SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 grld., za po] leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 28 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
i
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravništvo in ekspedicija3(v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v Semenlških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 56.
V Ljubljani, v petek 9. marca 1894.
Letnilt XXII.
Državni zbor.
Dunaj, 8. marca.
Volilna reforma.
Pred nekaterimi dnevi izročila je bila vlada načelnikom koaliranih klubov načrt nekaterih načel s prošnjo, da ta načela z zaupnimi možmi svoje stranke pretresajo, ter ji naznanijo, ali bi se dala po teh načelih osnovati volilna reforma.
Včeraj so se bili omenjeni načelniki s svojimi zaupnimi tovariši prvikrat sošli v ministerstvu notranjih zadev, kjer se je vršil prvi razgovor o tem. Navzoči so bili ministerski predsednik knez Win-dischgratz, ki je vodil razprave, pa ministri Falken-hayn, Schonbom, Bacquehem, Plener, Wurmbrand, Madejski in Jaworski. Dalje so bili navzoči predsednik gospodske zbornice grof Trauttmannsdorff in podpredsednika knez Schonburg in grof Franc Fal-kenhayn. Iz konservativnega kluba so se dotične razprave udeleževali: grof Hohenwart in poslanci Klun, Fuchs in grofDeym: iz poljskega kluba: Zaleski, Jedrzejovvicz, Chrzanovski in grof Pininski; iz levičarskega kluba: Heilsberg. Buss, grof Kuenburg, Widraann in Dummreicher; iz Oo-roninijevega kluba: grof Franc Ooronini in baron Rolsberg. Minister Bacquehem je razložil načela, katera so vodila vlado pri sostavi omenjenega načrta, potem so posamezni načelniki izražali svoja mnenja. Vsi so povdarjali, da govore le v lastnem imenu, ker se njihovi klubi s to zadevo še niso pečali. V imenu poljskega kluba izražal je Zaleski, da so po večjem zadovoljni z načeli, in ravno to je povdarjal Heilsberg v imenu levičarjev. Grof Hohen-wart pa jih je odločno pobijal, rekši, da bi se ž njimi nikakor ne mogel strinjati, ker se nič ne ozirajo na želje, ki so bile izražene pri prvem branju Taaffejeve volilne reforme.
Tudi grof Ooronini se ne more sprijazniti s predloženimi načrti. Do sklepa ni prišlo, ampak dogovorjeno je bilo samo to, da naj jutri načelniki
naznanijo ta načela svojim klubom, ter jih ž njimi vzamejo v pretres. Še-le potem se bodo razprave nadaljevale v ministerstvu in če se dožene soglasje, sostavi vlada načrt volilne reforme ter ga predloži zbornici v konečno rešitev. Kakor se pa kaže, ne bode lahko mogoče, razne stranke v toliki meri pridobiti in zjediniti, da bi bila novemu zakonu zagotovljena večina dveh tretjin.
Jutri se v večernih listih objavijo načela, ki jih ima vlada pred očmi; pošljem jih torej v prilogi, da jih ob jednem objavi „Slovenec". Glase se:
Načela za volilno reformo:
1.	Na dosedaj obstoječih volilnih razredih se ničesa ne spremeni niti glede na razdelitev mandatov, niti gled6 zahtev za volilno pravico.
2.	Volilna pravica razširi se s tem, da se osnuje nov volilni razred.
3.	A) Pravico voliti v tem volilnem razredu imajo oni samopravni avstrijski državljani moškega spola, kateri so dopolnili 24. leto in niso po § 20. državnega volilnega reda z dne 2. aprila 1873, drž. zak. št. 41, oziroma po pod B) sledečih določbah izključeni od volilne praviee in pred razpisom volitve že šest mesecev stanujejo v dotičnem volilnem okraju in:
a)	so javno ali tako, kateri je priznana pravica javnosti, avstrijsko višjo gimnazijo, realko ali kako drugo na temelju § 25. vojnega zakona z dne 11. aprila 1889, drž. zak. št. 41 za jednako veljavno pripoznano učilišče z vspehom dovršili;
b)	pridobili si pravico do jednoletne prostovoljne vojaške prezentne službe v vojni ali deželni brambi;
c)	z vspehom dovršili obrtno šolo, katere spričevalo na podlagi § 14. obrtnega reda po zakonu z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39 namešča dokaz zmožnosti za rokodelski obrt, ali
d)	ali so dovršili kmetijsko šolo, katero vzdržuje dežela pa država;
e)	so že dve leti pri kaki v § 11. zak. z dne 30. marca 1880, drž. zak. št. 33 naštetih bolniških blagajnicah zavarovani;
f)	ali dve leti plačujejo kak državni direktni davek.
B) Častniki v trajni ali začasni vojaški službi, vojaški duhovniki, gažisti brez čina in osebe moštva oborožene sile, oziroma žendarmerije, vštevši začasne dopustuike, sploh ne smejo voliti, ne voljeni biti.
V volilnem razredu veleposestva morejo take osebe izvrševati volilno pravico, če jo imajo po svojem posestvu, le po pooblaščencih.
Od volilne pravice izključeni so razen gorenjih vsi trajno ali začasno aktivno službujoči uradniki oborožene moči.
4.	Novemu volilnemu razredu se odloči 43 mandatov, ki se razdele na posamezne dežele takole: Češka 10, Dalmacija 1, Galicija 10, Dolenja Avstrija 4, Gorenja Avstrija 1, Solnograško 1, Štajersko 2, Koroško 1, Kranjsko 1, Bukovina 1, Moravsko 4, Šlezija 1, Tirolsko 2, Predarlsko 1, Istrija 1, Goriško 1, Trst 1. Na Češkem bode 7 kmetijskih in 3 mestni okraji, v Galiciji 9 kmetijskih in 1 jeden mestni okraj, na Dolenjem Avstrijskem 1 kmetijski in 3 mestni voliini okraji in na Moravskem 3 kmetijski in 1 mestni okraj, kateri voli vsak jednega poslanca.
5.	Dosedanji volilni okraji kmetskih občin in nemestni okraji novega volilnega razreda volijo direktno, kjer to sklene deželni zbor.
6.	Za direktne volitve v kmetskih občinah in v nov§m volilnem razredu se napravijo majhna volilna okrožja po 4000 duš, oziroma da se združijo občine, ki imajo manj prebivalstva in razdeli večje občine. V volilnem okrožju bi se volilni kraji določili administrativnim potom. Deželni zbori pa smejo vendar skleniti drugačne določbe glede manjših volilnih okrožij in volilnih krajev.
V vsakem volilnem kraju štejejo se glasovi.
LISTEK.
Barjanje.
Slike. Spisal Josip Svoboda.
Moje Barje! Oj, ti črna zemlja domača, ve tihe reke, polzeče med nizkimi bregovi, ve močvare s svojim živahnim živalstvom, ve vasi zelene in vi, bratje moji, očrneli otroci črne rodne svoje zemlje. In ti nekaki vzduh, napojen z vonjem pokošene trave, sušeče šote in parečih se mlakuž in jarkov, pomešan z dimom in smodom požigališč! Ti velika prostrana ravan z lesenimi selišči, s svojim revnim prebivalstvom, in nad teboj temni Krim, kateri že postaja plešast!
Ej, kako mi zaigra srce, kako mi kipi kri po žilah, ko vzrem tebe, znan starec, in tebe, ravan domača I Kako se mi širijo nosnice, ko mi udari v nos domači vzduh, mnogim tako strupen in meni tako blagodejen 1 Nekdaj — v starodavnih časih — je bilo po teh širnih poljanah pač drugače. Starac Krim bi imel mnogo mnogo povedati. Pripovedoval bi nam zgovorno, kako se je še kot mladenič vsak dau ogledoval v čistih vodah, ki so pokrivale Barje in mu spirale noge, povedal bi nam o siromašnih
ljudeh, ki so si iskali zavetja v povodnih kočah na koleh, kako so se v neokretnih čolnih borili z jezerskimi valovi, iščoči si vsakdanjega živeža. Spominjal bi se morda celo junaka Jazona, ki je s svojimi tovariši-junaki porival v potu obraza svojo la-dijo po plitvih barjanskih vodah.
Zgrozil bi se morda, ko bi se domislil, kako so necega usodnega dne uplahnile vode barjanske do mlak in rek, ki so ei greble struge. Namesto voda, je videl rujavo dno. Počasi je rastlo čez in čez vodno trsje, loček in biček in druge malovredne rastline.
Videl je, kako so priletele jate visokonogih in dolgovratih močvirskih ptic ter 60 se vrišče naselile na močvirskih pustah. Barje se je sušilo bolj in bolj. Videl je, kako so bojevita severna ljudstva drla mimo Barja, ali so pa zazrla barjansko blato, hiteč na jug v bujno solnčno deželo Italijo. Zanič-ljivo se je posmehoval, ko so drzni ljudje zabijali dolge močne kole v nestanovitna barjanska tla, da so si mogli postaviti priprosta stanovališča.
Kljubovali so vsem nezgodam in nevarnostim; utrdili so tla, odpeljali vodo in se ubranili silnim povodujim, ki so vže tolikokrat žugale odnesti Bar-jane. Vedno več ljudij si ustanavlja svoj dom na
Barji in plešasti starec Krim bode videl, kako se še sedaj malovredni travniki in razkopana šotišča spremene v žitna polja in namesto lesenih koč, vzrastejo ponosne zidane hiše in v njih bode prebival ponosni in premožni Barjan, ki bode preskrboval vso deželo z žitom. Takrat pa tebi stari Krim, gorje! Obrili te bodo do živega Barjani in le škoda, da se ne bodeš mogel ogledati v vodnem zrcalu, da bi videl, kako si star, pa vendar kako še krepak.
Mnogo, mnogo je vže videl stari Krim, mnogo, mnogo mu je ostalo tudi skrito. Skrita mu je ostala sreča in beda človeških src.
I. Najemnik.
Pred kakimi štirimi ali petimi leti je po zimi neke sobote večer spel po premi, dolgočasni cesti, ki vodi iz Ljubljane na Barje neki mož. Nosil se je z ledeno burjo, ki je tistega večera, neomejeno gospodarila po Barji. Ugibala je vrhove vitkih jagned, piskala na brzojavno žico in zavijala popotnemu možu okolo glave. Na nebu je podili sive oblake, po zemlji je pa vsipala drobni sneg. Mož se je zavijal v slabo suknjo, kolikor je mogel, vendar ga je burja prepihavala do kosti, da je ves drgetal in po obrazu se mu je delal led. Navzlic mrazu in burji


7. Posel volilnega komisarja v volilnih okrožjih je časten posel, katerega je dolžan slednji prevzeti.
Kranj in Celje.
Telegrafično sem „Slovencu" poročal, kaj je učni minister v budgetnem odseku odgovarjal na zahteve slovenskih poslancev glede ustanovitve višje gimnazije v Kranju in slovenskih paralelk, oziroma slovenske spodnje gimnazije v Celju. Obširneje poročilo sostavim in odpošljem jutri. Za danes le omenjam, daje telegram v včerajšnjem »Slovenskem Narodu", ki trdi, da se je knez Windisch-Gratz posvetoval z grofo« Hohenwartom, Sukljetom in Fer-jančičem, čisto izmišljen. Dr. Ferjančič odpeljal se je po zadnji seji, v kateri bi imela biti razpravljana Spinčičeva zadeva, z Dunaja in se je gotovo sam čudil, kako pride v zvezo s konservativnim klubom, od katerega se je prostovoljno ločil. Ali sta se Plener in VVurmbrand posvetovala z načelniki levičarskega kluba, tudi ne vem, mogoče pa je, da sta jim naznanjala, kaj je glede slovenskih zahtev sklenil ministerski svet. Danes se mi je pravilo, da so imeli tudi nemški nacijonalci, toda sami za-se, brez katerega ministra, posvetovanje, v katerem so sklenili z vso odločnostjo oporekati vstanovitvi slovenskih paralelk v Celju in svoje zadržanje proti vladi vravnati po tem, kako da bode vlada postopala v tem vprašanji. Slobodno jim!
Politični pregled.
V Ljubljani, 9. marca.
Ulični napisi v Pragi. Nemški hišni posestniki v Pragi se začenjajo ustavljati jedino češkim uličnim napisom. Prepovedujejo, jedino češke tablice pribivati na njib hiše in smatrajo to za rušenje lastninskih pravic. Stvar pride torej zopet pred sodišče. Sicer pa mi mislimo, da tukaj nemški hišni posestniki ne ugovarjajo v pravu, ali vsaj o pravem času. Tukaj ne gre več za to, so li napisi jedno- ali dvojezični, temveč je le vprašanje, ima li občina pravico sploh, na hiše pribivati tablice z uličnimi napisi. To pravico, mislimo, so pa jej posestniki s tem priznali, da so poprej trpeli dvojezične napise na svojih hišah, ki so bili tudi občinski. Nekateri češki listi, in to ne staročeški, se oglašajo proti jednojezičnim napisom. Dosedaj so Cehi zahtevali jednotnost češke kraljevine in jednako-pravnost obeh deželnih jezikov, ali s tem, da se uvedejo jedino češki napisi, se razdeli Češka v nemški in češki del prav v smislu dunajskih punktacij.
Demonstracije »a civilni zakon v Budimpešti vlada najbrž ni posebno vesela. Videlo se je le preveč, da je vse bolj le demonstracija za Kossutha, nego za vlado. Brez sodelovanja skrajne levice bi se vsa stvar bila ponesrečila. To so že poprej čutili vladni listi in se bali, da se bode na tem shodu klicalo le „Eljen Kossuth!" in prigovarjali, da naj kličejo tudi: „Eljen a kiraly!" (Živel kralj I), kajti kralj in Kossuth hočeta jedno in isto. Pač malo taktno je od vladne strani, da so kralja spravljali tako v zvezo s Kossuthom. Sicer je pa tudi vse le zavijanje, če se trdi, da kralj želi civil-
je postal večkrat in takrat se mu je izvil globok vzdihljaj, ali pa kaka zamolkla kletev ali grožnja. Ko pride na iški most, nasloni se na ograjo in strmi v vodo.
„Haha, v vodo grem", zakrohota se divje. »Potopim se in vse bode preč, potem naj me pa iz-žene iz hiše ta vražji mestni skopuh! O, proklet!
--Ne morem preživiti ne otrok, ne žene, ne
sebe! kako ?--Haha! . . Potem naj še ona
pomeče otroke v vodo in sama gre za njimi, pa smo preskrbljeni! Haha! —Potem naj pa le pride kakor je obljubil, in naj nas izžene z bičem! — Ha! — Ta vrag! To se bode čudil! — Prazna koča! — V hlevu pa sestradana sivka. . . Ne, ne, ne pustim mu je, dobre živali ne dam njemu v roke, raje!" ....
In možak krene dalje. Ko bi imel zaviti z glavne ceste v Črno vas, krene v gostilno, ki je ravno v stečini obeh cest. Slišal je glas harmonike, ukanje, petje in zbijanje pet& plesalcev. Slab zrak mu puhne v obraz, ko vstopi. Pririje se za mizo k peči, kjer se naslone na mizo in podpre glavo. Ej, to je razvnemal Barjane predpust! Pozabili so svojo bedo in so pili in plesali za težko pridobljene novce. Barjan živi le za sedanjost, bodočnost ga ne skrbi,
nega zakona. S tem se le ljudstvo slepari. Pač morajo razmere slabo stati za vlado, če se mora že posluževati tacih sredstev. Sicer pa prigovarjanje vladnih listov ni imelo pravega vspeha. Klicalo se je pri tej demonstraciji, pri kateri so imeli veliko besedo zastopniki skrajne levice, največ le: „Eljen Kossuth!" Sploh je vsa demonstracija imela bolj košutovski značaj in najbolje kazala, kako jo je že vlada zavozila.
Liberalni tabor v Budimpešti. Tajni svetnik Orczy je te dni izročil ministerskemu predsedniku dr. Wekerleju izvleček iz zapisnika liberalnega tabora, da ga predloži vladarju. Ministerski predsednik se je zahvalil Orczyiu, da je prinesel sam izvleček zapisnika. Sicer je dobro za vlado, da se predloži vladarju le izvleček zapisnika, da se predloži popolen zapisnik, bi moral ministerski predsednik priložiti svojo ostavko. Ta shod, prirejen po velicih županih, je imel tako nelojalen značaj, da ga ne more opravičevati nobena vlada. Bila je le velika demonstracija Košutovčev. Ker je pa upati, da se le od kake strani stvar pojasni na višjem mesto, smo prepričani, da ta shod ni dosti koristil niti stališču vlade, niti civilnemu zakonu. Pripomogel je le nekoliko, da prej dogospodari Wekerle.
Novonameravana železnica v Bolgariji. V Bolgariji poslednja leta jako hitro grade železnice. Nekateri mislijo, da se v tem oziru morda že preveč stori. V Burgasu se zgradi novo pristanišče. Potem bode potrebno gledati tudi na boljšo zvezo tega mesta z bolgarskimi notranjimi kraji. Sedaj je Burgas zvezan le z jedno železnico z južno Bolgarijo, katera je pa večji del v rokah orijentske železniške družbe, katera po svoji volji določi tarife. Orijentska železniška družba pa v lastnem interesu odvaja promet v pristanišče Dede-Agač, kamor vodi skozi in skozi njena železnica. Zatorej v bolgarskih krogih premišljajo, da bi zgradili še državno železnico v Burgas. Mislilo se je, da bi od družbe kupili sedanjo železnico, ali družba za-njo preveč zahteva. Železnica ta pa tudi ni posebno solidno zidana. Kapital za novo železnico se bode pa tudi dobil, ker bolgarski kredit se vekša. Pristanišče v Burgasu bode pač tudi le pridobilo na veljavi, ako bode zvezano z notranjo Bolgarijo z dvema železnicama.
Gladstone se misli zaradi slabega zdravja in visoke starosti popolnoma odtegniti političnemu življenju. Pri prihodnjih volitvah ne misli več kandi-dovati. Vsi angleški listi se pečajo z njegovim odstopom. Brez izjeme mu priznavajo velike sposobnosti, naj že sicer odobrujejo njegovo politiko ali jo pa obsojajo. Konservativni politiki so seveda veseli, da je odstopil ta veliki državnik. Nadejajo se, da sedaj liberalna stranka razpade, ker je sestavljena iz tako različnih elementov, in konservativci zopet pridejo na krmilo. Po njih mislih nikdo drugi ni zmožen, vkupe držati vseh različnih frakcij, kakor Gladstone, ki je bil nenavadno popularen. Ce imajo konservativci prav, se kmalu pokaže. Sploh je pa v konservativnem taboru zaradi tega veliko veselje, ker upajo, da irsko vprašanje zgine z dnevnega reda.
zakaj prepričal se je že mnogokrat, da so mu lepe načrte uničile v malo urah povodnji, nevihte, mrazovi in druge nezgode. Zato ne vpraša, kaj bode? kako bodem živel? zato vpije: Živimo!
In ou živi lahkomišljeno in brezskrbno, saj ve zakaj, a pomladi bode zopet rezal rjavo šoto in jo sušil, v mestu se proda lahko vsaka kapljica mleka in v mestu je za krepke barjanske roke vedno dovolj zaslužka.
Rajajoči Barjanje so se čudeč ozirali po novem gostu. Poznali so dobro pridnega in štedljivega najemnika Matijaža iz Lip. Vedeli so, da ne zahaja v gostilne, da nima denarja za pijačo in zato so se ozirali radovedno vanj ugibajoč, kaj ga je privedlo tako pozno v gostilno, zakaj je tako otožen in pobit in celo videti nekoliko vinjen.
Matijaž je pa hlastno pil. Silno ga je morala paliti kaka strast, ker se je tako zalival.
Ko nehajo plesati, obstopijo mizo s polnimi kozarci.
»Hej, Matijaž, pij, pij!" ponujajo veseli Barjani polne kozarce svojemu znancu.
Tresla se mu je roka, ko je trkal, na obrazu je odsevala nepopisna bol, ko je pil hlastno, kakor bi hotel potopiti črva, ki kljuje v njem. (Dalje sledi.)
Italija in Švica. Švica je protestovala proti temu, da Italija zahteva plačevanje carin v zlatu. S tem se ruši trgovska pogodba. Italijanska vlada je pa odgovorila, da je to čisto notranja stvar in toraj ne more dopustiti nobenega tujega vpliva. Švicarska vlada je odgovorila, da to ni nobena notranja stvar. V trgovski pogodbi je točno določena carina. Samovoljnim zvišanjem ažije se pa carina tudi samovolj no povišuje. Švica zatoraj predlaga, da se stvar izroči kakemu razsodišču. Italijanska vlada je odklonila ta predlog. Švicarska vlada sicer znova zahteva razsodišče, ali najbrž Italija to zahtevo zopet odkloni. Švica potem pač ne more ničesa več storiti. Vidi se pa, da razsodišča nimajo nobene vel|ave, ako jih v odločilnem trenotju jeden del ne vsprejme. Razsodišče se obnese le v takih slučajih, kjer obema strankama ni dosti ležeče, kako se kaka stvar reši, temveč je le na tem, da se spravi z dnevnega reda.
Socijaliie stvari.
Žid in — pravica.
Dne 28. m. m. je prišlo k policijskemu uradu v Črnovicah 15 galiških kmečkih delavcev tožit Žida Landesa, ki je ž njimi sklenil pogodbo in jih poslal delat v Rumunijo. Ko so delo izvršili, jim ni hotel plačati niti beliča — in celo pot do doma so uboge žrtve židove morale beračiti, da so mogle naprej. Morda kaznujejo Landesa, a s tem še ne bodo rešili židovskega vprašanja!
Idila b Poljskega.
Pred dvema letoma si je Ljudevit Tčotka, reven kmetič iz Rice, garvolinjskega okraja v poljskem kraljestvu, izposodil pri bogatem Židu tri rublje; zato mu je dal dolžno pismo. Kmetič ni znal dobro brati in ni pazil, kaj je v pismu; zato ga je žid izkoristil. Za nekaj časa hoče Tčotka poravnati svoj dolg, a pri upniku izvč, da mu je dolžan ne tri, marveč tristo rubljev. Ubogi kmetič si ni vedel pomagati. Tristo rubljev je bilo zanj malo da ne celo premoženje; ko ga je žid tožil, je revež jel lagati, da je njegov podpis po dolžnem pismu ponarejen, a sodišče mu je dokazalo laž in ga je obsodilo, da mora plačati poleg zapisanega dolga še sodnijske stroške. — Kmetič je tu jel ves obupan prositi žida, naj se ga usmili, naj prizanese vsaj ženi in četvorici neodraslih otrok. Toda žid ne pozna usmiljenja! Odgnal ga je! In tu je Tčotka zagrozil židu s pištolo. Žid ga je tožil in kmetič je odsedel nekaj tednov — v zaporu. A odtl^ je še vedno grozil židu. — Nekega dne pride k njemu židovski mešetar in ga nagovarja, naj gre ž njim v mesto, koder se obeta zanj lepa kupčija. Kmetič po dolgem prigovarjanju gre. V mestu ga pelje žid v samotno krčmo, koder mu naliva pijače; h krati ga pa vedno tolaži, da kupec kmalu pride. Pijan se vrača kmetič, a mej potom ga napadejo zlodeji in ga do smrti pobijejo. — Pričela se je preiskava, a ničesar ni mogla dognati. Ves svet je vedel, da so zločinci židje, a ker ni bilo dokazov, se jim ni ničesar zgodilo. — Še-le nedavno se je razjasnila vsa stvar. Neka ženska je prišla k nesrečni vdovi in ji je zaupno povedala, da ona vš za morilce, ker je ravno tisto osodepolno noč iz Rik se vračala domu in na potu slišala klice za pomoč. Ko je utihnil glas, šla je dalje in našla na potu umirajočega kmetiča, ki ji je še z razločnim glasom imenoval morilce. Ker je mislila, da bo sodišče samo jih našlo, se ni prej zglasila, toda sedaj ji vest ne d& miru in pripravljena je s prisego potrditi resnico svojega pričevanja. — Preiskava se je zopet začela. Srce se nam krči, ko beremo take povesti v poljskih listih. A pri tem ne umevamo, kako morejo taki listi poročati o tem in h krati zagovarjati, naj bi se židje čim najbolj prilagodili Poljakom. Za nas je ne-ovržna resnica, da je narod, ki se ziedn&či in zveže z židi, nravno in gospodarsko izgubljen. Jasno kot beli dan se maščuje i v tem obziru odpad od krščanstva!
Dnevne novice.
V L j u bi j an i, 9. marca.
(Nasprotniki na delu.) Komaj se je zvedelo, da slovenski poslanci v Hohenwartovem klubu med drugim zahtevajo tudi slovenskih vsporednic na celjski gimnaziji, kar je za popolno slovenski okraj povse opravičeno, že so pričeli tudi nasprotniki svoje ro-vanje proti tej zahtevi. V Celju se je rovanje pričelo, v Gradcu se bo nadaljevalo, kazalo pa se bo v nemško-narodni stranki v državnem zboru, ki bo
pod geslom, da treba nemškemu Celju varovati nemški značaj, vse storila, da prepreči to vladno odločbo. — Vlada bo morala tukaj pokazati lice svoje odkritosti in jasnosti.
(Slovensko gledišče.) V soboto dne 10. t. m. se bode predstavljala prvikrat igra: Iz dobe k o t i 1 j o n o v , češki spisal Em. Boždech, poslovenil Fr. Svoboda (Gestrin). Ta češka veseloigra nas popelje v one čase, ki so nam znani pod imenom »Roccoco" in slika na jako zanimiv in dovtipen način tisto dobo, v kateri se je med kotiljonom izvedla marsikaka spletka, marsikak važen politični korak in dokaj protekcij. Slovanskih zdravih veseloiger smo imeli do sedaj še malo; večinoma je bilo treba segati po zapadnih proizvodih, ki pa našemu mišljenju pač manj ugajajo, kakor zdrava komika našega plemena. Zato ne dvomimo, da bode glada-lišče tudi v soboto dobro obiskano in to tembolj, ker se bliža sezona svojemu koncu.
(V sveto deželo) je dne 6. t. m. odpotoval preč. g. Janez Ev. M a r i n i č , prošt in dekan v Doberlivasi na Koroškem. Izostal bo z doma kaka dva meseca.
(Od Sv. Križa pri Litiji) dne 6. marca: V naših hribih ni več tako dolgočano, kakor je bilo še pred nedavno preteklim časom. I v nas se je v malo letih mnogo spremenilo na boljše. Vinske gorice nam nekaj let sem v primeri z drugimi vinorodnimi kraji po Dolenjskem, vendar že nekaj rod& Trtne uši, hvala Bogu, do danes še nimamo. Seveda je treba pridno škropiti, ako hočemo kaj pridelati. Kdor pa ni tega storil, gotovo mu je trta popolnoma oslabela, ako se ni do cela posušila. Res, čedalje bolj treba se je truditi za božjo kapljico. Letos se je po nekojih vinogradih precej pridelalo in cena našemu čvičku je jako visoka. — Tudi v socijalnem i narodnem obziru napredujemo. Osnovali smo si kmetijsko podružnico, katera ima za naše razmere primerno dosti članov; seveda bi se dalo še mnogo več storiti v tem obziru, ko bi za to poklicani možje kazali malo več zanimanja in eneržije. Te dni bode podružnica naša kupila prostran vinograd, da si napravi nekako vzorno trtorejo. V ta namen dobili gmo izdatno podporo od slavnega deželnega odbora in slavne ljubljanske hranilnice. Srčna hvala obema! — Še letos napravili bodemo po načrtu deželnega inženirja Hraskega vodovod v Sv. Križu, kar bode na veliko korist cele župnije, kakor tudi potujočim ljudem. V to svrho dovolil nam je v zadnjem zasedanju slavni deželni zbor svoto 900 gld. podpore.
(Iz novomeškega okraja) piše se nam: V pre-tečenem mesecu februvatiju predaval je vodja deželne kmetijske šole na Grmu g. R. Dolenc ob nedeljah po krščanskem nauku v S t o p i o a h, Brusnicah, Mehovem invVavti vasi. Za predmet izbral si je nalogo :Kako naj se vinogradi, uničeni po trtni uši in peronosperi, pravilno r i g o 1 c. j o in z ameriškimi trtami na novo zasade? Predavanje je bilo združeno s praktičnimi demonstracijami in s poskuševanjem lansko leto v šolskem vinogradu pridelanim vinom »jork madeira". — Udeležba je bil vsakikrat prav mnogobrojna in prisotni vinogradniki spoznali so vrednost teh predavanj tako zelo, da so se takoj praktično lotili izvrševati rigolanje zanemarjenih vinogradov in jih z ameriškimi trtami na novo zasajevati. V tem oziru podpira jih veleslavni deželni odbor s tem, da revnejšim posestnikom „jork madeire-ključ" brezplačno poda-ruje ter da jim bode nekoliko Zivič-evih brizgalnic nakupil. Najbolj spodbudno vplivalo je na poslušalce poskušnja ameriškega vina »jork-madeira", pridelanega v šolskem vinogradu; do sedaj so vedno slišali, da ima to vino neprijeten okus, tukaj so se sami o nasprotnem prepričali; radi tega imela so ta predavanja najlepši vspeh. Gospod vodja pridobil si je s tem opravičeno hvaležnost v srcih tukajšnjih vinogradnikov.
(Iz Gorice.) Čast. gospod Ivan Roje, kaplan v Solkanu, imenovan je kapelan in provizor v Biljah pri Gorici.
(Iz celovške škofije.) Misijon bode od 11. do 19. t. rti. v Sovodnji. Vodili ga bodo redemptoristi iz Ljubna. — Mil. g. knezoškof Jožef bodo letos obiskali sledeče župnije v slovenskem delu: dne 23. aprila Djekše, 24. aprila Grebinj, 26. aprila Temenica; 5. maja Kamen, 6. maja Žitarjovas, 7. maja Globasnica, 8. maja Koprivna, 9. maja Št. Danijel, 10. maja Vogrfe, 21. maja Apače, 28. maja Kotlje, 29. maja Ojstrica; 7. junija Rabelj; 9. junija Zabnice, 10. junija Podklošter, 11. junija
Blače, 12. junija Boroljani. — Novi šematizem za 1. 1894 je ravnokar izšel.
(Koncert »Glasbene Matice".) Pri koncertu „Glasbene Matice" dne 12. in 14. marca pelo bode 180 pevcev in pevk, popolni vojaški orkester pa, pomnožen po nekaterih c vilnih muzikih, bode štel 50 mož. Proizvajal se bode, kakor smo že omenili, Haydnov svetovnoznani oratorij „ St var j en j e Skladba obseza tri dele in šteje 34 posameznih točk. Proizvajanje bode trajalo dve uri in pol. Za soli je vrlo dobro skrbljeno. Gspdč. Leščinska (sopran) poje vlogo Gabriela in Eve, gosp. Razinger (tenor) vlogo Uriela, g. Vašiček (bas) pa vlogo Rafaela in Adama. — Začetek obakrat točno ob 8. uri zvečer. Cene prostorom : Cercle a 3 gld., sedeži prve vrste a 2 gld., II. vrste a 1 gld. 50 kr., III. vrste in na galeriji a 1 gld., IV. vrste a 80 kr., vstopnice a 50 kr., za dijake a 30 kr. Sedeži in vstopnice se dobivajo v trgovini g. A. Zagorjana in na večer koncertov pri blagajnici. — Besede, ki obse-zajo deset tiskanih stranij, se dobivajo po 10 kr.
(Dolenjske železnice.) Na ljubljansko-kočevski odprti progi je promet — osobni kakor tovorni — bil v preteklem mesecu kaj živahen. Glede tarite za tovorno blago čujejo se pa vkljub znižanju še vedno pritožbe o previsoki vozni ceni do Ljubjane, oso-bito kjer se gre za cel vagon lesa ali podobnega blaga. — Upati je, da bode si. ravnateljstvo drž. železnic kakor do sedaj tudi v prihodnje v tem oziru drage volje uvaževalo take in podobne vpra-vičene pritožbe občinstva, ter skušalo ustreči jim po možnosti, kar je tako v korist upravi samej, občinstvu kakor tudi prometu. — Na današnji semenj pripeljalo se je z Dolenjskega zopet obilo sejmarjev. — Kočevskega premoga se dovaža sleherni dan vže od 50—60 voz. Kvaliteta tega premoga pa ne nad-kriljuje še trboveljskega, kakor se je začetka pričakovalo, niti jednaka jej ni še, dasiravno se je jel kočevski premog vže iz nižjih leg kopati. Kakor prvi resul-tati, je tudi sedaj premog še vedno na polovico rujav, v drugi polovici pa teman, v ceni pa dokaj previsoki. Boljše kvalitete ni še pričakovati, sodba o njej pa se v obče itak ne glasi kaj laskavo, kar je seveda po vsem upravičeno. — Te dni pričelo se je na novomeški progi z napeljavo brzojavne žice, postavljanjem drogov in aparatov po stavbah. Delo se vrši na vsej črti brez vsakih ovir in kaj naglo napreduje.
(Povišana skladnina.) Finančno ministerstvo je skladnino za blago, carini podvrženo, ki se vsprejme v uradno skladišče c kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani, od 1. aprila t. 1. začenši povišalo od pol krajcarja na jeden krajcar za 100 kilogramov in za jeden dan.
(Novi nasadi.) Po desni strani dovozne ceste h dolenjskemu kolodvoru pod »Zelenim hribom" nasadil se je pretekle dni nov drevored z mladim kostanjevim drevjem.
(Dar.) Iz Krope: Naša trgovca gg. Jurij Ma-gušar in Valentin Klinar sta darovala: prvi 150 gld., drugi 10 gld. za popravo zidu okoli našega pokopališča, kateri je zelo poprave potreben. Hvala jima!
(400.000 gld.) Zadostavek k „Slovenčevi" novici od 5. marca 1.1., tičoče se zapuščine 400.000 gld., katere je ranjki Fran Zakaszevvski v Levovu slepcem volil, izvolite še naslednje vrstice sprejeti. Cital sem jih danes zjutraj v »Szepsu", opoludne pa mi je došel cenjeni »Slovenec" v roke. Szeps v svojem Wr. Tagblattu o tem takole piše: »Dne 22. februvarija t. 1. umrl je v Levovu slikar Za-k a s z e \v s k i, ki je oporokoma volil svoje 400.000 goldinarjev znašajoče premoženje zavodu za vboge slepce. V oporoki je bilo brati, da ja del premoženja naložen pri gališkem zemljiško-kre-ditnem zavodu, ostalina nahaja se pa doma v gotovini. Nekaj dni je tega, da sta šla levovski župan dr. Mohnacki, ki je dobil nalog oporoko izvršiti, in pa jeden notar v stanovanje ranjcega, da dvigneta gotovino. Toda gotovine ni bilo, zginila je kakor kafra! Nič druzega nista dobila, kakor položnico o 112.000 goldinarjih v omenjenem kreditnem zavodu, 288.000 gld., ki so bili v gotovini doma, se je pa skadilo, da nihče ne ve kam in kedaj. Rajnik je umrl 22. februvarija in še le 26. zaprlo je zapuščinsko oblastjo stanovanje in zapečatilo, toraj prej ko ne vže davno na to, ko je bila — krava iz hleva!
(S Koroškega) se nam piše: Prav hvaležni smo vam, da ute z vrlim člankom »Satrapi v deželi ,strahu božjega'" pojasnili, kako se Slovanom godi
pod razvpito kulturonosno »piklhavbo". Iz članka vidimo tudi, da so naši koroški mogotci prav pridno hodili v nauke pri pruskih germanizatorjih in da hitro pobirajo stopinje za svojimi „bratiu onostran črno žoltih kolov! Da zameniš praske »landrate" in »amtmane" z našimi, pa imaš sliko tega, kar se godi, vsaj »en miniature", i na Koroškem!
(Celovške novice.) Letošnje občinske volitve bodo dne 9., 11. in 14. aprila. Volili bodo 12 novih odbornikov. — V Celovcu bodo zidali novo ljudsko šolo, katera je proračunjena na 140.000 gld.
(Novi poštni urad.) Dne 16. marca t. 1. odpre se zopet v Frančičih v Istri, okraj Voloska, poštni urad, ki se bode pečal s pisemsko in vožno pošto ter ob enem služboval kot nabiralnica poštno-hra-nilničnega urada.
(Kolekov in davščine proste) se še do konca leta 1899 vse vloge, katere zadevajo arondovanje zemljišč, ker se je postava z dne 3. marca 1868, št. 17, do te dobe podaljšala. Želeti je, da bi se posestniki te polajšave prav v obilni meri posluževali.
(Včerajšnji mesečni semenj) in uprav pomladansko vreme zvabila sta obilo domačih kakor tudi zunanjih kupcev na sejmišče, in kupčija je bila precej živahna. Goveje živine, večinoma lepo rejene, zlasti volov, prignalo se je mnogo, in so bile cene povprek srednje. Nič manj pa se ni pogrešalo tudi brhkih konj, ki so vzbujali pozornost raznih kupcev. Tuji kupci so takrat pokupili precej komadov. Kakor vselej, zastopana je bila tudi na tem semnju kolonija — ciganov, s svojimi seveda tudi — »iskrimi" kljuseti; a tem gre le malokdo že na li-manice!
(Iz blejske okolice.) Dne 2. t. m. je nastal požar na pašniku »Dolgo brdo" v gorjanski župniji, kateri je pokončal 10 hektarov zemljišča.
(Msgr. župnik Kneipp) prišel je 7. t. m. iz Rima nazaj v AVorishofen. Nekemu monakovskemu listu se iz Rima poroča, da je Kneipp pri obiskovanju zdravnikov dobro opazoval sv. očeta ter da je rekel, da sveti oče lahko dožive konec stoletja. — Nevarna bolezen kardinala La Valletta se je po Kneippovem zdravljenju zdatno zboljšala.
(Nepazljivost sejmarjev.) Poroča se nam: Včeraj ob polu 2. uri pop. bila bi se kmalu pripetila na cesti poleg domobrambovske vojašnice večja nesreča. Ob navadnem času vračali so se s sprehoda domu po tej cesti baš dečki s svojimi učiteljicami iz Marijanišča, ko pride nasproti neki kmetski sej-mar vodeč seboj dva srborita konja. Nakrat iztrga se jeden teh konj kmetu iz rok in skoči s ceste skozi vrsto dečkov na njivo, kjer so ga po dokajšnjem trudu zopet vjeli in lastniku izročili. Da so se otroci pri tem močno ustrašili in v tem strahu — k sreči brez vsake druge nezgode — sem pa t e begali, ne treba še posebej omenjati, pač pa poudarjamo to, da naj bi bila tudi v tem delu mesta, kakor na Spodnjih Poljanah sploh, — policija malo bolj vidljiva, nego je bila dozdaj, sej-marji pa pri gnanju živine bolj previdni in pazljivi !
(NaduČiteljska služba) s plačo tretjega razreda in prostim stanovanjem je razpisana v Kropi do 3. aprila.
(Pogozditev Ljubljanskega gradu.) Mera površine zemlj. parcel na ljubljanskem gradu, zaradi katere se je vršil meseca septembra 1. 1. komisijski ogled v svrho pogozditve, znaša T4737 ha. Vse to gozdno zemljišče se bo — kakor je povzeti dotičnemu oblastvenemu ukrepu — svoječasno v zmislu gozdne postave iz leta 1852 pogozdilo, zatem pa v oblastno oskrb in nadzorstvo izročilo. S tem je tudi ta zadeva tedaj še o pravem času prišla do tolikanj potrebne in primerne rešitve.
(Kjer "je plašč, tja mora i — cesar za njim.) O nobenem vladarju — pravi »Hlas N&roda" — se ne pripoveduje tako malo anekdot, kakor o cesarju Francu Jožefu. Radi tega bo nastopna dogod-bica iz postojinske »Jame" dvojno zanimiva. Bilo je leta 1885. Naš cesar je posetil tedaj, vračajoč se iz Trsta, v tretje divno vilenico postojinsko. Nje čudeža podzemeljska pojašnjeval in razkladal je cesarju tedanji postojinski okrajni glavar, ki pred tem nikoli ni videl vladarja, še manj pa, da bi bil kdaj govoril ž njim, le-ta je bil cesarjev spremljevalec. Do Milanskega hrama je šlo gladko po vsporedu. Ondi se pa obrne okrajni glavar k cesarju, rekoč: »Veličanstvo, tu morate sesti na železnico." — »Ali res moram?" vpraša cesar. »Kaj pa, če bi šel rajši peš?" — »To ne gre, Veličanstvo, izvolite se sami
nveriti, tu na vsporedu stoji: V velikem hramu se usede Nj. Veličanstvo v železniški voz, — in vspo-red je sestavilo deželno predsedništvo (g. baron Winkler) in,..Vašplaščježevvozu.' — „A, to je kaj druzega!" de cesar. .Kjer je plašč, pa mora še cesar za njim!" — In vidno oveseljen sede v voz, okrajni glavar se pa oddahne, da je zopet šlo vse gladko po vsporedu.
(Gosp. Fran Kapus) odvetniški kandidat in mestjan v Ormoži, rojak celjski, včeraj po kratki bolezni v 34. letu svoje starosti mirno v Bogu zaspal. R. i. p. Pogreb v soboto popoldan.
(Napoleon I. — zgodovinar.) Nekoč je vsprejel cesar Napoleon I. učenjaka Ameillona in mu je rekel: .Vi ste Ancillon, kaj ne? — Da, cesarska milost, Ameillon sem." — „A tako, Ameillon. Dovršili ste že rimsko zgodovino de Lebona." — ,Da, veličastvo vaše, Lebeau-a." — .A tako — Lebeau-a. Do časa, ko so Arabci se polastila Carigrada?" — .Da, veličastvo, Turki." — .Seveda Turki 1. 1449." „Da velečastvo.", 1.1453." — .Prav imate, 1. 1453." Cesar se je potem obrnil do drugih. Najbolj čudno pa je, da je učeni Ameillon, kedarkoli- ga je kdo spomnil cesarja, vedno povdarjal: „Kar je najimenitnejše, je pa to, da cesar tako čudovito zna zgodovino, prav kot zgodovinar-strokovnj ak."__
Društva.
(Slov. bralno društvo v Kranju.) Vabilo k zabavnemu večeru, katerega priredi dne 11 marca t. 1. slovensko bralno društvo v Kranju v svojih prostorih. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina udom 20 kr., neudom 40 kr. za osebo. — Vspored: 1. .Valse elegante", tamburaški zbor. 2 Lunica", mešani čveterospev. 3. „Kje dom je moj?" tamburaški zbor. 4. „Jelšev škrat", trospev s spremljevanjem glasovira. 5. .Svračanje", tamburaški zbor. 6. .Zvezda", ženski zbor s spremljevanjem tamburaškega zbora. 7. .Stanovička", tamburaški zbor. 8. .Smrt in deklica«, pevski prizor s spremljevanjem glasovira. 9. .Jedno uro doktor". Gluma v jednem dejanju. 10. Prosta zabava. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje_o d b o r.
Telegrami.
Dunaj, B. marca. Ko je učni minister se bil v budgetnem odseku izjavil zastran kranjske in celjske gimnazije, je dr. Heils-berg nujno priporočal vladi, da naj glede srednjih šol nič ne preminja na sedanji po-sesti.
Dunaj, 9. marca. Vlada je predložila zbornici poslancev predlog, v katerem se podaljšuje budgetni provizorij za april in maj. Biankini interpeluje vlado, kako je z obravnavami s Francijo o znižanju carine za uvoz francoskih vin. Tausche interpeluje o plačevanju za prevažanje živinske soli in o znižanju troškov dobivanja in plačevanja te soli. Prade interpeluje vlado glede naznanitve pri konfiskaciji listov, kateri članek je zaplenjen. Zbornica poslancev je v vseh branjih po kratki debati vsprejela načrt zakona o začasni vredbi trgovskih odnošajev z Rusijo. V teku debate je izjavil Morsey, da bode njegova stranka le tedaj glasovala za trgovsko pogodbo, če se z Eumunijo in Rusijo ne sklene nobena živinozdravska (veterinama) pogodba.
Rim, 8. marca. Zvečer se je razletela bomba v zbornici poslancev, ko je seja že bila končana. Okna so se razdrobila. Osem oseb je ranjenih. Jeden poškodovaneo je priznal, da mu je nekdo dal zabojček, v katerem je bila bomba, ki se je razletela.
Pariz, 8. marca. Minister Raynal je odgovoril poslancu Jauresu, da ne more odgovoriti na njegovo interpelacijo o tem, če res kapitalisti in duhovniki podpirajo anarhiste, ker to, kar je on navajal, se ne opira na resnične dogodke.	_
Premovana želodčna tinktura lekarja Plccolija v LJubljani se ne more primerjati s podobnimi navadno drastično vplivajočimi preparati, kateri so, če tudi sprva kaže, da močno vplivajo, škodljivi prebavljajočim organom.__584 8 10 -7
Lokalna železnioa aieshttbl-Pnohitein. V c. kr.
trgovskem ministerstru so se vršile obravnave s firmo He nrik M a 11 o n i zastran podelitve n a j v iS j e k o n c e s i j e z a grajenje lokalne železnice od postaje Welchau-Wiekwitz bušte zadobe železnice v Gieshubl-Puchstein in so imele ugoden uspeh.___
Umrli so:
7.	marca. Marija Babnik, gostija, 84 let, Stari trg št. 3, ostarelost. - Marija Aleš, delavčeva žena, 32 let, Kurja vas St. 14, jetika.
8.	marca. Terezija Pole, črkostavčeva vdova, 78 let, Kravja dolina 22, kap. - Frančiška Prek, delavčeva hči, 6 let, Črna vas 4, Skrlatica.
Tu j ci.
7. marcija.
Pri Maliču: G. Linner, c. in kr. generalmajor; Wiat, posestnik, s soprogo; Mang, Maikus, Dietrichstein, Pollak, Oton pl. Steeg, Hochmuth, Abeles, Glas, Frimmel z Dunaja.
—	Wrany s Češkega. — Stern iz Linca. — Miiller' iz Heil-bruna. - Falur s Krke. — Stockl iz Celja. - Oton Paul, uradnik, iz Attmang-a. - Flurl iz Berolina. — Obermann iz Kočevja. — Debida iz Lesec. — Fuchs iz Preddvora.
Pri Slonu: Krupka, inženfir, Ibold, Khern, Petrovits Hartmann, Deutsch z Dunaja. - Finger s Plzna. — Wur-dinger iz Žatca. — Katz iz Podmokljev. - Suša iz Senožeč.
—	Lušin iz Zagreba. — Hmelak, Tedeschi, Aney, Schepitz iz Trsta. — Polak, Dimnik iz Trbovelj. — Grilc iz Vač. — Schollmayer s Snežnika. — Buschraann iz Hamburga. — Maly iz Tržiča. — Rumel, inženir, z Višnje Gore. - Kovačič in Mikuš od Sv. Lucije. — Kaučič iz Razdrtega. — Neža Cronavettvogl iz Kamnika.
Pri Juamem kolodvoru: Ana pl. Stainberg iz Mar-garethen-a. — Simshiiuser iz Worms-a. — Nettl iz Hohenelbe.
Pri bavarskem dvoru : Tellini, Colanto, Pravisani iz Vidna.
Pri avstrijskem caru: Janez in Franc Pintar iz Rakeka. — Frančiška Demšar iz Tupaliča._
deči p. n. čč. gg. udi: Lednik Ant., župnik v Pod-sredi 10 gld. Hribovšek Karol, kanonik itd. v Mariboru 10 gld. Pivec Štefan, kapi. v Rečici 5 gld. Muha Jož., žup. v Skomrah 2 gld. Presečnik Greg., župnik v Podgorju 2 gld. Jezovšek Mih., c. kr. notar na Vranskem 3 gld. Neimenovan Haložan 2 gld. Lacko Ant., župnik pri sv. Križu 2 gld. Suhač Ant. dr, župnik pri sv. Ani 2 gld. Kačič Iv., c. kr. bi-Iježnik v Šoštanju 2 gld. Sah Matija, črevljar 2 gld. Smid Iv., bukv. 2 gld. Križanič Iv. dr., kanonik itd. Maribor 10 gld. Jurkovič Davorin, župnik pri sv. Prtru 10 gld. Kolar Vinko, kapi. na Paki 12 gld. Žalska posojilnica 20 gld. Višnar Fr kaplan pri sv Križu 2 gld. Veselo omizje v Braslovčah Al gld. Smid Miloš, žup. v Solčavi 3 gld. Zupan Simon 1 gld. Lipovšek Helena, posest. 2 gld. 10 kr. Ber-glez Iv., žup. v Artičah 2 gld. Raučigaj Ant., mest. kapi. v Celju 5 gld. Zupane Val. posest, na g. Hu-dinji 5 gld. 20 kr. Hajšek Ant. č. kor. dekan žup. v slov. B. 5 gld. Stuler Jožefa, hišinja 2 gld. Cer-nenšek Fr., kapi. v St. Pavlu 3 gld. Slander Ant., žup. v starem trgu 5 gld. Neimenovana 2 gld. Pod-hostnik And., žup. Dramljah 5 gld. 13 kr. Sijanec Al žup. v Nagovi 2 gld. Gajšek K., č. korar, dekan žup. v Doberni 10 gld. — Bog povrni vsem dobrotnikom.
GLAVNO S KLAD ISTE
MATT052SSr
najfiistlje lužne
K1SEUNE
najboljše mizne in osvežujoče pijače,
v.
51
preiskušene pri kaliju, vratnih boleznih, želodčnem in mehnrnem katarn.
Henrik Mattoni, Karlove vari in na Dunaju.
Vremensko »poročilo.
Srednja temperatura 3 0 . za 0 4' nad normalom_
----- -
Katoliškemu podpornemu društvu v Celju
za vzdrževanje dekliške šole čč. šolskih sester so nadalje (1894) darovali, oziroma ,letnino plačali sle-
St. 5582.
Tovarniško zalogo
šivalnih strojev
in
508 50- 21 za voz a ve nje
ima
v Ljubljani, Dunajska cesta 13.
Ceniki zastonj in franko.
O	d
d	d
c	S
u	d
• vH	M
HH	m
V)	•iH
<L>	t c3
	
u	>tz1
<D >	•rd 0
O	ti
Razglas.
Občinski svet deželnega stolnega mesta Ljubljane je razdelil nekdaj Jalenovo posestvo ob Resljevi oesti na tri ataviščaizmejkatenh sta na prodaj gorenje (na voglu Poljskih ulic) m dolenje (na
vogf^^šentpeterske in Resljeve ceste je na
prodaj le s pogojem, da kupec zdanjo hišo podere in mesto nje v .dveh letih po sklepu pogodbe novo hišo v določenih stavbinskih črtah zgradi. Glede gorenj ega stara na voglu Poljskih ulic se £ izjaviti ponudnikom, ali nameravajo staro hiso (st 16 v Poljskih ulicah) podreti in mestu nje zgraditi novo v določeni Btavbmski črti, al. hote samo prezidati staro hišo po mestne občine določilih.
Razdelitveni uačrt je na ogled v mestnem stavbinskem uradu za navadnih uradnih ur, ponudbe pa je izročiti podpisanemu magistratu
do konca tekočega meseca marca. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
8. dan marca 1894.
H® ii n a j s
Dn6 9. marcija.
Papirna renta 5*, 1(5* davka . . Srebrna renta 5*, 16* davka . . Zlata renta 4*, davka prosta . . . 4% avstrijska kronina renta, 200 kron Akeije avstro-ogerske banke, 600 gld.
Kreditne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor ftO fr.)......
Cesarski cekini ........
Nom&kib mark 100 . . ■ ■ ■
98 gld. 20 kr.
98		— „
. 119		75 „
. 97		70 .
. 1029		— .
. 367	n	25 .
124		70 „
9		92 .
5		83 „
60	n	05 „
Dne a marcija.
Ogerska zlata renta 4* . • •	t*ld-
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . .	»o	»
4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. , .	149	,
5* državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	169	„
Državne srečke 1. 1864., 100 gld ...	196	.
Zastavna pisma avstr. osr.zem. kred. banke 4%	»o	„
4* kranjsko deželno posojilo.....»7	„
Kreditne srečke, 100 gld.......1=°
St. Genois srečke. 40 gld.......
25 40
25 75 50 60 50 50
kr.
4% srečke dunajske parobrodne družbe	143 gld, —	kr
Avstr. rudečega križ,a srečke, 10 gld. ■ •	18	.	75	„
Rudolfove srečke, 10 gld..............23	.	50	,
Salmove srečke, 40 gld........74	„	—	.
Waldsteinove srečke. 20 gld..........48	.	50	,
Ljubljanske srečke.........24	„	75	.
Akcije angio-avstrijske banke. 200 gld.	155	.	50	,
Akcije Ferdinandove sov. želez. 1000 gl. «t. v	2955	„	-	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. ,	111	-	~~	*
Papirnih rubeljev 100	134	-	26
jfjr Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, .rečk, denarjev itd Zavarovanje za zgube pri Žrebanjih, pri izžrebanju
najmanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi
Menjarnična delniška družba
„11 E » C U B«
Vfollzeile it. 10 Dnnaj, liriahilferstrasseMB.
2E*-Pojasnila vvseh gospodarskih in Jlnančnih stvareh, S o kursnih Trdnostih Vh špekulacijsk.h vrednostnih
papirjev in vestni svftti za dosego kolikor je mogoče visocega obrekovanja pri popolni varnosti ■Tnnloženlh glavnic.