Poštnina plačana v gotovini, Maribor, sobota 21. novembra 1956 Štev. 268. leto X. (XVI8.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredniitvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 I Tei. uredn. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri t Velja mesečno prejcmnn v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 Sekmdje a faieatskepa Msja V ponedeljek 23. t. m. obhaja in praznuje mariborski 45. pehotni polk svojo tradicionalno slavo. To polkovno slavje je Slede dneva proslave v tesni zvezi s spominom na oni zgodovinski 23. november 1918, ko je general Rudolf Maister, osvoboditelj Maribora, s svojimi hrabrili borci razorožil zloglasno zeleno gardo v Dravski vojašnici. Kdor je tedaj živel v Mariboru, je moral in mogel priti do prepričanja, da je sporednost jugoslo-venskih in nemških oboroženih formacij ustvarjala neznosno in s svincem napolnjeno ozračje, iz katerega se je mogla vsak trenotek utrniti usodna eksplozija. General Maister je prehitel in prestregel nakane sovražnih sil, ki so bile podtalno na delu, ter z junaško, energično razorožitvijo zelene garde zajamčil Mariboru mesto v svobodni, ujedinjeni Jugoslaviji. Ko se po 18 letih na ta dan oziramo po bilanci 18!etne dobe, moramo reči, da je bilo nekaj uspehov v nekaterih postavkah mariborskega nacionalnega življenja. Ob kritični presoji in primerjavi z razvojem prilik v drugih sličnih sluča- jih pa se razodevajo v poedinih postavkah precejšnja pasiva. Kulturna tvornost bi se bila lahko vzpela do višnje stopnje. V nacionalno gospodarskem oziru nas tišči izguba 460.115 kv. metrov obmejne narodne posesti, ki sipo jo utrpeli od 1. 1928 sem. S1 o v c n s k e govorice v mariborskem družabnem življenju je bilo v letih 1919 do 1925 nemara več kakor danes. V zadnjem času pa se priključujejo nekatere nove temne točke. Pojavi, ki- jih doživljamo, kažejo, da ni v nas niti sence P kakšnem narodnostnem ekskluzivizmu bi da se je Maribor znašel na poševni Ploskvi z vsemi senčnimi stranmi internacionalnega ambienta 'prenasičenega in obremenjenega mesta. Če se dogaja, da lahko padajo tuje pesti po glavi slovenskega človeka v jugoslovenskem Mariboru. potem je to znak, da je v nas še vedno ona slovanska širokogrudnost, odpuščanje in do zapostavljanja lastnih interesov stopnjujoči se altruizem. Če se v nočeh čujejo znani vzkliki, za katere bi v obratnem slučaju kje drugod padale težke bunke in bi se nemara ponavljale Habihove tragedije, potem se mora podati vprašanje, kje je krivda in zakaj so takšne stvari mogoče. Ob takšnih razmišljanjih ne prodira v °spredje zavesti fanatizem, ozkosrčnost, Pačelna mržnja. Tega ni v naši krvi. Če bi namreč ti in drugi takšni momenti ču-stva prihajali v poštev, potem bi mnogih Pasivnih bilančnih postavk v gornjem Sruislu najbrže ne bilo. Dejstvo je, da jc Porodno obrambno delo od smrti junaškega osvoboditelja Maribora generala Rudolfa Maistra precej popustilo. Misliti je treba na ustanovitev posebnega insti-Pta, ki n«aj enotno uravnavajoč narodno Pprambne naloge in sistematično zasledujoč vitalne, kulturne, nacionalne, gospodarske in socialne interese našega 'pvlja v obmejnem ozemlju zasigura Ma-moru izraziti jugoslovenski pečat ter Penetracijo narodnostnega duha in naše-življenjskega stila v vsa področja majorskega in obmejnega življenja. Naloga takšnega Instituta po češkem *0ru bi bila, ugotavljati nacionalno stari6 v statistično znanstvenem, gospodarji em, kulturnem in družabnem oziru ter v°nkretno, sistematično spodbijati poja-. ki razjedajo naš narodni organizem eV*’ na’ v Mariboru ustvarjajo videz nstvene nacionalno otopele in v ko-JPopolltsko intefnacionalnost težeče kupnosti. Kozmopolitstvo je lepa stvar, LONDON, 21. novembra. Dopisnik »Manchester Guardiana« poroča zanimive stvari o najnovejših dogodkih po balearskem otoku Mallorki, ki so zbudile v londonskih krogih veliko pozornost. Navedeni dopisnik piše, da se na tem otoku, ki je bil nekoč središče živega turističnega prometa, opaža vojaška aktivnost. Hoteli in penzioni so zaprti. V luki se nahajajo britanske, francoske in italijanske vojne ladje. Italijanski bombarderji krožijo nad luko ter mestom in delajo razne akrobacije, da impresionirajo prebivalstvo. Vsaki dan leti italijansko letalo v Rim, kamor nosi pošto. Tujci in potniki na Mallorki se lahko izkrcajo samo z dovoljenjem oblastev. Mesto obiščejo samo v spremstvu mladih fašistov. Ko pristaja kakšen parobrod ob obali, ga obkrožijo mladi fašisti in ga pozdravljajo s fašističnim pozdravom. Po mestnih ulicah stražijo fašisti, pretežno mladi ljudje med 15. in 16. letom. V Mallorki smatra vsak za gotovo dejstvo, da je general Franco obljubil Italiji pomorsko bazo na balearskem otočju. V Mallorki se vijejo stare monarhistične španske zastave. — Vozovi, na katerili so mladi oboroženi fašisti, dirkajo skozi mestne ulice. Zapore, v katerih je okoli 2500 aretirancev, čuvajo tudi mladi fašisti — deca, stara 15—16 let. V Grand hotelu na Mallorki stanuje 30 italijanskih letalcev. Vsakdo priznava, da bi vladne čete zavzele in ohranile svojo oblast na Mal-lorki, da ne bi bilo pomoči italijanskih letalcev. Med poveljniki italijanskih bro dov v luki in začasni vladi v Mallorki se gotovo vsak dan izmenjavajo pisma in poročila. Pri začasni vladi v Mallorki se nahajajo tudi italijanski »svetovalci«. Nikdo niti najmanj ne dvomi, da sprejema začasna vlada v Mallorki navodila iz Rima. le v. Bedim m koka v Immsdu BRUSELJ, 21. novembra. »Vingtieme Siecle« prinaša razgovor z nemškim propagandnim ministrom Gobbelsom, ki ga je berlinski dopisnik navedenega lista vprašal, dali odgovarja resnici vest, da si namerava Nemčija prisvojiti belgijsko kolonijo Kongo 1>cr obmejni mesti Eupen in Malmedy, ki sta po mirovni pogodbi pripadla Be'giji. Gobbeles je odvrnil, da ne bi Nemčija mislila na osvojitev Konga niti tedaj, če bi bila tako močna, da bi to lahko storila, ker hoče Nemčija vse svoje načrte uresničiti na miroljuben način. Isto se tiče tudi Eupena in Malme-dyja. BERLIN. 21. novembra. 'V najkrajšem času se bo podpisal nemško japonski kulturni sporazum, ki bo nalikoval kulturnemu sporazumu med Nemčijo in Madjarsko. Gre za izmenjavo dijakov, profesorjev ter umetnikov obeh zemelj. BERLIN. 21. novembra. Včeraj popoldne je nemški zunanji minister von Neurath vrnil avstrijskemu državnemu tajniku za zunanje zadeve dr. Schmidtu Ak$$q& m ftmeija tešitieta mitski mit obisk. Na svečani večerji v čast Schmidtu je von Neurath povdarjal, da je ta Schmidtov obisk kratek, da bo pa nudil dokaz potem, kako močna so čustva, ki vežejo Nemčijo in Avstrijo. Schmidt pa je odgovoril, da naj bi se politični in gospodarski odnošaji med obema državama v čim večji meri poglabljali. Kakor se doznava je dal Hitler zagotovilo, da se Nemčija ne bo vmešavala v notranje avstrijske razmere ter se smatra to zatrdilo kot priznanje absolutne samostojnosti Avstrije. DUNAJ, 21. novembra. Na oglasni deski vseučilišča v Inomostu se je pojavil razglas rektorata, s katerim se nemškim dijakom prepoveduje nošenje kljukastega križa ter znakov organizacij SA in SS. Ta odredba je izšla v sporazumu z ministrstvom prosvete in policijskimi oblastmi, ker so nemški študentje vršili v zadnjem času med svojimi avstrijskimi tovariši intenzivno hitlerjevsko propagando. LONDON, 21. novembra. Reuter poroča: »Dairy Maily« piše, da je britan-roča: »Daily Maily« piše, da je britanski poslanik Chilton prejel iz Londona te s predstavniki generala Franca ter da se pri njih informira o namerah nacionalistov glede blokade Barcelone s posebnim ozirom na sigurnost britanskih ladij. »Daily Express« prinaša dotično vest in dodaja, da je poslanik Chilton naslovil na generala Franca pismo, v katerem ga poziva, da opusti misel na blokado. Po informacijah se sestane nevtralitetni odbor v ponedeljek. Na tej seji bo predsednik nevtralitetnega odbora Plymouth odgovoril Majskemu, ki je zahteval, da se odbor takoj sestane radi debate v zvezi s priznanjem vlade generala Franca od strani Italije in Nemčije. PARIZ, 21. novembra. V tukajšnjih krogih verujejo, da bo še mogoče delo nevtralitetnega odbora, vlada pa velika zaskrbljenost radi bodočega zadržanja sovjetske Rusije. Angleški juristi so izjavili, da je blokada Barcelone in ostalih španskih pristanišč nedopustna in zatrjujejo. da Francija in Anglija blokade ne boste dovolili, ampak boste pri nevtrali-tetnemu odboru napravili korake za osi-guranie brodarskega prometa na ta način, da se bo vsakemu angleškemu in francoskemu brodu dodelil radi spremstva vojni brod. Po vesteh iz Tangera-stile so novi sovjetski transporti pripeljali 200 letal ter mnogo tankov z rusko posadko. V Alicante je bilo izkrcanih več tisoč ruskih vojakov. Med Parizom in Londonom se vršijo živahne izmenjavo misli, in vse kaže, da sta Anglija in Francija čvrsto odločeni, braniti svoje interese, če je treba tudi s silo. za našo maloštevilnost pa draga in luksuzna zadevščina. Ko obhajamo v ponedeljek 23. t. m. spomin na zgodovinsko velepomembni dogodek pred 18 leti in ko čestitamo domačemu polku k slavi, naj ves nacionalni Maribor prešinja živa zavest dolžne zahvalnosti mariborskemu osvoboditelju pokojnemu generalu Maistru, čigar duh bdi nad našim mestom in ki nam oznanja dolžnost, da z vso resnobo, žilavostjo in energijo nadaljujemo po njem započeto vzvišeno delo. Sokolstvo in fašizem Današnja doba je razdelila vso Evropo v dva nepomirljiva tabora, ki se borita na življenje in smrt. Fašizem in komunizem. Nastaja vprašanje, ki nam ga doprinaša v vrtincih te borbe življenje samo: v kakšnem odnosu stoji naše Sokolstvo do ene izmed teh dveh front. V tej presoji se dela našemu Sokolstvu velika krivica, ker vidijo nekateri v Sokolstvu in njegovem pokretu neke vrste okrnjeni fašizem. Drugi pa, ki se navdušujejo za fašizem, sumničijo Sokole komunizma. Sokolska revija »Sokolska pro sveta« prinaša v svoji zadnji številki zanimiva članka »Sokolstvo in fašizem« ter »Sokolstvo in komunizem«, iz katerih posnemamo radi aktualnosti vsebine iz prvega sestava sledeče misli: Vsaka trditev, da je Sokolstvo fašističen pokret, je neresnica, ki jo mora Sokolstvo odločno pobijati. Res je, da je Sokolstvo prepojeno z nacionalizmom, ki se pa od fašističnega nacionalizma bistveno razlikuje. Vsak narod in vsak poedinec ima v sebi dušo, ki se bistveno razlikuje od duše in čustvenosti drugih narodov. Nacionalizem je najvišji izraz narodove duše in je radi tega nemogoče, da bi veljal edinstven ustroj nacionalizma za vso narode. Mednarodni nacionalizem je utopija, ker ni nacionalizem izvozno blago, ki bi se moglo izvažati v vse države. Fašizem se je rodil v tuji zemlji in pod drugim podnebjem nego je naše. Fašizem lahjeo odgovarja zahtevam in potrebam tistih narodov, ki so ga ustvarili. Naš narod za fašizem ni bii nikdar navdušen. Fašizem se bori za nadoblast. On hoče na vrh s silo, brez ozira na to, ali se vsi zanj navdušujejo ali ne. Fašizem ruši demokracijo in uvaja diktaturo brez ozira na voljo poedinca. Kdor je v lastni državi tako opredeljen, nima obzira niti na druge narode. Kakšna razlika med tem in našim, jugoslovenskim nacionalizmom! Našemu nacionalizmu so začrtana povsem druga pota. Naša jugo-slovenska misel se ne propagira s silo. Jugoslovenstvo mora vznikniti svobodno in neprisiljeno iz duše našega človeka. Ta misija je dana Sokolstvu, ki ne zasleduje cilja nadoblasti in ki se ne navdušuje za novi red, kakor to dela fašizem. Sokolstvo hoče preobraziti notranje življenje in mišljenje vsakega poedinca. Obujanje in jačanje narodne zavesti se ne doseže z ukazi in tudi ne z bajoneti in zapori, temveč samo v svobodi in s prosveto. Sokolstvo vidi pred seboj vso ono trnjevo pot našega naroda in vidi tudi današnje težkoče, ki nam otežkočujejo napredovanje v takem obsegu, kakor bi si ga vsi Sokoli želeli. Sokolstvo se n»e bori za katerokoli nadoblast, temveč za narodne duše. Naša zgodovina stoletnih bojev za osvobojenje nam dokazuje, da naš narod prezira vsako nasilje in vsiljevanje. Jugoslovenski nacionalizem ni širil svoje ideje nasilno z namenom izko-riščevanja, ker se je naš narod boril samo za svoje pravice in za svobodo. Tudi danes se še borimo za veliko poslanstvo sokolske ideje, ki naj preobrazi ves jugoslovenski narod v eno samo družino, v kateri naj ne bo izjem ali razlastitev in ne slug. Sokolski nacionalizem je zgrajen na pravici in svobodi. Vzniknil je iz narodove duše. Korcnjne sokolskega in obenem jugoslovanskega nacionalizma gredo v ono dobo, ko o današnjih veličinah prepovednikov fašizma ni bilo ne duha ne sluha! Sokolski nacionalizem ni iz tujine uvoženo blago. Kakor so se Sokoli borili doslej, tako in še veliko bolj se bomo borili tudi v bodočnosti za slavo in zmago naše državne trobojnice. 211etno lana, k I/ jkeaijestou Sene Kako si nekatere ženske zamišljajo emancipacijo? najodločneje borilo za ženska prava. Na- tudi pri nas položaj naše žene visoko V drugi polovici prošlega stoletja se je med ženskim svetom, posebno med Angležinjami in Američankami pojavil plameneč pokret, ki je šel za tem, da se žena popolnoma osvobodi izpod srednjeveške moževe oblasti, da postane družabno in pravno svobodna in da si pridobi za vse, posebno še za politične volitve docela enakopravno' možnost glasovanja kakor moški. Ženski pokreti za pridobitev pravic so bili cesto tako močni, da so radi tega padale tudi glave, da so povzročali požige, da je radi njih prišlo do pogostili demonstracij, gladovnih stavk, z eno besedo, da so se ženske v tej borbi posluževale vseh mogočih sredstev za dosego svojega cilja. Ženskam, ki so bile najbolj odločne, je uspelo, da so dosegle, kar so zahtevale, v manj naprednih državah pa niso mogle doseči tega, po čemer so hrepenele njihove bolj odločne sestre v najnaprednejših državah. Pri nas1 imamo žal mnogo žensk, ki so resni emancipacijski pokret za osvoboditev ženstva iz pravne in družabne podrejenosti popolnoma krivo razumele. U-gaja jim sicer, da sc jim možaki laskajo in da so napram njim kavalirji, •agajajo jim pa tudi razne razvade, v koje zapa-dajo moški. Zelo rade in z očitno samostojnostjo se kažejo tudi v takih bokalih, kamor navadno ženske ne prihajajo brez moškega spremstva. Take ženske polagajo važnost tudi na to, da se kakšenkrat napijejo, to pa radi tega, da bi bile moškim bolj podobne. Da pri tem ne sme manjkati cigareta, je samo po sebi razumljivo. Take malenkosti niso važne za dosego glavnega cilja, ki ga imajo pred seboj resne boriteljice za ženske pravice v dru žabnern in pravnem pogledu. Prava žena, ki želi biti emancipirana, gre v prvi vrsti za tem, da reši ženo današnje dobe propada, da reši dekle, ki je v vrtincu današnjega časa izpostavljeno največjim nevarnostim, da reši ženo, ki se mora v svoji bedi baviti s posli, ki bi sicer za ženo ne bili dostojni. Tak položaj žene, to je, njeno popolno pravno iti družabno neodvisnost ter popolno enakopravnost so skušale doseči ženske že v polovici preteklega stoletja in sicer najprej na Angleškem. Tam so se žene borile za sodelovanje na vseh delovnih področjih, borile so se za družabni položaj, ki mora postati enak može vemu.' Ta pokret se je razmahnil poseb-bno po razvoju industrije in po novih gospodarskih neprilikah, ki jih je ta razvoj izzval. Tudi pri nas se je pokret pozneje močno razširil, posebno v Zagrebu, Sarajevu, Beogradu, Ljubljani, Splitu, Varaždinu, Skoplju, Jasenovcu in v drugih večjih mestih. stale so prave vojne, v kojih se je borilo na vsaki strani mnogo pristašev. Te borbe so trajale do 1. 1914, pozneje pa so radi svetovne vojne precej pojenjale. Po svetovni vojni se je borba nadaljevala posebno v Zedinjenih državah Severne Amerike, kjer so ženske najprej dobile politično pravo, v prvi vrsti glasovalno pravico. Emmelina Panklmrst je rojena v Manchestru dne 25. septembra 1858, umrla pa je v Londonu 14. junija 1928. L. 1905 je povedla v borbo ženske, ki so kmalu nato dobile naziv »sufražetke« (suffrage = glasovalna pravica). Emmelina Pankhurst je bila nekoč obsojena na tri leta temnice radi požiga hiše Lloyda George-a. cem. Jasno pa je, da žena tudi pri nas nima takega družabnega položaja, kakršen bi ji po najmodernejšem in najpravilnejšem pojmovanju pripadal. V tem pogledu nas je prehitela Kemalistična Turčija, kjer so ženske lahko sodnice, vseučiliške profe-sorice, odvetnice in kjer je žena sploh enakopravna možu. Upamo, da se bomo tudi mi kmalu pn* bližali temu stanju. Največ pa je seveda na ženah samih, da s svojimi umskimi m fizičnimi sposobnostmi prepričajo o teni odločujoče činitelje. _____________ Posteljne - mizne garniture pregrinjala za divane v veliki izbiri najceneje pri Vetrinjska ul. 7 Novaku Koioška cesta J h ahdjmja in sveta MUSSOLINIJEV SIN VITTORIO GRE K FILMU. Najstarejši sin min. predsednika Mi's" soUnija, Vittorio, se je odločil, da gre k filmu. Po očetovem pristanku se je pri' čel že pridno pripravljati za veliki zracrn film, ki ga bodo snimali v toku bodoče zime. Zatem se bo Vittorio poročil z gospodično Carlo Bugoli iz Miki jo je bil spoznal v Riccioiiiu* Mladoporočenca sta si izbrala za ženi-tovanjsko potovanje Hollywood, kjer bo ostal Vittorio delj časa, ker se bo tam posvetil študiju ameriškega filma. Mussolinijevemu sinu je danes 22 let in je že v mladih letih gojil prav posebne simpatije do filma in letanja. Za časa italijansko-abesinske vojne je upravljal zrakoplov »Desparata« katerega eskadrilja je bila dodeljena današnjemu ministru zunanjih del grofu Cianiju. GANDIJEV SIN SE VRAČA K VERI SVOJEGA OČETA. V največjo žalost indijskega voditelja Gandija je prestopil svoječasno njegov sin Hiralal iz očetove v islamsko vero. Očeta Gandija je to bolj bolelo, kakor če bi sina izgubil. Tem večje pa je bilo veselje, ko je oče zaznal, da se namerava njegov tako ljubljeni sin zopet vrniti v očetovo vero. Ceremonije, ki so bile prirejene ob priliki zopetnega sprejetja v očetovo vero, so bile združene z navdušenimi manifestacijami, pri katerih je sodelovala ogromna množica indijskega ljudstva, ki je delila veselje osrečenega očeta. Ta žena je napisala program borbe za Madridčanke pričakujejo prihoda kamiona s cisternami vode Pri r.as ženske vendarle še niso mogle popolnoma uspeti, upajo pa, da bodo sčasoma dosegle vse ono, kar imajo njihove sestre v najnaprednejših državah. V tem značilnem pokretu so sodelovale nekatere ženske, ki so bile posebno go reče. Med prvakinje ženskega pokreta spada vsekako najbolj goreča pobornica ženskih pravic, Angležinja Emmelina Pankhurst, ki se je borila skupaj s svojimi hčerkami Adelo, Silvijo in Kristino. Ustanovila je društvo »Women’s Social and Political Union«, ki se je kar ženska prava »My owra story«, njena hčerka Silvija pa je izdala nadaljevanje te knjige pod naslovom »The suffragette movement an intimate account of per-sons and ideals«. Po svetovni vojni seje Silvija navduševala tudi za rusko revo lucijo, medtem ko je Kristina po vojni delovala na verskem področju. Tudi mi imamo poštenih in zmožnih žen, ki so na področju borbe za zboljša nje družabnega položaja našega ženstva mnogo storile. Med drugim je prav goto vo v dobršni meri niihova zasluga, da se li! U iK.i a presiolonaslednica Julijana In njen ženin princ Lipp8-!>.est3rield, ki se bosta po najnovejših informacijah poročila sredi januarja 1937 Predsednik madridske vlade Largo Caba Ilero v razgovoru s častniki rdeče milice MUirne JkteSke ^^SKraE3EBHaa&GSBBBBaBBRSBen Nova veseloigra. V avtorjevi samozaložbi je izšla v Cirkovcih na Dravskem polju po Vinku Koržetu napisana narodna veseloigra »Micki je treba moža« v 4 dejanjih. Navedeno veseloigro so prvo-krat, kakor znano, uprizorili vrli cirkov-ški diletantje v ptujskem in potem v ma-r borskem gledališču, kjer so želi lep uspeli. V navedeni veseloigri se na zanimiv dramatični način prikazuje življenje ter običaji naših Polancev. Igra je spisana v polanskem dialektu in bo ta narodna veseloigra nedvomno dobrodošla našim podeželskim odrom, saj je s tem naša veseloigrska literatura, ki je pri nas še bolj pičla, pridobila novo, gotovo zanimivo ter uspelo delo. »Rokovnjači« v odrski priredbi. Naše gledališke odre bo nedvomno zanimala nova dramatizacija Jurčičevih »Rokovnjačev«, ki so pravkar izšli v priredbi Ferda Delaka pri založbi »Naš oder« v Ljubljani. V novi Delakovi dramatizaciji so Jurčičevi »Rokovnjači«, ki predstavljajo romantično odrsko zgodbo v sedmih slikah, popolnoma novo in sodobnemu odru odgovarjajoče močno dramatično delo, ki bo prav gotovo našlo pri občinstvu polno razumevanje in odmev. Razen tega bodo naši odri gotovo pozdravili odločitev založbe, da so vsi odri, ki si nabavijo 15 izvodov »Rokovnjačev« za ceno Din 250, oproščeni vseh avtorskih dajatev za vprizoritev tega dela. Kakor znano je Ferdo Delak uspešno priredil že Jurčičevega »Desetega brata« kot odrski roman, ki so ga z uspehom vprizorili predlanskem tudi v mariborskem gledališču. Kulturna kronika naših v Italiji. Navzlic vsemu je kulturno delovanje v Trstu in Gorici kot kulturno najmočnejših središčih naših bratov v Ital ji vztrajno in živahno. Bibliografski pregled letos i:cH:ih [knjig nudi sledečo sliko: Koledar za leto 1936. Unione Editoriale Goriziana. Natisnila T(ipografia) C(onsorziale) v Trstu. Str. 32. — Tone Čemažarjev: »Bridka ljubezen in drugi spisi (Biblioteka za pouk in zabavo, XVIII, 1935. Izdala G(oriška) M(atica). Natisnila T. C. v Trstu. — De-foe Daniel: Robinzon. Priredil Nande Vr-banjakov. Linorezi in platnice A. Č. 1936. Izdala Unione Editoriale Goriziana. Natisnila x. C. v Trstu. — Bevk France: na Špansko. Potopisne črtice (pri-godom kongresa Penkluba u Barceloni, a. r.). Knjižna zbirka »Luč«. Izdala . M. Natisnila T. C. v Trstu 1936. Str. 36. — Godyn John: Naseljenici, divjaki in otroci. Povest priredil Jerko Jermol. Izdala Unione Editoriale Goriziana 1935. Natisnila T. C. v Trstu, str. 135. — Fei-gel Damir: Okoli sveta (8. Izdala Unione Ed. Gor.) 1935. Natisnila T. C. v Trstu. Str. 144. — Bevk Francesco: I morti ri-tornano (Mrtvi se vračajo) 1935. Unione Fditoriaie Goriziana. Književna družina i »Luč«. Natisnila T. C. v Trstu. Str. 136. — Gregorič Maria in Stefani; Gramffla-tiča slovena. Corso elementare teorico-pratico di lingua slovena ad uso degl Italiani. IV edizione. Natisnila T. C., str. 247. K najnovejši omenjeni knjigi F. Bevka je pripomniti z ozirom na italijanska nasiov, da je knjiga pisana v slovenščin*1 da je pa avtorjevo ime z naslovom krti1' ge natiskano v italijanski obliki, kar ie v zvezi s predpisi. Modernizacija sarajevskega gledališča-Kakor pravijo informacije, je pri Držav«1 hipotekarni banki zajamčeno sarajevskemu gledališču posojilo v znesku 6 mil1" jonov dinarjev, s katerimi se bo sarajevsko gledališče moderniziralo, tako da o° med najmodernejšimi na Balkanu. Ode je zamišljen po sistemu odra sof.jskega gledališča ter bo vrtilen. Uredila se »o tudi posebna kraljevska loža in bo glavni dvorani prostora za 700 oseb. ^ Spe milite se CMD* HUudŠ0tS&£ ik Aitašišit* unmro Po deželi bije plat zvona Tovarni za dušik v Rušah je pretila danes ponoči velika nevarnost. V baraki omenjene tvornice je okoli 23. ur izbruhnil požar, ki je v kratkem času vpepelil ves objekt. Sicer so takoj stopili v akcijo gasilci, ki se jim je s takojšnjo intervencijo posrečilo ogenj lokalizirati, kajti obstojala je velika nevarnost, da bi ognjeni zublji prešli tudi na druge objekte. V baraki se je nahajala pralnica in drvarnica, kjer je imel mizarski mojster Franc Jarčič spravljeno razno orodje, vozičke ter nekatere življenske potrebščine. Baraka je do tal uničena, zgorelo Pa je tudi 23 kokoši, 200 jajc, 50 kg fižola in drugi predmeti, tako da znaša skupna škoda okoli 10.000 dinarjev. V Spodnji Gorici pri Račah je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju po- sestnika Konrada Roborja in je ogenj u-ničil Roborju ne samo gospodarsko poslopje, marveč tudi vse letošnje pridelke. Škoda znaša nad 15.000 dinarjev. V Starem Logu pri Pragerskem pa je ogenj uničil gospodarsko poslopje posest nika Andreja Pernata, ki trpi radi požara okoli 55.000 dinarjev škode. Pernatu je zgorelo tudi nekaj vagonov sena in slame ter vse gospodarsko orodje. Značilno je, da je Pernatu že tretjič zgorelo gospodarsko poslopje in to v teku dveh let. Radi požara je obstojala velika nevarnost za vso vas in se je le požrtvovalnim gasilcem zahvaliti, da ogenj ni prešel tudi na stanovanjsko hišo in odtod na druge stavbe. V vseh treh slučajih se še ni ugotovilo, kako je ogenj nastal. Članstvu mariborskih sokolskih DRUŠTEV. Za one brate in sestre, ki so pristopili tekom letošnjega leta h kateremukoli od mariborskih sokolskih društev, se vršijo obvezna predavanja dne 22. in 29. nov. vsakokrat ob 10. uri v mali dvorani Narodnega doma. Kdor se ne udeleži teh obveznih predavanj, ne more položiti na dan 1. decembra sokolske zaobljube in tudi ne more biti sprejet kot reden član društva. Bratje matrikarji morajo pozvati vse novo pristopivše člane pismeno na predavanja, Radi evidence morajo biti pri predavanjih tudi sami navzoči. Zavedajte se svojih sokolskih dolžnosti. Zdravo! Meddruštveni odbor. Lutkovno gledališče Sokola I (kadetnica). V nedeljo dne 22. novembra igra »Ga šperček in razbojnik«. Med odmorom igrajo mali harmonikarji. Za deco samo Din 1.—, starejši Din 2.—. Starši pošljite svoje otroke na razvedrilo! Pri telovadni akademiji Sokola Maribor — matica dne 30. XI. 1936 nastopita med drugimi prvič po uspehu v Berlinu naša olimpijca br. Štukelj in Primožič. Ker se. tudi vsi ostali izbrani odseki pripravljajo že delj časa, je pričakovati, da bo akademija, kakor običajno, na znatni višini.. Z ozirom na veliko zanimanje se priporoča kupiti vstopnice v predprodaji pri dnevni gledališki blagajni. uradniku Janku Rebecu. Ime se ima pravilno glasiti Rebec, in ne Reberc, kakor je bilo v osmrtnici pomotoma natisnjeno. Bober v muzeju. G. Ivan Zaff je krasni eksemplar močvirnega bobra, o katerem smo včeraj poročali, podaril mariborskemu muzeju. Davčna uprava razglaša: V smislu čl. 148. zak. o nep. davkih je potekel dne I. novembra 1936 skrajni rok za plačilo v H. polletju zapadlega polletnega obroka ■zemljarine in dne 16. novembra 1936 IV. četrtletni obrok: zgradarjne, pridobnine, davka na poslovni promet in luksuz (pav šaliran), rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka na skupni brutto promet. V smislu čl. 36. uredbe o zavarovanju, prisilnem iztirjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. decembra 1936, št. 146.000 (Uradni list 32/8 iz leta 1929) se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali z plačilom teh kakor tudi že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bode uvedla prisilna izterjava v smislu čl. 30 in 59. zgoraj citirane uredbe. Vlom v mesarijo. Doslej še neizslede-ni storilci so vlomili v mesarijo Karola Bergleza v Račah ter odnesli precejšnjo količino klobas in prekajenega mesa. Za vlomilci poizvedujejo orožniki. Tudi krave... Posestnik Franc Plaze v Lokovici je prijavil orožnikom, da mu je neznani tat ukradel in odpeljal 1600 dinarjev vredno kravo. Za kravo in storilcem .manjka zaenkrat vsaka sled. Kaznovan] studenški nevernež. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je danes dopoldne obsodil 42-letnega tapetnika Leopolda Belenkoviča na 2 leti in 6 mesecev robije ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 3 let, ker je letos spomladi izvršil več vlomov i-p tatvin v Studencih. Kradel je vse, kar mu je prišlo pod roko. Bil je »spetialist« za tatvine plaščev in je po raznih mariborskih lokalih odnesel več plaščev. Na petkov mariborski svinjski sejem 20. t. m. je bilo pripeljanih 216 repov. Povprečne cene so bile: prašiči od 5 do 6 tednov 60—100 Din, 7 do 9 tednov 120 do 150 Din, 3 do 4 mesece 165—225, od 5 do 7 mesecev 240—335, od 8 do K) mesecev 360—530 EKn, 1 leto stare od 570—900 Din. Mesne cene: 1 kg žive teže od 5.50—7 Din, 1 kg mrtve teže od 7.50 do 10.50 Din. Prodanih je bSoi 70 komadov. pMiudum MO¥iU Vozne olajšave. Beograd, 212. novembra skupščina društev za čuvanje narodnega zdravja, polovična vožn ja za delegate v času od 19. do 25. XI. na podlagi železniške legitimacije a Din 2.—. POSNEMAJMO in ravnajmo se po,naprednih in kulturnih državah in pokažimo sosedom, da smo tudj mi tfisciptiiV-ranl in dostopni, kadar gre za zaseko našega največjega bogastva — zdravja, ki pomeni več kakor denar ki kj edino rodi veselje in blagostanje, tako v družini kakor v državi. Pokažimo to discipliniranost napram človekoljubni akciji, kf jo vodi mariborska protituberkidozna 8g»z vso vnemo ki prizadevanjem, da zgradi jetičnim bolnikom prepotrebni dom, s tem, da izročimo inkasantom, ki pobirajo denar za elektriko in plin, vsaj en dinar za azilni sklad. Načeloma naj volja en dinar na mesec in osebo, razumljivo pa je, da so od tega načela izvzeti revnejši sloji. Vsakdo naj pripomore po svbjjh močeh, nihče pa naj ne stoji tej piemetilH akciji brezbrižno ob strani. Ozrimo se sa mo na soseda, kakšen odmev in uspeh.je rodila stomilijonska zbirka, tafcozvana »Hundert - Millionen - Groschen - Sam-rnlung« ob 90letn>ci rojstva nemškega pL satelja Rosseggerja in posnemajmo takšno discipUno, kadar gre za splošno »korist. Hjkta Kino Union. Danes najboljša Dehafiesna opereta »Kjer škrjanček poje«. Mhmk. Eggerth, Luci Englisch. Sobota, 21. novembra ob 20. uri: »Baron Trenk«. Premiera. Bloki. Nedelja, 22. novembra ob liL uri: »Zorka«. Zadnjič. Globoko znižane cene. Ob 20. uri: »Ciganski primaš«. Znižane cene«. Ponedeljek, 23. no-vembra: Zaprto. Torek, 24. novembra ob 20. uri: »Ba*ou Trenk«. Red A. Zadnja uprizoritev M ina pikove veseloigre »Zorka« bo v nedeljo, 22. t. m. ob 15. uri. Ta vedra češka veseloigra*je,pisana prisrčno ter zelo zabava. Veljajo globoko znižane cene. »Ciganski primaš« prvič po znižanih cenah. Kabnanovo opereto »Ciganski primaš«, ki se je občinstvu tako prikupila, da so bile vse njene uprizoritve izborno obiskane, ponove v nedeljo, 22. t. m. zvečer prvič po znižanih cenah. Drevi operetna premiera. Uprazore znano in popularno opereto »Baron Trenk«, ki bo z lepoto svojega glasbenega dela, ki nudi pevcem možnost popolnega razmaha ter s pestro in veselo vse bino gotovo zelo ugajala. Režajo vodbPa-vel Rasberger. Letoviš«č-a v Ta>t»ra»h, od 1. decembra dalje 50% popusta pri povratku na čeških železnicah po 5 dnevnem bivanju. Budimpešta, 26. novembra do 1. decembra polovična vožnja na madžarskih železnicah v času od 24. X1*ciJs*£o službe. Za policijska straž >ka IH. razreda sta postavljena pri tuk. °ij. predstojništvu polic, stražnika pripravnika Matija Megla in Rudolf Robič. Umetnostna razstava kluba »Brazde« bo na željo uradništva odprta od ponedeljka 23. pa do 29. novembra dnevno od S.—12. ter od 14.—18. ure. Poglavje o predrznosti. Tuk. »Delavska politika« piše: »Predrznost hitler- jansko nadahnjene mladine mariborskih fašistično usmerjenih Nemcev presega že vse meje. Preteklo soboto zvečer je prišla po svojih plesnih vajah večja skupina teh nadebudnežev k »Orlu«, na suknjičih pa so jim izzivalno bingljali precej veliki hakenkreuzi. Skrajni čas je, da se temu fašističnemu izzivanju nadutih mladičev, ki mislijo, da so v tretjem rajhu, napravi konec, predno bi utegnilo priti do kakšnih neljubih incidentov. Mi nismo za argumentiranje s pestjo, zato pa zahtevamo danes, da izzivanje prneha zlepa!« Kako bo z vremenom. Dunajska vremenska napoved za danes pravi: Najprej po večini še oblačno, ponekod sneg, tem peratura bo padla. Nočno lekarniško shtžbo imata od danes naprej Maverjeva lekarna v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna na Aleksandrovi cesti. Nanos. Mesto venca na grob bfagop. Tomažu Komacu, daruje g. Franjo Kutin pol. nadz. v pok. 100 Din Akcij, odboru za pomoč primorskim rojakom. Prisrčna hvala! AK že veste, da je v moškem in damskem frizerskem salonu Kocbek & Bajt, Cankarjeva 1 najboljša postrežba? Specialist za ženske bolezni in porod dr. Ipavic Benjamin, Maribor na vogalu Prešernove ulice 31 in Tomšičevega drevoreda 4, zopet ordinira.________ Srečke za III. razred drž. razredne loterije so prispele! Igralci jih dobijo v u-pravi »Jutra« in »Večernika« v Mariboru, Gosposka ul. 11. Celjska posojilnica d. d. v Celju (Narodni dom) naznanja, da bo krila vse odpise svojih kmečkih terjatev v smislu uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov iz rezerv. Za odpisati bo v ta namen okoli Din 1,400.000.— tako, da bo ostalo od rezerv po Din 8,468.901.— še vedno nad Din 7,000.000.— in ostala bo nedotaknjena tudi vsa delniška glavnica po Din 8,000.000.—, ki jamči z skupno rezervo t. j. Din 15,000.000.— poleg ostalega premoženja zavoda, to so terjatve, hiše, posestva itd. za vse hranilne vloge zavoda. Vložniki Celjske posojilnice d. d. bodi9i centrale ali njenih podružnic v Mariboru m Šoštanju tedaj ne bodo nič prizadeti vsled likvidacije kmetskih dolgov. — Upravni svet Celjske pos. d. d. v Celju. Blasnikova Velika Pratika za I. 1937 je zopet izšla. Ta naš ljudski koledar je med Slovenci najbolj priljubljen im domač. Celo naši izseljenci ga radi naročajo, ker jih spominja na domovino in mlada leta. Cema enemu izvodu je 5 Din. Dobi se v tiskarni J. Blasnika nasled. v Ljubljani, Breg št. 10-12 in v trgovinah. Poleg »Velike Pratike« je izšla tudi Mala pratika za I. 1937«, ki velja samo 2 Din 50 para. Ta je razširjena zlasti na Štajerskem, kjer se je doslej neupravičeno šopiril nemški »Bauernkalender« iz Gradca. Pomota se je vrinila v včeraj objavljeno osmrtnico po blagopokojnem žel. Mariborski »VeSernlfcc Jatn BBBBHBBBBfffflMflTI i WIWIHft MMBMHMHBHMBBBi mladinski orkester, na novo sestavljeni mešani zbor je prav dobro odpel par Gregorčičevih pesmi, povabljen pa je bil tudi pevski zbor »Jadrana« iz Maribora, in z njim priljubljeni solist g. Faganeli, ki je z velikim občutkom zapel »Človeka nikar« in »Slovo«. Dvorana je bila nabito polna pazljivega in hvaležnega poslušalstva. Po sporedu se je v hotelu »■Pri 'Kroni« razvila prisrčna domača zabava, razpoloženje sta še dvignila oba pevska zbora, tako da se je družba razšla šele v zgodnjih jutranjih urah, ko so se pevci ^Jadrana« poslovili in se vrnili v Maribor. Agilnemu društvu »Soča« v Murski Soboti in njenemu neumornemu organiza torjn g. Gabrijelčiču moramo za irspelo počastitev Gregorčičevega spomina samo čestitati. titfti kUuek Por pripomb o grafologi)! V nekaterih časopisih sem bral v zadnjem času več člankov o grafologiji. Mnogokaj je v teh člankih, s čimer se ne morem popolnoma strinjati. Naše ljudstvo je o grafologiji kot aktualni zadevi zelo malo, ali pa sploh nič poučeno. Ljudje vidijo v grafologu večinoma preroka, od katerega pričakujejo, da jim bo napovedoval srečo ter vse mogoče stvari, ki z grafologijo, kot vedo, nimajo absolutno nobenega opravka. In tu ima grafolog, ki vestno ter pošteno vjrši svoj odgovorni poklic, težko stališče. Večinoma smatrajo ta poklic za navaden artizem, ne vedo pa, da je ravno grafolog tisti, ki more iz predložene pisave ugotoviti pravi značaj, kakor tudi psihični ter biološki standard pisca. Grafok>gi}a je naiik o pisavi, ki temelji na logičnih fun-damentalnih ugotovitvah, predvsem pa na psihologiji. V inozemstvu se nahajajo specijalni grofeloški instituti ter se vršijo predavanja o tej umetnosti na mnogih vseučiliščih. Uporablja se predvsem v medicini (nevrologiji), pedagogiki, kriminalistiki, poslužujejo se je velepodjetja, bančni zavodi ter privatniki vseh slojev. Pravilno, stvarno uporabljanje grafologi-je nima ničesar skupnega z magijo. Rokopis kaže silo človekove duševnosti in virednost njegove inteligence. Ona odkriva tudi duševne bolezni, različne patološke tipe, liagnenja k slabemu, k pustolovščinam, k zločinskemu početju, pa tudi spolne ter druge zablode. Opozarja na preteče nevarnosti, tudi na bolezni, ki se pri navidezno še zdravem človeku porajajo že v prvi kali. Tu je le grafolog merodajen. On vidi v pisavi nekaj živega, zanj je pisava obnašanje notranjega človeka. Jasno je: kakor se človek obnaša, tako piše. Logično je, da abnormalen človek ne more imeti zdrave pisave, saj je pisava produkt možganov, delo podzavestnosti. V pisavi se zrcali notranjost človeka ter vse njegovo hotenje. S pomočjo grafolo-gije je mogoče dobiti precizen vpogled v vse potankosti človeške duše. Ona nam pomaga do pravilne ocene pravega pi-ščevega karakterja ter nam nudi jasno sliko z vseh njegovih dobrih in slabih strani. Mnogo pomaga grafologu tudi intuitivnost, ko vidi iz pisave stvari, ki so za lajika zapečatena knjiga. Je pa popolnoma vseeno, kako pišeš, s peresom na papir ali s palico v pesek, ali z nogo. Ne gre namreč za drugo kakor za to, kako možgani vodijo roko pri pisanju. Ritem pisanja je za grafologa merodajen. Moderna grafologija zagovarja to dejstvo ter odklanja vse stare teze ter prejšnjo teorijo o posameznih označkah ter načinih pisanja, ki bi mogli biti merodajni za stvarno oceno značaja. Tu gre le za ritem, ker le ritem človekovega jaza more biti razviden iz pisave. Temeljiti prodor v grafologijo zahteva dolgoletnega ter neumornega študija ter nosi grafolog v izvrševanju svojega poklica tudi polno odgovornost pred zakonom. Različni artisti, astrologi ter pseudo-grafologi, ki vršijo po naši državi poklic grafologa brez oblastvenih dovoljenj, so s svojimi laži-prerokovanji ter goljufivimi napovedbami vzeli grafologiji, kot vedi, skoro ves ugled. Nekateri napovedujejo številke v loteriji, srečo v ljubezni, kar je vse skupaj nesmisel. So pa tudi takšni, ki povzročajo.med družinami samo spore in nesieče ter se morajo smatrati za velike škodljivce, zlasti že radi tega, ker je kontrola nad njihovim poslovanjem skoro nemogoča. — Srečko Globočnik, psiho-grafolog. Previdnost. Naročnik: »Moj sosed si jo dal narediti obleko za 1500 Din. Račun se pa glasi na 1520 Din. Kako je to?« Krojač: »Zaračunal sem mu kar takoj opominjevalne stroške.« ioduje ieiefoHUke vesti Angleške vojne ladje v španskih vodah LONDON, 21. novembra. Reuter poroča, da je angleška vlada službeno sporočila poveljniku španskih nacionalističnih čet generalu Francu, da ne co trpela, da bi španske ladje katerekoli stranke zaustavljale angleške parniKe na odprtem morju. Anglija bo v obrambo svobode morja imela v pripravile* nosti svoje vojne ladje v španskih vodah. Britanske vojne ladje bodo skupno z vojno mornarico ostalih nevtralnih držav znale preprečiti, da se svobodni morski promet ne bo motil in nadlegoval. Sovjetska vlada podvojila transporte orožja RIM, 21. novembra. Agencija Stefani poroča iz Moskve: Sovjetska "la* da je po daljših posvetovanjih in pričo priznanja Francovega režima p0 Nemčiji in Italiji sklenila, da bo podprla madridsko vlado z vsemi razpo-ložljivimi sredstvi. Obenem* se je sklenilo, da se transporti orožja in mu’ nicije za madridsko vlado podvojijo in da se madridski vladi nudi neomejena finančna pomoč. V zvezi s tem pile »Giornale d’ Italia«, službeni or* gan italijanske vlade: »Italija ne bo nikdar dopustila, da bi Sredozemsko morje ali pa špansko področje postalo novo središče rdeče svetovne revolucije in da bi ti predeli postali nova politična in vojaška operacijska baza komunizma v zapadni Evropi. Nekatere države so v Montreuxu menile, da je potrebno, da se vrata Sredozemskega morja ob Bosporu odpro sovjet* skim vojnim in trgovinskim ladjam, ki sedaj oskrbuje rdečo Španijo 0 množinami orožja, minicije ter eksplozivnih snovi. Svet pa mora računat' s tem, da je Italija čvrsto odločena preprečiti, da bi ta usodna napaka po* stala uvod v razdejanje evropskega reda.« fkadiatske stmk ftted kitfeejevskm Jmmsklm k