrlnL'.__1 . > . . i .. __ nevarna točka. Tako so včeraj zaprli nekega kor pTejšnjo nedeljo JolnoS ^ && Andreja T. in Rudolfa M. radi prekoračenja delavskega prosvetnega društva pred kolo- državne ni?je brez potnega lista. Rudolf M. "v°">m na Jesenicah priredila promenadni koncert ' • ? sledečim sporedom: 1. V. Parma: Rokovniki, Koracnica: 2. Rnsalnt- «lolw TI . ospodar&foo Pomanjkanie vaqosiov tudi Schneider: Na straži, koračnica. Kamnik so ga imeli, zato ni imel miru in jo je potegnil kar brez potnega lista preko meje, ker bi mu ga Italijani bojda itak ne bili izstavili. □ Iz nezgodne kronike. Na Koroški cesti se ie t i„Ki;if, AS,ka,/ 2vez,a Kamuik-Komcnda-Mengež- onesvestila natakarica Ana K. Prepeljali so jo v sa- h™ Kamnika proti Komendi postavljajo natorij. - Prevžitkar Feliks Orabšnik iz Spodnje fa, zvef° Kammk-Komenda-Mengeš. S to Voličine je padd z voza ter si pri padcu zlomil des- i-? , 0 Ppniagano Komendi in Mengešu, no roko. - 56 'etni Ivan Vollmaver, posestnik v 1> ako bi se od sedanjega -u t^i—: / J„ . , _ voda Kamnik-Liubbana iznftl* TVimSoi,, ;„ „„ „?i Selnici ob Dravi, je pri zbiranju jabolk padel z drcve=a in si pri padcu vlomil levo nogo pod kolenom. Odpreinili so ga v bolnico. er Sestanek somišljenikov SLS iz Celja se vrši v ponedeljek, dne 22. oktobra ob 8 zvečer v telovadnici Orlovskega doma. Na dnevnem redu je -razgovor o političnem položaju, o delovanju mariborske oblastne skupščine in slučajnosti. Somišljenikom so za sestanek razposlana vabila. Ako ta ali oni vabila ne bi dnbil, naj vseeno ne izostane, temveč prav zanesljivo pride. Sestanek sklicuje mestna organizacija SLS, želeti pa je, da se sestanka udeležijo tudi somišljeniki iz okolice. & Nereelna limeljska trgovina. Iz Savinjske doline nam poročajo: Kakor je sicer stanje na hmeljskem trgu za hmeljarje malo razveseljivo, vendar je imel doslej producent opravka s kupci, ki jim je kolikortoliko lahko zaupal in ki niso gledali v hmeijski kupčiji zgolj prilike za speku- ii- 'Kamnik-Ljubljana izločile Domžale in se priključile celjski progi Kakor smo poučeni, se poštno ravnateljstvo peča s to idejo in smo g. ravnatelju hva ezni ako uresniči ta načrt, ker bi' bila s tem proga Kammk-Ljubljana precej razbremeniena; dosedaj je proga Domžale-Ljubljana tako okupirana, m le v Kamniku kljub vsemu prizadevanju pošte silno težko dobiti kmalu zvezo z L;ubljano. Polnemu ravnateljstvu bomo za tako novo' telefonsko zvezo Kamničani in okoličani zelo hvaležni. Metlika Izlet na Poljsko priredimo prihodnjo npdeljo v Metliki m sicer zvečer od pol 8 v dvorani HP s skioptičnimi slikami in predavanjem, ki ga bo imel g. kaplan Janez Hlednik, ki je Poljsko že sam prepotoval. Upamo, da bo potovanje po papirju in slikah prav zanimivo. Boj se bije v Metliki med dvema strankama in sicer boi za eno osebo. Radovedni smo kdo bo zmagal. Ako smemo male stvari primerjati z velikimi, je to boj med boljševiki in menjševiki, kakor nekdaj na Ruskem. Večkrat pn se v takih slu- lacijo. Letos pa se zdi, da je teh reelnih razmer » ... - ------- — • -...... — konec. V dolini se je pojavil kupec, ki skuša si- zajlh 2odl '"ko, kot pravi pregovor: veliko grme-sfematično aksploatirati že itak nad cenami raz- pa mn'° dežja. In najbrž bo v Metliki isto Vsa- očaranega producenta. Za tega kupca je nekaj časa nakupoval nekdo drugi. Ob nakupu je moral prodajalec podpisati pogodbo, ki med drugim vsebuje klavzulo, ki daje kupcu svobedo, da za dobo 14 dni ostane v dogovoru ali pa dogovor stornlra. Naš kmet je zaupljiv in seveda pedpiše, ne vedoč za potankosti besedila. Tekom 14 dni so cene padle in kupec je pogodbo storniral. Doslej se je prakticiralo vedno tako, da je kupec ostai v dogovoru brez ozira na padanje cen in to celo, ko je morda nakupil blago v prednakupu, ko mu morda še niti zdaleka ni bil jasen položaj, ki bo nastal ob hmeijski kampanji. Zadnji čas nakupuje ta kupec hmelj potoni nekega bivšega uslužbenca preje navedenega posredovalca. Ta nima absolutno nikake kvalifikacije za to trgovino in temu primerno seveda tudi trguje. Reelni kupci kupujejo hmelj običajno tako, da si ga ogledajo na zalogi, včasih pa tudi kupujejo po predloženih vzorcih. Ako se ob dovozu izkaže, da je hmelj drugačne kvalitete, kot je bil ob nakupu, ga kupec zavrne in se s producentom ne spušča v nadaljni razgovor. Ne tako gori omenjeni kupec. On rimerno dvignili in tako škodljivcu izpodnesli sami tla To ki stvar se obesi na veliki zvon, potem pa takoj utihne, kot bi je nikdar ne bilo. Zagorje ob Savi Kmetovalci in posestniki! Kmetijska podružnica v Zagorju sprejema naročila za sadna drevesca do 20. t. m. po izboru, kot ga jp podružnica določila na sadnem ogledu. Naročila snreiemsjo: g Kolone A. v Zagorju, g. Drnovšek M in Forte L 5.39%, Ribice -,niel g. Fr. Bonač. Po končani slavnosti priredi Prosvetno društvo igro Mlinar in njegova hči« v pokritje stroškov. Spomenik je :■/. črnVa granita, vzidan v cerkven stolp ter nosi spodaj izrek: Nič ni Bogu daleč in zne<=to kjer nas bo k življenju obudil. Misel je povzeta iz besed sv. Monike, ki se je - umivajoč dale? od svoje domovine — tolažila z mislijo, ki jo vsebire navedeni izrek. Trm potom se k odkritju vabijo tudi sosednja prosvetna društva kakor tudi vojni invalidi. J Me asa mudit e znatnega popusta na vsa oblačila, pri los. R©fSy*fa3, Lfublfana. v m v Programi Radio-Cfuhlfana _ Sobota, 20. oktobra: 12 Reproducirana glasba in borzna poroči a; 18.30 Delavska ura: Naloge in nAVnCMa/,leg,a,/ayar?.Vaxn,ia' Pred;:va predsednik OV/.D Mihael Krek; 19 Nemščina ,jx>učuje dr Piskernikova; 19.30 Tretja presojevalna pot v duševni svet, predava vseučil. prof. dr. Veber; 20 Koncert akademskega okteta: 1 Juvanec: Slovenska zemlja, 2. Mirk: Kainca, 3. Adamič: Kregata se baba in devojka, 4. Risio Savin: Kosa; 5. Foerster- V brez-upnosti; 6. Adamič: Zdravita; 7. Adamič: Anzer, 8. Gerčič: Srbska narodna, 9. Adamič: Voznica- io! Marolt: Vigred; 11. Marolt: Ljubi konja jaše; 12. Sonc: Na srčku bolan. Veseli prizori izvajata e Cesar in Plut, člana kr. gledališča. 21.30: Poročila ^dtTlia, ,21' ,°k'-: J?; Reproducirana glasba. — 15.30: Lahka glasba. Literarni popoldan- a) Mil-činski, b) Svoje spise bereta Janez Jalen in N Velikonja. — 16.30: Komedija v enem dejanju igrata gg. Danilo in Lipah. — 19.30: Prenos »Boccaccia« iz opere. o, ,r"lkau g,asba' - 2ai5 Starejše koračnice. -? ' £ab"ef- -,22-30 P!«na glasba. - Milan: on 9'/,an- koncei'f- - Koncert kvinteta. -20.50 Vokalni m orkestralni koncert Verdiieve ldanski koncert. — 20 Koncert nemških ljudskih pesmi. — Stuttgart: 13 Opoldanski koncert. — 15.15 i 11 16.35 Zabavna glasba. — 20 Recitacija balad; vesela glasba; plesni koncert. — Bern: 17 Orkestralni koncert. — 20 Prireditev dramatikov in mandolinskega zbora. — 22. Orkester. — Frankfurt: 16.35 Operetna glasba. — 20.15 Kino in kinog.asba pred 15 leti. — Brno: 19.15 »Hoffmannove pripovedke«, opera. — 22.25 Ciganska glasba. — Rim: 20.45 Izvajanje biblične opere v 1 dej. in komedije. — Langenberg: 17.45 Orkestralna glasba. — 20 Vesel večer. -- Berlin: 16.30 Zabavna glasba. — 20 »Nemški nialomeščani«, veseloigra; nate plesna glasba. — Dunaj: 11 Koncert kvartetne glasbe. — 16 Konceri dunajskega konc. orkeslra. — 19.15 Komorna glasba. — 20.05 »Danice pot v nebesa«, sanjska igra v 2 dej. (O. Hauptmann); nato orkestralna glasba. — Miinchen: 17.30 koncert pesmi. — 19.30 Rabite Tungsram barium-elektronke fsco 80 letnega gluhega starčka okradla. Pred sodnim dvorom sedita Matiia in Janez, delavca, iz gorenjske strani nekje doma. Oba sta bila ze radi tatvin kaznovana in sedaj sedita radi istega delikta. Dolže ju, da sta okradla starega Mrkuna Zgodilo se je to 26. avgusta. Matiia in Janez sta pila tisto nedeljo popoldne proti večeru za zadnje svoje denarce.. V tej zadregi jima je prav prišel dobrodušni Mrkun. ki se je tisti čas' prigu-gal ze malo natrkan v gostilno. Ker mu krčmami Hotel takoj dati vinn, je potegnil iz žepa listnico, se bahal z njo m kazal denar. To sta s poželjivimi očmi gledala oba vinska bratca. Koj se je Matija približal Mrku mi in se pritisnil tesno ob njem za mizo. In je Matija zapel pesem . . Mrkunu, četudi je gluh je bila všeč, dal je za pijačo fantoma, oba lanta sta kajpak pridno pila. Ko je stari Mrkun lazkazoval denar, je Matija pomežiknil Janezu in neka sta se brez besed sporazumela. Spremila sta gluhega Mrkuna, ko se je ta odpravil proti domu in ga vsak od ene strani oklenila pod roko In tako so sli in fanta sta pela in tam r,ri nekem kozolcu sredi polja je dal Janez znak in Matija jo spretno podstavil Mrkunu nogo. Vsi trije so bili P! 'P™ lI°Ii i" pri tej priliki je Janez videl, kako lezi denar - na tleh. On ga iz žepa ni vzel, Kaj pa nnslite, 011 že ne! Sama listnica se je jiodr-saia iz mavhe očetove, 011 pa jo je pobral — re^, gospod sodnik, pa še vrniti sem jo hotel! -»Zakaj jo pa nisi?« »Ker bi jo oča lahko izgubili, bili so zelo pijan j« Vidite, takšne skrbi so preganjale Matijo, zato je listnico z denarjem še tisti večer sitri . Bila sta v njej dva bankovca po tisoč, eden za sto, pet po deset Din, skupaj 2150 Din. Ko sta funta opravila svoj potili posel, je Janez kar padel za cesto v krompir in tam zaspal, šele potlej se je zbudil, ko ga je predramil tovariš, ki se je bil vrnil že iz vasi nazij, kamor je pospremil Mrkuna. Nato sta fanta veselo nadallevala pot do j.rve go- 1 stilne, ker zdaj sta imela denarja dovolj. Zato je Janez zdaj pridno igral na orgeljce*. Spotoma sta se, tako trdi Matija, spravila listnico z večino .le- I nnrjem pod neke svisli. V gostilni sta potlej popila ! se en liter brizganoa in en Štefan vina _ Dr""" ' Ar rijl Je nn8tal° občutno pomanjkanje vn-gonov: začeli so se veliki prevozi kuriva, k drugače pridejo sele koncem oktobra in avstrijskim nnv T?™ prim,aniku]e M Prevoz premoga vago-nov To pomanjkanje vagonov je povzročilo učvrstitev in povišanje cen premoga. Že lani začetkom novembra je prišlo do občutnega pomanj^n a v " gonov pa si je morala avstrijska železniška uprava Hd"] Nemčije. V poljski Zgornji Sleziji je pomanjkanje vagonov naravnost katastro-Zl lnn ,Udl v ""'j' ^dnje čase nekateri pre-treh 'st morejo popolnoma kriti svojll, po-N« Češkem je na primer proti koncu p et. tedna bilo dostavljenih samo 60-70 odst. potrebe. - Iz te', podatkov je razvidno, kako občutno po-man kanje vagonov vlada tudi drugod, pa se ven- skP,f, ",-T '-iej0 .VZru°k v P°^tiki, ampak v sezij-skem povečanju potreb, kar je edino pravilno. S! tfsf^a del jrav mvan?a Iz knjige »Središnji urad ™ osiguranjo radnl-ka u Zagrebu 19-22-1926. posnemamo o delavskem miTerpodatkena¥lednj0' tUj' 20 gosl,odarslvo ^ani- s 1 števil° zavarovanih delavcev je zna- (86 finoi 926 (v oklepajih 1927): v Sloveniji 79^7 (86909), v Hrvatski 150.777 (164.187), v Voivodihi 77.18-1 (79.770), v Bosni 62.02-t (68.870), v Srbiji /rf.887 (84.447) in v Dalmaciji 26.101 (27.301), skupaj 474.610 (511.493). število vseh članov Suzora je znašalo 30. ju-nija 1927 516.846, rudarjev je bilo istočasno v naši pi 5;8?7, železnj^rjev pa 75.100. skupno lorej 687.333 delavcev ali 5.3% vsega prebivalstva. V olovemji je delavcev (brez železničarjev, ki jih je zavarovanih v humanitarnih fondih prom. ministrstva 13.200 po številu) 103.385 ali 9.79% vsega prebivalstva, v Hrvatski 6.07%, v Vojvodini 5.98%, Dalmaciji 4 03%, v Bosni 4%, v Srbiji 2.58% " Crm gori 1.69%, v celi državi pa 4.69%. Zlasti zanimivi pa so podatki po okrajih: na 100 prebivalcev pride v Suzoru zavarovanih delavno™!,/ r»darjev: mesta Ljubljane 34.75%, Celje 32.72%, Manoor 30.47%; okraji (oblasti Ijubljan-ske): Laško 21.32%, Radovljica 16.87%, Kranj 4.41% Kamnik 9.67%, Litija 8.59%, Ljubljana oko-1^6.88%, Logatec 6.05%, Kočevje 6%. Novomesto o.39%, Rrežice 5.3-1%, Krško 4.29% in Črnomelj 3.11%, skupaj 11.47%; mariborska oblast: mesto '"J 24.25%, Dravograd 14.68%, Slovenjgradec i Iv, Ce,,e oko'' 10-51%- Maribor desni breg 7.93%, Konu.ee 6.6-1%, Ljutomer 5.72%, Maribor levi breg 4.2%, Oornjigrad 4.15%, Šmarje 3.78%, M. Sobota 2.8%, Ptuj 2.55% in D. Lendava 2.25%, skupaj 8.08%; vsa Slovenija 9.79%. Zelo veliko ind. delavcev in rudarjev izkazujejo tudi tele oblasti: prva je ljublj 1147% sledi belgrnjska 9.25%, zagrebška 8 92%, sarajevska 8.92%, bačka 7.78%, mariborska 7.41%, osje-ska 6.19% itd., najmanj pa kosovska 0.35%. vrani-ska 0.4,7%, užiška 0.69%, bregalniška 0.86%, po- drinska 0.95% in raška 0.99%. * Uvoz hmelja v Nemčijo. Leta 1927 je znašal uvoz hmelja v Nemčijo 48 635 stotov za 32 mrl ionov mark, od tega iz CSR 31.484 stotov za 22 2 milijonov mark, iz naše države pa 8007 met. stotov za 4.5 milj. mark. V prvih sedmih mesecih tefa leta je znašal uvoz hmelja iz ČSR 9.Č07 met stotov, in iz Jugoslavije 5.916 stotov (po 100 kg).Iz poročila našegi generalnega konzulata v Nemčiji je jiosneti, da bo treba, če se hočemo uveljaviti na nemškem trgu, posvetiti veliko pozornost ne samo kvaliteti hmelja, ampak bo treba začeti že pri obiranju in pakovaniu bki.^a. Napram letu 1926 se ie lanski hmelj poslabšaj. Izredni občni zbor Niliaga se vrši 28. t. m. ob 12; vršile se bodo volitve "novih članov uprave in nadzorstva, ki zastopajo državni erar. (Kakor znano ima od 560.000 delnic Nihnga — po 50 Din — država 140.000 komadov. Op. ur.). Jupožcška sklicujte za 3 .november ob 11 izreden občiij zbor v Kranj, kjer bo volitev enega upravnega svetnika. Tujski promet. Po najnovejših podatkih je bilo na gornjem Jadranu v prvih 8 m^serih t. 1. 31.314 gostov, ki so prebivali tam skupaj 438.273. dni. Ce računamo dnevno potrošnjo na 100 Din so prinesli ti tujci najmanj 46 milijonov Din denarja v naio državo. Razširjenje postaje v Vinkovcih. Zaradi vedno bolj naraščajočih potreb se v Vinkovcih gradi nova ranžirna postaja, ki bo dolga 12 km. Stroški so proračunaui na 10 milj. dinarjev. Nova tvornica slada v Jagodini. Parna pivovarna in tvomica slada Mih. Kosovljaniča d d. v Jagodini bo še to jesen začela z gradbo nove sla-darne na mestu stare, ki je letos pogorela. Nova železna industrija v Zenici. Svojec,-vno smo fioročali, da namerava Krupp zgraditi veliko železarsko tovarno v Zenici z milijonskimi investicijami. Toda nadaljnjega ni bilo več slišati. Sedaj pa fiorcčajo iz Belgrada, da ^e vrše |X>gajania med našo državo in nekimi češkimi tovarnami za ustanovitev tovarne, posebno za Iračnice. Instalacije za tovarno so naročene iz reparacijskega naslova in so že deloma prišle. Bor^rm? 19. oktobra 1928. DENAR Devizni promet je bil danes znaten, zlasti v devizah Curih in London. Izmed tečajev je ponovno omeniti oslabljen,je Londona, zlasti pa Dunaja. Zabeležiti je nadalje zanimiv pojav, da ni bilo danes zaključenega privatnega blaga, ter je vso potrebo krila Narodna banka. »ILIRIJA" VillinrjevH cestn 8 h^T' ,Celjsk2, m den ' LJ'ub'i- kreditna den, Praštediona 920 den.. Kred. zavod 175 denar, Vevče 110 den., Ruše 260-280, Stavbna 56 den., šešir 105 den. i Z,a«rel!:, Drž- PaP-: vojna škoda ar. 434 — 436 2. 462.50-456, 7% inv. pos. 85-85.50, agrari agrari «>.«5-86. - Bančni pap.: Hipo 57.50-58, Poljo 17-18, Hrv. 58, Kred. k Jugo 88-88.50 Ljublj Kred. 126, Medjun. 57.50, Nar. 7000-7100 Prasted 910-925, Srpska 151-152, Zem 120-140 Etno. 160-180, Obrt 38-39, Ravnagora 80. - Ind pap.: Guttmann 200-205, Slavonia 6-6.25, Sla-veks 100-105, Danica 150-152. Drava 545-580, Šečerana 480-485.,50, Osj. ljev. 190, Brog, vag. 80 -81, Union 300, Isis 22-21, Ragusea 470-477.50, Trbovlje 475-495, Vevče 110-115, Nar. šum. 20 —25, Piv. Sar. 250—280, Narod. Mlin. 19 50 .. .„ D""ai-,. Poflon -savska-jadran. 84.25, Alpine 43.10, Trbovlje 61, Kranjska industr. 37.15, Slaves 12.20, Slavonija 0.75. Žitni trj? Razmeroma nizka cena za promptito pšenico nikakor 111 producentom jio volji in vsi pričakujeio za poznejše mesece višjih cen. Zato se sedaj vzdržujejo ponujanja. Naš konzum je zelo previden pri nakupovanju in se ne spušča v špekulacije. V kupčiji vlada mrtvilo; cene so neizpremenjene La-platska koruza se ponuja za prompt ter ierminsko dobavo do februarja jio 290-295 Din Rakek, ta za nase kraje najbolj konvenira, vendar se naš kon-zuin radi govoric o odjiravi uvozne carine za koruzo vzdrzuje nakupa. Moka (srednje vojvodinske znamke) notira 365—370 Din. V' Ljubljani uotirajo: Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. polt dob. prompt., plač. 30 dni); pšenica bač. 78-80 kc 2% 302 50-305, okt. 802.50-805, uov. 307.50--^10, moka Og vag bi. fko Ljubljana 430—435 rž 73—74 kg, uzančna 295—297.50, oves bč. zdrav re. setan 295-300, koruza 347.50-350. amer. 317.50 -820 ajda zdrava domača S00-305, iečmen bč. /0—71 kg, 315—317.50. Zaključek dva vagona pšenice in en vagon moke Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica bč., gr. bč., bč. post sr 252.50-255, bn., bn. Vršac 247.50-250: ječmen 2o-)—260, pol. 2K5—2iX): oves bč., si. '^50—^5050-koruza dec..- jan. 257.50-262.50, marec-april"285 -290; seno bč. post. 115 117.50, bos. 102.50-107.o0; moka Og 357.50-3;>7.50, 2 337.50-847 50 5 317.50-325, 6 270-280, 7 250-260, 8 205-"15 • otrobi bč. 180-185, bn. 180-185. Tendenca-"nespremenjena Promet: 132 vag. plenice, 7 ovsa. 12 moke. 2 fižola, 3 otrobov. Budimpešta. Tendenca: čvrsta Pšenica okt 25.70, marec 28.28—28.26, z"klj. 28.26- 28 28 mai zakli. 29.02-26.04; rž maref VM-26.%, zaklj. 26.98 -27, maj 27.46-29.96, zaklj 27.36-27.38, okt. 35.02-24.70, zaklj. 24 70-24 72-29.76-29.82, zaklj. 29.74-29.76, julij Lesni trp; a ljubljanski borzi je bilo zaključenih pet v zamanih bukovih plohov. Nadajje se iščejo koruza 30.36—30.10. ffžinos!, drva. licHs, tmM nremo5 in cjiie Na vagonov hrastovi hlodi od 30 cm naprej jio 350—400 Tendenca neizpremenjena. Živina Živina. Na zagrebškem sejmu »o cene živini narasle za 75 par pri kg, to pa samo za najboljše kvartete, docim so ostale druge kvalitete neizpremenjene. Raznesla pa se je vest, da je uvoz naše žive 111 zaklane živine v Italijo prepovedan Izkazalo pn se je, da je bila ta vest neresnična. Nastala pa je tako. da so na Reki nekega dne zaprli mejo za uvoz naše živine, drug dan pa jo zopet odprii. Kakor smo že poročali, je bil v Varšavi ustanovljen sindikat za izvoz poljskih prašičev na Dunaj in v Prago. Glnnlca znaša 250.000 zlatov (ca 15 nnlj. Din). Sindikatu je pristopila večina poli-skih interesentov in bo urejeval ves izvoz, izvozne kontingente in razširjenje razpečevališč. Sindikat ima namen doseči članom boljše cene in večjo fin neodvisnost. Po načrlu sindikata bo kontingentl-ranje sledeče: 50% iz Galicije, 30% iz Pomorjan-ske in 20% iz Poznanja. jutro ju je žarami obiskal stari Mrkun, ju pobaral, kaj ln kako je z denarjem in kdo ga ima. Možak ss Je namreč preko noči streznil in ugotovil, da listnice s tisočaki ni in je nI: spominjal se je pa, g kom je prejšnji večer hodil in fe tatvine koi osu- mil Matijo. Našel je tega še na postelji, ko je še smrčal in razvil se je sledeči razgovor: >Matija vstan!« Matija pomane oči. pogleda Mrkuna, pa de: Kaj pa bo?« »Saj veš, kaj bo. Denar si mi vzel.« Matija pa hud: >Ti hudič ti. boš ti mene dolžil. Te bom žandarjem meldall« Toda Mrkun se ne da kar tako. Odločno odbije: »Le me daj. Saj bom tudi jaz tja prišel. Se bomo pa videli, ho!- I11 so se res, ker je bil Matija res toliko drzen, da jo šel očeta tožit orožnikom, kako da ga dolži tatvine. No. nazadnje, ko se je videlo, da pač drugače ne ere. sta fanta vse priznala. Toda glejte: Janez ne ve nič, ni videl nič, ni slišal nič, 011 je spal... Le to koj osu- I ve, da je oča kazal tisočake, da je Matija pome- žiknil, da mu Je potlej, ko sta ga pod roko gnala cez polje, celo rekel: „Denar mu vzemivak — toda potlej je v krompirju spal. Karkoli ga vpraša sodnik važnejšega, on ne ve. 011 jo spal. In ta zaspane ima še srečo, da ga oča Mrkun nočejo priznati za tatu, četudi sam prizna in pove vse, kako je bilo tisti večer. Oča Mrkun naivno gledajo predsednika, ki jim. gluhim, razlaga to reč. >Ta ga ni vzel« pravijo. »Zakaj j>a ne?« vprašuje predsednik •Zato, ker ga je on...« I11 tega argumenta si oča 110 dnin i7hIM 1» rrlo„n Cirilo —j,— j., u - \t ' -----l* — OlGUil«! j^r Piniur,, U« UU JVllI - nja, ki je k tatvini nagovarjal, sedel dva meseca, Janez pa, ki je listnico z denarjem vzel tri mesece v joči. Pefat svetovnega sledilnega dneva. — Dne 31. t. in se bo vrSil 4. svetovni štedilni dan, ki ima naniei pospeševati ztnisel za Slednjo. Splošno /nan skopuh se jc dal pregovoriti, da si je omislil radio-npnrnt. Čez nekaj časa so ga prijatelji vprašali, kako je z njim i zadovoljen. O prav zadovoljen sem /. njim I in dobro se da poslušati, le to me jezi, ker ' so žarnice preslabe, da bi se dalo brati pri ' njih. I Mdt imonfeh vwenkh& stran ohromela. Sudermann je malone dovršil novo dramatično delo. Srednješolec pred sodiščem zaradi umora. i'red porotnim sodiščem v Esscnu na Westfal-skem se je začela glavna razprava proti dovršenemu srednješolcu Hussmannu, ki je obtožen, da je umoril svojega sošolca, rektorjevega sina Daubja, ko sta sc vračala ponoči z matemat-skega večera. Hussmann dosledno taji vsako zvezo z umorom. Sošolci izpovedujejo o njem, da je navidez miren in kretak, v resnici pa brutalen, ki je svoje součence rad kruto mučil, posebno Daubeja. Obtožnica pravi, da je Hussmann zalezoval Daubeja iz perverznih namenov. Maksim Gorkij v Berlinu. Malcsim Gorkij, ki v spremstvu svojega najstarejšega sina potuje na jug, leži bolan v nekem berlinskem hotelu. Francoski vojni proračun za L 1929. znaša 7.(380,000,000 frankov, za 849 milijonov frankov več nego letošnji. »Grof Zeppelin« se vrne v Evropo, kakor hitro bedo dovršene poprave na njem, kar se zgodi po priliki v 10 dneh. Dr. Fckener upa, da bo zmogel pot v Evropo zaradi ugodnejšega vetra v 3 dneh. (iro! Ferdinand Zeppelin, iznajditelj zrakoplovnega sestava »Zeppelin«, v poveljniški gondoli. Grof F. Z. je umrl 15. oktobra 1924. Razjarjen kmet: »Kaj pa vendar mislite, gospa? Najprvo vam dovolim, da postavite svoj šotor na mojem travniku, vi pa niti toliko niste obzirni, da bi zaprli leso za seboj, marveč mi izpustite vso govejo živino.« * Nedeljska izletnica: Oprostite, prosim vas. To nisem zakrivila jaz, pač pa moj mož, ki ima navado, da spi vedno pri odprtih vratih.« * Izobražen glasbenik se je na neki slavnostni prireditvi silno dolgočasil. Posebno ga je dražil neki pevec, ki je silno slabo pel. Glasbenik se ni mogel premagati ter je rekel svojemu sosedu: »To je vendar od sile, kako la človek napačno poje. s — »Oh, to je uboga para, ki ne sliši kaj poje, ker je gluh.« — »Ali bi mu potem ne mogli reči, da je pesem že pri kraju?'.: * Mlad časnikar je napravil izlet na deželo in na polju naletel na kmeta, ki se mu je zdel omejen in neveden. Ustavil se je ter mu voščil dobro jutro. »Lepo jutro imamo, kaj ne," ga je govoril. »Prav lepo,« je odvrnil kmetic ter se naslonil na vile, »a danes bomo imeli še dež. .Tako? Iz česa pa to sklepate?« je oveseljen vprašal mladi žurnalist ter brž vzel svinčnik v roko. »Gotovo se ravnate po pregovoru: Rdeča zarja, pastirja opozarja, kaj ne? O nikakor ne,« je odvrnil kmet, »pač pa sem sinoči radio poslušal in pa vsi današnji jutranji listi imajo to napoved.i Carica Marija Feodorovna Pokojna ruska carica Marija Feodorovna, ki je te dni umrla v Kopenhagenu, je bila danska princezinja Dagmar, hči danskega kralja Kristijana IX. in teta sedanjega kralja Kristijana X., dalje teta cesarja Viljema II. in angleškega kralja Jurija V. L. 1866., ko je štela 19 let, se je poročila s takratnim ruskim prestolonaslednikom Aleksandrom Aleksandrovičem. 14 let kasneje so carja Aleksandra II. na petrograjskih ulicah umorili in Marija Feodorovna je ob strani svojega soproga postala ruska carica. Po 13-letni vladi je umrl Aleksander III. v 50. letu svoje starosti za neko skrivnostno boleznijo. Vse življenje ga je preganjal strah pred nasilno smrtjo; v svojih palačah in gradovih si Kardinal Cerretti, papežev zastopnik na svetovnem evharističnem kongresu v Sidneyu, govori sklepno molitev pred katedralo v mikrofon. je dal zgraditi skrivne celice, v katerih je menjaje prenočeval. Dejansko je bi! to edini ruski car, ki je umrl naravne smrti. Tako je postala Marija Feodorovna s 46 leti vdova ter je morala nato 20 let živeti ob strani carice Aleksandre Feodorovne, rojene princezinje Hessenske, s katero sta se bridko sovražile. Ti dve ženi sta se ves čas neizprosno borili med seboj za slabiča carja Nikolaja II. Pod tem tihim bojem se je stresala vsa Rusija. Zgcdcvina zadnjega ruskega carja v bistvu ni drugo, nego njegovo nihanje med materjo in ženo. Med vojno se je morala carica vdova slednjič udati premoči svoje tekmovalke in oditi iz Rusiie. Umaknila se je na svoj grad Amalien-berg na Danskem, kjer je potem dobila naznanilo o strašnem koncu svojega sina in njegove družine. Tega ni mogla pojmiti ter se ji je omračil um. Zanjo je Nikolaj z otroci še vedno živel in vedno so ji morali pripovedovati o vnukih. Ob svoji lanski 80-letnici je prejela od carja in prestolonaslednika Aleksejeva prisrčne ča-stitke. Avtomat kot telefonist bitni požar. V ta namen se zveže s posebnim toplomerom. Ako v prostoru nastane požar ter se zviša toplota do neke določene stopnje, pokliče avtomat gasilski urad ter naznani: »Govori avtomat, ker je na številki tej in tej nastal požar.« 200 letnica grenlandske naselbine Letos obhaja »glavno mesto« Grenlandije — Godthaab 200 - letnico svoje ustanovitve. Šteje 380 oseb. Norveški misijonar Janez Egc-de, ki je bil župnik na Lofotih, je odšel 1 1721. na Grenlandijo, da bi spreobračal Eskime Sedem let na to je na zapadni grenlandski obali ustanovil naselbino, ki jo je nazval Godthaab (Dobra nada). Najprvo je naselbino podpirala neka trgovska družba, potem jo ie pa vzela v svojo zaščito švedska vlada ter dovolila kredite za najnujnejše zgradbe. Na celi Grenlandiji jf samo 15.000 prebivalcev, od teh 380 v glavnem mestu. V Godthaabu je semenišče, tiskarna in misijonska postaja. Ves otok pokrivajo , ogromni ledeniki, ki puščajo na zapadu 100 do | 130 km, a na vzhodu 15—30 Km širok rob za j naseljevanje. Z ledenikov se lomijo v morje j ogromne ledene gore, ki jih morski tok zanaša potem proti jugu. Moderna odiseja Meseca februarja leta 1917. je pri Kem-melbergu v Flandriji eksplodirala granata in ranila angleškega vojaka Cliarlesa Peacey na glavi. Rana se je vojaku zacelila, loda izgubil je spomin. Kot invalida so ga poslali nazaj na Angleško. Peacey, ki je na svoje prejšnje življenje popolnoma pozabil, se ni vrnil k svoji družini, marveč se je kot mornar udinjal na parniku »Flavda«. Svojo službo je opravljal popolnoma redno. Ko pa je pamik pristal | v luki Portland v Ameriki, je Peacev odšel na suho in se ni več vrnil na ladjo, ki je brez njega odplula. Peacey je blodil po cestah, dokler ga niso odvedli v bolnico — zopet se ni mogel spomniti, ne kdo je ne odkod. V bolnici so zdravniki že obupavali, da bi ga mogli ozdraviti, ko je eden izmed zdravnikov izjavil, da bo poizkusil še z nosno operacijo. Operacija se je posrečila. — Pearevu se je vrnil spomin. Povedali je vedel svoje ime, rojstni kraj. družinske razmere in nesrečo % Novoporoteni japonski prestolonaslednik in njegova žena v državnem oblačilu. V diei) ^ tref) vrstili> Za odpravo smrtne kazni v Nemčiji. Nemški parlament pretresa načrt v reformi kazenskega prava. Ob tej priliki se vrši velik propaganda za odpravo smrtne kazni. Sedaj se je v tostvarnem odseku državnega zbora izrekel za odpravo smrtne kazni tudi nemški državni ju-stični minister Koch. Hiinefeldov polet v Tokio. Nemška letalca Hunefeld in Lindner sta 17. t. m. zvečer star-tala v šanghai-ju za pelet v Tokio. 18. t. m. ob pol 3 popoldne (jap. čas) sta v okolici Šang-hai-ja zasilno pristala. Vihar jima je letalo »Evropa težko poškodoval. Francoski vojaški balon z dvema častnikoma je izginil na manevrih pri Nevers-, ker se je utrgala vrv. Papež proli boksanju. Listi razširjajo vest, da bo sv. Oče uvedel akcijo proti boksanju, ki ga smatra kot preostanek barbarstva. Ostanek >Lathama«. Ribiški čoln Leif« jc našel nad 64. stopnjo severne širine in 8. stopnjo vzhodne dolžine bencinsko posodo Amund-senovega letala »Latham . Na posodi je bilo par vrstic napisanih s svinčnikom, a sc da razbrati le še beseda »Acci«. ki bi utegnila pome- Koln ob Ren i je po prostoru, ki gn zavzema drugo nemško velemesto in po veroizpo-vedanju najbolj katoliško mesto ter dejansko središče nemškega katoliškega prebivalstva, i Med 684.000 prebivalci je 588.000 ali 77% ka-! toličanov, 130.000 ali 18.5% protestantov in j 16.000 ali 2 3% judov. Mesto zavzema 251.24 1 štirjaških kilometrov. Splošno, davku podvr-j ženo premoženje znaša okroglo 2 milijardi I mark, to je približno 14 milijard dinarjev in | zavzema po gospodarski moči med nemškimi mesti četrto mesto. Milijonarjev je v Kolnu 75. Na mednarodni razstavi za iznajdbe v Londonu je med drugim razstavljen avtomat, ki opravlja službo telefonista. Če n. pr. v uradu ali zasebnem stanovanju ni nikogar, ko kliče telefon, potem sname avtomat slušalo in govori. Aparat je iznašel londonski inžener King. Sestavljen je iz žic, zvoncev, gramofonskih plošč in sprejemnih aparatov, ki jih vse oživlja elektrika. Če se oglasi telefon, a ni nikogar blizu, potem sname aparat slušalo in pove: »Govori avtomat. Oseb ni doma. Prosim, povejte svoje ime in svojo telefonsko številko. Če tisti, ki je klical, prošnji ustreže, sprejme njegov odgovor posebna plošča na avtomatu. Ko se lastnik telefona vrne, more natančno ugotoviti, ali so ga klicali in kdo. Če je aparat v službi v trgovini, more, če kliče telefou, povedati: »Zapiramo ob 6; jutri ob 8 bo zopet odprto.« — Slednjič more tak avtomat sam naznaniti more- Oreanski letalri Kiihl. Filzmaurice in Chatnherlain na zrakoplovni razstavi :.»lla« v Berlinu. granato. Odpustili so ga iz bolnice 111 Liga vojnih udeležencev mu je preskrbela sredstva za potovanje v domovino. Mož se je po 11 letih vrnil v svoje rojstno mesto Glouce-ster. Tu pa ni našel več na domu svoje žene, ki je bila poročena z drugim in je imela v drugem zakonu štiri otroke Starši so umrli. Silno potrt je Peacey šel obiskat svojega zadnjega ožjega sorodnika — gluhonemega brala. Ko je le-ta videl prihajati brata, ki so ga imeli vsi že dolgo za mrtvega — je v silnem duševnem pretresu prvič v življenju izpre-govoril. Koln v številkah njati accident — nezgoda, ali pa zemljepisno ; lego; letalo bi se bilo poten nahajalo vzhodno i od Medvedovega oteka. Koliko volivcev ima Praga. Po sklepu re-Kiamacijskega postopanja za letošnje volitve v , deželne in okrajne zastope ima Praga 444.222 i volivcev, od tega 201.54 moških in 242.678 ; žensk. Sudermanna zadela kap. Nemškega pisa-i telja Sudermanna, ki je lani praznoval 70-let-nico svojega rojstva, je zadela kap ter je leva wee MubSJanska drama: MobSova nagrada Komedija v štirih dejanjih. Spisal Kjalmar Berg-mann. Prevel t r. Albrecht. Režiser Ciril Debevec. »Noblovo nagrado« lahko spričo današnje plitve komedijske literature imenujemo klasično delo. Ni sicer izredna umetnina, vendar pa se radi svojega f* življenje zmiselnega motiva in prav dobrega oblikovanja približuje prvotnim komedijskim vrlinam. Zgodba nam predstavlja genialno družino, ki živi samo v svojem duhovnem svetu, z dejanskimi razmerami, posebno z gospodarstvom pa je v neprestanem nasprotju. V veselem vrisku žive, kadar je vse prav, do tal so potrti, kadar potrkajo resne razmere na vrata Tem ljudem gospodinji teta, ki večkrat ne ve, odkod vzeti in tako si pomaga z napačnimi menicami. Na višku sreče, ko oče dobi Nobelovo nagrado, pridejo ponarejeni podpisi na dan; drug drugega sumijo, in drug za drugega bi se vsak rad žrtvoval. Ko je teža v rodbini najhujša in ko se oče hoče odpovedati javnemu priznanju, ki bi ga tudi gospodarsko rešilo, se obtoži teta in jim pove vsem in vsakemu, kar jim gre. Doslednost v v zapletku in razpletku in prav vzorna odrska ekonomija, ki mojstrsko kaže oder kot komentiran in frcsebno urejen svet, so odlike tega dela. Pisatelj je kljub strogemu motrenju svojih oseb jx>tožil vanje toliko toplote in življenjske resničnosti da prav živo čutimo z njimi. Uprizoritev je bila v izdelavi jasna in živa. Ritmika dejanja pa je pretirana, kajti nekateri prizori so mnogo j:>rehrupni drugi mnogo pretaii, da bi povsem zadovoljili. O igravcih lahko rečemo, da 30 vloge pravilno zajeli, vendar so jih nekateri ppremili s premočnimi zunanjimi pioudarki. Najbolj umirjena in resnična sta bila' g. Rogoz kot starejši Swedenhielmov sin, in ga. Medvedova kot teta Marte. G. Rogoz bi bil topot lahko merilo, po katerem bi bilo treba jdo stopnjah uglasiti druge osebe. Tako uravnovešene igre vidimo redko. G. Jan kot poročnik bi bil (»treboval malo bolj gladkega nastopa, zlasti proti koncu; gdč. Debelakova je v prav sprejemljivih oblikah podajala »teatrsko gos«. Stari Svvedenhielm g.-a Skrbniška je polil močnih ka-rakternih črt. Veseljaško genialnost je še posebej podčrtaval; za vsebinsko označbo igre je to skoraj komentar, za pojooln užitek, pa ie takega komentarja preveč. G. Lipah je igral Eriksona, usodnega pozvanca v komediji. Z nevsiljivo mirnostjo in zadržano rezkostjo je gibal dejanja v pravo intere-siranost in odločitev. Nevesta, sicer ni toliko jxi-meinbna oseba, pa jo je gdč. Juvanova igrala prijetno in pametno. Dober žurnalistovski tip je nastu-diral g. Sancin, dasi je ta intermezzo za igro samo predolg in preveč poudarjen. Želimo, da se igra bolj umiri, ker bo jx>tem prav dobra. F. K. is Srbski književni Glasnik, Inijiga XXV, broj 4, 16. oktobra 1928 prinašat: Črno vrelo, prijjovetka, Dinko Šimunovič; Preobraženje, prijjovetka Milan Kašanin; Nečasna radost, jiesma, Ranko Mladeno-vič; Drvored, pesma, Prano Aliirevič; Samoča, pe-sma Nikola Šop; Socialni f>okret u srpsko-hrvatskoni realizmu, Mi'oš Savkovič; Tajna Albrechta Dilrer-ja, Miloš Crnjanski; Revizija ustava, dr. Drag. Arandjelovič; Da li je rešeno istočno pitanje, A. Pogodin. Kulturni pregled: Kongres orientahsta v Oksfordu (Dr. Bajraktarevič) — Nekrojx>la u oko- lici Ohrida (Dr. Miloje Valič). — Politični jiregled: Izmirenje sa Neniačkom — Grčka politika paktova. * Nova Revija (God. VIII. Br. III.), najboljša hrvatska kato iška revija, ima sledečo vsebino: Kr-, zanič Dr. F. K. Nova riječ Sv.Oca. — StipančičJ.: Povjesni separatizem Ilerceg - Bosne i Dalmacije. I — Nola F. K.: Pod barjakom Malthusovim. — Ro-; gošič Dr. F. Rr.: Rodno mjesto sv. Jeronima. Kul-] turni pogledi: Kratki osvrt jx)vodom seljačkog vode u Hrvatskoj g. S. Radiča S. 291. — Ujedinjenje cr-kava i ruska pravoslavna crkva. S. 293. — Papa i j Marks. S, 294. — Odgovor g. popu Milanu Tri i siču.S. 296. — Sv.Otac Papa i kinesko pitanje. S. . 299. — Dr. Held o vjeri i državi. S. 300. — Zena I u Rusiji. S. 303. — Primjeri ve!egradskog prazno-i vjerja. S. 304. — Jož o tome: Može li patriotlzain | biti svrhuuaravna krejxist? — Sledi Književni pregled, Vestnik po katoliškem svetu in Chronioue re-ligieuse en VougOslavie. j »Hrvatska Prosvieta« (God. XV. Br. 9.), leposlovna serija hrvatskih katolikov, je topot posvečena jubileju Društva Svetega Hieronima. Dr. Josip Andnč opisuje delo tega cvetočega književnega udružeuja. Petar Grgec objavlja zanimiv članek"o Demokratizaciji hrvatske književnosti. Život, katoliška hrvatska revija. Izšel je 4. zv. s sledečo vsebino: A., Cetiri naj veča pjesnika i upliv vjere. — I. Bock. tako zvana Barnabina poslanica. — F. Šanc, Temelj uspjeha i neuspjeha u filozofiji. — J. Vrbanek, Idejni razvoj pok. I. Ater-za. — Krematorij ili pokapanje? — S. Teorija o kr-ščan^koj umjetnosti. — S.. Kako biljke brane svoj I, med. Henrik Ibsen. — Književnost. — Hrvatska i bibliografija. Dr. Josip Čelan: Umetnost Vladimira Nazora; I Šibenik 1928; 15 Din. — Dobra ocena osebnosti in j karakteristika ustvarjalnega duha znanega hrvatskega f>esnika. • Življenje mojega življenja. Splošni molitvenik. i Sestavil dr. P. Ange ik Tominec, OFM. (Založil i Ant. Sfiligoj, trgovina s papirjem iu devocijon. i Ljubljana Sv. Petra cesta 2. Drugi natis. Cena v I platno vez. 12 Din,, zlata obreza 16 Din, vatirano, j zlata Obreza Din 20, celuloid (umetna kost) 30 Din.) j Priročen, okusno vezani molitvenik se ie v kratkem l času močno priljubil. Format je priročen, tisk jasen, ; papir prvovrsten, vsebina bogata. Zlasti so pri-i merne uvodne misli za prejemanje zakramentov. ! Povsem kratko, kakor nalašč za modernega človeka ki se mu vedno. mudi. Zelo so lepe tudi raznovrstne molitve, jirideiane na koncu, tako n. pr. nnl;tev za rojstni dan, molitev za jsrijatelje itd. Ze to, da je drobna stvrica v prvem natisu v nekaj tednih jx>šla, govori zanj. Tudi v hrvaščino bo preveden. oprostil smuči. Tako sem imel vsaj hrbet krit in moge sem se hitro obračati, dasi sem stal 1 meter flobpkem snegu. To je tudi bila moja rešitev. Kajti žival je bila prekanjena kakor lisica. Ko sem obe konici drza v višini njegovega rogovja, to je bilo tedaj ob tleh, ,e . u„ t ., 0 , '„1 ,cm usnjem obroč in odskočil, tako da sem moral obe palici izpustiti. Dobro, da sem imel takoj smučki P" V« »ačin boja je bil zame mnogo bolj utrudljiv kakor za je ena. Ko sem ga končno bol iz obupa, radi pozne ure, kajti ta borba je trajala gotovo nad eno uro, s smučko vsekal po gobcu, se je zakadil v mene tako silno, da sem ga moral prijeti za rogovje. Nekaj časa se je pustil tako držati in čakal, kaj bo. Ko pa je pričel zopet riti v mene, ml le dal priložnost, da se prepričam o njegovi moči, bil je močnejši. Ruvala sva se in ves uj*han sem v ugodnem trenutku odskočil v stran, tekel do prihodnje smreke iu splezal na drevo, lam sem I>rcbil toliko časa, dokler se ni Cedo naveličal stra-žiti me jx)d drevesom. Drugemu jelenu bodi v čast j)ovedano, da me ni napadel. Ta me je samo gledal s košutami vred. Ko sem oddrvel po dolini navzdol, ine je Cedo podil do ograje, ki sem jo zmagoslavno zaprl za seboj. Mislim pa, da sem takrat postavil svoj smučarski rekord. Dvorni nadlovec g. Rabič iz Mojstrane je i«-javil, da vsakomur, ki gre ^kozi Krmo, rad dodeli spremstvo. Jeleni pa naj le ostanejo v Krmi in se množijo v okras te doline iu veselje onim turistom, ki imajo pri sebi — cepin, ali se znajo razkačenemu jelenu boljše (»staviti v bran. Spor.t JUTRIŠNJE NOGOMETNE PRVENSTVENE TEKME Zaradi hazenske prvenstvene tekme Ilirija : toheordia in jahalne prireditve Kola jahačev ki okupirata športni prostor SK Ilirije, bo mogel izvesti LNP jutri le polovico napovedanih prvenstvenih tekem. Na prostoru Primi rja igrata ob 10. uri 30 minul dopoldne Reka in Krakovo iz I- razreda, popoldne pa ob 14. uri rezervi Slovana m Hermesa in ob 16. uri I. moštvi Slovana in Hermesa. Tekma Hermes : Slovan je odločilna za pla-cement na 3. mesto prvenstvene tabele. Jutrišnja tekmeca za to mesto sta prilično enako močna in gresta v srečanje z enakimi šansami. Ker jc tretje mesto velike važnosti za obstoj enega obeh klubov v i razredu v prihodnjem prvenstvenem letu, je pričakovali, da bosta oba kluba nastopila dobro pripravljena in v najmočnejši sestavi. Slovan je v tem pogledu pač nekoliko handikapiran, ker ima suspendiranega srednjega krilca Volka rja V pred-tekini rezervnih moštev je s precejšnjo gotovostjo račun,iti z zmago Hermesa. Zanimiva utegne biti dopoldanska tekma neka : Krakovo. Krakovo je v prvenstvenem srečanju nepričakovano zmagalo nad še ravnokar prvorazredno Slavijo s 3 • 0. Proti Reki, lanskemu prvaku II. razreda, bo moralo Krakovo pokazati, ali je bil njegov uspeli proti Slavi,ji realen. V primeru, da nadvlada tudi Reko, postane najres-nejsi tekmec za prvenstvo I. b razreda Jan Kabelik, češki literarni zgodovinar je 17. t. m. umrl v Pragi. Bavil se je s Shakespearovimi dramami, kolikor so v jj i vale na češko literaturo, napisal dobre študije o moravskih pisateljih Kla-eelu in Janu flelceletu ter zadnje čase jjosvetil svoj , trud bibliografiji Jana Kollaria. Od Vrchlickega »Novih epičnih peami« je izšel j te dni nemški prevod, ki ga je oskrbel Jožef Wein-berger, ki se je spoli posvetil prevajanju Vrchlic-kega iu Svatopluka Ceha ua nemščino. »Dobri vojak Švejk* se prevaja pravkar iz češčine na poljski jezik. Prevajalec je poljski književnik Hulka-Laskovvski. Turisillka NEVARNI JELENI V KRMI. Opozorilo izletnikom in smučarjem. Pred kratkim smo čitali v naših dnevnikih o najiadu jelena na izletnike v Krmi. V zvezi s tem napadom nam poročajo iz turistovskih krogov, da utegnejo biti jeleni, ki so jih pred nekaj leti pripeljali iz Belja in ki do lanskega leta nikdar niso napadli turistov, letos opasiii zlasti smučarjem in izletnikom, ki jjo-hajajo sami v dolino Krmo. S cepinom si turist še ve kako jx>magati, s palico pa že ni več tako lahko. V nasprotju z vestmi, da so jeleni nevarni le v jeseni, prijx>minja pisec teh vrstic, da je bil napaden letos o Veliki noči od istega jelena kot g. Pavlin jz Jesenic. O Veliki noči smo se na smučeh vračali iz Staničeve koče skozi Krmo v Mojstrano. Vreme ie bilo prekrasno in ker se mi ni mudilo na vlak, kakor ostalim tovarišem, sem je ustavil pri kraljevi lovski koči iii sem radi tega zaostal. Ze bolj proti večeru sem prišel torej sam do bajte ob poti, kjer lovci krmijo jelene. Pred bajto je stal »opasni« Cedo (tako so ga krstili menda lovci) z dvema košutama. Ne daleč nad bajto se je pasel drugi jelen. Ker sem slišal, da je Cedo krotko žlvinče, ki je že večkrat sjjremilo turiste do Kredarice, sem stopil bližje, da se pošalim ž njim. Cedo pa to pot očividno ni bil pri najboljši volji. Pihal je in mi je z dvignjeno glavo in grozečim pogledom ponosno prikorakal nasproti. Tako srej» me je gledal jelen, da sem pozabil [»nuditi mu, kar je še ostalo v nahrbtniku. Zaskrbelo me je in pripravil sem smuški palici, da ga poženem v beg. To j>a je bil kajpada račun brez krčmarja. Po svoji živalski pameti me je imet za sovražnika. Palice se ni j>rav nič bal, marveč je upognil vrat in brusi! svoje krepko rogovje ob sneg, pri tem pa je pihal in me gledal postrani tako sovražno, da mi je jx>stalo pošteno vroče. Bil mi je preblizu, da bi ga mogel zapoditi s palico, kajti ako bi ga bil mahnil, bi se jx>gnal v mene in me nabodel na rogovje. Pomolil sem obe ostri konici palic pred jelenove oči, tako da bi se bil moral, ako bi bil hotel priti bližje, nafcosti nanje. Pazil je na vsak moj gib in ko sem prestavil palici bolj proti levi, me je naskočil od der,ne. Kar znoj me je oblil, ko sem opazil, da se bliža tudi drugi jelen. Zdaj nisem smel več čakati. Pognal sem se v beg, Cedo pa za menoj. Pred prvo smreko sem se ustavil, odvrgel nahrbtnik in se Gozdni tek zimsbo-sportne sekcije S K Ilirije. Zimsko-sportna sekcija S. K. Ilirije razpisuje Kondicijpki gozdni tek, ki se vrši 4, novembra t I j Start,-'jo lahko vsi verificirani in neveriticirani smučarji klubov, ki so včlanjeni v J. Z. S. S. Tek-nuje | se v dv.»h kategorijah in sicer: na ca 10.000 m in , na ca 5000 m dolgi progi. Proga vodi po šišenskem hribu m po bližnji okolici obronka Rožnika Start je točno ob 10.30 na igrišču S. K. Ilirije in cilj isto tam. Prijave sprejema: Režek Boris, kavarna Evropa, do 2. nov. — Tajnik. PBED LETNIM ZBOROM J N. V nedeljo 21. okt. se vrši v Zagrebu redni 'c:'"!, zbo1' J N. 1. Posebno letos je v športnih središčih opažati izredno živahno razpravljanje, kako naj se uredi v bodoče tekmovanje za državno prvenstvo. Način dosedanjega tekmovanja se je izkazal kot nepraktičen,- je zavzel preveč terminov. — Vsled dolgotrajnosti je zelo 1 rpel obisk prireditev. ^ udi so bili stroški preveliki vsled oddaljenosti posamezni!, klubov. V bodo8e bi se tp še poslabšalo, ker vstopa v lo tekmovanje Skoplje, kjer se je osnovala nova podzveza. Za spremembo tekmovanja je bilo stavljenih več predlogov, vendar nam ,t'e najsimpptičnejši predlog Splita, za katerega se bodo zavzeli najbrže tudi naši de.legatje. Split pred-laga sledečo razdelitev: V zahodni coni naj bi tekmovali po dvojnem sistemu Zagreb I, Zngrnb II, Sarajevo, Split in Ljubljana, v vzhodni pa Belgrad I, Belgrad II, Skoplje, Osijek in Subotica. j Igralo naj bi se tako, da bi bilo prve igre odigrano j v času C(j aprila do maja, druge pa od avgusta do ! septembra. S tem bi se izognili največji vročini, v kateri pade zanimanje za tekme. Končni prvak bi ae dobi na tal« način: Prvo in drugo plasirani klubi iz obeh con igrajo ponrvio med s^boj zopet po dvojnem sistemu, na ta način bi se dobila prva štiri mesta. T;i predlog je dalje podprt tudi k finančnim predlogom, ki se v glavnem opira nn znižanje stroškov. Glavno bo izposlovati polovično vožnjo ali pa bo moral klub potovati v tretjem razredu brzega vlaka Znižati dnevnice igralcev od 150 na 100 Din in zmanjšati '-tevilo po!u>o£ih od 17 na 1"), ter dohodek uprave igrišč od 15 na 10% od brutto dohodkov. Na ta način bi se prištedilo li. pr. v slučaju tekme Zagreb-Split celih 100;,0 Din iu bi stroški po gornjem predlogu znašali največ 12 do 15 tisoč dinarjev. Toliko jn gotavo znaša [ inkaso v najslabšem slučaju. Dobiček oziroma ev. ! izguba naj bi se pa delila: 5% dobi podzveza in j zveza, 95% pa tekmujoča kluba. Ta predlog nam I Se od vseh iznešenih najbolj ugaja in bo bržkone odini v stanju izboljšati naše tekmovanje za državno prvenstvo, ki se nahaja v krizi. Drugo vprašanje se bo bržkone sukalo okoli prenosa zveze iz Zagreba. Za ta predlog, 5e bo stavljen, se tudi našim delegatom ne bo ravno težko odločiti. Od Zagreba naš šport ni imel v zadnjih letih ničesar. Zagreb se ni niti najmanje potrudil. da bi z nami gojil stike potom rednih medmestnih tekem in pa z gostovanji svojih renomlra-nih moštev, ki so vedno vzbujali med našim občinstvom veliko zanimanje. Ako naši delegatje dobe oziroma že imajo zagotovila v tej smeri od strani opozicijonalnih podzvez, katera so Osijek, Sarajevo, Split. Belgrad in Skoplje, naj se kar mirne duše odloČijo za prenos iz Zagreba v Belgrad. Je sicer še več razlogov, ki govore zn tako odločitev, vendar jih ne bomo navajali. Po vsem, kar smo navedli, je sklepati na izredno živahnost, ki bo imela za naš šport, upamo, ugodne posledice. Zanima nas še dalje stališče J. N. Z., ki ga bo morala zavzeti k znanemu odloku prosvetnega ministra, v katerem se zabraniuje srednješolski mladini sodelovanje v športnih klubih. To vprašanje jo več ali manj eksistenčnega pomena za večino naših klubov. _ KOROŠKA LAHKO ATLETSKA PRVENSTVA. Vršila so se preteklo nedeljo. Rezultati sicer ob mednarodnem merilu ne pomenijo nič, pa jih bomo vseeno deloma omenili, ker to nekateri tekmovalci tudi našemu občinstvu dobro znani. Ha-derer na primer si je priboril kar štiri jirvenstva Eschennuer, Egger in Leban po dve itd. Beremo slovensko ime Ribič, slovansko ime Vukovič itd. seveda vse na — itscli. Za 100 m je porabil Haderer 11.5 sek., za 200 m 24 sek., za -100 mi 53.2, za 800 m Leban 1 L.11'3, z;l 15<)() 111 Lrba» ^ = 34.2, za 5000 m Suffitti 18 : 06, 4 X 100 m je tekla vrsta KAC v 47.6! Baukotova je pa tekla 100 m 14.5. Eschennuer je pognal kroglo samo 11.27 m daleč, koi>je Haderer komaj 40.07 m, diskos Eschenauer le 31.24 m V višino je skočil Egger 1.7 m, na daljavo jia isti 6.4 m. Ko bodo naši atleti brali te številke si bodo meli roke, bodo veseli in bodo rekli: Sola-men miseris... ZjubljansTo gledališče Drama: Začetek ob 20 Sobota, 20. okt.: Zaprto. (V opernem gledali proslava gospe Avguste Danilove.) 08 21. oktobra, nedelja: Ob 20. uri zvečer »KROG S KREDO«. Izven. 22. oktobra, ponedeljek: »FANNV. TETE, STRICI 11 D.« Red D. Opera: Začetek ob pol 20. Sobota, 20. okt.: STVAR MAKROPULOS (ob 20. uri. Proslava 40 letnice umetniškega delovanja gespe Avguste Danilove. Izven 25. oktobra, nedelja ob jx)l 20. uri »BOCCACCIO- opereta. Izven. 22. oktobra, ponedeljek- Zaprto. Maržhorsfco gledališče Sobota, 20. oktobra ob 20. url: GE.TŠA*-, ab. A. Kuponi. Nedelja, 21. oktobra ob 20. uri: OGNJENIK«. Znižane dramske cene. 'Prireeliive in društvene vesti »Ljubljana« ima danes zvečer ob 7. vajo za ženski, ob 8. pa za moški zbor. — Pevovodja. Strokovno društvo javnih nameščencev in vpokojencev kraljevine SHS v Ljubljani ima drevi ob 8. v konzumni kleti na Kongresnem trgu št. 2, svojo redno sejo. Orlovski odsek v Tremeriih priredi v nedeljo 21. oktobra ob pol treh ]»poIdne šaloigro »Babilon«, to je petdejanka s imetjem. Vabljeni' Vsčvolod Ivdnov: Povraiek Buddhe (Povest.) 13 V. poglavje. Kovina, katera razširja mir in (liši po miru. Konfucij je govoril na reko: vse kar odhaja, — jI je jKidobno, saj se ni ustavilo ne podnevu in ne ponoči. (Lunj-Juj IX, 16.) Debeli zvon ni nikoli doneč. Za-mašeno uho — nikoli ne sliši. (Juanj-Mej.) Dogodki, k! so popisani v tem poglavju, se bi morali pričeti tako: v temi, zimi in vetru drevi te-pluška naprej. Gigen maha jezno s sekiro in seka zaboj. Sekira (kakor sem že pisal) je skrhana: letijo dišeče, razcefrane treske. Nizek človeček s sivo bradico nekoliko poševnih ramen se prisiljeno krotko smehlja in meče treske v peč. Ženska in Šurka sta plaha: slraši ju zlato telo razgaljenega Buddhe. Slopil je iz smrekovih desk in s smehljajem lotosa pozdravi ja, veter in sneg. Toda to poglavje se ne prične tako, temveč s sledečim : Vitalij Vitaljevič občuti nenadoma v notranjosti komolcev lahko polenje, kot da bi se napolnile njegove zsesane kosti z vodo, toplo kakor mleko izpod krave. Ali pa je okus mleka izpod krave še prej nego ta občutek. Nejasno se spominja. Potenje grtt ntfkam naprej v žile (zelo težko je ugotoviti — kam), nenadoma ga prešine ostro trganje, želodec se mu zavrti in pretresa celo telo. Popolnoma je prepričan, da je Dava-Dorčži, ki se zdaj nahaja za hrbtom Buddhe, tam skupaj z žensko maslo in kruh. Hrano mu je prinesel Šurka, Mongol, ki je utekel, kakor odkupnino za svoj beg. Oh, Dava-Dorčži, je hlastno, in kosov niti ne prežvekuje, medtem ko se uči Vitalij Vitaljevič od letošnje pomladi hrano prežvekovati čim počasneje. (Zobe je treba bolj stisniti — takrat se dolgo drži okus hrane neba in dlesen.) »Ali ne mislite danes poiskati hrane, Dava-Dorčži '?<: »Da, da... že grem k Sit je, nikamor se njemu ne mudi. Toda profesorju na ljubo hiti in si niti ne obveže z utiračo vratu. Stvar je jasna — kaj bi še profesor dvomil? — Povohal je utiračo in je toplo dišala po rženem kruhu. Profesor se namuzne in zagrozi ženski s prstom. »Goljufa, goljufa!... Starčka goljufati... lačnega starčka!...« Ženska se zvito namuzne in drgne z dlanjo po ustnih, ki so krvavo rdeča in debela. Co se človek dobro hrani, ali bo imel blede ustnice? Ona se menda baha. Dava-Dorčži pa se pritožuje o pomanjkanju hrane! _ Vitalij Vitaljevič se torej mora rešili sam. Z roko drži rob vojaškega plašča (svoj površnik je že davno zamenjal za vojaški plašč. Površnike zdaj vsi opuščajo: vsa Rusija nosi vojaške plašče — naprej drevi in se bojuje) in naglo stopica med Buddho, železno pečjo in svežnji mokre slame. Ženska sedi ob vznožju burliana, njene oči so zaprte, njen obraz je podoben ! luni. >V prejšnjih časih, če bi hotel jesti.. bi si lahko , kupil. Pogosto govori z Dava-Dorčžijem, kaj vse je bilo mogoče prej kupiti. fn vendar ga Dava-Dorčži goljufa. Sam sebi se smili in joka. Lačen je, bos in osamljen. Zdaj se povrne k Buddhi. Mnenja .je, da je že davno mislil na dejanje, katero bo zdaj izvršil. To se je pričelo že v palači grofov Stroganovih, ko je prvič zagledal Buddho. Ali ne, že takrat, ko je pomival Dava-Dorčži njegovo posodo in pripovedoval legendo. Dava-Dorčži je bedast in za hrano razpusti svoje ljudi, sit je in ne more misliti na kip.« Okoli Buddhe pleše, skače, se spotika in se postavlja bogve zakaj na eno nogo. Nohti mu odpadajo in se trgajo — zoprno mehki so.' Zlata žica pa je tesno vdelana v trdo med in nima konca, katerega bi lahl co prijel in potegnil. Pa zapre vrata na zapah kakor ponoči in prižge brlečo svetilko, ki močno diši po petroleju. Z gigenovjm nožem razbrska konec žice in vleče. Žica je pritrjena v zarezi z drobnimi mode-nimi žebljički, ki jih reže, in zlato leti kakor droben prah. Njegove dlani so vlažne, žica mu vedno zdrči — pa si ovije roko z gigenovo utiračo. Na žensko je pozabil, — la pa zalirešči nenadoma v kotu. Profesor se obrne, vidi neprimerno velika usta in umazani kos pestre obleke na ostrih kolenih. Zagrozil ji z roženi, dotakne se z roko, zavito v utiračo, njenih ust in skoči zopet k Buddhi. Njena usta je prav tako težko prijeti z utiračo kakor žico. Ženska obmolkne, — ker v teku celega življenja se je naučila, da je razumela povelja. 1 Posledica dolgega stradanja. nrrii — s: s > r- o ss • e* 5 2. c 5 b H" c S 2 M B 2. E3 « 3 T » > iS | S C13 r* ^ K f? »T f Z 'O ,V T 2 Ž ~ ~ ? » s 5' 5' ? °!« ■o r, ' O „ § * ES N 1 S M (V S _ 3- O ~ ri 2" S' W 5. _ - 3 I 5" a. < e ** 8 5 I 8t$ P ff Vsaka beseda 50par ali prortor drobne vrstice 1'50Din. Najmanjši znesek 5Din.0<)lasi nad 9 vrstic se računajo visje.Zaoqla5e >troqo litovskega in reklamnega značaja v?aka vrstica Z Din. mammmmmmmmmmmammmm NaimanjšiznejeklODin.Pmtojbina za šifro ŽDin.Vjakogla) Ireba plačati pri naročilu.Na pUmena vprašanja odgovarjamo le.čejopriložena znamka.Cek. račun Ljub!janaiO-3ti9.Tet.'%t.E?-2g Elektromonterja popolnoma samostojnega za visoko in nizko napetost, z dobrimi spričevali - sc sprejme takoj. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo pod: »Zvest clektromonter« št. 10.110 Kuhinjska dekla (pomivalka), s c išče. -Vpraša se Hotel Štrukelj. Učenko sprejme trgovina z mešanim blagom na deželi. Pogoj: dobra računarica, veselje do gospodinjskega dela in otrok. Ponudbe na upravo Slov. pod »Vestna« št. 10.192. Dekle lepega obnašanja, poštenih krščanskih starišev, dobi službo za vsa hišna opravila pri obitelji štirih odraslih članov. - Ponudbe pod » Služba Ljubljana« 10.199 na upravo. Prodajalka mešane stroke z dežele, zmožna voditi podružnico, se sprejme. Vajene gostilne in gospodinjstva in nekoliko šivanja, imajo prednost. - Takojšnje ponudbe pod »MLAJŠA MOČ« na upravo -->Slo-venca« pod št. 10.205. Službe išče oseba, izurjena kuhe, šivanja in vajena otrok, za takoj. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.194. Metoda Berlitz Pouk IrancoSčine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinole v svoji materinščini. - Prijave samo: Kralja Petra trg 8/1,, Ljubljana. 2 agilna Dalmatinca s strokovno izobrazbo in Tudi danes posluje inseratni oddelek „Slovenca" v svojem paviljonu poleg „Uniona" kot običajno, t. j. od 8. do 12. in od 2. do 6. Telefon 30-30 K a S o, ješpronj, ajdovo moko vodno svež oddala nn debel" veletrROvInn A. VOLK. LJUBLJANA RcsIJot.1 cesta 21 f^Šuhe ■ gobe plaru>e najvišjo M.0ERŠAK & C0. Ijjubljana. Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske . kopeli). — Telefon 232b Otamane v različnih vzorcih, po 550, 600 in 680 Din. oto-rtianska pregriniala. mo-droce itd kupite najboljše ■ Rudolf SEVER tapetrfištvo, Marijin trg 2 Lokal nasproti križevniške cerkve, oddam. Vinotoč izključen. Poizve se: Val-vazorjev trg 7/II„ levo. Lokal društvo v sredini dolgoletno prakso pre- mesta in to eno večj0 a]j vzameta razna zastop- dve veiji srcdnji sobi. . stva in komisue. Razpo- ponudbe prosimo upravi lagata_ z dobrim kapita- Slovenca v Mariboru pod lom. Ponudbe na upravo i lista pod »Zastopstvo za 1 Dalmacijo« štev. 10.225.! šifro »J. S, Z." Puhasto perje kg 38 Din. razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg Izkoristite priliko. do-, kler zaloga traja Imam tudi beli ceh kg 300 Din L Brozovič, kem čistio-na perja, Zagreb, Ilica 8? Darujte Podpornemu društvu slepih, Ljubljana, ,r'ollova ulica št. 121 Pomočnika in vajenca dveh do treh sob iščem sprejmem takoj. - Jožef » takoi ali pozneje. - KUPUJEMO zlato, srebro, platin in plačamo ,« ... , 11 srebrno krono Din 3.50, Mebhrana soba '2 srebrni kroni Din7.-, se odda solidnemu go- 5 srebrn, kron Din 17.50, spodu. - Naslov v upravi prevzamemo tudi vse Slovenca v Mariboru, i druge kovine in plačamo _i najbolje - Tovarna za ločen je dragih kovin, Sp. Šiška, Sv Jerneja c. 8 Stanovanje Krušič, čevljar, Slape 31 p. D. M. Polje. Mladenka z meščansko šolo, enoletnim trg. tečajem, izu-čena trgovine z mešanim blagom, išče primerne službe. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Pridna« št. 10.135. Strojni tehnik išče primer, službo. Kraj ne igra vloge. - Ponudbe upr. Slov. pod 13-10.203. Kupim psico Ponudbe na upravo Slov. , . , , pod »Stavbenik 10.202«. Doberman, č.stokrvno, do Soba mirna in snažna, se išče. Ponudbe na upravo Slov. pod -Profesor« 10.198. Lokali za pisarne, trgovino, obrtno delavnico, zobozdrav-niški atelje ali slično oddajam v prizemlju sredi trga Litija. Ing. P. Kobler, Litija. 1 leta staro. - Ponudbe s ceno in popisom na upravo »Slovenca« pod: »Dobcrman 10.195. Kislo zelje 3 do 4000 kg, na stroj ribano, naprodaj. Ccn3 po dogovoru. - Poizve se v Dravljah 51, St. Vid n. Lj. Pianino dobro ohranjen, ugodno prodam. Naslov v upravi Slovenca pod št. 10.221. Volna in bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po _ nainižiih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA Stari trg 12 • Židovska 4. Novo življenje v gostilni pod »Skalco«, Mestni trg. Dobra domača kuhinja! Vedno sveže dclikalese! Vsako soboto in nedeljo domače klobase! Sprejemajo sc abo-nenti na dobro domačo hrano. Obed in večerja 12 Din. Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Vsak dan godba! V sobotah in nedeljah salonski koncerti! Točna postrežba! i Nizke cene! STANKO CEšNOVAR STROJNIK DORICA ČEŠNOVAR ROJ. VOUK POROČENA 22. 10. 1928 CERKLJE OB KRKI RAKA Klavirji prvih svetov, znamki ALFONZ BREZNIK LJubljana, Mestni tr« ii Na man 5i obroki • aloga In Izposojevalnica najboljših klavirjev, ni uninov in harmonijev Stclnway. Bfisendorfer Ptirster, HKIrl, Hofmnn. Orltrlnal Stlncrl. Popra vila In iifflafevanie nn.i ocnaiSe. - Najboratelšn Izbira vseh ostalih glasben h instriim. in strun Pazite na obleke l;or si veliko veliko lahko prihranite, i'e lo daste i istit in bnrvatl v ko mifno pralnico, kjer je cena nainižjn in najbolj solidna postroJbn Anion Doc l. 'uhl 'ana Šelenburgova ulica Tovarna: VIC-GLINCE VJ £ i^Mm Vukania največja, najhitrejša In najbolj luksuzna motorna ladja COSULICH LINE dvojina motorne ladja ..Saturnije" Prva vožnja v New-yoric iz Trsta 19. decembra iz Neapo ja 21. decembra Pojasnila: SIMON KMETEC, LJUBLJANA Miklošičeva ccsta 13. 3 dobre zidarje za notranje delo sprejme takoj ELEKTRARNA VINKO MAJDIČ, KRANJ r Najcenejše in najuspešnejše krmilo za prašiče in konje je zdrava, nova koruzo v storžih Dobi se po zelo nizki ceni pri tvrdki A. VOLK, Ljubljana, Resljeva cesta 24. Zahtevajte ponudbe. Osromen prihranek izdatkov za vsakovrstno blago, za moške in ženske obleke, za razno perilo, kamgarne, sukno, blago za ženske plašče, raznovrstne parhete za obleke in perilo. Sezijska razprodaja Kamgarni za moške obleke od 110 Din, razno sukno za moške obleke od 40 Din, za ženske plašče od 60 Din, volneno blago za ženske obleke, dvoina širina, od 34 Din, različni kambriki od 10 Din, vsakovrstni parheti od 9 Din naprej. Suk-nena obleka 3-20 m blaga z vso dobro podlogo saino 230 Din Vse navedeno se dobi samo v manufakturni trgovini Ivan Kos, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 23 Nc zamudite ugodne prilike! Oglejte si blago! SALDA-KONTE ŠTRACE-JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD. NUDI PO IZREDNO OOODNIH CENAH KNJIGOVEZ HI CA K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 6 IL NADSTROPJE Sadie v gospodinjstvu. Konzerviranje sadja in zelen adi. Spisal M. Humek. Cena Oin 24*-. Jugoslovanska kn igama v L:ubl?ani. Zahai rabi napredni radio amater Tungsram Barlum cevi ? Ker so te cevi z ozirom na današnje stanje znanosti in tehnike najpopolnejše in najtrpežnejše! Kaho se prepričate o tem. da so Tungsram Barlum cevi za Vaš aparat najboljše ? Prinesite aparat k eni izmed podpisanih tvrdk. Ce bi bilo to združeno s težkočami, pošljite radio-trgovini stikalno skalo svojega aparata ali pa pišite, za kakšen namen želite uporabljati cevi. Tungsram Barium cevi Vas presenetilo s tako močnim ln člsflm ionom, ho« si bollše niste mogli predstavliafi. FRANC BAR, LJUBLJANA, Mestni trg 5 RADIO LJUBLJANA, Miklošičeva cesta 5 RADIO VAL, LJUBLJANA, Kongresni trg 3 SLAVO KOLAR, LJUBLJANA, Dunajska cesta 22 A. VERBAJS, LJUBLJANA, Gosposvetska cesta 13 IVAN BOGATAJ, LJUBLJANA, Kongresni trg 19 KAROL FLORJANCIČ, CELJE, Cankarjeva cesta 2 JOSIP WIPPLINGER, MARIBOR, Jurčičeva ulica 6 RADIO STARKEL, MARIBOR, Trg Svobode b JOSIP OGRIŽEK, N0V0MEST0 JAKOB KLENOVŠEK. TRBOVLJE ejte si najnovejšo veliko izbiro klobukov po znano nizki ceni v modnem salonu Stuch j-Maške LtublSana, Žšdovska wi;ca 3 Popravila točno in ceno. V svrho razširjenja večjega podjetja v Ljubljani se sprejme družabnik ali družabnica s kapitalom 80 do 100.000 dinarjev. - Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Sigurna eksistenca št. 10.174. VACLAV SCHRAMM LASTNA IZDELOVALNI CA GODBENIK INSTRUMENTOV Specialna trgovina za Popravila vseh vrst go- godala vseh vrst in oMfagSm'??*°6no godalnih potrebščin. "S^JZ^JJ strogo strokovnjaško strun itd. in poceni SPECIJALIST ZA MEDENA GODBENA GLASBiLA last a izdelovalnlca CELJE, KRALJA PETRA CESTA 14 Inserirajte v »Slovencu"! V neizmerni žalosti naznanjamo pre-tužno vest, da je naš.i srčno ljubljena hčerka, sestra, teta in svakinja, gdčna Z nka Ižanc kontoristinja dnč 19. oktobra po dolgem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojroice bo v nedeljo 21. okt. t, I. ob 4. uri pop. od doma žalosti, Žabjek 3. na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 19. oktobra 1928. Žalujoči ostali. Pridobivale novih naročnikov! Pridite in oglejle si mojo, novo urejeno specijaluo trgovino z z najnovejšimi aparati in velikansko zalogo prvovrstnih gramofonskih plošč Od najboljšega najboljše Nadomestne dele. — Najfinejše igle. — Delavnica za popravila. A. RASBERGER, LfUBUANA Trgovina se nahaja na najlepši točki mesta, v neposredni bližini "lavnega kolodvora. Miklošičeva cesta štev. 32 v paiažl Pokojninskega zavoda O oiorilo. Vse plošče, katere reproducira ljubljanska radio-postaja. dobite v moji trgovini popolnoma nove, še no Igrane. /-■ Jugoslovansko tiskarno » Ltuhb.ini: Karel Ce& '•daiaieli di tr l\uJovec. Urednik: Franc Tersegla*«