Poštnina plačana v gotovini
Cena Din
Leto lil.
V Ljubljani, četrtek 10. februara 1938.
Štev. 32.
Spremembe v Nemčiji so pospešile zbližanfe, ki bi zagotovilo mir v Evropi:
Pogajanja za sporazum Kalife z Anglijo
London, 10. febr. Uradno poročajo, da je zunanji minister Eden na včerajšnji seji angleške vlade dal poročilo o poteku priprav za sporazum med Anglijo in Kalijo. Priprave za sporazum so v tesni zvezi z odpoklicom prostovoljcev iz Španije. Italija je po spremembah v Nemčiji pospešila prizadevanja za sporazum z Anglijo. Te spremembe so zvezo med Italijo in'Nemčijo razrahljale, saj je v nemški vojski zmagala skupina, ki ji ni veliko do vojaškega zavezništva z Italijo, marveč hoče pomirjenje s Francijo in Anglijo. Zato Italija ne more več računati na izdatnejšo podporo nemške vojske v Španiji. Dalje se boji kakih novih nemških poskusov v Avstriji, kamor namerava nemška vlada imenovati za poslanika bojevitega hitlerjevca Kriebela. Za italijansko varnost pa je avstrijska
neodvisnost kljub vsem paradam vprašanje življenjske važnosti, ob katerem se utegne razbiti sleherna zveza z Nemčijo, kar se je pokazalo že leta 1934. Ker ima Italija večji del svoje redne vojske v Abesiniji, Libiji ter nekaj tudi v Španiji, v celoti
350.000	mož. je zanjo nadvse važno, da se reši nevarnosti na svojih evropskih mejah, kar pa je mogoče le, če je Avstrija neodvisna iii če živi Italija v dobrem razmerju z Anglijo zaradi Sredozemlja.
Vsi ti razlogi silijo Italijo, da uredi svoje od-nošaje z Anglijo. Taka ureditev bi prinesla Italiji tudi velike gospodarske koristi, saj Anglija čisto odkrito ponuja Italiji velika posojila za gospodarsko ureditev Abesinije. a le pod pogojem, da se sporazume z njo politično.
London, 10. febr. AA. Današnje časopisje ko-
mentira v prvi vreti včerajšnje konference lorda Plymoutha z veleposlanikom Francije in Rusije. Listi izražajo upanje, da bo prišlo do sporazuma med Veliko Britanijo in Italijo. »Times« misli, da bi sporazum v Španiji olajšal ureditev angleško-rtalijanskih odnošajev. >Daily Telegraph« poroča, da je italijanski poslanik Grandi imel 6noči v Foreigen Officeu svojo drugo konferenco s stalnim državnim podtajnikom Kadogenom. Vendar pa še vedno ni rešeno vprašanje, da bi se dobrovoljci vrnili iz Španije. Velika Britanija je stavila nove predloge, ki jih 6edaj proučujejo. »Daily Mail« prinaša pod velikim naslovom vest, da bo sir Robert Vansittard verjetno v kratkem obiskal Rim, ali pa da bo grof Ciano poklican na obisk v London.
Knez namestnik na pogrebu v Atenah
Alene, 10. febr. m. Snoči ob 10.20 se je s posebnim dvornim vlakom pripeljal v Atene jugoslovanski knez-namestnik Pavle v spremstvu vojvode in vojvodinje Kentske. Na postaji je kneza namestnika in njegovo spremstvo sprejel grslu kralj Jurij, predsednik vlade Metaxas, notranji in vojni minister, maršal dvora in^ jugoslovanski poslanik na grškem dvoru Lazarevič. S postaje se je knez vozil obenem z vojvodo in vojvodinjo Kentsko najprej v hotel »Velika Britanija«, kjer je položeno truplo pokojnega princa Nikolaja na mrtvaški oder. Srečanje kneginje Olge in vojvodinje Marine, hčerke umrlega kneza Nikolaja, je bilo zelo ganljivo Po kratkem zadržanju v kapelici, kjer leži princ Nikolaj, se je knez Pavle s spremstvom odpeljal na dvor.
Pogreb princa Nikolaja bo v soboto. Princ Nikolaj bo pokopan z vsemi vojaškimi častmi.
Kongres za mir in slogo med narodi
London, 10. febr. AA. (Reuter) Angleški kardinal Hinsley je za evharistični kongres v Budimpešti poslal raznim katoliškim društvom posebno pismo, v katerem pravi, da bodo na tem kongresu molili najbolj za mir in slogo med vsemi narodi v teh težkih dneh sporov in splošnega prerivanja. Po kardinalovih besedah bo kongres zadošcevanje Za grehe tistih, ki ne vedo, kaj delajo. Ta kongres pa naj bo tudi splošen krik po milosti božji, naj s svojo dobroto reši človeštvo,.ki Boga pozablja in 6e proti njemu celo vojskuje. Brezbožni materializem je nevaren krščanski omiki. Kakor nekoč, tako je tudi še nedavno katoliško junaštvo rešilo madžarske katolike in vso Evropo. Kongres v Budimpešti naj izzveni v prošnji, naj Kristus ustavi val brezboštva.
Nenaden politični obrat:
Romunski fašisti -za vlado
Bukarešta, 10. febr. m. Snoči je bil sestanek senata Železne garde, ki ima 50 članov. Med na-vzočnimi so bili trije bivši generali, en admiral, 12 bivših polkovnikov in več bivših višjih častnikov. Na seji so sprejeli sklep, ki je presenetil vso romunsko politično javnost in celo samo romunsko vlado. Sklenjeno je bilo namreč, da od tega dne senat odpoveduje vse shode Železne garde. Železna garda v bodoče ne bo več vodila boja proti vladi in tudi ne bo objavljala nobenih proglasov, ker želi olajšati delo in pospešiti popolno zmago sedanje vlade pri bližajočih se volitvah.
Dve novi Županski zvezi
Ko so se ob priliki senatnih volitev mudili župani iz vse savske banovine v Zagrebu, so na svojem sestanku sklenili ustanoviti svojo župansko zvezo, v kateri bi bile včlanjene vse občine, ki imajo za župane pristaše bivše Hrvatske kmečke stranke. Svojo župansko zvezo bodo ustanovili tudi župani, jiristaši b. HSS v primorski banovini, la se bo sestajala vsak< tri mesece. V stalni odbor so bili že izvoljeni župani iz Sinja, z Visa, iz Ma-karslce, iz Čapljine m Kupresa.
Zastrupljanje razmerja med sosedi:
Avstrija izganja naše državljane
Dunaj, 10. febr. o. Uradno poročilo avstrijske vlade poroča o ukrepih, ki se nanašajo na izgon naših državljanov iz Avstrije. Ti ukrepi so odgovor na dejstvo, da so naše oblasti pred božičem poslale čez mejo več avstrijskih monarhistov, ki so v Mariboru in okolici širili propagando za vrnitev Habsburžanov na avstrijski prestol in za združitev nekdanjih avstrijskih pokrajin pod habsburško oblastjo. Ti avstrijski državljani so bili povečini člani vladne domovinske fronte in so se kot tujci pregrešili z delom proti koristim in obstanku naše države.
Avstrijska vlada si je prizadevala, da bi naše oblasti izgon preklicale in dovolile tem legitimi-stičnim propagandistom, da_ se vrnejo v našo državo, česar pa naše oblasti seveda niso mogle storiti. Zaradi tega je dunajska vlada izdala odlok, po katerem bo izgnala iz Avstrije toliko naših državljanov, kolikor je Jugoslavija izgnala Avstrijcev. Uradni odlok pravi, da so ti naši državljani
—	ne pove pa kateri — že dalje čase osumljeni protiavstrijskega delovanja. S tem neutemeljenim korakom je avstrijska vlada izzvala spor. ki bo odnošaje med nami in Avstrijo le zagrenil.
Odmevi politike prs celovških tekmah
Dunaj, 10. februarja, o. Tiskovni urad avstrijske športne in telovadne fronte poroča: Pri meddržavnih skakalnih tekmah v Celovcu dne 6. t. m. so neodgovorni in športu tuji elementi, ter tudi nekateri športni funkcionarji izrabili športno prireditev kot politično demonstracijo. S tem so zadali avstrijskemu športu veliko škodo, ker so javno odrekali lepim športnim uspehom, ki so jih dosegli avstrijski smučarji, vsako priznanje; dočim so demonstrativno ploskali inozemskim (nemškim) tekmovalcem.
Vrhovno vodstvo avstrijske športne in telovadne fronte obžaluje te izpade in se smatra za prisiljeno, da v korist splošnih športnih interesov in v izogib nadaljnjim eventuelnim demonstracijam take vrste odpove za 12. in 13. februarja napovedano damsko državno prvenstvo v Murau, kakor tudi moško prvenstvo v alpski kombinaciji.
Za moško prvenstvo v alpski kombinaciji je bilo prijavljenih nad 200 udeležencev, in sicer iz Švice, Nemčije, Češkoslovaške in Švedske. Nemčija bi poslala v Murau močno zastopstvo svojih najboljših tekmovalcev.
Francoska radost nad obiskom angleškega kralja
Pariš, 10. febr AA. »Echo de Pariš* razlaga obisk britanskega vladarja Franciji in med drugim pravi, da je ta obisk četrti v začetku tega stoletja in da ne kaže samo, kako trajno in prisrčno je prijateljstvo, ki je postalo po letu 1936 še posebno intimno, marveč tudi pomeni, da se londonski in pariški ministri dobro zavedajo težavnega svetovnega položaja, ki danes vlada. Francoski in angleški narod pozdravljata britansko kraljevsko dvojico in izražata, svojo vero v to, kar Francijo in Anglijo druži — v mir in svobodo. > Epoque« pravi: Ta obisk kaže, da je britansko-francoski sporazum še vedno neokrnjen. »Jour< piše, da obisk pod sedanjimi okolnostmi dobiva značaj simbola britansko-francoskega prijateljstva. »Petit Pa-risien« med drugim pravi: Ob priliki obiska britanskega vladarja bo francoski narod pokazal, kako mu je pri srcu bratsko sodelovanje z Anglijo. »Excelsior< pravi: Pomembno je to, da sta britanska vladarja za svoj službeni obisk izven Britanije
sprejela ravno francosko vabilo, da bi s tem ob tej priliki mogla izraziti vse spoštovanje bojevnikom, ki so obenem s francoskimi prelivali svojo kri za obrambo pravice in svobode.
London, 10. febr. A A. (Havas) Tu potrjujejo, da princesi Elizabeta in Margareta Roža ne bosta spremljali angleškega kralja in kraljice pri njunem obisku na Francoskem.
Kralj Jurij VI. in kraljica Elizabeta bosta doživela v francoski prestolnici topel sprejem. Oba dobro poznata Pariz, kakor se ju tudi Pariz dobro spominja Kot vojvoda in vojvodinja Yorška sta sedanja britanska suverena obiskala meseca junija 1931 kolonialno razstavo, leta 1935 pa 6ta prišla v Pariz na obisk. Okoliščina, da britanska suverena obvladata francoščino in da se mladi princesi učita tega jezika, bo še povečala priljubljenost, ki 1 jo uživajo visoki gostje v najširših slojih franco-1 sikega prebivalstva.
Radiofonska posfnja sporoča svojim naročnikom, da bo prenos opere »Manon« s sodelovanjem slovitega italijanskega tenorista Benjamina Giglija mesto v četrtek v petek 11. t. m.
Uradno poročilo o obisku madžarskega kraljevega namestnika:
Trajno prijateljstvo med Madžarsko
in Poljsko
Varšava, 10. febr. A A. (Pat) Madžarski namestnik Horthv je včeraj v Varšavi obiskal maršala Rydz-Smiglija, nato pa je sprejel nemškega, italijanskega in avstrijskega veleposlanika. Opoldne je bilo v kraljevem dvorcu kosilo, ki ga je priredil predsednik republike Moscicki, ki se ga je udeležilo 100 gostov. Med gosti je bil tudi danski princ Axel, kardinal Hlond, krakovski podpredsednik Kviatko’’ski, zunanji minister Beck, člani vlade, madžarski poslanik in druge odlične osebnosti.
Zvečer ob 21.25 se je Horthy odpeljal iz Var-
Vioga skrivnostnega ruskega parnika
Kam je izginil sovjetski diplomat?
Bukarešta, 10. febr. m. Za izginulem sovjetskim odpravnikom poslov v Bukarešti Teodorjem Butenkom še ni nobenega sledu. Včeraj je zunanje ministrstvo objavilo poročilo, v katerem pravi, da je romunska vlada ukrenila vse potrebno, da bi se ji posrečilo najti Butenka. Preiskavo vodita uprava mesta Bukarešte in ravnateljstvo državne varnosti. Policija jt dala na razpolago v ta namen nekaj najsposobnejših tajnih policistov, ki pa se jim do zdaj ni posrečilo ničesar odkriti. Tudi tega Se ne vedo, če je bil Butenko ubit ali pa so ga agenti GPU ugrabili, ali pa je sam pobegnil iz do zdaj še neznanega vzroka.
Slučaj sovjetskega odpravnika poslov Butenka 3« še zmerom zavit v čudno skrivnost. Policija je dosedaj ugotovila samo to, da Butenko še ni prekoračil romunsko mejo. Ppljcija dopušča doumevo,
da so sovjetskega diplomata ali s silo odvedli ali ga pa skrili. Moskovski	agenti so	to	že	večkrat
storili v raznih državah.	Zanimivo	je,	da	je pre-
tekli teden priplul v pristanišče Konstanca nenadoma sovjetski parnik >Katamaja<, ne da bi poprej o tem obvestil pristaniško poveljstvo. Ta parnik pa že več mesecev ni prihajal v Konstanco. Parnik je počasi nalagal premog pri neki tvrdki, ki je v trgovskih zvezah s Sovjetsko Rusijo. To je bilo v soboto, torej istega dne, ko	je	izginil Butenko. Parnik je odplul	v neznano	smer.	Zato je
možno, da so moskovski agenti prišli s tem parnikom, odvedli Butenka v Konstanco, ni pa tudi izključeno, da so Butenka ali pa njegovo truplo vkrcali v kakem drugem manjšem romunskem pristanišču. Ni pa tudi izključeno, da je Butenko padel kot trockist, ker ni bil zadovoljen s Stalinovo politiko.
šave. Do poljske meje ga spremijo člani njegovega poljskega spremstva.
O obisku so objavili naslednje uradno poročilo:
Obisk Njegove Visokosti kraljevskega regenta Madžarske pri predsedniku poljske republike je odkrilo potrdil prijateljstvo in zaupanje, ki sloni na tisočletnih zvezah, ki družijo obe državi, ki sta tako dragocen element za ustalitev ravnotežja in miru v lem delu Evrope. Med obiskom je madžarski zunanji minister Kanya, ki je spremljal Njegovo Visokost, s poljskim zunanjim ministrom na široko pretresel vse politične probleme, ki se tičejo obeh držav
Vesti 10. februara
Posebne ženske policijske oddelke bodo ustanovili pri vseh nemških policijskih komisariatih.
Obletnico zavzetja Malage po nacionalističnih oddelkih so včeraj slovesno praznovali po vsej Francovi Španiji.
Poljski zunanji minister Beck bo marca najbrž obiskal Rim in podpisal prijateljski sporazum med Poljsko in tlalijo.
Francosko potniško letalo, ki vzdržuje zvezo med Marseilleom in Tunisom, se je pri odletu iz pristanisča Marignane zadelo ob pomol, se razbilo in vnelo. Osem potnikov je pri tem zgorelo in utonilo, šest pa jih je dobile hude opekline.
72% vseh političnih obsojencev, kar so jih lani postrelili v Rusiji, je bilo nekdaj včlanjenih v komunistični stranki in so skoraj vsi zavzemali tam važna mesta.
45 milijard dinarjev izrednih izdatkov za vojno obrambo določa izredni proračun francoskega vojnega ministrstva.
Znorel je bivši kralj ameriških zločincev Al Capone, ki je zaprt v neki jetnišnici pri San Franciscu.
Umrl je grški finančni minister ‘Perikles Re-diagis. Za naslednika 60 imenovali njegovega namestnika Apostolilesa.
Italijansko oblast v Abesiniji je priznala srednjeameriška republika Nicaragua.
Velike skrbi prizadeva Japoncem pomanjkanje surovi n za vojno industrijo, ki jih ne morejo več uvažati v taki meri kakor do zdaj.
Vse zasebne zbirke znamk je zaplenila rdeča španska vlada z utemeljitvijo, da bo organizirala osrednji urad zo prodajo znamk v tujino. S tem misli dobiti nov vir za oborožitev.
Maršal Goring bo obiskal Poljsko 23. febr. in bo ostal nekaj dni tam na lovu.
Dve dovoljenji za izvoz orožja na Japonsko je
dala v zadnjih treh mesecih Anglija, kakor je povedal zastopnik vlade v zbornici, kjer so poslanci vložili nekaj vprašanj o tem, in pa še, koliko patentov so angleške jeklarne prodale zadnje čase japonski vojni industriji.
Tri milijarde lir za pospeševanje kmetijstva je določila italijanska vlada. Nekaj tega ogromnega zneska bo šlo za pogozdovanje, precej pa za izsuševanje močvirij.
Čez 200 javnih telefonskih celic so predzadnjo noč pokvarili neznani zločinci na Dunaju. Domnevajo, da so lo storili hillerjevci.
Razburjenje je nastalo v Ameriki zaradi pisanja nekaterih listov, ki trdijo, da ameriško in angleško poveljstvo -na Daljnem vzhod« nastopata skupno in sporazumno. Listi trdijo, da je to nevarno, ker se Amerika v vojnih vprašanjih veže z izvenamerišikimi državami.
Leto 1937 v francoski trgovini se je končalo s primanjkljajem, prvič po dolgih letih. Primanjkljaj so zakrivile stavke, zaradi katerih je počivalo delo v najvažnejših industrijah. Zaradi njih so morali Francozi uvažati ogromne množine angleškega premoga, ki bi ga sicer ne bilo treba. Torej 6ami blagoslovi ljudske fronte.
Silovita nevihta v tečajnih pokrajinah je začela divjali predvčerajšnjim Zaradi nevihte so nastale tudi močne magnetske motnje, ki bodo najbrž pretrgale vse žične in brezžične zveze s severnimi in najsevernejšimi kraji, ter pokvarile kompase.
Za 64 milijonov dolarjev orožja so prodale Združene države meseca januarja raznim državam
Jo svetu. Veliko so ga dobili Sovjeti, Kitajci in aponci kljub vsemu ameriškemu govoričenju o miru in bojkotu vojskujočih se držav.
Ruski ledolomilec »Tajmir« se bliža znanstvenikom na ledeni plošči in pričakujejo, da jih bo že dane« rešil. Plošča je že tako blizu Gronlandije, da učenjaki vidijo obalo.
Velik požar je uničil gledališče »Teatro Liricoc v Milami. Ogenj je uničil vse, da so ostali samo zidovi. Gledališče so pred dvema letoma docela prenovili.
Madžarski kraljevi namestnik Horthy je na lovu, ki mu ga je priredil predsednik poljske republike. ustrelil C6em divjih prašičev.
Umrl je upravnik praške policije Josef Vansek, ki je bil podpredsednik mednarodne zveze kriminalistov.
V	50 letih bo Francija imela komaj 30 milijonov prebivalcev, namesto sedanjih 41, če bodo rojstva tako nazadovala, kakor nazadujejo danes.
Sv. oče je predsedoval seji Kongregacije za 6vete obrede, ki je razpravljala o beatifikaciji Janeza Leonarda, ustanovitelja Reda Matere božje.
Boljševizem pomeni nevarnost za severne države, v tem smislu je predaval študentom na švedskem vseučilišču v Stockholmu slavni azijski raziskovalec Sween Hedin.
Za omiljenie vojnih grozot v Španiji
London, 10. februarja, o. Današnje časopisje prinaša spomenico, ki poziva vojskujoči se stranki v Španiji, naj nehata s strašnimi letalskimi napadi na nevazarovana mesta. Spomenica roti voditelje rdeče in nacionalistične Španije, naj prizanesejo španskemu ljudstvu s temi grozotami. Spomenico so podpisali najvišji zastopniki vseh verstev, med njimi londonski kardinal, dalje odlični znanstveniki in ugledne osebnosti, moški in ženske iz javnega življenja Spomenico so poslali predsedniku vlade _ Chamberlainu, rdečemu poslaniku v Londonu in nacionalističnemu diplomatskemu zastopniku.
Salamanca, 10. februarja. A A Vrhovno poveljstvo je objavilo, da so nacionalistične čete na fronti ob Affambri očistile zavzeto ozemlje in ujele 6000 miličnikov. Na bojišču so pokopali 1247 trupel sovražnikov. Zaplenile so mnogo orožja in vojnega materiala in živeža. Več sto
družin se je vrnilo v svoje domove Včeraj smo sestrelili poteg osmih še tri letala.
Notranji minister Serano Suner je imenovan za nacionalističnega delegata za tisk in propagando Na ta način je koncentrirana ta služba v resoru nacionalističnega ministrstva za notranje posle.
Nacionalna vlada je imenovala štiri nove podtajnike.
Na kongresu francoski državnih uradnikov je
odposlanec iz Savoje, Medrani, v daljšem govoru odkril, v kakih množinah tihotapijo orožje francoske komunistične organizacije iz Švice za Španijo in koliko zaslužijo pri tem nekateri uradniki.
Sedem velikih tekstilnih tovarn so zaprli v
6everni Franciji, zaradi česar je izgubilo delo nekaj ti60č ljudi.
Sleparije tvrdke Teibl & Komp.
Ljubljana, 10. februarja.
V dvorani št. 79 je včeraj med procesom proti tvrdki Teibl & Komp. prijetno sijalo sonce. Občinstva ni bilo mnogo, pač pa zastopnik finančne kontrole in mnogi vsakdanji gosti dvorane. Mnoge je zanimalo, kako je ta Teibiova sleparska afera prišla na dan. Situacija je bila taka. Ljubljanski trgovci s sladkorjem na debelo, ki so organizirani v dveh skupinah, so se silno čudili, da ne morejo na Gorenjsko prodati niti 100 kg sladkorja Vlada velika konkurenca med državnimi sladkornimi tovarnami in privatnimi. Ljubljanski trgovci so se na vse strani pritoževali, naposled so se obrnili na ljubljansko policijo s prošnjo, da naj zadevo preišče in da je najbrž Teibl v zvezi z vsemi kupčijami, kjer je bil sladkor ponujen po prav nizkih cenah. Pol. komisarju g. Lovrenčiču je bila poverjena naloga, da uvede poizvedbe in dožene poslovanje Josipa Teibla. Zadeva je bila kmalu razčiščena in razkriti vsi I eiblovi triki.
Delno Teiblovo priznanje
Mali senat so tvorili kot predsednik s. o. s. g. Fran Kovač, kot sosodnika gg. Ivan Kralj ki Rajko Lederhas. Javno obtožbo je, kakor omenjeno, zastopal drž. tožilec dr. Julij Fellaher, oba obtoženca pa je branil odvetnik dr. Maček, čitanje obtožnice je trajalo dobro uro, nakar je sledilo zasliševanje obeh obtožencev, ki je trajalo od 10 dopoldne tja do 14.30.
Predsednik: »Razpravljali bomo točko za točko po obtožnici. Ali se sploh čutite krivega?« Obtoženec, ki je prišel v dvorano v svetlosivi poletni obleki, se je dvignil in izjavil: »Sem kriv le deloma, ne pa v toliki meri, kakor me obtožuje obtožnica.«
K razpravi je bila pozvana sodna strojepiska, ki ji je g. predsednik sproti narekoval v mnogih točkah si močno nasprotujoče izpovedbe.
Taina oseba na Bellu
Obtoženec je nato na predsednikova vprašanja pripovedoval, kako je začel s sladkornimi kupčijami. Navedel je, da je bil v zvezi z nekim višjim funkcionarjem na Belju, kar pa je zelo dvomljivo To je tudi drž. tožilec v svojem končnem govoru posebno poudarjal. Obtoženec se je v Belgradu seznanil z Blatnikovo, ki sta zapustila prestolnico in se naselila pri Blatnikovi materi v Trbovljah. Kakor je ljubljanska policija ugotovila, sta bila oba takrat zelo siromašna. brez sredstev in v breme Blatnikovih. Teibl se je seznanil z neko gospodično na Gorenjskem. Jeseni 1936 je napravil prvi ponudbi za dobavo sladkorja trgovki K uš lanovi v Ljubljani po Ljudmili Potočnikovi iz Krope in trgovcu Kopčaverju v Selcah. Zahteval je naplačik)
20.000	din od vagona pod pogojem, da denar vrne, ako se dobava ne izvrši. Predsednik- »Ali ste res sladkor inieli na razpolago?« Obtoženec: »Pol vagona iz Bel ja!« — »Bel je pa pravi, da ni imelo z vami prav nikakega posla.« — »Imel sem zveze!«
Predsednik: »Kdo je bil dotični gospod?«
Obtoženec: »Ne morem povedati. Bil je do-tičnik višji funkcionar uprave. Sladkor je bil nezatrošarinjen. Ponudil sem ga po 7—9 din kg «
Obtoženec se je nato izgovarjal, da je moral vagon vrniti nazaj v Bel je, ker je bil naznanjen finančni oblasti Predsednik: »Zakaj niste dobavili sladkorja Kušlanovi?« — »Zaradi preiskave. Moral sem osebno obvestiti zaupnika in smo prenehali z dobavami sredi novembra.« V svojem dolgem zagovoru, ki je tra jal od 10—12.30 je obtoženec prišel mnogokrat v navzkrižje in se zapletal. Predsednik: »Na kakšen način je prišlo pol vagona sladkorja v Ljubljano?« Obtoženec: »Na moje ime po železnici. Kako, ne povem. To je naša stvar.«
Sladkor deklariran za moko
V	nadaljnjem zasliševanju je vprašal branilec dr. Maček: »Kako je bil sladkor deklariran?« Obtoženec brez pomisleka:
»Vagon je bil deklariran za moko. Sladkor je izviral iz Belja. Več ne morem povedati.« Predsednik, videč, kako je skušal obtoženec sodnike pretentati, odločno:
»Ali nas hočete prevariii tako kot one trgovce. Dokažite svojo nekrivdo ali pa priznajte, kar bo bolje za vas Trdite, da niste imeli pri kupčijah prevarnega namena!«
Obtoženec je bil tudi obtožen, da je ponaredil pisma sladkorne tovarne Belje in jih odposlal na naročnike sladkorja, da bi tako zavlekel dobave. Predsednik: »Ali ste ponaredili pisma?« Obtoženec: »Nobenega pisma nisem ponaredil.«
Dvorni dobavftell
Obtoženec je pri mnogih trgovcih z moko in deželnimi pridelki nastopal tudi kot dvorili dobavitelj, kot upravnik dvora na Bledu in oskrbnih graščine Brdo. Pri trgovcih Avguštinu in Gorjancu se je oglasil in ju nagovarjal, da bi dobavljala moko, mast in krompir kar na vagone za dvor Pri tem pa ju je nagovarjal, da bi mu dala kako nagrado in provizijo. Trgovec Avguštin v Škofji Loki z njim ni napravil nobene kupčije. Trgovec Gorjanc v Kranju pa je bil previden. Jeseni 1936 je prišel obtoženec k Gorjancu in mu sporočil, da je dvor sprejel njegovo najnižjo ponudbo za dobavo 2 vagonov moke in 1 vagona krompirja. Neki torek je prišel pred Gorjančevo trgovino s 3 tovornimi avtomobili, da bi naložil moko za dvor. Izgovar jal se je, da je vzel civilne avtomobile, ker so vojaški zaposleni. Naložili so na avto moko, ki jo je odpeljal Gorjancu pa se je obtoženčev nastop zdel sumljiv. Tudi drugim je bilo čudno, kako more dvorni upravnik tako postopati. Ker je videl Teibl, da ga ljudje opazujejo in da se tudi kranjski orožniki zanj zanimajo, jo je od-kuril. V Lescah pa so orožniki ustavili z moko natovorjeni avto. Izkazalo se je, da je bil to lažni dvorni dobavitelj in upravnik. Teibl je vse priznal.
Teibl išče komparrona
Teibl je iz Trbovelj, kjer je stanoval, inse-rlral v ljubljanskem »Jutru«, da išče skladiščnika s kavcijo. Resnično je prejel 4 ponudbe, sam pa je pozneje napram čevljarskemu pomočniku Ignaciju Šebeniku trdil, da je prejel 50 ponudb, in da mu je on najsposobnejši, kajti za dvorno skladišče na Bledu mora biti človek zdrav, vesten in diskreten. S Šebenikom je vodil pri »Mikliču« dolge razgovore in pogajanja Zahteval je od njega kavcijo 10.000 din. Blatnikova, ki je pri raznih kupčijah nastopala tudi kot gospa_ Teibl ali pa direktorica Weber iz Belja, se je Šebeniku predstavila kot »dama z Bleda«. Blatnikova je sploh igrala čudovito vlo-
go. Nekomu se je predstavila: »gospa direktorica 1 aj «’ jn hitro je snedla nadaljnji zlog.
Predsednik: »Zakaj ste rabili kavcijo?«
Obtoženec naivno: »Nisem ga hotel prevariti. Nameraval sem ga sprejeti v družbo kot financerja in kompanjona.« Šebenik ni bil sprejet, ker je omenil, da ima denar naložen pri Poštni hranilnici. Na zadevno predsednikovo vprašanje je naposled obtoženec izjavil:
»Za upravnika dvora sem se zato izdajal, da maskiram svoje namene, da ne izdam našega poslovanja.« Tu je priznal, da je ponaredil pismo dvora.
Za 40 000 din opeharjen
Obtoženec Teibl je jeseni 1936 prišel k trgovcu Dragotinu Pircu v Lescah. Tu se mu je posrečila kupčija za dobavo mo.še št. 0. Sklep je bil, da mu dobavi 3 vagone moke po 20—25 par ceneje in do 3000 kg masti po 2 din ceneje od dnevne cene. Pirc mu je plačal na račun kar
40.000	din. Obtoženec je sedaj trdil: »Ponudil sem mu sladkor, ne moko in mast. V štozicah sem imel hišno preiskavo, pa dobave nisem mogel izvršiti pravočasno. Poslal sem mu 500 kg sladkorja. Pri Verliču sem kupil 100 kg sladkorja.« Obtoženec pa si je nato izmislil »novo kombinacijo«. Da bi na kak način poravnal zadevo, je Pircu ponujal kokain, ki da 6e v Italiji dobro proda. Pa ni prišlo do nobenega sklepa.
J?7?- tožilec: »Takoj umaknem proti vam obtožnico, ko mi dokažete, da ste v Sloveniji Rufa a vilile 1 kg sladkorja iz beljske tovarne!«
Obtoženec je skušal oslepariti tudi trgovca soperja v Hrastniku, ki pa je bil previden.
Posrečena kokainska kupčka
Jožef« Teibl je povsod tipal okrog, kje bi dobil še kako novo žrtev. Aprila in maja je staknil v šiški Andreja Lombarja, s katerim je začel poga jan ja najprej za sladkor, nato pa za kokain. Obtoženec je vztrjal, da je res prodal mnogim trgovcem sladkor iz Belja. Na zadevno vprašanje je odvrnil:
»Imena trgovcev, ki sem jim rps prodal sladkor, ne navedem. To je moja poslovna stvar!« Drž. tožilec: »Zakaj ne, če so bile poštene kupčije?« Branilec: »Zakaj? Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade.« Drž. tožilec: »Bo P.a za nje 10 let sedel.« Branilec: »Tudi taki ljudje imajo svojo čast.« Obtoženec: »Kar je Andrašič v Kranju dobil nezatrošarinjenega sladkorja, bi moral biti ta obsojen najmanj na dvajset let.«
Glede pogovora z Lombarjem o dobavi sladkorja in kokaina ie naposled obtoženec pripomnil- »Stari Lombar mi je, ko se je skesal, dejal, da ima hišo. da naj se obrnem na hčerko, ker je specialist in ja za take posle.«
Teibl je nato vodi! razgovore s hčerko Mihaelo Lombarjevo. Predsednik: »Kako je bilo glede kokaina?« Obtoženec tu prav prostodušno: »Vse prizuam v celem obsegu, kakor navaja obtožnica. Priznam, da sem 11. maja prejel ’ 13.000 dinarjev za sladkor, 18. maia lani pa 44.000 din za kokain.« Predsednik: »Je bil kokain pristen?« Teibl: »Ne.« — »Iz česa sta ga napravili?« — leibl ležerno: »Iz salicila in grenke soli.« Tu naj omenimo, da mu je pri mešanju pomagala Blatnikova. Zmes pa je bila tako spretno pona-
rejena, da je neki lekarnar, ki je mešanico preiskal, podai »strokovno mnenje«, da je ta zmes iz novokokaina in kokaina.
Blatnikova vse lanika
Ob 12.30 je bilo končano zasliševanje Teibla, nato se je dvignila Vincencijeva Blatnikova, fal-se Vincencija Teiblova ali ravnateljica Veber. Vsa njej očitana dejanja je odločno zanikala. Nikjer se ni vmešavala v Teiblove pode, za te se ni zanimala. Mihaelo Lombarjevo je celo odpodila s stanovanja in ji prepovedala pristop. Neki prijateljici v zaporu je govorila o nekem zakopanem zakladu pri Škofji Loki, ki ga noč in dan čuvajo detektivi, da ga ne bi s Teibiom odkopala. Predsednik: »Ali ste govorili o zakopanem zakladu?« Blatnikova: »Ne!« Predsednik: »Govorili ste, da imate suho zlato!« Blatnikova vzdihujoč: »Bog se me usmili! Nisem imela namena slepariti Lovšin mi je posodil 4800 din. Vrnila jih bom, ko bom dobila denar.«
Ko je Teibl 18. maja prejel od Lombarjeve denar, sta takoj Teibl in Blatnikova zginila iz Stožic in zapustila stanovanje. Blatnikova jo je popihala v Zagreb, kjer se je policijsko prijavila pod »Tntihar«, Teibl pa je odšel v Kropo. Mihaela Lombarjeva pa je bila izboren detektiv. Skupno z Gvidom Korošcem sta jo iztaknila čez teden dni na zagrebški policiji. Pa bila bi kmalu oba aretirana. Blatnikova se je znala na zvit način izmuzniti. Odpotovala je dozdevno v 'Laško, pel jala pa se je v Maribor, tu je bila aretirana Teibla so orožniki prijeli v Selcah.
Ob 14.30 je bila razprava prekinjena in se je nadaljevala ob 16.
Vse priče so oba pokopale
Zasliševanje 17 k razpravi vabljenih prič je trajalo tja do 22 ponoči. Mestoma je bilo zelo veselo, obtoženca pa sta se napram pričam krčevito branila. Blatnikova jih je nesramno hrulila. Teibl pa je za vse zahteval prisego, hotel je najbrž nagajati iz same zlobnosti. Pol komisar Lovrenčič ie pojasnil, kako je oba obtoženca mirno zasliševal Kopčaver Fran in Ivan sta točno navedla vse okolnosti, kako je bila kupčija sklenjena s Teibiom za dobavo sladkorja. Teibl je preje) naplačilo 20.000 din. Pozneje je vrnil i0.300 din, to na pritisk neke gospodične.
Kardinalovo pismo
Zaslišana je bila tudi gospodična, ki je gojila razmerje do Teibla, ki ji je resno zatrjeval, da jo takoj poroči, kakor hitro bo razvezana v Bimu poroka s prvo ženo Teibl ji je zatrjeval, da je zadevo izročil duhov,skemii sodišču. Baje se je z avtom, kakor je to obljubil gospodični, odpeljal sam v Rim do kardinala Manettija. Priča j e^ dobila pozneje po pošti dekret papeškega sodišča, pisan v italijanskem jeziku. Zraven je fafl slovenski prevod. Dekret zahteva, da mora Teibl predložiti še nekatere dokumente. Pismo je bilo napisano na prav navadnem kanciijskem papirju. Dekret je bil ponarejen. To je Teibl tudi priznal.
Tudi druge priče so Teibla močno obremenjevale. Priča Avguštin iz Škofje Loke je napravil na sodnike aipel:
Gospod je' Prosil bi. da bi ga prav ostro sodili, to v svarilo proti takim slepariem, ki jim naše slovensko ljudstvo vedno naseda.«
v. Od 22.50—1.15 so trajali govori državnega tožilca in branilca. Predsednik je nato objavil:
Sodba bo razglašena danes, v četrtek, ob štirih popoldne.
KINO SLOGA
TELEFON
3 7.30
Danes premiera velikega zabavnega velefilma
TRANSATLANTIK
po poznani noveli „HOTEL NA V0DI“ in po gledališkem komadu „S PIE L A M B0RD“ od pisatelja Axela Iversa.
V glavni vlogi: VIKTOR DE KOWA, SUSI LANNER in ALFRED ABEL.
DOPOLNILNI
PROGRAM
ČUDEŽNI KONJ
Vesela in sme-hapolna barka
Kamniški »viseči vrtovi"
ff
V	starem veku so sloveli čudoviti viseči vrtovi kraljice Semirnmide, ki si je pač lahko izmišljala vse mogoče, da si je napravila živ-njenje prijetnejše. Kamničani, ki eo znani kot veliki šaljivci, radi pretiravajo, kadar hočejo poudariti kakšno posebnost svojega lepega mesta. Tako so tudi vrtove na skalnem pobočju nekdanjega Smoletovega gradiča nazvali »viseče vrtove« in gledajo na nje kot na neko posebnost. Ti vrtovi sicer niso nobena konkurenca onim čudovitim vrtovom kraljice Semiramide in se tudi ni treba bati, da bi jih kdo proglasil za deveto čudo sveta, venda r pa ima jo Kamničani pripravljen drzen načrt, ki naj bi jim pripomogel do slave in priznanja.
Kaj »o vstvari ti viseči vrtovi? Nad novim kamniškim postajališčem Kamnik-mesto se dviga na izredno lepi razgledni točki Smoletov gra-
Pedagoški tečaj za starše v Kranju
V	decembru je bil na Viču pedagoški tečaj za starše. Obiskan je bil nad vse pričakovanje dobro, saj je posečalo predavanja povprečno 114 mater in očetov. Na povabilo društva »šola in dom« v Kranju je Pedagoško društvo v Ljubljani priredilo tak pedagoški tečaj tudi v Kranju. Prva predavanja so bila že 21. januar ja. V petek, (1. februar ja, bosta zopet dve predavanji.
O	nravstveni vzgoji otroka in mladine bo predaval g. Jože Pahor, o vzgojni važnosti okolja pa bo govoril g. prof čopič.
Prostore za tečaj, kakor tudi stroške za predavatelje je preskrbelo društvo »šola in dom«. Želeti bi bilo, da bi tudi ljubljanska občina v bodoče dala Pedagoškemu društvu za predavanja šolske prostore brezplačno v uporabo. Saj vendar delo, ki ga opravijo T>edn!roško društvo, ni pridobitno.
Natečaj
Zveza za tujski promet v Ljubljani in Tujsko-prometna zveza v Mariboru razpisujeta nagradni natečaj za osnutek tujoko-pnometnega propagandnega lepaka za Slovenijo, ki bi naj v privlačni obliki pravilno karakteriziral Slovenijo kot tujsko-prometno pokrajino. Razpisujejo se tri nagrade v skupnem znesku 5000 din, in sicer: F. nagrada 2500 dinarjev, II. nagrada 1500 din in III. nagrada 1000 dinarjev. 2 geslom opremljeni osnutki se morajo predati odnosno v poslati najkasneje do 15. marca na naslov Zveze za tujski promet, Ljubljana, Tyr-ševa cesta lb-HI, ali Tujsko-prometne zveze, Maribor, Trg Svobode — Grad. Posebni razpisi in podrobni pogoji za ta natečaj so interesentom na razpolago v vseh poslovalnicah »Putnika«.
dič, nekdaj last Prešernovega prijatelja Andre-ja Smoleta. Sedanji lastnik je na južnem pobočju s priznanja vredno iznajdljivostjo in okusom ustvaril ozike vrtne gredice, ki se terasasto dvigajo druga nad drugo in se vidijo, kakor da so pritisnjene na skalo ali pa da visijo v zraku. Kamničani so jih nazvali »viseče vrtove«, ki so Smoletovemu gradiču ohranili slavo, kakršno je imel pred loti, ko je na njem še stal observatorij našega priznanega astronoma, davčnega inšpektorja g. Ivana Tomca, ki je tu dolga leta opazoval solnčne pege in prišel do znanih zanimivih zaključkov.
Kamničani ,ki jim je napredek in olepšanjc mesta mnogo pri srcu, so pripravili načrt, kako bi po pobočju tega hriba, ki mu pravijo Dan-hrib, izpeljati pot za pešce in tako pridobili Kamniku novo in izredno lepo sprehajališče,
l	a načrt je v zvezi z gradn jo umetniškega ateljeju in paviljona, v katerem bi imeli domači umetniki stalno razstavo. To bi bila na vsak način atrakcija za naše mesto, ki bi posebno v tujsko-prometni sezoni prišla do pomena in veljave. Dostop do paviljona bi bil s klanca nad Samčevim predorom po stopnicah, z druge strani pa po novi zamišljeni poti poti pod »visečimi vrtovi«. Jo pot bi okusno speljali po strmi skalni steni in bi bil z nje edinstven razgled na sutno in kolodvor. V stvari pa bi bila to izredno posrečena dopolnitev županovih galerij, ki nam s svojo dovršeno izvedbo kažejo, da imajo Kamničani mnogo smisla in okusa za olepšavanje svojega mesta.
Objava OUZD
Stari in onemogli delavci bodo mogli svoje pravice iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt uveljaviti samo ona obdobja zaposlenja, za katera so bili prispevki dejansko plačani.
Ako prispevki niso plačani, po določbah zakona o zavarovanju delavcev, pravice do starostnega in invalidnega zavarovanja niso pridobljene. (§ 68. zak. o zavar. delavcev.)
Delodajalci se morajo te važne socialne in moralne odgovornosti stalno zavedati.
Alkohol - morilec
Maribor, 9. febr.
V	Zgor. Voličini v mariborski okolici se je pripetil žalosten primer smrti, katero je zakrivil alkohol. Posestnik Franc Hrastnik je bil kljub svojim 33 letom močno vdan alkoholu. Večkrat 6e je tako opil, da je obležal kar 6-redi ceste. V ponedeljek se je Hrastnik zopet podal v 6vojo klet, v kateri ima vino. Popil ie najprej dve ročki po 2 litra kar v kleti, eno ročko pa je odnesel s seboj domov. Komaj je prišel na dom, že ga je začelo zopet žejati, pa je še ta dva litra, ki ju je prinesel v ročki, skoraj na dušek izpil. Močno pijan se je potem odzibal iz hiše na vas, hodil je okrog 6osedov ter kričal, kakor je bila že njegova navada. Končno pa se je obrnil zopet proti domu, pa je pred hišo omahnil ter obležal na tleh. Sosedje so ga videli, vendar se ga niso upali dvigniti 'er pravit: v hišo, ker so imeli že poprej z njim slabe izkušnje. Hrastnik je bil namreč zelo nasilen in v pijanem stanju nevaren človek. Zaradi tega so ga pustili kar ležati, misleč, da se bo strezni! ter sam šel domov. Ko pa je le predolgo ležal ter 6e je že začela delati noč. 60 ga šli pogledat, pa 60 prestrašeni ugotovili, da je že mrtev ter mrzel. Ubil ga je alkohol ter je umrl zadet od1 možganske kapi. Bil je vdovec ter je zapustil tri nepreskrbljene otroke, za katere pa so že poprej zaradi njegovega pijanstva morali skrbeti dobri ljudje.
Vremensko poročilo
Rateee-Planiea: —10, sončno, mirno, 90 cm snega, pršič, skakalnica uporabljiva.
Bled: —7, sončno, mirno, 23 cm snega, sren, drsališče na jezeru uporabljivo.
Pokljuka: —7, sončno, mimo, 50 cm pršiča na 110 cm podlage.
Komna: —8, sončno, 15 cm pršiča na 200 cm podlage.
Erjavčega koča na Vršiču: —9, sončno, mirno,
120 cm snega, srež.
Vel. Planina: —8, sončno, mimo, 150 cm snega, po robovih spihan.
(»orjuše: —43, sončno, mirno, 70 cm enega, 5 do 10 cm pršiča na osojni strani, sreza na prisojni.
Sv. Križ nad Jesenicami: —6, sončno, mimo, 50 cm snega, srež.
Jezersko: —2, sončno, mirno, 15 cm pršiča na 25 cm podlage.
Polovična vozit a za zborovan a kulturnih društev
Po novem členu 28 a splošnega pravilnika a voznih in prevoznih udodnostih z dne 4. julija 1936, ki je objavljen v Službenem listu bansko uprave dravske banovine štev. 9-58 z dne 29rjan. 1938, morejo dovoljevati žeL direkcije za letne skupščine kulturnih, znanstvenih, človekoljubnih, telovadnih in športnih društev 50% popust voznih cen. Ta popust morejo uživati samo člani dotič-nega društva, ki morajo imeti društveni članski list s fotografijo, za odobritev vozne ugodnosti je treba, da vloži društvo, katero se po svojih pravilih smatra kot kulturno, znanstveno, človekoljubno, telovadno ali športno, pri železniški direkciji prošnjo najkasneje 15 dni pred letno skupščino, navede dan in kraj letne skupščine ter če se bodo te udeležili tudi člani iz območja drugih železniških direkcij. *
Društvo si samo preskrbi in priloži prošnji odgovarjajoče število legitimacij za kupovanje železniške vozne karte po vzorcu 3 železniške potniške tarife del II (vzorec je na vpogled pri vsaki zel. postaji), katere bo železniška direkcija žigo-sa?.e ?. sv<>jim kontrolnim žigom vrnila obenem z rešitvijo društvu, da jih to potenj pred nastopom vožnje na skurščino izroči udeležnikom, ker jih morajo že pri vožnji na skupščino pustiti žigosati pri potniški blagajni.
Prošnjam, bi bi ne bile vložene najkasneje 15 dni pred vršitvijo skupščine, ali da bi vozno ugodnost uživali tudi udeležniki, ki nimajo društvene legitimacije, žel. direkcije ne morejo ugoditi.
Velesejem v Budimpešti. Informacijski odsek Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine v Belgradu obvešča, da so se madžarski uvozniki na lanskoletnem velesejmu v Budimpešti zanimali za uvoz naslednjega jugoslovanskega blaga: alkohol, kalcijev acetat, volna, kozja in kravja dlaka, vosek, gradbeni les, jabolka, kože, sadne konzerve, kalcijev karbid, zdravilna zelišča, železniški pragi, zobotrebci, vinski sodi, med in drugo.
Naša trgovina z Belgijo in pogoji za njeno povečanje. O tem vprašanju bo predavanje v pritlični dvorani Zbornice IOI (Beethovnova ulica št. 10) v petek, dne lt. f. ra ob 15 pmjavai bo tajnik jugos.ovanskega odbora za pospeševanje gospodarskih odnošaiev z Belgijo g. A. Kovačevič. Po predavanju bo diskusija. Predavatelj bo z informacijami in nasveti na razpolago vsem interesentom. Vabljeni so vsi, ki se zanimajo za gospodarske prilike v Belgiji, odnosno za navezan je gosjiodarskik stikov z Belgijskimi tvrdkama.	B	J
Izpred obrtnega sodišča
Brezplačen dopust ali odpust!
Marjan je bil od junija dalje delavec pri gradbeniku, imel je po 3.25 din od ure. Dne 5. septembra mu je gradbenik rekel, da sedaj nima dela in da naj počaka nekaj dni. Marjan je hodil od časa do časa povpraševat za delo, pa ga ni dobil, čeprav je gradbenik dne 10. oktobra prevzel gradnjo novega poslopja, kjer je zaposlil nekaj novih delavcev. Marjan je dal pozvati gradbenika k sodišču h poskusu poravnave; gradbenik je izjavil, da sprejme Marjana nazaj in lahko takoj nastopi delo; Marjan je to ponudbo odklonil. Na to je sledila tožba, v kateri je Marjan zahteval odškodnino za 14 dnevno odpovedno dobo.
Prvo sodišče je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da je bil Marjan sporazumno na brezplačnem dopustu; ker pa pri poskusu poravnave ni hotel sprejeti ponujanega mu dela, se
smatra, da je prostovoljno zapustil delo, za kar mu ne gre nikaka odškodnina.
Prizivno sodišče pa je Marjanu priznalo odškodnino za 14 dni. Pri tem je izreklo, da je bil Marjan do 10. oktobra sporazumno na brezplačnem dopustu, ker toženec baje ni imel dela. Ko pa je toženec dne 10. oktobra pričel graditi novo stavbo in pri njej zaposlil celo take delavce, ki preje niso bili pri njem na delu, je bila njegov« dolžnost ,da bi bil v prvi vrsti poklical Marjana nazaj. Po 10. oktobru ni bilo treba Marjanu več Prositi za delo; ker se je s tem dnem opravičeno smatral za odpuščenega. Zato tudi na dan poskusa poravnave dne 21. oktobra ni bil več dolžan sprejeti delo, ker je bil že najmanj 10. oktobra odpuščen. V enakem položaju so bili še trije drugi delavci; toda ti so ]>ri poskusu poravnave sprejeli ponudeno delo in so delali, dokler ni nastopil^ hud mraz; če je pa tudi Marjan imel toliko časa drugje delo, uam ni znano.
M tu in tam
Finančni odbor Narodne skupščine je že predložil obe svoji poročili plenumu skupščine. Poročilo večine odbora odobrava proračun, dočirn predlaga poročilo manjšine — kakor običajno —, da skupščina proračun odkloni, češ da ni v skladu z gospodarsko in davčno močjo prebivalstva. Poročevalci večine bodo dr. Časlav Nikitovič, dr. Jure Koce in Branko Todorovič, od manjšine pa Ivan Mohorič ter Milivoje Perič.
13 novih poslancev bo prišlo že na prvo zasedanje skupščine. Osem poslancev je bilo namreč pri zadnjih senatnih volitvah izvoljenih za senatorje, štirje so umrli, eden pa je bil imenovan za bana vrbaske banovine. Verifikacijski odbor skupščine je vsem namestnikom že odobril mandate.
Dva cigana so temeljilo pretepli vaščani iz vasi Straža pri Beli Cerkvi, ker so bili prepričani, da sta onadva »vampirja«, ki ponoči strašita ljudi, zlasti žene in otroke Pred dobrim mesecem je v vasi umrl cigan Jurij Stan. Cigani so mu priredili svečan pogreb. Že nekaj dni potem pa so začeli ljudje v vasi govoriti, da je tega in onega ponoči prestrašil »vampir«. Vsi so bili prepričani, da je bil to duh pokojnega cigana. Pa sta se našla dva cigana, Milan in Peter Skalu, ki sta se v gostilni napila in blebetala, da sta onadva »vampirja«. Ni bilo treba mnogo govoriti, ko so se že zbrali vaščani in ju začeli pretepati. Pesti niso poznale milosti, oba cigana so prepeljali v bolnišnico v nezavestnem stanju.
Zaradi enega samega dinarčka je Vinkovčan Josip TJtrin ubil svojega prijatelja. Govedarovič in Utrin sta v kavarni igrala biljard. Zaradi enega dinarja pa sta se sprla. Beseda je dala besedo, dokler si junaka nista zavihala rokavov in se udarila zares. Za trenutek se je Ugrin izmuznil iz zagate in stekel ven po poleno. Ko se je z njim vrnil, je zamahnil in razbil nasprotniku glavo. Govedarič je obležal na mestu mrtev.
13,779.000 dinarjev so plačali kmetje v vsej državi na račun svojih dolgov Privilegirani agrarni banki v mesecu januarju Vsega skupaj so do sedaj vplačali že 145,434 000 dinarjev. Od tega odpade na ozemlje ljubljanske podružnice banke 31,299.000 dinarjev, na ozemlje zagrebške podruz nice 27,670.000 dinarjev, na področje belgrajske podružnice pa 77,421.000 dinarjev.
Za 4,966.000 nemških mark lesa bodo lahko c prvem tromesečju izvozili naši trgovci v Nemčijo. Pred nekaj dnevi je končala svoje delo stalna
jugoslovansko-nemška komisija za ureditev kontin gentov lesa in določila višino zneskov, za katere se smejo v tem razdobju izvažati posamezne vrste lesa.
V noči od ponedeljka m torek je v Zagrebu zgorela delavnica mizarskega mojstra Jakoba Pavline, ki je zagrebški podžupan in banovinski svet nik,' pri zadnjih senatskih volitvah pa je nastopil kot'namestnik ministra Letice na listi JBZ. Goreti je začelo sredi noči. Bližnji prebivalci so videli nekoga, k> se je splazil na podstrešje delavnice in skladišča in vrgel steklenico bencina v notranjost. Zatem je bencin, ki se je razlil, še prižgal. Preden so prihiteli gasilci, je ogenj že opravil svoje, tako, da trpi lastnik škode za 400.000 dinarjev, ki so pa kriti z zavarovalnino. Policija je trdno prepričana, da je bil požar podtaknjen prav zato, ker je Pavlina imel korajžo nastopiti na 'isti JBZ.
Na osem let in dva meseca robije je obsodilo niško sodišče bivšega davčnega eksekutorja v Nišu Cedomirja Milosavljeviča, ker je okradel davčno upravo za težke tisočake. Sodišče ni sodilo milostno, saj je tudi njegovega pomagača poslalo za sedem let za mreže jetnišnice.
Led se je na jezeru Kozjak v Plitvicah udrl pod sankami, v katerih so se trije kmetje peljali preko jezera. Kmetje so na enem koncu jezera nakopali nekaj peska, ga naložili na sanke in hoteli po najkrajši poti preko zamrznjenega jezera prepeljati na dom Ko so pa prišli do srede jezera, se je led nenadoma udrl, da so se vsi trije v hipu znašli v ledeno mrzli vodi. Po naporni in obupni borbi se jim je posrečilo izvleči se spet na led in se rešiti.
Ljudska univerza v Ljubljani bo imela drevi redni občni zbor, ki se bo vršil ob 18. na državni dvorazredni trgovski šoli, Gregorčičeva ulica. — Člani vabljeni.
O apetitu 36.000 Schaferjev is vaše države in iz Madžarske, ki se vsi potegujejo za velikansko deščino vdove Henri jete Garet, ki je pred leti nmrla v Filadelfiji, smo že poročali. Med drugimi imata velike upe na delež v znesku 900.000 dinarjev tudi brala Ludvik in Jovan Adamyi iz Banata Eden od njiju je žt odpotoval v Filadelfijo, ker bo pred tamkajšnjim sodiščem v kratkem razprava o razdelitvi dedščine.
Za »no milijardo in 133 milijonov dinarjev lesa vseh vrst smo izvozili lani iz naše države. Po teži ga je bilo 1,208.004 ton. Če primerjamo lanska izvoz s predlanskim, vidimo, da se je povečal po vrednosti za 73%, po teži pa za 83%. Največ lesa je šlo v Italijo, zatem v Anglijo, potem v Nemčijo, v Madžarsko, Grčijo, Nizozemsko, Argentino, Egipt, Avstrijo, Belgijo, Aižir, Maroko, Tunis in še drugam. Pri tem je potrebno poudariti dejstvo, da si je naš les ne samo obdržal vse tiste trge, ki jih je imel pred dobo sankcij, temveč si je pridobil nova tržišča, zlasti v Angliji. V Italiji pa je spet zasedel tisto mesto, kakor ga je imel pred sankcijami.
Strašna železniška nesreča se je zgodila preteklo noč na poti ined Vrpoljeni in Perkovičem blizu Slavonskega Broda. Stjepan Vukačevič in Franjo Vukačevič sta v bližnji vasi veseljačila. Zvečer pa sta šla na vlak, ne da bi kupila vozne karte. Mislila sta, da ju zaradi kratke vožnje sprevodnik sploh ne bo dobil. Toda pol kilometra pred Perkovičem je prišel sprevodnik, ki sta se mu mladeniča izognila na ta način, da sta naglo odprla vrata vagona in poskakala ven. čeprav ni6ta vedela, kakšen je teren ob progi. Stjepan je priletel na kilometrski kamen in si razbii glavo, Franjo pa je padel talco nesrečno, da je odnesel izredno težke notranje poškodbe. Prvega so prepeljali v mrtvašnico, drugega pa nezavestnega v bolnišnico.
Svojega ljubčka je umorila 18 letna Mara Kolid iz Dračevca pri Šibeniku. Stojan Zekič je bil že oženjen ter je imel enega otroka. Pred leti mu je zbolela žena na neozdravljivi bolezni, nakar se je Zekič začel shajati z Maro Količevo in j* nazadnje obljubil, da jo bo poročil, čim mu žena iitiire. Toda vse te račune je prekrižala Zekičeva ‘'ena, ki je težko bolezen vendarle prebolela. Po sledira je bila, da je Zekič Maro zapustil. Užalje-,la Mara je sklenila maščevali se. Ko se ji ,ie pomudila prilika, je z nožem napadla Zekiča in mu Prizadejala več smrtnih ran.
Ne pozabite! 5* „,Bes
si
V gL vlogi najboljši francoski komik LUC1ES BABROUX
Predstave ob 16.19.15 in 21"15
morate ogledati duhovito francosko komedijo
KINO UNION
TELEFON 22—21
Paglavček
(X E
MIOCHE)
d
Poročilo finančnega ministra dr. Letice
Današnji gospodarski in finančni poiožaj je plod premišljenega in načrtnega dela sedanie vlade
Belgrad, 9. februarja. AA. Na današnji seji Narodne skupščine je finančni minister dr. Dušan Letica podal obširno poročilo, v katerem je med drugim poudaril:
Narodno gospodarstvo je glavna osnova državnih financ. Če je zdravo in močno, imamo najso-lidnejši temelj tud- za zdrave in močne državne finance. Če zanemarjamo javne potrebe na račun gospodarstva orez ozira na gospodarske možnosti države, izpodkopavamo temelje državnih fjnane. Slabe državne finance pa morejo vedno najti zdravila v zdravem narodnem gospodarstvu, državne finance pa se tud; takrat, kadar se zde, da so trdne, morajo hitro porušiti, če slone na slabem gospodarstvu. Teh političnih gospodarskih resnic se je držala finančna politika v naši državi zadnja tri leta. V tem smislu smo izvajali vse potrebne gospodarske in finančne ukrepe v težko obolelem narodnem gospodarstvu, ker smo našli bolne javne finance.
Prva skrb
Ne smemo se bati visokih proračunov, če so ti posledica gospodarskih stremljenj in kadar se gibljejo v mejah teh stremljenj brez škode za njegov gospodarski razvoj. Nasprotno, v njih moramo gledati občutljiv instrument krepkejše gospodarske delavnosti. Naš današnji gospodarski in finančni položaj je plod premišljenega in načrtnega dela kraljevske vlade, ki je tudi znala upoštevati gospodarske činitelje, jih okrepiti in izkoristiti do viška za splošen dobrobit, nevšečnosti pa je znala odstraniti. V mučnem položaju, ki je nastal po letu 1934, je bilo treba hitro in odločno priskočiti na pomoč tam, kjer je bil položaj najtežji. Treba je bilo olajšati predvsem najtežja bremena. Gospodarsko najbolj neizčrpl.iiv del našega narodnega organizma je bil kmet, zato je kraljevska vlada v prvi vrsti njemu posvetila svojo pozornost ter mu najprej znižala davke. V poznejši dobi je prišlo tudi ozdravljenje njegovih zasebnih dolgov. Na ta način sta bili dve kmečki bremeni, eno javno, davčno, drugo pa zasebno, dolg, občutno zmanjšani. Z mobilizacijo kapitala preko državnih bank je dala kraljevska vlada materialno osnovo svoji politiki javnih del. S tem je dosegla, da je dobilo zaposlitev veliko število doslej nezaposlenih in rešila na sto in sto tisočev družin, ki niso imele možnosti, da bi s svojim delom kaj zaslužile. Posledica vsega tega je, da vidimo danes 80% našega ljudstva zaposlenega v poljedelskem in živinorejskem gospodarstvu in da je vse to ljudstvo dober kupec.
Davčna politika
Poleg te prve skrbi, da se dvignejo naše vasi in da se dvigne naš kmečki človek, smo začeli na splošno z novo svobodnejšo davčno politiko glede razredov in glede plačevanja teh davkov. Zgrudili' smo mnogo fiskalnih verig, ki so držale gospodarstvo in našega gospodarskega človeka. Spomnimo se samo na obvezno izdajanje računov in slovitega paragrafa 7 Davčne olajšave malim obrtnikom in trgovcem so bile ozdravljene. V mejah možnosti so bila znižana tudi bremena dolžnikom pri Državni hipotekarni banki Odstotek obveznega dajanja izvoznih deviz Narodni banki se je nekajkrat znižal. Prav pred kratkim se je znižal tretjič, tako da danes znaša 25. Davek in '•ene motornih pogonskih sredstev se je znatno znižal in s padcem uvoznih in prometnih dajatev je omogočen hitrejši tempo
motorizacije države.
Milijarda dinarjev, ki se je zlila preko državne blagajne v narodno gospodarstvo, je poživila in prestrojila skoraj ves naš gospodarski organizem in ga sprovedla v življenje, državni blagajni
pa je povrnila gotovo zaupanje. Ker smatram, da faza gospodarske sanacije še ni končana, se kraljevska vlada vzdržuje vsakih pozivov na davčne obveznike v zvezi s pokritjem proračunskih potreb. Vsekakor je pomembno to, da pri reševanju težkega vprašanja sanacije kmečkih dolgov nismo pričeli pritiskati z novimi direktnimi davki, niti niso bile te dajatve prikrite s pomočjo valutnih manipulacij. Davčna obremenitev je ostala nedotaknjena, prav tako je ostal nedotaknjen dinar in je obdržal svojo vrednost, kar je pa še posebno značilno s prevzetjem 900 milijonskih kmečkih dolgov na breme države. Državni dolg ni zrastel uiti za en dinar, ker smo z veščo finančno transakcijo na drugi strani razdolžili državo za večjo vsoto, kakor pa znaša vrednost prevzetega kmečkega dolga.
Finančne osnove novega proračuna
V nadaljnjem svojem govoru je finančni minister podal glavne finančne osnove, na katerih je izdelan proračunski predlog za leto 1938-39. Poudaril je občuten dvig cen raznim kmetijskim pridelkom, večjo zaposlitev v zadnjih letih, zboljšanje razmer v kmečkem gospodarstvu, v obrtništvu, v industriji, omenil, kako se ustanavljajo vedno nove trgovske in obrtniške obratovalnice, kako se je poživilo bankarstvo, kako povečanje železniškega, rečnega in pomorskega ‘prometa ugodno vpliva tudi na našo zunanjo trgovino itd. Poudaril je tudi. da se je poživilo zaupanje v denarne zavode in da zato občutno rastejo vloge pri njih, dalje potrebo po zavarovalnicah, omenil visoko rktivi.ost zunanje trgovine v zadnjem letu v primeri s prejšnjim letom, razložil stanje naših. borz, ki je tudi zelo zadovoljivo, ter posebno poudaril, kako je ugodni promet v naši zunanji trgovini vplival na povečanje prometa z devizami in valutami.
Dinar je ostal popolnoma stabilen pri tečaju 10 švicarskih centimov. Glavna deviza na našem trgu, ki služi za nabavo zlata — angleški funt — se je trajno držala pri tečaju 238 din. 1 rdnost dinarja je utemeljena s čvrsto tehnižko postojanko Narodne banke, z ugodnim stanjem iaše plačilne bilance in z urejenostjo državnih financ. Ti trije momenti podčrtavajo glavno linijo naše dosedanje valutne politike, linijo, ki se je bomo tu Ji v bodoče trdno držali.
Na koncu svojega govora je minister Letica razložil naše javne potrebe z ozirom na možnosti proračunskega kritja ter sklenil svoj govor takole:
Mislim, da sem vas mogel prepričati z vsem, kar sem vam povedal, da je ta proračunski predlog iskren in odkrit. Morda je celo nekoliko preveč optimističen, toda mišljen je pošteno in pošteno je sestavljen. V njem so vračunani krediti in kritja za velik del narodnih in državnih potreb brez davčnih povečav. Vsi bi morali obžalovati, če bi se zunaj naše moči in našega dosega razmere spremenile in bi zaradi ohranitve proračunskega ravnotežja nam narekovale skrčenje pri izvedbi teh koristnih kreditov. Sedanji proračun izvajamo v mejah proračunskega ravnotežja in v odstotnem obsegu, v kakršnem se ni izvajal noben dosedanji proračun pri nas Vsi želimo, da se preračunani proračunski prejemki tudi prihodnje leto res realizirajo in preliminirani krediti izčrpajo iu nalože v nameravane javne potrebe. Naše narodno življenje bo v tem primeru še krepkeje zaplulo. Vlada si bo kakor doslej s svojim delovanjem v vseh smereh prizadevala, da se proračunski program državnih gmotnih potreb uresniči, vas. gospodje poslanci, pa prosim, da jo pri izvedbi te naloge podprete z odobritvijo tega proračunskega pred-loga.
Pomlad ]e pred durmi z ligo
Ljubljana, 9. februarja.
Dan za dnem izhajajo zadnje čase v belgraj-skem »Vremenu* izjave in prognoze znamenitih jugoslovanskih nogometašev: kako bo končalo prvenstvo v letošnjem ligaškem tekmovanju? Ta meni, da bo prvak Ilašk. drugi se navdušuje za BSK, tretji daje šanse Gradjanskemu. Ob koncu raznih razlag vsak od intervjuvancev napoveduje tudi končno stanje v tabeli Stari as »Moša« nas uvršča prav na rep. drugi nas postavljajo na predzadnje mesto (tam, kjer smo ostali v jesenskem delu državnega ligaškega tekmovanja!), »erveni Jugoslavenk s svojim Zečevičem ne morejo pozabiti, da jim je SK Ljubljana z medicinsko žlico v preveč zgovorna ust? že marsikdaj porinila grenko pilulo, pa se poskušajo prav po otročje in brez utemeljitve znesti in »maščevati« nad nami,: napovedujejo nam prav zadnje mesto v tabeli.
Slovenci seveda na njihov pubertetni način ^časopisnega maščevanja« ne damo mnogo, ampak skomizgnemo z rameni: češ. takih otročjih bedarij H smo že vajeni. Naj godljajo kar hočejo, saj tako kažejo svojo »zrelost« I Skrbi nas pa vendarle, kaj bo z našim edinim ligaškim reprezentantom, s predstavnikom slovenskega nogometa, z SK Ljubljano! Zadnje tekme so pokazal**, da je moštvo v slabi formi. Sicer je res. da so pozimi vsi periferni klubi, ki nimajo denarja ne partnerjev za močnejše tekme, v slabi formi! Vendar se izgovor na zimsko spanje ne more vleči predaleč tja v pomlad, v pričetek ligaškega tekmovanja! Od tega tekmovanja nas ločijo le še dobri trije tedni! Treba bo zdaj prav zares pošteno pljuniti v roke, da nas ne bo fatalna Concordia, prvi rivnl, kar za začetek vrgla s sedla1
Ko smo ogledovali potek zadnjih tekem, smo ugotovili, da bo za težje tekme halflinija v sedanji pomlajeni postavi še vse premalo rutinirana in nedorasla nalogi. Pupo in Slapar bosta morala na vsak način nazaj na svoji stari mesti v halfih Treba bo postaviti definitivni napad in definitivno obrambo. NajvažnejŠJ pri vsem je halflinija, ki dobro podpira ožjo obrambo in daje napadu dovolj in lepo uporabnih žeg- Do jeseni pa naj bi mlade moči pridno trenirale, pa naj bi se za sezono 1938/39 postavila nova grupacija. Pomladanski del letošnjega tekmovanja pa bo vsekakor še treba ■»prevoziti« v jesenski rutiniranejši zasedbi!
Zdi se nam. da bo za letošnjo pomlad treba postaviti v glavnem takole moštvo: Pogačnik; Hassl ali 'Žitnik (po formi!) -- Bertoncelj Stanko; Slapar (poslal bi odlično krilo, pa je tildi prav dober hali) — Pupo (tod zanj ni nadomestila) — Bone el j (rutinirana moč), Tilur (Janežič?) — Pepček — Lah — Vovk (Tičar?) — Erber. Za spomladansko
sezono naj bi ostalo še takole pri starem, za jesen pa naj bi se takoj po zaključenem tekmovanju postavila definitivna zesedba za jesensko sezono 1938. Strokovno vodstvo je itak že ocenilo in izbralo svoje dornščajoče in razvijajoče se mlade kandidate za posamezna mesta, zato za takojšnjo postavitev moštva 1938 (v juniju!) ne bo imelo preglavic!
Svetovno prvenstvo v hokeu na Sedu
Jutri se začne v Pragi v novo urejenem zimskem stadionu letošnji turnir za svetovno prvenstvo v hokeju na ledu. Turnirja se udeležujejo naslednje države: Kanada, Amerika, Anglija, Švica, Nemčija, Češkoslovaška, Švedska, Avstrija, Madžarska, Poljska, Rumunija, Francija. Holandska, Le-tonska in Norveška.
Zanimanje za to športno panogo postaja vsako leto večje, kajti hokej na ledu je izredno hitra in lepa igra z mnogimi izpremembami in ima vedno več navdušeinh pristašev. Prvi turnir za evropsko prvenstvo v hokeju na ledu beležimo že v letu 1910. Prvi evropski prvaki so bili 1. 1910 Angleži, naslednje leto Čehi. nato Belgijci, potem zopet Cehi. Za lem je prišla svetovna vojna, ki je ves šport ustavila za nekaj let. Prvo povojno prvenstvo je bilo šele 1. 1920 in so sl ga priborili Čeho-slovaki, in sicer v Antverpnu. Naslednji dve leti so zmagovali Švedi, ki so pa morali naslov 1. 1924 prepustiti Francozom Za njimi je prišla zopet češkoslovaška, nato Švtca, Avstrija Švedska, zopet Češkoslovaška, in sicet celo dve leti po vrsti. Leta 1932 so v Berlinu zmagali Švedi, ki pa naslednje leto niso vzdržali proti Čehom v Pragi; 1. 1934 je bila prvak Nemčija, L 1935 Švica, nato Anglija, ki je evropski prvak tudi lansko leto.
Svetovno prvensivo v hokeju na ledu pa je mnogo mlajšega datuma Prvič je bilo 1. 1920 na olimpijskih igrah v Antwerpnu. Tedaj so pokazali Kanadčani, kako igrajo hokej onstran luže. Bili so nesporno za 50 odstotkov boljše moštvo kot pa ostala evropska moštva. Tudi štiri leta kasneje ni bil Kanadčanom nihče kos: zmagovali so še vedno dvoštevilčno. Ista slik3 se je pokazala tudi 1. 1928 v St. Moritzu: Kanadčani so bili še vedno prepričevalni. Leta 1932 v Ameriki so na olimpijskih igrah v Lake Placidu zopet Kanadčani odnesli zlato kolajno. Od tega leta naprej pa se vrši svetovno prvenstvo v hokeju na ledu vsako leto. Leta 1933 v Pragi- Kanada; 1. 1934 v Milanu: Kanada; leta 1935 v Davosu- Kanada Leta 1936 na olimpijskih igrah pa so bili Kanadčani prvič poraženi: svetovni
Vremensko poročilo
»Slovenskega doma«
Kraj	t. ZL 2 c a « 2 C a °°	temperatur.«* v Cr		ce c > t n - u Jv ct		Veu;r . ,fcn6t>	Pada vi ne	
		« a'3 5 a	. S. If				S Š	■JI Et t>
Ljubljana	69 8	-3 8	50	80	2	S		
Maribor	/68+	29	5-9	80	7	NNWi	—	—
Zagreb	774>	-7-0	6'0	95	0	ti			—
Belgrad	775-1	411	6-0	.45	O	0			—
Sarajevo	/790	15-0	5-0	45	moi. H	0		—
Sušak	771-3	2-0	12-0	50	0	NE,	—	_
Split	771 4	4-0	11-0	35	6	NE,			
Kumbor	7<i99	4-'>	13-0	4d	i)	N,				
Rab	771'V	3-0	7-'	50	0	0	—	—
Vremenska napoved: deloma oblačno vreme, toplota zraka ec bo nekoliko dvignila.
Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od včeraj do danes. Včeraj zjutraj je bilo do 7.15 popolnoma oblačno, nato se je polagoma jasnilo in je bilo ob 9.15 poveem ja&no. Ob 14.30 se je nekoliko pooblačilo, vendar pa je bilo ves popoldan večinoma 6ončno in lepo vreme. Ponoči se je oblačnost povečala.
Ljubljana danes
Koledar
Danes, četrtek, 10. februarja: školastika, dev.
Jutri, petek, 11. februarja: Lur. M. B.
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9, mr. Kamor, Miklošičeva c. 20, in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78.
Skupina bojevnikov Ljubljana - Bežigrad vabi svoje člane in prijatelje pokojnega tovariša Riflja Franceta, da se udeleže spominske sveto maše ob obletnici njegove smrti jutri, It. t. m., ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Člani naj se udeleže te sv. maše z organizacijskim znakom.
PRIPRAVLJALNI TEČAJ zn srednješolce, ki ga organizira Društvo brezposelnih profesorskih kandidatov, se vrši na II. drž. realni gimnaziji. Vpisovanje ob torkih, četrtkih in sobotr.h od pol štirih do pol petih na istem zavodu. Cena za predme^ 90 din mesečno. Vpisnina 10 din. Podrobnejše informacije vsak dan od 10 do 12 v društvenem lokalu, Krakovska ulica 55. — Odbor DBPK.
Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov . sekcija Ljubljana vabi vse, ki se zanimajo, na predavanje v četrtek, dne 10. t. m , ob 20 v mali dvorani Filharmonije na Kongresnem trgu Predaval bo g. dr. Jože Rus o deželnih cestah v Ljubljani nekdaj in danes. Predavanje bodo ponazorjevale slike. Vstopnine ni.
Rokodelski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo, 13. t m., ob 5 popoldne mladinsko tri-dejanko s petjem »P e pel k a« (Desetnik in si-rotica). Kdor se želi razvedriti, naj si ogleda to zanimivo igro. Starši, pripeljite svoje otroke, da se nasmejejo ob prisrčnem rajanju dvajsetih ljubkih go/dnih škratov! Vstopnice v predprodaji v nedeljo dopoldne od 10 do 12 v društveni pisarni .Komenskega ulica 12, I. Vstopnina: sedeži I. 9, II. 6, III. 4, stojišča 2 din.
Legija koroških borcev, krajevna organizacija v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v soboto, dne 12. t. m., ob 20 v društvenem prostoru v Ljubljani, Pod Škofijo 18, f. Akcija za dosego naših pravic stopa v odločilen stadij. »Strnimo naše vrste«
Na XVII .prosvetnem večeru, ki bo dne 12. t. 111. ob 8 v beli dvorani Uniona, bo predaval gosp. urednik Franc Terseglav o »svetovnem vplivu židovstva«. Prav v sedanjem času rešujejo evropske države vsaka seveda na svoj način judovsko vprašanje. Boji, ki se vodijo v Palestini, so tesno spojeni z naseljevanjem Židov. Predavatelj nas bo seznanil z judovsko duševnostjo, pokazal zgodovinska pota, po katerih je hodil judovski narod, i,n njihovo temeljno reli-gijo. Brez dvoma bo to predavanje obče zanimivo in vabimo cenjeno bčinstvo, da se ga v obilnem številu udeleži.
Frančiškanska prosveta M. O. v Ljubljani priredi v nedeljo, 13. t m. točno ob 3 popoldne v frančiškanski dvorani pravljično veseloigro v 4 dejanjih z godbo, petjem in plesom: Krojaček juna-ček. Predprodaja vstopnic v pisarni Pax et bornim v franč. pasaži po 6, 4, 3 in 2 din. Pripeljite s seboj otroke da se razvedrijo ob tej čarobni pravljični igri.
Nai rojak, tenorist Anton DERMOTA, «lan du-n&jske državno opere, bo koncertiral v ponedeljek- dno H. februarja ob url v veliki filharmonični dvorani. Pel bo orutorijske arije, samospeve iz domačo iu uem-sJje i*!",r 1 n	n svetovnih oper. Na 'sporedu
so skladatelji; Bach. Hfindel, Verdi. Procliazica, Lajovic, Škerjanec, Pavčič, Brahms, Strauss, Bizet. Mas-senet m Puccini. Program je zelo obširen. Na klavirju bo spremljal umetnika prof. Pavel Sivie. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. Na ta koncert opozarjamo naše koncertno občinstvo, da g-a poseti v obilnem Številu.
Ljubljansko gledališče
Drama. - Začetek ob 20 url
četrtek. 10 febr.: ^Veronika Deseniška<. Red A.
IVtek, ti. fe])r.. Zaprto
Sobota, 12 febr..- »Rdeče rože«. Premiera. Premierski abonma
Sobota. !?. febr.: ob 15: »Sneguljčica«. Mladinska predstava. Cene znižane; — ob 20: »Firma«. Izven Cene znižane.
Opera. — Začetek ob 20 uri
Četrtek, 10. febr.: Zaprto
Petek, 11. febr.: ob 15: »Ero z onega sveta«. Dijaška predstava. Cene 16.
Sobota, 12 febr.: »La Boherae«. Izven. Gostuje A. Dermota,
prvak je bila Anglija. Toda lansko leto so v Londonu Kanadčani zopet zmagali.
Lani pa so Švicarji pokazali odlično formo, tako da letos ne bi bilo nobenega presenečenja če bi zmagali. Kanadčani in Angleži so jih porazili šele v podaljšku igre, kajti obe redni igri sta ostali z rezultatom 1:1 neodločeni. Letošnji turnir, na katerega se je Praga pripravila z vso vestnostjo in natančnostjo, ho Izredno zanimiv,
Borba za prvenstvo bo najmočnejša med Kanadčani, Angleži, Američani, Švicarji in Nemci ter delnim češkoslovaškim moštvom, ki igra na domačih tleh in pred domačimi ljudmi. O poteku tega svetovnega turnirja bomo sproti poročali.
y vrw'
Slovenski dom« izhaja rtak delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din. za Inozemstvo 85 Din Uredništvo: Kopitarjeva nllea 6/II1 Telefon 4001 do 4005 Uprava- Konitartev« n 11™ a.
U Jueoslovanako tukarno j Ljubljani, K Ced. Izdajatelj, Ivan Rakovec. Urednik, lože Košiček.	Kopitarjeva	olaa	4.
Stanovanje slavnega filmskega igralca Willia Forsta v Berlinu, ki je pred kratkim pogorelo. No, na cesti sloviti igralec ne bo ostal!
S segretim zrakom pode meglo
London in megla, ali pa tudi Ljubljana in megla, sta dva pojma, ki sta skoro nerazdružljiva. Megla pa ni nič kaj prijetnega in je bila že neštetokrat vzrok najrazličnejših, tudi zelo hudih nesreč. Še v Ljubljani se dostikrat kaj takšnega zgodi, da krivdo za kakšno nesrečo pripisujejo megli. In nihče ne sme trditi, da neupravičeno! Kaj šele v Londonu. Zato je čisto razumljivo, da so v Londonu še posebno vneti za to, kako bi poiskali uspešnega orožja proti temu naravnemu sovražniku, ki neprestano preži na nove žrtve. Moderni tehniki se je dosti prej posrečilo, da je poiskala način, kako je mogoče narediti umetno meglo. Več preglavic pa dela vprašanje, kako bi se dala odstraniti naravna megla, kjer jo je preveč. Vsi prejšnji poskusi 60 bili več ali manj brezuspešni. Precej uspeha pa pričakujejo od novega izuma. V Londonu so zdaj poskusili zgrabiti to zlo pri korenini, ker so se prepričali, da razna opozorilna znamenja, ki so za takšen promet, kakor ga imajo v Londonu, nujno potrebna, ne zaležejo dosti. Na angleških letališčih so naredili že mnogo poskusov, kako bi s pomočjo letalstva vsaj nad letališči in v bližnji okolici pregnali meglo. Izumili so posebne vrste toplotne žarke, ki naj bi segreli zračne plasti do večjih višin. Znano je, da megla nastaja tam, kjer so nad vlažnim tlom mrzle zračne plasti. Z ogrevanjem zraka nad letališči naj bi se zračni pas, kjer se dela megla, premaknil v večje višine. To so pri nekaterih poskusih tudi že dosegli. Z umetnim segrevanjem zraka so pregnali meglo v višino, pod katero so letala lahko opravljala najdrznejše vaje. Nebo so umetno zjasnili ne samo nad letališčem, pač pa tudi v bližnji soseščini. V Ljubljani hi zadostovalo, da bi pregnali meglo vsaj do Bizovika...
Jules Verne - Poljak
Slavni francoski pisatelj Jules Verne, ki si je pridobil s svojimi romani svetovni sloves, se je rodil pred 110 leti v francoskem mestu Nantesu. Umrl pa je leta 1905 v visoki starosti 77 let. Po originalnosti, ki jo je zlil v svoje romane in pripovedke, je vzbudil pozornost- med najboljšimi svetovnimi književniki. Pisal je največ o odkritjih novih dežela, ki so bila v zvezi z vsemogočimi pustolovščinami. Posebno so znana njegova zanimiva dela: »Z zemlje na luno«, »Odkritje zemlje«, »Pot okrog sveta v 80 dneh«, »20.000 milj pod morjem« in še nekaj drugih zelo pomembnih del. D-o zdaj ni menda še nihče podvomil, da je Jules Verne Francoz. Zato je vzbudila precejšnjo senzacijo vest, ki jo je objavila neka nemška revija, češ da je pravo Jules Vernovo ime Juszu-s OLsewicz in da je bil po rodu Poljak, kakor njegov slavni tovariš Joseph Con rad.
Med tem razgovorom se je njegov vedri obraz sklonil do zemlje. Tom je odtrgal dva sinja cveta in je po prstih odšel v hišo... En cvet je položil ob ženino vzglavje, drugega, manjšega, pa je z elegantnim poklonom podaril mali gospodičnici, ki je bila stara že — štiri ure ...
Ruth je bila lepo dekletce. Najprej se je igrala z mačicami in ovčicami. Žrebet se je nekaj časa še bala, kmalu pa se je upala igrati se tudi z njimi. Še vedno pa se je bala iskrih konj, ki so se pasli za zaprto ograjo. Po desetih letih pa tudi pred temi ni imela več strahu in jih je jahala kar bosa in razkuštrana kakor Indijanec. Ruth je rasla z vetrovi s širnih žitnih poljan in z jelkami iz bližnjih gozdov. Sonce ji je počasi skodralo črne lase, ni pa ji obledilo modrine v globokih očeh.
»Če* mi Ruth s temi konji podivja, bom ob prvi priliki prosila sodnika, da te obesijo...« je dejala nekega dne mati srečnemu farmerju Tomu Nonthonu.
»Spleti ji lase, obleci bel plašček, obuj čeveljčke ... Peljala jo bova v nedeljo k učitelju, da jo sprejme v šolo,« je še 4osti odločno odgovoril Tom, kakor da se je zbal.
Tak je Ruth začela hoditi v šolo.
Leta so tekla. Bila so to dobra, pa tudi slaba leta. Med nitmi je bilo tudi tisto, ko je Tomu Northonu umrla žena in je petnajstletna Ruth ostala brez matere. Ni dosti manjkalo, pa bi bila globoka žalost pobrala očeta in hčerko. Pa sta vseeno prebolela tudi ta bridki udarec usode, čeprav počasi. Ruth je odslej sama vodila vse gospodinjstvo. Življenje je še naprej teklo po svoje, samo mladosti ni bilo mogoče več priklicali nazaj...
Ruth je bila resno mlado dekle. Ko je bila stara osemnajst let, je večkrat šla s tovarišicami iz mesta in dežele na sprehod ali na daljši izlet. Nič ni bilo čudnega, da je bilo na teh sprehodih tudi nekaj fantov. Med njimi je bil tudi Frank Taylor, mlad mehanik v neki garaži. Bil je kar postaven dečko.
Pod puščavskim peskom pokopano mesto
Velikanski vodnjak — zrcalo nekdanje tehnike
Tolemaide je novo ime, ki so ga Italijani dali starodavnemu mestu Ptolemai, ki leži v nekdanji afriški provinci Cyrenaiki. Zgodovina pravi, da je to mesto ustanovil Aleksander Veliki. Iloiga stoletja so bile Ptolemai nujvečje in najvažnejše pristanišče ob Sredozemskem morju, kajti tu so nalagali na rimske ladje ogromne množine žita, ki ga je dajala bogata afriška žitnica. Leta 562 po Kristusu so to mesto zavzeli Perzijci in ga tudi porušili. Razvaline, ki so še ostale, pa je počasi zasul na debelo puščavski pesek. Na kraju, kjer je nekoč stalo mesto Ptolemai, je bila še pred nedavnim gola puščava.
Italijanski maršal ltalo Balbo, guverner Libije, ki se tudi sam osebno rad bavi z arheološkimi izkopaninami, je po razgovoru, ki ga je imel z italijanskim arheologom Guidom Capu-Iom, sklenil, da se odkopljejo iz puščavskega groba tudi Ptolemai. Italijani so imeli to namero že leta 1912, ob času italijansko-turške vojne. Ker pa je kmalu zatem zadivjala tudi
svetovna vojna, so morali to namero opustiti in je to delo počakalo do nedavnega časa Dosedanja kopanja na tem mestu so prinesla zadovoljiv uspeh. Odkopali so že večje število starih rimskih in grških hiš, na veliko prenesenečnje pa tudi krasen amfiteater. Na peščenih tleh so našli vse polno lepih mozaikov, ki so še čisto dobro ohranjeni. Naleteli so pa tudi na ogromen vodnjak, ki meri 20.000 kubičnih metrov. Io je pravo čudo nekdanje tehnike. Odkopali so še nekaj krasno izdelanih kipov, ki jih občudujejo tudi najboljši sodobni kiparji.
Modri italijanski kolonizator ltalo Balbo — kakor pišejo o njem, ki si je pridobil mnogo slovesa z že prejšnjimi izkopaninami starih mest ob severni obali Afrike, se ob svojem prostem času menda zelo rad malo pobavi z novimi izkopaninami Ptolemaie in jim posveča največjo pozornost. Na ta način ta dela uživajo tudi vso podporo od strani države, človeku, kakor je ltalo Balbo, je v Italiji tudi težko kaj odreči.
Nov paradni korak italijanske vojske. Mussolini je vpeljal v svoji vojski nov paradni korak, ki ga je nazval »rimski korak«. Levo Mussolini, ki »tehta« učinek tega novega koraka.
Žalostna smrt največjega evropskega slona
Pol metra dolgi živci so mu mahali iz polomljenih okljev
Največjega slona v Evropi so do pred kratkim imeli v monakovskem živalskem vrtu. Pretekli teden pa je ta slon iz neznanega vzroka podivjal, da ga ni bilo mogoče več ukrotiti. Kakor da se mu je po tolikih letih, odkar so ga pripeljali v civilizirano Evropo, spet povrnila podivjanost, ki jo je bila ta žival navajena v divji afriški džungli! Slon se je v svoji besnosti zagnal proti debelemu drevesu, da so korenine kar zapokale in je malo manjkalo, da drevo ni padlo. Pri tem pa si je slon jrolomil tudi svoje debele oklje. Pogled na ponesrečeno žival je bil strašen. Iz polomljenih okelj so moleli pol metra dolgi živci in meso, od katerega je kar v eurkih tekla kri. Oskrbniki živalskega vrta so poskusili vse, da bi nesrečni živali prihraniti vsaj nekaj muk. Z največjo težavo se jim je posrečilo, da so jo spravili v hlev. Kmalu pa so se prepričali o tem, da bi bilo vsako zdravljenje brez uspeha. Zato so sklenili, da je za prihra-njenje trpljenja še najbolj uspešna krogla v glavo. Naravnost dramatične so bile priprave za usmrtitev največjega evropskega slona, ki si je sam zadal smrtne rane. Slona je s kakšnim drugim sredstvom kakor s kroglo tudi težko spraviti s tega sveta. Da bi ga zastrupili, to se navadno konča brezuspešno, kajti slon ima tako dobro razvit čut vonja, da zastrupljene jedi niti ne pokusi, in če mu jo po sili spravijo v gobeee, jo izvrže. Pa tudi s kroglo ne gre tako lahko. Mora že priti dober strelec, da se mu posreči spraviti s kroglo to ogromno žival na tla. Slon
ima namreč taiko močno lobanjo, da je krogla niti ne prebije, če ne zadene na pravo mesto. Tega so se v monakovskem živalskem vrtu dobro zavedali in so za vsak primer postavili zunaj slonovega hleva tudi strojnico, če bi se morda dogodilo, da bi žival po prvem zgrešenem strelu še bolj pobesnela in je ne bi bilo mogoče drugače ukrotiti. Ravnatelj živalskega vrta Ileck pa je — kakor poročajo nemški časopisi — sam poskusil svojo srečo in oddal prvi strel na besnega slona. Strel je zadel tako, da je bil slon v hipu rešen vsega trpljenja.
Kako velik je bil ta slon, naj povedo te-Ie številke: Tehta! je sto centov. Od rilca do repa je meril 7.90 metra, visok pa je bil 5.20 metra. Njegov obseg preko prsnega koša je znašal šest metrov, rilec sam pa je meril dva metra. Odbita oklja sta bila težka eden 24, drugi pa 28 kg. Ko so slona raztelesili, so našli v njegovi koži neke čudne zajedavce, ki jih dozdaj še niso poznali. Zdaj si z njimi beli glavo Institut za tropično živalstvo.
Sodnik: »Ste bili že kdaj kaznovani?«
Priča: »Da, nekoč sem morala plačati dvojno poštnino za pismo brez znamke.«
*
Gospodinja: »Ne morem nič dati, jih preveč prihaja.«
Berač: »Vi tudi nič ne daste, čeprav nobenega ni.«
Električni sušilnik čevljev
Že davno elektrike ne uporabljajo več samo za razsvetljavo, pač pa tudi kot pogonsko silo, ki žene najraznovrstnejše motorje in druge naprave, ki človeku prihranijo precej truda, včasih pa seveda delavcem jemljejo tudi kruh. Stroji pač delajo hitrejše in tudi ceneje Precej veljave pa je elektrika dobila tudi zato, ker se od 6ile koristno da uporabljati za ogrevanje (električne peči, likalniki itd.). Najnovejša priprava, ki jo je izumila elektrotehnika, pa je električni sušilnik čevljev. Ta priprava je posebno dobrodošla v onih krajih, kjer je podnebje vlažno in je dež skoro vsakdanji pojav. Priprava za sušenje čevljev ima približno takšno obliko, kakor raztegovalec, ki ga devamo v čevlje, če nočemo, da bi čevlji izgubili lepo obliko. Sušilnik je iz takšne snovi, ki zelo dobro propušča vlago in toploto. V to najnovejšo električno pripravo napeljemo električni tok od sobne napeljave ter jo nato vtaknemo v mokri čevelj. Ker je priprava takšna, da je čevelj ve6 čas sušenja napet, se čevelj prav nič ne razširi. Izsuše pa se vsi deli čevlja, podplati, pete in zgornje usnje v prav kratkem času. Če je čevelj še tako premočen, ga ta najnovejši sušilnik posuši v dobre četrt ure.
Sušilnik pa ima vendar to napako, da si ga najbrže ne bodo mogli nabaviti oni, ki imajo največkrat premočene čevlje, doma pa ne drugih, da bi se preobuli.
Radio
Programi Radio Ljubljana
10' lebT“' 12 Valčki in polke (plošče) —!
A ,011,	Napovedi	— 13.20 Opoldanski kon-
cert Radijskega orkestra — 14 Napovedi - 18 Domača zabava (Magistrov trio) — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolarič) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Pevski zbor cCaukar« — 20.45 Prenos opere «Manon« iz Trsta; sodeluje Benjamin Gigli, v odmoru okrog —* 22 Napovedi, poročila.
Drugi programi
Četrtek, 111. februarja: Belgrad—Zagreb: 20.00 Komorna glasba — 20.30 Veliki orkester. — Dunaj■ 20 05 Igra - 22.20 Godalni kvartet. _ Budimpešta: 19D5 Ciganski ork. — 20.0 Pester program — 21.15 Beethovnove klavirske sonate — 22.05 Jazz — 23.20 Cig. ork.
— Rim—Bari: 17.15 Plesna gl. — 21.00 Antonellijeva •Pripovedka o treh čarodejih« — 22.20 Celo. — Praga: 19.15 Moderni plesi — 19.45 Igra — 21.15 Sekstet — 22.40 Plošče. — Varšava: 20.15 Fantazija — 21.00 Plesna gl. — 22.00 Godalni kvartet. — Sofija: 20.40 Vok. kone. — 21.15 Komroni ork. — 22.40 Plesna glasba. — Berlin: 20.00 Plesni večer. — Konigsberg: 19.10 Veliki orkester. — Hamburg: 20.10 Zellerjeva opereta .Ptičar«. — Stuttgart: 19.45 Gigli poje — 20.30 Detektivski prizor — 21.30 Schumannova simfonija. — Monakovo: 19.10 Postne pesmi — 20.00 Orkester in vojaška godba.
— Beromunster: 20.00 Ork. kone. — 21.15 Balade — 21.30 Nemške narodne pesmi.
Nekega dne pa je Ruth pripeljala Franka Taylorja k svojemu staremu očetu in dejala:
»Očka, meni se vse tako zdi, da bo ta fant nekoč moj mož ... Kaj misliš ti o tem?«
»Hmm ... Hmm ...« je odgovoril Tom, čez pol leta pa so že šli v svate ..,
Ko je Ruth odšla s farme, je stari Tom prodal nekaj svojega posestva, da bi stara leta preživel bolj v miru in sladkih spominih na preteklost. Samo enkrat je še za trenutek nekoliko bolj zaživel. To je bilo takrat, ko ga	je Ruth naredila za deda ...
Rojenice so takrat položile v zibelko	malega	Buddya, Tom	je
prav pogosto prihajal na obisk v mesto. Nosil je Buddyju igračke, Ruthi in Franku pa vselej vsilil kaj, kar si je bil sam prihranil.
In tako je bilo vse do onega dne, ko je Frank dobil službo v daljnem Pine-Lakeu v tovarni »Hendon-Worksa«. Otroka sta odšla v svet, stari Tom pa se je vrnil nazaj na posestvo, kolikor ga je še imel...
Ko je Frank nastopil službo v tovarni »Hendon-Worksa7, je takoj skušal od svojih tovarišev zvedeti, kje bi mogel poceni in morda tudi na obroke kupiti hišico. Z Rutho sta imela prihranjenega nekaj denarja, nekaj pa jima je dal stari Tom, ker je vedel, da je mesto le mesto in	da	nič ne	škodi, če človek
vanj prinese malo več denarja.
Stari delavec v »Hendon-Worksu« Mike Grogan je svetoval Franku, naj pride na Bowery Hils, ker je tam v njegovi soseščini naprodaj hišica z vrtom, ki bi bila za Franka zelo pripravna. Delavec Ed Jackson je tudi nagovarjal Franka, naj pride pogledat tja. Ed je stanoval kot samec pri Mikeu Grog-ganu. Frank mu je takoj na prvi pogled ugajal in je zato iz srca želel, da bi postal njegov sosed. Sicer kdo ve, kakšni ljudje bi se vse lahko zanimali za tisto hišico in jo kupili, ni pa prav prijetno imeti za sosede nepoznane in take ljudi, da bi pred njimi moral skrivati vsako stvar, ali da nikdar ne bi mogel brez strahu govoriti, kar bi hotel..
Še istega dne popoldne sta Ruth in Frank prišla na Bower Hils. Hišica sredi vrtička se jim je zelo dopadla. Tudi plačilni pogoji niso bili tako nesprejemljivi. Hitro sta se odločila in bila zvečer že hišna posestnika. Sicer na obroke, pa vendar...
Drugi dan sta se preselila v svojo hišico. Gospa Groganova in njena hčerka Betty sta pomagali Ruthi urediti stanovanje. Groganova je bila precej prikupna, debelejša gospa, bila je tudi zelo zgovorna in navsezadnje tudi še dosti prisrčna.
Betty je imela Rutho takoj rada in je bila od sile srečnai da je dobila tako lepo, čeprav malo starejšo prijateljico,
Casu se je mudilo. Možaki so vsako jutro hodili na delo v tovarno Frank si je kupil še dosti dober avtomobil. Zapeljal ga je v ^, garažo za hišo in se mu ie včasih kar zazdelo, Sp 4 je pravi Rockefel-m	:	ler, veliki amerikanski
-	jjKjlEjflp	.	avtomobilski	mogočnik.
■ i A	^	dopoldne so se vsak
^	^	m	^an	vračali Frank, Ed
fc1 V I '	7	"	!	m	'n star* Mike Grogan
L\	|	* dela. Dokler so bili
*	^ ^	rao®k‘ v tovarni na de-
krat skočila k sosedo-foto Warner Bros.	vim, sosedovi pa so jo
Ruth	Taylor.	tudi radi obiskali. Dru-
ga drugi so posojale hišne potrebščine, se razgovarjale o tem in onem, pletle in šivale. Čas je šel mimo njih, ne da bi se bilo bog ve Kaj važnega zgodilo. Precej kričanja in povoda za najrazličnejše besede je	prinesel v	to življenje	Frankov	sinček Buddy. Buddy je
najrajši	igral polo.	Neprestano	je prirejal tekme s tovariši svojih
let. Bili so se na trati za hišo.
Kraj Bowery Hils je bil čisto na koncu mesta. Tam so bile zadnje hiše, za njimi pa takoj travniki. Čisto zadaj je bilo v gozdu jezero Pine. Po tem jezeru je dobilo tudi mesto svoje ime: »Pine Lake«.
Mark Twain:
Kralievič in siromak
17.
Nek bc^jat lord je tedaj ležal v svoji sobi v gostimi blizu razbojniškega skrivališča. John Canty je tedaj Edvvardu zagrozil s 6trašnim mučenjem, če ne gre v družbi še nekega drugega razbojnika v ono gostilno in okrade bogatega lorda. Res sta 6e oba pretihotapila v gostilno, in ravno, ko je razbojnik hotel ubiti lorda, ga je Edward prijel za roko in preprečil zločin.