Z84 StevMo. O Ljubljani, v petek, 4. decembra 1908. XII. leto. lakaja vsak dan zvečer izvzemši nedelje in praznike ter velja po posti prejeman aa avstro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol teta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s pošiljanjem na dom za vse Sto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol teta 11 K, za četrt letaJS K 50 h, za en mesec 1 K 90 b. — Za Nemčijo celo leto 28 K. Za vsa drage dežele in Ameriko tslo^leto 30 K. - Na naročbo brez istodobne vpošHjatve naročnine se ne ozira. Za oznanila se plačuje od peterostopne perit-vrste po 14 h, če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat injpo 10 h, če se tiska trikrat ali večkrai ~- Dopisi naj se izvolć frankovati. - Rokopisi »e ne vračajo - Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah št V. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvarij Uredništva telefon št 34. Posamezne številke po 10 h. Upravništva telefon št 85. Jlaua Ptuju! Cesarjev jubilej praznoval se je a' Pragi s proglašenjem hitre sodbe, v Ljubljani pa z demonstracijami. Istotako se je ta jubilej slavil po nemških mestih s pretepi, in na Dunaju še posebej s tem, da so nemški burši lačne nenemške dijake vrgli na ulico iz akademične menze. Da je dunajska policija razgnala stradajoče dijaštvo ter ščitila nemško - na-cijonalne razgrajače, tega ni treba posebej zapisati! Istotako ne, da nemško časopisje od »Fremdenblat-ta«gori pa doli do »Reichspošte« ni imelo žale besedice proti omenjene-mu germanskemu barbarstvu! Vse to je gotovo žalostno, ali vse to pa izhaja od tod, da se avstrijsko nemštvo samo sebe precenjuje in da pozablja, da ne živimo ver v časih, ko si je smel avstrijski Nemec želodec naliti pri vsaki mizi, ne da bi bil kaj plačal. Ce pa je kaj plačal, tedaj je veljal njegov denar vsaj št* enkrat toliko nego slovanski, da si sta bila oba enega in istega kova! Ti časi so pretekli, tega pa ne morejo pojmiti avstrijski Nemci, in tudi avstrijske vlade ne. Nemci naj v Avstriji s svojim denarjem še enkrat toliko plačajo, kakor Slovani, in to pri eni in isti valuti! To je bilo in je še danes geslo avstrijskih vlad. Iz tega pa se izcimijo posebne specijalitete avstrijskega vladanja, nad kojimi strmi celi svet, in katere nas dostikrat stavlja jo v eno vrsto s Turčijo, katera je danes, kakor znano, tudi konstitucijonalno vladami! Med te specialitete spada najnovejše: da so se sredi zlate Prage postavile vislice na ljubo bumelnu nemških študentov. Povsod drugod bi take smrkave tantal ine spodili domu h knjigi, ali pri nas mora radi njih dunajski frajman v Prago! Cisto gotovo je kaj takega samo v Avstriji mogoče! Nas pa zanima še druga špeci-aliteta, ker se tiče razmer na jugu. Pričakovalo se je, da se bode dne 2. decembra izlila ploha avstrijskih redov na srečne državljane. Pričakovalo se je, da bodo odlikovane osebe, katere same ne vedo, čemu, in pa tudi osobe, katere imajo za državo resnične zasluge. O tem se ne da nič govoriti, je v vseh monarhičnih državah tako! Jasno je pa tudi, da vzvišena oseba cesarjeva pri tem ne prihaja v poštev: vsa ta odlikovanja izhajajo od vlade, in ona sama je odgovorna, če je v tem pogledu cesarju kaj napačnega nasvetovala. Znano je, kaj se je v Ptuju pripetilo. Tam se je uprizorila k la verna, ničvredna, v jedru tudi zabita LISTEK. Ho rodnih tleh. Povest; spisal Fr. Ran t. (Darje.) Še pozno v noč je trajal« na topol ske m trgu občno pijančevanje v proslavo zmage. Vol i le i so se veselili, med tem ko je njih izvoljenec ležal le na pol razpravljen doma na postelji, da se v spanju odpočije in okrepi od silnega napora volilvenega dneva. Ves dan mu ni prišla ne enkrat na misel njegova nevesta. Pozabil je bil popolnoma, da je zaročen. Tudi ko je že bila njegova zmaga zagotovljena, se ni spomnil, da bi o tem obvestil Anico. Spal je nemirno in mučile so ga neprijetne sanje. Videl je v duhu vse mogoče stvari in doživel v sanjah čudežne doživljaje, toda neveste se tudi v sanjah ni spomnil. Pozno ponoči se je Marko Ko-šan odpravil domov. Šel je peš, ker v mestu ni bilo bb tej uri dobiti voza, svoj voz pa je poslal že zjutraj domov. Imel je do doma sicer dobre pol ure hoda, a želel si je, da se pošteno izhodi, predno leže spat demonstracija proti slovenskemu življu, hi uprizorila se je poti patro-naiu-o ondotnega župana. Ne motimo se, če trdimo, tla so nesrečne ptujske demonstracije rodile vse druge, in da so tudi v kavzalni zvezi s tem, da so se praške demonstracije tako zelo poostrile. In kaj nam je bil Ptuj do sedaj* Kdo se' je mnogo bavil s tem nem-škutarskim gnezdom! Kdaj se je govorilo o Ptuju? Kvečjemu takrat, če so listi razpravljali, da peka Orni-ga administracija ni prav v redu in da ta aH oni račun ne prenese gotove kritike. Med avstrijskimi Nemci je postal Ptuj imeniten šele od tedaj, ko so ondi dr. Ploja in druge Slovence natepli, ko so ondi tepene in oplju-vane bile slovenske dame. Od tistih časov je to sredi slovenske zemlje tičeče nemškutarsko mestece postalo pri avstrijskih Nemcih visoko slavno in kot German prve vrste je zaslovel pek Ornig, ki v drugem ni zmožen, da bi zapisal nemško pismo brez ortografične napake ! In tak mož je po nasvetu avstrijske vlade dne 2. decembra postal oficir Fran Josipovega reda, torej toliko, kolikor notar Vok v Ljubljani, in več kot grof Barbo v Ljubljani! Mi se vsikdar klanjamo visoki volji vladarjevi, ali da je baron Bic-nerth tako visoko odlikovanje na-svetoval za neznatnega župana v provinciji, to moramo Slovenci smatrati za demonstracijo, za katero nam je vlada sama odgovorna. To odlikovanje se mora na jugu le tako tolmačiti, da je hotela vlada javno se izreči, kako priljubljen ji je Ptuj in s kako ljubeznijo ga goji na svojem srcu. Mi opuščamo vsako daljšo pripombo ! Saj pride zadeva v deželni zbor, kjer se bo o nji govorilo, več kakor bo vladi všeč. Za danes z žalostjo konštatujemo tale takt: Vada nas neprestano priduša, da bodimo mirni! Dobro! Vlada sama pa vse stori, kar mora razburjene duhove še bolj razburiti! Kaka modrost pa je to?! _ Dr. I. T. načelno zahtevo. Vsa znamenja kažejo, da bo deželni predsednik kranjski baron Teodor Scluvarz v kratkem povezal svojo culico in se z modro pol o v Žepu odpravil v kraj, ki si ga izbere za svoje bodoče prebivanje in počiva-nje. Vsa dežela računa s tem, da izgine ta nesrečni mož s površja in s tem se nam vsiljuje vprašanje; kdo postane njegov naslednik, kdo postane bodoči deželni predsednik na Kranjskem. Ne bomo že danes jemali v pretres tiste osebe, ki pridejo pri izbiranju za to mesto v poštev, pač pa je že zdaj umestno, da jasno in glasno povemo svoje načelno stališče v tej zadevi. Kranjska dežela je slovenska dežela in nemški element se vzdržuje tukaj samo umetno s pomočjo nemške birokracije, ki je od kraja domačemu ljudstvu nasprotna in krivična in mu namenoma škoduje na vseh poljih javue uprave. Siti smo te nemške birokracije do grla, siti njenih krivic in zato zahtevamo, da se tudi nam prizna tista pravica, ki so je deležni drugi narodi in ki se da kratko definirati z besedami: Slovenskemu narodu slovenskih uradnikov. Ob sebi je umevno, da izhaja iz tega tudi načelna zahteva, da mora biti deželni predsednik na Kranjskem po rojstvu in po mišljenju Slovenec. Trpeli smo dovolj pod različnimi nemškimi deželnimi predsedniki. Auersperg - "VVidinann - Schwarz — to so imena, ki so dobro zapisana v našem spominu, ki jih ne bomo pozabili. Kdor hoče prav jasno spoznati, kaj pomeni nemški deželni predsednik v slovenski deželi, naj same* po misli, kaj bi se zgodilo, če bi poslala vlada kakega Čeha za deželnega predsednika v Line ali v Gradec. V Galiciji je namestnik vedno Poljak, v Gradcu, na Dunaju, v Linču, v Solnogradu, v Celovcu in v Inomostu stoji vladi na čelu vedno Nemec. Na Češkem in na Morav-skem vedno le pripadnik konservativnega, Čehom prijaznega plemstva. Na Primorskem, dasi prebivajo tam Slovani v veliki večini, je bil do zadnjega namestnik vedno Italijan in je zdaj Nemec, pa samo zaradi tega, da bi se ne mogli pritoževati ne Slovani, ne Italijani. Skoro povsod velja torej načelo, da mora biti šef deželne vlade tiste narodnosti kakor večina deželnega prebivalstva. Trm u načelu se je pred nekaj leli v velikem boju tudi izbojevalo pri pozna nje. Zgodilo se je to v Dalmaciji. Korber je bil tja poslal nekega Handla za namestnika. Zoper Handla so se združili Hrvatje, Srbi in Italijani in so ga sramotno spodili iz deželnega zbora. Vlada se jo vdala, Uamlel je moral iti in Dalmacija je dobila Hrvata za namestnika. Tako slovanska kakor jo Dalmacija je tudi Kranjska in zato za- htevamo, da postane Slovenec deželni predsednik na Kranjskem. Državni zbor. Dunaj, 3. decembra. Češki ra-dikalci so stavili obstrukcijski predlog, naj se došle stvari dobesedno prečitajo. Predsednik dr. Weiskirch-ner je predlagatelja poslanca Choca skušal preplašiti s tem, da ga je opozarjal na odgovornost pred vsemi narodi, ako se zaradi obstrukcije ne reši socialno zavarovanje. Toda češki radikalci so vztrajali pri svojem predlogu, nakar je predsednik naznanil, da se bodo vloge prečitale Koncem seje. Češki radikalci so neprestano kričali. Poslanec Lisy je vili tel -krvavi robec, napojen s krvjo dečka, ki so mu policaji v Pragi razklali glavo. Ministre so sprejeli ob prihodu z vsakovrstnimi psovkami; posebno ogorčeno so klicali ministru Schreinerju. Poslanec Lisv mu je vihtel krvavi robec pred očmi ter klical: »Junak čamare! Renegrit! Tskok!« Med tem je začel govoriti poslanec dr. A d 1 e r , ki je z ostrimi besedami protestiral proti razglasitvi nagle sodbe nad Prago. Vlada je imela edino rešilno misel za praške zmede v nagli sodbi. To znači popolen bankerot avstrijske vladne metode. Ni treba dosti razuma, da se pošlje krvnik z Dunaja v Prago. Nadalje je govornik naznanil, da bo njegova stranka sicer glasovala za prvo branje proračunskega provizorija nujnim potom, nikakor pa ne za vladno željo, naj bi se tudi predlogi o aneksiji Bosne in o pooblastilnem zakonu za tr-govinsko pogodbo s Srbijo rešili takim potom. — Poslanec Fon je govoril o razmerah na državnih šolah v Gorici. Zahteval je, naj se slovenske vzporednice koprskega učiteljišča premeste v Gorico. Nadalje je izjavil, da Slovenci niso nasproti italijanski zahtevi po vseučilišču, vendar pa morajo zahtevati, da se obenem z italijanskim vseučiliščem ustanovi tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani ter se prizna na zagrebškem vseučilišču položenim izpitom veljavnost v tostranski državni polovici. Jugoslovani pa morajo tudi protestirati proti temu, da bi bil Trst sedež nove italijanske fakultete. Končno je govornik navajal gospodarske zahteve goriških Slovencev. Poslanec Udržal je govoril o dogodkih v Pragi. Nemški dijaki se povsod pretepavajo. tako v Pragi kakor v Gradcu, na Dunaju, v Inomostu itd. Veselje do pretepov je značilno za nemške dijake. Nemški dijaki v Pragi pa se rekrutirajo iz pretepače v po poklicu iz cele Nem- čije. Z razglasitvijo nagle sodbe se je storil velik greh, ker se je s tem uporni nemški manjšini dalo prav. Vsenemci so delali med Udržaloviiu govorom vsakovrstne žaljive opazke. Posebno sta se v psovanju odlikovala poslanca Lossl in Krov. Na odločno zahtevo čeških radikalcev je predsednik Stare yn s k i ukoril Ldssla zaradi razža ljenja češkega naroda. Govornik je dokazoval, da je nagla sodba delo ministra Schreinerja, ki je hodil v Prago osebno ščuvat nemške dijake, na Dunaj pa je pošiljal naravnost zlagana poročila. To je tudi edino delo sedanjega nemškega ministra. — Poslanec dr. Adler je izročil predsedniku resolucijo, v kateri se vlada poziva, naj prekliče naglo sodbo v Pragi. — Pred koncem seje so se dobesedno prečitale došle vloge. Največ nujnih predlogov so vložili češki radikalci zaradi praških dogodkov. Poslanec dr. Adler je zahteval, naj se državni osnovni zakoni spremene tako, da se bo smela vojna napovedati in mir skleniti le s privoljenjem državnega zbora. — Poslanec Hribar je interpeliral justičnega ministra zaradi konfiska-cijske prakse v Ljubljani; nadalje hram bovškega ministra zaradi štirih čeških enoletnih prostovoljcev pri 27. polku v Ljubljani, ki so bili kaznovani samo zato, ker so prijatelje pozdravili z »Xa zdar« in »Živio«. — Poslanec dr. B e n k o v i č je interpeliral ministra notranjih del za-radi odgovora štajei-skega namestnika grofa Clarvja na interpelacijo v štajerskem deželnem zboru. — Poslanec Hribar je interpeliral justičnega ministra zaradi nastopanja predsednika graškega nadsodišča, ki je svetoval slovenskim uradnikom, ki so prišli k njemu v avdijenco, naj se odtegnejo političnemu strankar-stvu. Nemškim uradnikom pa ne daje takih svaril. Nadalje je interpeliral isti poslanec justičnega ministra, zakaj so se vršile obravnave proti ljubljanskim demonstrantom pred navadnimi senati. Končno je še interpeliral poslanec Hribar justičnega ministra zaradi umešavanja sodnega nadzornika grcuškega nadso-dišča v jezikovne razmere pri urado-vanju. — Poslanec R o b 1 e k je interpeliral, zakaj se je v Celju izdal poziv na črnovojnike samo v nemškem jeziku. — Poslanec gi*ol? S t e rn bera; je nujno predlagal, naj se prepove dijakom po celi Avstriji nositi barve. — Poslanec dr. K > !> a v je vprašal predsednika, kako je mogoče, da mu policija ni pustila peljati v parlament deputacije slovenskih dijakov, dasi se je legitimiral za poslanca. Vstop si je dobil šele potem, ko je posredoval — por- Korakajoč mimo zadnjih topol -skih hiš, je naenkrat zaslišal iz neke male krčme divje vpitje. Na praga krčme se je prikazal posamičen človek, ki je planil iz hiše in stekel po poti med vrtovi v temo. Ko se je bil ta človek prikazal v razsvetljeni vozi, ga je Marko takoj spoznal, dasi ga je bil to jutro na glavarstvu prvič videl. Za človekom, ki je bežal iz krčme, je planilo več moških. Skočili so na cesto, se nekaj časa ozirali po ulici, in ker je bil ubegli mož izginil, so se, zabavljajoč nanj, vrnili k pijači. Marko je nadaljeval svojo pot, a v srce so mu stopila grenka čuvstva. Spoznal je bil v človeku, ki je moral bežati iz krčme in se skrivati pred ljudmi, dosedanjega poslanca topniškega okraja. Spomnil se je, kako so se Vrbovec in njegovi prijatelji norčevali iz tega moža in ga zasmehovali, spomnil se je pa tudi, s kakim zaupanjem so še pred nekaj tedni drugi ljudje govorili o tem možu. Duhovščina ga je bila dvignila na svoj ščit, ko ga je potrebovala in pustila ga je pasti, ko je videla, da ga ne more več rabiti. »Ljudstvo deli slepo svojo ljubezen in svoje sovraštvo,« si je mislil Marko. »Taki možje izhajajo z ljudstvom najlaglje, kakršen je Br-not. Šest let je bil ta človek poslan- e in zdaj je moral bežati pred ljudmi, katerih zaupanje je toliko časa užival. Kaj pa je tudi zdaj, ko nima mandata i Nič. manj kot nič. Predno je postal poslanec, je bil navaden človek kakor vsak drugi. A danes je mož, ki je vse izgubil. In vendar je morda z vnemo in z najboljšo Voljo zastopal koristi svojega okraja.« Nevoljno je Marko nadaljeval svojo pot proti domu. Njegov tovariš tega dneva, okrajni komisar pl. Petteg, se je bil po Markovem odhodu vrnil k svoji uradniški družhi.Ni se mu hotelo domov. Ta dan kar ni mogel najti miru. Neprestano ga je mučil sum, da ima njegova žena ljubezensko razmerje z dr. Brnotom. Trudil se je, da bi si to misel izbil iz glave. Govoril je mnogo, se prerekal in se poskusil šaliti pa ves njegov trud je bil zaman. Tudi popival je čez mero iu proti svoji navadi, a tudi s pijačo si ni mogel pregnati neprijetnih slu-tenj. Ni mu bilo za ženo. Ljubezen je bila že davno izginila iz njegovega srca. Niti sledu je ni več bilo. A užaljen je bil v svojem samoljnbju, v svoji človeški nečimernosti. Bal se je, da bi nastal kak škandal, ki bi ga osmešil pred ljudmi in mu vzel njegov ugled ter ga ponižal. Če bi mu žena umrla, bi ne jokal za njo, niti ene solze bi ne prelil, a če bi ga zapustila, bi to smatral za največjo nesrečo. »Kaj imajo neki ženske s tem Brnotom?« se je vpraševal Petteg. »On jih v svojem srcu vse zaničuje. Z njimi ravna z izredno galanterijo, ki pa ima v sebi toliko ironije, da je naravnost poniževalna. A \vendar so vse vanj zaljubljene. V* celem mestu je ni nobene, ki bi je ne mogel premotiti. Vsaka bi zaradi njega vse žrtvovala, samo če bi ji blagovolil vreči svoj mbee. Kdo ve, koliko jih je zaradi njega na skrivnem že pretakalo bridke solze.« Pettegovo ljubosumnost je povečevala še zavist. Okrajni komisar bi bil prav rad sam igral topolskega sultana, on je Brnota zavidal, da so se vse ženske zanimale samo zanj. Gospa Pettegova je bila ves dan doma. Po odhodu svojega moža in Marka se je skrila poleg okna in mnogo ur zrla z neutrudno pozor-npstjo na trg. Da je bil izvoljen dr. Brnot, jo je za prvi trenotek razveselilo. Privoščila mu je ta uspeh, ve-doč, kako si ga je želel in kako se ga je veselil. A njeno zadoščenje je kaj hitro izginilo; zamorilo je je spozna- nje, da je Brnotova izvolitev ustvarila nov prepad med njo in med njim. Vedela je, da se bo Brnot kot poslanec le malokdaj doma mudil, da se sčasoma morda za stalno preseli drugam in da se mu morda sploh ne bo mogla več približati. To jo je bolelo, da je bila vsa iz sebe bolesti in ljubosumnosti na Anico. Ves večer je gledala samo na Brnota. Njeni pogledi se niso makni 1 i od njega. Oblekla se je bila v temno obleko in čakala, kdaj zbeži z doma. Samo da bi šel Brnot domov! Nameravala je iti takoj za njim na njegovo stanovanje, pa naj se zgodi karkoli. Upala je, da se bo mogla ne-opažena vtihotapiti k njemu. Zaviti se je nameravala v velik pled, da bi je nihče ne spoznal. »Danes, ko je dosegel, kar je želel, ko je postal, kar je bilo največje njegovo hrepenenje, ko je izvojeval največji uspeh dosedanjega svojega življenja, danes se bo dalo ž njim govoriti.« Tako je razmišljala gospa Olga pl. Petteg in te misli so ji dale potrpljenje, ki ga je potrebovala mnogo, kajti ure so tekle počasi, a na trgu zbrani ljudje se niso ganili z atesta in Brnot je vztrajal med njimi. Naposled je gospa Pettegr zagledala Brnota, ko se je poslovil od Ko- tir. Predsednik je odgovoril, da je dogodek res skoraj neverjeten. Obljubil je, da se bo informiral ter dal policaja klicati na odgovor. Prihodnja seja bo jutri. Nagla sodba v Pragi. Praga, 3. decembra. Vkljub resnemu položaju se Nemci še vedno igrajo z barvami. Nemški akademiki trdijo, da jim tudi nagla sod ha ne sme zabraniti nositi barv. Pek tor nemškega vseučilišča je brzojavno protestiral pri ministru notranjih del proti prepovedi. Akadem'čni senat pa hoče zaradi tega celo demisi-jonirati. — Po raznih čeških mestih so bili veliki izgredi, ko se je izvedelo, da je v Pragi razglašena nagla sodba. Mestna zastopa v Mladi Bole-slavi in Pardubieah sta pozvala češke poslance, naj prestopijo takoj v najostrejšo opozicijo, ministra dr. Žačka pa sta pozvala, naj t^koj izstopi. Za italijansko vseučilišče. Dunaj, 3. decembra Italijanski poslanci so imeli danes konferenco, na kateri se je razpravljalo o sklepu Jugoslovanov, kjer se odobrava ustanovitev italijanskega vseučilišča. Italijanski poslanci so sklenili, da tudi ne bodo nasprotovali zahtevi Jugoslovanov glede slovenskega vseučilišča v Ljubljani, vendar ne morejo priznati junktinia, ker Italijan ska pravna fakulteta prai novel javno že obstoji iu tudi profesorji dobivajo svojo plačo, dasi ne poučujejo. »Narodna zveza« »e je v današnji seji izrekla soglasno /a sledeče stališče: Jugoslovanska delegacija stoji na stališču, da se morajo kulturne potrebe vsakega naroda izpolniti. Zaradi tega tudi italijanski težnji po vseučilišču niso sovražni, zahtevajo pa, da se mora obenem usta noviti tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Odločno pa odklanjajo vsi jugoslovanski poslanci misel, da bi bil sedež italijanski visoki šoli v Trstu. Dogodki na Balkanu. Ultimatum Srbij-V Budi m p e š t a , 1. decembra. Časopisi poročajo, da je &\ -*>*e-ogr-ski poslanik v Belgradu, ^rof For-gach izročil srbski vladi u t:. »atum, v katerem se zahteva do 1. t. m. jasen odgovor na celo vrsto nrltožb. Krvavi spopadi na črnogoiski meji. Budi m pošta, 3. decembra. Nekateri časopisi so prinesli vest, da je močna črnogorska cetu napadla avstrijsko vojaško patruljo iz Bile-ka. Patruljo je vodil nadporoenik Breitner od 38. polka, a s seboj je imel pet vojakov svojega in tri vojake *23. polka. Črnogorci so del patrulje postrelili, ostale pa so ujeli in obesili. Uradno se dogodek zanika. Ali bo vojna? Pariz, 3. decembra. Turški veleposlanik Naum paša je izjavil: »Avstro-Ogrska in Turčija hočete ohraniti mir. Na podlagi dejstev sem dobil prepričanje, da se bo mir tudi ohranil.« Izjava srbskega ministra Milovano-viča. Petrograd, 3. decembra. »Novoje Vremja« prinaša malover-jeten razgovor s srbskim ministrom zunanjih del Milovanovičem. Milo-vanovič je baje izjavil, dj« je na ovojem potovanja po Evropi dobil prepričanje, da bodo velesile priznale aneksijo Bosne in Hercegovine. Tudi minister Izvoljski mu je baje izjavil, da bo Rusija priznala aneksijo. Nadalje je baje minister MilovanoviĆ rekel, da Srbija ni pripravljena na vojno, zato ji ne preostale drugega, kakor se zadovoljiti z \sa''o kompenzacijo. šana in se z velikim ovinkom odpravil proti svojemu domu. V hipu je ugasnila luč v svoji sobi in tihih korakov šla iz hiše. Ključ, s katerim je odprla hišna vrata, je zaškripal tako, da se je gospa Petteg ustrašila, misleč, da se mora to Škripanje slišati po celem trgu. A vendar je odprla vrata in pogumno stopila iz Liše. Videč, da se nihče ne zmeni zanjo, je naglih korakov pohitela čez trg. A prišla je prepozno. Brnot je bil vrata v trenotku zaklenil, ko je dospela tja gospa Petteg. Potrkala je na vrata. »Stanko — Stanko — odpri — slišiš — odpri.« Toda Brnot je ni slišal. Cula je, kako je ključ potegnil iz ključavnice in čula korake njegove, ki so se počasi izgubili. Najraje bi bila začela kričati na glas, tako se ji je krčilo srce. Skoraj bi se bila zgrudila pred hišo. Toda premagala je svojo bolest in se počasi vrnila domov. Skoro ob istem času je na Vr-Lovčevem gradiču legla k počitku Brnotova nevesta. Čakala je ves večer, da ji pride Brnot sam naznanit svojo zmago, a pričakovala ga je zaman. (Dalje prihodnjič) Dnevne vesti. V Izubijani, 4. decembra. — Sbod ljubljanskih zaupnikov naredao-napredao stranko se vrši v ponedeljek, dne 7. deoembra v veliki dvorani „Mestnega domau. Gg. zaupniki, pridite vsi! — Javen ljudski shod se vrši v nedeljo, dne 6. deoembra ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Mestnega doma. Na dnevnem reda je poročilo o notranjem in zucanjem politiškem položaju. Govore dr. Oražen, Ribnikar in dr. Žerjav. — Maneiestseilskl shod za slovensko vseučilišče v Ljubljani bode nedeljski shod v Mestnem domu. Slovenci, udeležite se ga polnoštevilno, da zopet povzdignemo glas za našo prvo zahtevo. Sedaj ko se obeta vseučilišče drugim narodom, ga moramo tudi mi dobiti! — Sočustvovanje bratom Čehom V tužnih časih, ko gospodari čez zlato Prago dunajski rabelj, izreči moramo Slovenci na nedeljskem shodu V „Mestnem domuu. Pridite vsi, da bode izraz naših simpatij tem krepkej ši! — Glede aneksije Bosno in Hercegovine govori danes oel svet. Tudi ljubljanski sooijalni demokratje so na zadnjem shodu v ^Mestnem domu" zavzeli svoje stališče. Neob-hodao potrebno je, da pride na nedeljski shod v nMestai dum- kar največ slovenskega ljudstva, da tamkaj povemo, kaj da mi mislimo o tem vprašanju. — Sumljiv pojav pri Kranjski hrenllnlci- Doslej je Kranjska hranilnica izdajala v uradnem listu me sečne izkaze, koliko so stranke pri njej vložile in dvignile. Ti izkazi so bili v lista 1 , 2 ali kvečjemu tretjega dne prihodnjega meseca. Danes je že4 deoembra, vendar Kranjska hranilnioa Še zdaj ni izdala mesečnega izkaza za pretekli mesec. Kaj pomeni to? Ali se Krsmska hranilnica boji objaviti, kako velikanske vsote so bile dvignjene pri njej meseca novembra, nasprotno pa da vlog ni bilo skoraj nič? Sumljiv je ta pojav, zelo sumljiv in bo bržčas imel močen vpliv na tiste ljudi, ki imajo še kaj denarja v tej nemški hranilnici. — Graskl rektor in slovenski visokosolci, I* Gradca se nam po roča: Ker je rektor graške univerze slovenski deputaciji odklonil njihove zahteve, se je ta deputacija, hoteča postavnim potom kolikor Časa mogoče zastopati slovanske interese na univerzi, napotila 3 t. m. dopoldne zopet na rektorat. Nemško dijaštvo je nekaj o tem čulo in je že v zgodnjih urah v velikanskem številu zasedlo univerzo, ter pričakovalo Slo -vanov, da jih na svoji kulturi primeren način sprejme. Vse je bilo oboroženo z velikanskimi gorjačami, ki so imele na koncu osti kakor sulice. Nam je pri pogledu na vseučilišče, katero naj bi bilo predstavitelj duševnega dela, prišla pred oči slika iz Wallensteinovega tabora. Ob 11. uri predpoldne je šla torej deputacija 4 članov skupnega slovanskega odbora skozi te gruče k rektorju. Predno mu je deputacija še mogla raztolmačiti svoje zahteve, je začel rektor sledeče: „Jaz že vem, čemu ste gospodje prišli. Zahtevali ste v ponedeljek od mene, naj Vam dam preciziran odgovor. Zadnjič, pred jubilejem ga Vam nisem hotel dati, danes po jubileju pa Vam rečem odločno: da ne! Ne morete me imeti za tako naivnega, da bom po ljubljanskih in praških dogodkih, kot rektor nemške univerze dajal Slovanom za njihove slovanske in protinemške demonstracije dvorano. (Rektorju graške univerze se torej zdi zahteva po kultur nem napredku Slovenoev - demonstracija.)11 Ker je torej rektor zavrnil slovanski deputaciji dvorano, je ta poskušala spraviti v razgovor po-bitje slovanskih tabel na univerzi Rektor je zatrdil, da o tem nič ne ve, da bode pa že stvar preiskal (Pač žalosten rektor to, da ne ve niti za vandalizem nemških dijakov v njegovi lastni hiši niti po preteku Štirih dni.) Ko je od rektorja idoča deputacija izstopila pri glavnih vratih poslopja univerze, se je zgodilo nekaj, česar še nismo slišali niti v najbolj barbarskih narodih. Skočil je namreč proti voditelju slovanske deputaoije nemški dijak ter ga lopnil po glavi, da mu je zbil ščipalnik Ta ga je prijel ter zahteval od njega naj pokaže toliko poguma, da mu pove tudi svoje ime. Seveda je junaško molčal, toda njegovi bratci so ga rešili iz neprijetne situacije, da so začeli zmerjati deputaoijo z najlepšimi, samo Nemoem lastnimi priimki ter jo s suvanjem rinil proti izhodu. Ko je slovansko di-jaitvo izvedelo o tem nečuvenem činu, je zavladalo velikansko razburjenje v njihovih vrstah. Trpki, ali opravičenii izrazi so se čuli proti onim kulturo-nosceno, katerim smo mi malo vredni narodi, a moralno gotovo daleč, daleč pred njimi. Da se to postopanje nemškega dijaštva pr.merno označi, sklenilo se je sklicati za popoldne velik shod vsega slovanskega dijaštva Ker se pa vsled neprijaznosti graškega občinstva v sedanjih razmerah ni moglo dobiti velike javne dvorane, se je vršilo popoldne ob 3. nri v prostorih različnih akademičnih društev 5 različnih zborovanj po paragrafu 2, kjer so se a velikanskim navdušenjem s prejele sledeče resolnoije: 1.) Slovansko dijaštvo graške univerze odločno protestira proti temu, da njen rektor tako enostransko ras-pole ga z univerzitetnimi prostori, kjer favorizira nemško dijaštvo v vsakem oairu, slovanskemu dijaštvu pa proti lastnemu prinoipu enakopravnosti odločno odreka vseučilišene dvorane naj si hočejo v njih razpravljati svoje kulturne zahteve ali pa interne aka-demične zadeve. 2) Protestiramo odločno proti temu, da se rektor v treh dneh ni toliko potiudil, da bi bil pobalinsko postopanje proti slovanskim društvenim tablam v vestibulu primerno označil. 3) Protestiramo odločno proti postopanju nemškega dijaštva, ki bije v obraa vsaki civilizaciji, da je 3 t. m. od rektorja odhajajočo slovansko deputaoijo na akademičnih tleh na n.jsurovejši način zmerjala in jo oelo dejansko napadla. Z i žirom na omenjena dejstva je prisiljeno slovansko dijaštvo izjaviti, da ne more z rektorjem toliko časa po deputaoijah občevati, dokler nam ne da zadostnih garancij, da hoče naše pravioe in osebno varnost na akademičnih tleh Čuvati. Tako smo sedaj slovanski dijaki v Gradcu popolnoma brezpravni. Na vseučilišču vlada besna nemška tolpa, katere rektor ne more, ne upa in noče krotiti. Po ulicah v bližini univerze preže oborožene tolpe na slovanske dijuke, da bi ugodile svoji krvoločnosti, drugod po mestu pa nas hru-lijo in psujejo. Prisiliti hočejo nemške gospodarje, da pomečejo si ovan-, ska akademična društva iz svojih hiš če se jim pa to ne posreči, pa pobijajo društvena okna in demonstrirajo pred njimi. AkademiČno društvo „Taboru se jim je že posrečilo vreči na cesto. V tak K razmerah gotovo ne živimo sladkih ur, prenašamo jih pa radi, ker smo prepričani, da Čim več krivic se nakopiči tem bb'žje nam je naše vseučilišče. In za to našo zahtevo se hočemo nadalje krepko boriti, čeravno nas stane nebroj žrtev. — AkademiČno menzo na Dunaju, katero so 1. decembra odprli ob velikanski udeležbi, so drugi dan že zopet zaprli. Prvi dan je namreč pretekel mirno, drugega dne pa je vdrlo opoldne v kulerjih notri nem. ško nacijonalno dijaštvo, zaprlo okna, da je zavladala notri popolna tema, zasedlo vse prostore s klici: nBier her!a, onemogočilo vsako poslovanje, zabranilo dostop dohajaj očim nenem-škim vi^okošoloem, kar jih je pa bilo notri, pa pregnalo ven Policija, pričakujoč dobrega plena — seveda ne pri Nemcih! — se je postirala pred menzo peš in na konju v obilnem številu. Kmalu so prišli člani menzi-nega kuratorija in skušali intervenirati pri burših — toda zastonj. Nato so sklenili zopet zapreti menzo na nedoločen Čas, kar so burši vzeli z odobravanjem na znanje in odšli. — Kakor se zdi, se smatrajo burši za neomejene diktatorje dunajske uni verze — kako dolgo, bomo videli v kratkem Ako poklicani faktorji ne marajo ž njimi obračunati, bodo prisiljeni drugi isto storiti sami! Vprašanje je, če bo to koristilo ugledu dunajske univerze in — vlade! — Patentirani patrijotje. Nemci se gredo zdaj velike patri jote. Seveda se le počasi in težko uživljajo v to vlogo, ki jim nič prav ne pristoja. Značilno je, kar v tem osim poroča »Neues Wiener Tagblatt«. V soboto, po slavnostni seji gosposke zbornice, so imeli nemški politiki dr. Eppin-ger, knez Rosenberg, baron Clilu-meckv, knez rTirstenberg, dr, Imrn-reitber, baron Henner in drugi posvetovanje o razmerah na Češkem. Po poročilu »Neues \Viener Tagblat-In« je neki nemški pair pri tem I k »svetovanj u tožil, tla Nemci prevečkrat in preveč očitno kažejo svojo nelojalnost. Škoda, da »Neues Wie-ner Tagblatt« ni imenoval tega pa-ira. Gotovo pa je, da mora mož že poznati svoje Pappenbeiinovce. — Iz Gradca se nam poroča: Kakor smo že brzojavno poročali, so nemški dijaki ukradli triglavanski grb s table v vestibulu in raztrgali nabitke vsem slovanskim društvom, napise na tablah pa prelepili z Wehrscbatzinarkami (ljubljanska kazina od 19. septembra 1908 itd.), društvu »Triglav« pa pobili ponoči vse šipe. To jim še ni zadostovalo. Danes so premazali ti kulturonosci vse slovanske napise na tablah v vestibulu z barvo. Popoldne okrog četrte ure je začela prihajati pred društvo »Triglav« tolpa za tolpo burša-kov, (v prvi vrsti zopet Karnijolci z Acbtscbinom in Mahrom na čeln, h kateri družbi nemško - nacionalnim dijakom čestitamo), tako, da je naraslo število razgrajačev kmalu na stotine. Graška poulična drhal se je seveda pridružila svojim zaveznikom. Vzrok tega obiska je bil menda sledeči: Ker je vsled pobitih oken začelo Triglavane v njihovem društvu zebsti, so prelepili pobita okna s papirjem, katerega so seveda obilno kolkovali z narodnim kolkom. Ti so seveda nemške »kavalirje« jako bodli v oči, ker jih je naj »is »Ptuj« na narodnih kolkih spominjal junaških činov napram našim damam. Začeli so torej žvižgati in tuliti to liko časa, dokler ni šef graške mestne policije začel posredovati pri Tri-glavanih, da snamejo okna. Ti so kratkomalo odklonili to neumestno zahtevo, nakar je po šefu policije najet postrešček z njegovo lastno asistenco začel snemati okna. Občinstvo je ta nasilni čin pozdravljalo z zadovoljstvom, nakar je policija na zahtevo Triglavanov izpraznila ulico. Tako se sedaj graška megla iz prehaja na triglavanskih društvenih prostorih. — V Brnu so Nemci na predvečer cesarjevega jubileja izžvižgali cesarsko himno in ko je godba umolknila, so zapeli veleizdajsko »Wacbt am Rhein«. — Vsenemskl „Deutsche Pni« lolo gen and Schuimanner" mislijo baje zborovati prihodnje leto v (iradcu ter bi hoteli, da bi se jim pridružili tudi naši profesorji. Radovedni smo, kateri slovenski profesor bo pozdravljal te odgojitelje današnje nemške mladine in stopal pod tvrdko „Deutsche Pbilologen und Sohul-nanneru. — Nemščina uradni Jezik Južne železnice na Spodnjem Štajerskem. Kakor poroča rMirV pripelje stranka sod vina iz Haloz, da ga s postaje Ptuj pošlje na postajo Vrbo na Koroškem. Obe postaji stojita na slovenskem ozemlju. Stranka ne ve, kako se zove Vrba po nemško, uradnik iŠČe in išče ter izjavi: Sta tion Vrba exstiert nicht — postaje Vrba ni —- torej se pošlje v Celovec. Tudi tam niso našli postaje Vrba in so vprašali, kam z vinom, ker adresata ne najdejo radi pomanjkljivega naslova, čeravno je urednik „Mirau tolmačil Vrbo v Velden. A vizo je šel v Ptuj in se je zahtevala „nemškau odredba, ker celovški uradnik ne razume slovenskega pisanja. — Koliko škode in zamude nam napravijo nemški uradniki, ki mislijo, da je južaa železnica zato tu, da redi te nemške peteline. Proti takim škandalom bo treba pošteno nastopiti. Naj bi se bilo kakemu Nemcu kje kaj podobnega pripetilo, cela Avstrija bi bila na nogah, vsi nemški poslanci in dijaki bi razsajali in vpili, kaka krivica se jim godi; Slovenec, ta sirota, ta golob brez žolča, pa mirno prenaša vse in potrpežljivo trpi gmotno Škodo, trpinčenje in zasmehovanje. Čas bi bil, da se vzbudi iz tega mrtvila in se resno ia z vso odločnostjo potegne za svoje pravice. — Nemške intrige na Ruskem« Na Ruskem se je v zadojeni Času pričelo živahno slovansko gibanje. Rodoljubi, ki so se udeležili slovanske konference v Pragi, širijo po« vsodi z največjo vnemo slovanske ideje. Pred vsem se je resno jelo delovati na to. da se ustanovi Čim največ sokolskih društev na Ruskem. Posrečilo se je deloma ustanoviti več sokolskih društev, deloma pa preosno-vati že obstoječa telovadna društva v sokolska. V zadnjem času se je sprožila misel, vsa ta društva združiti v sokolski zvezi. Na Ruskem in V Petro gradu samem obstoji mnogo nemških nTurnvereinovu. Ta društva so s skrajnim nezadovoljstvom opazovala snovanje sokolskih društev, najbolj pa jih je vznemirila vest, da se ima ustanoviti sokolska zveza, ki bi naj združevala vsa ta društva. Da bi to preprečili, so Nemoi sklenili, osnovati „Vserusko zvezo telovadnih društev u, ki bi naj preprečila grozečo ustanovitev sokolske zveze V to svrho je sklical nemški „Tarnverein" v Pe-trogradu c23. novembra shod vseh telovadnih društev na Ruskem z namenom, da bi „Vserusko zvezo telovadnih društev" dobil v svojo roko. Tega shoda se je udeležilo seveda največ nemških nTurnvereinovu, a na limanioe se je dalo ujeti tudi nekaj ruskih društev. Nakana Nemoev bi se bila posrečila, ako bi zanjo ne izvedeli nekateri ruski rodoljubi, ki so takoj Čutili, da hočejo Nemoi na zvit način preprečiti ustanovitev „Sokolske Zvezetf. Shoda se je udeležilo okoli 30 društev, med temi tudi več ruskih. Predno se je prešlo k dnevnemu redu, sta zastopnika petrograd-skega rSokola". Sultan Krym Gireja in dr. Vergun vložila protest proti temu, da so se na shod vabila samo nekatera društva in da se na shod hoče vtihotapiti nemški jezik. Za stopnik petrogradskega atletskega društva Tevjašeo je protestiral proti temu, da si nemško društvo drzne snovati „Vserusko zvezo telovadnih društevu. Nato je Aleksander p lem. St ah 6 vi ć predlagal, naj zborovaloi priznajo, da shod ni kompetenten aa ustanovitev „Vseruske zveze telovadnih društevtt in da zborovanje ni upravičeno si lastiti naslov vseru-skega shoda. Nemoi, ki so imeli večino na tem zborovanju, so ta predlog odklonili, na kar so zastopniki ruskih društev zapustili shod. — O tem shoda poročamo, da pokažemo, kako daleč sega predrznosti Nemoev, ki si upajo celo na Ruskem intrigirati proti Slovanom. — Nekaj o boju za pravioe ▼ celjskem okrajnem šolskem svetu* Uradna doba od okrajnega zastopa celjskega v okrajni šolski svet oeljski volienih 5 članov je potekla koncem saptembra 1905 Ker pa sedaj ni pravega okrajnega zastopa, se tudi ne morejo voliti novi člani za okrajni šolski svet in vlada bi morala sklic »vati dosedanje ude kot za nadaljnje poslovanje opravičene Še tudi nadalje k vsem sejam okrajnega šolskega sveta A ker so ti udje sami S ovenci, jih vlada od septembra 1905 ni več sklioala k nobeni seji. Okrajni šolski svet celjski je tvorila torej le manjšina 4 udov (vseh udov je 9), a vendar je po nazorih naše modre vlade sklepal pravilno in postavno! Proti taki samovoljnosti sta se pritožila v imenu vseh dosedanjih udov gg. dr. Grego-rec in Brezovnik na deželni šolski svet v Gradcu. Pritožba je bila odbita; kakor tudi drugače pričakovati ni bilo. Tudi pritožba na naučno ministrstvo ni imela uspeha. Sele pritožba na upravno sodi£Če je dosegla svoj cilj, ker je to sodiŠSe spoznalo, da manjšina kakega zastopa ni upravičena sklepati pravilno in zakonito in da povsod Širom sveta stari izvoljeni opravljajo svoje posle tako dolgo, da pridejo na njih mesto novi izvoljeni. Zopet nov d« kaz, kako se moramo Slovenci za vsako še tako samo ob sebi umevno pravico boriti do zadnje instance. Človeku se zdi, kakor bi pri spodaj eštajerskih oblast vin povsod vladalTVastian Malik Marcklov duh. — Iz šolske službe. Izprašana Šolska praktikantinja gdč. Milena Veneajz je nameščena za suplen-tinjo v Sp. Šiški. Zaradi bolezni je dobil dopust nadučitelj Josip W i n • diseh v Lrenfeldu in pride na njegovo mesto izprašana učit. kandida-tinja Valeska G res si. IuterimističDO vodstvo šole prevzame def. učitelj Ivan Petsohauer. — Učiteljske vesti na Š tolarskem Za nadučitelj a na novoustanovljeni šoli v Vel. Pirešioi je imenovan dosedanji nadučitelj v Zg. Ponikvi Ivan Koderman, za stalno učiteljico pa Ana Hr o v atin isto iako iz Zg. Ponikve. Stalni učitelji, ozi-rema učiteljice so nadalje postali: v Frankolovem dosedanji oodotni su plent Anton Strigl, v Ve'enju Helena Dolenc iz Rečice, v Šoštanju Emilija Jurkovič iz Šmarja pri Jelšah, pri Sv. Marjeti na Pesnici pa ondotna začasna učiteljica Ernestina Nenbauer. Slovensko gledališče. „Dramatska pravljica v osmih slikah" z naslovom „Eakrat je bilu se ni obnesla. Pisatelj je zgrabil obliko prav Ijice, ker bi drugače sploh ne mogel spraviti svoje ideje v dramatični formi na oder. Predočiti je hotel večno, velikansko, vse premagujočo mc5 ljubezni na posebno drastičen n&Čin. Nadvse ošabna, jezikava priucezinja. ki jo oče zavrže, ker jo najde v nesumljivi situaciji z umazanim strganim ciganom, gre s tem ciganom po svetu. Cigan je ž njo surov in oduren, mraz in glad trpi pri njem in ponižanje, a vendar se vname v njenem srcu sveta in iskrena ljubezen do ciganske klade. Ia ko se ta ljubezen izkaže, no, tedaj se umazani cigan hitro i spremeni v pristnega princa in popelje svojo princezinjo pred altar. Vodilna ideja ni nova. Na sto in sto pesnikov in pisateljev jo je že prikazovalo na različne načine. Draohmann ji je dal vsaj originalno, Četudi včasih malo preveč dolgočasno opremo. Igra bi bila dobra, ko bi bil pisatelj tudi pokazal zakaj se je morala princeziuja zaljubiti v svojo cigansko surovino. Toda to se pisatelju ni posrečilo. Pokazal je samo, kako je morala prin* cezinja trpeti pri ciganu iu kaka grdo je žnjo oigan ravnal. Ali m sli morda pisatelj, ty ljubi svojega moža naj' bolj tista žena, ki je največkrat tepena? V igri nastopi mnogo osobj*. a večje važnosti so samo tri vloge. Prinoezinjo je igrala gdč. "VVinterova. To je marljiva in ambioijonirana igralka, izvedla je svojo vlogo prav prikupno, z naravno ljubeznivostjo io brez pretiravanj. Občinstvu je gdč-\Yinterova prav simpatična. Gospod Nučič je rutinirani igralec, ki vsako vlogo spretno izvrši, v vlogi prinoa-oigaoa je padla nanj krivda, ki zadene seveda pisatelja, da namreč nihče ne pojmi, kako se je mogla prinoezinja vanj zaljubiti. G. Toplak je zelo porabna moč in v vsaki vlogi j na svojem mestu. Tudi ostalo osobj* je prav dobro in hvalevredno izvriilo svoje vloge. Pohvaliti je treba tudi dekoracije Za stradalo če visoko'olce na Dnaala je poslal gospod Ivan Roglič, asistent Južne žel. v Racah pri Mariboru, 10 K „Sloveniji", da jih razdeli med najbolj potrebne. Odbor je to storil takoj in si šteje v prijetno dolžnost, izreči g. darovalcu javno zahvalo a odkritosrčno željo, naj bi med slovenskimi denarnimi krogi nadel Obilo posnemovalcev. Slovenci, borite in kar stoj: zapisanega, to tndl storite I Kakor zaaao, priredi nGr asbeaa Mntioa* v nedeljo, 6 t m., v veliki dvorani hotela „Uaionu prvi ti [harmonični koncert „Slovenske Filharmonije". Slovenska godba de ni nastopila s takim programom kakor je določen za ta koncert. ^Slovenska Filharmonija" ne pomenja za nas le priprosto godbeno društvo To društvo je danes oživljajoča dala našega narodnega društvenega življenja Septembrski krvavi dogodki in oni na dan jubileja komaj zadušeni, so morali tudi zadnjega omahijivoa vzpodbuditi do prepričanja, da na slovenskih tleh ne sme biti veČ prostora za nemško-vojaško godbo. Ne sme pa tudi biti več le dolžnost z narodnim davkom itak pre obložene Ljubljane, da izključno le ona podpira ter vzdržuje svojo godbo, ampak dolžnost vsakega Slovenca, da pora-.ga skupno ncsiti to skupno narodno breme. „Slovenska Filharmonija" ni več društvena godba ia društveni davek le za Ljubljano, ampak postala je skupna last celega slovenskega naroda. Da je v resnici vredna naše vzajemne podpore, o tem dosledno se prepričati nudi se nam ugodoa prilika v nedeljo večer. Politični in prosvetno društvo za Erakovo in Trnovo priredi jutri zvečer ob 7. „Miaiavžev večer" pri Steinerju na Opekarski cesti št. 25., na kar se opozarja občinstvo društvenega okoliša in prijatelje društva Miklavž nastopi s sijajnim spremstvom, svira godba, a iz posebne prijaznosti do društva sodeluje slavni čveterospev Lumbar, Pintar, Rus, Stamoar Zabava bo zelo prijateljska, a vrli Stainer bo skrbel za izborno postrežbo Politično, gospodarsko in izobraževalno društvo za vodmat- Sfct Okraj priredi jutri v suboto 5. t;, m v gostilniških prostorih gosp. I. Pavška na Sv. Martina cesti št. 36* ^Miklavžev večer". Ker je Čisti dohodek namenjen za društveno knj?ž nieo in nSokolski domu „ Vodmatskega Sokola" (3okol I ,) nadejati se je obile udeležbe. Pnsto ima vsakdo, je li dobil za to posebno vabilo ali ne. Podružnica I. svate, društva državnih slog v Ljubljani priredi svoj mesečni sestanek v „M^šČan^fei pivarni" na S 7. Petra oesti štev. 47, v nedeljo ob polu treh popoldne ne pa, kakor je bilo svcjeČasno naznanjeno v hotelu „Ilirija". Člani društva se vabijo k obilni udeležbi! Zabavni večer slov. pevskega društva „Ljubljan:*ki Z ?onu bo v nedeljo, 6 t. m. ob 7 zvečer v Meščanski pivnici (A. Dekleva) na Sv. Petra cesti. Miklošičevo , Volksepik der Croaten" bi želel kupiti profesor Josip Mi lak ovi ć v Sarajevu. Kdor bi mu delo hotel prodati, naj blagovoli to sporočiti profesorju 11 e s i č u v Ljubljani. Mestno drsališče. Danes se je otvonlo mestno drsališče pod Tivo-bjem. Strelski klnb „Jednota" priredi v s« boto 5. t. m zvečer ob 8. „Miklavžev večer" v gostilni gosp. FiohHcha, Konjušne ulice št. 2 Kemična tovarna. Prejeli smo in priobčujemo ta le popravek: Z ozirom na v štev. 279 Vašega bsta s dne 28 novembra 1908 priobčeoi Članek -Kemična tovarna v Mostah", nsojam si kot zastopnik kemične tovarne G. Giulini prositi za priobčitev sledečega popravka: Ni res, da se kemična tovarna nahaja neposredno pred konkurzom, res pa je, da je ista nekaj d-lavoev odpustila; to se je zgodilo samo z ozirom na podjetje, ki začasno zahteva omejitev obrata. Spoštovanjem dr. Vallentsohsg. Čebelarski sbod pri Devici Maiijt V POlJll se vrši 6. t. m ob 3. popoldne v oudotni šoli. Na shodu bo predaval zastopn k osrednjega čebelarskega društva g. nadučitelj A. Likozar o umnem čebelarstvu in o organizaciji čebelarjev. Pričakuje se obile udeležbe. Pri nesreči v Hamu na Nem- JkeOI 80 j*- ponesrečil izmed Slovencev tudi Jernej Strmljan iz Zgornjega Tuhinja pri Kamniku. Kap Je zadela v Drenovou pri Litiji 5S.etnega posestnika Franca Man d 1 a iz Hudih ravni. Za župana v Višnji gori je bil dne 29 novembra izvoljen trgovec g. Anton Perko. Svetovalci so gg. A. Zavodnik, Jak. Vidic in Ign. Pajek. Ilerodne čitalnice v Krakom 4. občni zbor se vrši v ponedeljek, 7. deoembra ob 8 , pri nesklepčnosti ob 9. zvečer v Čitalnični sobi po po- trebi v dvorani g. K Zenerja v Krškem. Ker so na dnevnem reda ze'o važne zadeve, se vabijo vsi člani, da se mnogobrojno abora udeleže. Drtavna snbvencila Za vaško napajalidče v Belskem pri Postojni je dovoljene 800 K državne podpore. 0 ika klerikalnih tolovadeov. Ia Idrije se nain pišoča: Ker sta „Sloveneo" in „Domoljub" poročala zavito in neresnično o nekem nastopu klerikalnih telovadoev proti Sokolom, je potreba ta dogodek pojasniti. Dne 11. oktobra so se vračali štirje Sokoli is S3odnje Idrije domov, srečali so četo 15 klerikalnih telovadoev, Sokoli se umaknejo dva po dva na stran ceste. Ob prvem d/o s topu klerikalcev je korakal tehnični nadzornik Z. T. O in načelnik idrijskega klerikalnega odseka Leopold Kogej. Eden izmed Sokolov se je nehote zadel ob njega, na kar je ta zavpd nad njim: Fer dam an mulo, prokleta baraba* Na te lepe besede klerikalnega mladeniča, pravi Sokol F.: Ali imate tako oliko, da napadate ljudi z barabami?, drugi Sokol pa pristavil: Tako oliko imaio Čuki! Na to so klerikalni junaki ob-st >pili Sokole, hoteČ od njih iz edeti, kdo je rekel besedo „Cuk". Dotični Sokol se je sam oglasil, da je rabil ta izraz. Na to vpraša S j kol F. Kogej klerikalnega načelnika Leopolda Kogeja: Ali je tudi Julij Novak baraba?, na kar poslednji odgovori; Julčetu Novaku sem te v ?frisu povedal, da je grand baraba in ž njim vsi idrijski in spodnje idrijski Sokoli. Sokol F. K. je poklical še drugega Sokola in v navzočnosti tega vprašal klerikalnega načelnika L. Kogeja; če ostane pri svojih besedah, je odvrnil: da, ostanem in še enkrat ponovim: Julče Novak iu vsi idrijski Sokoli so grand barabe. Ko so potem klerikalci odhajali, so še enkrat zavpiti barabe in ponosni na svoje junaštvo »n lepo obnašanje odšli proti Idriji. Mtd prepirom so klerikalci izjavili na grcžajo Sokolov: L3 tožite, nas je več in bodo nam verjeli! kar spriČuje o moralni vrednosti klerikalnih telovadcev. Sokoli so naravno vložili tožbo pri idrijskem sodišču proti Leopoldu Kogeju, ki je bil radi razžaljenja časti obsojen na 50 K globe. Prebere pa se naj „Sloven-Čevo" ali „Domoljubovou poročilo; klerikalni telovadci so najuedolžnejaa jagaeta napram Sokolom, ki mirne potnike na cesti napadajo. Prosili bi nSlovenČevegaa dop snika Ia, da pove ime onega klerikalnega telovadca, ki svojega brata do krvavega pretepa, ali o ponočni izgredih in napadih vrlih klerikalnih telovadcev, povedal naj bi kaj tudi o onem katoliškem mladeniču, ki prav sadaj sedi v ječi idrijskega sodišča, ker je na sleparski način izvabil natakarici 100 K, da se je mogel udebžti slavnosti klerikalnih telovadcev v Škofji Loki itd. itd. Čai bi marsikaj lepega o vrli katoliški mladini! Porotne razprave v Gorici Pred goriškimi porotniki je stal ogrski cigan Rostar LajoŠ. Pred par meseci je umrl neki otrok ciganom, ki bivajo na Rojicah tik Gorice. Imeli so po pogrebu veliko pojedino; pili in jed'i so, nazadnje ko so bili vsi pijani, so se pa stepli. Na Rojioah je bil strašen vik in krik, cigani pa eo se obdelovali z noži. Ranjenih jih je bilo več, eden je bil umrl. Radi tega poboja je bil klican pred porotnike cigan R jstar LajoŠ, obtožen umora in težke telesne poškodbe. Pri razpravi se je dognalo, da je razsajal v veliki pijanosti. Obsojen je bil na 5 mesecev ostrega zapora. — 32 letni Okta-vij Berganasco je bil občinski tajnik v Gradefcu V stiskah je poneveril oOO K. Naznanili so ga državnemu pravdniŠtvu, ki ga je postavilo pred porotnike. Bcrgenasoo je vrnil denar dan potem, ko je bil že naznanjen oblasti Porotniki so ga oprostili obtožbe Narodna zbirka. Nemški dijaki so začeli nabirati za svoje „teptane" brate na Spodnjem Štajerskem; na ta način hočejo podpreti svojo itak že premočno organizacijo. To uvažuje so slovenski akademiki sklenili prirediti „Narodno zbirko" v velikem ob segu po celem Spodnjem Štajerskem. Umrl |e v "VTeiiu na Štajerskem višji okrni 'i zdravnik dr. Fr. Ž u ž a, doma iz Žalca pri Celju p Svinjski ples Pod naslovom rSancanzu bo v nedeljo v restavraciji nZum Burgwart" na gradu v Celju j. les celjskih Nemoev. Celjski Nemoi potrebujejo take naslove za svoje pri* reditve, da se potem zbero „boljši1* ljudje na nje. V Celju imajo namreč poseben okus za kaj takega. So pač „Edelvolk" ! Interesantnoga gosta imajo oeljski Nemoi v osebi protestantskega misijonarja Dilgerja, ki mu je bila na K*tajskem, kakor poroča .Deutsche Wachtu, že trikrat glava odsekana („dreimal der Kopi' abgesohlagen worden"). Upamo, da bo kljub temu še vedno kaj pametnega vedel povedati celjskim Nemcem in nemškutar-jem. Olika oellskib mostnih uslaz- benOOVi Pred celjskim sodiščem je stal te dni ondotni mestni mitaičar Maks B e n e s o h, ker je 20 sept. zvečer, ko so prišli Savinjski fantje k sokolski slavnosti v „Narodni dom", na te zaklioal: „Verfltiohten bindi-sohen Sohweine, seids naoh Cilli raufa kum m a, gehts naoh Laibach!" (Proklete slovenske svinje, ste se prišli v Celje pretepat, pojdite v Ljubljano !) Obravnava se je preložila. Obsodb« redi napadov no Slovence v P hi Ju 13. septembra. Pred ptujskim okrajnim sodiščem so bili v ponedeljek obsojeni zaradi napadov na Slovence v Ptuju 13 septembra tili rgospodjeu, kakor jih nazivajo nemški listi: Filozof Bratanitsoh na 40 K, jurist Ka s im i r na 40 K, Korlček Linhart na 8 dni zapora in trgovec Sorko na 10 dni zapora, česa ravno so bili obtoženi in zaradi katerih deliktov ravno so bili obsojeni ti štirje „gospodje", dczdaj še ne vemo, ker so ptujski Slovenci tako zanikarni, da nam niso sporočili niti te tako važne stvari. Glede Sorka povemo da je 13 septembra gostilničarja Kureža iz Podvine udaril s palico s svinoem okovano tako po glavi, da se je ves krvav zgrudil, ter kričal: „Nur niederhauen den windisohen Hund!u Za danes stavimo čitateljem le to le vprašanje: Koliko bi biti ob sojeni ti ljudje, če bi bili Slovenci in če bi bili stali pred deželnim sodiščem v Ljubljani? Diletantje narodne čitalnico v PtttJU v prizore 8 t m. v prostorih aNarodnega doma" gledališko pred stavo nVeharjevo letovišče". Na lovu je padel v Št. Ilju pri Velenju Ivan Kranjec, veleposestnik. Ranil se je zelo na prsih in na glavi. Zailg« Pred tržaškimi porotniki je bil obsojen 251etni kmet Peter Jakomin iz Koveda na 3 leta težke ječe, ker je zažgal bratovo hišo, ki je pogorela do tal. Slovenski večer v Zagrebu. Hrvaško pevsko društvo „Koiou v Zagrebu je priredilo ondi v soboto slovenski večer, na katerem so se pele samo slovenske pesmi. Udeležba je bila ogromna. Posebno sta ugajali pesmi „Pogled v nedolžno oko" in ^Poslednja no5u, ki ju je pel gospod Cammarotta. Po koncertu je bil animiran ples. Zjinil fe v Zagrebu 301 etm Peter Markovi č, ki je imel nad 16 000 K denarja pri sebi. Morda so ga napadli roparji? Za načelnika srbskega tiskovnega urada je imenovan bivši minister in urednik „ Trgovinskega Glasnika" Jovan (t jaja. Semenj. Dne 2 t. m. je bilo na mesečni semenj prignanih 560 konj in volov, 226 krav in telet, skupaj 786 glav. Kupčija je bila pri konjih prav dobra, ker so prišli po nje Lahi, pri goveji živini pa dobra Cena goveji živini je bila od 56 do 70 vin. kg Žive vage. Umrl je na Dunaju 381etni oženjeni tesar Jožef Kastelie, rodom iz Ljubljane, katerega je dne 4. m. m. na Karlovski cesti popade! neki pes, ki je imel znake stekline. Kasteliea so sicer odvedli v Pasteurjev zavod, kjer ga pa tudi niso mogli rešiti nesrečne smrti. Sam se zglasil. Včeraj je duše! na policijo 191etni Martin Zorman iz Hrnševja pri Postojni ter dejal, da je brez vsakih sredstev in da ne more dobiti dela. Ko so mu natančneje preiskali obisti, so dognali, da ga že dve leti zasleduje okrajno sodišče v Postojni zaradi suma tatvine, vsled česar je bil oddan sodišču. Izgubljeno in najdeno. Pleskar Fran Bokal je našel poštno - hranil-meno knjižico z manjšo vlogo. — Delavka Frančiška Vidmajerjeva je našla zlato žensko uro z verižico. — Posestnik Martin Tancig je izgubil rdečo listnico, v kateri je imel ban kovee za 20 K in več zapiskov. — Šolski učenec Prane Kosmač jo izgu-bil h ranil nično knjižico. Zatekel se je nekam majhen, bel psiček z znamko št. 60. Kdor ga je ujel, naj obvesti mitniškega paznika M iklavčiča. Lisica z verigo na vratu s<» je danes ponoči pritepla v hišo št. 9 na Cojzovi cesti, kamor naj pride last ni k ponjo. Drobne novice. — Revolucija v Perziji. Šah se boji, da izbruhne splošna revolucija, zato si je že kupil na Ruskem veliko posestvo, kamor prepelje svoje zaklade ter se tudi sam preseli, ako bi revolucija zmagah*. — Papež je zbolel za pljučnico. — Nesreča pri jubilejni slavnosti na Dunaju. Sedaj je znana še peta žrtev. Mrtev je namreč tudi vpo-kojeni redar J os. Lesky. Hudo ranjenih je bilo 22, lahko ranjen i b pa 84 oseb. — Za šolstvo v Rusiji. Duma je dovolila 10 milijonov rubljev za pospeševanja ljudskega šolstva. — — Pruski princ državni uradnik. Pruski princ Avgust je napravil doktorat ter stopi v službo kot deželni svetnik. — Zemeljski plaz je porušil v vasi Pra pri Belluiiu nad 30 hiš. Pri tem je bilo ubitih 27, ranjenih pa 9 oseb. — Parzevalov zrakoplov je kupilo prusko vojno ministrstvo. — Hilni paša, dosedanji vrhovni nadzornik v Macedoniji,postane veliki vezir. Izpred solistu. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča Obsodba ropomorilcev. Ker so porotniki nad Miho Zupancem in Antonom Seknetom izrekli krivdo-rek, je razglasilo sodišče nad njima smrtno obsodbo. Nepošten poštni sluga. kJo let stari, oženjeni Karel Sireel je služil v Spodnji Šiški za poštnega sela za mesečno plačo 50 K, par sto kron mu je pa nesla napitnina. Vsled la-hkomišljenega življenja je zabredel kmalu v dolgove, kar ga je privedlo do nepoštenosti. Dne 13. julija t. 1. si je prisvojil 100 K, poslanih potom poštnohranilnega urada na Lucijo Mohar, katere podpis je ponaredil. Dalje je poneveril za Josipino Kbss-ler nakazani znesek 28 K in Ivanu Pušarju 20 K 10 vin. Dne 30. julija t. 1. si je prisvojil iz Idrije na Jerneja Steleta v Spodnji Šiški odposlano denarno pismo z vsebino 700 K. Od tega denarja je Luciji Mohar povrnil 100 K, pa tudi Josipini K<»> ler je izplačal poneverjenih 20 K. Ko je še nekaj drugih dolgov poravnal, je pobegnil z ostalimi 300 K iz Šiške. A že v nekaj dneh je zapravil ta denar, končno se pa v Kanalu na Goriškem v prsi ustrelil, vendar mu je pravočasno zdraviliška pomoč rešila življenja. Obdolženec priznava svojo krivdo. Šircelj je bil oproščen. Telefonska in Brzojavne poročila. Poslanska zbornica. Dana]) 4 deoembra. Danes je bilu seja poslanske zbornice izredno viharna. Ko je predsednik dr. "Weiss-kirehner razglasil, da se bodo interpelacije prečitale koncem seje, so jeli češki radikalci proti temu hrupno protestirati. Poslanci L:sy, Fred in Choc so tolkli s palicami po pultih in ogorčeno ugovarjali proti predsedniko vemu ukrepu. Ko je jel govoriti čeSki klerikalni poslanec z Moravskega Ši-linger, so radikalci jeli psovati in mu klieati nhanbau. V največjem hrupu se je na splošno začudenje dvignil predsednik dr. "VVeisskirohner ter is javil, da so samo govori poslancev v zbornici imuni, ne pa tudi njihova dejanja. Kdor izmed poslancev razgraja v parlamentu, ta zakrivi hudodelstvo javne nasilnosti po § 81. k. z. Na to izjavo so Češki radikalci umolknili, a v vsi zbornici ni bilo niti enega poslanca, ki bi si bil upal nastopiti proti najnovejši enuncijaoiji predsednika dr. Weiss-kirehnerja. Seja se je mirno nadaljevala, ne da bi kdo govornike motil. „Narodna zveza" v opoziciji proti vladi. Dona] 4. decembra. .Narodna zveza" je danes po daljši vsestranski debati sklenila stopiti v načelno opozicijo proti vladi barona Bienertha. Deputacija slovenskih dijakov pri baronu Bienerthu. Dunaj 4. decembra. Pod vodstvom dr IvČeviča in dr. Šuster-šiČa je bila danes deputacija slovenskega dijaštva pri minist. predsedniku Bienerthu ter mu izročila spomenioo o svojih zahtevah Dr. Šušteršič je podpiral dija&ke zahteve ter izjavil, da se bo za izpolnitev teh zahtev z vso vnemo zavzela tudi „Narodna ZvezaM. Ministrski predsednik je izjavil, da vlada sedaj se ne more zavzeti definitivnoga stališča v zadevi slovenskega vse-učilišča, pač pa hoče to vprašanje marljivo (!!) študirati. Glede aatvoritve akademične menze je baron Bienerth izjavil, da vlada premišljuje, če bi ne kazalo slovenske akademike radi aatvoritve menze oškodovati na ta način, da dovoli primerno podporo slovenskim dijaškim podpornim društvom. Obsojeni slovenski dijaki. Dunaj 4. dee. Polioija je ]obso-dila včeraj aretirane slovenske dijake vsakega na 50 kron globe. Aretiranih je bilo 12. Radi teh kazni so slovenski poslanci danes intervenirali pri Bienerthu in Kaneri. Napad na poslanca Klofaca. Dunali 4. deoembra. V rotovški kleti je anani krščanski socialni kričač Schneider navalil na poslanca Vao-lava KlofaČa, ga psoval in ga končno s silo j z tiral iz kleti. Na to so vsi Češki poslanci demonstrativno zapustili rotov&ko klet, samo klerikalec dr. Hruban je {Še ostal tamkaj. Deputacija čeških poslancev se je pritožila radi tega dogodka pri baronu Bienerthu, a je intervenirala tudi pri županu dr. Luegerju Dr. Lneger se je opravičeval ter izjavil, da je bil Scbneider gotovo pijan, sicer bi ne bil storil take neumnosti. Shod slovenskih vseućdiićnikcv na Dunaju. Dunal 4:- deoembra. V neki gostilni v Auerspergovi ulici je imelo včeraj popoldne okrog 200, večina slovenskih dijakov shod. Po shodu so šli dijaki pred parlament demonstrirat za ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Redarji jim niso pustili prestopiti parlamentarne rampe in so razgDali dijake, ki so potem odkorakali v Bančno ulioo, kjer jih je tudi atraža potisnila nazaj Na vseu-čiliščni ulici je redarstvo demonstrante razgnalo. Aretiranih je bilo 12 dijakov. Večjidel aretirancev ovadijo deželnemu sodišču radi pregreška rabuke, druge bo kaznovala polioija. Za stradejo&e slovenske d Jak«. Dunaj 4. decembra V „Narodni zvezi" se je osnoval odbor 4 članov, ki si je nadel nalogo nabirati prispevke za stradajoče slovenske viso-košolce. Odbor je takoj nabral 600 kron. V odboru, ki izda poseben oklic na narod, so poslanci IvanŠe-vić, dr. Ploi, Žitnik in dr. Korošec. Panika na borzi Dunaj, 4. decembra Danes je nastala na tukajšnji borzi velikanska panika. Kurzi so padli za 20—3 5 kron. Tako so na primer padli papirji „Alpiue" za 13, nPrager-eisenu za 35, nWatfm£abriku za 8 K. Posvetovanja diploniatii-nih zastopnikov. Belgrad, 4. decembra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Včeraj je v angleškem poslaništvu bila konferenca, kjer sn se poslaniki Anglije, Rusije, Francije, Italije posvetovali, kaj storiti proti pošiljanju Avstro - Ogrske vojske piptl srbski meji. Pri včerajšnjem rednem diplomntičneni sprejemu pri ministru zunanjih del ti poslaniki niso bili, da se izognejo sestanka z avstro - ogrskim poslanikom Forgacaem. To je izzvalo tukaj veliko senzacijo. —ut. Amnestija v Srbiji. Belgrad, 4. decembra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) Iz najzanesljivejše strani smo izvedeli, da bo kralj Peter na dan sv. Andreja to je 13. t. m. pomilostil vse častnike in vojake, ki so bili zadnja leta radi različnih afer obsojeni v ječo. Tega dno bodo poiniloščcni tudi vsi politični zločine i. Golobja pošta v Nišu. Bel grad, 4. deeenibra. (Posebna brz. »Slov. Nar.«) V Nišu ostaja je prva v srbski vojski in bo stala pod poverjstvom dragega štaba inzenerskega bataljona. Zveza balkanskih držav. Petrograd, 4. deoembra. (Poseb, brz. »Slov. Nar.«) Med ministrom znanjih poslov Izvoljskim In njegovim namestnikom Carikoviin traja že dlje časa precej ljuta borba. Ćari-kov, ki je bil pred leti ruski poslanik v Helgradu, zastopa Z vso vnemo stališče, da se mora Rusija z vao energijo in v vsakem slučaju zavzeti za interese Srbije in Urne gore proti Avstriji. Izvoljski pa j«- mnenja, da se naj ruska vlada zavzema za Srbijo in Crno goro samo do neke meje. Pred vsem je Izvoljski proti temu. da bi se uvedla kakšna sovražna akeija proti Avstriji. Carikov pa je baš nasprotnega mnenja iu je izdelal načrt o zvezi balkanskih držav, naperjeni proti Avstro - Ogrski. O tem načrtu se je te dni razpravlja lo na konferenci, ki so s** je poleg Izvoljskega in Čarikova udeležili tudi ministri financ, vojne iu trgovine. Ko jo Carikov nadrobno obrazložil svoj načrt, je konferenca soglnsno odobrila ta projekt. S tem je odstrn njen konflikt med Izvoljski to in Ča-rikovim. Zmagala je Carikova stru ja, ki jo je baje podpiral sam ©ar« Carigrad, 4. decembra. Ugledni mladnturški list »Srbnb« priobčuje članek o turško - srbskem sporazumu. V tem članku pravi med drugim: Mi smo vedno zastopali idejo prijateljskega sporazuma med hal-knnskimi državami, ter slikali kori sli takega sporazuma za vse dr/nve. Ta naša ideja se je jela uresničevati. Med Turčijo, Srbijo in Crno goro je dosežen popoln sporazum, To dejstvo je treba pozdraviti z nnjodkri-tosrčnejšim veseljem, ker je to začetek nove dobe na Halkanu. Slovenci zbirajte za žrtue! ffgfearolDSltoB porotne, S o CD •o Cas Cp*BO- varja Stanje barometra So h V atfOV) VrM- 3. 9. zv. 7406 —3 5 ;brezvetr. j megla 4 7. zj. 740 9 - 58' „ 2. pop. 739 8 12 si. j vzhod jasno Srednja včerajšnja temperatura —33, norm. 0 v Padavin* v ?4 urah 0 0 mm Radi nepričakovanih ovir pogreli preložen na nedeljo One 6. grudna ob poln štirih popoldne. Žalujoča rodbina Stupica. Viri pri Domžalah, dne 4 grudna 1908 4520 Zahvala« Ker se mi nikakor ni mogoče na vsa mi povodom smrti moje nepozabne soproge, gospe jKarije JdiOobilnik izražena sožalja osebno zahvaliti, stcrim to tem prtom. Zahvaljujem se čč. duhovščini za tolažila svete vere v času dolgotrajne bolezni blage pokojnice. Manjka mi besedi, da bi svojo zahvalo izrazil za izkazano sočuv-stvo svojim sorodnikom, prijateljem in znancem ob priliki neprecenljive mi izgube drage, srčno ljubljene soproge. Najtoplejša zahvala vele-cenjenim gg. damam, c. kr uradni-štvu, si mestnemu starešinstvu, si. pevskemu društvu „Lira" z\ premile žalostinke, kakor tudi sploh vsemu-drugemu mnogobrojnemu občinstvu za zadnje častno spremstvo. Posebno pa se zahvalim vsem darovalcem krasnih vencev. V Kamniku, 4 decembra 1£08. Isveibana 4506 Ivan Hndobilnik posestnik'. Zahvala. 45l9 Za prisrčno sočutje, izkazano nam od tako mnogobrojne strani med dolgo, mučno boleznijo in ob smrti naše nepozabne in ljubljene soproge in matere, gospe Jvanke Suwa izrekamo tem potom vsem dragim prijateljem, znancem in darcvate-Ijem prekrasnih vencev, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku najtoplejšo zahvalo Posebno pa se zahvaljujemo slavni šišenski čitalnici za ganljivo petje. Zgcrnja Šiška, 4 grudna i908. Žalujoča rodbina Suwa Notarskega kandidata sprejme notar Hudo vernik v Ljub ■Jani Nastop najpozneje do L Januarja 1909. 4517—1 Gostilna „Pri Bobenčku" na Glincab z novo urejenimi prostori, aoetilensko razsvetljavo in lepim vrtom s koncesijo vred se Odda zaradi bolezni takoj ali pozneje v najem. ■ Istotam se Odda tudi == prodajalca, m Mm\ in aeira. Več se izve na Glincab št 37 pri LfnblfanL 4068-19 Korespondento in v zaznamovanja delavcev izvež* banega 449/7—1 pisarja zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi lite stavbenik Robert Smteloivakij Rimska cesta iL 16. Prednost imajo tisti, ki so bili še us'užbem pri kaki enaki tvrdki. natakarica išče službe. Ponudbe pod .natakarica" na uprav. „Slov. Naroda** 4504-1 11 gubila se Je mlado psiću (prepelica rž ca) ki sliši na ime Vera Odda naj se proti nagradi v Škollib ulicah at 15 4502-1 Vsak dan 400-800 litrov SO lite naprodaj. Želi se letna pogodba. — ToČne p nudbe na Pl»VO mlekarnlco na Raki Joa. Hladim-»er. Reka, Via Adamich 4458 -3 21 letni, spreten mladenič Salnjalove pasiiie prelzknSeno olajšujejo hrlpavost In kašelj, razkrajalo aliz. 4 06 3 1 škatljtca stane 20 b, li^škatljic 2 K. Naročila izvršuje po ^povzetju lekarnar G. Plccoli v LIuMJunl, c kr. dvorni lmloinlk ►al. sedaj hotelski točaj. teli s 15 decembrom premeni ti službo, in sicer podobno v kak kotel tn ali na deželi ali kot sluga v kako boljšo hido. Naslov pove upravništvo nS!ov. Naroda". 4496-1 Jj t^paaMUKJKJ Ji Jžjt_«t a * % x j» * x: A.Z Sir- i ■ 10.000 parov Čevljev! 4 pari čevljev sarc o K 6 50. Vsled ugodnega ogromnega nakupa st* odda za to nizko ceno: par moških in par ženskih čevljev, črnih ali r.avih na trakove 1 močno zbitimi podplati, najnovejše obliko, dalje par moških in par ženskih modnih čevljev, elegantnih in lahkih. VmI 4 |>»ri *s»mo 14 G-,50. Za naročitev zadostuje dolgost 4492 Razpošiljanje po povzetja. Izvoz čevljev KOHANE, Krakov it. 31. Neugajajoče rad zainomaca 3 i M U H M M M Kavarna k ,Leon' na Starem trgu št. 30. je vsaki dan vso noč odprta. 89* 2 --~»»~- Vsak torek -ma KONCERT Sf Začetek ob poln 10. Vatop proat / odJic&ini Hpostovanjeoi Lss in Faiii Pogačnik. Is C K i i » B rt rt * r* H w rt t* Velika božična prodaja! Priporočam veliko zalogo oblek za dame, gospode, deklice, dečke in otroke f/tf po jako znižani ceni, -^g .Angleško skladišče oblek' 0. Bernatovič 3LJ*u.T3l5exxsu, cestni trg: 5. 838 9 OVCC glicerinska Novosti: kos Savon fin „Don Juan" v 10 parfum h K - 30 n „ ,,LUas Blanc" ... K - 40 „ „ „Vtolette do Niče" . . K — 50 o R"yal extrafin„RosedeScbiraz"K 2 50 Dobiva se v vseh boljših zadevnih trgovinah. mila. flTISltisi Je ('^ma brvaška zavarovalnica, osnovana od občine svobod-OlUClllCl nega in kr. glavnega mesta Zagreba. Vrfl51 ti 51 ie e<^ma zavarovalnica, katera daje dve četrtini dobička svojim UlUdlld zavarovancem. Pltnnll5l ie edini zavod» kater; daje četrtino dobička v javne svrhe v Ud 11 d onih pokrajinah, v katerih zadruga posluje. PfDSltiS) sPreJema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku UlUdlld nepremičnine vsake vrste. C 1*03.113 spre^fma zavarovanja kristalnih š i proti 4069—7 Croatia ima najnižje tarife. Pitna ti 3 išče akviziter je in okrajne zastopnike za vse okraje na Kranj-UlUdlld skem in Štajerskem. Vsa pojasnila daje: CJlauni zajtop „Croatie" ^ o Ljubljani, Gosposke ulice It 4. y JVarodna trgovina! Pri nffi ceni kti Cjubljana Sv. Petra cesta štev. 2. Velika izbera raznega zimskega blaga, velika euloga raznega perila aa gospode in dame, dalje (moder' cet) atlakalnlkov, bluz, kravat, srajc, ovratnikov, obuval itd. Zaloga potrebščin za krojače in siviije 4?i3-3 jfarodna trgovina! : Za jMiklavža.: Najcenejša in najprimer-::: nejša darila so ::: albumi za razglednice Lepo posestvo v večjem mestu na Spod, Štajerskem, £ dobro idoČo gostilno, posta-, jalidčem, lepimi hlevi, veliko ledenico in lepim vrtom, ae proda pod jako ugodnimi pogoji. 416O 6 Kje, pove uprav. „Hlov. Naroda." in : poezijske knjige: ki jih ima v veliki izbiri po izredno nizkih cenah ::: na prodaj ::: jfarodna knjigarna. Zenitna ponudba, i Delavski paznik vojnega arsenala, s stalno službo in pokojnino, vdovec, se želi poročiti s priprosto gospico ali vdovo brez otrok, staro okrog 40 let. Glavni pogoj je, dobra gospodinja. Ponudbe se prosijo na naslov „E. K. posta re stan te Puli i". Na pisma brez pedpisa se ne ozira. £epa in primerna šolske torbice, zapisniki,, knjige s podobami, zvezki, svinčniki itd. itd. js« cioft*«^ 4491—2 v veliki izbiri in po nizki ceni v trgovini s papirjem Jv. 3osiač nasproti c. kr. pošte v £jnbljani. I Perilo za 4197-5 dume in gospode nojflneje Izdelano in po joka nizki ceni, priporoča najtopleje H. Alešovec. Pv...vv rvo ualtsce za izdelovanje perila Elfzabetna cesto 6. Prva slovenska modna trgovina Ljubljana. Mestni trs 19, se najtopleje priporoča. ,n Blago in cene brez konkurence. mr Nizko pod ceno prodajam radi poonanjkanjn prostor« obleke, površnike, zimske suknje in dežne plašče 387i 34 za, g-espede in. d.ečlse kakor najmodernejšo konfekcijo za dame in deklice. Konfekcijska trp™ A. Luhlć. *2J2* Od Z5. nauembra do 25. dicemUra prodajam na svojih prostorih v Šolskeaaa. drevoredu poleg: jvLbl^ejEiegra. mostu Prima slanino brez kože od prašičev Iz lastnih pitallič i. vrste......k$ kron 1*50 II............ fi ti 4291-10 Meso istih prašičev: = i. vrste ...... rs kron 140 H. h ......„ „ no Elija predović Sprejemi zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrsta ejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in siort 1 manjftajočimi ne vplačili. Vsak član ma po preteku patih kot pravic« do dividende. •t SLHVIJH" 45—141 * ■ • - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - . . Raz. fbndh 41,336.041*01 K. Izplačane odškodnina in kapitalije 97,814 430-97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ vama fk ob I alovaaneilio-narotliio upravo. Vsa pojatnila daje: ftaaaralai zaatop ¥ Llabllani, iigar pisarne 10 v laatnej baninej hiii amU Zavamje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah Škode cenjnje takoj in najknlnntneje. Uiiva najboljši alovei, koder posluje Dovoljuje ii čistega dobička iadatne podpore v narodne in občnokoiistne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik R a s t o Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. WUQ UA^^D 06